—   83    —
Novičar iz slovenskih krajev.
Iz Ribane pri Kopru v Istrii. Po naši majhni pa liaj prijetni dolini rečica Riž a na (Risano) teče. Čeravno je dolina le 4 ure dolga, vendar omenjena rečica 30 mlinov g-oni, med kterimi 80 nekteri tako veliki, da jim je malo enacih v deželi. Ravno sedaj je velik in lep mlin ^osp. Antona Čekada dodelan. Mojster Matija Dolničar (doma na Glincah pri Ljubljani) ae je pri tem delu tako skazal, da zasluži zavolj njegove umetnosti očitno pohvaljen biti. Melje ti mlin večidel za Teret in Koper. Dosto živi ljudi o ti vodi, ki kruh peko in ga v Terst prodajajo. Kteri jezik pa tu ljudje govore, je te^ko razločiti; ena beseda je slovenska, druga pokažena laška, tako da človek, ki pervikrat tu sem pride, jih ni v stanu razumeti, ako zraven slovenskega tudi laškega jezika ne ume. Šola je, hvala Bo5:u! sedaj le slovenska, čeravno nekteri nevedni ljudje terjajo, naj bi se mladina, ki celo nobenega jezika ne zna, še deset druzih učila. Ako bi se kaj tacega dovolilo, ne pridemo nikdar iz Ba-belnove zmešnjave, in naj bi se učenik še tako e slo-venšino vbijal, bi vendar le prazno slamo mlatil; otroci bi v šolo hodili, pa bi se ne enega jezika ne naučili.
Leop. Kančnik.
Iz Doline na Ter^aškem. Breg j8 še zmiram tista stara mati dobre Berzanke in rodi dovolj sladkega in močnega vina. Ker bi utegnil kdo misliti, da nam je sladko vince že poteklo, naznanim, da ga je v Bregu gotovo še dobiti čez 10.000 veder, in sicer:če-bar dobrega belega po 8 do 9 fl., černega po 8 do 10 fl., prav dobrega močnega refoška po 11 do IS fl. Tista goveja bolezin, ki se je zadnji mesec lanskega leta pri nas začela in veliko škodo prizadjala, je, hvala Bogii , o novem  letu jenjala.                                          J. K.
1% Ajdovšine. Tudi pri nas smo obhajali srečno odvernjeno nevarnost, ki je žugala življenju presvitlega cesarja, s sv. mašo in zahvalno pesmijo. Posestnik in kerčmar France Baloh je zvečer razsvetlil svojo hišo in na enem srednjem oknju razpostavil podobo cesarjevo, na drugem se je lesketal spis „živio Franc JožeF..      L.
Iz Frauheima 4. marca.   Bog ve ,  kaj ima iz
letošne neredne zime priti; ljudi že zdaj hočejo bolehati. Nektere kmete že skerbi, če jim kerme in stelje popred ne zmanjka kakor bo zime konec, ki se je tako pozno začela. Zraven tega so naše lahkoverne kmete se nekteri babji preroki vedno z grozovitim Turkom strašili! Tudi Vam povem, da pri nas vsakemu domoljubu veselja serce poskakuje, da so naš cesar po Božji pomoči še pri življenji ostali.    Z Bogom!                               Fr. D. ''•^¦)
1% Gojzda nad Kamnikom. Na višjih krajih Kamniške okolice, kakor na Gojzdu, v Luči in na Cer-nevcu se je pretečeni mesec toliko snega naletelo, da tukajsni prebivavci že od leta 1830 takšnega ne pomnijo. Na enih krajih , kjer ga je burja skup nanosila, doseže visokost 3 sežnjev, drugej je sploh po sežnju visok. V Luči pri Raku, mejaču med Krajnskem in Šta-jarskem je celo 9 pedi visok. V spričbo rečenega Vam pričujočo žalostno prigodbo podam. Simen Urh, po domače Kveder, iz Spodnjega Hriba Nedeljske fare nad *)    Zaželjene reci smo poslali.                                        Vred.
Kamnikom, je dva dni zaporedoma čez Černevec v Gornji Grad na Stajarsko vozil; ko je 18. dan p. m. zopet v Stajarsko peljal, se revčik javoljne ni nadjal, da je bila zadnja pot! Ni ga bilo nazaj. Na Cernevcu je v snegu obležal, ter zmerznjen svojo dušo izdihnul. Vdova s 5 otroci joka po njem! — Ta priffodba je zlo tisti enaka, ki se je nad Krajnjem na Gojzdu zgodila.        Gojžan.
Iz Ljubljane. Ker je slovensko družtvo v Ljubljani svoje v poslednjem občnem zboru sklenjene slov-stvine naloge doveršilo in ker se je nadepolno družtvo sv. Mohora v Celovcu v skor enakem namenu za izdajanje koristnih slovenskih knjig lani začelo, je jenjalo družtvo v Ljubljani. Družtvini odbor je tedaj — z zadovoljnim ozirom na doveršene koristne dela slovenskega družtva — v svoji poslednji seji vsled družtvinih postav knjige in rokopise (kakor rokopis dodelanega nem-ško-slovenskega besednjaka, povestnice slovenskih dežela itd.) izročil tukajsni c. k. b uk varnici, proti tem, da se tu shranijo za kadajšno primerno rabo, — vsi spisi, kakor družbini zapisniki, dopisi, računski zapisi, postave itd. pa grajo v tukajsni muzej; tiskarni dolgovi, ki jih družtvo še ima, naj se poravnajo na primerni poti s tem , kar je zaloga družtvu lastnih za prodaj namenjenih bukev vredna; kar čez poplačanje dolgov ostane in se iz prodanega zemljovida in zemljopisa skupi, naj se odrajta kot honorar gosp. spisatelju omenjenih del; če bi se utegnilo še kaj druzega skupiti, naj se to oberne v prid podkovijski in živinozdravniški šoli.
To da podpisani bivši odbor s tem pristavkom na znanje: naj tisti gospodje, ki so do zadnjega časa let-nino družtvu odrajtovali, prejmejo za polovico prodajne cene, namreč proti odrajtvilu 20 kr., zemljo-p is in zemljevid pri gosp. Brus-u.
Odbor bivšega slov.  družtvo v Ljubljani 9. februarja 1853.
Iz Ljubljane. Ravno naznani gosp. deželni poglavar, da bo danes, ker bojo Njih c. k. veličanstvo pervikrat po prestani bolezni se v stolno cerkev sv. Štefana na Dunaji peljali, tudi v Ljubljani ob desetih slovesna maša z zahvalno pesmijo , da je vsegamogočni Bog presvitlemu cesarju sopet ljubo zdravje dodelil.