AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : m LANGUAGE ONLY
©M0YIN
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORflNG, DECEMBER 3, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
.JU ^Javili, da pomnožene
JM ki iCete 8 Pojejo 'domačih v« Uskih edinic' prehajajo
0 4 #. "'i;

»jna fronta v Jugoslaviji
K
Zanesljivi krogi so
|, velikega obsega proti Zlranim srbskim uporni-
ci
1800 in verjetno oVec Srbov, ki so nadalje-1 j proti nemški zasedbi, j, i t a ^esec ubitih v bojih s ^n3aki> ki stoje na stra-1 To poročilo je pri-^.Ndnih ali poluradnih' |*«h krogov/ Poroča se, 1500 ujetih.
Pomočena oseba je v Ber-
1 da bodo po njego-
iJU Nemci razširili svo.
f-jj'0 tako, da bodo do tal
e°grad in iztrebili pre-
Prestolnice. Dejal je:
L ftačin, da bi uničevali
PZen v času rednih voj-•racij."
^ Pa iz drugega vira
prihajajo poročila, da so Srbi z nemškim vojnim razglasom opozorjeni, "da bo vsako mesto, iz katerega bodo napadeni ^emški vojaki, uničeno z ognjem, moško prebivalstvo odpeljano v prisilna taborišča in vsak drugi ustreljen, imetje pa se bo predalo nemški vojski. Ko so Nemci začeli svojo sedanjo ofenzivo, so čete upornikov imele v svojih rokah ves planinski del Srbije zahodno od Morave in severno vse do Save. Tedaj so Nemci držali samo Beograd in posamezne točke vzdolž proge Beograd-Solun, ki so bile v vedni nevarnosti.
Iz verodostojnih virov prihajajo poročila, da je nemški protinapad, v zvezi z ostrimi nasil-stvi in maščevanji, doslej uspel v toliko, da je 'razčistila' okrog polovico zahodnega dela Srbije .južno od Save. Poročila trdijo, da se je posrečilo upornike potisniti nazaj v planine.
Pripoveduje o >ti življenju
Nja
i!f
\ 9
i* dec.—Vlada je pri-na dan s senzacional-o veliki zaroti in sa-. Merjeni proti, živi j e-,H^olinija ter o nameri, T Streli municijske to-L.^bije vlake, kjer je , p na "stotine" Italiji,; ,ar°ta proti življenju \.Ja je bila sklenjena ly v Kobaridu, toda žn°" ni izvedla. Poroča, je vlada pri-i °seb, ki so bile v tej ia organizacija, ki je , "°jena s sovraštvom
"Hi; ■ ,
ij'"' Je imela svoje sre-^ rstu in je bila razšir-Vseh sosednih provinci
»I 1 so ščuvali na revo-lijj Ve^sko manjšino pro-! ^ komunisti so delali ijj. s°vjetsko državo, v i Prišli vsi Slovani v
i ^v°lucionarjem pripi-^strelbe v sledečih " 111 tovarnah:
H
a>
i* K*
■O11'
;. te'
K
19 V
a i [0$
Olf"
v Pia-v Bologni in v Člani 25. feb-Kot se trdi, je bi-na stotine oseb ubi-
^vembra, :!i94o.
S
material italijan-vedno zbirajo. V iw1, ?e je vršila obrav-zarotnikom, je bi-fy eno razno orožje in lv Samo del, kar so ga t; Jaznih skrivnih skla-? 0 g 0 eksplozivnih
!tt(j lfiiajo zdaj shranj t ,javi nn "Razovici. k
e-

i na Bazovici, kot ,Sarnokrese, puške, di

^OMORA BITI
" Colo.
Z*

Država Colo-
a njene naravne kra-
Anglija bo poklicala pod orožje moške od 18% pa vse do 50. leta
London, 2. dec. — Premier Churchill je naznanil v parlamentu, da zahteva potreba narodne obrambe, da se pokliče v aktivno službo vse moške od 18 in pol leta starosti, pa do 50. leta. To bo dalo državi novo armado 3,000,000 mož. Obenem je premier svaril, da bo morda treba poklicati v službo moške celo do 60. leta.
Obenem bo najbrže vlada tudi zahtevala, da se prijavijo za uniformirane oddelke vse ženske v starosti od 20 do 30 leta. Toda oženjenih žensk, tudi če so brez otrok, se ne bo klicalo k obvezni službi.
Churchill je izjavil, da bo Hitler vsak čas spoznal, da je bil na ruski fronti premagan, nakar se bo z vso furijo zagnal zopet na Anglijo. "Toda mi smo pripravljeni na njegov sprejem, naj pride podnevi, ali ponoči," je zagotavljal premier.
-o-
Nemški vojaki so po več dni v boju brez jedi
Zurich, Švica. (ONA). — Neka nemška mati, ki je dospela sem, pripoveduje, da je bil njen sin na ruski fronti 52 ur neprestano v bitki in ves ta čas ni dobila stotnija nobene jedi in nič vode. Ta njen sin in še štirje drugi so edini ostali od vse stot-nije. Nobenih zdravnikov ni bilo, ki bi pomagali ranjencem.
Nemški vojaki zelo trpe na ruski fronti, ker nimajo dovolj tople obleke in nobenega zavetja pred mrazom. Na tisoče in tisoče vojakov trpi na ozeblinah in prisadih, je poročal ta sin svoji materi.
-o-
V bolnišinco
Mrs. Angela Lube iz 1188 E.
Prvi jugoslovanski vojaki so se pridružili Poljakom na Škotskem
London. (ONA). — Uradne vesti naznanjajo, da so dospeli prvi jugoslovanski vojaki v poljsko taborišče na škotskem za treniranje. Med prvimi so se priglasili za vojaško službo člani jugoslovanskega tujezemskega urada, mornarji in jugoslovanski državljani, ki prebivajo na Angleškem.
Kot se poroča, so Jugoslovane pozdravili na postaji poljski oficirji in godba je igrala jugoslo vanske in poljske komade. Poveljnik poljskih čet je izrazil že ljo, naj bi ostala pobratimija med Poljaki in Jugoslovani tudi po vojni in da bo igrala zelo važno vlogo pri rekonstrukciji Evrope.
Vsi Jugoslovani v Angliji v starosti do 40 let bodo poklicani v poljsko armado.
Nemci postavljajo posebno stražo na Poljskem radi neprestane sabotaže
London. (ONA). — Poljski viri poročajo, da je bilo poklicanih 40,000 Nemcev za posebno vojaško stražo na Poljskem radi vedno večje sabotaže na železnicah, mostovih in cestah. Nedavno je bil razstreljen most čez reko San v bližini Przemysla. Nemci so aretjrali mnogo domačinov,, todi} kriy.cey nisoJizsledili.
Na 10. novembra so se v bližini Varšave na pokvarjeni cesti zvrnili trije nemški vojaški tru-ki. Nastala je eksplozija, ki je ubila pet vojakov in razdrla cesto v dolžini 200 jardov.
Avtp, ki je vozil visokega nemškega uradnika po cesti od Varšave v Bialystock, je zadel na skrito mino in se razletel na drobne kosce. Uradnik in njegov voznik sta bila ubita.
Vlada bo pomagala Euclidu
Euclidski župan Sims je naznanil, da pričakuje vsak dan besedo iz Washingtona, da je odobrenih $50,000.00 za novo cgnjegasno postajo in opremo v Euclidu. Tozadevni denar je odobril kongres za naselbine, kjer so radi večje obrambne industrije nastali novi problemi. Euclid potrebuje dodatno požarno obrambo radi nove industrije. Kdo je našel? Od vogala 62. ceste in St. Clair Ave. pa do GrdinoVega pogrebnega zavoda je bila izgubljena večja svota denarja. Pošten najditelj dobi primerno nagrado, ako prinese najden denar na 1110 E. 68. St. Za izboljšavo cest Senator Burton je sporočil županu Lauschetu, da je vlada dovolila za izboljšanje cleveland-skih cest $1,242,000.
>' tečejo turiste iz vseh 61. St. se je podala v svrho ope-
..^etnc • i*i i	■ v _____,. __ __________-
'et°s je bilo do zdaj že ov več obiskovalcev
^ letu 1940.
H

t€v iz bolnišnice
Vj^ejc iz 1191 E. 60 LSla iz Glenville bolniš-\ ® Se zahvaljuje- za ob-Prijateljice jo
racije v Woman s bolnišnico Mladi ženi želimo, da bi se kmalu boljšega zdravja vrnila domov.
Zadušnica
V četrtek ob 8:15 se bo brala v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pokojnim Lawrence Klun iz Goller Ave. ob priliki 3. obletni
0 obiščejo na domu. ce njegove smrti.
Samo 16 duhovnov je v Sloveniji
London. — Kardinal Hin-slej, xv e s t minsterski nadškof, je v nedeljo strahovito obsojal brutalnost nacijev v Jugoslaviji. "V Sloveniji je v dveh škofijah od 700 duhovnikov ostalo samo še 16 starih duhovnov ,na svobodi," je rekel kardinal. "Narod selijo v Srbiji, fante in dekleta pa vlačijo\, na Nemško k prisilnem detlu. Nemci so uničili vse )slovenske knjige."
Kardinal je pripomnil, da je bilo v onem delu Jugoslavije, ki jo ima zasedeno Italija, "dozdaj" prizfrnešeno z grozovitostmi, ki se izvajajo drugod.
Dies trdi, da ima 20 CIO voditeljev kriminalen rekord
Washington. — Kongresnik Dies, ki preiskuje aktivnosti pro-tidržavnega elementa, trdi, da ima na rokah doksize, da ima najmanj 20 voditeljev organizacije CIO policijski rekorde za seboj. Dalje je Dies izjavil, da bo predložil kongresu do konca leta podobne rekorde od nadaljnih 1,000 voditeljev CIO.
Dies je-rekel, da je šlo na stotine moških iz ječe naravnost v vrste CIO, ko so videli, da vlada mirno trpi sedeče stavke.
Teh 20 voditeljev, fc&terih kriminalne rekorde je Dies predložil, je bilo obsojenih za razne prestopke, kot: tatvine, ropa, nošenja orožja, požiga, odpelja-ve deklet, sleparij, izsiljevanja itd.
Pet od teh 20 so bili unijski organizatorji v Air Associates; Bendix, N. J., katero tovarno je nedavno radi nesporazuma prevzela vlada.
Avtna nezgoda
Radi velike megle sinoči, je zadel avto, ki ga je vozil Milan Urbancik iz 683 E. 163. St. na Euclid Ave. v East Clevelandu v dva parkana avta. Ž njim se je vozil tudi Anton Koprivnik iz 883 E. 147. St. Urbancik je dobil lažje poškodbe, toda Koprivnik tako velike, da so ga morali prepeljati v Emergency Clinic bolnišnico. Zdravniki pravijo, da ima morda počeno lobanjo, levo nogo zlomljeno, zlomljen nos, da si je pretresel možgane in po obrazu je dobil toliko ran, da so mu morali napraviti 60 šivov.
Truplo v jezeru
John Krečič iz 5520 Dibble Ave. je našel včeraj v jezeru na koncu 55. ceste truplo neznane ženske, ki je stara okrog 35 let. Oblečena je bila v sivo obleko in v gornjih čeljustih je 'imela en zlat zob.
Roosevelt zahteva od Japonske pojasnila, zakaj zbira čete v Indo-Kini
Angleški avijatičarji ne puste Nemcem v Italiji vkrcavanja za Afriko
Lisbona, Portugalska. (ONA). — Zasebne vesti iz Napla poročajo, da imajo angleški avijatičarji mnogo zaslug, da se nemška armada, tanki in letala niso mogla vkrcati na ladje v Naplu, da bi se pripeljala v Afriko. Neprestani napadi angleških bomb nikov na pristanišče Napel so onemogočali vsako vkrcavanje
že več tednov je bilo jpažati po Nemčiji polne vlake vojaštva in bojne opreme, ki je šla proti jugu v Italijo in se ustavila v Naplu, kjer naj bi sie naložila na ladje za Libijo. Toda to so izvohali Angleži, ki so danes dan za dnem prihajali nad Napel in ga tako stalno bombardirali, da je bilo Nemcem nemogoče priti na ladje.
V tem je pa angleško poveljstvo pripravilo vse potrebno za ofenzivo v Libiji, ki jo je začelo v času, ko so bile nemške in italijanske rezerve še v Italiji.
Vprašanja se ne smatra kot ultimat, toda odgovora pričakuje v kratkem. - Angleško bojno bro-dovje je priplulo v Singapor, da bo pazilo na vsak premik japonske bojne sile.
V Fordovih tovarnah so se vršile tatvine na debelo
Washington, 2. dec. — Justi-čni oddelek vlade naznanja, da je tajna policija prijela 30 mož v Detroitu, Chicagu in New Yorku, ki so nakradli v Fordovih tovarnah raznih avtnih delov za milijone dolarjev.
J. Edgar Hoover, načelnik tajne policije pravi, da se še ni ugotovilo, za koliko so nakradli tekom časa, toda sodi se, da so samo letos vzeli za najmanj $1,-000,000 raznega blaga. In morda bodo poskočile številke celo na tri do štiri milijone dolarjev, je rekel Hoover.
Glavni stan teh organiziranih tatov je bil v Detroitu. Dva izmed prijetih sta priznala, da je bilo letos odpeljanih iz Michiga-na za najmanj $500,000 ukradenih predmetov.
-o-
Slovenski radio program Na postaji WGAR bo v nedeljo od 1:00 do 1:30 slovenski radio program, na katerem bo pela sopranistka Antoinette Sim-čič sledeče pesmi Slepec, Uspavanka, Na Gorenjskem je fletno. Seja v Euclidu Seja kluba društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. se bo vršila v pondeljek 8. decembra ob 7:30 zvečer. Vse članstvo je prošeno, da se udeleži.
Washington, 2. dec. — Predsednik Roosevelt je naznanil javnosti, da je ameriška vlada zahtevala od Japonske pojasnila, s kakšnim namenom zbira armado v francoski Indo-Kini. Roosevelt je namignil,1 da bo samo zadovoljiv odgovor omogočil nadalj-na mirovna pogajanja med Zed. državami in Japonsko.
To masno zbiranje japonskih -—:-------
čet v Indo-Kini daje povod bojazni, da namerava japonska napasti Thailand (Siam), ali pa cesto Burma, po kateri dobiva Kitajska potrebščine iz Amerike in Anglije.
Predsednik je izrazil upanje, da bo japonska vlada na njegovo vprašanje kmalu odgovorila, dasi ni zahteval nobenega roka za odgovor. Državni podtajnik Welles je tudi izjavil, da ta Rooseveltova zahteva za pojasnilo ni noben ultimat japonski vladi.
Roosevelt je poklical v Belo hišo na posvet vojnega tajnika Stimsona, mornariškega tajnika Knoxa in državnega podtajnika Wellesa. Govorili so o splošnem
položaju.
Položaj na Daljnem vzhodu je skrajno napet, štiri države so pripravljene ustaviti vsako ekspanzijo Japonske: Amerika, An. gliija, Kiltajska in Nizozemska Vzhodna Indija.
Danes je priplula v pristanišče Singapor angleška bojna mornarica, kateri na čelu je plula nova bojna ladja Prince of Wales, morski orjak 35,000 to-naže. To so prve večje angleške ladje, ki jih je Anglija poslala v Orient, pripravljene za boj.
Anglija je ukazala vsem svojim trgovskim ladjam, ki trgujejo ob kitajskem obrežju, da takoj zaplujejo v pristanišče Hon-kong.	*
Angleži priznavajo, da so nemške čete vzele nekaj mest v Libiji in obkolile Tobruk
Kaira, Egipt, 2. nov. — Nem-| cem se je posrečilo strniti svoji j dve oklepni diviziji v libijski j puščavi s tem, da sta prodrli sko- j zi angleški koridor pri Tobruku.! V tej bitki so Angleži izgubili mesti Rezegh in Bir el Hamed, Osiške čete so sicer še vedno obkoljene, dasi v velikem kolobarju. Toda ker so se strnile v eno silo, jim bo lažje prodreti angleško črto in udariti nazaj proti zahodu.
Vendar kljub tem trenutnim porazom imajo Angleži upanje, da njih položaj v Libiji ni v nevarnosti. Angleži so zopet izgubili stik s Tobrukom, ki so ga osiške čete zopet obkolile.
Z obeh strani se poroča, da sovražni armadi zbirata svoje sile za ponoven spopad. Anglija je dobila ojačenja iz Egipta in tudi v Tobruk je dospela rezerva po morju.
Nemci še vedno beže od Rostova, preganjani od ruskih čet; Moskva se dobro drži
Vlagatelji bodo dobili 10% na zamrznjene vloge
Pred nekaj dnevi smo poroča- $110,000.00 tako, da je znašala
Poročila iz Rusije izjavljajo, da se Hitlerjeva armada, ki beži od Rostova ob Azovskem morju, še vedno ni ustavila. "To," pravijo Rusi, "dokazuje, da nemška armada ni nepremagljiva."
Poleg zmage pri Rostovu poročajo Rusi tudi o napredovanju pred Moskvo. Pri Stalinogorsku, 120 milj južnovzhodno od Moskve, so Rusi pognali Nemce v beg
preko visokih snežnih žametov.
Zanesljivi viri iz Londona poročajo, da niso Nemci zadnjih 24 ur pravi nič napredovali pred Moskvo.
Nemška armada -na južni fronti zdaj hiti proti mestu Ma-riupolu, 100 milj zahodno od Rostova, kjer bodo vzpostavili novo črto. Nemci so bili vzeli to mesto še 7. oktobra.
Avstralska križarka je potopila nemško roparico, toda i sama se je pogreznila z vso posadko
li, da bo North American Mortgage Loan Co. (stara slovenska banka )pred božičem izplačala zopet 10% na zamrznjene vloge. Informirali smo se glede finančnega stanja te organizacije, ki priobčuje v današnjem listu natančen račun družbinega premoženja in od vodstva smo dobili še sledeča pojasnila:
Od lanskega leta je družba prodala 8 posestev. Danes ima na rokah še posestev v vrednosti okrog $164,000.00. Posojila znašajo okrog $176,000.00. Vsota
30. septembra 1941 celotna knjižna vrednost družbe nekaj manj kot poldrug milijon dolarjev.
Celotne vloge so se od lanskega leta znižale za $190,911.41. Dolg, ki stoji v računu za $50,-000, je sedaj odplačan, čisti dobiček od poslovanja za preteče-no leto je okrog 60 tisoč dolarjev. Pri tem niso odštete izgube pri prodaji posestev, bondov in delnic.
Odbor je sklenil, da plača na 15. decembra dividendo 10 od-
vloge, ki znašajo 10 dolarjev ali manj, bodo plačane v celoti.
Tržne cene bondov, delnic itd. so j ako slabe in likvidacija se more vršiti samo poča,si, sicer bi vlagatelje zadela izdatna izguba.
Glede posestev, ki jih ima družba še na rokah, opozarja vlagatelje, da naj se sedaj poslužijo prilike in kupijo, dokler so cene še primeroma nizke. Vsa posestva so v dobrem stanju in ne bodo potrebovala več let nobenih popravil. Za podrobnosti se zglasite v uradu North American
London, 2. dec. — Avstralska križarka Sydney je potopila eno najbolj drznih nemških ladij-ro-paric, Steiermark, nekje ob avstralski obali. Toda svojo zmago je plačala s tem, da se je i sama pogreznila z vso posadko 645 mož.
Steiermark je križarila v treh
drugih investicij se je znižala za stotkov na zamrznjene vloge. Vse Mortgage Loan Co.
Seja in prigrizek
Jutri ob 7:30 zvečer se prične letna seja društva Naprednih Slovenk št. 137 SNPJ. Seja bo v sobi št. 1 SND. Na dnevnem redu bodo važne zadeve in volitev odbora. Po seji bo pa servi-ran dober prigrizek. Vse članice se prosi, naj se udeleže.
morjih in je potopila devet angleških in nevtralnih ladij, dokler jo ni dosegla ista usoda.
Križarka Sydney je bila 7 let stara in je vozila med Avstralijo in Sredozemskim morjem. Na teh vožnjah je bila 60 krat napadena od nemških letal, na katere je izstrelila do 40,000 krogel.
Za prosto park a nje
župan Lausche je odobril predlog councilmana Pucla, da naj da mesto na razpolago svoje zemljišče severno od mestne hiše za prosto parkanje tekom božičnih nakupovanj, če ne bo proti temu kake legalne zapreke.
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 3, 1941 .
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenae
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
da Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.PC Ca Amertico in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: Onited States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by moll, $7.00 per year O. B. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered ns second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 281 Wed., Dec. 3, 1941
Mir s Hitlerjem pomeni samo večjo vojno
Dobe se ljudje, ki priznajo, da je Hitler dozdaj prelomil še vsako obljubo, toda ako bi sedaj prišel na dan s kakimi mirovnimi predlogi, da se njegovim besedam lahko verjame, ker zdaj bo besedo držal. Take trditve so abotne, ker Hitler je še vedno Hitler in on nima v mislih ničesar drugega kot silno armado^ s katero bo zavojeval ves svet. Ves njegov sistem je zgrajen na sili in sicer vojaški sili. Njegovi načrti niso nikdar napravljeni na bazi njegovih obljub, ampak samo na tem, kar on misli, da lahko stori. Na taki bazi je sklenil prijateljstvo s Stalinom, odnosno z Rusijo in nekaj mesecev potem udaril po njej z najbolj krvavim napadom, kar jih zgodovina pozna. Torej ga tudi tukaj niso vodile njegove obljube, ampak njegova vojaška premoč.
Zato pa, če bo v bližnji bodočnosti prišel Hitler s kakimi mirovnimi predlogi, kar bo skoro gotovo napravil, ti predlogi ne bodo bazirani na iskrenosti njegovih obljub, ampak bo za temi obljubami njegov tajen, toda edini načrt, da si zgradi še večjo bojno silo in sicer tako močno, da mu ne bo treba nikdar več vprašati za mir ali premirje, ker ga bi svetu dal šele potem, ko bi bil absolutno ves svet njegov, pod njegovo peto. Žrtvi, ki je na tleh, pač ni treba ponujati premirja.
Naš boj ni proti nemškemu narodu, naš boj je proti nacijskim gangsterjem, katere nemški narod ne more zaenkrat še obvladati. Ako bi mogli govoriti z nemškim narodom samim, bi bil mir kmalu sklenjen, saj si lahko mislimo, da je tudi nemški narod vojne sit do grla. Toda z nemškim narodom ne moremo govoriti, dokler ne stremo njegovih voditeljev, ki si jih nemški narod ni izbral ali izvolil sam, ampak so mu bili vsiljeni z bajonetom. Zato pa miru, trajnega miru, ne more biti, dokler ne bo premagan Hitler. To najbrže ni samo iskrena želja demokracij, ampak je iskrena-želja samega nemškega naroda;
Kako bodo demokracije premagale Hitlerja, tega danes še nihče ne ve. Kakor je Hitler dosegel svoje zmage na razne načine, ne vselej z vojaško silo, tako bo morda tudi on premagan. Eno nam je znano in to je, da je Hitler, na primer, lažje podjarmil nekatere dežele, kot jih pa more zdaj imeti v oblasti. Za zgled imamo lahko našo Jugoslavijo. Hitlerja ni vzelo dolgo, da je s svojo silno vojsko preplavil Jugoslavijo, toda iz dnevnih poročil vidimo, da mu Jugoslavija še daleč ni pokorna in mu nikdar ne bo. Vrhu tega pa še nihče ne ve, na kolikih krajih se podjarmljeni narodi pripravljajo na upor, ki so pripravljeni tvegati vse, da se oprostijo Hitlerjevih verig.
Lahko pa že danes rečemo, da je stvar demokracij, ki se bore proti Hitlerju, danes mnogo močnejša kot je bila pred enim letom. Italija je na tem, da vsak čas uskoci iz Hitlerjevega objema. Anglija ima danes že močnejšo zračno silo, kot jo ima Hitler in'Amerika skoro še ni začela graditi bojno silo. Mi vemo, Hitler ve, ves svet ve, da Amerika lahko producira več kot Anglija in vsa Evropa skupaj. Pridenimo k temu še rusko silo in se potem vprašajmo: kakšno priliko ima Hitler na končno zmago?
Da, demokracije se bore proti Hitlerju in ne bodo odnehale, dokler ne bo hitlerizem uničen. Toda pred očmi imejmo, da se mi ne borimo samo za eno in to je za poraz Hitlerja. Mi se borimo z enim ciljem v srcu in to je, da bomo imeli mi, naši otroci in naših otrok otroci pravico do svobodnega in lepšega življenja. To je, za kar se borimo. To je, za kar bomo radi žrtvovali vse.
BESEDA IZ NARODA
Dividende bomo dobili
Naj bo h koncu leta, kot pri- na zanesljivih mož od druge prava za novo leto, še enkrat na. pisano nekaj o naših finančnih ustanovah, katere s® najvažnejši del za našo metropolo, katerih se poslužujemo za to, da si znji-mi pomagamo.
Ker sem kot uradnik dveh, ene kot predsednik in druge kot direktor, lahko pišem o obeh. Pisati je pa potrebno in sicer za to, ker je v obeh zainteresiranega veliko našega naroda. Narod pa mora biti tudi na jasnem v eni in v drugi zadevi radi preteklosti, v kateri se je toliko o tem v naselbini razpravljalo. Tako naj začnem:
Rane se celijo
Podobno, kakor je divjala svetovna in divja sedanja vojna, ki ruši domove in srečo poprej zadovoljnega naroda, je rušila pred nekaj leti "depresija" srečo in zadovoljnost do tedaj v pro-speriteti živečih ljudi širom Amerike in še segala v druge dele sveta, ki je iz bogatinov nare-
§trani. Zmagali so tisti, ki so banko hoteli imeti. Hoteli smo jo največ ^ to, da bi znjo in po njej ljudem dokazali, da ni bilo gospodarstvo vsega krivo in da za to, da bi z reorganizirano banko ljudem dokazali to. Gla vni vzrok zahteve po banki je bi pa namreč ta, da bi banka po magala tajati zamrznjen denar To smo dočakali!
Leta so tekla in minevala in čas celi rane, kakor smo zgoraj eitali. Ogorčenje in sovraštvo je polagoma, zelo polagoma poje njalo, da si ne bo nikoli pozah ljeno in rane ne bodo nikoli do cela zaceljene. Napram temu je bilo pa veliko razsodnih mož, ki so imeli veliko denarja v banki investiranega, ti so mirno gle dali in se oprijeli reorganizira ne banke. K temu so se začeli pridruževati še ostali delničarj obeh bank stare in nove. Za nji mi so se vrnila večina društev in potem posamezniki, ki so bili
dila revne in iz revnih pa prave prepričani, da odsedaj v naprej berače. Mnogi, ki niso mogli te-|ne bo več nevarnosti nalagati v
In končno so fašisti razpustili tudi slovensko politično organizacijo "Edinost." Tržaški prefekt je ukazal to z dekretom 19. septembra 1928. Vse od njene ustanovitve, to je od leta 1374 je "Edinost" zastopala interese tržaških Slovencev in tiste dni po vojni korist vseh Jugoslovanov v Julijski Krajini, dokler je fašizem ni prisilil k molku in končno k razpustitvi.
Na ta način so fašisti uničevali slovanske organizacije, ki so bile svoje čase tako zelo aktivne in številne. Organizacije, ki so s ponosom gledale na svojo aktivno preteklost petdeset in več let za koristi svojih članov in jugoslovanskega naroda, so morale kloniti fašistični vladi, ki je šla za tem, da uniči vse, kar ni izrecno italijanskega.
Že samo temu, če so fašisti sumili, da bi mogel kdo nadaljevati delo razpuščenih organizacij, je sledila težka kazen. V juliju 1930 je bil obsojen solicitor dr. Mirko Vrato-vič na 10 let konfinacije, njegov tajnik Anton Iveša na 5 let, visokošolci: Miha Bradamante na 13 let, Angel Kukanja na 4, Ivan Lazarič in Kazimir Žmak vsak na tri leta konfinacije, ker so bili na sumu, da so razpečavali, odnosno dobivali relif od "Dijaške matice" potem, ko je bila ta dobrodelna organizacija že razpuščena.
Fašistične oblasti se pa niso zadovoljile samo s tem, da so razpustile slovanske organizacije, ampak so šle za tem, da so onemogočale vsako družabno življenje Slovanov. Z vso strogostjo so začeli preganjati star fantovki običaj, da
ga raziftneti so si radi tega vze li življenje, kjer so prišli, kar bi rekel, preko noči iz bogastva ali vsaj iz blagostanja v revščino.
Ta vihar ali pojav, katerega bi skoro imenovali, da je bil pa-kor nalašč zasnovan, je zadal tudi nam Slovencem globoke rane na narodnemu telesu. Veljavni in kreditni možje kot stebri stoječi so se rušili v nič, v bankrot-ne propale gospodarje
Obžalovanja vredno je bilo za tisočere. Bilo je, kakor po vojaki, vse porušeno! Do tlej vsak ponosen na svoje posestvo, kmalu za tem so imenovali za srečne take, kateri niso imeli nobene ve ljave in nobene hiše, kajti taki so •bili vsaj od mestne in državne oblasti priznani, da so lahko deležni podpore. Okolnosti so pri gnale, da so morali iti v vrsto še taki, ki so bili nekdaj veljaki, da 30 dobili od mesta podporo.
Nikjer ni bilo nobeneba upa nja, ako si imel hišo, so se ti še pcsmehovali, ker si bil zavezan, da moraš od nje plačati davke, prodati jo pa sploh nisi mogel, ker so bile do malega vse hiše vseh lastnikov na prodaj. Bilo je kakor takrat, ko se skrije soln ce po dnevi v nenavadnemu slu čaju, vse je begalo kaj bo iz tega prišlo. Toda pravijo, da čas celi rane.
Slovenci in banlca
Slovenska banka, naš ponos v tistih dneh, za katero so se pehali, kdo bo kupil več delnic še ne dolgo poprej, je postala o polnoči, po brzojavu iz Washing-tona zaprta, kot ne dovolj sol-ventna, da bi mogla vzdržati kri-zo, ki je preplavila vso Ameriko kakor vihar nagloma.
Tedaj se je pričel teater in mešanica, kakoršne še nismo poprej doživeli v Ameriki. Nikakor ni potrebno, da bi še dalje o tem omenjal, ker je vsakemu znano, kaj se je godilo po naselbini. Bilo je, kakor se godi sedaj v us taški. vojni, potem ko so že Nemci deželo poplavili, rane so se še ponavljale, mesto da smo jih skušali celiti, smo drezali v nje, da so se še hujše razvnemale "maščevali" smo se!
Po viharju, ki je zrušil bančni kredit, smo se lotili dela tako,
banke, ker so iste po vladi zava rovane. Napredek se je pričel.
Tem se moramo danes zahva
(Dalje na 3 strani) -O-
Jugoslovanska politična akcija v Ameriki
V časopisju se je pojavila polemika, kako naj se organi žira med ameriškimi Slovenci politična akcija v prid stare do movine. pitali smo v časopisju takozvano "čikaško resolucijo' in priobčen zapisnik sklicate^ ljev Vse-slovenskega kongresa v Chicagu., Človek bi to akcijo z veseljem pozdravil, če bi njej videl jtisto iskrenost in odkritosrčnost, ki se za to plemenito delo zahteva. Žal, opaziti je bilo iz objavljenega zapisnika teh klicateljev, da to ni drugega kot nadaljevanje pred desetletji organiziranega "Republikanskega združenja," katero naj se sedaj nadaljuje. Da smo upravičeni k temu misliti, nam daje povod to, ker se oc akcije izločuje tiste faktorje, ki so stvari najbolj potrebni in poblaščeni, da v imenu naroda v stari domovini govore. Zapisnik sklicateljev govori, da se zabranjuje ministru Snoju in Dr. Furlanu pristop k politični akciji. Namiguje se, da nista upravičena zastopati naroda v stari domovini in nimata v to nikakega pooblastila. Čemu se bati ljudi k akciji, ki imata v potrebah stare dofriovine več upogleda, kakor pa vsi uradniki vseh slovenskih podpornih, socijalno kulturnih in politic nih organizacij ali zvez skupaj. Mar se boje od njih kaj naučiti? Ce to ni SMEŠNO po tem kaj naj bo, če le malo trezno mislimo. Narekovanje: mini ster Snoj in Dr. Furlan ne smeta biti poleg, je tako absurdno zapovedovanje, da da človeku misliti, čigava naj bo potem akcija za staro domovino ali v pomoč Proletarcu. Vse inozemske vlade, vključivši ameriška, priznajo sedajno jugoslovansko vlado kot zakonito zastopnico Jugoslovanskega naroda le "ošišče in čikaški stvoritelji resolucije" jih ne priznajo. Ce ne
| bi onih, ki so "čikaško resolu-kakor se loti gospodar, ko mu je cijo" izdali osebno poznali in hiša zgorela. Hoteli smo banko j njih dobro in narodno čuteče za vsako ceno nazaj! Temu je srce, bi lahko dvomili, če jim sledila trpka opozicija od ene' ni bilo to delo direktno naroče-strani, za tem je pa stala skupi- no iz Berlina in Rima. Vemo,
da temu ni tako, zato jim opno ščamo in kažemo na napako, ki so jo zagrešili.
Politična akcija za pomoč statri domovini ne bo med na šim narodom lahko delo. Ljudi na to pripraviti, kar se je od gotove strani (posebno oc napredneja časopisja) skozi več desetletji zaničevalo in sramotilo, se ne bo dalo v nekaj mesecih teh zmot popraviti Spominjam se ob prihodu v to deželo, pred štirinajst leti, ka ko je bilo nevarno javno kje reči "jaz sem Jugoslovan." Ce si to rekel, si bil na mah "fašist beograjski režimovec, kraljev plačanec" in vse samo človek ne. Spominjam se, ker sem ja^ vno govoril o trpljenju naših primorskih rojakih, kako so mi javno grozili, da me bodo, (češ da nisem pravilnim potom prišel v Ameriko) pustili deporti-rati. Spominjam se slučaja, ko smo praznovali 3. decembra Vi dov dan in ujedinjenje Jugoslavije, katerega slavja je bi častni gost naš Slovenec Dr. Leo Pitamic poslanik v Wash ingtonu, kako so pred narod nim domom na St. Clair Ave., letele na nas in njega grde psovke, katere me je na temu mestu sram ponoviti. Spominjam se zavratnega umora kralja Alek sandra, ko smo obdržali \ Knausovi dvorani žalno zborovanje, kakšne grde napade smo morali vzeti naznanje oni, ki smo javno trdili, da smo Jugo slovani. Sto in sto je nečedno sti, s katerimi smo se morali a preteklem desetlet j u boriti zgolj radi svoje narodne zavesti in prepričanja. Odkrito povem, jaz sem globoko ljubil Ju goslavijo, čeprav v njej ni bilo vse tako kakor bi si želel. Že samo dejstvo, da je Jugoslavi ja sprejela nad 60,000 primorskih Slovencev v svoje naročje in jim dala zavetje pred preganjanjem Italije, mi vest narekuje, da,moram biti radi njih in sebe Jugoslaviji hvaležen in jo ljubiti.
Ce se ozremo nekoliko let na zaj, prelistamo potopise naših "odličnih" rojakov, ki so se povrnili z obiska iz Jugoslavije, pravilno rečeno iz Slovenije, kaj vse so pisali in kako so to mlado deželo gledali. Njih dopisi so nam dali misliti, da je bil v stari domovini za vsakim grmom žandar in prežal kdaj ga bo vlekel v beograjsko glav-načo. Vse je bilo narobe, vse za nič, samo vohunstvo, tiranija, korupcija in lumparija. Ceinu so isti sedaj aktivni,- da se to restavrira, obnovi in nadaljuje, če jim je bilo to komaj dve leti nazaj zoperno in absurdno. Ali je poprej lagal ali nam hoče sedaj ? Zdi se mi, da taki črnogledi ne bi smeli biti. v politični akciji.
Da nam je politična akcija za upostavitev Jugoslavije neobhodno potrebno, ne more ni-kdo dvomiti. Potrebno nam je bilo tudi med tem, ko je še obstojala, da bi jo spoštovali in ljubili. Materi celo življenje greniti in na njenem grobu jokati, ne izbriše grehov onih, ki so bili v njenem življenju v namenu storjeni. Skesan sin se 30 umaknil v zatišje in premiš-jeval svojo pregrešno dobo. Ni ravno moj namen* da koga napadam radi tega izpuščam tudi imena iz dopisa, ampak dobro je, da si osvežimo spomine, kadar gremo na novo delo, da ne aomo delali to, kar smo v preteklosti zagrešili.
Moje mnenje je, da se nova jugoslovanska država ustroji v federativno državo, v kateri naj bi imeli Slovenci svojo, Hrvatje svojo in Srbi svojo upravno avtomijo. Le finance in vojaštvo naj bo skupno izven onega, ki se ga rabi v domačo obrambo. V Slovenski avtonomni državi naj bodo vzljučeni vsi
tom svojih izvoljenih zastopnikov. Vse, kar bi jaz zahteval kot ameriški državljan za svp-jo staro domovino, bi zahteval udruženje vseh Slovencev, Hr-vteov in Srbov v. federalno državo in nji na čelu naj stoji po narodu izbrana avtoriteta pa naj bo to kralj ali predsednik. Narod naj izbere sam. Federalna ali avtonomna uprava naj bo strogo parlamentarna po vzgledu ameriške ustave. Notranjo upravo naj si prikroje po svoje v smislu parlamentarnega reda.
Naša dolžnost je, da sporazumno in paralelno delamo skupaj z jugoslovanskimi zastopniki osobito pa z ministrom Snojem in Dr. Furlanom, če se nočemo nekega dne znajti pred popolnim "fiasko" in polomom. Podporne organizacije naj vršijo svojo zasnovano podporno akcijo in puste vsako politično akcijo drugim v roke. Organizira naj se direktno iz naroda vse stranke zastopajočo politično akcijp. Priporočljiv bi bil slovenski novinarski kongres, če že nočemo, da bi bili zastopani Jugoslovanski novinarji v območju severne Amerike. Zastavimo zdravo podlago, da ne bo v skupni politični akciji razdora in prepira.
Joško Penko -o-
Božičnica Slovenske šole S. N. Doma
so v soboto večer zapeli na vasi svoje narodne pesmi. Kara-binjerji in fašisti so bili vedno na pažnji, da.se slovensko petje ni oglasilo na vasi. V dosti- slučajih so bili fantje kaznovani za prestopek z ječo ali denarno kaznijo. Celo po- j Slovenci, ki žive v neposredni leti 1935, ko so bili slovenski fantje poklicani na vojsko v bližini svojega ozemlja. Kak-Etijopijo, so bili zasramovani in napadeni na postajah v Go-i šna naj bo notranja ureditev rici in Trstu, ker so se drznili ob slovesu zapeti svojo na-! posamezne federativne drža%e rodno pesem.
V	nedeljo 21. decembra ob 3 uri popoldne vprizorijo učenci Slovenske šole S. N. Doma na St. Clair Ave. v avditoriju doma igro "Šola v nebesih," v treh dejanjih, pod režijo njih učiteljice Mrs. Mary Ivanush. Poleg igre bo tudi petje in de-klamacije učencev obeh oddelkov šole, mladinskega in odraslega. Po igri nastopi Miklavž, ki obdari učence mladinskega oddelka šole in razdeli druga božična darila. Zvečer bo ples. Igra Johnny Pecon orkester, ki je zelo popularen med mladino. Vstopnina je 35 centov za popoldne ali zvečer, ali za oboje skupaj, če ostanete v dvorani po popoldanskem programu. Vstopnice se dobijo pri vseh tajnikih društev, ki so delničarji S. N*. Doma, kot tudi v slaščičarni Mrs. Makovec v Domu, pri John Tavčarju in pri podpisanem.
Zastopniki društev v Prosvetnem klubu SND ste prošeni da poagifirate med svojimi prijatelji in na društvenih sejah, da bo udeležba na tej božičnici res vredna truda in prizadevanja, ki je v zvezi s priredbo.
V	mladinski oddelek šole se je vpisalo nekaj nad 50 učencev, kar je sorazmerno j ako malo v primeri z veliko slovansko naselbino v Clevelandu, in z ozirom na to, da je ta edina Slovenska šola v tem mestu. V šolo se še vedno lahko vpiše otroke in sicer vsako soboto tekom dneva, ko se pouk vrši.
Odrasli oddelek slovenske šole js letos dokaj majhen, menda je vzrok velika zaposlenost, ki utrudi mladino, da ne izrabi prilike ob večerih za pouk v slovenskem jeziku. Ce katerega veseli, se tudi še vedno lahko pridruži razredu, ki se obdržuje ob četrtkih zvečer v S. N. Domu. Vsakdo ki je nad 16 let star ali stara se lahko vpiše v odrasli oddelek Slovenske šole. Vse, kar se človek priuči v mladosti dobrega, kdaj prav pride. Tako je tudi koristno znanje slovenskega jezika, ki bo vsakomur le koristilo in nikomur škodilo. Zato' se po-služite te izredne prilike, dokler šola obstoji. Ce ne bo dovolj učencev v tem razredu, se bo moralo razred ukiniti, kar bo škoda. Odrasli oddelek slovenske šole poučuje Mrs. Antoinette Kennick, ki je izvrstna učiteljica in se z njo učenci zelo pohvalijo. Medtem, ko Nemci v starem
venski narod, pa nii še _ vedno svobodno diham" vorimo v Ameriki, koliko ' še, se ne ve, ker tudi tuWjl pripravljajo oblaki, ki J spremeniti marsikaj, ka1 ti danes ne mislimo
Zato obdržimo kar i««^0 šega an krepimo, da 513 , umrje. Slovenska šola Doma je vredna vse P celega naroda.	^ p
Za Slovensko šolo S. i ma,
Erazem Gorshe, taJ" o——. „
in*
"Glavnidobitek
Zadnjo nedeljo so dali člani in članice Sv«■ skega ocjra veseloigro P° nom "Glavni dobitek. ^ na je bila skoro pop°ln0
h K
\Ht
sedena, kar je gotovo nje, da farani še vedno ^ vajo delovanje naših fa' -deklet, ki se udejstvuJ«J,
Svetovidskem odru.
nam
U še1
naprej m nisem — bati, da bi dramatika n» farnem odru zaspala. ^ Vsebina in ves P0^' ' navzočim zelo ugajal, e ^ tja je bilo opažati, da ^ niso bili preveč sigulnl ^ i vlog, kar se z malo vaJ^ popraviti. Splošno Pa ^" ci ugajali. Torej, vS1vjdeii niste zadnjo nedeljo p< veseloigre pridite j^a, hodnjo nedeljo, 7. d^ in'1
N
PJ v,
H
šolsko dvorano ni par ur res vesele za»a ,
Ni moj namen tu .f
obdelovati posamezni« ^
ker pač vemo, da se Je ., jbolP
trudil po svoji naj ^ in če je kateri mofcri
;V0j°

1!
doj
Da Ni
Ni
■si
K
lef>j
sv;
I0v£ »Kil

premalo naštudiral	%
go za prvo
predstavo,
tovo popravljeno Prl	"
vprizoritvi. Sedaj jeta](oj potrebno in to je, da 0 pite v Novakovo k0"jteV31' trgovino in si
preS edeljft nico za prihodnjo n 1
bo dvorana vsaj tako ^jeij na kot je bila zadnJ0 če ne šŽ bolj.	^gte'
Z nobeno reč j o n^] ko razveselili in P^iet.
da naših fantov in
etov"
ds

udejstvujejo na Sv jT ^e odru, kot ravno z v® ¥es bo. S tem je popl*cžl , ^ hov trud in obenem .^iitf ^ vzpodbudo še za stvovanje na odru- /i I}. rej v nedeljo in s c« bo pokažimo, da
trud naših tu rojem*1
#
vese'e
r irf1*
i"
fa"1
da ^ deklet, ki se stem- 0
redijo par uric
tudi uče slovenske* iel
kar je tudi velikega V naš narod v tujin'^ govorimo, da bo z širni izginil tudi si \\ > zik, a če bomo P°d>1 ^ slovensko tu r0j'e"aIiji!l^ pri njenih udejstv0^^ . nam vedno žele P0^ F. so zmožni v
slovenj j* tedaj je naš strah še neupravičen. . v
Pridite v nedelj K , dvorano pri sv. v i^it^., vitvi igre "Glavni ^ ■ prepričan sem, ( voljni. Na svidenje- «
Prijatelj ^ --
Ali je vaše delo v .J radi napetih " 1
Danes ne sme >u rjati svojega dela ženska ne. Narodn^ t T*, zahteva mnogo "^jče^ žije, toda boleče 11»^ zabranjuje, da ^ najboljše. Zato, c ^^ čine v hrbtu, teus°AoW\p šice, ste sami sebi a wW
:il
Nii
Ji
Ha egc ! fret
sta
naj to določi ljudstvo samo po-1 kraju do smrti zatirajo naš slo-
u
olajšajte
bolečine
Red Cross Plaf^i, f^ ga v katerikoli le*, JU J te ga na boleče rt* K0»j, boste dobrodelne, 8 Z f ki je prinesla ol_aJs^ čerim, ki so rabili, ^o zite, da bo rdeč ^ ki ga boste kupi11- jo boste dobili pi'istl Red Cross Plasteh
in to &
jkaj *
zna r si"
0«
izza pasu, z des-iz rok. Obenem , '-Sam °tresel rdečka-dP ,. Je držal za roko, mu
N DfJ ?,8Uni1' da 36 je 1 ' poleg je stal eden
in*
p»
am
iretof od if pvorr
ofl8 zn' u:
int°v
iejoj A
ie
ana
tri
L
sef °
svoj
30 r
tisti-videli »v? jltll t« e.
iK8-ji««
pos«1 if*
K, ti AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 3, 1941
r~ i

Bavj
'arJevemu sinu z le-
SATAN IN 1SKARI0T
Po nemškem Uvlrnlkn K. Maja
je Winnetou iztr- večkrat obiskali.
Tako je torej bilo,'' sem končal svojo povest. "Sedaj veš, zakaj poznava tale kraj. Drevo še stoji, pa posušilo se je, ogenj je tudi drevesu vzel življenje."
"Hm —! Zanimivo, da taborimo danes na istem mestu, kjer si tisto noč kot ujetnik prečul in čakal na strašno smrt!"
"Zanimivo—? Prav Nič! Vse drugačna čuvstva me obhajajo. Najrajši bi odšel —. Ne vem, pa ne zdi se mi varno tod
2 medvedarico, iztr-Jjo in skočil za Win-potoku."
streljali za vama?"
so osupnili, da so 0 zijali
- . - za nama. Vi-Ma nisem, nisem se
ilirt'	90 seve-
^ vJi krik in vik, pla-nama, pa nobeden
Hitel.
viu se je Winnetou strelu dva najbliž-*attl sem ustrelil dva. t se posvetova-j^opili, da bi naju strani. Poiskala : lb°ljša konja in od-
! Res sreča vabila!
,godek pripoveduješ Usno in suhoparno, Javljal poštevan-
1"
naj tudi pripo-lc Posebnega ni bi-
h
so nama beg sami
Ni
sta zbežala? So va-1 ^hiteli?" .g"JC tiJih zasledovala, vsa* JVa morala smrt ne-Jai'išev. Štirikratni do neba po mašče-
•oj0
bo'0,! !Nl
a sva tovariše.
gA sarje stfa že ustrelila, pet štiri, tretji dan
jrW^i k«]
R fnajst. Štirinajst te ! ' riJe so vama še os-
,,' ''^unal. ' Vši' iti si
feKcij^a
živ, lil,
pa eden je mo-^esti je moral do-
t^ti it'!0' kako maščujeta ki 'n 0lti Shatterhand
°v'i(ie! sva iznenadila ob :<V Cakraju' ki ga ime-1 ^ d" \ . Č* v svojem jezi-fJ jJM Dolino smrti.
J'% Sh tistikrat res tudi ri<" i i "i."
[flf
isfi na1".

eden izmed ti_ v • < 'Jih treh; Prihrani-
, /l
o^ J % ;aj ni
ij I i ^ ,>vi
■e"1
jp
'ff i iJ
nJ" i \
-ti ' j1


y> i
V
iste
n1»
, 1 C-
/
' p" >
:0V
j«
fP d<
V fl
hy(t 1»0
p

sta že prej us-
^ 2a nazadnje, naj-] užival zavest, da
tft
smrt. Njega in vih tovarišev sva etj ega pa pustila
sta
in»
Počela z njihovi-
j SVa pokopala z 6 hila last rdečkar-
So
'st, 'a
• ^ Vzeli nama in to-0 sva seveda po-
%
Sa in nekatere dru^
Kaj pravi moj brat Winnetou?"
"Pravim, da ostanimo!" je odločil Apač.
In ostali smo. Nekaj mi je pravilo, da bi še tisti večer krenili dalje, pa pravega razloga nisem našel. Zakaj bi naj bili odšli —? Vode smo imeli dovolj, paše za konje pa tudi. Seveda je še pesek pokrival travo, pa konji so navohali sočno zelenje in ga izkopavali s kopiti.
Vdal sem se. Žal —.
Previdno smo preiskali okolico. V bližini vode se na zapa-du radi ustavljajo različni ljudje. In srečanje na zapadu je lahko nevarno, prijatelja srečaš, največkrat pa sovražnika. V divjini pravi westman ne sme nikomur zaupati, skrajno previden mora biti.
Pa nič nismo našli, kar bi bilo sumljivo.
Stopal sem proti taboru, ko je počil strel. Nisem se prestrašil. Prerijski lovec pozna puške po glasu. Emeryjeva puška je bila in ker je počil samo ?den strel, ni bilo nevarnosti.
Ustrelil je sočnega turkeya in prav nič mu nisem zameril strela, čeprav ni posebno priporočljivo streljati, ako človek ne ve, če ni morebiti kdo v bližini.
Poiskali smo si udoben prostorček ob potoku, zakurili in si spekli turkeya. Polovico smo pojedli, polovico pa prihranili za drugo jutro.
Za drugo jutro —!
Ko bi človek vedel, kaj ga čaka drugo jutro —! Še za uro naprej ne ve!
Usoda je sklenila, da druge polovice turkeya ne bomo po-užili mi, namenjena je bila ljudem, ki smo jim ga najmanj privoščili.
Preden smo legli »spat, smo si razdelili straže. Sam sem dobil prvo, za menoj je stražil Winnetou in za njim Emery. Vsako uro smo se menjali.
O polnoči me je zbudil Emery, ugasnil sem ogenj, nismo ga potrebovali. Za menoj je prišel spet na vrsto Winnetou legel sem spat.
Cisto drugače sem se zbudil, nego sem si mislil —.
Hude sanje so me mučile. Le-
DIVIDENDE BOMO DOBILI |časa pa določiti nikdo ne more. po dceno, ker je bilo poprej, od
--Dogodi se pa lahko z malo in-1 časa do časa vedno na novo in na
'flacijo, da se bo to kmalu "zgo- novo ocenjeno.
- vmes tudi pisma
sva jih v Fort'žal sem doma v postelji. Vrata
ti^iei? bil P°£lavar> do" u činu primeren
ie bet°u je tako hotel,
So^ Poglavar njegov
•ttif^ik. Našla sva v
skalno razpoko, v
tožila z orožjem
skim
mošnjičkom
Hp 1 v.
'ezi? Roparice so
°ko in ga raztrgajo £
, adelaia sva vhod s Sia"! Pri delu opa"
'	kj sva mu pri.
mreč ve-Jj/Var3ev grob. Naj-y ^°Vedal, kje leži." Veš, da poznajo
.sva pozneje Doli-ty.*esto kamenja, ki '^etouom naložila ^t^ grob zapirala ve-\ Komandi so prišli tebiti so ga celo že
so se odprla, čeprav so bila od znotraj zaklenjena, in v sobo je stopila majhna, debela, opici podobna postava, se pognala, skočila na posteljo, mi po-čenila na prsi in me zgrabila za vrat s svojimi dolgimi, kocina-stimi rokami. Dušila me je, sape mi je primanjkovalo, na pomoč bi bil rad klical, pa nisem mogel Mora—.
Če te tlači mora, ti je, pravijo, treba samo zaklicati besedo mora, pa je vse dobro. In menda je res. Kajti komaj sem v sanjah rekel, oziroma si mislil besedo mora, ni bilo nobene teže več na prsih, zadihal sem in se zbudil.
Zal pa nisem bil doma v postelji, ampak na divjem zapadu, nekje blizu Canadiana.
"Winnetou —!" sem zaklical.
"Charley —-!"
(Dalje prihodnjič.)
--—o—-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
(Nadaljevanje z 2 strani)
liti, da imamo ohranjeno domačo banko, ki je nam v veliko korist v splošno narodno potrebo.
Kakor so mnogi takrat menili, da je zavselej pokopano zaupanje v lastno banko, je danes pred nami, lahko rečem drugo razočaranje, velik 'narast nove Slovenske tako imenovane The No. Amer. Banke. Le čitajte šte. vilke, ki nam govore, kako daleč že sega premoženje, ki ga banka nosi v svojem varstvu. Z dnem, ko je bilo to poročilo pisano (25. novembra) je banka zaključila račun vseh skladov takole: Skupna vsota je bila: $2,575,355.74, to so vsi skladi. Božični klub (Thrift Club), ki bo izplačan via. gateljem za božič, deloma bo ostal nadalje v banki, ki je znašal s tem dnem $36,375.25 in sklad čekovnega prometa, ki je znašal s tem dnem $576,791.06. Ti skladi navadno naraščajo in upadajo.
Od 6. oktobra, ko smo imeli zaključene račune, do tega dnq-va je banka napredovala za več kot $60,000.00. Vse to je hvale vredno in se sliši veselo, če se spomnimo tistih temnih in oto-:nih dni, ko se je iz stare zaso-vražene banke rodila s tako težavo mlada in nezaupna bankica, katero so nekateri gledali tako kakor nezakonskega otročička.
Še bolj razveseljivo je pa to dejstvo namreč, da bo banka začela z izplačevanjem po dvakrat na leto z rednimi: dividendami.
Na tej seji je bilo določeno, da 30 banka redno plačevala delničarjem dividende po dvakrat na !eto in sicer: prvega januarja in prvega julija. Plačevala bo po )0c na delnico, kar bo znašalo letno po 5% na vloženi delniški kapital.
Tako bo letos ob zaključku leta prvič plačala nova banka iz svoje rezerve svojim delničarjem lividendo in tako dokazala, da je dosegla to, kar je ob reorgani-•d ran ju tudi obeUda: Všeh delnic ima banka razprodanih 5000, ikoro do en tisoč ljudem in vsi-bodo dobili za darilo Novega leta prvo nagrado. Pri tem naj pa vedo, da bo banka imela še na-orej lep rezervni sklad, ki je tudi last delničarjev, kakor je njih last tudi kapital, ki šteje $100,-000.00.
To smatram, da je zdravilo, da bo zacelilo še več ran. Narod naj bo ponosen, da si je ohranil banko, ki je dandanes vpošteva-na tudi od drugih Amerikancev. Nevrjetno se bo slišalo, če rečem, da kateri dan provede potom čekovnega prometa z podružnico vred za $250,000.00 čekov. In, k temu, koliko je vreden samo oddelek za osebna posojila tako imenovani "Personal Fund" ki ima v posojenega za $158,-806.32, vknjižbe znašajo s tem dnem v posojilih za $329,791.14.
Drugo je posojeno v druge vrste posojila in denar vložen v obligacije: bonde, katere mora banka po zakonu kupiti, da ima vedno denar pri rokah za morebitna zahtevana izplačila. Tako je bančna skupna vsota nad dva in pol milijona v številkah, kar smo zgoraj videli. To vse opravljajo domači uslužbenci, kateri zaslužijo priznanje.
Stara banlca (v likvidacij)
Najtežje razumemo, če zapišem, stara banka mesto tiste za-sovražene "Mortgage Compani-je," katera je mnogim tako v želodcu, da če se le o' nji omeni, jih kar zazebe.
Ker pa sem pri njej direktor z štirimi drugimi možmi, naj tudi o tej omenim mimo grede, kako stoji ista z njeno financo in kako se likvidira.
Na zadnji seji smo tudi pri likvidirani banki sklenili izplačati dividendo in sicer zopet 10%, kakor lansko leto za božič vsem vlagateljem.
Vedno ljudje povprašujejo, kedaj bo vse izplačala? Težko .ie( na taka vprašanja dati točen od-, govor, še vedno pa trdim, da, upam, da bo vse izplačala, toda,
dilo.
Prosperiteta je bila, ki je banke postavila na "kant." V času prosperitete je bilo denarja kot toče in veljave posestvam so rasle preko noči, rojaki so prodajali hiše za lepe dobičke po dva in trikrat vedno za par tisočakov več, banke so jim pa po-sojevale denar, ako ni hotela ena, jim je posodila druga,'na polovično vrednost takratnih cen.
Direktoriji, ki se snidemo po potrebi najmanj vsaki mesec, ako je potreba tudi med tem, če se nudi prilika za prodajo hiš ali ozemlja, obveznic in drugo, smo zelo nestrpni in komaj čakamo, da dobimo priliko za iznebitev tega ali onega premoženja, da se likvidira. Mnogi menijo, da bi se to dalo kar hitro spraviti v denar, to bi bilo, če bi hoteli zavreči in pod ničevo ceno prodajati premoženje, ki ga banka lastuje.
Tudi mi direktoriji nismo nikdar računali s tem, da bo vzelo tako dolgo za likvidacijo. Naše mnenje je bilo to, da se bo z boljšimi časi takoj povrnila tudi večja cena na posestva in ozemlja, na bonde in druge lastnine, ki jih banka še lastuje za vsoto sedanjih cen za $1,571,107.20, kakor je kazal naš trimesečni ra-un avgusta meseca.
Po primerni ceni cenjeno je več vrednosti, ki jih lastuje banka nego je vlog, katere ima izplačati v celoti. Toda, vsak ve, da cene niso še tako poskočile, hiše so se sicer nekoliko dvignile v eni, vendar še ne daleč do tega, kar so bile poprej, ko so bile za samo vknjižbo prepuščene banki za dolg. Te hiše so danes vse v dobremu stanju in tudi vse oddane družinam, sem in tam se katera proda, nekaj jih odkupi .edanja banka, iz tega se plačuje dividenda, ki je bila lani in bo letos zopet odplačana vložnikom.
Zopet drugi se hudujejo češ, la se pasejo v likvidaciji ti, ki so /pcsleni. Temu naj odgovorim v ;oliko, v kolikor mi narekuje poštena vest. Rečem to, da sem udi sam velikokrat takih misli kot so drugi, da se veliko plačuje za vzdrževanje likvidacije, k 'emu sem že oporekal, toda dobil sem odgovor, da se je v tem ie toliko od plače odstopilo, v kolikor se je delo zmanjšalo. Največ je na tem, ker ljudje ne morejo pojmovati 6 težkočah likvi-diranja in ne o delu kakšno je in koliko ga je potem pa kakšna odgovornost je, kako se to delo opravlja. Vzemiimo namreč xa primero, da hišo prodamo. Lah-;ko jo prodamo za ceno tako ali tako, sicer je vsake hiše veljava popisana v bančne knjige, katere so podvržene državnim pre-gledovalcem, kateri najmanje dvakrat na leto vse bančno pre-m o ž e n j e natančno pregledajo, koliko je bilo in je ob tistem času vredno ali za koliko je bilo kaj prodanega, vse to primerjajo s knjigami, da vedtf, če se je pošteno delalo. Direktoriji so pod varščino. Banka je strogo pod nadzorstvom sodnijske uprave. Recimo, da bi hišo prodali pcdceno, za to bi nikakor ne dovolili nadzorniki ali pa zahteva li dokaze, zakaj je bilo prodano
CHRISTMAS SEALS
Glede hiš: Banka ima še vedno veliko hiš na rokah. Hišam veljava nikakor ni še dovolj narasla, da bi se lahko prodale. Podceno hiše prodati, se pravi denar vlagateljev zaigrati. Ko so bile hiše banki prepuščene, so bile do kraja tudi uničene, te hiše je morala banka vse preurediti tako, da so bile lahko oddane za najemnino. To je stalo zelo veliko tisočakov, toda te hiše so, ki sedaj donašajo banki denar nazaj, polagoma pa upamo, da bo in sicer kmalu cena narasla in da se bodo prodale. Dal Bog!
Zelo so bili pod ceno tudi bon. di, ki polagoma prihajajo malo navzgor. Prazna zemljišča pa sploh niso imela nobene veljave in teh je bilo tudi precej. Vse to drži nazaj, da se ne more priti do tega, da bi vrgli na trg in rekli : "Za vsako ceno kupite."
Vlagatelji, ki imate svoje prihranke v stari banki, zaupajte, da se bo stvar lepo rešila, qd naše .strani kot od direktorijev vam povemo, da se mi najbolj veselimo tistega dneva. Sicer bomo tudi vse storili, kar bo v naši moči, da se to kar najprej po-;reči. Takole pravim: "Inflacija je povzročila, da je cena posestvom se potrojila in po dvojila; depresija je porušila vso ponarejeno ceno in, prinesla tako ničevo ceno na posestva, da je bilo naravnost sramota. Sedaj pa zopet čakamo vsaj malo inflacije, da nam poipaga rešiti vse, kar je zamrznjenega, da ne bodo vlagatelji ničesar zgubili.
K zaključku pa dostavim še tole: "Nikjer nikoli pa Slovenci, nismo bili tako in toliko nestrp-Ijivi pri tujcih za storjene nam krivice, kakor smo bili napram svojim, na katere smo tako skakali in jih rotili (nekateri še danes preklinjajo) kar pa ni niti doveško, niti gentlemansko. Toda, vse'bo minite potem nam bo žal, pa bo prepozno!
Berite današnji bančni oglas, d je namenjen za to, da bi za no-'o leto pričeli s skupno akcijo za v korist svojega naroda z sodelovanjem za slovensko banko. Anton Grdina, predsednik N. A. B.
-o-
Govor hrv. bana g. Dr. Šu-bašiča v Pittsburghu
oblast budno pazila, da bi zara- Stanovanje se odda di nastanka hrvatske banovine. Odda se stanovanje 4 sobe. v Jugoslaviji ne trpela kje ob- j Vse ugodnosti. Vprašajte na
(Dalje.)
Hrvatska je končno dobila tudi hrvatski* sabor za možnost domače zakonodaje. V vseh zgornjih oblastih ima polno moč ban Hrvatske, on sestavlja in imenuje svojo vlado. Ban prihaja iz hrvatskega sabora, torej iz naroda in kralj ga postavlja. Ban je za svoje delo odgovoren samo kralju in saboru. Slučajne spore med banom in posameznim ministrom kra Ijeve vlade rešuje ustavno sodišče.
Ta sporazum je sprejel in odobril ves hrvatski narod. Hr vatski narod je to pokazal po svojih narodnih zastopnikih, 29. avgusta v Zagrebu in v hrvatski zbornici, ko so vsi hrvatski narodni zastopniki razen enega sprejeli in pozdravili bana Hrvatske in ga ustoličili v starodavnem banskem dvorcu. Hrvatski narod je sporazum vidno in pri vsakem koraku pozdravljal in pri vsaki priložnosti, zlasti, ko je ves narod v banovini, Srbi in Hrvati, sprejemal bana pri njegovih obiskih v Hrvatski. Takrat ni bilo treba narodu govoriti, kaj je s tem pridobil, narod je to sam govoril. Hrvati so po stoletjih dobili Hrvatsko zedinjenje, ker dalmatinska in slavonska Hrvatska nista bili združeni, odkar so nehali vladati kralji hrvat-
čutljivost bratskih Srbov. Kakor se je po hrvatskih šolah pazilo na pisanje v latinici in opozarjalo na hrvatski pravopis, tako se je pazilo, da je srbska mladina v srbskih šolah imela svoje srbske učitelje, cirilico in srbske učne knjige. Če se je gradila cesta, šola ali druga koristna stvar v tistih delih Hrvatske, kjer stanujejo Hrvati nepomešani, se je pazilo, da se je gradilo tudi v predelih, kjer so naseljeni Srbi itd.
Delo za narodno gospodarstvo čeprav je naokrog besnela vojska, se je razvijalo s hitrostjo, ki je dotlej nikjer v državi ni bilo zapaziti. Vse to je storila banovina in o tem se je izdala velika knjiga po prvem letu njenega obstoja. Vse, kar se je napravilo, glasno govori o za-dovoljnosti naroda, ker brez zadovoljstva naroda se ne bi moglo govoriti ,kaj šele začeti delo, ki sta ga banovina in država storili.
Vsega tega naš večni sovražnik ni mogel gledati. Zgradba močne Jugoslavije je bila propast in edina, največja zapreka pri izvrševanju nemških načrtov, po katerih so hoteli čez naše ozemlje svojo edino pot na vzhod, ter prav tako ovira Mussolinijevi Italiji, pravim Musolsinijevi, ker si je on zamislil v svojih sanjah nekakšno nekdanjo vzhodno rimsko cesarstvo.
Ko je Jugoslavija dajala vse, kar je mogla dati za ohranitev svojega miru, je sovražnik od dne do dne zahteval vse več in več. Sovražnik je dobro vedel, da smo zmožni potrpeti pri vsem in vse žrtvovati za ohranitev tega miru—samo narodne časti ne. Hotel je od nas, naj poteptamo svojo čast. In tedaj je prišlo do vojne. Odhajali smo v vojno s polno zavestjo, da se dolgo ne bomo mogli upirati, vendar smo si rajši izbrali smrt kakor da bi nas sovražnik ne samo pohodil, temveč tudi osramotil. To, kar je naš večni sovražnik imel že zdavnaj pred vojno v svojih načrtih, da nas razdeli, spre in končno iztrebi, se je začelo izvajati, ko je s svoj silno premočjo zasedel našo domovino. Vitezi zlo-činstva, v katerem se danes duši vsa Evropa, so razkosali naše državno telo tako, da so vse ozemlje bratske Slovenije kakor krvniki razdelili med seboj, napravili nekakšno "neodvisno hrvatsko državo," kjer prav tako kakor v naši Dalmaciji, ob našem morju, kakor v večini vlada Musolinijeva liktorska sekira, v Zagrebu pa pruski škorenj, prav tako kakor ta pruski škorenj vlada v naši prestolici Beogradu.
Tako sem zapustil svojo domovino; ne da bi hotel uiti smrti, o tem lahko sodi samo eden, ki ga ne z mislimi,* ne z besedami ni mogoče prevarati, to je Bog. Ne da bi ušel so vražniku ali kakršnemu mučenju, ker morebiti sedaj v tej uri ne bi bilo nič lepšega in nič veličastne j šega kot doživeti, da bi človek mogel na svoj hrbet preloži težki križ svojega naroda (ploskanje).
(Dalje prihodnjič.)
1166 E. 60. St.
(283)
Delo dobi
Išče se ženska za splošna hišna dela; nič pranja; nič kuhanja; plača $7 na teden. Pokličite WAshington 4470. (282)
Delo dobi
Delo dobi ženska za splošna hišna dela; nič kuhe; 2 otroka. Ostane par noči. Plača $10 na teden. Vprašajte na 3645 Sils-by Rd., Cleveland Heights, telefon FAirmount 8860 (282)
Hišnik dobi delo
Išče se hišnika, da bi čistil v restavraciji. Dobi sobo, hrano in plačo. Vprašajte na 390 E. 156. St.	(282)
Trgovina naprodaj
Proda se grocerija in mesnica; vse. električno zamrznenje; dohodki $800 na teden; najemnina $30. Se žrtvuje; nobena poštena ponudba se ne zavrne. Carl's Food Market
j 1403 E. 55. St.
ENdicott 8002.	(285)
Denarna pomoč svojcem
Rojaki, ki žele poslati denarno pomoč svojcem v domovino, se lahko poslužite te prilike. Jaz sem Gregoračev iz Nove Sušice pri Št. Petru na Krasu. Imam dobiti večjo vsoto iz mojega posestva. Več pojasnila dobite pri
Joseph Penko 10<>9 E. 77. St.
Cleveland, O.
_(282)
Jako dobra služba
V službo se sprejme ženska, ki bi delala v kuhinji in pomagala v gostilni. Jako dobra plača in jako dober dom za pripravno žensko. Oglasite se na 783 E. 222. St., Euclid, O. (x)
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730.
Protect Your Home from Tuberculosis
MALI OGLASI
Stanovanje se odda
, Odda se 3 sobe na 1001 E. 62. St. Poizve se istotam. (282)
ženske suknje
Ženske kožuhaste suknje, novi vzorci, vseh mer, najnovejše mode, vredne od $100 do $200; sedaj $35 in več. Caracul, kid-skin, silver fox, Persian lamb, muskrat, beaver, seal in drugi. Fur Chubbies, silver fox in
CE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin, jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
OR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
(specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid, A ve.
Telefon: MAin 6016.
ske krvi. Med Srbi in Hrvati ni bilo nobene razlike, vladala je druge $20 in več. popolna enakopravnost in bratska ljubezen.
Ban je Hrvat, podban pa Srb I in že v prvih začetkih je banska
Irvin Furrier 837 E. 128. St.
vzemite Superior karo. GLenville 4252.
Klub Društev Slovenskega narodnega doma razpisuje službo
TOČAJA 'BARTENDERJA'
Kdpr se čuti zmožnega in je poštenega značaja, naj pošlje pismeno prošnjo do 11. decembra t. 1. na sledeči naslov : Klub Društev SND, 6409 St. Clair Ave.

t«

s-
Kdo izmed vas še ni odjemalec domače slovenske banke? V to a
vas kliče vaša narodna dolžnost!
TO JE"	f Nalagati v banko in od banke si sposojevati denaI
*	< Vknjižbe iz tujih prinesite v svojo domačo. Drugim P°
^vejte in priporočite domače podjetje.
Za las je manjkalo
ROMAN
In jaz — jaz se popolnoma je tudi, kdo je nasprotnik dru-
strinjam z Diano, ki je fino dekle, da je Jacques nedolžen. Toda v nevarnosti je. Kriminalno postopanje je vselej grda zadeva. Bog ve, kaj bodo izsilili iz njega!"
"Nekaj morava storiti takoj," reče mati, skoro napol blazna od žalosti.
"Da in nobene minute ne smeva izgubiti. Prijatelje imamo; daj da vidim, kdo mi lahko pomaga!"
"Pisala bom gospodu Mar-gerilu."
Markiz, ki je bil doslej precej bled, je zopet postal živahen.	*
"Kaj!" vzklikne. "Ti se drz-než spregovoriti to ime v moji navzočnosti!"
"Vsemogočen je in moj sin se nahaja v nevarnosti."
Markiz grozeče pogleda svojo ženo in zakliče z grenkim poudarkom:
"Raje vidim, da moj sin tisočkrat umre na vislicah, kot da bi se imel zahvaliti za svoje življenje temu-človeku."
Njegova žena je padala v omedlevico.
"Sveta nebesa. Saj ti je dobro znano, da sem bila samo nekoliko prezaupljiva." .
"Dovolj!" zakriči markiz z rezkim glasom.
Potem pa s težavo zopet pridobi kontrolo nad seboj in nadaljuje:
žine Eoiscoran v Sauveterre in kdo je prijatelj. Predvsem pa mu je priporočil gospoda Se-neschala, ki je star družinski prijatelj in najbolj vpliven mož v mestu.
"Kar je v človeških močeh mogoče se bo storilo, gospod!" je odgovoril mladi odvetnik.
In še istega večera sta se odpeljala ob petnajst minut preko osme ure markiza Boiscoran in odvetnik Manuel Folgat z vlakom proti Orleansu.'
II
Železnica, ki veže mesto Sauveterre z mestom Orleansom je znana po celi vrsti brezpotreb-nih ovinkov, ki bi bili lahko povod in vzrok neštetim nesrečam, ako vlakovodje ne bi imeli povelje, da ne smejo hitreje voziti kot deset milj na uro.
Železniška postaja je bila zgrajena — najbrž za najboljšo udobnost potnikov — dve milji od mesta, na prostoru,1 kjer je imel svoječasno prvi bankir v Sauveterre svoje vrtove. Lepa cesta, ki vodi do postaje je polna jako čednih go-stilen in prenočišč, kjer se ob dnevih semnja zbirajo kmetje, ki skušajo drug drugega okra-sti, dočim imajo ob istem času polna usta besed glede svoje poštenosti. Celo ob navadnih dnevih prevladuj na cesti precej živahno življenje, kajti pot, ki vodi proti železniški postaji,
doženejo, kdo je prišel in ga do kosti oberejo. Sicer pa sami veste, kako se ljudje obnašajo na kolodvorih.
Bilo je ob deveti uri zjutraj, ko je dospel vlak, s katerim ^sta se vozila markiza in odvetnik Folgat, v Sauveterre. Markiza je bila popolnoma izmučena ocl dolge vožnje po železnici. Vso noč. je govorila z odvetnikom
dili, gospa, ako hočete slediti mojemu nasvetu."
Ona ga vsa začudena pogleda, toda odvetnik je le silil.
"Jaz mislim, da ne smete tako izgledati, namreč žalostni in objokani; to bi bila silna, ne-odpustljiva napaka. Kaj bodo ljudje rekli, če vas vidijo vso objokano in žalostno? Mislili bodo, da je vaš sin gotovo kriv
"Predno sploh kaj naredimo, je postala nekaka promenada
moramo dognati, kako položaj sploh obstoji. Še nocoj moraš v Sauveterre."
"Sama?"
"Ne.Poiskal bom zmožnega odvetnika — zanesljivega juri-sta, ki ni politikar — ako se takega danes sploh more dobiti. On ti bo povedal, kaj je treba storiti, nakar mi odgovoriš, da grem jaz lahko v Parizu na delo in izvršim svojo dolžnost po najboljših močeh. Diana ima prav. Jacques je postal žrtev negnjusne intrige! Kljub temu pa ga bomo rešili. Ostanimo hladnokrivni."
Po teh besedah je tako močno potegnil za vrv, po kateri je bil napeljan zvonec, da se je vsula kar cela tropa služabnikov v sobo.
"Hitro!" reče. "Pošljite po mojega odvetnika gospoda Cha-pelaina. Vzemite kočijo."
Sluga, ki je prevzel naročilo, je bil tako uren, da se je vrnil že v dvajsetih minutah z odvetnikom.
"Ah! Potrebovali bomo vse vaše zmožnosti, prijatelj moj," vzklikne markiz. "Poglejte. Berite to brzojavko!"
K sreči je imel odvetnik tako kontrolo nad seboj, da se mu na licih ni moglo čitati kaj misli v notranjosti. Odvetnik je bil prepričan, da je obtoženec kriv, kajti znano je bilo, kako se oblasti obotavljajo koga zapreti, ako nimajo dovolj dokazov proti osebi.
"Za dobrega odvetnika vem," reče končno. "Je neki mlad odvetnik, ki je samo prepohleven, da ni doslej dosegel odličnih mest, toda je najboljši jurist na sodniji in odličen govornik."
"Kako se piše?"
"Manuel Folgat. Takoj ga pošljem k vam."
Dve uri pozneje se je zglasil mladi odvetnik v hiši Boisco-ranov. Bil je približno trideset let star in vsa njegova zunanjost je kazala na njegovo inteligenco in nenavadno energijo.
Markiz je bil z njim jako zadovoljen. Razložil mu je vso zadevo, kolikor je bila njemu gsnana glede sina. Povedal mu
za vse. ki so imeli čas sprehajati se v svežem zraku. In ljudje tudi radi prihajajo na železniško postajo, da vidijo, kako prihajajo in odhajajo vlaki, da
glede prilike, ki jo ima njen sin in onj maloštevilni, ki še vedno na sodniji, in je postala končno | dvomijo, ne bodo več dvomili, celo srdita, ker ji odvetnik s: Takoj v začetku morate dobiti svojimi odgovori ni nudil dosti j kontrolo nad seboj. V teh ma-upanja za ugodno rešitev polo-|lih mestih ljudje hitro opazijo
vsako podrobnost in govorice se širijo kot orkan. Javno mnenje je vsemogočno, in recite kar hočete, celo porotniki so vpli-vani od takega javnega mnenja."
"Res je tako," reče markiza. "Resnico govorite."
"Radi tega morate, gospa, zbrati ves svoj pogum, skriti svoje materinske skrbi globoko v vašem srcu, posušiti solze in kažite vsepovsod samo vaše popolno zaupanje v nedolžnost sina.' Dajte, da bo sleherni rekel, ko vas bo videl: nobena mati ne more tako zgledati, ako bi mislila, da je sin kriv." Markiza se vzravna in reče: "Imate prav gospod in hvala vam! Na vsak način moram narediti vtis na javno mnenje. Najraje bi videla, da je železniška postaja polna ljudi. Pokazati vam želim, česa je mati
zaja.
Kajti tudi odvetnik je bil skoro istega mnenja kot gospod Chapelain, namreč, da je dvomil o krivdi ali nedolžnosti Jacquesa. Vedel je, da postava ne bi aretirala človeka kot je gospod Boiscoran, razven če postava v resnici ima stroge in močne dokaze proti njemu, ki vsi kažejo na krivdo.
Vlak je začel počasneje zo-ziti.
"Bog ve ali sta se Diana in oče spomnila," pravi markiza, "da nam pošljeta kočijo nasproti."
"Ali je potrebno?" vpraša Manuel Folgat.
"Ker ne želim, da bi ves svet videl mojo žalost in moje solze."
Mladi odvetnik zmaje z glavo in reče:
"Tega gotovo ne boste nare-
zmožna, kadar se gre za življenje njegovega sina."
In v resnici je bila markiza Boiscoran ženska izrednih zmožnosti.
Iz kovčka je potegnila glavnik in si spretno uravnala lase in z nekaj mojsterskimi potezami roke je uredila svojo obleko, ki je prišla iz ravnotežja. Njena zunanjost je po trdni njeni volji in odločnosti postala zopet jasno čista. Na ustne je prisilila nasmeh, potem pa rekla s čistim, toda odločnim glasom:
"Poglejte me, gospod. Ali se lahko pokažem ljudem?"
Zdajpi se vlak ustavi na postaji. Lahno skoči Manuel Folgat iz voza, nakar ponudi markizi roko, da ji pomaga in reče:
(Dalje prihodnjič)
OTROŠKI BICIKLJI
Prejeli smo veliko zalogo otročjih bicikljev. Vsi so vzorci in imamo samo enega vsake vrste. Izberite si ga sedaj in mi ga vam shranimo do božiča. Cene so od $4.95| do $15. Imamo tudi lepo izbero vozičkov.
GRDINA HARDWARE
6127 St. Clair Avenue	ENdic®«*
njVO 1
POSEBNO NAPRODAJ! Imamo šest čevljev dolffo baro » F,-pripravo za sodček, kakor tudi za ledenico. Posebno pripraV vrant. Rabljena samo parkrat; zelo nizka cena. Zglasite se nesti v naši trgovini.
CLEVELAND PUNCH & SHEAR SOCIAL
B € N € F I T DANC
HELD AT SACHSENHEIM HALL. 1400 E. 55. ST. SATURDAY, DECEMBER 6.. — 8:00 P. Ml.
j i
Music by Culovic's Orchestra	__
EVERYBODY WELCOME! ADMISSION 35 CENT&
UČITE SE ANGLEŠČINE
az Dr. Kemovega
ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE rtCAQER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRBINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
LAHKO DOBITE:
I MI HOČEMO
Osebna posojila na avtomobile ali pohištvo ali druge v nosti v hiši doma.
Da gre denar naših ljudi tudi našim ljudem in da ima tega narod svojo korist.
red-
SLOVENSKA THE NORTH AMERICAN BANK CO .,„
6131 St. Clair Avenue	15601 Waterloo * .Hi
Banka je članica Federal Deposit Insurance Corporation in Cleveland Clearing House Association.
V bližini Gondarja v Vzhodni Afriki se je podal oddelek italijanskih vojakov, katere so angleški vojaki počastili s tem, da jim je stnik salutiral in četa kraljevih afriških strel-cev jih je častno pozdravih,, ko so korakali mimo njih v angleško ujetništvo.
V bližini J oplin, M o., sta zade h tovorni vlak in gazolinski truk. Nad 8,300 galon ga-zolina se je vnelo, zgorelo je v bližini stoječe stanovanjsko poslopje, lokomotiva in truk:
The North American Mortgage Loan Company
Statement ofAsjetj and Liabilities
AS IT SEPTEMBER 30,1341
ASSETS
Cash _________________15,198.39
Securities _________________________________1,115,454.2^
Loans and interest receivable __	232,822.0/
Real Estate_________________164,299-2J
Other assets ______Tu____5,869.8°
Balances in closed banks	_^ i n
Advances for .taxes, insurance, etc. :____________6,1 29.'u
Total assets_______________$1,539,790^
LIABILITIES.
Real estate option deposits_______________$	200.0^
Note payable ________________________ _ _ 50,000^
Total liabilities______________50,200^
Net worth_____•___________$1,489,590^1
Net worth represented by:	7a
Participation certificates_____________$1,256,848./
Common capital stock_________
Excess of assets acquired at October 1, 1 934, over liabilities assumed________ 232,500^
M,489,849.25
258^
>1,489,590^1
Less—Excess of charges over income subsequent to October 1, 1 934 _____
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 3, 1941
0101010001020201000202022802010000000101020200000100020102020102010201010202010001020148