187. U sni n ponedeljek« dne 11 Mjusta 1908, i Velja po pošti: sa celo teto naprej K 26'— ia pol leta „ „ 15'— m tetrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2 20 V upravništvu; sa celo leto naprej K 22 40 sa pol leta „ „ H'20 m tetrt leta „ „ š-go :«* en mesec „ „ f90 'tiI poillj. na dorn 20 h na mesec. Fsjameirie 5tev. 10 h, eto mm. Uredništvo i® * Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod tej —--dvoriSče nad tiskarno), — Rokopisi sf n>« trajajo; nefrankirana pismi se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74, Inserati: Cnostop. petltvrsta (72mrr,): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ub-iavljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo !e v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, Inserate lov reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. J^- Današnja številka obsega 6 strani. liaši dijaki no Koroškem. Velikovec, 16. avgusta 1908. Sestanek slovenskih katoliško-narod-nih abiturientov v Št. Rupertu pri Veli-kovcu na Koroškem je vspel nepričakovano sijajno. Čudimo se našim fantom, kako so si upali v tako strupeno nemčurski Ve-likovec — sestanek namreč se je po nasvetu okrajnega glavarstva vršil v dvorani »Narodnega doma« v Velikovcu. Veli-kovški mestni svet je sklical izvanredno občinsko sejo, kjer so sklenili, da odklanjajo vso odgovornost za poškodovanje stvari ali oseb. Rekli so; tukajšnji Slovenci smejo prirejati svoje zabave in druge prireditve, toda tuji dijaki ne smejo v nemški Velikovec. Državni poslanec Na-gele se je moral peljati k vladi, da shod prepove. Okrajni glavar je miril uboge Ve-likovčane, naj bodo pametni, če ne, bodo imeli škodo vsled tega. Ampak, to ni hotelo pomagati, nemški značaj mesta se je moral varovati in Nemcem iz začetka ni hotelo iti v glavo, da slovenski kmetje v okolici niso več igrače, s katerimi bi Ve-likovčan, ki vendar živi od slovenske okolice — delal vse, kar bi se mu poljubilo. Zmagal ie nazadnje strah pred gospodarskim bojkotom, od strani Slovencev — in tako so naši abiturientje lahko zborovali, seveda v senci bajonetov; 28 orožnikov je skrbelo noč in dan za mir. Slovenci so s svojim vzornim nastopom imponirali. Odločujoči faktorji so čestitali Slovencem na njihovi oliki in disciplini. pri Nemcih da kaj takega ni mogoče. Pokazali so Slovenci v tistih veli-kovških dneh, da so oni »Kulturvolk«, ne pa Nemci, katerim je neka važna oseba izrekla pomenljiv priimek, ki ga pa nočemo napisati. Zasluga, da so slovenski katoliški abiturientje lahko zborovali v negostoljubnem Velikovcu, gre izobraževalnemu društvu Lipa« in njega vrlemu odboru, predvsem č. g. kanoniku Dobrovcu, g. Baumanu, g. Cartu in drugim gospodom. Zbralo se je čez 80 dijakov, med temi okoli 40 abiturientov od vseh strani slovenske zemlje. Pozdravni večer je bil nadvse prisrčen. Zborovanje v petek je bilo lepo, debate so se udeleževali tovariši z veliko vnemo. Zborovanju je predsedoval abit. Jež. Natančnejše poročilo o govorih še prinesemo. Zastopani so bili bogoslovci, »Danica« in »Zarja«, »Slov. dijaška zveza«. Sobotna veselica je uspela izborno. Ljudstva je bilo nabito polno v prostorni dvorani telovadnice v Št. Rupertu. Oospod posl. Grafenauer je govoril o pomenu igre »Za pravdo in srce«, nakar se je igrala omenjena igra. Po igri se je pomikal veličasten sprevod slovenskega ljudstva — nad 500 je bilo vseh — od Št. Ruperta v velikovški »Narodni dom«, ki je bil pa premajhen za vse. Okrog 200 ljudi ni dobilo prostora. Poslanec GrMenauer je govoril o narodnih in verskih svetinjah našega naroda. Navdušenje med ljudstvom velikansko, par nemčurskih fantičev je žvižgalo po kotili okolu. Tudi g. poslanec Nagele se je menda prakrat ustavil pri odprtem oknu in poslušal svojega »prijatelja« Grafen-auerja. — Petje abiturientov in društva »Lipa« je navdajalo srca naša z blago zavestjo, da smo med brati, tako sorodnimi nam po težnjah in čustvih. — Abiturient .iež je v izbranih besedah govoril o idealih katoliškega narodnega dijaštva, ki mu je bilo vselej geslo: »Z Bogom za narod!« in zatrjeval, da ostane katoliško narodno dijaštvo vedno zvesto tem ciljem. Ljudstvo je bilo zelo navdušeno in veselo. Prosta zabava je trajala pozno v noč. Težka je bila ločitev od dobrega ljudstva, ki je bilo veselo, da ie videlo svoje sinove tako navdušene in delavne za srečo naroda. Za ve-likovške Slovence in naše okoličane so bile prireditve naših katoliških abiturientov dobrih posledic polnega pomena. 55. katoliški shod nemških D it s s e 1 d o r f. 17. avg. V prijaznem Diisseldorfu zborujejo letos tretjič nemški katoličani. Prvič se je vršil 20. nemški katoliški shod 1. 1869, ki ga je vodil knez Loewenstein. Bili so takrat hudi časi za katoličane, ki so jih besno napadali od vseh strani. Cez 14 let, 1. 1883 so se nemški katoličani drugič zbrali v Diisseldorfu na 30. kat. shodu. Windhorst je naglašal, da so se izjalovili vsi poizkusi razrušiti slogo nemških katoličanov. V soboto ob 7. zvečer je naznanjalo slovesno zvonenje, da se otvarja 55. nemški katoliški shod. Krajevni odbor je neuinorljivo delal, da stori vse za slovesno zborovanje. Središče velike industrije ob Reni, Diisseldorf, hoče pokazati, da je ob enem katoliška trdnjava. Ze v soboto je došlo na tisoče in tisoče udeležencev. Vršila so se predposvetovanja in posvetovanja govorniške komisije. V nedeljo ob 9. dopoldne se je pela v cerkvi sv. Lamberta slovesna pontifikalna maša na čast Materi božji, za-ščitnici katoliškega shoda in pa z zahvalno pesmijo za SOletni jubilej sv. Očeta. Dopoldne so dohajali udeleženci. 560 društev je poslalo poleg zastav 48.000 zboroval-cev. Ob I. uri so se udeleženci zbrali in priredili izprevod, v katerem je korakalo 67 godb z 700 godci v dvorni vrt, kjer so korakali pred kolinskim nadškofom kardinalom Fischerjem. Izprevod se je razšel udeleženci so pa zborovali v 30 dvoranah. V slavnostnem šotoru je zborovalo 12.000 oseb. Zvečer ob 8. se je pa vršil splošni pozdrav. * * « Diisseldorf je krasno mesto, v katerem se družita umetnost in pa industrijska pridnost. Diisseldorf je središče onega velikega industrijskega središča v Nemčiji ob Reni in Ruhri. Lepi vrtovi krase mesto. Mesto je krasno zidano, ravne ceste, krasne, umetniško zgrajene hiše. Glede na lepoto prekaša Diisseldorf Kolin. Diisseldorf je tudi središče železnišega omrežja tistih rudnikov, ceh in tvornic, ki bogate pokrajino ob Ruhri. Nemški katoliški shodi imajo namen, da pokažejo svetu moč nemških katoličanov, moč nemških katoliških organizacij. Tu se zberejo ljudski delavci in pokažejo svetu, kaj da napravita pridnost in vztrajnost. Velikanske slavnosti in sijaj ob katoliških shodih navduše tudi boječe katoličane. Pred vsem svetom se pokažejo tu javno člani katoliških stanovskih društev: delavskih, kmečkih, trgovskih, obrtniških, mladeniških. Nemški katoliški shodi niso shodi, ki bi imeli politiški značaj. Na njih se pred vsem razpravlja o za katoličane važnih zadevah. Seveda govore na njih ugledni politiki, a ne kot politiki, marveč kot katoličani. Praktično katoličanstvo, poglobitev katoliške zavesti je namen katoliških shodov nemških katoličanov. Nasprotniki se morajo radi ali neradi ozirati na pojave nemških katoličanov. Strme nad zavestjo katoličanov, zavidajo, tudi zabavljajo, a preko njih korakajo katoličani naprej. Borilci za katoliško svetovno nazira-nje se vračajo domov ojačeni, pogumni, brez strahu. Veselo in s podvojeno marljivostjo delujejo za poglobitev verske zavesti. za organizacijo katoliškega ljudstva. Katoliški shodi pokažejo svetu versko zavest, pokažejo pa tudi, koliko so napredovali katoličani in njihove organizacije. Letošnji shod nemških katoličanov v Diisseldorfu ne zaosaja za svojimi predniki. Kljub besnim napadom napredujejo katoličani na celi črti. Uelesrfeska propagando. Nastič je izjavil, da sodišče z njegovimi izjavami ni zadovoljno. Sodišče je pričakovalo več, on pa se je omejil samo na v brošuri »Finale« omenjene podatke o bratih Pribičevič, o drugih aretirancih je pa izjavil, da jih ne pozna. Nastič je danes v ponedeljek odpotoval v Sarajevo. »Pesti Naplo« piše: Zgodilo se ni ničesar, kar bi bilo moglo dati ogrski vladi povoda, da nastopi. Sedaj nočejo od vse stvari ničesar vedeti. Mnogouvaževani list »Pester Lloyd« pravi, da vsa »zarota« nima nič resnega na sebi. »Budapesti Hirlap« sodi istotako, da je vsa revolucionarna zveza otročarija in da vse osebe teh revolucijonarcev v Hrvatski ne bi zadoščale, da prirede malo ulično demonstracijo. »Magyaroszag piše, da se z Nastičevo afero ni dosegel prelom hrvatsko-srbske koalicije. XXX Dne 13. t. m. so zaprli v Dvoru trgovca Pero Bekiča in Simo Živkoviča ter dovršenega pravnika Simo Živkoviča. O Nastiču piše »Glas Naroda«, glasilo hrvat. kršč. soc. stranke, da se mora na j m h! SH u zameni (Konec.) Mladi postajevodja si je segel z rokama v goste lase. In še višja glava! Ce ne morejo nazaj, ne naprej, bo stradala višja glava, kot strada Grm. »Imate dobro napolnjene torbe?« je vprašal vlakovodjo. »Ne,« se jc prijel nervozno vlakovodja za konec brk. »Stali smo v Rakeku, v Št. Petru. Proviant za dva dni je pošel. Pa saj gremo v Reko in jutri bomo doma.« »Ho, ho . . .« se jc smejal Jernej in vrgel veliki »koli« iz vagona v sneg. »Videli bote danes Reko. Še vlak ostane na nasipu. Počakajte, da pride partija iz Trnovega in skida Bitinje, ali pa hitite nazaj v Št. Peter, tu nimamo sami kaj jesti.« »Res,« sc je postavil Grm odločno, »jaz ne pustim vlaka naprej. Naj gre sue-gotreb, in če prodre, naj se vrne. Vlaka s potniki ne morem pustiti na nasip. Ce ne prodre snegotreb zameta, pa se vrnite v Št. Peter.« Pri tem je ostalo. Ce tudi je protestiral vlakovodja, če tudi sta trdila strojevodja, da prideta skozi. Snegotreb jc od-puhal. Težko so čakali trepetajoči potniki, kaj bo. Zdelo se jitri ie. da jih čaka smrt v tem samotnem kraju, v divjanju viharja. Zdaj pa zdaj odnese burja vlak, ga razbije ob kamnje, ga potopi v vodo . . . Nervozno so čakali železničarji. Močno zakurjen stroj je bil nestrpen, jezen je spuščal soparo. Vodja je poslušal ... Ni to žvižg? Klic na pomoč? Pa burja odnaša vsak glas, burja žvižga in tuli . . . Pa sne-gotreba ni — treba mu iti na pomoč, treba ponj. Odpeli so stroj od vlaka, hitel je bratu na pomoč. Pretekla je ura, a nikogar ni bilo nazaj. Tedaj je zaklel Grm in Komadina sc je pridušil, da ni bilo tacega, kar stoji železnica. Dva stroja zamrznjena na bitin-skem nasipu! In potniki in višja glava in aparat, ki_ ni funkcijoniral, da bi pozvali pomoč iz Št. Petra . . . Zdaj ni kazalo druzega kot povedati potnikom, da so zameti, jih povabiti, ker je v kupejih mrzlo, na postajo. Najbolj sitno je bilo radi višje glave. Ta je bila star general. Ni kazalo pustiti ga v čakalnici, v pisarni je bil na potu. Grm mu je ponudil svoje stanovanje. Višja glava jc sprejela, šla gori iu sc jezila na burjo, na železnico, na prometno osobje, ki spravi z nepremišljenostjo stare zaslužene ljudi v smrtno nevarnost. Generalov sluga je znosil gospodove stvari gori. mu kuril, kuhal čaj. Tako je bil Grm ob stanovanje in imel dvajset lačnih potnikov na svoji postaji. Zunaj pa je melo in melo, zunaj je tulila burja, nakladala gore. »Kaj bo zdaj, gospod?« sc je šalil Jernej, »če jim ne damo jesti, snejo nas.« »Pomagaj Jernej! Kako pridemo do kruha. Par lačnih otrok se joče — ženske so tu — treba jim kave . . .« Pet dni je imel Grm nepovabljene goste. Iu kdo jih je rešil gladne smrti? Skromni junaški čuvaj. Šel je čuvaj do čuvajnice, nesel poročilo o zametenih strojih, prinesel iz Št. Petra mesa. In dočim so hrumeli železničarji v čakalnici, si kuhali na špiritu, si greli na peči, kar so imeli ali si priborili od Komadinke, dočim so kurili na nasipu, da bi odtajili zmrznjena kolesa, se je sukala v Grtnovi kuhinji tnala, suha potnica, kuhala kosilo za generala. Crnolasa deklica v gladki zimski obleki, velike reške uhane v ušesih, ni bila lepa in ne Bog ve kako mlada. Pa bila je gotovo zelo energična m praktična ženska. Povedala je Grmu, da je več let knjigo-vodkinja v tovarni papirja v Reki, da ima dve tisoč denarja, iu da bi se omožiia, ko bi našla moža po srcu . . . Govorila mu je sladko o svoji in njegovi osamljenosti, kako lepo da bi bilo, če bi imel v pišu burie dušo, čutečo dušo pri sebi . . . In. da je rtiigljej usode ... Uboga Tončka! Pred priliznjenim glasom Rečanke, pred njenim denarjem je izginila njena podoba iz Grmovega srca . . . Pet dni je gospodarila Rečanka pri Grmu. Pet dni. Dovolj časa. da si prisvoji pametna ženska srce mladega samotnega moža, ki ima hvalevredni namen, da priženi kaj. In še stara višja glava, ki ni bila v resnici tako sitna, kot je izgledala, še stara \ išja glava je rekla Grmu: »To bi bila žena za vas, gospod Grm . . .« Melo je, burja je pihala. Potniki v čakalnici so si tešili glad, kakor so mogli, si rezali dol čas z dovtipi in ženili Grma z Rečanko. Jerneju je bila sicer Tončka v dolu bolj všeč, pa Rečanka je bogata . . . Jernej je razlagal drugi teden železniškim delavcem, da priženi njegov šef trideset tisoč forintov. Ko so prodrli delavci z železniškim mojstrom od trnovske strani nasip, rešili primrztijena stroja, ko so postavljali brzojavne droge, da bo hitela novica zopet bliskoma iz kraja v kraj, ko ie bil pripravljen vlak. da gre proti Reki, je stiskal Grm svoji nevesti roke, sprejemal čestitke višje glave, sprevodnikov in sploh železničarjev. »Burja vam je prinesla ženo. Grm,« so se smejali. Komadina pa je rekel Jerneju: »Še dostikrat bo klet naš stari burjo.« Burja je potihnila, sneg je padal še tiho. rahlo . . . Mladi ženin je ostal sam na postaji, in ko je dobil namestnika iu se naspal enkrat pošteno, ni vedel ali je sanjal ali je res zaročen. Pa list na mizi. ki ga je vabil v Reko, prstan na roki, sta tihi pravila, da je žalostno dejstvo resnično ... Doli v mlinu pa se ie ozirala lepa Tončka. so povpraševali hlapci in mlaji, zakaj Ja ni več gospoda s postaje . . . kvaliteto činjenic, ki jili je 011 »izšpijoni-ral«, nekaj držati. Cela zadeva je še zelo temna in nejasna; za to pa sta lirv. srbska koalicija in resolucijonaška stranka storili napako, ker sta se postavili popolnoma na stran obdolžencev, dokler še ni preiskovani sodnik ustanovil resnice. Nastič je med ostalim tudi govoril o tem, da se je v uredništvu »Slovenskega Juga« v Belgradu govorilo o nameravanem umoru bana Raucha. To vest je Nastič nasproti uredniku »W. Allg. Zeitung« v toliko ublažil, da je rekel: Cul sem, da se o tem govori, toda tega ne morem dokazati, zaradi tega tudi ne moreni reči, od koga in kako sem to zvedel, ker nimam dokazov. Torej nekak dementi. »Srbo-bran« pa zdaj opozarja na dejstvo, da je bil Nastič zadnjikrat v Belgradu v začetku septembra 1907. Takrat pa se še o Rauchu niti mislilo ni, da postane ban; saj je bil imenovan še le januarja 1908. Torej tudi ni mogoče, da bi se razpravljalo o načrtu. kako se bo bana Raucha umorilo. Spletski »Velebit« piše, da je Nastič tudi pri banjaluški »veleizdaji« imel svoje prste zraven. Napravil je nekoliko ekskurzij v Banjaluko in takoj nato je sedel celi upravni odbor »Otačbine« z uredništvom vred na obtožni klopi. Nastič da je pri tej priliki na nekem pismu ponaredil podpis Joče Markoviča. sekcijskega načelnika v srbskem zunanjem ministrstvu. * « * Danes smo dobili naslednja najnovejša poročila: Zagreb, 17. avgusta. Deželni in državni poslanec dr. Dušan Popovič je izjavil, da je prevzel zagovorništvo zaprtih bratov Pribičevičev, trgovca Bekiča iu bratov Cirkovič. Za svojo dolžnost smatra, da zagovarja osebe, ki jih zasledujejo samodržci. Izjavil je, da ni izključeno, da zapro še več oseb. Rauch ima zdaj priliko, da nam dokaže veleizdajalstvo. Nasprotujem odkrito dualistični avstro-ogrski monarhiji, ki bi se morala izpremeniti v slovansko demokratično monarhijo. Ideja o kulturnem združenju Jugoslovanov je ideja bodočnosti, ki se pa mora že zdaj širiti. To poslaništvo je prevzel Nastič. V tisočih izvodih se razširja revolucijski štatut med prebivalstvom, za to se pa zanima stara, policijska in dualistična Avstro-Ogrska. Popovič trdi, da je ogrski vladi bila že pred meseci znana vsebina Nastičeve brošure. Srbi se bodo še naprej skupno s Hrvati borili za neodvisno Hrvaško. Zagreb, 17. avgusta. Preiskovalni sodnik je vprašal Nastiča, če so kompromitirani tudi znani politiki. Trde, da izda Nastič še eno brošuro, v kateri opiše svoje razgovore s preiskovalnim sodnikom in s politiki, da kompromitira sodišča. Preiskovalni sodnik odpotuje v provinco, kjer najbrže aretira nove obdolžence. Zagreb, 17. avgusta. Prošnja, naj bi izpustili zaprta Srba Bekiča in Zivkovi-ča, se ie odklonila. Rešitev naglaša, da se je po zaslišanju dognalo, da sta prosilca agitatorja velikosrbske propagande na Hrvaškem in v Slavoniji, ki sta širila grbe. trobojnice in znamenja. Ustanovila sta tudi srbskega »Sokola«, ki razširja pred vsem velikosrbsko idejo. Dokazano je. da sta dopisovala velikosrbskemu revolucij-skemu odboru. Zato obstoji sum, da sta veleizdajalca in se vzdržuje preiskovalni zapor. Srbi so zato zelo razburjeni. Zagreb, 17. avgusta. Zaprta brata Pribičeviča je obiskala v zaporu 70-letna mati z zagovornikoma dr. Popovičem in Stojanovičem. Valerij Pribičevič je bil dobre volie. Rekel je, da je miren, ker 11111 vest ničesar ne očita in smatra vso stvar za glumo, ki se bo končala z velikim fias-kom. Zapor se 11111 zdi internat, ki ga ne srne zapustiti in kjer dobi slabo hrano. Drugi brat Adam Pribičevič je v bolnišnici, a se mu je že izboljšalo zdravje. Odvedli ga bodo v zapor. Mati je plakala v zaporu in se je le težko ločila od Valerija. Zagreb, 17. avgusta. Starčevičeva stranka je priredila dobro obiskan shod, na katerem so ostro obsojali velikosrbsko propagando. Po shodu so demonstrirali zborovalci na llici pred »Srbsko banko«, kjer so klicali fej, žvižgali in peli Srbe sramotilne pesmi. Nastiču na čast so priredili burne ovacije. Klicali so: »Zivio Nastič!« »Proč z veleizdajalci!« »Proč s Srbi!« Nastič se je zahvalil za ovacije. Priredili so burno ovacijo tudi dr. Franku. Zagreb, 17. avgusta. Vplivni politiki hrvaško-srbske koalicije izjavljajo, da se bo končala vsa stvar z velikim fiaskom za vlado, ker dokazi ne bodo zadostovali za obtožbo. V Dubici 11. pr. so zaplenili svalčice s Petrovo sliko. To naj bi bil dokaz za velikosrbsko propagando. Zelo živahno razpravljajo tudi. ker se mažarsko časopisje že pripravlja na blamažo. Ban jc tudi razočaran glede na dosedanje uspehe preiskave, osobito pa še, ker so v Dubici zaprli take njegove pristaše, ki so volili ob volitvi v skupščino vladne kandidate. Sodni Škandal u Suczaul. Dežel.-sod. svetniki prosijo za upokojitev. C e r 11 o v i c e , 17. avgusta. Dvorni svetnik Czerwinski je po temeljitem zaslišanju suspendiral v Suczavvi sodnega kanclista Melzerja. Dva deželno - sodna svetnika sta pozvana, naj vložita prošnjo za vpokojitev in sta že vpokojena, dva deželno - sodna svetnika, ki jima je bilo zagroženo, da bosta odpuščena, sta tudi prosila za vpokojitev, ker bi nadaljna preiskava še povečala škandal. Dvorni svetnik Czerwinski se vedno posvetuje z državnim pravdnikom Olinskim in pa z okrajnim glavarjem Tarangulom. Državno pravdništvo je dalo zapreti po orožništvu veliko uglednih trgovcev. Srčna kap je zadela dež. sodnega svetnika Dan, ko ga je zaslišal dvorni svetnik, druga poročila pa trde, da je izvršil samoumor. Ni še znano, kdaj zapusti dvorni svetnik Czerwinski Suczavvo, ker zasliši še veliko prič. Boli med belimi In frnlml sprlns-fleidcl. (Brzojavno poročilo iz Springfielda.) V Springfieldu je razlučena množica nedavno sežgala nekega zamorca, ker je napadel neko belo žensko. Zamorce je to grozno razburilo. Sledili so boji med zamorci m belimi. Grozno je bilo 14. t. m. tu. Množica se je zbirala, da napade mestni del, v katerem stanujejo zamorci. Oborožili so se z revolverji, s puškami, bodalci in z drugim orožjem. Vse je drlo v zamorski mestni del, kjer so klali zamorce, ki jih je veliko pobegnilo, ostali so se pa utrdili v svojih hišah, kjer so se obupno branili. Razburjeni belci so s sekirami raz-sekali duri in okna in vdrli v zamorske hiše, kjer se je pričel boj med zamorci in belci. Z revolverji so streljali na zamorce, jih pobijali. Streljali so pa tudi zamorci, kar je še pomnožilo besnost. Kar po vrsti so brez pardona morili zamorce, žene in celo nežne otročiče. Na cesti in po hišah so ležali ranjenci in umorjeni, grozno razmesarjeni. Obupen krik je pretresal zrak iu dvigal se je dim, ker so belci zažigali hiše zamorcev. Dne 16. t. m. so se pa ponovila grozodejstva. Kar je še ostalo, so zdaj uničili. Škoda se ne more preceniti. Ustrelili so 16 zamorcev, ranili jih pa nad 100. Zamorski mestni del izgleda, kakor da bi ga obstreljavil sovražniki. Ker so usmrtili zamorci v obrambi 6 belcev, so belci 16. t. 111. še nasilnejše nastopali. Guverner je dobival brzojavke, naj pošlje pomoč, ker je milica preslaba, da vzdrži red. Nekega zamorca so privezali na drevo in streljali nanj iz revolverjev. Ko so ga usmrtili, so ga obesili in mrliča one-čaščali. Razljučeni belci so plesali okolu mrliča, grozili zamorcem, na to pa umorili vsakega zamorca, ki jim je padel v roke. Iz Cikage so s posebnim vlakorn odposlali vojake v Springfield. Vojaki so naskočili bele morilce, na katere so streljali in jih več usmrtili. Zupan Ryce. ki je hotel pomiriti belce, bi bil umorjen, da ga niso rešili njegovi prijatelji in pozneje vojaki. Zupan je baje pobegnil iz Springfielda. Predsedniški kandidat Claplin je nevarno ranjen na glavi. »Češki klub« in češki ministri. Praga, 17. avgusta. Parlamentarna komisija »Češkega kluba« je sklenila, da se vrši danes na Dunaju posvetovanje o raznih aktuelnih politiških vprašanjih, h katerim se povabita tudi minister Fiedler in Prašek. zborovanje veletržcev z umetnimi gnojili, krme in semen. Praga, 17. avgusta. Tu se je vršil shod veletržev umetnih gnojil, krme in semen. Zahtevali so trajno komisijo za prodajo in dobavo kmečkih potrebščin. obrtni shod v homotovu. H o m o t o v . 17. avgusta. Tu je zborovala zveza obrtnih zadrug hebskega okraja. Čestitali so vladarju ob 601etnici. Poročala sta poslanca Pacher in Einspin-ner. na cesarjev rojstni dan brez zastav. Kakor poročajo hrv. listi, je varaždin-ski veliki župan Jelačič vzlic odredbi bana Raucha prepovedal, da se na cesarjev rojstni dan izvesijo kakoršnekoli zastave, torej ne madjarske ne hrvatske, da sc tako prepreči eventuelne nemire. pij ix. blažen. Ri 111, 17. avgusta. Kakor znano se je pričel proces glede na proglasitev papeža Pija IX. blaženim. Protikatoliško italijansko časopisje je pa pričelo razširjati bajke, ki so si jih svoj čas izmislili o Piju IX. njegovi nasprotniki. Liberalni list »Corriere della Sera« pa izjavlja, da so vse bajke izmišljene, med njimi tudi ona, da je pripadal Pij IX. framasonom. Za proglasitev Pija IX. blaženim so pričeli delati leta 1904. Francozi. Došlo je na Pija X. do 600.000 peticij, naj se proglasi Pij IX. za blaženega. BOLGARIJA PRIPRAVLJENA NA VOJSKO? Poučeni politiški krogi so zelo presenečeni, ker je zadnji čas pozval bolgarski knez večkrat vse divizijske poveljnike bolgarske armade v Sofijo, kjer so se posvetovali o važnih vojaških zadevah. KITAJSKI PARLAMENT. P e k i n r 17. avgusta. Kitajski dvor je sklenil, da uvede v Pekinu parlament v šestih letih. V treh letih izvrše priprave, nadaljne tri leta pa izdajo potrebne predpise. ZOPET ZAROTA NA OTOKU HAITI. Z otoka Haiti javljajo, da je odkrila vlada novo zaroto proti državi. Aretiranih je bilo nad 200 oseb. Proglašeno je obsedno stanje. Dnevne novice. + Shodi. V Višnji gori je bilo v soboto zborovanje pri županu g. Omahnu, ki so ga želeli posestniki, da se posvetujejo, kaj ukreniti zaradi pomanjkanja krme. Udeležila sta se shoda deželna poslanca Mandelj in dr. Lampe. Ker je cena 7 kron previsoko nastavljena, se je sklenilo prositi, da se cena zniža. Hkrati se je izrekla nujna potreba, da zviša država svoj prispevek. Podoben shod je bil v nedeljo v Zagradcu, kjer so volivci naznanili dr. Lampetu tudi svoje želje zaradi šolskih bremen. Velik shod je bil v nedeljo v Am-brusu. Letošnja suša je v Suhi Krajini povzročila veliko bedo. Pomanjkanje vode je bilo tako hudo, da so ljudje in živina od žeje skoro ginili. Ljudstva se je polastil skoro obup. Ker ni krme, se živina odprodaja in težki časi se bližajo, ako ne bo pomoči. Dr. Lampe je obljubil, da zastavi vse svoje moči, da se reši vprašanje vodovoda za Suho Krajino. X Cesarsko slavlje. Z Dunaja se nam poroča: Velikanske priprave se vrše za letošnjo proslavitev cesarjeve 781etni-ce. 15. t. m. je igralo v Pratru 30 godb. Prater je okrašen z zastavami. Trgovine so okinčane s črno-žoltimi preprogami. — Iz M o 11 a k o v e g a nam javlja dopisnik: Povodom rojstnega dne našega cesarja se priredi na tukajšnji razstavi 3dnevna slavnost. Došla je godba 73. pešpolka in 400 dunajskih gojencev iz zavetišč. X Župan Karol Sojer umrl. Iz Ihana pri Domžalah nam je došla bridka vest, da je 14. t. rn. nenadoma umrl tainošnji župan, posestnik in gostilničar gospod Karo I 80 j e r v petek ob deveti uri zvečer, v mladeniški dobi 30 let. Gospod Karol Sojer je bil vrl župan, dober gostilničar in vzgleden kmetovalec. Bil je mož čistega značaja, blaga, mirna duša, mož, ki je bil vedno na svojem mestu in je vsakemu brez razločka z veseljem postregel. »S. L. S.« je z njim izgubila vnetega somišljenika, njegovi ožji rojaki Ihanci pa nenadomestljivega župana, prijatelja in dobrotnika. Vrl, blag in kreposten mladenič, počivaj sladko in mirno v Bogu, tebe, brid-kožalujoča mati, pa naj tolaži On, ki je nad nami in ki vse previdno in modro vodi. + Za slovenske pravice. Podpisani zastop občine z ogorčenjem protestira, da si upa vodstvo nove železnice Trebnje-Št. Janž tako predrzno izzivati slovensko prebivalstvo s tem, da je na prvo mesto postavilo nemški napis na kolodvorskih poslopjih. — Ta protest izraža občina v imenu ljudstva, ki je nad tako predrzno žalitvijo skrajno ogorčeno, saj je v naših krajih ljudstvo izključno slovensko. - Na Gorenjskem, na Jesenicah jc na postaji napis: »Jesenice ARling«. - Torej najprej slovenski, a na to nemški napis. Rav-noisto pravico, oziroma še večjo, ker pri nas sploh nobenega Nemci ni, smemo s polnim pravom zahtevati, da se respektira naš slovenski jezik in se na prvo mesto postavi na vseh kolodvorih nove železnice slovenski napis. Opiraje se na tc tehtne vzroke prosimo, da se takoj popravijo v našem smislu vsi napisi po vseh kolodvo-rih nove železnice Trebnje - Št. Janž. 2 u p a 11 s t v o občine T r ž i š č e, dne 15. avgusta 1908. Alojzij Knez, župan. Janez Pelko, Janez Borštnar, Jože Vidmar, Vincenc Majcen, svetovalci. + Nemška slavnost v Tržiču. Iz Tržiča nam pišejo. 60-letnica tukajšnjega nemškega društva se je mirno obhajala v zaprtem prostoru Glanzmannove tovarne. Oddušek svoji onemoglosti so dali Nemci pred odhodom k vlaku na bistriškem svetu. 'Tu se je culo »Wacht am Rhein« in hajlanje. Slovencem ui bilo treba učiti sedaj Nemcev olike. Tržič je pa le slovenski. — Protiitalljanska uemonstracija v Trstu. »Regnicoli« — 800 italijanskih delavcev — se je pripeljalo včeraj ob 3/« na deset dopoklne v Trst s posebnim vlakom v goste tukajšnih iredentistov. Ze dokaj pred prihodom vlaka se je zbralo na stotine ljudstva pred južnim kolodvorom in ko so se prikazali iredentisti z rudečo cunjo in godbo na čelu, tedaj jih je sprejela množica z »Zivio-klici« in nepopisnim žvižganjem; ista usoda je zadela kalbreze ko so izstopili iz vlaka. Sploh je bil sprejem zelo klavern, in kalabrezi so jo odkurili ne skozi glavne ulice, ampak po »Riva« v mesto, deloma peš, deloma z vozmi. Policija je vsa na nogah; kalabreze pa je Bog dobro kaznoval, ker lije cel dan nepretrgoma, kakor iz škafa. + Imenovanje slovanskih prisednlkov za trgovsko In pomorsko sodišče. »Picco-lo« poroča, da je vlada ugodivši vendar enkrat dolgoletni in popolnoma upravičeni zahtevi slovanskega prebivalstva imenovala štiri prisednike slovenske oziroma hrvatske narodnosti za c. kr. trgovsko in pomorsko sodišče v Trstu. Kakor piše rečeni list, je vsled tega popolnoma korektnega koraka naše vlade nastalo veliko razburjenje na trg. in obrtni zbornici. To razburjenje se je lotilo tudi gospode okoli »Piccola«, ki sedaj kriči o kršenju italijanskega značaja trgovskega sodišča, o pro-težiranju Slovencev itd. Po rečenein poročilu je trgovska zbornica oziroma borzna deputacija vložila na predsedništvo trgovskega in pom. sodišča energičen protest, s katerim se sklicuje na min. naredbo od 1. junija 1897., št. 129, in na podlagi iste zahteva, da smejo biti imenovani za prisednike le take osebe, ki so bile od trg. in obrtne zbornice predlagane. Pa ne bo tako! Od državne železnice. Premeščena sta: Pelzbauer Karol, revident, od tržaškega ravnateljstva odd. VII. v področje inomoškega ravnateljstva in Pokorny Josip, višji revident iz Krakova, k tržaškemu ravnateljstvu oddelek VI. — Umrl je v Novem mestu dne 14. t. m. zvečer ob 9. previden s sv. zakramenti c. kr. dvorni svetnik Ludovik Go-lia v svojem 64. letu. Aprila meseca 1. 1. je stopil radi bolezni v pokj, katerega je Ie malo časa užival. Ranjki je slovel kot izvrsten pravnik. Bil je jako priljubljena oseba. Pogreb je bil včeraj. N. v m. p.! — Novomeški mestni odbor razpošilja sledeče vabilo: Mestni odbor uljudno vabi vaše blagorodje k odliodnici na čast županu, preblag. gospodu Simonu pl. S i a -doviču, ki jo priredi v sredo, dne 19. avgusta 1908 v Novem mestu. Spored: 1. Slavnostna seja v mestni dvorani ob 11. dopoldne. 2. Banket v gostilni gospe A. Tuček ob 1. popoldne. — Strela v ljubljanski okolici. Iz Je-žice se nam poroča: Treščilo je v noči od sobote na nedeljo prav o polnoči v s pšenico napolnjeni kozolec Antona Klemena v Klečali. Kozolec je bil takoj ves v ognju. Zgorelo je devet štantov pšenice. Bila je strašna noč. — Strašna nesreča na dolenjski železnici. V Šmarji, kjer se srečujeta vlaka z Ljubljane in z Dolenjskega, se je zgodila včeraj zvečer strašna nesreča. Dolenjski vlak je prišel pred ljubljanskim in je obstal na prvi progi. Čez dolgo časa pride ljubljanski vlak, ki zavozi na drugo progo. Oba vlaka sta bila jako dolga, in nista stala drug pred drugim, ampak vštric. Ko je prvi vlak še stal, je potegnil drugi naprej, in tedaj je stopil iz vlaka 83 let stari užitkar Ivan Zaje iz Slap pri Šmarju, ki je hotel tu izstopiti in se je najbrže bal, da ga potegne vlak naprej še za eno postajo. Pri tem pa pade, in obe nogi mu prideta pod kolesa. Obe nogi sta bili takoj zmečkani, vlak je vozil še nekaj korakov dalje in se je na grozno upitje ustavil. Revež je ležal tam med obema vlakoma, slednjič so ga naložili zopet na vlak in peljali v Ljubljano v bolnišnico. Vzrok tej nesreči je iskati v nezadostnosti šmarske-ga kolodvora. Ako so že Šmarije določili za križišče, bi morali pa tudi kolodvor primerno prirediti. Ob času nesreče je bila med obema vlakoma popolna tema. Stal je en vlak za drugim, tako da brez največje nevarnosti niti podnevi ne bi bilo varno izstopati; kaj šele v popolni temi v hudem dežju! Ponesrečenec, ki je moral v Šmarju izstopiti, je bil v takem položaju, da si 011 ni mogel pomagati. Med njegovim vlakom in med postajo je stal drugi vlak, jako dolg, ki se ni pomaknil dalje, da bi 11111 naredil prostora za izhod. V tem trenutku se jc pa njegov vlak že pomikal dalje. Ne preostane 11111 drugega, kakor da v ozkem prostoru med obema vlakoma skoči doli, in pri tem se je zgodila nesreča. Seveda se bo morala vpeljati stroga preiskava, ki bo dognala vzrok nesreči. A ne da bi hoteli prejudicirati preiskavi, že danes lahko izjavimo po pričah, da krivda ne zadene ponesrečenca niti železniških ■ uslužbencev, ampak upravo dolenjskih že- teznic, ki tako škandalozno zanemarja posebno kolodvore in ne skrbi za potrebno varnost. Celo luči tako štedijo, da bi se človek lahko ubil v temi. Zato je pa dolžna uprava dolenjskih železnic, da ponesrečencu da primerno odškodnino, kajti revež je po njeni krivdi prišel ob obe nogi in je za celo življenje uničen. + Okrožnim zdravnikom na Bledu je imenovan dr. Janko Benedik. + Za vodovod v Rovih (kamniški okraj) je dovolil deželni odbor naknadno deželni prispevek 20 odstotkov. + Za Bled. G. arhitekt Koch je za nove hiše na Bledu sestavil jako lične načrte. Vzel je za vzorec kmečko hišo v Bohinju in jo prikrojil tako, da ustreza hkrati za kmečko gospodarstvo in za letoviščar-je. Spodaj je kmetovo stanovanje v domačem slogu. Zunaj pa vede drug vhod po stopnicah na hodnik v prvo nadstropje, kjer je stanovanje za letoviščarje z verando. Načrti so res kaj lični in praktični in bilo bi želeti, da bi se oklenili te dobre ideje ne le pogoreli Blejci, ampak tudi drugod po Gorenjskem, kjer so pripravni kraji za letovišča. — Slavnost petindvajsetietnice pevskega društva »Lira« v Kamniku se je vsled slabega vremena ponesrečila. Vendar to ni oviralo nekaterih udeležencev, da so se prav pošteno nacukali vina iz nemške Michelnove gostilne ter celo noč razgrajali po mestu. Društvenih zastav je bilo navzočih 10. — Bosenski učitelj Ivanetič — naš rojak — toži erar. Ljudski učitelj M. E. Ivanetič v Modriču je pred leti našel v Bosni zdravilni studenec Maksimilijana Edvarda, in je začel razpošiljati steklenice te zdravilne vode po raznih deželah. Bo-senska vlada mu je pa to prepovedala in zaplenila vse steklenice v zalogi, češ, da nima pravice za izkoriščanje studenca. Ivanetič je odgovoril s tem, da je studenec zaprl. Vlada je dala z orožniki studenec s silo odpreti, na kar je vložil Ivanetič tožbo zaradi motenja posesti in zahteval odškodnino za povzročeno mu škodo. Prvo pravdo je Ivanetič izgubil, češ, da je parcela, na kateri je studenec, last neke Srb-kinje. Ivanetič je pa vložil novo tožbo na erar, v kateri dokazuje, da ne izvira studenec na tisti parceli, kakor se je razsodilo, ampak na sosedni, ki jo je dala vlada pripisati sebi. Zato toži tudi za odškodnino, ker mu je vlada preprečila dobiček v zadnjih treh letih, in sicer ceni to izgubo na en milijon steklenic in poleg tega toži za 100 K odškodnine za vsak dan za druge dohodke, ki bi mu jih nesel studenec. Toženi erar se je postavil proti temu na stališče, da omenjena voda ni zdravilna voda, ampak navadna pitna voda, ki se da v steklenicah shraniti. Radovedni smo, kako se ta pravda neha. — Nevihta. Krka izstopila. Iz Novega mesta se nam piše: Dne 15. t. m. in po noči na dan 16. t. m. srno imeli tukaj in v okolici hudo nevihto z velikimi nalivi. V vinogradih so nalivi veliko prsti odnesli; Krka je izstopila in je travnike in vrtove preplavila; zopet precejšnja škoda po suši. — C. i. kr. eskadra je priplula 15. t. m. ob 9. uri dopoldne od strelnih vaj iz Cittanuove pri Poreču v tržaško luko in setoji iz treh divizij in sicer I. pod poveljstvom podadmirala Zieglerja iz bojnih ladij »Erzherzog Kari«, »Erzherzog Ferdinand Max« in »Erzherzog Friedrich««, II. pod poveljstvom podadmirala Miillerja iz obrežnih branilcev »Monarch«, »Wien« in »Budapest« in III. pod poveljstvom podadmirala Kunsti iz križark »St. Georg« in »Kaiser Kari VI.«; nadalje iz flotile pod poveljstvom fregatnega kapitana Henckel z matično ladjo »Pelikan«, s torpedovka-ma prve vrste »Magnet« in »Konret«, s torpedorušilci »Wildfang«, »Uskoke« in »Scharfschiitze« in nadmorkami novejše tipe: »Wal«, »Seehund«, »Delfin«, »Hai«, »Move«, »Sch\valbe« iu starejše tipe: »Co-bra«, »Natter«, »Python«, »Kiyzo«, »Vip-per«. Eskadra odplove zopet 19. t. m. v Pulj, in od tod v Dalmacijo ter se vrne zopet v Trst 4. oktoba povodom spuščanja nove bojne ladije »Franc Ferdinand« v morje. Nove vojaške bluze sivkaste barve iz surovega platna (cvilh) bode upe-ljala vojna uprava tudi za pehoto ob poletnem času. Bluze bodo imele ležeči ovratnik in se bodo nosile brez kravate na vajah, pri delu in v vojašnicah. Bluze pridejo bržčas že drugo poletje v porabo. Ta olajšava bo pač dobro došla za vojake-pešce! — Rdeči »sovražnikovi« znaki so se u peljali letos pri vojakih, in sicer jih nekateri oddelki že rabijo na vajah. Dosedanji beli znaki so bili preveč vidni za nasprotnika pri vajah, ker je »sovražnika« lahko že v daljavi zapazil, po novih znakih bo pa to težje spoznati in zato bo treba tudi večje pozornosti. Načelnikom bolniške blagajne za novomeški okraj je bil enoglasno izvoljen lekarnar in hišni posestnik o. Josip B e r g-mann, ker se sedanji načelnik g. Simon ki. S 1 a d o v i č preseli v Zagreb. — Iz tržiške okolice. Dolgo časa smo željno pričakovali nove železnice. Dne 5. julija je vendar srečno prihropel lukama-tija iz Kranja v Tržič. Ta železnica nam je prava uganka. Prvič glede prometnih sredstev je zelo slabo preskrbljeno. Potnikov na železnici je precej veliko število, a voz je navadno samo eden in še ta je razdeljen v II. in III. razred. V njega jih potem stlačijo kot slanike v sod. Ce pride večje število potnikov, jih nabašejo v poštni voz, včasih tudi na stroj. Tako se je zgodilo n. pr. 26. julija t. I. zvečer. A za sokole, ki so imeli veselico v Tržiču, pa je bilo na razpolago troje voz. Kdor pa ni tako srečen, da bi dobil prostora, mora pa stati na stopnicah. Včasih pa mora kateri bridko gledati, kako mu odpiha izpred nosa, ker ni prostora. Splošno se norčujejo, da ima železniška uprava samo tri vozove. Izmed teh stoji eden na postaji v Kranju, drugi v Tržiču, tretji pa je v vsakdanjem prometu. Vsled velikega prometa zmanjka lukama-tiji sape in se mora nekoliko oddahniti, da dobi potrebnega zraka. Druga uganka pa so postaje. V Naklem in Dupljah so sezidana lepa postajna poslopja z nemškimi napisi na prvem mestu, a v Križali, ki ima petkrat več prometa kot imenovani postaji skupaj, pa je samo na kolu napis HI. Kreuz - Sv. Križ in pa črn zaboj, ki imajo v njem zaprte bogve kake skrivnosti. Upravičeno je ogorčeno prebivalstvo v okolici, ker ni tu postaje. Saj se še vozov-nih listkov ne dobi in vsled tega je cena enkrat 70 vin., drugikrat 80 vin. Dalje je tudi prebivalstvo oškodovano, ker ne dobi tour-retour voznih listkov, tako da stane iz Tržiča 20 vin. manj kot iz Križa. Cas bi že bil, da bi napravila železniška uprava enkrat konec temu neredu. Opazovalec. — Umrl je v bolnici v Kandiji posestnik in bivši krojaški mojster g. Karol Fischer. Samoumor policijskega stražnika v Trstu. V petek jutro so našli v nekem vozu državne železnice na Campo Marzio v Trstu 32letnega Antona Praznika, policijskega civilnega agenta s prestreljeno glavo. Mož je bil zadnji čas zamišljen iti redkobeseden. Vzrok samoumora ni znan. Praznik zapušča vdovo in dva otroka. Samoumor Tržačana v Vidmu (Udine). V petek popoldne se je ustrelil v nekem hotelu v Vidmu 30 let stari uradnik avstrijskega Lloyda Henrik Mahorčič. Pokojnik se je baje zaljubil v dunajsko artistko Justino Zechmayer ter ji sledil v Milan, Padovo in Videm. Hotel jo je vzeti za ženo, in ker ga ni marala, se je ustrelil. — Radi tatvine zasledujejo bivšega mizarskega pomočnika v Špitalu ob Dravi, Janeza Ambrožiča, doma iz Begunj na Kranjskem. — Oblak se je utrgal. V soboto se je v Pulju dvakrat utrgal oblak. Voda je raz-orala ceste ter je napravila na cestah in poliih mnogo škode. — Kongres esperantistov. Iz Draždan smo prejeli brzojavko: Kongresa pristašev umetnega jezika Esperanto se je udeležilo 2000 oseb najrazličnejših narodov, fml. Jožef Hochsmann pl. Hachsan. je umrl v 69. letu svoje dobe vpokojeni fml. Jožef Hochsmann pl. Hochsan. — »Sokola« so ustanovili v Železnikih. — Poročila o povodnjih prihajajo z Notranjskega in Kočevskega. Kupijo se sledeči letniki »Dom in Sveta«: 1888., 1S89., 1890., 1892., 1893., 1894., 1896. in 1903. — Ponudbe naj se naslovijo na: »Katoliško Bukvarno« v Ljubljani. Stalerske novice. — Novomeški kolegiatni kapitelj je kot patron za župnijo Šmarije pri Jelšah na Štajerskem prezentiral prečast., gosp. Janeza Bohaneca, župnika in kn.-šk. duhovnega svetnika v Svetinjah pri Ormožu. š V slovenske roke je prišla zopet neka nemška hiša v Celju. Kupil jo je slov. žel. uradnik. š Grof Stiirgkh bo imenovan za predsednika avstrijskega »Lloyda«. š 80. rojstni dan je slavila mati ministrskega predsednika, baronica Beck, mi-noli četrtek na gradu Plevni pri Žalcu. Ob tej priliki sta baronici priredili žalska požarna hramba iu pevsko »Edinost« podok-nico. Mešani pevski zbor je zapel štiri zbore. Med posameznimi pevskimi točkami je pa svirala godba. Baron Beck in njegova mati, slavljenka, sta se pevcem in gasilcem ginjeno zahvaljevala. Llubllanske novice. lj Deželne doklade na hišno-razredni iu hišno-najemninski davek. V smislu znanega sklepa deželnega odbora tirja zdaj davčni urad zaostale deželne doklade od hišnih posestnikov. Na prošnjo društva hišnih posestnikov je sklenil deželni odbor, da ne more doklad odpisati, ampak da je pripravljen na posebno prošnjo onim, ki res ne morejo takoj plačati, dovoliti primeren rok za plačevanje, in sicer se smejo dovoliti y posameznih slučajih trije polletni roki, katerih prvi zapade s 1. februarjem 1909. Ij Umrl je v dež. bolnici učitelj gosp. Ljudovik Kranjc iz Vipave. Včeraj je bil pogreb. li Hotel Terček v Celju, katerega je kupila celjska »Ljudska posojilnica« je prevzel gospod Trontelj, doslej gostilničar pri Auerju v Ljubljani. lj Na cesarjev god jutri zvečer se vrši v slavnostno razsvetljeni dvorani »Union« cesarski jubilejski koncert pri katerem svira polnoštevilna godba pešpolka št. 27., katera se vrne radi tega iz manevra. Prvotno je bil koncert nameravan na vrtu a radi hladnega in mokrega vremena se ne more vršiti na vrtu. — Začetek ob osmi uri zvečer. lj Velikanski tujski promet je bil v soboto in nedeljo v našem mestu. Vsi hoteli so bili do zadnjega kotička napolnjeni. V hotelu »Union« so spali tujci celo v kopaliških sobah. Ij Veliki cirkus bratov Villand je včeraj z ozirom na občinstvo odpovedal predstavo, ker je vsled silnega deževja v cirkusu nastopila voda. Danes se vrši velika Rala - predstava. Ij Samoumor davkarja g. Sokliča. Včeraj zvečer ob pol deseti uri je skočil na Turjaškem trgu št. I iz druzega nadstropja skozi okno 47 let stari davkar v pokoju g. Edmund Soklič in je na mestu mrtev obležal. Nesrečnež je bil na živcih bolan in je storil svoje dejanje v blaznosti. Njegova gospa soproga je par trenutkov prej zapustila sobo, ker je gospod Soklič mirno ležal v postelji, nakrat pa je cula na cesti kričanje in ko je priletela v sobo, da pogleda skozi okno, videla je, da moža ni v postelji in da je skočil na cesto. Truplo je ležalo tričetrt ure na trotoarju. Ko je došel policijski zdravnik gospod Ilner, so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Gospod Soklič zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. lj Deževje. Lepe praznike nam je bil napravil dež. Ze v petek ponoči je začelo deževati, potem je pa lilo tudi cel dan v soboto. V soboto ponoči pa je začelo grmeti in treskati, da je bilo groza, dež je pa lil kakor iz škafa in hitro ie naraščalo vodovje. Na Tržaški cesti je voda tekla čez cesto in je udrla tudi v sobe na mitnici tako, da so jo morali z brizgalnico ven spraviti. Tudi na barju je voda močno narastla. Istotako je te dni velika voda napravila v Šiški mnogo neprilik in je ponekod udrla tudi v hleve. Ker je tudi včeraj cel dan deževalo, so imeli gostilničarji v okolici precej škode. Promet po železnicah je bil pa vkljub temu velikansk. Izletniki so se vseeno peljali na vse strani in so se morali dolgočasiti po gostilnah in kavarnah. Ljubljanica je vsled silnega deževja zadnjih dveh oziroma treh dni narastla za 260 centimetrov nad normalom. Nižje ležeča mesta v predkrajih Havptmanca, Ilovica, Karolinška zemlja in Črna vas so pod vodo, toda večjega poplavljenja se ni bati, ker je začela voda po malem upadati. Ij Iz tira je skočil ob 7. uri zjutraj električni voz pri postaji Stari trg poleg prodajalne »Zalaznik«. Vzrok temu je, da je bil tir napolnjen s kamnom in peskom. Voz je še kakih 20 metrov šel dalje nakar je obstal. Cez pol ure napornega dela je bil voz položen v tir, druge nesreče ni bilo. Ij Pešpolk št. 27 je danes odkorakal na vojaške vaje. li Morilec vipavskega dekana Erjavca Viktor Pangerc, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu v Ljubljani, je bolan, muči ga stara njegova bolezen jetika. Ij Nevarno ranjenega so prepeljali včeraj v Ljubljano iz Škofje Loke kmečkega fanta Ivana Brtoncelja, kateremu je nekdo v prepiru preklal glavo. lj Kurz za risanje na ljudskih in meščanskih šolah po modernih metodah, se otvori dne 20. t. m. ob 8. uri v risahiici c. kr. učiteljišča v Ljubljani. l.i Cesarska zastava plapola danes vrli križa na šentjakobskem zvoniku. Razobesil jo je znani tesar in plezalec po zvonikih šu*te*šič. • Ij Umrla je danes hči bivšega magi-stratnega jetničarja, Terezija Šterk, stara 42 let; na Sv. Petra cesti št. 32 je pa umrla Marija Cerkovnik. li Nezavestno je obležala v soboto zvečer na Dolenjski cesti delavka Helena Škrjančeva, ker se ga je bila preveč navlekla. Morali so jo naložiti na dvokolnico, da bi jo spravili pod streho. Med vožnjo je pa skočila z voza tako nerodno, da ie padla in se na glavi tako poškodovala, da so jo morali na zdravnikovo odredbo pre- peljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Z nožem je zabodel včeraj v Javorju pri Litiji nek fant v vrat topničarja Kuhlja, ob priliki, ko sta se v gostilni nekaj sprla. Kuhlja so prepeljali v garnizijsko bolnišnico. lj Kdo je morilec tržaških koči jate v? Z ozirom na trditve »Piccolove« da ima tukajšnja policija dokaze, da bi bil morilec dekana Erjavca morilec tržaških kočija-žev, se nam poroča, da ljubljanska policija ne ve nič o tem. RoroJke novice. k Mieko bode zopet dražje v Celovcu in sicer s 1. septembrom po 28 vinarjev liter. Tako so sklenili prodajalci in mestni mlekarji. kSIabo vreme je skalilo Celovčanom Veliki Šmaren in nedeljo 16. t. m. 15. t. m. bi se imela vršiti ljudska veselica na Križni gori v prid mestnim revežem, pa jim je dež skazilo veselje. Jega dne popoldne je bila tudi dirka huzarskega polka št. 6, pri kateri je bil navzoč korni poveljnik. Drugi dan 16. t. m. je bilo pa nameravanih zopet več veselic v razne namene, pa je celi dan deževalo, posebno popoldne je dobro lilo in razun tega je tudi postalo precej hladno, kakor o pravem jesenskem času. Razne stvari. Zrakoplovstvo. B e r o I i n. Balon »Parcival« motorne paroplovne družbe se je 2 in tri četrt ure vozil okolu Berolina. Zrakoplov je za časa vožnje plaval v zraku povprečno 200 do 400 metrov. Balon se je spretno gibal ter se ravnal po krmilu. Pariz. »Eclair« poroča iz Madrida: V kratkem se v pričo kralja napravijo poizkusi z vodljivim zrakoplovom. Ta zrakoplov ima posebnost, da bo možno krmilo od daleč voditi potoni električnih valov. Dotični aparat je izumil zrakoplovec Oue-rado, ki je napravil tudi balon. V pijanosti obesili prijatelja. Iz Peter-burga poročajo: Neki trgovec v Orlu je povabil svoje prijatelje na šampanjca. Ko so bili že vsi pijani, jih je pa pozval, naj dokažejo svojo srčnost in naj enega izmed pijancev obesijo. Prijatelji so trgovca takoj prijeli in ga obesili. Pol milijona kron so nabrali ameriški Hrvatje za hrvaške visokošolce, da nadaljujejo bojkot zagrebškega vseučilišča . Žalostni časi za godbenike na Turškem. Sultan je odpustil 400 članov svoje dvorne godbe in dvorne opere, med njimi 50 Evropejcev, večinoma Italijanov. J*" Brezplačno so prejela te dni naša društva na ogled po en izvod nove »Družinske pratike« zato, da jo pokažejo svojim članom. Telefonska In brcolavna poročila. PEVSKO DRUŠTVO »SLAVEC« V PRAGI. Praga, 17. avgusta. »Slavec;<, ki se je v petek pripeljal sem, potrt odhaja. »Slavci« so peli pred prazno dvorano v soboto, kakor tudi včeraj v nedeljo. Navzočih je bilo komaj do 150 poslušalcev, vsled česar pevci zelo diprimirani. SIJAJNI SHODI. Trst, 17. avgusta. V Boljuncu je bil včeraj sijajen shod slovenske ljudske organizacije. Prišli so na shod tudi somišljeniki iz Doline in godba od Sv. Ivana. Na shodu je bilo 300 oseb. Prišli so tudi nasprotniki iz Trsta, katere je vodil dr. Man-dič, ki je hotel govoriti, a kmetje niso pustili, da bi govoril. Tržačani so morali oditi. Na shodu so govorili: Terseglav, filozof Puntar, župnik Šonc, urendik Cenčič, kaplan Vovk. Zvečer so kmetje priredili še en shod. Do druge ure ponoči so govorili razni govorniki ob velikanskem navdušenju. Gorica, 17. avgusta. Včeraj je v Cerknem zborovala »Kmečka zveza«. O potrebah kmečkega stanu so govorili: dr. Gregorčič, dr. Knavs, kurat Buda in VI. Rav-niliar. Dr. Gregorčiču je shod izrekel zalivalo. SMRTNA KOSA. Slovenska Bistrica, 17. avgusta. Umrl je župnik Martin Brezovšek v Smartnu na Pohorju. Pogreb bo v sredo ob II. uri dopoldne. SRBSKO-HRVAŠKA KOALICIJA PRFD RAZPADOM ? Zagreb, 17. avgusta. »Hrvatstvo« piše. da je hrvaško-srbska koalicija zaradi Nastičevih odkritij zelo kompromitirana. Patriotične hrvaške stranke ne morejo ostati v koaliciji s srbskimi zarotniki. Ve- likošrbska propaganda je naperjena naravnost proti koristim Hrvaške in Hrvatov. Zadnji čas je, da odpro oči voditelji hrvaškega ljudstva in si predočijo nevarnosti, ki nastajajo po zvezi s Srbi. Odreči se morajo solidarnosti, ki škoduje in sramoti Hrvate. PORAZ HAFIDISTOV. Pariz, 17. avgusta. Mtugi je 11. t. m. porazil pri Marakešu Hafidovo armado. Hafidisti so imeli 300 mrtvih in 500 ranjencev. NEMŠKI CESAR POMILOSTIL »KOP-NIŠKEGA STOTNIKA«. Berolin, 17. avgusta. Nemški cesar je pomilostil na štiri leta ječe obsojenega »kopniškega stotnika« čevljarja Voigta, ki ie kazni odsedel že 20 mesecev. Voigta so takoj izpustili. NAJNOVEJŠE IZ TURČIJE. Berolin, 17. avgusta. »Voss. Zeitung« poroča: Na skopeljski postaji so častniki skopeljske posadke prijeli podpolkovnika Hafci efendija, ki je potoval v Solun, ga opljuvali, oropali, nato mu pa dovolili, da .ie potoval naprej. Carigrad, 17. avgusta. Došel je sem egiptovski kedive Abbas II. Carigrad, 17. avgusta. Mladoturki nameravajo prirejati gledališke predstave v korist domovini. Carigrad, 17. avgusta. Na otoku Rho-dus je zabranilo 300 navadnih hudodelcev oprostitev 70 politiških jetnikov. Konzuli protestirajo, da oproste navadne hudodelce. Carigrad, 17. avgusta. Mladoturki so ukazali, da časopisje ne obravnavaj kre-čanskega vprašanja. Carigrad, 17. avgusta. Turško ministrstvo je izdalo svoj program. Zastarele postave se odpravijo, obračalo bo posebno pozornost ureditvi financ, vojaška dolžnost bo za vse jednaka. NOV PARLAMENT V PERZIJI. Teheran, 17. avgusta. Šah je ukazal, da izdelaj posebna komisija volivno postavo za nov parlament in za senat. ŠPANSKI KRALJ BOLAN. Madrid, 17. avgusta. Karlju Alfonzu se je bolezen v grlu ponovila. Zdravniki so kralju svetovali, naj odpotuje v Bordeaux k zdravniku specialistu dr. Mooretu, ki je kralja lani v grlu operiral. Madrid, 17. avgusta. Kralj se je danes odpeljal v Bilbao. TRŽNE CENE Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 17. avgusta. Pšenica za oktober..... Pšenica za april...... Rž za okt......... Oves za okt. . .. Koruza za maj I. 1909 .... Efektiv: 5 višje. 11-28 11-55 9-30 8-18 7-15 Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 3•» priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlČ. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi. — lzborna kvaliteta: belo namizno vino 40—50 K, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec od 50 -60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Km»tgjsk«a društva v Vipavi. Blagajniearl{a in ena prodajalca se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Oton Homan-u v Rado«. Ijici. 1978 3 2 Prava istrska viša Zaradi preobile zaloge se dobijo od Kmetske vinske zadruge v Bujah po nizki ceni od 56 litrov naprej mi 2 bela vina liter po 26 h. fini teran liter po 21 h. Ceniki in vzorci brezplačno na zahtevanje Cantina sociale cooperativa Buje (Istria.) 1 Slavn. občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo na Glavnem trgu št. 21 se nahajajočo = mlekarno = preselila na Francovo nabrežje poleg = Ribjega trga. = v svesti si, da sem svoje dosedanje naročnike postregla točno in vestno ter z najboljšim, garantiranim pristnim mlekom, priporočam se tudi nadalje blagohotnosti z vljudno prošnjo, da me tudi v obližju novega stanovanja stanujoče občinstvo s cenjenimi naročili počašča, Velespoštovanjem 1944 3-3 Farni Fabjan. j Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka, krčih ild, Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega pre-bavanja 814 20—20 a Delovtnje izvrstno, vspeh siguren. Cena j« za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K fratiko na vsako pošto po iovzet|u ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu št. 65 (Slavonija) St. 3334. Razglas, 1085 3 2 C. kr. tobačna tovarn« v Ljubljani razpisuje v svrho dobave potrebnih des k, stebrov, obroče«, koaksa in premoga za leto 1909. oziroma za leto 1910. konkurenčno razpravo. Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana s kolekom 1 K s pobotnico vadija ki znaša 10«/0 od zaslužka za leto 1909, vloženega pri kaki c. kr. blagajni morajo se doposlati podpisani c. kr. tobačni tovarni najkasneje do 30. avgusta 1908. do 11. ure dopoldne. Na vnanji strani ovitka mora biti napis ..Ponudba za dobavo ... k št. 3334/08. Za leto 1909 potrebovale se bodo sledeče množine: mehkih „ hrastovih pragov 10m3 robato obsekanih podlog različnih obsežnosti. 160.000 kosov leskovih majhnih obročev 2V2m dolgih v butarah po 100 kosov. 800 kosov bukovih sodov a 2 hI. 200 „ hrastovih „ „ 1 „ 700 meterskih stotov koaksa in 25.000 „ „ premoga. Množine potrebne za leto 1910, ki bodo primeroma iste kakor za leto 1909. naznanile se bodo event. ponudniku pred koncem leta 1909. Ljubljana, dne 10. avgusta 1908. C. kr. tobačna tovarna. 500 4 it » 53 » »» „ 316 » 150 4 II ^ n 40 » » „ 316 200 4 33 »> „ „ 316 »J 500 4 » » 26 n „ 316 » 300 n 1-5 „ „ 019 m ti n 015 m Za vsako c e n o »Angleško skladišče oblek" 1326 prodajam od I. do 15. avgusta vso poletno obleko O- BERNATOVIC za dame, gospode, deklice, dečke in otroke. I 1 Po^roi«!«! "■•■lf'■'«»"■ •' Ombaa II, Mcls >tr«i, Milit. «11» IT, .ti-tfoa, Bi«Oc SJifJL1u.**,,.S-k" r»«"!'ia- hmbmh K".?* ;uia, ■Tllan 1» uttm. M « ■ J n 1 n * -i * n # D n n n j a : e. Vallaaila 1, II. TabaratrMi. 4, It! (J H.^r .lM«. IU, * flchAnbrnaarrttrifi« 89 », TI 6amreadorlei.tr. W TI! Mu l.hlltratfcaM T«, »lil Larihialaltfaralratia , .. . .. ii.n. «| XIX. D4bl!a£«r Hanplalr. HI, IX. Alirnlroia II, Xtf*r II, XIX. Hai»ltlr.lia «1. ^Nfalnlftna dslnlika družba « iso 17& ERCUR" DtmaJ, l, Wollzeiie 1, Ala, tapitel K 90,COO.OOV X«»r. »hlad K 8.030 006 Nnjfc&iantnojRi nakup an prodaja vrst r«nt, driavnlh papirja?, akcij, prioritet, »starale, srečk, davii, traiut In denarja. ■r 2!iijuiieNjaiv& in eskomptiraqje mi UirubaBtb Eantavnic ia obligacij, arefik ia kupoaov.