DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajta.	Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka <besed& 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 23.	Sobota, 19. marca 1932.	Leto VII.
Kriza in problemi.
Naravno je, da človeštvo razmo-triva v vojni o problemih miru, ob gospodarskih krizah o problemih odprave krize in ob veliki socialni bedi kot posledici gospodarske krize ali neurejenega sistema gospodarstva o socialnih problemih. V kritičnih življenskih razmerah se človeštvo bavi s problemi, ki so mu jih razmere usilile, premalo se pa bavi s problemi gospodarskega sistema, dokler ne trkajo na ramo zle peze zavoženega sistema človeške družbe.
Nahajamo se globoko v krizi. Milijone delavcev je brez kruha in stotisoči še prihajajo na cesto v trenutku, ko življenske potrebčine uničujejo, kurijo, potapljajo v morje, sežigajo in mezde poleg redukcije delavstva, znižujejo po 10, 20 in 30 odstotkov. Tu torej v celotnem redu nekaj ni prav. Sadov dela, zemlje itd. ni deležno vse človeštvo, dasi je človeška družba ena družina, katere dolžnost bi bila. da skrbi za vse svoje člane.
Ta položaj je torej vzrok, da govorimo v sedanji kritični dobi o problemih »ozdravljenja gospodarstva« s stališča današnjega gospodarskega sistema. Govorimo, pravimo; govorimo o teh problemih lahko vsi, toda o problemih, ki so dale-kosežnejši, ki se prej ali slej avtoritativno uresničijo, današnji sistem ne dopušča mnogo razpravljanja, ker hoče, da se razpravlja samo o njem, 'samo v okviru njegovega razvoja in utrditve. To je posledica moči.
Težke gospodarske krize so se pojavile v zadnjih dveh letih tudi pri nas. Najprej v premogovnikih, papirni, kemični, steklarski in kovinski industriji. Zapiranje tovaren se kar vrsti in človek dobiva utisk, da zapiranje tovaren pri nas ni le gospodarska kriza. Za to krizo mora' tičati drugačen interes, s katerim v javnosti molče; gre namreč za borbo med mednarodno in domačo industrijo, za gospodarsko politiko, ki se naj reorganizira po sedanjem sistemu na stroške delavstva.
Gospodarska kriza ni slučajni pojav. Imeli smo že večkrat gospodarske krize, katerih silnost in pomen se s tehničnim napredkom in racionalizacijo veča. Čim dovršenej-ša je tehnika in racionalizacija, tem hujši mora biti pojav krize. Vendar kriza ne nastane zaradi napredka, marveč ker se gospodarski sistem, človeška družba, ne reorganizira sporedno z razvojem. Stroji, napredek, posest, vse to se koncentrira v rokah posameznikov ali določene skupine ljudi, ki hočejo edini imeti dobiček od napredka, dasi so vse pridobitve last človeškega uma in napredka. Rodbina človeštva bi morala torej uživati sadove napredka. To bi bilo logično in pametno in če bi bilo tako, ne bi bilo ne gospodarskih in ne socialnih kriz, ker je vsega dovolj na svetu. Kako naj žive milijoni članov človeške družbe, če si posamezniki laste pravico do vseh dober, čeprav jih ne rabijo in pa ne morejo použiti. V tem tiči veliki problem. Ni to problem, kako naj se utrdi gospodarski sistem in koncentrirajo vsa dobra v rokah posameznikov, ampak problem je, kako naj se dodele vsa potrebna dobra vsem članom družbe. Koncentracija in utrditev sedanjega gospodarskega sistema ne more biti trajna, ker se s tem večajo napake in se peha vedno več ljudi pred prag bogate socialne družbe, ki hočejo tudi
Jeseniska tovarna počiva.
Nad 2000 delavcev na cesti.
V sredo, dne 16. t. m., ob 6. uri zjutraj se je ustavil obrat v jeseniških tovarnah.
Nihče ni mogel prav verovati do zadnjega trenutka, da se bo to zgodilo.
V sredo zvečer se je vršilo zborovanje, na katerem se je sklepalo o zahtevah Kranjske industrijske družbe. Družba je zahtevala, da delavstvo da zadoščenje ing. Rekarju (bil je odpuščen na zahtevo delavstva) ter da sme družba zaposlovati tisti del ljudi, ki jih nujno potrebuje. Shod delavstva je ugodil prvi zahtevi družbe, ne more pa ugoditi drugi zahtevi, ker hoče vse delavstvo ostati solidarno. Tako je delavstvo ta večer na dveh shodih sklepalo in razmotrivalo o položaju.
S tem dnem se je pričelo najhujše trpljenje jeseniškega delavstva.
Odrejene so bile delavske straže pred tovarno, ker se delavstvo opravičeno boji, da bi utegnilo podjetje del delavstva izrabiti in delno pričelo obratovati. Ustavitev obrata se mora smatrati za izpoT delavstva, četudi pod pritiskom razmer. Zato se morajo najprej odpraviti vzroki iz-
pora s sodelovanjem tudi javnih organov.
Danes še ni znano, koliko časa bo trajal ta izpor. Utegne trajati nekaj dni, pa tudi lahko nekaj mesecev.
Vse javne ustanove in delavske organizacije so dolžne, da nudijo trpečemu delavstvu na Jesenicah potrebno moralno in gmotno pomoč.
Delavstvo naj vrši disciplino na-pram svoji organizaciji in vztraja v borbi, dasi težki, do ugodne rešitve te bridke krize.
•
Jeseniška deputaclja v Beogradu.
Izgleda na uspeh ni.
V soboto je odpotovala na protestnem shodu proti ukinjenju obrata izvoljena deputacija v Beograd, da intervenira glede forme, kako bi bilo mogoče preprečiti ustavitev obrata, oziroma, kako naj se organizira pomožna akcija za jeseniško delavstvo. Tovarna je pripravljena obdržati eno peč v obratu, kar pa je tako malenkostno, da delavstvo iz solidarnosti- ne more pristati na to. Te dni se definitivno odloči, če bo obrat ustavljen za dalje časa ali ne.
April — vaten mesec za Nemčijo.
Borba proti demokraciji oziroma weimarski republikanski ustavi v Nemčiji traja že nekaj let. Z republikansko ustavo in delavsko zakonodajo je delavstvo v Nemčiji pridobilo znatne pravice. Ustava in delavska zakonodaja je izvojevala politični vpliv nemške sooijalne demokracije. Položaj v Nemčiji je pa kritičen zaradi težkih vojnih bremen in deloma, ker je vojna odvzela Nemčiji mnogo svetovnega trga1. Iz teh težkih gospodarskih in socijalnih razmer pa kujejo nasprotniki svoj kapital. Demokracija in socijalna zakonodaja sta krivi teh razmer. Zato boj marksistom.
Velika industrija, zlasti težka, je v ta namen najela poleg svojega časopisja tudi nekatere nacijonalistič-ne stranke in jim za to daje denar. Nerazsodnemu narodu dopovedujejo ti ljudje, da je v Nemčiji potrebna diktatura proti socijalistom in delavski zakonodaji, dalje, da se prekliče in ustavi vojna odškodnina in dolgovi. Vsakdo ve, da je to nemogoče. Nemčija ni oborožena, delav-
Mesec volilnih odločitev.
sko varstvo je koristno za narod in če bi se danes Nemčija hotela upreti, jo kratko malo zasedejo vojaško velike države, ki imajo zahtevke v Nemčiji.
Pri prvih volitvah predsednika nemške republike dne 13. t. m. je dobil Hindenburg domala absolutno večino, tako, da je skoro izključeno, da 10. aprila ne bi bil izvoljen Hindenburg.
Dne 24. aprila so pa poleg volitev predsednika republike tudi volitve štirih deželnih zborov. Ta dan so volitve v deželni zbor v Prusiji, na Bavarskem, Virtemberškem in v An-haltu. Pomembne so zlasti volitve v pruski deželni zbor, ker ta dežela, ker je največja, takorekoč odloča o nemški politiki.
Bodoči mesec bo torej odločeval, kam krene Nemčija. Upajmo, da zmaga demokracija, potrebno pa bo, da nemška socijalna demokracija pospeši svojo lastno aktivnost v pozitivnem smislu, da ne bo presenečenj.
živeti in imajo pravico do življenja. Tak problem torej ne more biti problem bodočnosti, ker pripravlja le večje gospodarske in hujše socialne krize.
Današnja akutna kriza nalaga človeški družbi drugačno nalogo.
Mi vemo, da gospodarski sistem izločuje vedno več ljudi iz človeške družbe. V preprečenje gospodarskih in socialnih kriz bi pa moral delati ravno nasprotno. Gospodarski sistem bi moral pritegniti vedno več članov družbe. Več in več, tako zahteva tudi razvoj. Polagoma bi postala vsa družba interesirana dejansko na gospodarstvu; imela bi pa tudi pravico do življenskih dobrin.
Različna so pota k cilju. Vsekakor pa je to edini problem, ki utegne v bodočnosti, če že ne zaenkrat popolnoma preprečiti gospodarske krize, jih vsaj v najbližji dobi znatno omiliti.
To mnenje so povedali tudi že nekateri sociologi, toda v javnosti je bilo o njem le malo diskuzije.
Za nas je jasno, da so drugačni recepti reorganizacije gospodarstva le priprava še hujših gospodarskih in socialnih kriz.
V tem zmislu je potrebna debata. Če družba danes ovira razpravljanje o tem edino zdravem problemu, spravlja svet v večjo krizo. Družba noče nič slišati o socializaciji, nič o primernih mezdah, nič o vplivu delavstva na produkcijo in distribucijo produktov, nič o primernem' skrajšanju delovnega časa. In vendar je to edina pot k reformi družabnega gospodarstva. Velika večina ljudi je interesiranih na teh reformah. In tisti, ki nočejo o vsem tem: nič slišati, naj nosijo odgovornost. To je problem današnje družbe.
Podunavska konferenca?
Štiri velesile nameravajo baje sklicati pet podunavskih držav na skupno konferenco. Te države bi bile Jugoslavija, Rumunija, Čehoslo-vaška, Ogrska in Avstrija. Najprej naj bi se posvetovale štiri velesile in pet podunavskih držav posebej, potem pa vseh devet držav v svrho pretresanja med skupinami dogovorjenih tez.
Skupščina industrijskih korporacij v Beogradu.
Tarnanje industrljeev.
V Beogradu je bila zaključena 15. t. m. 16. redna skupščina Centrale industrijskih korporacij. Raz-motrivali so položaj industrije v državi in splošni položaj. Naša industrija je še mlada, še ni utrjena. Kriza v industriji je prav tako občutna kakor v kmetijstvu. Skupščina je zahtevala carinsko zaščito in strožjo kontrolo uvoza ter znižanje davkov in obrestne mere. Ing. Šuklje je povedal, da je v dravski banovini lesna trgovina silno nazadovala, in sicer samo v zadnjih dveh letih za eno milijardo kubičnih metrov.
Irska se odreka po-korSiine Angliji.
Skupščina ne bo več prisegla zvestobe kralju.
Po volitvah na Irskem je postal predsednik irske vlade nacionalist De Valera, ki se že več desetletij bori za neodvisnost Irske. V irskem parlamentu je njegova stranka najmočnejša. Dne 15. t. m. se je nova vlada predstavila parlamentu. V vladni izjavi je rekel De Valera, da bo odpravil prisego angleškemu kralju in da bodo irski državljani odgovorni samo irski vladi, oziroma predsedniku republike. Prav tako ustavi Irska vsa plačila Angliji in se upostavi popolna samostojnost irske republike.
Rudarji v obrambi za svoj obstoj.
Trbovlje, 14. marca 1932.
Zadnje in še nameravane redukcije pri Trboveljski premogokopni družbi in podjetju Dukič i drug ter še razne druge obratne razmere zadnjega časa so izzvale med rudarji tako ogorčenje, da se je Zveza rudarjev Jugoslavije čutila prfmorano sklicati zborovanje, na katerem bo delavstvo zamoglo zavzeti stališče napram tem nedostatkom.
Tako se je v soboto, dne 12. t. m., ob 4. uri popoldne vršilo v dvorani Delavskega doma zborovanje, kakršnega, čeprav Trboveljčani radi por sečajo zborovanja Zveze rudarjev, že dolgo ni bilo.
Navzoči so mirno in pazno sledili izvajanjem s. J. Arha o vsesplošni gospodarski krizi, nje vzrokih in sredstvih za odpravo iste. Pri čemur pa mora biti glavni in odločilni čini-telj delavstvo samo, ki mora: 1. boriti se za skrajšanje delovnega časa; 2. za zboljšanje plač, in 3. proti krivičnemu akordnemu sistemu. Za njim sta poročala ss. F. Pliberšek in F. Murn o korakih, ki jih je podvzela II. skupina za omejitev redukcij in zopetno zaposlitev najtežje prizadetih.
K tem poročilom je bila soglasno sprejeta »Spomenica«, ki je bila od-
poslana rudarskemu glavarstvu v Ljubljani in Trboveljski družbi in ki v glavnem vsebuje sledeče zahteve delavstva: 1. Pokojninsko zavarovanje naj se izvede čimprej, in sicer tako, da bodo pridobljene pravice zavarovane; 2. na dopust se naj pošlje vse one delavce, pri katerih se dožene, da se morejo preživljati tudi izven rudnika. Zaposlitev novoupo-kojencev naj se ukine; 4. ukinejo naj se vse nadure. Članov bratovske skladnice z manjšimi pravicami naj se ne sprejema.
Ko je pred zaključkom padlo vprašanje, zakaj se v nedeljo, dne 13. marca, ne vrši že napovedani občni zbor krajevne skupščine bratovske skladnice, je na pojasnilo, da hočejo gotovi »nacijonalni« krogi doseči razveljavljenje zadnjih volitev, zaoril po dvorani val protesta in vsi navzoči so se izrekli, da bodo v slučaju eventuelno novih volitev, še v veliko večjem obsegu glasovali za listo Zveze rudarjev Jugoslavije.
S tem se je zaključilo to impozantno zborovanje rudarjev, pri čemur so rudarji pokazali svojo discipliniranost, a tudi odločnost v borbi za svoj obstoj.
Položaj v Nemčiji v luči volilnih Številk.
Končnoveljavni rezultati predsedniških volitev v Nemčiji
kažejo sledečo sliko: oddanih je bilo 37,660.377 glasov, to je 80 do 85 odstotkov volilnih upravičencev. Od teh je dobil:
Hindenburg	18,661.736	glasov,
Hitler	11.338.571	glasov,
Diisterberg	2,557.876	glasov,
Thalmann	4,982.079	glasov.
Napram volitvam 14. sept. 1930 se kaže sledeča razlika:
13. 3.1932	14.9.1930
Hindenburg	18.7 mil.	21.1 mil.
Hitler	11.3	mil.	6.4	mil.
Diisterberg	2.6 mil.	2.5 mil.
Thalmann	5.0 mil.	4.6 mil.
Izid volitev je po vsem svetu odjeknil kar najbolj ugodno. Fašistična nevarnost v Nemčiji je zaenkrat od-vrnjena. Upajmo, da tudi trajno.
Volitve v deželni zbor nemške province Strelitz, ki so se tudi vršile v nedeljo, so ohranile socijalnim demokratom- dosedanje pozicije. Dobili so 16.166 glasov (leta 1928: 19.366 in leta 1930: 15.807). Tudi pozicije ostalih strank se niso dosti spremenile.
Doma in po svetu.
Znižanje cen pripravljajo. Če se
znižujejo prejemki, je logično, da se morajo tudi znižati cene življenskim potrebščinam. Pripravlja se torej akcija v tem- smislu. Ali bodo ti koraki zakoni ali le apel, še ni jasno. V Nemčiji je imel celo zakon nepovoljen uspeh. Vlada je na svoji seji v sredo obljubila, da razdolži kmeta, drugih tozadevnih vprašanj pa pri nas ni mogoče rešiti tako kakor v nekaterih državah. Edino važnejša akcija bi bila maksimiranje obrestne mere.
Podunavska zveza in beograjska »Politika«. Tardieu je dal inicijativo za zbližanje (gospodarsko) podunav-skih dežel. V beograjski »Politiki« izjavlja Šurmin, da zaradi Avstrije, ki je v stiskah, Čehoslovaška, Rumu-nija, Jugoslavija in Ogrska ne potrebujejo nikakršne gospodarske antante podunavskih držav. Političnih razlogov zanjo nimamo.
Zakon o obrtnem šolstvu. V soboto je senat v Beogradu odobril novi zakon o obrtnem šolstvu.
V Trbovljah zopet redukcije. Na dnevnem; kopu v Trbovljah je firma Dukič sklenila odpustiti polovico svojega delavstva. Na dnevnem kopu je zaposlenih par sto delavcev.
Žebljarska zadruga v Kropi reducira delavstvo. Delavske razmere v Kropi so že od nekdaj jako slabe, rekli bi, patriarhalične. Žebljarska zadruga je že prej odpuščala delavstvo, sedaj pa je odpustila naenkrat štirideset delavcev. Doslej je zadruga odpustila v celoti okoli 70 delavcev. Kdor pozna kroparske razmere, bo vedel, da je to silen udarec za tamošnje siromašno prebivalstvo.
Nov denar dobimo. Še ta mesec prične novčarnica v Beogradu tiskati nove 1000 dinarske bankovce, ki se potem izmenjajo za sedanje. Banka izda tudi bankovce po 50 Din. Sedanji bankovci po 10 Din se vzamejo iz prometa ter se bodo zamenjali s kovanimi novci po 10 in 20 Din.
Influenca se pojavlja. Influenca
utegne tudi pri nas zavzeti večje dimenzije. Varujte se predvsem prehlada. Ob obolenju zahtevajte zdravniško pomoč, ostanite v postelji vsaj nekaj dni. Prehlajenje ob influenci
je posebno nevarno.
•
Bolgarija v finančnih stiskah.
Bolgarija je zahtevala olajšave za plačevanje svojih povojnih dolgov. Zastopniki Bolgarije so pa brzojavili iz Pariza, da se olajšave ne dajo
Izkoristite
ugoden nakup ostankov v TEKSTIL-BAZARJU V Mariboru / Ostanki, meter po Din 6-—, 1'—, 81—, 9'— in 10-—
doseči. V stanovanju bolnega finančnega ministra se je nato vršila v soboto seja vlade, ki je izjavila, da Bolgarija s 15. marcem ustavi plačevanje inozemskih dolgov. Vlada je sklep sporočila v Pariz.
Knez Starhemberg pred polomom. Voditelja avstrijskega Heinrvvehra je zagrabila za vrat — finančna kriza. Samo meničnih dolgov je napravil 4.2 milijona šilingov (34 milijonov dinarjev). Knežja rodbina ga je odstavila od uprave veleposestev. Rodbina bo sedaj skušala doseči poravnavo z upniki. Starhemberg je finančno podpiral Heirmvehr, ki je s to katastrofo izgubil močno finančno oporo in moralno avtoriteto avstrijskega monarhizma.
Uvoz ruskih jajc je avstrijska vlada na zahtevo agrarcev prepovedala, ker radi izredno nizke cene ogrožajo domačo trgovino z jajci. Cena ruskih jajc, postavljenih na avstrijski trg, je 50 par za komad.
Žrtve nemških volitev. Zlasti zadnje dni pred volitvami v Nemčiji so bili politični duhovi do skrajnosti razburjeni, in na neštetih krajih je prišlo do krvavih spopadov, pred vsem med komunisti in Hitlerjevimi nacijonalnimi socijalisti. V Hiickes-wagnu pri Kolnu je na dan volitev neki »naci« ustrelil tri komuniste. V waldenburškem rudarskem okrožju je bil en delavec ubit, 12 pa težko ranjenih.
Ladje v nevarnosti. Nemški parnik »Harbour« je med potjo iz New Yorka v Hamburg brezžično brzojavil, da je naletel v Atlantiku na več havariranih parnikov, ki jih silni vihar brez krmila goni semintja po oceanu.
Stanje Kreugerjevih posojil.
Kreugerjev koncern je razposodil 321 milijonov dolarjev bančnega denarja (okoli 18 milijard dinarjev). Bilanca za leto 1930 pa že izkazuje izgubo nad 150 milijonov dolarjev. Glavni udarec mu je prizadjala Rusija, ker ni mogel podkupiti s posojili ruske konkurence z užigalicami. Očividno pa koncern po odpisih še obstane.
Brianda so pokopali z največjo slavo. Govoril mu je tudi predsednik vlade in ga poveličeval kot apostola svetovnega miru. — Ravno prav, vrši se v Ženevi razorožitvena konferenca. Gospodje diplomati naj sedaj praktično nadaljujejo njegove probleme, ki so bili do sedaj bolj teoretični. Z razorožitvijo bodo najbolj slavili spomin apostola svetovnega miru.
Čudno stališče francoskega senata. V senatih sede navadno starejši modri možje. Tako si mi zemljani mislimo senat. V francoskem senatu so te dni razpravljali o zakonu, ko-
Strok. komisija v Mariboru
sklicuje za nedeljo 20. marca 1932 ob pol 10. uri
STROKOVNI SHOD
ki se bo vršil v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9/ II.
Razpravljalo se bo o položaju delavstva, zlasti o stanju železničarjev in kovinarjev ter o ukrepih za zboljšanje istega.
Sestanek je važen za vse delavstvo, zato je dolžnost, da se ga vsak zaveden delavec in nameščenec udeleži.
Zaradi pojasnila.
K jeseniškim kovinarskim shodom«
•
Naš dopisnik je z ozirom na polemiko v nekem časopisju glede govora s. Kopača na jeseniškem shodu kovinarjev, povabil govornika, da pojasni bistvo in namen svojega govora. Informiral se je tudi pri drugih sodrugih, ki so shodu prisostvovali-
Po teh izjavah je s. Kopač v svojem govoru pojasnjeval razvoj današnjega gospodarskega sistema, v katerem dejansko odločuje velekapital. Tako je že med svetovno vojno znat imperialistični kapitalizem zasužnjiti vse duhovne in fizične sile narodov, to je verstva, znanost in narode. Istotako izrablja v tem sistemu tehnični napredek zgolj v svojo korist ter meče milijone delavcev na cesto in jim jemlje možnost življenja.
To so dejstva, ki jih priznava ves svet in celo odlični kapitalisti poleg znanstvenikov priznavajo, da je sedanji gospodarski sistem potreben revizije, ki omogoči človeštvu življenje. Neprimerna hinavščina bi bila, če bi delavski govornik ne imel poguma, da dejstva in grehe javno pove.
Ta dejstva niso napadanje tega ali onega verstva. V Vatikanu samem so že obžalovali, da so se pri tisku med vojno »nekateri« preveč udajali ter podpirali imperializem, namesto, da bi bili odločno zastopali le stališče miru in človečanstva.
Govor s. Kopača je imel torej absolutno značaj pojasnjevanja današnje velekapitalistične gospodarske politike, ki potrebuje revizije in ne more biti prava, ker izobčuje milijone ljudi iz občestva.
To tendenco govora s. Kopača so potrdili tudi nekateri drugi udeleženci shoda.
ga se sme imenovati za notarja, sodnika in slične poklice. Prišli so do prepričanja, da žene niso za te poklice, češ. da ne morejo čuvati tajnosti. Sklepali so torej tako liberalni senatorji.
Angelo Cerkvenik:
ROSA.
13
(Povest.)
V Beograd, kamor so že davno romale njegove sanje, v Meko njegove velike ljubezni, v mesto, ki je rodilo toliko junakov, toliko legendarnih mladih Jugovičev! In v Beogradu je toliko ruskih emigrantov. Mogoče bo videl kakšnega znanca, ki mu bo vedel povedati vsaj besedico o njej.
— Mogoče boš zvedel kaj o Tanji!
Začudil se je tej njeni misli. Svoje žene ni mogel razumeti, razumeti ni mogel, da so njene besede o spolnosti in ljubezni resnične, verjeti ni mogel v tolikšno nesebičnost.
— Zakaj mi to praviš, Rosa?
— Zakaj? Da boš neizsanjan sen izsanjal do dna, da boš mogoče našel mir, da boš izsanjal sen bolesti in mogoče spoznal, kako malo je ostalo od tiste ljubezni, ki je nekdaj bila ... ali pa celo, da je nikdar ni bilo in da jo le tvoj spomin dviga do apoteoze... In zato, Bojo, ker trpim in te takšnega ne morem gledati...
Bojo jo je poljubil, v srcu je zatrl solzo.
— O, moja Rosa!
VIII.
Beograjska Venecija! Koliko življenja, koliko omamnega veselja, koliko krika in vika, koliko zatajevanega joka, ob spočetju zatrtih solz, koliko brezumno razkošnega uživanja vsega, kar živce do blaznosti opaja, draži, biča, uničuje!
Rosa in Bojo sta sedela v foteljih pri mali mizici ter zrla na družbo okrog sebe.
Rusi so plesali, igrali balalajke, prepevali, uganjali mnogovrstne čarovnije in pobirali z belimi krožniki denar od mize do mize. Star general je s hreščečim glasom pel kuplete.
Kozak in kozakinja sta zaplesala ples svoje brezmejne domovine ... Noge so jima brzele v skokih, telesi se zvijali v vratolomnih lokih, glave v krogih, ki so omamljale oči. Balalajka je pela pesem divje konjenice, zbor je spremljal polglasno in udarjal s petami škornjev ob tla.
Publika je ploskala in metala krasnima plesalcema denar pod noge.
Semtertja se je zabliskal med drobižem kakšen cekin.
— Alaj, so vam ti Rusi divni ljudje; kako bedasti so boljševiki, da so te vesele ljudi pregnali!
— Ne brigaj se ti za boljševike; ti najbolj veseli so doma ostali!
— Lenobe da so! Kakšne lenobe, prosim vas, kume, so, ko podnevi delajo v uradih, trgovinah, prodajajo časopise, plakatirajo, zvečer pa razveseljujejo nas, žalostna jim majka! Alaj, so vam ti divni ljudje! Daj, daj, kume, vrzi jim cekin!
Kum si ni dal dvakrat povedati. Že je padel cekin na kup drobiža.
— Bog ti bo vrnil, stari! je dejal general.
— Ne brigaj se ti za boga in za povračilo!
V krog kozakov je stopila mlada kozakinja in zapela ob spremljevanju balalajk ukrajinsko narodno pesem:
— Oj Mariško, Mariško ...
Bojo je nehal dihati.
Rosa je takoj vedela: Tanja poje. Nekaj ji je stisnilo srce, a samo za kratek hip. Kmalu se je popolnoma premagala.
— Umiri se, Bojo, mu je zašepetala.
Deklica je pela o daljni, daljni zemlji, o ljubezni, ki se ne bo nikdar več povrnila, o strašni vojski, ki je pokončala ljubljenega ji junaka, o reki, ki je sprejela vase solze in kri tisočerih in o vrbah, ki žalostno povešajo svoje glave ...
— Le vrbe same, same so ostale, le vrbe same, same bodo žalovale.
Balalajke so utihnile, deklica se je priklonila
na vse strani.	.......
Vzela je krožnik v roko in stopila k najbližji
mizi.
Bojo se je dvignil in skoro zaihtel:
— Tanja, Tanja, deklica moja ...
Počasi je stopila proti njemu in mu nemo podala roko. Rada bi bila jokala. . ■ Stala sta drug poleg drugega, držala sta se za roke in se nemo gledala.
— Vedela sem, Bojo.
— Vedela?
— Da si živ!
— In si se vseeno omožila?!
— Takrat nisem vedela.
K njima je pristopil visoko zraščen, plečat
mož.
Schichtov
RADION
sam
3R8/32
^ Belejše vse bolj kakor i'f.	cvetna	belina,
ampak nikomur ne sme [cc^	iz	spomina:
/1- Raztopi Radion v mrzli vodi.
B. Kuhaj v raztopini perilo 20-30 minut.
C. Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi.
i n
I ■:-	*	:	V	■'	",
e le j s e
Če si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. —
Upor v Hindustanu. Poročila iz Bombaya javljajo, da se je v severni Indiji dvignilo 14.000 vstašev, v nameri, da korakajo proti Pešavarju. Gibanje je baje organizirano od vse-indskega kongresa. Vlada je poslala nad vstasko ozemlje več aeropla-nov in je ojačila tamošnje posadke. Baje bo vlada prisiljena Gandhija izpustiti.
Bombni atentati v Španiji. V Huelvi je zadnje dni na več krajih eksplodiralo večje Število bomb. Kot krivce je oblast aretirala 13 sindikalistov.
Kreugerjevi načrti proti Rusiji. Umrli Kreuger je pripravljal vojno proti Rusiji, ker ni hotela z njim skleniti pogodbe glede užigaličnega monopola. Z njegovo smrtjo je umrla tudi ideja.
Radi japonske invazije v Šanghaju je 1 milijon prebivalcev ostalo brez strehe, stvarna škoda pa znaša 20 milijonov funtov (6 milijard dinarjev).
Mandžurski Kitajci se upirajo. Kitajska garnizija v Mandžuliju (blizu ruske meje) se je uprla in je poveljnika tamošnje japonske posadke umorila. Tudi v Peicho, pri Cicikarju, se je kitajski polk uprl novi mandžurski oblasti. Vzdolž vzhodnega dela vzhod-mokitajske železnice je istotako vstaja kitajskih čet v teku. Japonci so odposlali vojaške oddelke, ki naj bi vstajo zadušili.
Velik plinski tank je eksplodiral v Cam-denu v državi New Yersey v Severni Ameriki. Zračni pritisk je bil tako močan, da so se v vsej okolici zdrobile šipe v oknih in se je več bližnjih objektov porušilo. Pri eksploziji je 25 delavcev zgubilo življenje.
Posledice krize v Ameriki. Popularni industrijec Ford tudi odpušča veliko število delavcev. Tako je prišlo v Fordovih tovarnah v Dearboru do velikih demonstracij. Več tisoč nezaposlenih delavcev je navalilo na tovarno. Boj med policijo in demonstranti je trajal dve uri. Ranjenih je bilo 65 oseb, 4 osebe pa ubite. Delavci izjavljajo, da niso imeli namena poškodovati tovarne, marveč so se hoteli le pogajati s tovarno glede pomoči nezaposlenim.
*
Mnogokratni morilec žensk. V Linzu so aretirali morilca neke starejše ženske, ki jo je baje spolno zlorabil, zadavil in oropal. Morilec Leitgob je bil šele lansko leto izpuščen iz kaznilnice, kjer je odsedel več let radi nekega umora. Tekom zaslišanja je dosedaj priznal sedem nadaljnjih umorov na ženskah, ki so svoj čas na nepojasnjen način iaginile. Pravi pa, da to še ni vse. Trdi, da je umore izvršil iz spolne naslade s tem, da je ženske v seksualnem afektu zadavil. Oblasti sedaj ugotavljajo istinitost njegovih izpovedb.
Maribor.
Občni zbor podružnice »Svobode« v Mariboru. Minulo sredo se je vršil v predavalnici Delavske zbornice redni letni občni zbor Del. kult. organizacije »Svobode«, katerega so se društveni člani udeležili polnoštevilno. Uvodoma je podal v glavnih obrisih poročilo o društvenem delovanju predsednik Golouh, nato pa so sledila poročila ostalih funkcijonarjev. Tajniško poročilo je podal s. Pipan, blagajniško s. Presl, za centralo je poročal s. Teply, za /kult. : odsek s. prof. Stupan, za pevski odsek s. Presl, za športni odsek s. Knez in zašahovski odsek pa s. Babič. Iz vseh poročil je bilo razvidno, da društvo kljub težkim razmeram in okolnostim, v katerili delavci žiye, razveseljivo napreduje, o čemur zlasti pričajo številna predavanja in pa živahno delovanje ostalih društvenih odsekov. Tudi blagajniško poročilo je zadovoljivo, za kar gre predvsem zahvala požrtvovalnemu blagajniku s. Preslu. O vsem tem delovanju se je razvila kratka in stvarna debata, v katero so posegli številni sodrugi, nakar je bila podeljena staremu odboru po nadzorstvu predlagana razreš-nica. Pri naslednji točki dnevnega reda, volitev novega odbora, je bil soglasno izvoljen novi odbor naslednjih sodrugov: Predsednik Jos. Petejan, podpredsednik Prof. Teply, tajnica Fani Gregorčič, namestnik M. Selinšek, blagajnik Štefan Presl, namestnica Štefka Gregorčič: v ostali odbor Karner, prof. Stupan, Tončka LiPoglavšek, Alojz Ceh, Raker; v nadzorstvo pa Knez, Ružič in V. Eržen. S pozivom na sodelovanje vseh, ki jim je razvoj delavske kulturne organizacije pri srcu, je nato novoizvoljeni predsednik s. Petejan zaljučil lepo uspeli občni zbor.
Javnost v polemiki s »Slovencem«. Občinski odbornik s. Ošlak je prejel v zadevi prejšnje mariborske občinske uprave to-le jako zanimivo pismo: Danes sem čital v »Slovencu« članek o vprašanju redukcij pri mariborski občinski upravi. Me-
Razveljavljena sodba
v tožbi primarija dr. Dernovška proti Josipu Ošlaku.
(Iz znane mariborske pravde radi članka »Zaušnice in okusi so različni«.)
Meseca marca 1930 je bil vodja Ljudske tiskarne Josip Ošlak skupno z urednikom »Volksstimme« obsojen na 500 Din denarne kazni in 300 Din materijalne odškodnine ter v plačilo stroškov, ker je objavil list »Volksstimme«, ki se tiska v Ljudski tiskarni, članek »Zaušnice in okusi so različni«. Josip Ošlak je bil obsojen v smislu noveliranega čl. 33 zak. o tisku. Ker je tožitelj primarij dr. Janko Dernovšek trdil, da je za članke v časopisih odgovoren brez ozira na subjektivno krivdo poleg pisca tudi uredhik in tiskar, je vsled tega vložil tožbo proti uredniku in predstavniku tiskarne.
Vtoževani članek je izšel v listu »Volksstimme« dne 10. novembra 1929.
Radi tega se je čutil žaljenega primarij dr. Janko Dernovšek, čeprav imenoma ni bil naveden in je vložil tiskovno tožbo, kot smo to navedli v uvodu.
Toženi Josip Ošlak se je predvsem postavil na stališče, da je tožba zoper njega neupravičena, ker je le predstavnik tiskarne in ni imel s tiskanjem članka nobenega opravka in vsled tega ni podana subjektivna krivda. Okrožno sodišče pa ja, kot že navedeno, Josipa Ošlaka kljub temu obsodilo.
Proti tej sodbi se je Ošlak pritožil na višje deželno sodišče ter po svojem zagovorniku zopet dokazoval, da je ta obsodba zgrešena, ker mu ni bila v ničemur dokazana subjektivna krivda. Pa tudi ta pritožba je bila brezuspešna in je višje deželno sodišče potrdilo mariborsko sodbo, češ, da po noveliranem čl. 33 zakona o tisku pri uredniku in tiskarju ni potrebna subjektivna krivda ter baš radi tega tudi ni mogoča niti uporaba § 65 k. z. za pogojno obsodbo, četudi storilec še ni bil kaznovan itd., češ, da v takem slučaju ni mogoče pričakovati poboljšanja, ker je ravno subjektivni moment neupošteven.
Ker proti tej sodbi ni bil več mogoč pravni lek, je obsojeni vodja J. Ošlak vložil po zagovorniku dr. Avg. Reismanu meseca aprila 1930 proti sodbi mariborskega sodišča na vrhovnega državnega tožilca v Zagrebu predlog, da vloži zahtevek na zaščito zakona, s katerim se naj ta sodba razveljavi kot protizakonita. Skoro po preteku dveh let je dobil dr. Reisman rešitev kasa-cijskega sodišča v Zagrebu, s katerim se je zahtevku po razveljavljenju sodbe ugodilo in razsodba okrožnega sodišča v Mariboru razveljavila kot protizakonita, kakor tudi razsodba višjega deželnega sodišča v Ljubljani ter se obtoženi Josip Ošlak v smislu § 280 k. p. popolnoma
oprosti
od obtožbe.
Stol sedmorice v Zagrebu kot kasacij-sko sodišče je v tej sodbi ugotovil, da sta urednik in izdajatelj časopisa odgovorna za objavo v listu le takrat, če jim je dokazana osebna krivda, oziroma, ako ni mogoče zaslediti drugega krivca, t. j. pisca.
Razlogi kasacijskega sodišča ugotavljajo v tem pogledu med drugim:
V temi pogledu kršita tako prva kakor druga sodba zakon v določbi čl. 33 zakona o tisku. Res je, da je hotel novelirani čl. 33 zak. o tisku določbe zak. o tisku poostriti; razumeti pa je to poostritev tako, da odgovarjajo pisec, urednik, izdajatelj, tiskar in razširjevalec po odredbah kaz. zak., to je po subjektivni krivdi. Ako pa ne bi bil nihče izmed njih po kaz. zak., potem odgovarja v smislu čl. 33 zak. o tisku ona teh oseb per cascades po določbah zak. o tisku brez ozira na to, ali je započela dejanje naklepoma. Določba čl. 6, drugega odst. uv. zak., pa je utesnila določbo čl. 33 zak. o tisku, tako, da velja za zakon o tisku splošni del kaz. zak., a le v tem obsegu, kolikor zak. o tisku nima določb, ki mu nasprotujejo. Zakon o tisku pa ima take določbe v členih 35—39, ki modificirajo določbo § 16 kaz. zak., ki govori o subjektivni krivdi.
Eržen je bil obsojen po zakonu o tisku, ker odgovarja kot urednik po čl. 35 zak. o tisku, brez ozira na subjektivno krivdo; po načelih zakona o thlau ki statirira singularno odgovornost (ki jo čl. 33 zak. o tisku ne izpreminja), odgovarja torej on edi-ii. Ošlak bi mogel odgovarjati le, ako se mu dokaže subjektivna krivda, tedaj pa bi odgovarjal po kaz. zak. Ker pa prva sodba ugotavlja, da subjektivne krivde ni, je obsodba nepravilna in krši zakon v določbi čl. 33 zak. o tisku.
ni se zdi, da bi se dalo o tem članku dosti razmišljati, ker je pisan v duhu prejšnjega režima in ga tudi jako spretno zagovarja. Menda noben socijalnoi čuteč človek danes ne bo privoščil nikomur redukcije, saj sta itak beda in brezposelnost pereči. Člankar v »Slovencu« navaja, da si ne more zamišljati občinskega poslovanja brez obstoječih oddelkov in tako številnega osobja. To je vse mogoče res, a ravno tisti člankar bi moral vedeti in tudi gotovo ve, kako natrpana je v občinski upravi delovna rezerva, ki je plačana, da takorekoč čaka na delo. Koliko je tam raznih protežirancev, ki so prišli do služb in kruha, eni kot dobro situirani upokojenci, drugi brez vsake kvalifikacije, samo da so imeli srečo prikupiti se gospodom bivše vodilne stranke. Vzemimo samo primer: Glasbeno društvo »Katoliška omladina« ima kot kapelnika nekega uradnika gradbenega urada. In — skoro vsi člani omenjenega društva so zaposleni pri enem ali drugem oddelku občinske uprave. Vsakega takega se je najprej vzelo kot delavca k gradbenemu uradu, od tam pa je prav kmialu avanziral na boljši polo-
žaj. Meni samemu se je pred dobrim letom izrazil nek fant:	Bom	šel k Omladini, po-
tem pa vem, da me bo vodja katoliške omladine že spravil k občini v službo. In res, danes je zaposlen pri električnem podjetju in je od tam plačan prakticiral v Ljubljani in na Dunaja Vsi taki protežiranci dobijo mesta, ki niso bila razpisana, kar bi morala biti. Res je, kakor člankar v »Slovencu« povdarja, da ima občina veliko posla in da sedaj ni primeren čas za redukcije, a tisti člankar pozablja popolnoma, da je ravno v teh težkih dneh, ko preživljamo tako težko gospodarsko krizo, treba imeti ljudi, ki delajo in se svoje službene dolžnosti zavedajo ter so v stanu svojo službo dobro in za občni dobrobit opravljati. Ni merodajno število osobja, ampak njih zmožnosti. Zakaj mora davkoplačevalec plačevati pri občini nastavljenim upokojencem pokojnino in še mesečno plačo? Ali bi redukcija v tej smeri pomnožila število nepreskrbljenih? Ravno nasprotno: Upokojenec naj živi s svojo penzijo. Njegovo delo in mesečno plačo pa naj dobi tisti, ki je danes brezposeln. Ravno tako spadajo v penzijo oni, ki imajo polna službena leta.
Imenovanjle. V mariborski občinski svet sta bila te dni imenovana industrijalec Ferdinand Potočnik in ravnatelj banske hranilnice g. dr. Janko Kovačič kot občinska svetnika.
Za znižanje najemnin. Danes, v petek, dne 18. t. m. ob 19. uri se vrši v Unionski dvorani protestni shod stanovanjskih najemnikov za znižanje najemnin.
Goreli bodo s pomočjo Nemcev. Tako se je razkoračil »Slovenski Gospodar«, katerega je menda silno razburilo zadnje predavanje društva »Ogenj« v Mariboru. Ču-dimo	se le, da	ni	pisec	»Slovenskega Gospodarja« zažugal	vsem	tistim članom, ki
bodo	upepeljeni	v	graškem krematoriju, da
bodo	goreli tudi	v	peklu,	ker ne bo cerkev
pri pogrebu nič zaslužila.
Predavanje o francoski tujski legiji, ki bi se bilo moralo vršiti minuli pondeljek pod okriljem tukajšnje Ljudske univerze, je policija prepovedala. Predavati bi moral gosp. Kropf, ki je 12 let služil v francoski tujski legiji.
Mestna hranilnica v Mariboru je imela dne 4. marca 1932 svoj 70. občni zbor. Iz letnega poročila posnemamo: Denarni promet je znašal v minulem poslovnem letu 300,358.296.89 Din. Hranilne vloge: a) na hranilne knjižice 116,550.181.52 Din, b) vloge v tekočem računu 15,249.930,— Din; skupno 131,799.572.52 Din. — Kljub veliki gospodarski krizi so vloge narastle napram letu 1930 za Din 772.380.84, kar znači veliko zaupanje, ki ga zavod vsestransko uživa. Stanje posojil znaša: hipotečnih 60 milijonov 920.511.— Din, občinskih 16 milijonov 665.082.— Din, meničnih 192.010.— Din, v tekočem računu 27,009.458.41 Din. Naložbe koncem leta 1931 — 12,056.782.42 Din. Gotovina koncem leta 1,819.847.19 Din. Obrestna mera za vloge je bila 5, proti odpovedi 6 in pol odstotka. Obrestna mera za posojila 8 do 10 odstotkov. Upravni odbor je imel v minulem letu 5 sej, ravnateljstvo pa 45. Revizija zavoda, ki je bila izvršena od 8. do 12. februarja 1932, je našla vse poslovanje v vzornem redu. Bilanco je pregledal in odobril pregledni odbor Mestnega načelstva. Najvažnejši sklep v minulem1 le-
tu je bil, da Mestna hranilnica pomore mest-< ni občini pri zidavi nove osnovne šole za magdalensko predmestje z zneskom 4 milijonov dinarjev in tako razbremeni davkoplačevalce mesta Maribora.
Po enem letu zapora se je izkazalo, da je bil po nedolžnem obsojen. V začetku meseca marca lanskega leta je bil pred tukajšnjim okrožnim kot kazenskim sodiščem obsojen na pet let ječe Ivan Lešnik iz Limbuša radi uboja, ki je bil izvršen nad Simonom Gracejem leta 1930. Novo postopanje pa jc dognalo, da so nekatere priče govorile neresnico ter da je bil pravi morilec neki Josip Režman, ki je pa bil lansko leto tudi ubit. Sodišče je zaslišalo nove priče, ki so izpovedale, da je prišel Lešnik na lice mesta, kjer je bil Gracej ubit, šele tedaj, ko je Gracej že ležal. Nadalje se je potom temeljitega poizvedovanja orožništva ugotovilo, da je ubiti Josip Režman sam pravil okrog, da je ubil Graceja. Nikdo pa se ni upal tega prijaviti, ker se je vsakdo bal Režmana, ki je bil velik nasilnež. Na podlagi tega razbremenitvenega dokaznega ma-terijala je sodišče Lešnika Ivana oprostilo vsake krivde in kazni.
Zopet direktni brzovlaki. Lansko leto je izšla naredba, da morajo potniki, ki prihajajo iz inozemstva, na obmejni postaji prestopiti v domače brzovozne vagone. Te dni pa je bila ta naredba ukinjena ter se zopet vrši direktni osebni promet z Avstrijo.
Pomnožen mestni avtobusni promet se bo vršil na Jožefovo na progi Maribor—Studenci.
Občni zbor I. del. kolesarskega društva v Mariboru se bo vršil v soboto, dne 19. t. m., ob 9. uri dopoldne v društvenem lokalu gostilne »Zlati konj«.
Delavci in nameščenci jedo samo
v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Pisarne, industrijska podjetja, šolska vodstva, kupujte edino v naši
papirnici, Slomškov trg 6.
Celje.
Kemična tovarna - pražarna ustavila obrat. Pretekli torek je vsled obče krize popolnoma ustavila obrat kemična tovarna-pražarna v Gaberju pri Celju. Naslednji dan so se zbrali brezposelni delavci te tovarne pri Borzi dela, kjer so zaprosili za brezposelno podporo. Kdor je videl mrke in zaskrbljene obraze teh ljudi, se je zamogel zamisliti tudi v njihovo usodo. Spomlad prihaja v deželo in mesto, da se začne, kakor druga leta, z njo povečana delavnost, je pa ravno narobe; tovarna za tovarno reducira svoj obrat. Dokler bodo dobivali ti delavci brezposelno podporo, in to po 10 Din dnevna skozi 6 tednov, bodo sicer morali do kraja omejiti svoje potrebe, ali vendar nekaj polente, seveda nezabeljene* ali nekaj fižola bo vendaTle še prišlo v skledo. Drugo je pa vprašanje, kaj bo pa tedaj, ko bo pravica do brezposelnih podpor potekla in ko se bodo pridružili onim tisočem, ki se preživljajo ne vemo na čigav račun in od
kakšne miloščine. Dobro bo, če se nad tem vprašanjem zamislijo vsi, ki jedo še .s polnih ali celo pTepolnih skled.
Tesnejše sodelovanje delavskih strokovnih, kulturnih, zadružnih in nameščen-skih organizacij. V očigled hude stiske, ki je vsled večnih redukcij obratov in plač nastala med delavci in nameščenci, je odbor celjske »Svobode« razpravljal o potrebi tesnejšega’ sodelovanja raznih vrst organizacij. Po zelo interesantni debati se je končno sklenilo, povabiti zastopnike vseh odborov tukajšnjih organizacij, da se o tem vprašanju posvetujejo. Ta seja se je pretekli teden vršila in so zastopniki vseh organizacij povdarjali potrebo čim najožjega sodelovanja. Prepričani smo, da bo večja kompaktnost med raznimi organizacijami povečala ugled in moč naših celjskih organizacij, kar je pri današnjih težkih časih nujno potrebno.
Potreba javnega tiska se kaže vedno bolj. To vprašanje, kako razširiti naše delavsko časopisje, da glasovi reduciranih in brezposelnih ne ostanejo glas vpijočega v puščavi, je eden onih problemov, od katerih je odvisno, kako se bodo ta vprašanja rešila. Vsak delavec in nameščenec, uslužben ali brezposeln, bi se moral tega dejstva živo zavedati in vse storiti, da prodre naš glas v širšo javnost. Neumorno bi moral pridobivati listu novih čitateljev in ne smel bi iti ne k brivcu, ne k mesarju, ne v kavarno, ne v gostilno, ne da bi tam zahteval »Delavsko Politiko« in če je nimajo, lastniku sporočil, da ga več ne bo, če je takoj ne naroči. Celjska uprava našega lista je v Delavski zbornici, kjer se sprejemajo tudi novi naročniki in inserenti._________________________
SiSka pri Ljubljani.
Podružnica »Svobode« v Šiški bo imela svoj občni zbor v torek, dne 22. marca
1932, ob 8. uri zvečer v društveni sobi Zadružnega doma v Šiški (Žibertova ulica 27) z naslednjim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo odbora o delu v preteklem letu. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev novega odbora in nadzorstva. 5. Bodoče naloge in smernice in 6. Raznoterosti. Vabimo vse člane in članice, da se občnega zbora udeleže. — Odbor.____________________
Posnemajte! Odbor ZRJ, podružnica Leše, je daroval namesto alkohola Din 20,— za tiskovni sklad. Iskrena hvala!
Brezposelni senovski rudarji!
Senovo, dne 14. marca 1932.
V nedeljo, dne 13. t. m., je sklicala II. rudarska skupina Rajhenburg v dvorani osnovne šole na Senovem javno rudarsko zborovanje o nastali krizi rudarstva. Nad 500 prisotnih se je zlilo v eno samo misel: Delo in kruh!
V imenu občine je poročal o izvršenih intervencijah pri oblastvih župan g. dr. Benedičič. Med drugim je omenil, da je v Beogradu že davno znano, kako nastopa TPD, kadar gre za obnovo državnih naročil premoga. V takih momentih so njeni najboljši »agitatorji« delavci sami, ker jim začne zniževati plače, ali pa jih odpušča. Minister za socialno politiko je pustil nakazati vsoto Din 20.000,— za prvo pomoč prizadetemu delavstvu. Tudi prometni minister g. dr. Radivojevič je obljubil, da bo po možnosti storil vse, da se velika redukcija vsaj za šest tednov prepreči. Znano je, da je TPD do zadnjega tajila to namero in da je na »Slovenčev« alarm že 19. febr. t. 1. definitivno sklenila redukcijo, čeprav o tej stvari merodajni faktorji niso hoteli nič vedeti. Dr. Benedičič se je tudi čudil dopisniku »Slovenca«, ki je v soboto prinesel vest, da je nekako »definitivno« preklicana redukcija, to bi bilo le želeti, zdi se mu pa, da je to le lov za senzacijami v teh resnih časih.
V imenu II. rudarske skupine je poročal s. Pliberšek iz Trbovelj in je podčrtal, da so delavske organizacije storile vse, kar se je storiti dalo, ali na žalost ugotavlja isto negativnost kot predgovornik. Delavska zbornica je na 7. t. m. sklicala v Trbovljah konferenco. Odpusti take vrste so pri TPD v navadi že od 1. 1926. Kako naj sodimo o takem početju, ko pa vemo, da je družba lansko leto izkazala v svoji bilanci za javnost 36 milijonov dinarjev čistega dobička. TPD je v tem rudniku na račun delavstva mnogo investirala, delavstvo je pa nagradila s tem, da ga odpušča. Z zaposlitvijo tukajšnjih rudarjev v druge revirje TPD je sila kočljiva zadeva. Kam sedaj s temi brezdomovinci, ko ni več zaposlitve na jugu, še manj pa v inozemstvu? TPD je od leta 1926 znižala stalež delavstva za okoli 2500 delavcev. Ako je delavstvo nastopilo proti družbi, se je rado povdarjalo, da je »protidržavni« element. Delavstvo ne sme izgubiti svojih pridobljenih pravic pri bra-
MZ livar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
najnižjih cenah CENA OBLEK 1A GOSPODE.
ZA DEČKE:..................
GAMBETA OD 11 DO 14 LET:
Din 240*— do 750*—; Din 200*— do 330-—;
Din 210*— do 270’—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:....................
Din 130*— do 150*—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET.
Din U0-— do 270--
RAGLAN: HLAČE:.
Din 320-- do 650* Din 90-— do 180*
Vrsta Tek. štev
Pazite na gornjo ceno
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
iakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedbi Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu l Pazite na zaščitni znak in tvorniško cenoi Pazite se pred ponaredbami!
tovski skladnici, kajti na stotine je teh revežev, ki so garali družbi po celih 20 in celo 30 let. Delavstvo stoji in bo vedno stalo na braniku1 svojih težko pridobljenih pravic in jih branilo, pa če bo potrebno, bo do-prinašalo tudi žrtve, da jih ohrani.
Kot tretji govornik je nastopil s. Rihter za Zvezo rudarjev ter je prečital navzočim Vlogo o bolniškem fondu na rudarsko glavarstvo v Ljubljani. Gre za Din 380 tisoč, t. j., da se ta fond razdeli za prvo potrebo reducirancev. Pozival je delavstvo k solidarnosti, redu in miru, kajti samo disciplinirano delavstvo zamore kaj doseči.
Trezno misleči, odprite ušesa in oči, časi so resni!
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige.	-----
Dobrunje pri Ljubljani
Mi gremo nevzdržno naprej! Ni
naša navada, da bi se oglašali v časopisju. Nanese pa slučaj, ki človeka skoraj prisili. Že par let obstoji v našem kraju »Svoboda«, katera tako agilno deluje, da nekatere gospode naravnost bode v oči. Tako se je pred kratkim na nekem predavanju g. Langus, predsednik (?) »Krekovih družin«, dotaknil tudi našega društva. Na njegova izvajanja bi mu rad povedal to-le:	Veseli nas, da
priznavate agilnost in požrtvovalnost članov »Svobode«, kateri lahko pokažejo že precejšnje uspehe. Ni se pa Vam treba trkati na prsi, češ »mea culpa«, ker nismo pravočasno preprečili tega razvoja z ^ ustanovitvijo »Krekove družine«. Zakaj je pa niste, saj ste imeli priložnost, saj je, ali je vsaj bila večina tovarniškega delavstva organizirana v vaši J. S. Z., katera leta in leta ni imela nobene resne konkurence. Zakaj pa ste popolnoma pozabili na nas? Saj pred par leti še niso nazivali našega kraja z »marksističnim gnezdom«. Če pa so nekateri agilni delavci uvideli, da tako ne gre več naprej, da se mora delavstvo tudi kulturno organizirati, da se usposobi za boj za svoj obstanek, bi moralo Vas, kot »borca za delavske pravice«, to naravnost razveseliti. Da pa ne stojimo na isiti liniji z Vašim svetovnim nazorom, pa žal ne moremo pomagati. Mi smo prepričani, da tudi najvišji Vaši dostojanstveniki veliko bolj
Ml
skrbe, da imajo nebesa na tem, kot pa da bi jih imeli na drugem svetu. Zakaj bi jih pa potem mi ne smeli posnemati v tej njihovi težnji. Mislimo pa tudi, da bi bil že čas, da delavstvo iz svojih vrst pomeče vse, kar ga umetno razdvaja in hujska drugega proti drugemu. Čas bi že bil, da se združijo vsi, ki imajo žu-ljave roke. Zakaj bi si v tem ne vzeli za vzgled kapitalistov? Zakaj so oni lahko edini, kadar gre za njihove interese. Zakaj se oni ne sprašujejo* po svetovnem nazoru, kadar sestavljajo akcijske družbe, truste itd. Zakaj pa tam lahko sedi v upravnem odboru katoliški duhovnik z najbolj zagrizenim framasonom, pa se nihče ne zgraža. Iz tega pa lahko tudi uvidite, zakaj se mi ne moremo strinjati z Vašim gibanjem. Kajti mi smo prepričani, da bo delavstvo doseglo svoje pravice le z bojem, ne pa z »ljubeznijo do bližnjega«. Od te ljubezni, ki jo delavec lahko dokaže svojemu bližnjemu, se noben ne bo> niti enkrat najedel. Pojdite s svojim programom med pridobitne kroge. Tam je tudi precej Vaših duševnih voditeljev. Prosite jih, da dajo delavstvu vsaj drobtine s svoje mize, ne da bi prirejali cerkvene ali pa druge javne zbirke, s katerimi je lahko dokazovati svoje sočutje in »ljubezen do bližnjega« brez škode za svoj žep in trebuh. G. Langusu pa je še posebno pri srcu naša knjižnica. Pravi, da so v nji knjige s tako vsebino, da dotični. ki jih bere, ne bo dolgo hodil v cerkev. Radovedni smo, katere knjige on tu misli. Zbirke Jugoslov. knjigarne, Cirilove knjižnice in Modre ptice menda ne misli. Ker pa ima knjižnica tudi vse Cankarjeve spise — ki izhajajo v Jugoslovanski tiskarni — so mogoče ti tisti, ki mu ne dajo miru. Če je temu tako in si mogoče g. Langus želi nazaj čase, ko so Cankarjeve knjige javno sežigali, mu svetujemo, naj se poda v samoto in naj dela pokoro za grešni svet, kateri Cankarja še 15 let po smrti ne more pozabiti. Nam bo spomin nanj večno svet in za njegova dela se mu bomo oddolžili na ta način, da bomo čim* več delavcev pripeljali na pot, ki vodi k cilju, katerega doseči je namen vseh njegovih spisov. Kar se pa tiče posečanja cerkve, smo pa minenja, da dotični, ki bodo to opustili ali pa so že, ne bodo tega storili radi tega, ker so brali knjige, pač pa zato, ker so imeli priliko opazovati življenje kritično in brez predsodkov, ki je najboljša šola. G. Langus je pa lahko prepričan, da največ zaslug na tem imajo baš oni, v katerih poklic mešati se njemu ni prav nič treba!
Papirnica Ljudske tiskarne
Maribor, SlomSkov trg It. 6.
Pristopajte k zadrugi
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Za Veliko noč
Otroške nogavice par 3 50 Moške nogavice . par 3 50 Damske nogavice par 6*50 Damske flor nogavice 10*— Moške srajce kom. 25*— Moške spodnje hlače 15*—
Trdi ovratniki kom. 8'— Mehki ovratniki kom. 5>— Samoveznice, svilene 7*— Otroške čevlje la.usnje črne, rujave . par 24 — Sandali za otroke par 22*—
kakor tudi vse vrste drugih predmetov po nsjnižjlh brez-konkurenčnih cenah.
EKSPORTNA HlSA „LUNA“
Lastnik A. Prlstornlk / Maribor, Aleksandrova 19
Ose železničarje In	delnice opozarjamo,
da smo nabavili za	spomlad veliko	izbiro raznega
prvovrstnega manufakturnega blaga, ter smo, oziraje se na današnje težke razmere, zelo znižali cene blagu in nastavili izredno nizke konkurenčne cene.
Pri takojšnjem plačilu dajemo poleg So nizkih cen le 5 odstotkov popusta, pri vsem zim* skem blagu pa celo 10	odstotkov.
Oglejte si zalogo in	kvaliteto blaga,	ter pristopajte
k zadrugi in tako pomagajte sami sebi.
SploSna gospodarska poslovalnica
r. i. z o. z.
Maribor, Aleksandrova c. 45, nasproti Glavn. kolodvora
Pomlad se približuje vsak dan, klobuke si preskrbimo priJahnl
Pred nakupom si oglejte našo izložbo, kjer si lahko po želji izberete klobuke. Točna postrežba in prvovrstna predelava.
Priporoča se ,
MARIJA JAHN,sa!on s hlobm
Maribor, Stolna ulica štev. 2.
Tiska:	Ljudska	tiskarna,	d.	d.	v
Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.