317
venskega repertoarja. Adamičeva glasba ni mogla igre povzdigniti. Gospodu pisatelju nikakor ne odrekamo sposobnosti, a potreboval bo še časa, preden bo mogel reči, da je dramatik.
31. marca si je kot zadnjo predstavo v sezoni izbralo dramsko osobje „Testament", ki pa ni bil dobro obiskan. — Letošnja sezona je pri koncu. Ko smo pisali svoja poročila, se nismo ozirali niti na desno niti na levo in se nismo dali terorizirati, ampak smo bili prepričani, da mora biti kritika objektivna, če je tudi nekoliko trda. V malenkosti se nismo nikdar spuščali; kar je bilo dobrega, smo hvalili, slabo smo
Verovšek kot Martin Krpan.
pa grajali. Če smatra sloven. »Dramatično društvo" naše kritike za kompetentne ali ne, nam je vseeno, saj se tudi »Dram. društvo" ni oziralo na naše opravičene želje.
Kaj nam je nudil letošnji repertoar dobrega? „Na dnu", »Martina Krpana", ,.Hamleta" in »Moč teme". Opravičena je bila sodba nekega poznanega nemškega igravca, ki je rekel, da se čudi, kje da dobe gg. v »Slov. dramatičnem društvu" toliko časa in energije, da pobero vse svoje igre.  Morda bi pa
»Dramatično društvo" vendarle več doseglo z uvaže-vanjem naših nasvetov, kot pa z ignoriranjem naših vrst in s ponosom na nedelavna  odborniška mesta.
A.R.
Opera.
24. februarja se je pela z g. Polakovo v naslovni vlogi Offenbachova „Lepa Helena". Nimamo proti operi sami ničesar, a drugo dejanje je vendarle preveč »pikantno".
26. februarja so ponavljali Bizetov »Carmen", 10. marca pa Puccinijevo »Boheme".
18. marca je bila benefica kapelnika Beniška, Smetanov »Poljub". Nekateri cenijo »Poljub" za Smetanovo najboljše delo. Odlikuje se po finih liričnih momentih in ljubki gracioznosti.
19.  marca so »Poljub" ponavljali, 28. pa si je izbral g. Orželski za benefično predstavo »Prodano nevesto", ki je pa daleko zaostajala za prejšnjimi prireditvami.
Slovenska opera je bila v obče dobra, izvzemši godč. Klemensovo, ki je več obetala, kot pa podala. Gospa Skalova in Stolcova sta dobri, gosp. Orželski jako priljubljen, ki zna manjkajočo mu višino nadomestiti z izborno šolanim falzetom, g. Oufednik mnogokrat ni bil dobro razpoložen, a kadar je bil, je pokazal, kaj zna. G. Betettu pa svetujemo, da se nadalje izobrazi v petju, a »Slov. dram. društvo" naj to mnogo obetajočo moč ohrani našemu odru. — Opera nam letos ni nudila novosti. Namestu da so stare stvari na novo študirali, bi bili podali lahko kaj novega.                                                       A. R.
Boža Kneževič, profesor belgrajske gimnazije, je umrl dne 3, marca po dolgi bolezni. Rajnik je bil potomec plemenitega in junaškega semberskega kneza Ive Kneževica. Poleg učiteljskega dela v šoli se je odlikoval tudi po svojem književnem delovanju na polju modroslovne zgodovine. Spisal je dela »Red u istoriji", »Proporcija u istoriji", »Misli" itd. Razen tega je tudi spretno prevajal iz tujih jezikov.
Dr. Vojislav Bakič. 1. aprila je obhajal profesor pedagogike pri Veliki šoli v Belgradu, dr. Vojislav Bakič tridesetletnico svoje znanstvene in učiteljske delavnosti. Voj. Bakič je bil rojen 22. avgusta 1.1847. na Perni v Gornji Krajini. Ker je imel posebno veselje in posebno nadarjenost za učiteljski poklic, so ga poslali proučevat vzgojeslovje na nemške univerze. Študiral je na lipski in heidelberški univerzi ter je 1. 1874. napravil doktorat, za katerega je napisal „Rousseau's Paedagogik*. Leta 1892. je postal profesor pedagogike pri Veliki šoli, kjer deluje še zdaj. V 1. 1894—1895 je bil načelnik ministrstva za narodno prosveto. Bakič je uredoval znani vzgoje-slovni list »Vaspitač" in je spisal mnogo strokovnih
318
PRISTANIŠČE V VLADIVOSTOKU.
pedagoških del n. pr. ,,Pouke o vaspitanju dece u roditeljsko] kuči" (1880), „0 mehanizmu u školskoj nastavi" (1880), „0 vaspitnom prilagodjivanju" (1893), „Opšta pedagogika" (1897), „Poscbna pedagogika" in drugo.
Poljsko umetnost sta zadeli v zadnjem času dve veliki izgubi; umrla sta: kipar Hipolit Marczewski in slikar Pantaleon Szvndler. —   H. Marczewski
Tudi Szvndler je dovršil študije na rimski akademiji sv. Luka in je že takrat izložil na razstavi versko kompozicijo „Smrt sv. Afre". Delj časa je preživel v Parizu, kjer je slikal večinoma portrete za pariško in poljsko aristokracijo in plutokracijo. Najbolj znana slikarska dela Szvndlerjeva so: »Beata Puella", „Su-perba", „Drama v serajlu", „Kardinal", „Westmin-strska opatija" in „Eva". — Szvndler je v prvi polovici svoje umetniške delavnosti žarel kot meteor, toda pozneje je njegova zvezda otemnela, ker se je
General Batjanov,
poveljnik 3. ruske mandžurske armade
Admiral Nebogatov,
poveljnik tretjega ruskega tihomorskega brodovja.
je bil rojen 13. avgusta 1854. in je svojo kiparsko spretnost pridobil deloma v Varšavi, deloma na kraljevski akademiji sv. Luka v Rimu. Njegova najboljša dela so: Spomenik Moniuszka, za katerega je dobil nagrado, razne skupine za vseučiliško knjižnico in za palačo grofa Lubienskega. Zapustil je nekončano skupino »Pot Kristusov na Kalvarijo". — P Szvndler je bil rojen 1. 1846. in se je zgodaj posvetil slikarstvu. A slikarstvo ni bilo izpočetka zanj umetnost, ampak le rokodelstvo; bil je samo sobni slikar.
bil  duševno   izčrpal  in  mu  je nedostajalo  tvornih moči.
Tadeusz Bar^cz, imenitni poljski kipar je dne 12. sušca umrl v Lvovu v 56. letu svoje starosti. Ba-ra.cz je bil pristno Ivovsko dete. Vsakdo ga je poznal; na glavi je nosil srednjeveški baret, suknja je bila iz aksamita, v ustih je imel neizogibno pipico, in tako opravljen je potoval tudi po tujih krajih. Svoje študije je dovršil v Mnihovu in Florenciji. Najboljša njegova dela so: „ Venera in Amor", doprsna podoba