^■julxxxxxxx TXXXXX 1« < j SPOMNITE "i < BE ■ SLOVENSKIH l 1 IEGUNCEV ? JL B KAKIM \ BAROM! B . . "'^»XZrECXXXXXXEU NO. 198 Zagovornik zahl leva za nadškofa Stepmaca oprostitev H Jr* 'SKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNTNC NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 9, 1946 LETO XLVIII—VOL XLVIII Gov. Lausche zahteva mesno preiskavo INFORMACIJSKO On ni kriv zločinov, ki jih je vršila nad deželo sila okupatorja Zagreb. — Ivo Politeo, eden' STVO RAZPUiSčENO. — Pre najboljših hrvatskih odvetnikov,1 zidij federativne ljudske repliki zagovarja nadškofa Stepina-' blike, ki ima nekako funkcijo ca pred "ljudskim sodiščem," je prdsednika države, je razpustil zahteval zanj oprostitev in sicer informacijsko ministrstvo. To "a podlagi tega, da nadškof ne ministrstvo je postalo nepotreb-^10re bit kriv zločinov, ki jih je no, ker so že prej prenesli delo Uvajala sila okupatorja in česar, dela tega ministrstva na druga Titova vlada zdaj dolži dr. Ste- ministrstva. pinaca. i ŠTUDIRANJE V TUJINI. — Zagovornk je napadal doku-1 Jugoslovanski komunisti hočejo, toente, ki jih je predložil drža-J da gre čim več njihovih študenti tožilec. Rekel je tudi, da'tov nadaljevat svoje študije v ol)ramba nadškofa ni bila teža-1 Rusijo, da se tako utrdijo v ko-Vna radi obtožbe same, ampak' munistični pravovernosti. Tako radi gonje jugoslovanskega ča-! poroča moskovska "Izvestja," da s°pisja proti dr. Stepinacu, ki je so bolgarskim, jugoslovanskim Vršilo kampanjo, da bi obrnilo in češkim študentom odprte •lavno mnenje proti škofu. j predvsem univerze v Moskvi, Zagovornik je rekel, da nad-' Leningradu in v Sverdlovskem. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) ®kof ne more biti kriv za razne' MINISTR-i očistili in so jih začeli strokovno urejevati. Tudi ostale muzejske zbirke so v glavnem že na svojih mestih. ' ŠKOFJELOŠKI MUZEJ. — V Škofji Loki so ponovno odprli v puštalskem gradu škofjeloški muzej, ki je že od leta 193!) imel svoje prostore v mestni hiši na Glavnem trgu. Med okupacijo so nemški vojaki vrgli dragocene predmete v kapucinsko cerkev. Mestni ljudski odbor je poskrbel, da so stare zbirke zbrali in jih celo pomnožili. Muzej ima lepe cehovske zbirke, pestro zbirko gradiva iz osvobodilnih bojev, razne narodopisne zbirke, obrtniške izdelke in predmete iz gradov in cerkva. V posebni sobi je nameščeno pohištvo Kalanov z Za študiranje francoščine jej Visokega, ki jih opisuje Tavčar francoska vlada dala jugoslovan- ; v "Visoški kroniki," v drugi pa c'anke v časopisju, pisane v pri- „„ ,. ... n , . . . • , lo£ Nemcem češ- "Mi smo bili sklm študentom 20 štipendij, da| razni spomini na pisatelja Tav- Peto sovražnika in delati. *redo ,na Francosko in se tam j čarja „„„ Sxtu> morali, kar je zahteval S0J seznam^s^francosko kulto | JURČIČEV ' SOSEDOV SIN" Paznik in to je moralo delati' MARIBORSKI MUZEJ je je izšel v Rimu v italijanskem milil,,,, , 1 med vojsko od vseh slovenskih prevodu. Oskrbel je ta prevod uuujone oseb — uradnistvo, sod- J . ■ . * . . . J „ * niH v j . . , ,. • naravoslovskih in zgodovinskih fcnrico Damiani, proisor slovan- UK1> meščani in kmetje — vsi . v , , * . , 80 delali pod tem pritiskom > zbirk največ trpeL Muzejsko po- "Kako se more kaj reči proti slopje so poškodovali bombni na- skih jezikov na rimski univerzi. ZAMENJAVA KNJIŽNIH , padi, mnogo knjig je okupatorj DEL. — Srbske in hrvaške za- V4-. • , , ,, , - , uuviij itiiivgv/ i\u j i ^ j ^ unuj/uiivji i -*— ■ • »ji vMiiv, iu «»» i iikinv «iv tePmacUj kl je bll prisiljen de- bnQ slovenskih) dru- ložbe knjig so sprejele v svoj isto m ki je to storil samo ^ pa odpeljal y Gradec, Zdaj knjižni program več pripoved- . «igoii svojega naioda, da bi poslpoje v glavnem že popra- nih, pesniških in dramatskih del "u olajšal gorje pod okupaci- 1 ,l0>" je rekel zagovornik. i vili ter so tudi iz Gradca pr-ipe- slovenskih avtorjev. Državni iz-j ljali i7 tovornih avtomobilov po-J davački zavod v Belgradu bo iz-: prej odpeljanih knjig. Knjige so Podrobnosti obešanja Komunist Foster je nacijev so še tajne , udaril po Taftu in Neurnberg. — Kontrolni! Bricker ju koncil zaveznikov bo odločal, Senator Taft si je škodil, ker je ožigosal °bsodbo nacijev Washington. — Ameriški ^Gmokratje napadajo senator- Ja Tafta, ki je izjavil, da je ob-|kdaj bo 11 obsojenih nacijev odba nemških nacijev črn ma- j 0i)ešenih in če bodo postavlje- na dobrem glasu Amerike. . n.e za vsakega posebne vislice. velo nekateri republikanski |gpi0šno se sodi, da bodo obeše- °d'telji so mnenja, da bo tajni 16 oktobra, toda koncil lah- '®»atorjeva izjava zelo škodo- ko odloči drugače. ala, če že ne vsej stranki, pa I „ , „ .. . , Vsai v • ■■ i j-j- 1 Po dva časnikarja bosta na- dJ njemu, ce misli kandidi-1 *ati za predsednika na republi- ka)1ski listi. v Senator Scott W. Lucas iz dr-,aye Illinois, je izjavil, da bo ; l2java senatorja Tafta 'udarec', . , , . . . , .. Za nia,v , , • ~. . lerjev diplomat, ki je bil opro- 11 njegove predsedniške aspi-r J ' ^Ue leta 1948, rekoč, da bo''8C®n °d mednarodnega tnbu-ll-000,000 amer.'skih vojnih! nilla> 'e " vedno v jeci v +Ve^ranov odgovorilo Mr. Tat- Nuernbergu m sicer iz svoje tu. volje, ker ne ve, kam bi gla- (Dalje na 2. strani) v;ioča pri obešanju, da bosta obvestila svoje časopise in sicer po dva iz Amerike, Angli-|je, Rusije in Francije. Franz von Papen. bivši Hit- za ■Tom Dewey, kandidat —. ^yorskega guvernerja na re-: Publikanski listi, je izjavil, daj •e bila obravnava proti naei-' m v Nuernbergu poštena in' vo položil." Cleveland, O. — V mestni dvorani se je zbralo kakih 1,600 komunistov, katerim je govoril William Z. Foster, načelnik ameriške komunistične stranke. Apeliral je na svoje poslušalce naj porazijo John W. Brickerja, ki kandidira v senat ter označil ohijske kongresnike kot sramoto za državo Ohio. Poleg Brickerja je Foster napadel Senatorja Tafta, predsednika Trumana, državnega tajnika Byrnesa in časopisje, ki da propagira vojno proti Rusiji. EISENHOWER JE ŠEL S KRALJEM V CERKEV Crathie, škotska. — V nedeljo je prišel v cerkvico v tem meste i Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Obrnil se je na vlado v Washington«, naj preišče vzro ke, zakaj v Ohio in po Ameriki sploh primanjku- 'T-SKSTFbo darovana v je mesa. Narod hoče vedeti vzroke za to. jcerkvi *v Koiumbkne na suPe- s i rior in 26. cesta maša za pokojno Columbus, O. — Ohijski guverner Frank J. Lausche; Mary Velikonja v spomin prve cu angleški kralj s kraljico ter'je včeraj zahteval od federalne vlade v Washingtonu, naj I petnice njene smrti, princezama Elizabeto in Marga- ?ačne s kako akcijo, da se odpomore akutnemu pomanjka- \Zo*?l do'n"— ret. S kraljevo družino je pnšla1,^ mesa 0brnj, se ■ na yodstvo tajne policije na poljedel- Mt il^iZ^tJ* ^^ * v cerkev tudi družina ameriške-' . . , , < •< . ' lvJt- bmai bolnišnice na svoj ga generala Eisenhowerja. V,5kl urad ter na urad generalnega zveznega pravdmka, naj, dom, 9607 Prince Ave. želi se prvih štirih klopeh je sedela kra- začno takoj s tozadevno preiskavo ter je izjavil, da je pri-J zahvaliti za cvetlice, karte in ljeva družina, takoj za njo pa'pravljen tudi sam začeti s tako akcijo na svojo roko. gen. Eisenhomer, njegova žena Guverner' Lausche je poslal in sin, stotnik John Eisenhower.' brzojavke na generalnega prav-Eisenhowerjevi so gostje angle- dnika Toma Clarka, na načelni-ške kraljeve družine v njih gra-1 ka FBI John Edgarja Hooverja du Balmoral na škotskem. NOVI GROBOVI Johana Melle Kot srno že poročali fe umrla poznana rojakinja Johana Melle. Tukaj zapušča žalujo- Sorodniki umrlih vojakov lahko dobe in na Clinton Andersona, polje-j plačilo za dopust delskega tajnika. | . , , . v . - V teh brzojavkah je guv. Lau- S«rodnikl ozlKoma dediči; dr. sv. Marije Magd. sche rekel- ' " • onlh v°Jakov' ki so umrli ze, KSKJ pa jutri pop. ob 2. v Gr- "V Ohio so mesne police prJif6"1' 1<0 S0 ^ Ča,stno °dpu"! dinov P^rebni ^vod, da se ude-zne. Sliši se govorica, da je doJ8Čem °d armade ah mornar«-. leže molitve za pokojno Jennie volj mesa, pa da se isto nalašč'06' s0 upravlfeni do plačila za Melle' v petek naj se pa po mož-zadržuje od tržnic. Ne vem če'dopust' do katere«a )e bil vo-,nosti udeleže pogreba. i obiske, zlasti pa tistim, ki so da-j rovali kri. Prijatelji ga zdaj ' lahko obiščejo na domu. K molitvi — i članice društva sv. Neže št. | 139 C. K. of O. so prošene, da i pridejo nocoj ob 6:30, članice št. 162 čega soproga Johna, ki je do-j je to res ali ne. Toda narod je'jak ali mornar upravičen gla-1 Vabilo na seja ma iz Podgore pri Vrhniki, ter sinove in hčere: Jennie Jelatz, Mildred, John, William, Joseph, Ermin in Victor ter 5 vnukov. Pokojna se je nahajala v A-meriki od leta 1899. V domovini zapušča brata Janeza. Bila je članica sledečih društev: Sv 1 upravičen, da izve fakta. "Zato urgiram naglo ugotovi- som nove postave. Dediči tega ne vedo, pa se ne priglaša- Društvo Katoliških Borštnar-jev š. 1640 ima v četrtek 10. tev in preiskavo da se dožene'jo za tisto odškodnino. jokt. zvečer ob 7:30 važno sejo fakta glede tega in da se javno-' V Clevelandu se je treba pri- v cerkveni dvorani. Društvo je sti takoj pove, kaj je na stvari.'glasiti pri Veteranskem inj'or- odločilo, da bo oddalo na vsa- Naj publika takoj'izve pravi po-1 macijskem centru, 314 Super- k,' seii p0 eno nagrado. Toda lozaj. jior Ave. Na svojo roko je pa guverner SXXTT S ksw lfaz"''da ir jftrT4"*Kadar M* DNRRA kaj Hiaiijc iu.afe'(i. »C. ib^j > j vsa mesna skladišča, koliko ima-. , , .. . , . .J. sv. Neže št. 139 c. k. od o., in mpstl v vtlUl(ri v „aAniiilinrfttflfiriati tjikfti 7,avnn< podružnico 25 SŽZ , Pogreb bo v petek zjutraj pb 9 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in v družinsko grobnico na Kalvarijo. Naj ji bo ohranjen blag spomin, preostalim izražamo naše globoko sožaije. -o- Nesrečna družina član, katerega ime je klicano, mora biti navzoč na seji. Grame v bolnišnici— Poznani slovenski farmar iz Geneve, O. Joseph Grame, je bil v nedeljo, zopet pripeljan v Cleveland v bolnišnico. Naha- , jo mesa v zalogi, v zadnjih po- pregledati, takoj zavpije ročilih 39 izmed 53 mesnih skla- vohlllliio dišč je bilo poročano, da imajo1 ' malo ali pa nič mesa v zalogi, 'je! Trst- ~ Nek uradnik relifne se v Womans bolnišnici na rekel Mr. Lausche. Toda javnalorganizacije UNRRA je rekel, I01- cesti in Euclid Ave., kjer tajnost pa je, da je stvar druga-lda kadar h0ČeJ0 uradniki te Pnjatelji lahko obiščejo, čna. Darovi za begunce a h ko organizacije v Jugoslaviji kaj tipamo, da se mu bo ljubo zdra-čekirati o razdeljevanju pomo- vie kmalu povrnilo, či iz Amerike, jugoslovanska i Tyet-'(> obletnica— vlada takoj zavpije, da hočejo! V četrtek ob 6:30 bo darova- V Leroy, O., ki leži 6 milj ju-j V ,ul«em uradu so bili izro- Bernard Ford, načelnik UN-žno od Painesville, se je naselila'čeni sledeči darovi za sloven- RRA urada vohuniti. na v cerkvi sv. Vida maša za [pokojnega Josipa Soršek v spo- , . ... . . I min 3. obletnice njegove smrti. , v Ljubljani je re- Pornkn_ pred 4 lati družina Louis Ko- "ke begunce: Mrs. Vidmar iz kel: "TJežko je kaj feekirati, i mana, ki si je tam kupila malo 14811 Saranac Rd. je darovala Jarmo. Obenem je pa gospodar j $10, Mrs. Jennie Peternel iz hodil na delo 'v White Motor Co. I Meadow Lands, Pa., tudi $10, v Cleveland. Tako sta v petek neimenovan pa je daroval $3. j radi živil, se nas takoj obdolži zjutraj odšla s sinom na delo, žena oziroma mati pa je ostala , , i , - v. . i Danes ob 9 zjutraj se bosta kam gredo potrebščine ^|poročila v cerkvi Male Cvetke Amerike. Zlasti ce hočemo;v Middlebranch, O. Mary Mil. pregledati vojaška skladišča ]er, hči poznane Trček-Miller- zi, j jeve družine iz Newburgha in Najlepša hvala vsem tem j da hočemo vohuniti. |Mr. August E. Lackamp. Ne- 7 , . . dobrim srcem m priporočamo V Belgradu so zaprli nekega | vest« je poklicna bolničarka sama doma. Zakurila Je peč na še drugim, da bi darovali po ameriškega uradnika pri UN- ženin petrolej ter pristavila vodo, nato|svojih močeh. pa odšla v družinsko sobo k šiva-j , 1 . . . . , . ..! V ruski zoni so Naenkrat je nastala v kuhinji i ' I eksplozija in v par mfnutah je demonstrirali zaradi Henry Wallace, bivši trgovin-j bil? Y8e 1J0S,0fje v plamenih. So-| ,ahke kazni nacijem i sed m par drugih ljudi, ki so ^ki tajnik ter Claude Pepper, se- natoriz Floride, sta bila deležna I ravn° na de?0' 8(! prihi^(na pa prijaznih besed od strani ko- p0m0c ter rešlh nekaj pohlštva Švedska je dala Rusiji velik kredit munistov. Foster je vpil, da gotovi elementi v Zed. državah agitirajo za vojno proti Rusiji in sicer, da se vrže nanjo brez svarila ploho atomskih bomb. Komunisti so da n "*• Moskva. — Švedski krogi tr z ne more nihče sočustvovati i dij0) da je švedska dovolila Ru- zbrali na shodu $1,631 za podpo a '3®pjenimi naciji, ki so pn-1 sjjj kredita v vsoti $278,000,000. ro stranki. x, , .e'i toliko gorja človeštvu................., r , .... ■ = Njih do obsodba bo svarilo za bo-;. in obleke. Vse drugo je pa pogorelo do tal, predno je prihitela požarna bramba. Družina ima zelo občutno škodo. e brat poslovodje slo-jRRA in ga obdolžili vohunstva,, venske North American banke, Iker je hotel čekirati v vojaških i Joseph M. Lackamp-a. Vse naj-• skladiščih. Titova vlada je re- i boljše jima želimo v novem kla, da ga bo pa takoj izpusti- j.stanu, la, ako bo poslan domov i Ameriko in to — odmah ! Berlin. — V ruski okupacijski zoni so bile velike demonstra-' cije, ki jih je priredila "organi-j zacija žrtev f se "O" i° J'e odobrila komisija. Ruski komisar Molotov bo glede tega po- p naJbrže potegovala za vedal svoje mnenje danes. Jugoslovanski delegat Kardelj je pa p jO^dnjškega kandidata re- ,;opet izjavil, da Jugoslavija te pogodbe ne bo podpisala, akovpo- bkanske stranke leta 1948.1 godbi ne bodo spremenjene točke tržaške države in glede mej. o ~-"-- 8tarimi baterijami bo treba potrpeti Washington. °Po2a SPARTANSBURG. — Tropični vihar, ki se je bližal Floridi, se je isti čudežno ognil ter je z zmanjšano silo zadel obe 1 Carolini. Vladna admi- WASHINGTON. — OPA bo dovolila višje cene za usnje, kar racija za civilno produkcijo ^ozarja avtomobiliste, naj pazi-1 bo imelo skoro gotovo za posledico višje cene obuvalu. (jonvH sv°je baterije, ker nove bo-1 - R sle večinoma v nove avte.1 WARREN, O. — Sem je dospel vladni posredovalec, ki bo v° bati je potreben za popra-' skušal doseči sporazum med utilitetnimi delavci, ki so na stavki Naš vrli zastopnik John Mla-j kar nam je poslal iz Chicaga zo-' pet 6 novih naročnikov. Pa to Tako se govori in dela! V kratkem se tir. Mi r> • i. , « • , • ! bodo oglasili iz So. Chicaga z no-bl Z,U Bn,st0la- Psi' k] 'so i vimi naročniki, nam pišejo. Da, se podili za lisico, se na vrhu ' d|lf Ameriška Domovina kar vid-niso mogli ustaviti ter so po-'no raste! skakali več sto čevljev globoko : ]_ _ v prepad in se ubili, dočim je KMALU. PRAVIJO, smuknila pretkana lisica v ne- „„ ' . ' ko luknjo vrh pečin. 1 — -MILA VEČ Izdelovalci mila pravijo, da !200,000. ZDAJ REGISTRIRATI PRI U. s. VLAD! Vsako dveh razbitih letal, ki New York. — časopisje poro- ruskim delegatom," ki so prišli poljedelski oddelek vlade še ni so jih Jugoslovani uničili 9. m ča, da je justični oddelek ameri-. nedavno na Ameriški slovanski dvignil restrikcij, ki omejuje-19. avgusta nad Jugoslavijo, je ške vlade zahteval od 11 Rusov, kongres, ki se je vršil v New jo izdelovanje mila. Odredba veljalo okrog $99,000 in Amen- ki so tukaj na obisku, da se mo- Yorku in 5 članom ukrajinske je bila v času vojne, ker se je ka bo voljna sprejeti manj kot v^jo registrirati kot "agentje, kulturne delegacije, ki je tudi potrebovalo maščobo pri izde-odskodnino, kot je bila«faktična tuje vlade." Vlada hoče s tem prišla na tisti kongres. (Morda lovanju municije. Izdelovalci AMERIŠKA DOMOVINA ZB1UA PRISPEVKU ZA BEGUNCE Trije izmed štirih zunanjih ministrov so včeraj j bita letala in da bo znašala od, OB,SKOVALCI IZ RUSIJE SE MORAJO vrednost letal. i indirektno" izgnati iz dežele sov Prvotno je Amerika zahteva-(:,etske propagaridiste, ki priha-la od Jugoslavije od $300,000 do iajo v Ameriko kot kaki "dele-$400,000, toda ker je jugoslovan-; gati," ali "turisti." ska vlada obžalovala dejanje in Kdor se tej odredbi ne bo po-obljubila, da se kaj takega ne bo koril, si bo nakopal morebitne več zgodilo v bližnji bodočnosti, stinosti od strani ameriške vla- ga d r J' bodo odvzeli 20^ in rri elektrarni in elektrarno. Skoro vse delo stoji tukaj, ker ni je ameriška vlada nekaj popu- de. Odredba je v prvi vrsti na dh za nove baterije. elektrike v tovarnah. stila od originalne zahteve. ' nf.riPnQ nrnti s^tim "o^ličnin perjena proti šestim "odličnim] ci na kongres; op. ured.) bi ne bilo napačno, če bi ameri- mila pravijo, da so se že pred ška vlada zahtevala tako regi- dvema mesecema obrnili na stracijo tudi od delegatov, tako- vlado, naj dovoli večjo izdelavo zvanih "ameriških državljanov," mila< Pa ni še nobene akcije. ki so se udeležili tistega kongre- Primanjkuje zlasti mila za - , . „„ , , , v . pranje in pralnice pravijo, da sa m ki so tako navdušeno plo- j ,, ., , . .. . . • bodo morale v prihodnjih 90 skali Stalinovi in Titovi poslani- dneh zapretii a]i pa zelo zmanj. šati obrat, ker ni mila. j-iiS p AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 9, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays aijd Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; n Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; la Cleveland in Kanado po poŠti Četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00. tetrt leta $2.50. POMuneraia »tevilka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United State* $7.00 p«r year; Cleveland and Canada by mall $8-00 per year. U. 8. $4.00 lor o months. Clev*kand and Canada by mall $4.50 lor 0 months. O. 8. $2.50 lor $ months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 lor 8 months, «3.60 for S months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 8th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. _ JAMAR: No. 198 Wed'., Oct. 9, 1946 Še o brezdomovincih (Od našega prijatelja-begunca) Zadnjič sem v par člankih skušal podati današnji položaj brezdvomincev "displaced persons" v Evropi, kakor ga skušamo mi sami na svojih telesih in dušah, kar je morda še hujše. Danes pa mi zopet sili bolečina pero v roke, kajti slaba znamenja ob naši poti še bolj grozeče stopajo na plan in ne moremo se načuditi tisti sili, ki jih postavlja — cui bono? V kakšno korist sebi, če že nima ozira na našo škodo in naša življenja? Naj naši slovenski Amerikanci ne zamerijo, da zopet povzamemo besedo v svoji zadevi, vedo pa naj, da bomo "Ameriški Domovini" vedno hvaležni, da nam je v naših najtežjih trenutkih odprla svoje predale in res s pravimNiu-maznimom, krščansko ljubeznijo, podprla naš klic pravici in krščanski ureditvi sveta. Iz našega taboriščnega, omenjenega dvorišča gledamo s skrbjo na dogajanje na velikem nebu svetovne politike, ki visi čez nas polno prižigajočih se in ugašajočih zvezd .. . Ah, kako bedno brli naša usodna zvezda — kdo jo ugaša? Zdaj je samo še svečica — in zdi se mi, da se že bliža mežnar s kajfežom, da ji ugasi stenj. Za naše brezdomovince v Nemčiji, v ameriški zoni, je ta mežnar McNarny, komandant te zone, ki je te dni dal poziv vsem brezdomovincem, naj se povrnejo — domov, v kraje, ki jih imajo v oblasti sovjeti in njihovi sateliti. Po glasovih v angleških dnevnikih, ki so Napovedovali "reedukacijo" in "vefiko likvidacijo vzhodne emigracije," so prišli taki glasovi tudi v ameriških listih — ptice pivke, ki kličejo potop. Zdaj pa je tu ukaz najvišjega ameriškega komandante ameriške zone v Nemčiji, ki je v tem smislu dal nanje že uradni poziv . .. Komu v korist? .. . P.oziv prihaja v času, ko bi človek prave pameti kaj takega najmanj pričakoval. Saj celo mi-iz naše taboriščne tesnobe vidimo, da se zahodne velesile trudijo na vse načine, da si urede evropski Zahod in ga učvrstijo in pritegnejo sebi ter odtegnejo komunistični sferi. Saj slišimo sem glas Churchillov iz Zuricha, ki se zavzema za Evropske združene države. Vidimo delo Federalnih vzhodno evropskih klubov, ki pripravljajo med morji teren za tako evropsko federacijo . . . Vidimo — boj za Nemčijo', ki naj odloči premoč Zahodu in Vzhodu. Da bi jo pritegnil za Zahod, ji obljublja vstajenje v Stuttgartu, Churchill pa zahteva nekaj, kar je bilo pred tedni še nemogoče: novo prijateljstvo med Francijo in novo Nemčijo in apelira pri tem na francosko kulturno poslanstvo . . . Velike sile so pripravljene revidirati — nemške vzhodne, ali poljske — zahodne meje v — 'dobrg Nemčiji. Vse to zato, da se paralizira delo Sovjetije in njen načrt z Nemčijo, ki jo po Molotovi izjavi v Parizu hočejo komunisti — veliko in nedeljeno, pa seveda — sovjetizira-no. Tu gre zdaj boj za Evropo, za enoten Zahod proti vdoru azijatstva. V zadnjih — ali prvih! — posledicah: za odpor proti komunizmu. In zahodni zavezniki izrabljajo vsa sredstva, da se mu upro, da konsolidirajo ta svet, ki je postavljen kot jeziček na vago in položen v sredo Evrope. Nemčijo, ki so jo zavezniki skupno razbili, zdaj skušajo postaviti na noge — vsak na svojo roko, in s pripravljenimi rameni čakajo, na koga se bo ona oprla ... Od tega bo odvisen uspeh ali neuspeh komunizma in evropske sovjetizacije. In v takšen čas padajo taki pozivi, kot ga je izdal Ame-rikanec McNarny in bi se po naše glasil: Vrnite se, brezdomci, domov po$ — komunizem, mi ga ne maramo; toda on vas hoče imeti, njegov gobec se odpira proti nam tudi zaradi vas: vrzimo vas vanj, ko ste nam itak v breme! Zadnji cmok za krokodila ste še lahko ... Ali se vam ne zdi; da je vsako vabljenje pod sovjete in njihove satelite v teh razmerah skrajno — nemoralno, da ne rečemo — zločinsko. Če bi bilo samo vabljenje in bi ostalo samo pri besedah, naj bi že bilo, razumemo — toda dokazi so, da begunce tudi izročajo. Vsepovsod pa jih šikanirajo, nasiljujejo s slabo hrano, grenijo življenje s preselitvami iz kraja v kraj, iz taborišča v taborišče, jih zavajajo, da bi se "prostovoljno" vrnili domov, pa so več ali manj prisiljeni v to. So tudi taki komandanti, ki osebno dele Titovo propagando, letake, v katerih so celo besni napadi na — Angleže in Amerikance! Kjer pa je situacija še kolikor toliko dobra, Angleži in Amerikanci dajo čutiti, da smo begunci zanje nepotrebna nadloga, ki jo samo tolerirajo. Čeprav se jim že jasni, kakšen je danes položaj, in čeprav jim je jasno, da so to beguci, ki so dokazano protikomunisti in so bežali — ne zaradi kolaborizma s sovražniki, temveč zaradi odpora komunizmu, katerega se otepajo tudi zahodni zavezniki, ter da so pripravljeni vsekdar tudi za vsako žrtev v boju proti njemu — so vendar le vračani naravnost v njegove roke, v najboljšem primeru pa siljeni, naj se vrejo sami. Kaj jih tam čaka? Največ — smrt, mučenje, ječa . . . Druge pa životarjenje, zasramovanje, vedno* nadzorstvo, preganjanje in veden strah podnevi in ponoči. — Zaveznik, ki je svečano obljubljal prinesti svetu politično svobodo in svobodo od! strahu, svoje najzvetejše vernike zavestno peha v prava, na-j čelna nasprotovanja tem načelom — in misli, da rešuje in | uravnava svet! Ali ne ve, da bodo ti vrnjenci ob prvem kon-1 fliktu dveh svetov — vojaki rdeče armade, ki bodo stali z j orožjem v roki proti njim samim!? Če bo tak ohranil kljub vsem krivicam, ki so mu bile storjene, še vero v človečan-stvo in načela zahodnih ljudi, bo prepuščen peklenskim mukam v svoji duši; lahko pa se zgodi, da mu bo pri predaji ubilo dušo in bo stekel sovražnik tistih, v katere je izgubil vero . . . Kakšno korist imajo v obeh primerih zavezniki? Ali mislijo, da bodo ti vrnjenci — organizatorji podzemskih gibanj za njihovo stvar? O, kako malo poznajo sovjetske metode zadušitve v kali vseh ilegalnih združb in dejanj! In — iz izgubljene vere in ubitega zaupanja ter pravaranega srca ne rasto pozitivna dejanja, raste samo sovraštvo in obup. Sovraštvo do tega, ki ga je prevaral .. . Ali se zavedajo zahodnjaki, kakšne nečloveške nemo-ralnosti počenjajo z najbednejšimi v teh časih? S tistimi, ki so za ceno bivanja v okvirju zahodne krščanske kulture žrtvovali prav vse, svoje premoženje, službena mesta, svojo osebno srečo in družino. Zanje v tej zahodni kulturi, ki se kliče krčanska in je polna humanitarih gesel, ni prostora na soncu! Svoj čas mala Jugoslavija, — balkanska in neraz-svetljena in diktatorska in ne vem, kakšna še v očeh Ame-rikancev, — je sprejela in preživela stotisoč in še več Rusov po prvi svetovni vojni, veliki angloamerikanski imperij ne more preseliti v svoje "deviške" zemlje ta ubogi "milijon-ček," ki mu je neznosno breme . . . Jagnje, ki se je pred volkom zateklo k sosedovemu pastirju, se vse preplašeno stiska k njegovim nogam — pač ne pričakuje, da ga bo pastir sam vrgel volku v gobec . . . Jezus ga je vzel na rame in ga je bil vesel . . . Kako daleč je danes zahod od humanitarnosti! Ali bi ne bil že čas, da se to veliko "nečistovanje z apokaliptično zverjo" ne plačuje več z našo krvjo in se že enkrat—neha!? BESEDA IZ NARODA Zahvala iz Chicaga Chicago, 111. — Spodaj podpisana se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem ter sorodnikom za postrežbo in naklonjenost v času mojega bivanja v prijaznem Clevelandu, kjer so mi šli vsi tako na roke in mi stregli na vse strani. Zato izrekam tem potom vsem iskreno zahvalo. Mrs. Louis Dolmovich, 2008 Leavitt St. Chicago, 111. --—o-- Podružnica št. 14 SŽZ Euclid, O. — Jesen je tu, listje že odpada z' drevja in lepo naravo bomo morali kar zapustiti radi ali neradi in se preseliti v gorkej še prostore, to je v naše dvorane. Kakor razvidimo iz naših lokalnih časopisov, so že na dnevnem redu plesi iii veselice vse navzkriž. Da pa ne bomo od naše podružnice kar ta zadnje, smo na svoji zadnji redni seji sklenile, da se tudi me pripravimo za eno plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. in sicer na 12. oktobra zvečer ob osmih. Naj vam povem tudi, da smo dobile izvrstno godbo, to je Frank Zajc's Polka-teers, ki bodo igrali, da bo veselje. Iver ima naša podružnica precej veliko število članic in če jib pride vsaj polovico na veselico, pa bo že jako lepa zabava. Pa kaj bomo govorile, samo polovico, kar vse pridimo, posebno tiste, ki se dobro počutite. Saj bom tudi jaz v duhu med Vami. Zato pa še enkrat apeliram na vse, da katere te morete — udeležite se! Priporočam vam pa tudi tole, da vas ne bo strah iti pozno zvečer domov, zato vzemite s seboj tudi svoje možičke, saj se tudi oni radi zavrtijo. Nikar jih ne pustite doma dremat v kakšnem kotu, saj sv. Ambrož pravi: kar je žena to je mož. Zatorej kar kfobuk na glavo, pa gremo na veslico podružnice št. 14 SŽZ na Recher Ave. Predsednica. -o—— Za "odbor stoterih" katoliške lige Cleveland, O. — Cas je, da se že malo'oglasim kot načel-nica odbora stoterih na St. Clairjlu. Kaj je .naš. namen, vam ne bo treba razlagati, ker so. to že drugi storili kakor Anton Grdina, Math Intihar, Mr. Zelle, Jakob Resnik in drugi. Pri sv. Vidu so nam določili, da bomo samo ženske v tem odboru, medtem, ko imajo v drugih slovenskih farah ženske in moške zastopnike. To so pa menda zato pri nas tako napravili, ker ima nežni spol več vpliva, kadar se gre za naše revčke — otroke brez staršev v stari domovini. Ne bodimo pristranski, pomagajmo kjer je potrebno, ker otroci se sami ne morejo nikamor obrniti za kako pomoč. Mi tukaj v Ameriki nimamo niti pojma, kako grozno trpijo v stari domovini slovenski otroci, katerih staršev kri vpije k nam za pomoč. Zato pa ste prošeni vsi, da greste našim ženam in dekletam na roke in velikpduš-no sezite po tistih "tikcih," ki vam jih bodo ponudile' v na> kup. Da smo Slovenci jako dobre duše, se je pokazalo meseca septembra, ko smo se v tako velikem številu odzvali vabilu Father Andreya in se udeležili tamkajšnje farne prireditve. Tam niso dosti gledali na dolarje, ki se jih tako težko zasluži in smo plačali za stvari, ki jih nismo dobili, toda smo bili vseeno veseli in dobre volje, ker smo vedeli, da gre za dobro stvar. Koliko bolj pa bi morali pomagati šele tistim, ki si sami ne morejo pomagati. Prav lepa hvala v^em tistim zavednim prijateljem, kateri ste že storili po svoji moči in apeliram še na druge, da storijo enako. Ali se boste odzvali? Prepričana sem, da bo vsak storil kar največ bo mogel. Pozdravljeni. Rose L. Erste. _•-o- Apel na dobra srca Cleveland (Collinwood), O. — Naša zbirka za reveže ali vojne sirote je v polnem teku. Ves naš odbor se trudi kolikor mu čas dopušča, da se čimprej spravi skupaj tistih deset tisoč za katere smo se zavzeli, da se reši tiste sirote, ki so ostale brez staršev. Otroci so nedolžni, pa naj bodo od kogar koli. Zato apeliram na vas dragi Slovenci, kateri imate še kaj čuta za svoje brate in sestre in vojne sirote. Ti so tudi imeli skrbnega očeta in ljubečo mater, pa jih je ta nesrečna vojna oropala vsega. Ti, ki čitaš te vrstice, malo premisli, če bi zadela tebe ali tvojo družino taka nesreča, kar se prav lahko zgodi, kako bi se počutil ali počutila. Prosim vas, ne pustite oditi praznih rok nabiralce, če potrkajo na vaša vrata in vas vprašajo za milodare za te nesrečneže. Ker pa ni mogoče vsakega posameznika obiskati na domu, zato je "odbor 100" sklenil poslati nekaj teh "delnic" na društva in zato ste prošeni vsi, da sodelujete z nami, ker ta zbirka je resnično za sirote. Prepri- čana sem, da vas je še veliko med nami, ki znate prav misliti in delati. Iz države New York sem prejela pismo od moje prijateljice Mary Nagode, ki mi sporoča, da je videla tudi moje ime v tem odboru, ki zbira za te reveže in je tudi priložila "eno kljuko" za delnice, katere ta odbor razpečava. Prav lepa hvala Mary v imenu teh sirot. Dar, ki si ga jim dala, si dala na najboljše obresti, ki jih boš ponesla s seboj v večnost. Želimo in prosimo, da bi imela še mnogo posnemal-cev. S to zbirko zaključimo 10. novembra s posebno prireditvijo pri fari sv. Vida, o čemer bo še več poročano pozneje. Mary Ižanec. -o- Za društva Najsv. Imena AHiimiiiuimm če verjamete al' pa ne fiiimiiiiimimii Ko mi je Mr. Grdina pomig-nil, da bi tudi meni ne bo hodilo napek, če bi se za par dni Cleveland, O. — Upam, da vam je že znano, da ima društvo Najsv. Imena v naši župniji sv. Vida kampanjo za pridobivanje novega članstva. No, ne bi bilo niti za las preveč, če bi vsak faran sv. Vida bil tudi član društva Najsv. Imena. Mladeniči, sinovi in očetje, moški sploh, sedaj je lepa prilika, da pristopite k temu društvu in da tako postanete člani in udje te največje katoliške organizacije. V nedeljo, 13. oktobra ob 8:30 bo skupno obhajilo naše zveze društey Najsv. Imena v cerkvi sv. Vida. Pridružite se nam in pristopite k mizi Gospodovi tudi vi ostali možje in mladeniči naše fare, čeprav še niste člani društva Najsv. Imena. Izpolnite spodnji del listka, katerega ste dobili preteklo nedeljo ob prihodu v cerkev ter istega oddajte prihodnjo nedeljo pri vhodu v cerkev- in tako boste postali člani društva Najsv. Imena v naši župniji ter udje Slovenske zveze društev Najsv. Imena v Clevelandu. Dragi možje in mladeniči, darujmo to sv. obhajilo z^vse brate in sestre naše slovenske narodnosti, katerim je ruski komunizem zabranil vstop do vsega kar jim je bilo najbolj sveto in najbolj v zvezi z Bogom. Nadalje darujmo to sv. obhajilo za vse tiste tisoče in tisoče, ki so morali bežati, pred komunistični divjaki in morilci. Posebno smo dolžni kot pravi katoličani in člani Zveze Najsv. Imena udeležiti se tega skupnega sv. obhajila ter goreče moliti in prositi Boga za vse povzročitelje tega zla, da bi jih Bog vsaj toliko razsvetlil in sčistil njih razum, da bi spoznali da so res na krivi poti. Nadalje, prosili bomo Vsemogočnega, da se usmili nekaterih naših rojakov in rojakinj tukaj v Ameriki, ki so tako zaslepljeni, da niso še do zdaj spoznali svoje zmote. Torej, pridite možje in fantje iz vseh slovenskih župnij v velikem številu, da v nedeljo napolnimo cerkev sv. Vida. Lawrence Bandi. -:—o- Glas naših naročnikov Bridgeport, O. — Naročnina mi je potekla in ker mi list u-gaja, pošiljam naročnino še za eno leto naprej. Vas pozdravljam kakor tudi vse naročnike, Joe Fabjan. » * • Sheboygan, Wis.—Danes sem prejela kar štiri izvode Ameriške Domovine. Hvala vam. ,časopis mi zelo ugaja. Zato pa vam pošiljam celoletno naročnino za naprej. Torej pozdravljena in dobrodošla Ameriška Domovina, dopadeš se mi! — Pozdravljeni! Mary Zallar. * * * Forest City, Pa. — Kakor vidim je naročnina za priljubljeni list "Ameriška- Domovina' potekla ta mesec, zato vam po šil j am naročnino še za eno leto, ker ta list je za mesečnikom A-Ve Marija čez vse druge liste in največ vreden, ki nam vendar vse po pravici pove in se tudi potegne za revne in preganjane. Le še tako naprej za resnico in pravico. Listu Ameriška Domovina pa želim dosti novih na ročnikov. Urednik iz Begunj, pozdravljeni! Z Bogom! Mary šivic. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje z 1. strani) dal prevode Ivana Cankarja, Miška Kranjca, Peržihovega Vo-ranca. Hrvatje pa bodo izdali poleg teh tudi nekaj prevodov Levstika in Župančiča. Miško Kranjc in Prežihov Vorenc (Lo-vro Kuhar) sta znana še živeča komunista. VSE V DUHU KOMUNIZMA. — Vse kulturno delo v Sloveniji je sedaj vpreženo v komunistični jarem. Zlasti "Cankarjeva založba" izdaja vso staro komunistično literaturo v slovenskih prevodih. Tako so izdali vse važnejše Leninove stvari, dalje "Zgodovino vsezvezne komunistične partije boljševikov" in stara Marksova in Engelsova dela. Prestavili so celo Engelso-vo študijo o Feuerbachu, iz katere je komunist Engels črpal svoje sovraštvo do vere. Feuer-bach in njegova filozofija je> že dtivno zastarela stvar, ki je nihče v znanstvenem svetu več ne pogleda, toda jugoslovanskim komunistom pride prav. Zakaj? Zato, ker je Feuerbach eden izmed učiteljev surovega materia-lizma, na katerem je zgrajen ves komunistični sistem. Po tem si-stemu ni ne duše, ne Boga. In to pride komunistom samo prav, kadar more in uče življenje brez morale. TEŽKO JE SLUŽITI KOMUNISTOM. — Dvema gospodoma je težko ustreči. To poskušajo razni ljudje, ki so bih s partizani, niso pa komunisti in bi ra-> di vršili svojo službo po svoji vesti in ne po komunistični komandi. Kdor se ne ukloni stood- stotno komunistom, je "proti-Ijudski," pa če je prej magari za partizane -žrtvoval vse. Dokler jih namreč ni spoznal do dna. Naj tak zgled navedemo po komunističnem listu. Proti poročilu v takem listu se seveda napadeni ne more braniti, ker ni pro-tikomunjstičnih listov. "SLOV. POROičEVALEČ" je pod naslovom "Protiljudski tajnik" prinesel članek, ki govori o tajniku Gorenšku iz Lok pri Zidanem mostu. Ta človek je bil tajnik že v predaprilski Jugoslaviji, nato je nekaj časa služil okupatorju ter se je v novi ljudski državi spet dal izvoliti za tajnika. To veliko čast mu je ljudstvo zaupalo zaradi tega, ker je med osvobodilno vojno pokazal voljo, da postane zares ljudski človek, ker je pomagal OF in tudi odšel v partizane. Toda kmalu je pokazal, da ni vreden izkazanega zaupanja in da ne razume, ali noče razumeti duha novega časa. Ljudska volja mu je bila vse prej kot sveta. Ščitil je svoje prijatelje in znance ter ob vsaki priliki zametaval voljo zbora volivcev. Začel je celo blatiti in napaditi OF h- druge množične organizacije, češ, da mu mečejo polena pod noge in da ga ovirajo "pri nepristranskem in pravilnem delu." Kmalu se je znašel celo med odkritimi sovražniki ljudstva, ki $ih je na svojo pest vpisoval v volilne imenike ter jim izdajal odlične karakteristke. Končno so proti-ljudskega tajnika razrešili dolžnosti, ga izročili javnemu tožilcu in razpisali nove volitve. kam zarinil, je bilo prav toliko, kot če bi kdo danes ponudil gospodinji 5 funtov steaka, 8 funtov pork čopsa, 10 funtov klobas, 5 ducatov vinarc in 25 funtov zareberne prate. Ženska bi padla mesarju okoli vrata in ga stisnila, da bi ne prišel dve uri k sapi. Tako nekako sem se počutil jaz, ko mi je Mr. Grdina nekaj rekel, za kar bi se bil rad obljubil na sv. Vi-šarje, pa mi je prišlo popolnoma nepričakovano kar samo na krožniku. "Ribica že prijemlje," sem si mislil, "treba je samo paziti, da ne*spusti vade." 'Zato sem se samo milo nasmehnil, kot bi bil v porodnih težavah in rekel: "Saj bi res rad kam šel za par dni. Najraje kam na deželo,-kjer bi v domačnosti pre-dihal par uric ob kislem mleku in žgancih. Na primer, na Wil-lard me strašno vabijo . . ." "Na Willard!" je udaril Mr. Grdina v stavek, "na Willard! joj, saj tudi mene že pet let ne spravljajo tje gori. Da sem jim obljubil pokazati nekaj mojih slik, pravijo, pa ni bilo nikoli prave prilike. Veste kaj, z menoj pojdite, pa jo bova u-darila tje gori," je govoril Tone in mi sproti jemal misel za msilijo iz mojega srca, Iyer je začelo brenkati na citre in harfe, kot takrat, ko so se pripravljali na jesenski koncert pred kraljem Salomonom. Treba je bilo pa velike previdnosti, da se stvar ne pokrotviči in izmaliči. Tako bom delal, kot sta se zmenila mož in žena, ko ji je on naročal, naj pride ponj v o-štarijo: "Jaz se bom branil, ti pa kar vleči, da ne bodo rekli, da sem ti pod komando." "Saj bi res ne bilo napačno," •■■em rekel počasi. "Prijazni ljudje da so tam na Willardu, pa' še žlahtolimam tam. Samo daleč je tje gori, ali ne. Z vlakom bi vzelo menda kar dva dni.'" "Kdo pa pravi, da se bomo peljali z vlakom!" je povzel Mr. Grdina, ki se mu je videlo, da se je že odločil obiskati Willard, pa če se tudi ves svet ra-di tega podere. Toneta odvrni-' ti od kakega sklepa je prav toliko, kot bi se kdo z ramo uprl v glaVni kolodvor v Clevelandu in ga skušal premakniti za par col. "Enega mojih bagrlov bom capregel, pa nas bo potegnil :je gori tako lepo, ko bi sedli doma h kosilu. Kar odločite se, pa bova šla. Se reče, še par bi jih lahko vzela s seboj na mojem Buicku, ki jih 7 komod pe-ija. Ni treba nič caganja zdaj več o tem. Gremo in amen. Kar odločite kdaj." Tako je govoril Mr. Grdina, da se mi je kar fletno zdelo. Vse moje skrbi so bile razpršene kot binkoštna • rosica ob sončnih žarkih. Še nekoliko bom podvomil, da »bo lepše izgledalo in sem si rekel. "Saj bi morda res ne bilo napačno, če bi skočili gori na Willard. Spotoma bi obiskali pa 3e druge kraje: Joliet, Lemont, Milwaukee in še druge, ampak "Nič ampak, mi gremo pa je!" je bil neomajan sklep Mr. Grdina. "In res, kot pravite: spotoma se bomo ustavili pa Še to in tam, kar je pripravno, če se bomo peljali z avtom. Vi dobite še dva, določite dan, drugo pa meni prepustite! Sem kar vesel, da sva v tem edina in da bova imela par dni oddiha, ki, sva ga oba tako potrebna. Pa mi kmalu povejte, kako in kaj." Mr. Grdina je odšel, jaz sem imel pa kar na lepem na rokah zlet na Willard, ki me je prej tako skrbel, kako ga bom izpeljal. Navsezadnje bom še prišel do tega zleta, kot bi se vse-del na soro, pa ki sem bil jaz tisti, ki sem hotel prav za prav tje. Do smrti bi se zameril Tonetu, če bi se zdaj umaknil. N°> j a., če ne gre drugače, bomo pa šli, sem si rekel. Dva pasažirja je treba še preskrbeti, mi je naročil Mr. Grdina. Orajt, bom pa _ " i dobil pot. kaj pripravnega za na UncniSTTA DOMOVTNX OCTOBER 9, 1946 r V plamenih rdečega pekla Spomini političnega kaznjenca Spisal: ALBIN BREZNIK . v prestolnici se je nastanil In prijavil s svojim ponareje-potnim listlom. Prepričan •}e bil, da je kapitalistična dru-2ba gnila in da sedijo na odločujočih mestih sami idioti, za Katere je Janez čutil globoko Prt&iranje. Tajna organizacija je bila preveč v razkroju, da bi mogel takoj začeti s svojim poslanstvom. Nekaj vročeglavih dijakov je na hitro zbiralo njegove bodoče udarne čete. On se medtem počutil dokaj dobro. Udeleževal se je celo pristnih "uržujskih zabav, da se od bli-Zu spozna s svojimi sovražniki. Komaj mesec dni je užival, <0 ga je doletela neizogibna u-vseh rdečih Janezov. Oče-Su Postave je postalo sumljivo, Ua prihaja visokošolec z Dunaja izpolnjevat svoje strokovno ^nanje na beograjsko univerzo, je vsekakor čuden primer, olastva so začela stvar raziskati in lepega dne se je zna-Sel Janez v zaporu. Pričela so se neprijetna zasliševanja, ki abtevajo precejšnjo količino prisotnosti duha, zlasti za člo-*a> ki mora imeti vedno na u-lu> da ni Janez, ampak Fritž. Janez je bil pametna glava >v mu to ni delalo posebnih te-Govorili so mu v Moskvi Premetenih trikih buržujske (,°llcije, ali bil je prepričan, .a njegova pamet presega vse n Se bo izvil iz afere. Toda ^Pričakovano se je položaj Preokrenil, ko mu je policijski mo še predaja orožja. Videl je že v svojih rokah potni list, zato je bil pri izpovedi izredno pošten in natančen. Izdal je vse tiste, s katerimi je prišel za časa svojega delovanja v do-tiko. Naštel jih je od vrha do tal, kajti šlo je za Ameriko! Kaj drugi, samo da se on reši! Socialno revolucijo tudi še lahko v Ameriki organizira. Ko je podpisoval,pet strani dolgi zapisnik, se mu je roka le malce tresla. Komisar, ki je to zapazil, ga je dobrodušno potrepljal po ramenu in mu je celo ponudil cigareto, ki jo je Janez z lahnim poklonom vzel. In ko so mu ponudili okrepčilo, ga tudi-ni odklonil. Njegov po- Liga Kaioliikih Slovencev v Ameriki St., Jolieti, 111. Vsak dar od posameznih prijateljev LIGE ali pa od DRUŠTEV bo zme-BODOCNOST BREZDOMCEV šlo, kdo bi šel in kaj kdo zna.1 rom dobrodošel. Kadar svetovni diplomatje, j Od tega je odvisna ugodnost^ Zmerom pa rada sprejemata politikarji in reporterji "uteg-'nove naselitve, nejo," govore tudi o "displaced I Prva stvar, ki jo moramo iz-persons" ali o brezdomcih in vršiti, je natančna kartoteka beguncih. Razgovarjajo se o ! (popis), v kateri bi bili popitem, kaj bi bilo treba s temi1 sani vsi slovenski begunci. Tre-ljudmi narediti. Sprašujejo se:1 ba je popisati vsakega sloven-Kaj bo v bodoče s tem milijo- skega begunca z vsemi njegovi- nom človeške revščine? Odgovori in nasveti in mne- mi družinskimi člani vred. Popisati je treba tudi vse tiste, ki nja—zelo različni so! Eni ta-' kot svojci beguncev prebivajo ko, drugi drugače. Nekateri po- 'še doma. Vedeti je treba ne sa- kažejo nekaj srca in celo u-smiljenja do tega brezdomske-ga milijona, v katerem je tudi nekaj deset tisočev Slovencev, drugi jih smatrajo za drobiž, ki se bo dal prav dobro porabiti za napitnino ali celo za podkupnino . . . Kakšna usoda naj potem zadene ta "napitninski drobiž" — za to se ljudje brez o°misar gladko povedal, da so njegovem prihodu že obveš-a ni in da on ni Fritz Berger, 'mPak Janez Kurnik, ki je po- ložaj se je od tega trenutka da- srca in brez duše ne menijo, lje bistveno spremenil. Med-j Ali se naši slovenski brez- tem ko so druge preiskovance domci — displaced persons — držali kolikor moči strogo in zavedajo svoje silno negotove jim niso dovolili nobenih olaj- bodočnosti? šav, da bi jih tako' omehčali, je Na to vprašanje najbolje od- Janez užival svobodo, d'a se je govarjajo slovenski brezdomci sprehajal po hodnikih in kadil fine cigarete in čakal—na potni list za Ameriko. Oblastva medtem niso izgo-tavljala potnega lista, ampak polovila vse tiste, po katerih je bilo lepo število pod klju-kateri so pri zasliševanju povedali še za druge, le malo se jih je držalo predpisov organizacije in molčalo. Kmalu jih je blio lepo število pod ključem. Bili so sicer taki, čeprav izredno redki, ki bi rajši umrli kakor izdali svoje tovariše. — Vsak član je poučen, kako se mora vesti, če ga oblastva ujamejo. Toda ko so bili soočeni sami, ki o tem razpravljajo in ugibajo v svojih taboriščnih časopisih. Tu naj bo objavljen en tak članek iz lista "Domači glasovi," ki izhajajo v slovenskem taborišču v Lienzu na Tirolskem. To je torej glas izmed naših brezdomcev samih. Pripraviti se bo treba Vedno bolj se bliža čas odločitve, ko se bo reklo: Ali domov ali pa po svetu! Mnenja smo, naj bi se kljub vsemu vrnil domov vsakdo, ki je prepričan, da se mu doma ne bo nič hudega zgodilo. Zlasti stari in onemogli ljudje^se nimajo ba- z Janezom — svojim vodite-j ti kaj posebnih posledic, zla-ljem, ki bo že menda vedel, ka- Isti če pomislimo, da bi jih zu- ^ninil, da ga bo njegov korak' rej srebal komunizem ob njego- !|a). dvajset let robije ali celo lshce. v Janeza je nastalo mučno eJJ.aš^nje: Kaj sedaj? Ni ob-lcr> P°trebe, da vzame svoj ki si g-a je sam stesal, in Sv J'ni stopi na trnjevo pot za ^ Je prepričanje. Ko je pla-].. Pogledal v napol posmeh-v)*Vo !ice zasliievalca, mu je vroče in strah mu je srce. Nekje na dnu du-v mu jc vstala misel, naj po-Vse- Ni se hiti poskušal bo- tia* ? n"'0' ka-'ti bila *'ako sil" 0(j c*a ga je vsega prevzela, nekod mu je šepnil na uho vPr; h ^ asujog glas: "Izdajalec?" sto GZU Pretreslo. Pot mu je j®*1 na čelo. Toda boj je bil 2 Ni trajalo dolgo, ko je vem izviru — in jim je ta povedal vso pesnico v obraz, svetu-joč jim, naj vse lepo priznajo, si je marsikateri junak Janezove vojske mislil: "Ce general beži, čemu naj se borim jaz?" Tako so prišle vse posameznosti njihovega delovanja na dan. Državni tožilec je imel naporno delo, da je iz zmede brezštevilnih zapisnikov sestavil pregledno obtožnico. ',an kot emisar komintierne iz ko se je treba zagovarjati, saj 'naj v svetu čakalo še večje tr 0skve. Vljudno mu je pri- je vendar prišel iz Moskve, to-. pljenje Povedati je treba enkrat za vstelej, da prav nikomur povratka ne branimo in ga braniti ne smem,o, ker je končno vsak za sebe najbolj odgovoren. Ni pa prepovedano povedati resnice, ko se ljudje odločajo, kaj bi storili. Ce pa se ljudje ne bodo odločili za vrnitev v domovino, .bodo morali misliti na selitev v tuje kraje. To vprašanje postaja vedno bolj pereče Najbolj pereče je to vprašanjema tiste slovenske begunce, ki prebivajo v Italiji. Ti morajo biti pripravljeni na to, da bodo zavezniki 3 mesece po sklenjenem miru z Italijo to deželo zapustili, nakar bi slovenski begunci prišli pod neposredno italijansko upravo in ■skrbstvo. Jasno je, da bodo tako zanje nastale docela nove razmere, ki jih bodo same po sebi prisilile k odločitvi: Ali lomov ali v svet! Za slovenske begunce v Avstriji za zdaj stvar sicer ni še tako nujna, vendar nam pamet veleva, da tudi mi mislimo na to, če hoče konca," ko J »m Zgodilo se je, da je moralo zaradi Janeza, ki je hotel živeti, ugasniti po nedolžnem mlado življenje. Zaradi varnosti se je vodstvo stranke nastanilo v podeželskem mestu, nedaleč od meje. Zvezo s posameznimi krajevni-lčnim materializmom mi organizacijami, kolikor jih do odrešilnega zaključ- ^ še bilo> 80 vzdrževali kurirji. Eden izmed njih, mlad, vihrav študent iz južnih krajev, a sicer iskren revolucionar, je često prišel v navzkrižje s svojimi tovariši zaradi različnih nazorov o komunizmu, tako da })rišei fi ko' • ,pr°letariat nima nobene t0/*ti, če gre on kot organiza-Svo)rev°lueije v smrt. Življenje, °da za vsako ceno! K°rnisar ni pokadil cigarete ica, sklepom na jasnem. je bil Janez s svo- > lili JUdUVM.. 6 Je Pr*znak da je bil . etlen komunist, ali sedaj mu Ved. • vse' *)rav vse V Za svoja leta je imel to • . %ljenjske izkušnje, za- vrat ^ zavarovati zadnja ,. ca. Precej, je dostavil, da Vr; jim nat P-°Ve Vse s Pobojem, da ga rw°.13P'Jste in mu preskrbijo kai Za Ameriko pa se ne-, 3as, arj'a zraven. Bilo mu je (;a bi bila doma njegova iti i kariera uničena - a bi se mu zgodilo celo da ujše. •l izmaže Glavno je, da se se- takf tudi sedaj. Evropa, A-' Amerika, četudi Afrika, Nasemhnil se je sel}i, da je toliko pa-sel ^anez se je vedno zna-2ij j^i aiv in svoboden! ga je opazoval s po-ljUf!em °česom: znal je gledati Hov :m v zadnji kotiček možga'-8v0j ^o rnu je Janez stavil v^'j, pogoje, mu je kratko od-' Videli bomo, kaj nam ^vedal." Ust er,Smtišek mu je legel okoli ^ je ^ končan, Janez Podlegel, sedaj pride sa- so začeli že dvomiti o njegovi mo M v svet kot strnjena eno- iskrenosti. i ta> kar edino bi za nas vse bilo Janez je pred svojo aretacijo j koristno in res še najboij var-vzdrževal zvezo s tovarišem, ki ■ n0< Zavedati se namreč mora-se je moral zaradi nekih poizvedb peljati na sedež vrhovne- ga vodstva organizacije, kar je tludi on vedel. Izdal je še to. (Dalje prihodnjič) 1/ou Mud Jtaoe Vitamins A and D j You must have Vitamin A as an aid in protection against I infections which are more likely to occur in the nose, throat, eyes, ears and sinuses, | when there is a deficiency of this vitamin. You need Vitamin D to help | the body make proper use of the calcium and phosphorus in your diet. ' If you are not getting enough of these two important vitamins, take a ON'E-A-DAY brand Vitamin A and D Tablet every day and insure your normal requirements. mo ne le poklic vsakega posameznika med nami, temveč tudi, kaj kdo poslej svojega navadnega poklica še zna. V tujini namreč ne bo prišla v po-štev zgolj šolska izobrazba, mar več vse, kar kdo zna. Vse to mora vodstvo preselitve vedeti. Omeniti je treba še to, da ne bo mogel z drugimi v svet kadar bo treba, če ne bo njegovega imena v kartoteki. Zato skrbite takoj že zdaj, da pridejo v kartoteko vsi znanci, ki morebiti prebivajo kje drugje v Avstriji ali celo v Nemčiji in Franciji. Treba je zbrati v zapisnik vse slovenske begunce. S tem pa seveda še ni rečeno, da bo MORAL v svet, kdor je v kartoteki. Komur bo bolj kazalo ostati v Avstriji, če mu bodo okoliščine tako velevale, bo lahko ostal, ker kartoteka^ ga ne sili v svet. Kdor bi se ob odločitvi rajši vrnil dolnov, se bo lahko vrnil, ne da bi ga kdo sili v svet. Pregledna kartoteka vsega našega begunstva nam je itak potrebna, četudi bi nikdar ne bilo treba misliti na preselitve v tuje kraje. Za danes navajamo to dejstvo, da vsakdo pomisli, kje je še kak njegov znanec. Kdor ve za koga, ki je zunaj taborišč, naj ga takoj sporoči Slovenski pisarni v Peggezu-Lienzu. Več o tem važnem vprašanju bomo še pol-očali. Darujte za nase brezdomce! Iz zgornjega članka vidiilte vsi tisti, ki vam je begunsko vprašanje pri srcu, da se naši begunci sami živo zavedajo, kako blizu je vprašanje njihove končne odločitve. S tem pa nikakor ni rečeno, da mi, njihovi prijatelji, lahko držimo križem roke in si mislimo: Storili smo, kar smo storili. Zdaj lahko prenehamo s svojim delom za LIGO in njene namene . . . Ni tako, bratje in sestre! Še zmerom je velika potreba med begunci, ki kliče nas na pomoč. Čeprav bi bili vsi posamezniki dobro oskrbljeni — kar pa nikakor ni res — bi njihova CELOTA potrebovala naše pomoči. Že sam program, ki je v gornjem članku razložen kot najbolj nujna stvar za enkrat, vzame veliko dela, veliko organizacije, veliko pisarniškega a-parata — in vse to STANE! Stane veliko! Razni odbori beguncev potrebujejo DENARJA za izvršitev tega načrta. In je morebiti za enkrat še bolj važno to, da ti begunski odbori morejo izvršiti svojo nalogo, ki je namenjena skupnosti, kakor da ta ali oni posamezni begunec ni lačen in je primerno oblečen. Še zmerom je seveda potrebno tudi to, da se beguncem pošilja obleka in hrana — torej darove za LIQO tudi uprava AMERIŠKE DOMOVINE v Clevelandu in pa uprava lista AVE MARIA v Lemontu. Bog povrni vsem! Rev. Alojzij Medic OF M, Box 608, Lemont, 111. -o- Kako je bilo pod Nemci in partizani no Gorenjskem (Piše Jeseničan Albin Gaser) i no. mo, da smo Avstriji veliko bre me in nadloga. Tega menda ni treba še posebej razlagati. Zato bo tudi za ta del slovens, begunstva prej ali slej nastalo vprašanje: Ali domov ali v svet? Misliti bo .zato treba na to, ali ne bi kazalo, da se tudi j "paketi" — pa potfebna so jim avstrijska skupina pridruži ita-! v enaki meri še nadalje tudi lijanski. Ce se pridruži, bi to | denartia sredstva! Še vedno se za oba dela bilo bolje in za , toplo priporočam za darove v skupnost koristneje. f, i blagu — obleki in hrani — to Pri slovenskem Socialnem od- prosim, da še nadalje pošilja-boru v Rimu se je pod pred- te na moj tajniški naslov. Se-sedstvom ministra dr. Kreka veda tudi obutev, saj čas sam osnoval poseben preselitveni tako napravi, da je v vsaki hi-odsek, ki je začel vse potrebno ši čez nekaj časa spet kaj po-pripravljati, da bi se, kadar bi grešljivega. treba, naša preselitev v sveti Prosim torej prav lepo! In čim ugodneje izvršila. Taka 1 se tudi že naprej lepo zahval j u-stvar potrebuje silnih priprav,' jem. dela, skrbi in tudi študija. Ni j Prav tako so potrebni de\iar- namreč vse eno, kam bi šli, pod kakimi pogoji bi nas kje sprejeli in pa kakšne razmere so tam, kamor bi šli. Prav tako je treba vedeti, preden se začno ni prispevki. Zato lepo prosim posamezne prijatelje LIGE in beguncev: Ne odnehajte s svojimi darovi! Pošiljate lahko name ali pa na blagajnika: Mr. 'kaki dogovori, koliko bi nas ! Joseph Zalar, 351 No. Chicago Pri zasliševanju odstavljenega župana, je stavil temu šef jeseniške gestape kot prvo vprašanje, kaj sta govorila tega in tega decembra z Pukši-čem Al. Ker mu ta ni hotel dati nikakega pravega odgovora mu je pa on sma povedal, pristavil pa je, da tudi to ve, da je sodelovanje z O. F. odklonil, kar ga pa ne opravičuje, ker ni Pukšiča naznanil. Dk se nista zanj zavzela dva pri Nemcih uvaževana vodilna uradnika KID, bi bil šel, kot mnogo drugih — skozi dimnik „v Da.chau-u (v krematoriju sežgan). Pukšiča so v zaporu strahovito pretepali. Ko je prišel po nekaj tednih iz Begunj je bil njegov obraz še poln črnih pod-plut. Rešil ga je njegov svak vnet nacist v Celovcu. — Aretacije so se vršile dalje in dalje in sicer samih naprednih ljudi. Romali so v zapor eden za drugim — kot Pavšič Rudolf, ing. Kranjc itd. Hazen Pukšiča in njegovih dveh sinov je šlo vse v Dachau, kjer sta Svetlin J. in Pavšič R. kmalu, Rozman Jože pa po nekaj mesecih umrli. Ostali so po večini trpeli tam do zloma Nemčije. In komunisti so upravičeno triumfirali. Odstranjenih je bilo zopet nekaj ljudi, ki bi si mogli nekoč lastiti zasluge in zahtevati del oblasti. Glede župana se jim njihov naklep ni posrečil, zato so v nekem obratu KID izjavili po svojem eksponentu: ko bo prihodnjič aretiran — bomo mi preskrbeli, da ne bo prišel več iz zapora. Pukšiča so proglasili za izdajalca in čeprav je on in vsa njegova družina ves čas do zloma vneto delala za O.F., so ga v majniku 1941 partizani aretirali in zaprli. Rešil ga je naj-brže njegov sin, ki je odšel kot dezerter nemške vojske v partizane in dosegel v dobrem letu čin kapetana. Med tem časom so se partizani držali večinoma kot omenjeno pri kmetih, del pa tudi na Mežaklji, Podkljuki, Jelovci in na Stolu. Na Zabrez.niški planini so ložirali v dijaški koči in hišici pisatelja F. Finž-garja. Kapelo so uporabljali kot stranišče, oltar pa kot straniščni sedež. V gozdu je potekala zima v znamenju skrivanja in ropanja. Obiskovali so razne kmete in jih manj ali bolj temeljito izropali. Gorje kmetu, ki se jim je zamril. Tako so Jakobu Ra-zingarju p. d. Marki ju pri sv. Križu odnesli na en sam večar 20 nahrbtnikov hrane in drugih predmetov. In to niso storili samo enkrat. 17. APRILA 1942 OB ENI POPOLDNE sta počila v bližini občinske hiše na Jesenicah dva strela. Pod njima se je zgrudil smrtno zadet jeseniški nacistični od Nemcev postavljeni župan Kari Luckmann. Partizan, ki ga je ustrelil od zadaj v vrat, je lahko, skoraj nemoteno zbežal v gozd. Policija in vojaštvo je stopilo v akcijo šele potem, ko' je atentator! bil že,zdavnaj v gozdu. To je smatral jeseniški ge-stapovski krvolok Druschke za strašno izzivanje. Zagrozil je, da bodo Jesenice to drago plačale. In res že prihodnji dan, v soboto popoldne so nabiti lepaki naznanjali, da bo 50 nedolžnih ljudi moralo dati življenje radi uboja Luckm^inna. V nedeljo opoldne so jih z avtobusom peljali preko Jesenic na Koroško in nikdo jih ni več videl niti slišal o njih. Le eden tov. delavec Aleš Jelene, ki je sedaj okrajni glavar na Jesenicah se je vrnil, to pa vsled tega, ker je bil takrat, ko bi bil moral biti ustreljen, že v koncentr. taborišču v Dachau. Ta uboj je dal povod tudi za to, da so Nemci pričeli seliti svojce onih, ki so odšli v gozd in onih, katere so Nemci v Begunjah postrelili. Zopejt so pridrveli avtomobili na Jesenice, zopet so odpeljali slovenske ljudi v stradež, zopet so lahko ropali in odvažali težko zasluženo in prihranjeno imovino. Zopet so drdrali avtomobili na Koroško in dalje v Avstrijo. In ta navada je ostala skoraj do samega zloma Nemčije. Vlak za vlakom JI odhajal iz Gorenjske v Nemčijo, natrpan z izseljenci, ki so morali garati za Nemčijo po tovarnah, rudnikih in kmetih. Ljudstvo je pričelo polagoma spoznavati pravi značaj in namen O. F. Posledica je bila, da je navdušenje zanjo začelo upadali. (Dalje prihodnjič) --o-—-— — Prva telegrafska zveza, ki je bila vpeljana med Philadel-phio in Baltimore, je pričela poslovati 5. junija 1846. MALI OGLASI Soba se odda Odda se opremljena soba moškemu ali ženski; dobi lahko tudi garažo. Vprašajte na 6215 Carl Ave. spodaj. (200) IEL0 POBIJO m POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici t .;£]] Morajo razumeti in govoriti angleško u 4 Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo 1V $29 za 40 ur dela na teden Hrana 111 uniforme zastonj. Hiša za 2 družim Naprodaj je hiša za 2 družini. Se lahko takoj vselite. Nahaja vse na 563 E. 99. St. blizu St. Clair Ave. Ima 10 sob, furnez, dvojno garažo. Cena je $8,500. Za podrobnosti pokličite M. Pe-trovich, KE 2641. (198) Zglasite Be v The Ohio BelJ Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. Punch Press operatorice Inšpektorice Tovarniške delavke 1. in 2. šift Dobra plača od ure in komoda . » Stalno delo s to 60 let staro družbo Izborne delovne razmere Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 East 49 St. __(198) Prosilci se zbirajo Hiša za 3 družine Naprodaj je hiša za 3 družine na 185. St. in Lake Shore Blvd. okolici. V prvem in drugem nad- j stropju po 6 sob, v 3. je 5. sob.] Zelo lepo zidana, kopalnice iz plošč in deloma kuhinje, avtomatično plinsko gretje, garaže, soliden dovoz, nosi lepe dohodke. Lastnik stanuje v hiši. Podrobnosti da Service Realty 12503 Suprior Ave. Liberty 1965 (199) za ti POZOR! Lastniki avtov! Ako ste namnejeni prodati svoj avto, je sedaj čas, Mi plačamo najvišjo ceno. Superior Body'Co. 6605 St. Clair Ave. Frank Cvelbar, lastnik (Wed. Fri.x) Stanovanje išče Veteran, mati in sestra, nujno potrebujejo 4 ali 5 sob. Kdor ve za kako primerno stanovanje je prošen, da pokliče po 6 zvečer PO 1993. (100) — ——-----r . .m«.!. II III II --... Tinin. ...I_______ Peč naprodaj Naprodaj je kuhinjska peč v dobrem stanju. Zglasite se na 6206 Edna Ave. (200) TOOL IN DIE MAKERS FORGE SHOP FURNACE LOADERS DELOMA IZUCNE MACHINE OPERATORJE SPLOŠNA TOVARNIŠKA DELA Employment office je odprt od 8 zjutraj do 9 zvečer dnevno V soboto od 8 zjutraj do 6 zvečer Thompson Products, Inc. ! 23555 Euclid Ave. Euclid, O. (210) MALI OGLASI Furnezi olje, Novi lurnezi za premog, plin, Rorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko (x) SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 Stanovanje iščeta Zakonca brez otrok in brez domačih živali bi rada dobila stanovanje 3 ali 4 sobe. Kdor ima kaj primernega naj poklice Mrs. Josephine Kovačič, EN 2549 po 4:30 popoldne. (200) i ................... .............. Tomcova Cvetličarna SLOVENSKA CVETLIČARNA Cvetlice za vse slučaje Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. Tel. GL 4316 GEORGE PANCHUR in SINOVI TRGOVINA Z RAZNOVRSTNIMI BARVAMI IN STENSKIM PAPIRJEM Papiramo in dekoriramo 16603 Waterloo Rd. KE 2146 \ NAZNANILO IN ZAHVALA UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE HEADER" kateremu je znižana cena ^ 4 AA in stane samo: $ ClaUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. • V službi kalita • ZGODOVINSKI ROMAN VII. Quadalquivir je blestel v odsevu luninem, ko. je stopal ob njem Strezinja. Mesečina je trepetala v vodi in se poigravala v valovju. Vsa Kordova je izgledala v nočni razsvetljavi svojih tisočerih hiš, stoječih med cipresami in palmami nekako tajinštveno. Strezinja poln občutkov, je hitel, da pride čim prej do alkazarja, svojega stanovanja. Ni še bilo pozno in zato so še bile ulice polne ljudi, ki so se vračali s svojih dnevnih poslov domov. Oster in sveži zrak je hladil plamteče lice hrvatskega mladca. (Dalje prihodnjič) Cleveland, Ohio, dne 7. oktobra 1946 rojena Vogrinc Žalujoči ostali: mojih nad so odprta in čakajo, da pride skozi nje luč njegovega duha . i . Arabec je dobro razumel Strezinjo in Fatimo in se neprestano smehljal . . , —Ribica se je ujela — je za-šepetal sam pri sebi, ko je naposled Strezinja, nekoliko vinjen stopil iz njegove hiše, ter obljubil, da se hoče skoraj, če mogoče že jutiri, zopet vrniti pod njegov gostoljubni krov. Z žalostjo in iugo v naših srcih sporočamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo in pretrgala nit življenja naši nadvse ljubljeni mami in stari mami ANNA KOVAČIČ Predraga pokojnica je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 6. septembra po dolgi in mučni bolezni. K večnemu počitku smo jo položili dne 9. septembra iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida v naročje matere zemlje na Calvary pokopališče. Pokojnica je bila 58 let stara ter je bila doma iz Brezina pri Brežicah ob Savi na Štajerskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 33 leti. Tem potom izrekamo našo najlepšo zahvalo vsem sorodnikom in prijateljem. ki so v tako obilnem številu izkazali svoje spoštovanje napram pokojnici in ji v zadnji spomin okrasili krsto s lepimi vonci in cvetlicami. Zahvalo izrekamo sledačim: Mrs. Rose Koporc, Mr. in Mrs. John Malogaj, Mr. John Kovačič ši.. Mr. John Kovačič ml., Mr. Edward Kovačič, družini Videiič, Mr. Frank Novoselc in družini, Mr. Louis Iljas in družini, Mr. in Mrs. Frank Clements, Mr. in Mrs. Frank Skoflanc, Mr. in Mrs. Peter Oberson, Mr. Martin Pevec, Mrs. Frank Sabot, Mr. in Mrs. Joseph Schwab, Mr. in Mrs. George Sabot, Mr. in Mrs. Charles Sabot, Mr. in Mrs. John Stepič, Mr. in Mrs. John Barle, Mr. Frank Sabot, Mr. in Mrs. Anthony Rossman in družini, Mr. in Mrs. John Skorich št., Mr. in Mrs. Mike Sko-rich, Mary in Frank Knaus, Mr. Louis Skube, Mr. in Mrs. Joseph Pate in družini, družini Narančič, Mr. in Mrs. Max Lawicki, društvu sv. Ane št. 4 SDZ in 10th Ward Community Club. Iskreno zahvalo izrekamo tudi vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokoj nice. Hvala sledečim: Mrs. Frances Kovačič, Mr. Victor Kovačič, Mr. in Mrs. James Luzar, Mr. Albert Koporc, Mr. Anton Pevec, Mr. Jim Luzar, Miss Jennie* Steklasa, Mr. Anton Bahoco, Mr. in Mrs. Joseph Rolik, Mr. Frank Jurak, Mr. Anton Vidervol, Mr. Joseph Russ, Mr. in Mrs. Anton Lazar, Mr. in Mrs. John Steklasa in družini, Mr. John Martinich in družini, Mrs. Josephine Urankar, Mr. in Mrs. Urbas, Mrs. Katy Dubrovich, Mr. Frank Terčelc in družini, Mr. Frank Longar in družini. Mr. John Centa in družini, Mrs. Olga Felgemacher, Mrs. Mary Bradač, Anna Znidersic, J. C. Muchitz, Rose Doles, Mrs. Mary Koffalt, Mr. in Mrs. Matt Arko, Anna Markovich, Mrs. Nellie Saboi, Mr. in Mrs. Joseph Niski, Mr. in Mrs. Leo Ladeha, Mr. William Pate, Mr. Frank Svigel, Mr. Anton Zorko, Mr. Anion Zalaznik, Lucian Kwiatkauski in družini, družini Faletič, Mr. in Mrs. Koren, Mrs. Angela Mozina in hčeri, Helen Petek, Mr. John Pate, Mr. John Zibert, Mr. Anton Bayuk, Mr. in Mrs. Louis Perne, Helen Livadar in Rose Zak. Dalje hvala lepa vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru, ter jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto, ter Rev. Baragi za spremstvo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za spremstvo na pokopališče. Našo iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so drago mamo obiskovali v njeni bolezni, jo tolažili in bodrili ter stregli, da so ji olajšali bolečine. Najlepša hvala tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za vzorno urejen pogreb in vsestransko pomoč in postrežbo. Ti pa, preljubljena mati in stara mati. prestala si trnjevo pot tega življenja in zdaj se raduješ tam gori nad zvezdami, tam kjer ni ne trpljenja ne muk. Vse prerano si nas zapustila in naša srca hrepene po Tebi in dragemu očetu, kateremu si tako kmalu sledila v večnost. Zdaj počivata v hladnemu grobu, a spomin na vaju si ohranimo v naših srcih do konca naših dni. FRANK in STANLEY, sinova ' ANNA. por. SKORICH. in JUSTINE, por. SABOT. hčeri ANNA in MARY, sinahi; 6 vnukov in več drugih sorodnikov V stari domovini pa zapušča brata HANZEK VOGRINC in sestro FANIKA GAŽIČ ter več sorodnikov Še enkrat, iskrena hvala vsem skupaj, ki ste nam na en ali drugi način pomagali, in z nami sočustvovali v dnok žalosti. Ako se je slučajno izpustilo ime enega ali drugega, ki je nam bil v pomoč, prosimo, da nam oprostite, ter se vsem skupaj najlepše zahvaljujemo. , AMERIŠKA DOMOVIN^ OCTOBER 9, 1946 1 Arabec zaploska trikrat z rokami. Na ta znak se odgrne zavesa in v sobo stopi Fatima in njene velike, modre oči se uprejo v Strezinjo. Strezinja se ni mogel zdržati, da bi ne vzkliknil: —Fatima! In ona se mu je nasmehnila, da so zablesteli biserni zobje ter pobesila oči na krasno oblikovane bele prsi, ki so valovile pod rdečim svilenim suknjičem, kakor bi ga hotele razdreti. —Vzemi vrč in ga napolni z vinom ukaže gospodar. Lahno, kakor sapica, v nežnih svilenih čevljičkih je stopila aFtima k mizici in vzela vrč ter zginila za zavesami. —Ali je lepa? Ali ni kakor roža iz Sirasa — vpraša Arabec. —Nikdar še nisem videl lepše — odvrne Strezinja, kakor v polusnu. V tem se je Fatima zopet vrnila in postavila vrč z vinom na prejšnje mesto. Nato je hotela oditi, ali gospodar jo ustavi. —Fatima, temu gospodu je tvoja pesem zelo ugajala. Pravi, da poješ, kakor vila njegove domovine. Deklica, zardi, a ne reče ničesar, nego hvaležno pogleda mladega viteza. On pa reče ves zmeden: —Da . . . tvoj gospodar, krasna Fatima, govori resnico. Nikdar še nisem slišal lepše pesmi iz lepših ust. A Fatima ne odgovori niti besedice, nego obstane, kakor prikovana. Samo ena misel ji je prešinjala glavo: To je mladec, kakršnega še nisem videla. Nato se zdrzne in zgine za zaveso. Strezinja se je razžalostil, ker mu je tako naglo zginila in vzklikne za njo: —Tudi solnce se skriva za o-blake, kakor si se skrila ti za zaveso. Ali izza oblakov vzide zopet sijajnješe. Ali mi hočeš tudi ti, kakor solnce, krasna Fatima, zopet zasijati pred mojimi očmi? Njegov z v o n k i, navdušen glas je trepetal v prsih Fatime. Gospodar pa reče: —Ona je lepa, kakor vseži masleni kruh, samo pazi, da je ne vzljubiš, zakaj ljubezen je sladka, a v nji je mnogo grenkega. —Ne vem, kaj je ljubezen in nikdar nisem mislil o tem — odvrne Strezinja. Mene je bolj zanimalo metanje kopja in streljanje s pušicami, nego gledanje lepih lic naših krasotic. —In nobena te ni omamila? —Nobena! —Tedaj si ti eden izmed redkih mladcev, ki še v tvoji dobi niso okusili ljubezni. —Ali je to sramota? —Tega nisem rekel. A čudno je, da nisi delal, kakor delajo drugi mladci tvoje starosti. Ali so pri vas na Hrvatskem drugačni ljudje, kot pa pri nas? Ali ne sede pri vas možje v svetlo-rdečih in rmenih haljah na divanih, poslušaje ljubavne pesmi deklet in gledajo igre odbranih veselih suženj? Ali je mogoče, da ste tako ledene krvi, da vam pogled deklet ne vzvalovi krvi po žilah? —Ne čudi se. Pisano je: "Videl sem na gori Sionski jagnje in okrog njega stoštiriinštiride-set tisočev; in pevali so novo 1 esem in nikdo ni mogel peva-ti te pesmi, nego samo onih sto-if tiriinštirideset tisočev, ki so bili odkupljeni. To ko oni, ki se niso onečastili z ženami, zakaj oni so nedolžni. Oni spremljajo jagnje, kamor ide." Strezinja je citiral te besede, kakor jih je slišal od svečenika glagol jaša Dragiše. Prišle so mu ha pamet, ali ni jih izrekel navdušeno in z zanosom, kakor navadno, ko se ga je pola-* ščala skušnjava, nego z nekakim malodušjem. To je Arabec opazil in djal: —'Misliš, da naš koran nima takih besed, ki se lepo čitajo in poslušajo. Najdejo se tudi ljudje, ki se tega strogo drže, ali to so staroverci, ljudje, ki prav za prav ne spadajo med nas. Lepe so odredbe o svetosti zakona, o zvestobi napram ženam pri vas in pri nas. Ali oprosti mi, ako dvomim o čistosti Hrvatov? Pri nas v Kordovi sije preveč zvezd v čarobnem pia-šču noči, preveč je bisernega cvetja, rož, ki duhte z vonjem opojnosti, preveč je oči, ki te gledajo hrepeneče, preveč je koralpih usten, ki so žejne poljubov . . . Mladec, ako hočeš, da se ravnaš po svojih nazorih, bi ne smel prestopiti tega mesta. In ako hočeš, da spremljaš, kakor si rekel, jagnje, skoči na noge junaške, beži pred mestna vrata, stresi prah s sandalov in beži ter se niti ne ozri na to mesto. —'Neki naš svetnik je dejal: "Pogled na ženo je srtupena pušica, ki rani srce; on je kakor iskril, ki pade v slamo, ,in če se takoj ne odstrani, zapali strašen ogenj . . ." —Da, resnico si povedal — se nasmehne trpko Arabec, a tega Strezinja ni opazil. — Zato te opozarjam, čuvaj se žensk. Ogsibaj se posebno hiš trgovcev s sužnji. Ogibaj se zbirališč odličnega islamskega sveta.' Tam se mladi, bogati ljudje zabavajo z deklicami in prebijejo svoje dneve v šali in igri, petjem in plesom. Sužnje so tam, druga lepša od druge in če prideš tja, si izgubljen. Ako te zagleda katera, pogleda te zaljubljeno, mahne ti z ročico in tvoje srce poskoči v prsih. Pevala ti bo in ponudila vrč opojne pijače, pila s teboj, ter ti ovila gole, polne roke okrog vratu. In tvoje oči bodo gledale omamljene na bela ramena in ulovi te, kakor bedasto ribico, v svojo ' mrežo. —Nikdar — vzklikne Strezinja. — Čuval se bom. Nu, tega bi še mi trebalo, da me omami taka ženska. To stane mnogo denarja . . . —Lahko si misliš — se nasmehne Arabec. — Mnojjfi bogataši so prišli na tak način na beraško. palico. Za las njene glave ji kupi takov bedak sandale iz Kanboje, prstane in na-kite z dragulji, za mali odrezek njenih nohtov ji plača s svileno obleko in plaščem iz Naisa-bura. 0, prijatelj, čuvaj se in ne hodi k trgovcem s sužnji. To so ti vrlo nevarni kraji. Sploh pa, kakor sem ti rekel, se ne boš ravnal po svojih nazorih o ženskah. Sedaj še sicer bežiš, a bojim se, da padeš vseeno v mreže žensk. Strezinji se je nekako čudno dozdevalo, kako njegov gostitelj nekaj časa hvali lepoto žensk in ga nekako hoče premamiti, a nato ga zopet svari. Ni vedel, kako naj to raztol-mači. In v glavo mu je šinila misel, če ne govori Arabec tega zato, ker je ljubosumen na svojo lepo sužnjo Fatimo. —Ej, ničesar se ne bojim — odvrne Strezinja. —'Kdor se ničesar ne boji, ta ni dovolj oprezen — odvrne A-rabec — in kdor ni dovolj o-prezen, navadno vedno pade. SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT CO. 6605 ST. CLAIR AVENUE ____PRANK CVELBAR, lastnik. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA • HE 2730. 1146 E. 61st St. Neti boj se za me—reče Strezinja. — Vem, kaj mi je storiti. Oborožim se z orožjem, ki mi ga nikdo ne stre. Ko mi bo ka-Itera onih krasotic, o katerih mi govoriš, vrgla trnek, bom mislil na oazo, na kateri cvete palma prave ljubezni; ko me obsije kateri žarki pogled, spom-jnim se solnca, ki sije močnejše; ko zapazim koralne ustne, ki so žejne poljubov, zatisnem oči in zrl bom v duhu rožo, iz katere bom, kakor čebela str d, pil moči svojim mislim. Ko začujem pesmi dekliških grl, zaprem telesno uho in v duhu bom poslušal rajsko, doslej še neslišano pesem, in močan bom. Strezinja je govoril vedno glasneje. Domišljal si je, da ga čuje lepa Fatima v drugi sobi in v resnici, ni se motil. Trenutek zatem se je začula zopet njena pesem: Dragi moj je kakor cedra libanonska, ki je ne streta burja in vihar. Viharji buče, gromi grme, strele švigajo, a on stoji neustrašljiv. Na njegovem čelu je psiano moje ime in njegova usta šepetajo ta-jinstvene besede ljubezni. Kakor gazela, drhti moje telo, glas ljubezni z lahkoto prodre do srca mlade, deklice. Vrata —AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride