zadostuje, da Vam takoj dostavimo ( Poskusne številke. Pišite še danes »* Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 G 1_ AS Uprava: Gajeva 1, Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA Današnja številka vsebuje: Zakon o banovinskih samo upravah Za rešitev naših premogovnih revirjev pred katastrofo Po uspešnem mariborskem tednu Zanimanje za naše sadje Propadanje naše obrti Št. 105 Izhaja vsak dan V Ljubljani v sreda, dne 14. avgusta 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Zakon o banovinskih samoupravah Vest, da namerava vlada v kratkem predložili skupščini zakonski načrt o banovinskih samoupravah, je močno razburila izvenparlamentarno opozici-lo, ki vidi v lej nameri odložitev reševanja hrvalskega vprašanja. Opozicija Je nadalje nezadovoljna z namero vla-1'j ^er bi po njenem mnenju smela vlada rešiti le tri, od opozicije zahtevane politične zakone in takoj po njih sprejemu povzročiti razpust skupščine '/} razpis novih skupčinskih volitev, kardinalna zahteva opozicije namreč Je, da se sedanji parlament čim prej umakne novemu in svobodno izvolje-nernu parlamentu. Če pa bo sedanja skupščina sklepala tudi o drugih zakonih, kakor o treh že napovedanih poli-ncnih zakonih, potem iz tega sledi, da - nda s sedanjim parlamentom ,e ,Lin bodo zato volitve v novo Skupščino odložene. Na drugi strani pa se z vladne stra-n> ^zagovarja predložitev zakonskega Pnerta o banovinskih samoupravah, "er da bi se z uvedbo banovinskih samouprav moglo hrvatsko vprašanje ueionsko na pol rešiti. Do sedanje po-Sirilve hrvalskega vprašanja je prišlo J^nv za prav le zaradi velikih napak, K‘ jih je zagrešila centralistična upra-Va- Če bi se torej dale posameznim bokrajinam tudi samouprave, bi se že .s tem nezadovoljstvo naroda zmanisa-Jn in tudi hrvatsko vprašanje bi izgu-*nnogo rm svoji ostrosti. Od krf-„ e oeMaraeije se je sicer vedno poln Wa poJreba samouprave ljudstva tn L - ,v 0beh naših ustavah je bilo o načelo poudarjeno, kljub temu pa mo ze leta in leta brez vsake samo-upiave pokrajin ’ Zato treba samo-Jiprave izvesti, da se te praktično pre-izkusijo m na podlagi teh preizkušanj se bo tudi laže rešilo hrvatsko vpraša-uje. Danes ni niti prave podlage za J^sitev tega perečega vprašanja, ker urnamo niti potrebnih izkušenj niti ni opozicija jasnega načrta, kako si praktično zamišlja rešitev hrvalskega nrasanja. Novi zakonski načrt o ba-Vinski h upravah bo Domenil zato na-Predele, ker bo z njim dana realna P°P'aga za čim boljšo izpopolnitev UJouproykih, odnosno banovinskih sa- ^ mnenje vladnih krogov n . uPravičenosli, je sicer res, toda o dingi strani imajo tudi pomisleki [PP^JO'Je svojo utemeljenost. Novi za-Vihk1 naert o banovinskih samoupra-Sph bo namreč nujno izdelan v okviru Snm n,e us^ave- Pa precej omejuje oHK°uPravne Pravice banovinskega opora, ki sta organa banovinskih sa-.'°pPrav. Tako razglaša banovinske predbe, ki imajo sicer za dotično ba-oymo zakonsko moč, ban, toda sele £,01em, ko je zahteval predhodno so-H.^nost državnega sveta. Čl. 93. usta-Pravi, da se morejo razveljaviti čpleb‘ banovinskega sveta in odbora, ter S° škodljivi za občne državne in-c Proti razveljavljenju pa je si-dopustna pritožba, a o njej odloča 'rpnji minister. Pa tudi predčasen popust banovinskega sveta je na A t ?-9 notranjega ministra dopusten, ie Plai .finančna samouprava banovin Dr00rrleieria, ker odobruje banovinske ,lacune finančni minister. Vj : JPb tem omejitvam pa bi mogel no-Ppm kon ° banovinskih samoupravah bstirP'b Veliko pridobitev, če bi izko-Va .Prav vse pravice, ki jih daje usta-če ^pppvinskim svetom in odborom. s9m0 bila po novem zakonu finančna Pa, da uava banovin čim bolj varova-s,eVam bi imele banovine tudi za izvršiva jrp svojih funkcij potrebna sred-del bi dobile banovine ves oni Nih n aVnih davkov, ki bi odgovarjal .QnovmVlm PpslorP. potem bi mogle ni,..e razviti tako veliko gospodnr-K‘ivnost, da bi v resnici nastalo Po ženevskem harantamu — pariške kupaše Sestanek treh - PARIZ, 13. avgusta, r. O poteku prihodnjih razgovorov v Parizu se dozna vajo tele podrobnosti. Jutri bo angleški minister Eden imel še en sestanek z Laralom. Italijanski delegat baron Aloisi prispe v Pariz v četrtek dopoldne. Takoj po svojem prihodu se sestane z Lavalom. Politični krogi pravijo, da se bo tudi sestanek treh zapadnih držav vršil v obliki sestankov v dveh in da bodo plenarni sestanki skrčeni. Za petek je predvidena samo ena plenarna seja. Po tej seji se bodo zopet vršili razgovori v dveh. Šele če bodo ti razgovori v dveh uspeli, jih bodo nato stilizirali za zaključno plenarno sejo. V Parizu poudarjajo, da bo na teh sestankih imel najtežjo vlogo predsednik francoske vlade Laval, ker bo moral posredovati med Veliko Britanijo in Italijo. PARIZ, 13. avgusta. AA. Definitivno se potrjuje, da bo Georgios Politis imenovan za petega razsodnika v odboru za razpravljanje o italijansko-abesinskem sporu. Pred delitvijo Abesmije? PARIZ, 13. avgusta. Havas poroča: Čim bolj se približuje sestanek predstavnikov treh velikih zapadnih držav, tem bolj se pariški listi bavijo z abesinskimi vprašanji. '»Vatlu« pribija, da se vse tri velike države sedaj popolnoma zavedajo svoje velike odgovornosti za svetovni mir. List je mnenja, da je napetost v zadnjem času popustila. Mussolini, ftolagteržagff ste mirmem pravi list dalje, želi doseči vsaj delno zadostitev svojih zahtev brez vojne. V Rimu se zavedajo, da Velika Britanija nikoli ne bo dovolila, da bi se na izviru Modrega Nila ustavila kakšna evropska velika sila. Po mnenju tega lista se razvoj usmerja k rešitvi, ki bo razdelila Abesinijo na posamezna interesna področja. — Italija bo dobila poleg posebnih gospodarskih predpravic tudi de! ozemlja, tako da bo mogla zgraditi železnico iz Eritreje v Somalijo. Abe-sinija pa bo dobila za to lastno pristanišče in večje tuje posojilo. Ta rešitev ne bi sicer navdušila nobene prizadete države, a sedanje razmere so take, da jo bodo morale sprejeti. »Malin« objavlja tudi dopis iz Rima, da je izjava abesinskega cesarja napravila v rimskih uradnih krogih zelo slab vtis. Po mnenju teh krogov ta izjava ni skromna. »Echo de Paris« dvomi v sprejetje predloga abesinskega cesarja. Konferenca v treh bo morala prebroditi težke ovire. Na eni strani se Italija ne bo zadovoljila z brezpomembnimi popusti, po drugi strani pa morata Velika Britanija in Francija ohraniti neodvisnost Abesinije. Francija in Velika Britanija sta prepričani, da bo Abesinija resno zgrabila za orožje, če bi bila njena odvisnost ogrožena. — Zato smatra list za popolnoma izključeno, da bo konferenca v treh sprejela kakšno končno rešitev. Konferenca 1)0 zopet odložila svoje odločitve in s tem omogočila novo politično barantanje. Listi mislijo, da tudi koncesije, na katere je pogojno pristal abesinski cesar, ne morejo biti temelj za nadaljnje razgovore, in sicer iz dveh razlogov: 1. ker je Mussolini slične predloge, Oton v Romuniji t fz'Xit Demanti ronmmke vlade Bukarešta, 13. avgusta. W. Kakor doznava jz zanesljivega vira tukajšnji list »Zo-rili«, se je Oton Habsburški obrnil na romunsko vlado s prošnjo, da bi mu v svrho osebnega Jcoiitakta in razgovorov z odgovornimi krogi glede povrnitve Habsburžanov na avstrijski prestol, dovolila prihod in začasno bivanje v Romuniji. Romunska vlada na to pronšjo ni še odgovorila. Obrnila se je za posvet na ostali dve članici Male antante in jima sporočila Otonovo željo. Demanti zunanjega ministrstva Bukarešta, 13. avgusta. Rador poroča: Neki list je bil kot kronist zapisal glasove o dozdevnem obisku Otona Habsbuškega v Romuniji. Zunanje ministrstvo kategorično izjavlja, da so ti glasovi od začetka pa do konca izmišljeni. Sovjetski oficirji v ČSR Praga, 13. avgusta. ČTK poroča: Semkaj je prispela sovjetska vojaška delegacija, ki jo vodi poveljnik vojaške šole Salohinko. Delegacija se bo udeležila vaj češkoslovaške vojske. Sovjetske oficirje je na postaji pozdravil načelnik generalnega štaba K re jci z visokimi vojaškimi dostojanstveniki. Te dni prispeta tudi jugoslovanska in rumunska vojaška delegacija. Za svojega bivanja na Češkoslovaškem bosta obiskali razna industrijska podjetja. »Češke Slovo«, glasilo stranke dr. Beneša, pozdravlja ruske oficirje in predstavnike sovjetske države, v kateri vidi list prijateljsko državo, ki je posvetila vse svoje ogromne sile nedeljivemu in splošnemu miru. Abesinsko poslaništvo v Egiptu KAIRO, 13. avgusta. Doznava se, da ima biti dosedanji abesinski generalni konzulat v Kairu povišan v poslaništvo. Poljska - Jugoslavija Varšava, 13. avgusta. Pat poroča, da bo poljsko moštvo za nogometno tekmo z Jugoslavijo (ki bo kakor je znano, v nedeljo v Katovicah) sestavljeno takole: Albanski — Martyna. Butanow — Bytko, Kot-larczyk II, Kotlarczyk I — Piec, Matias, Pete-rek, Wzniak in Kisietew&ki. Vremenska napoved Dunaj: Že v teku današnjega dne bo v zapadnem delu Avstrije slabo vreme in nevihte, ki bodo dosegle tekom noči vzhodni rob Alp. Jutri bo spremenljivo, večinoma precej oblačno, deževno in hladno vreme. Novi Sad: Oblačnost se bo povečala na severnem in zapadnem delu kraljevine, kjer bo deževalo, a mestoma bodo celo nevihte. Na južnem delu bo prevladovalo jasno vreme. Temperatura bo padla v severnem delu kraljevine. — Solnce vzhaja ob 4.37, zahaja ob 18.47. znatno zboljšanje v gospodarskem življenju. Mnogo pa je seveda tudi odvisno od tega, kateri posli bodo vse preneseni na banovine. Tako bi bilo le pravično in tudi umestno, če bi tudi vsi državni gozdovi, rudniki in vsa posestva na ozemlju banovin prešle v last banovin. Čim bolj bo velika gospodarska moč banovin, tem večja bo tudi njih gospodarska aktivnost. Če se torej iz vladne strani pravi, da bi mogel novi zakon o banovinskih samoupravah na pol rešiti hrvatsko vprašanje, potem je to točno le pod pogojem, da je vlada pripravljena dah banovinam vse pravice in vso moč, ki so po ustavi sploh mogoče. In če bi vlada vrhu tega tudi uvedba prakso, da bi sklepi banovinskih svetov in odborov tudi veljali, ker bi se razveljavljali le v res nujnih primerih, bi res imeli banovinske samouprave, ki bi narodu tudi nekaj nudile. Dosežen bi bil s tem napredek, ki bi moral pomirjevalno vplivali na ves naš notranjepolitični razvoj. Zato pa mora novi zakon o banovinskih samoupravah v resnici dati ljudstvu samoupravo in mora biti samoupravno načelo konsekventno izvedeno do konca, ali pa bo novi zakon pomenil le novo razočaranje in s tem poostritev že sedaj prenapetega položaja. ki jih je svoječasno predložila Velika Britanija, odklonil, 2. ker francoska vlada ne more pristati na gradnjo abesinske luke pri Džibutijc Italija kupuje živež v sovjetski Rusiji LONDON, 13. avgusta. Havas' poroča: Tu so zvedeli, da je italijanska vlada naročila v sovjetski Rusiji 9.000 ton ječmena za italijanske čete v Vzhodni Afriki. Za prevoz tega blaga iz črnomorskih pristanišč v Massauo je najela več ladij, med temi tudi neko angleško trgovsko ladjo. Italijanska vlada namerava skleniti še nove nakupe žita v sovjetski Rusiji. Londonski gospodarski krogi trde, da je bila za te nakupe huda borba. Poleg sovjetske Rusije so se na licitaciji pojavile tudi ponudbe iz Kanade, Argentine in iz podonavskih držav. Ker pa je sovjetska Rusija ponudila zelo nizke cene, je s tem izločila ostale ponudnike. Angleži ne dajo več premoga LONDON, 13. avgusta. W. Doznava se, da vztrajajo vse angleške družbe za izvoz premoga pri svojem prvotnem sklepu, da ne bodo izvažale premoga, v Italijo vse dotlej, dokler ne prejmejo plačila vseh prejšnjih dobav. Zatrjujejo, da znaša dosedanji italijanski dolg na dobavah angleškega premoga že nad pol milijona funtov-šterlin. Posledice tega neplačanega kredita se kažejo zdaj v zmanjšanem obratu premogovnikov, posebno v vojvodini Durham, kjer je prišlo že do skrčenja delovnih ur. Nedistinlina v iapomki armadi Pred vlado močne roke na Japonskem Odmev smrti generala Nagate TOKIO, 13. avgusta. Havas poroča: Umor bri-gadnega generala Nagate je povzročil v vsej javnosti hud nemir. Vsi krogi ga komentirajo na najraznovrstnejše načine. Neki krogi trde, da se položaj razvija k sestavi vlade močne roke. — Do te vlade, pravijo ti krogi, mora prej ali slej priti. Ta vlada bo deloma ali popolnoma izključila parlament in se bo takoj lotila gospodarskih in socialnih reform. Predvsem bo skušala podržaviti neke skupine veleindustrije. Prav tako govore, da bo morala japonska politika na severnem Kitajskem popustiti in omejiti svoje dosedanje prodiranje, ker je finančni položaj Japonske slab. Glavno pa je to, da bo morala nova vlada vzpostaviti v vojski disciplino in red in odstraniti vse politične vplive in preprečiti nadaljnje samolastne politične podvige višjih oficirjev. Seja vrhovnega vojaškega sveta Berlin, 13. avgusta. DNB poroča iz Tokija: Nocoj se sestane pod predsedstvom vojnega ministra generala Hajasija izredno važna seja vrhovnega vojaškega sveta. Na seji bodo razpravljali o strogih ukrepih za obnovo discipline v japonski vojski. Takoj po končani seji vrhovnega vojaškega sveta bo general Hajasi poročal predsedniku vlade o sprejetih sklepih. Preden bodo ti sklepi objavljeni, jih bodo še enkrat proučili na sestanku treh najodličnejših osebnosti japonske vojske, to je generala Ha-jasina, kneza Manina in generala Vatanaber. V težkem položaju Hajasi — edini mož Pariz, 13. avgusta. Havas poroča iz Tokija: Včeraj je v političnih krogih prevladovalo mnenje, da vojni minister general Hajasi ne bo mogel obstati na svojem mestu po umoru generala Nagate. Danes pa sc slišijo glasovi, da general Hajasi ne bo odstopil, oziroma da njegova morebitna ostavka ne bo sprejeta. Ostavka vojnega ministra bi po izjavah v političnih krogih imela za posledico težko vladno krizo, ki bi bila v današnjem negotovem položaju zelo nevarna. Še tako vlada v poučenih krogih strah, da bo nezaslišani umor generala Nagate imel zelo resne posledice za disciplino japonske vojske in za japonski ugled v inozemstvu. Zato danes prevladuje mnenje, da vojni minister general Hajasi ne samo ne bo odstopil, temveč bo celo dobil zelo obširna pooblastila, da izda ukrepe za obnovo discipline v japonski vojski, to je za ohranitev ugleda, ki ga Japonska uživa v tujini kot vojaška velesila. Politim* utš'mki Senator dr. Angjelinović hoče oživeti JNS 'pnator dr. Angjelinofić je prišel v spremil vee prijateljev v Šibenik, da bi tu obiso-.1 bivšo organizacijo JNS, ki je čisto razpadla. ta namen je govoril z bivšim predsednikom .inske organizacije JNS Krstom Ježiriom, ki pa nu je resno odsvetoval, da bi poskusil obnoviti !\S, ker bo doživel fiasko. Kljub temu pa je /javil dr. Angjelinović, da vztraja na svojem •oskusu, ker se hoče z vsemi silami boriti proti oskusom dr. Mačka, da postane Jugoslavija £e-lativna država. Tz Šibenika je odpotoval dr. ngjelinovie še v druge kraje, da tudi tam oskusii svojo srečo z obnovo JNS. Pred sklicanjem Narodne skupščine V političnih krogih pričakujejo, da bo Na-odna skupščina sklicana v začetku septembra a ne šele 20. oktobra. Skupščina bo v prvi vr-i sklicana zaradi ratifikacije konkordata. Nalije bo skupščina izvolila posebni odbor zaidi izpremembe političnih zakonov. Ni pa izmučeno, da ho vlada predložila skupščni že na e mzasedanju tudi zakonski načrt o hanovin-kih samoupravah. Končno bo predložen skup-'ini, kakor je izjavil pravosodni miniter dr. ■ jer, tudi zakonski načrt o pobijanju korup-je. )r. Hodjera na politični agitaciji Or. Hodjera je imel te dni več shodov, na nterih je razložil svoje politično stališče. Na Jodu v Ilihaču jo dejal, da je padla Jevtičeva uda, ker je pol milijona (!) njegovih volilcev asjovalo za združeno opozicijo. Ostro je napa-■t v svojem govoru federaliste, ker bi iedera-:a zahtevala 100.000 novih uradnikov, ki jih ■rod no bi mogel plačevati. Narod noče fe-■.racije, temveč kruha in dela. Njegova stran-i hoče mlademu kralju zapustiti čvrsto in >čno državo in to bo dosegla, ker se bo tru-a, da bo narod srečen in zadovoljen. Njegov vor so motili zborovalci z.vzkliki: Dol s lati !, čeprav jo Hodjera zatrjeval, da ni fa-t. — Shod Hodjerove stranke v Subotici pa preprečili pristaši združene izvenparlamen-ne opozicije, ki niso dovolili govornikom djerove stranke, da bi govorili. Neenotnost med demokrati V Beranih jo imel shod bivši demokratski po-nec dr. Pavle čubrović. V svojem govoru ostro napadel Ljubo Davidovića, ki da ni ■g voditelj demokratske stranke. Še ostrejše a je napadel dr. Mačka, ki šo do danes ni posedal, kaj da prav za prav hoče. ’red ustanovitvijo Jugoslovanske radikalne zajednice Zadnje priprave za ustanovitev Jugoslovanke radikalne zajednice se zaključujejo in v če-rtek bo definitivno sklenjena ustanovitev no--> stranke. Na sestanku v soboto so dr. Stojanovič ,dr. Korošec in dr. Behmep‘pregledali i material, ki se tiče organizacije nove inke. aN sestanku se je tudi poročalo o re-ttatu posvetovanj v Sarajevu, Ljubljani, Beo-;radu in Knjaževcu glede ustanovitve nove anke. Iz teh poročil je bilo razvidno, da so uslimani izrekli dr. Spahu polno zaupnico in tem odobrili novo stranko. Prav tako pa so izjavili za novo stranko tudi zaupniki bivše ,S. Po sestanku vseh treh voditeljev je^ izja-! dr. Behmen novinarjem, da se dokončujejo dnje priprave za ustanovitev stranke. V če-tek bo zadnja konefrenca zastopnikov radi-lov, ter bivše SLS in JMO in takrat bo de-nitivno sklenjena ustanovitev nove stranke. Zahteve združene opozicije V Sanskem mostu je bil v nedeljo velik ' od združene opozicije, katerega se je udele-lo več tisoč ljudi. Glavni govornik na shodu : bil vodja zemljoradnikov Joca Jovanovič. ' svojem govoru je med drugim dejal: Zdru- na opozicija je glede dela vlade se vedno idno na straži. Opozicija zbira vse one, ki so te n. maja glasovali za njo, ker samo z zdru-nimi silami je mogoče zagotoviti državljanke svoboščine. Po padcu Jevtičeve vlade je nadala prava povodenj shodov in programov. Mnogo demagogov skuša zavesti narod z oblju-umi, ki so naravnost absurdne. Trpljenje pa je meta izučilo, da je previden do teli obljub. Oživljenje političnega življenja pomeni antikri-o. Želja naroda je da dobi čim preje, novo /kupščino, ker hoče čim preje nazaj svoje svo-ooščine, ki jih je vlada dr. Stojadinoviča tudi Ivakrat obljubila. A tudi zaradi težke in za-uotane zunanje situacije je potrebno, da dobi-no skupščino, ki bo v resnici izraz narodne vole. Vlada je dobila kredit od združene opozi-ije, toda naj se ne igra s teni kreditom! Nato \e govoril o kmetskem vprašanju in zahteval razdoižitev kmeta, izenačenje cen kmetskih pridelkov in industrijskih izdelkov, ki jih potrebu-je kmet, znižanje davkov in povečano skrb za napredek vasi. Na koncu svojega govora je znova poudarjal, da zahteva kmetsko ljudstvo nove volitve, da bo nova skupščina v resnici izraz ljudske volje. Narodna tanka in naši denarni zavodi V Ljubljani, dne 13. avgusta. Včeraj ob 13. uri se je vršil v prostorih ljubljanske Narodne banke sestanek predstavnikov naših denarnih zavodov z guvernerjem Narodne banke. Sestanka so se udeležili zastopniki Narodne banke guverner g. dr. Milan Radosavljevič, generalni ravnatelj g. dr. Milan Protič, član upravnega odbora g. Kavčič in upravnik ljubljanske podružnice g. dr. Gregorič, od ljubljanskih denarnih zavodov pa so bili navzoči Kersnik za Kmetsko posojilnico ljubljanske okolice, g. Schauer za Zvezo slovenskih zadrug, g. dr. Basaj za Zadružno zvezo, g. dr. Kržan za Ljudsko posojilnico g. dr. Slokar za Zadružno gospodarsko banko, g. Krofta za Ljubljansko kreditno banko, g. Tosti za Kreditni zavod in gg. Protner ter Hiter za regulativne hranilnice. G. guverner je na kratko omenil namen svojega obiska ter poudaril resno voljo Narodne banke, da po svojih najboljših pomaga prebroditi sedanjo težko denarno krizo; iznesel je nekatere ukrene, ki jih namerava Narodna banka izvesti in ki bodo gotovo doprinesli k zmanjšanju sedanje nelikvidnosti naših denarnih zavodov. G. dr. Radosavljevič je nato naprosil navzoče predstavnike, naj povedo svoje tež- nje in ielje, na katere se bo Narodna ban ka ozirala in jim skušala ugoditi. Posame.z-ni predstavniki so nato predočili težkoče, s katerimi se ima boriti naše denarništvo; poudarjali so težkoče, ki jih Narodna banka sama lahko odstrani, pa tudi one, kjer bo morala nastopiti vlada_ in bi Narodna banka samo pomagala. Obširno se je razpravljalo tudi o vprašanju kmetske zaščite ter podčrtala enodušna zahteva, da se mora ta problem definitivno rešiti, ker z enostavnim odlaganjem neposredno prizadetim in našemu gospodarstvu ni pomagano. Zastopniki zadružništva so poudarjali tudi težko stanje našega kreditnega zadružništva ter posledice nezaupanja širokih mas v denarne zavode. Težko bo vzbuditi v ljudeh zopet voljo do štednje, še težje pa pripraviti ljudi do tega, da bodo zopet nalagali svoje prihranke v denarne zavode. Da pa so ravno tudi ti prihranki, ki jih zbirajo večje ali manjše kreditne zadruge velikega pomena za naše gospodarstvo, pa itak ni treba še posebej poudarjati. Predstavniki Narodne banke so se dovoljno uverili o težkočah našega denarništva ter kazali tudi razumevanje, da se vladajoče ovire odstranijo, v kolikor more seveda to storiti Narodna banka. Vlada marljivo na delu prf redakciji Doliiiinih zatonov Za volilni zakon le veš predlogov — Vsako zavlaševanie vlada energično demantira Beograd, 13. avgusta, b. Politični zakoni o volitvah narodnih poslancev v Narodno skup-ščno, o zborovanjih, društvih in dogovorih, kakor tudi zakon o tisku, so že izdelujejo. Pri tem poslu sodelujejo tudi strokovnjaki, profesorji pravnih fakultet. Vladni krogi poudarjajo, da je to delo zelo obsežno hi odgovorno in da je treba pri njeni polno pozornosti in tudi razumevanja naših političnih razmer. To zadnje velja zlasti za volilni zakon. Kakor smo zvedeii, obstoji ravno glede novega volilnega zakona več pravnih mnenj in tudi razlogov glede volilnega sistema samega. Pri tem bo obdelovanje tega zakona časovno najdalje trajalo. V vladnih krogih se pri tem najodločneje zavrača očitek, ki prihaja čimdalje pogosteje od strani združene opozicije, da bi vlada imela namen, zavlačevali z novimi političnimi zakoni. Poudarja se, da samo z vsestranskim temeljitim proučevanjem se more roditi takšen volilni zakon, ki bo ustrezal zahtevam naroda. Predsednik vlade v avdijenci pri knezu-namestniku Bled, 13. avgusta. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovic je po prihodu na Bled odpotoval v Bohinj. Po prihodu ga je sprejel v avdijenci Nj. kr. Vis. knez namestnik, da mu ‘je podal običajne referate. Predsednik ministrskega sveta je sprejel turškega poslanika nr našem dvöru Hajdar-beja. Letošnja žetev v Bolgariji Sofija, 13. avgusta, b. Letošnja žetev v Bolgariji je dobra. Pšenica tehta 74 do 78 kg id, rž 58 do 61, oves 42 do 44. Vsa polja so že požeta, zorana in posejana. Sadje, bombaž in tobak obetajo dobio. V vinogradih se je začela trgatev zgodnjega grozdja. Dva požara Novo mesto, r3. avgusta V soboto popoldne se je pooblačilo nebo, mesto zaželjenega mirnega dežja pa se je z bliskom in gromom znesla nevihta, ki v mestu samem in okolici ni povzročila posebne škode, pač pa je okoli 18. ure pri Stopičah udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika p. d. špehka. Hud dež je preprečil večjo nesrečo in domači so kmalu pogasili ogenj, ki je uničil streho poslopja. V nedeljo zjutraj okoli šeste ure pa je sirena na magistratu klicala gasilce v žabja vas pri Novem mestu, kjer je gorelo pri posestniku Župevcu. Novomeški gasilci, ki so bili takoj na mestu, so pod poveljstvom g. Rajca Fr. lokalizirali ogenj in nesrečnemu posestniku, ki mu je zgorelo gospodarsko poslopje z letošnjimi pridelki vred, oteli vsaj stanovanjsko hišo. Velika škoda je le deloma krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, bo ugotovila preiskava. Meščanska šola v Trbovljah. Popravni izpiti bodo 30. avgusta ob 8. uri po razporedu, ki je objavljen v šoli. Dne 29. avgusta bo ob 9. uri seja učiteljskega zbora. Vpisovanje v vse razrede bo 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. Sprejemali se bodo le tisti, ki bodo imeli vse potrebne listine v redu in plačali odmerjeno šolnino, kakor to določa objava na šolskih v ralih. Pričetek šolskega leta bo objavljen na dan vpisovanja. Za hiziio med demokrati in zemli&radniki IScivocttLjlG knji®e Kmetijske Matice Beograd, 13. avgusta, b. V opozicijskih krogih g. Ljube Davidovića in Joče Jovanoviča pravijo, da so pričakovali od sedanje vlade takojšnjo’ rešitev nekateriih najnujnejših političnih zahtev, ki jih je stavil narod sam. Pod naslovom »Odnosi bivših demokratov in zemljoradnikov« prinaša današnji »Narod« interesantne podrobnosti. CJankar pravi: in želi, da pride med demokrati in zemljoradnik! tudi do formalne združitve in vse jačjih medseboj- Politično zatiile v Beogradu Beograd, 13. avgusta v. Odsotnost nekaterih članov vlade, zlasti ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, ki se mudi na Bledu, je prinesla v politično življenje zatišje. Odsotna sta tudi notranji minister dr. Koroešc in prometni minister dr. Spaho, ki se mudi v Salajevem, ter urejuje razmere in mala nesoglasja med svojimi pristaši. Minister za šume in rude se nahaja že od 3. avgusta na inšpekcijskem potovanju po gozdnih revirjih in državnih gozdnih podjetjih. Včeraj sta se vrnila v Beograd minister pravosodja dr. Ljudevit Auer in minister za socialno politiko dr. Preka. Davi je odpotoval minister brez listnice Djuro Jankovič, ki je na svojem obisku v Knjaževcu informiral starega voditelja radikalne stranke Aca Sta-novjeviča o zadnjih pripravah za ureditev strankinih pravil. Z njim se je vrnil iz Knjaževca tudi član glavnega odbora radikalne stranke bivši minister Trifunovič. Mesaplasla v slovanski statodsti stranki Beograd, 13. avgusta b. Med predsednikom Jugoslovanske narodne stranke Svetislavorti Hodžerom in glavnim sekretarjem stranke Milošem Dragovicem, je nastal oster spor. Hodžera hoče postaviti svojo strankino organizacijo na popolnoma fašistično podlago in strankine pristaše tudi uniformirati v modre srajce, sekretar Dragovič pa je odločno proti temu. V nekem trenutku je izgledalo, da se bosta tudi dejansko spopadla. Imenovanja, premestitve, povišanja BEOGRAD, 13. avgusta. Imenovan je za ravnatelja higijenskega zavoda v Ljubljani v četrti skupini druge stopnje dr. Ivo Pirc, dosedanji svetnik higijenskega zavoda v Skoplju. — Premeščen je k živinorejskemu oddelku kmetijskega ministrstva v tretji skupini Budislav Cvijanovič, načelnik banske uprave Moravske banovine v isti skupini. — Povišan je za ravnatelja državnega veterinasko-bakteriološkega zavoda v Ljubljani v četrti skupini druge stopnje dr. Leo Ilribra, veterinarski svetnik istega zavoda v peti skupini. S o. In SESSSSE3SB M. K.: nih vezi. To diktirajo vee večje potrebe za ustvaritev enotnih pogledov na vsa vprašanja, ki, interesirajo narod. Stranka je odločena, da ta vprašanja razčisti najprej v ožjem krogu, nato pa pristopi k definitivni rešitvi teh vprašanj. Ali se to zgodi, preje ah kasneje, to zavisi od razpoloženja v narodu eaineni. V vsakem slučaju se smatra, da je vprašanje združitve definitivno zrelo in da je samo vprašanje časa, da se tudi formalno izvrši ta združitev. Žarko Stoianovii aretiran v $medemvem Beograd, 13. avgusta, b. Mladi morilec Žarko Stojanovič, ki je zaklal in z bencinom polil ter nalo zažgal svojega tovariša, je bil včeraj aretiran v Smederevem. V Smederevo je prispel peš preko Grocke. Pri čevljarju si je nabavil par čevljev, ker je pa čevljar videl pri fantu, veliko denarja in se spomnil na_ poročilo o roparskem umoru, ki ga je čitat v časopisih, je vprašal fanta, kako se piše. Ta je v odgovoru navedel svoje pravo ime Žarko Stojanovič. Čevljar je takoj o tem obvestil policijsko stražnico in stražniki so Stojanoviča prijeli na železniški postaji, ko se je nameraval odpeljati ter ga aretirali. Danes je bil Stojanovič prepeljan v tukajšnjo policijsko upravo ter je pred upravnikom policije čisto hladnokrvno priznal svoj gnusni zločin. črnogorska kneginja incognito v Mariboru Maribor, 13. avgusta. Danes je v prvih popoldanskih urah dospela /, italijanskim avtomobilom v Maribor črnogorska kneginja Komlulič s svojim spremstvom v strogem incognitu. Ustavila se je v hotelu »Orel«. Ko se je nekoliko dpočila, si je ogledala mestni park in še nekatere druge mariborske znamenitosti. Kneginja je dospela iz Bohinja in zvečer nadeljevala pot v Gradec. Kneginja Kondulič je kakor znano sestra pokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja in je tudi v bližnjem sorodstvu z italijanskim kraljevskim domom. Minister dr. Anton Korošec odpotoval v Beograd Ljubljana, 13. avgusta. Nocoj je odpotoval notranji minister dr. Anton Korošec z ekspresom ob 21.25 v Beograd. Pred odhodom je sprejel na kolodvoru deputacijo TOI na čelu s predsednikom g. Elsbacher-jeiri, ki mu je izročila dopoldansko spomenico in resoluci je. G. minister je deputacijo ljubeznivo sprejel iri obljubil vso svojo pomoč. Šahovski turnir za jugoslovansko nacionalno prvenstvo V osmem, včeraj odigranem kolu je Šu-faarič porazil Mareka. Mareku je radi nepremišljene igre grozila izguba dame, kar je preprečil z žrtvijo kvalitete in kmeta. Eri nadaljevanju igre pa se je Mareku posrečilo ujeti nasprotnikovo celo figuro, da se ta ubrani mata. Tako je prišel že Marek v prednost vsled boljše pozicije. Nepričakovano pa je ponovno spregledal izgubo figure, s čimer je bil njegov poraz zapečaten. Longer je klub slabši situaciji v srednji igri ter s kvaliteto manj v končnici nadigral Beriča. Šorli je zopet igral pre-umetno, vsled česar je moral predati orožje Saviču Radomirju. Grenčarski in Jonke sta se drug proti drugemu s figurami zabarikadirala, kar je končno privedlo do neodločenega rezultata. Carev je po lepi igri z 2 prostima kmetoma v koncmei vec premagal Nikoliča. Najbolj dramatična pa je bila partija Milan Vidmar ml. : Savič Branko, ki bo obenem tudi predmet prve-ga spora na turnirsko vodstvo. Savič je stal popolnoma brezupno v končnici proti M Vidmarju ml. Nenadoma je prijel svojega kralja ter napovedal v njim nasprotnikovemu kralju šah. To je seveda po šah. pravilih nemogoča poteza in jo je M. Vidmar ml. sprejel kot šaljiv nasprotnikov znak predaje. Kvitiral je zato na splošno veselje kibicev s šaljivo protipotezo in kralja odmaknil. Med smehom in muzanjem gledalcev pa je Savič prav resno nadaljeval in še parkrat s kraljem napovedal nasprotnikovemu kralju šah. Slednjič je minulo Vidmarja potrpljenje in je na sah s kraljem vzel nasprotnikovega kralja. Ta pa je ogorčeno protestiral, čes da je bila storjena poteza v popolnem skladu s šahovskimi predpisi in torej pravilna. Ker pa je M. Vidmar kralja s kraljem vzel, je zagrešil on sam nepravilnost v smislu šahovskih pravil in vsled tega partijo izgubil, v' smislu šahovskih pravil je bila seveda Savičeva poteza pogrešna in ker se je pro-tivil nadaljevanju zanj že popolnoma izgubljene partije od tiste poteze dalje, ko je spor nastal, ga je turnirski vodja enostavno kontumaciral. Finale tega komičnega intermezza se bo odigral pred turnirskim razsodiščem, vendar je gotovo, da bo Savičev protest kot neosnovan zavrnjen in mu pripisana partija za izgubljeno. Partije Ing. Prek : Preimfalk, Kren : Gabrovšek. Matvejev : Vidmar Ciril ter Licul : Herbatin so bile prekinjene. Stanje po 8. kolu je sledeče: L Vidmar Milan 6K> točk Gz 8 partij); 2. Sikošek 514 točk (iz 7 partij); 3. Savič Radomir in Matvejev i'A G); 4. šiška 4V2; 5. Prein-falk, Carev in Herbatin 4 (1); 6. Ing. Pre£ in Gabrovšek SVa G); 7. Šorli 3K-;_ 8- Vidmar Ciril in Longer 3 (1); 9. Berič in Nikolič 3; 10. Jonke 2V2; 11- Marek, subaiic in Hren 2 G); 12. Savič Branko 2; !>>■ Grenčarski l'A G); Licul 1 (1). v sredo in četrtek zvečer Kopališče IHriie Za rešitev naših premogovnih reviriev pred katastrofo Solidarnost delavstva in vseh gospodarskih krogov v boju za enakopravnost naše banovine v državi Ljubljana, la. avgusta. Na (fovabiio ZTOI so se davi zbrali zastopniki premogovnih revirjev, delavstva in lastnikov. obrtnikov in trgovcev na konferenco za-'adi znižanja kontingentov dobav premoga z.a državne železnice, konferenci so prisostvovali tudi rudarski glavar inž. Močnik, zastopnik Združenja rudarskih inženjerjev univ. prof. 1'ostiša, narodni poslanci dr. Koce, Mohorič m 1’leskovič, generalni tajnik Zveze inclustrijcev inž. šiiklje, tajnik Delavske zbornice Uratuik ter zastopniki Jugoslovanske strokovne zveze in NSZ. združenj trgovcev in združenj obrtnikov iz tangiranih krajev, Zvezo trgovskih združenj je pa v odsotnosti g. Kavčiča zastopal odbornik Ivan Bahovec, seveda so bili pa prisotni tudi elani ZTOI iz prizadetih srezov. Konferenco je otvorit podpredsednik ZTOI Kisbaeher. Od leta 1926. razburja to vprašanje delavstvo samo in prebivalstvo premogovnih revirjev. Kupna moč odjemalcev je že skoraj Popolnoma prestala. Vsa javnost z velikimi simpatijami spremlja gibanje, da se udejstvuje pravična razdelitev doba v. Tudi ZTOI hoče v zadnjem trenotku opozoriti na opasnost popolnega poloma. Sklenjeni bodo sklepi proti zapo-stavljanju naše industrije, ki naj bodo odločilnim krogom glasen opomin vseh za pravice združenih sil. Glavni referent g. Vinko Pavlin Trbovelj je posebno poudarjal, da general, direkcija drž. železnic postopa naprain raznim T>rem0govuini bazenom v državi z neenakim merilom. Nikdo ne more zameriti železniški npravi, da štedi, vendar pri tem mora biti pra-yična. |>o novem razporedu je od skupnega zni-JSuja dobav padlo na slovenske rudnike celih ‘n odstotkov redukcije, smelo bi pa pripasti pri Enakomernem znižanju samo 27’6 odstotka. — Kar tri četrtine redukcije se je zvalilo na rud- nike v Dravski banovini! V sedmih letih je količina dobav pri naših rudniki!) znižana tako-rekoč na polovico v dobro premogovnikom v drugih banovinah, kjer so se dobavne količine L**** povečale. Imamo vtis, da obstoja sistenia-u-na tendenca, da se z redukcijo dobav slaiii zaposlitev našiti rudnikov in naša gospodarska iooo '-Vo ' 1>ri Tl>r> ie mesečni kontingent leta , Y- reduciran na 40 odstotkov takratnega kontingenta, dočim bi moral znašati kontingent odstotkov. Sama TPD je oškodovana za 286 tisoč ton letno, kar pomeni toliko, da v nasprotnem primeru nezaposlenosti pri njej ne bi mo, temveč bi bilo mogoče zaposliti celo zuat-110 število novili delovnih moči. Delavstvo je Prikrajšano za 4 do 5 milijonov dinarjev na mezdah ali za eden do dva delovna dneva me-Sečno. kar vpliva naravnost katastrofalno. Fa-yortziranje rudnikov v Bosni in Srbiji posebno lasno kaže pregled, kjer vidimo, da pri nas re-"ketja znaša 4.69(1 ton, a v Drinski banovini . 'a redukcija zvišala kontingent za 1800 ton Moravski banovini ga je zvišala celo za -d/0 ton. seveda predvsem na račun sloveu-skiti rudnikov. 1'ofitu so v Sloveniji od dobav izločeni lig-' i’-' rudniki Velenje, Belokrajina in Kočevje, ino^*02"'"“ Pridržala v drugih pokrajinah' pre-večavnmnK° s,a,,5e k'alitete. Na veliko se poje dobava srbijanskega premoga v obmor-la oti V»«- železniške direkcije, čeprav je sunki'- ei'- Pripeljani premog na lokomotivah sian , .lir> Popolnoma neuporaben. Vsiljujejo j r|l;rat toliko tega premoga na naše proge, \or gu morejo kurilnice dejansko porabiti. . ni° transport tega slabega premoga k nam mas;, skoro toliko, kolikor pri nas velja do-""či premog! železniška uprava ne honorira sproti raču-"°y našit) rudnikov, drugi pa dobivajo celo v,‘Čiiiilijonske predujme. Tudi cene premoga so reducirane in to z veljavnostjo celih pet ine-Mesecev nazaj ,torej tudi za že izvršene doba-; f ’ Kar ie enostransko zadelo naše kraje. Tako 'f' Prišlo do absurdnosti, da je redukcija cen pri meiritiogih z višjo ceno (črni premog i/, Srbije) Provedena v manjšem obsegu, kakor pri rud- '"1) z nižjo ceno (slovenski in hrvatski rjavi ‘"'Einog in lignit)! 'do) 'd referent natančno opisal tudi razlike delavstva in predvsem glede varnostnih 2 Prav v rudnikih pri nas in drugod, je opo-i)ip. * na stal110 nazadovanje standarda in f-.da se že danes gibljemo na skrajni mc-Dhoi sl<‘učne možnosti, ki lahko rode najtežje k^Edico. Rudniki Velenje, Belokrajina in je'l'Ev,ie bodo morali predvidoma zapreti svo-jai,_ 'jute, slovenska premogovna industrija pa letnu' zmanjšanja dobav in znižanj cen izgubi Prit n- l,,!l milijonov Din! Zposlitev bi izgubilo tUrtj'žno 500 delavcev v izločenih rudnikih, a ?-'Už Pri TPD bo treba skrčiti obratovanje in i sejem v pravem pomenu besede, kolikor pregled ritma in tempa obmejnega napredka, da vidijo tujci in domačini, kaj in koliko zmoremo. Danes je to neobhodno potrebno iz več razlogov: zaradi gospodarske tekme, osamosvojitve, varljive reklame itd. Za naše izredne razmere s svojimi posebnimi zahtevami in potrebami pa ima taka revija svoj povdarjeni pomen v narodnem in moralnem kulturnem pogledu. Letos smo z uspehi našega ustvarjalnega duha in rok lahko zadovoljni, ker zaznamujemo v enem letu nepričakovan napredek. človeku se vsiljuje vprašanje, kako je to v teh tako kritičnih dneh mogoče. Boj za obstanek vzpodbuja intenzivnost duha. iznajdljivost in klubovanje. Dela pridnih rok iz vseh strok našega obrtništva pričajo o težnji po življenju in velikih tehničnih sposobnostih našega delavnega človeka. Občinstvo se je za obrtno razstavo zelo zanimalo in so bila priznanja zelo laskava. Vendar so mnogi pogrešali večjega sodelovanja našega podeželja — n. pr. ptujsko pletarstvo, lončarstvo, originalnih izdelkov naših zakotnih ustvariteljev-samoukov itd., kar bi naš teden le poživilo, ojačilo vez med mestom in obmejno zemljo. Prireditveni odbor se je zadevno že zanimal in bo v bodoče vpošteval vsak pameten nasvet. Vsako naslednje leto zaznamuje MT večji obisk, ki priča, da raste zanimanje občinstva sporedno z vsebino revije. Prepričani smo, da bo prihodnje leto pokazalo še marsikaj zanimivega. In če bo vse koreninilo in poganjalo iz naše zemlje, bo vsaj delno tudi koristno. , srede, dalje A Kino Union: Od danes,__________,____ veliki zrakoplovni film »Sinovi neba«. Film sijajnih atrakcij v zračnih višavah. A Štedite z vodo! Mestni vodovod bo vključno do četrtka obratoval zaradi nujnih popravil v omejenem obsegu. Zato prosimo prebivalstvo, naj v tem času štedi z vodo. A žena pobegnila in se ustrelila? Mariborski policiji je prijavil klobučarski pomočnik Franjo čančala iz Barvarske ulice, da je včeraj odšla z doma njegova 24-letna žena Antonija. Ker je pri odhodu izjavila drugim stanovalcem, da odpotuje in da se bo ubila, sumijo, da je izvršila samomor, zlasti še, ker je vzela seboj samokres kalibra 6'35. Mož navaj aza vzrok pobega ženino ljubosumnost in živčno bolezen. A Kaj vse kradejo. Nekdo je iz javnega stranišča na Vodnikovem trgu ukradel 15 dinarjev vredno žarnico. Velika razstava naših prvovrstnih izdelkov v lastni trgovini. TRGOVINA POHIŠTVA IN TAPETNIŠKIH IZDELKOV E. Zelenka MARIBOR, Ulica 10. oktobra, MARIBOR UGODNE CENE! A Požar. Predvčerajšnjim okoli 23. ure je pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Filipa Kempa iz Spodnjega Javorja pri Prevaljah. Ognjeni zublji so s slamo krito poslopje do tal upepelili in tako povzročili 20 tisoč dinarjev škode. Požar je nastal v lesenem dimniku. A Kolesar se je zaletel z vozilom v zasebnico Julijano Frasovo, ko je stopila iz Obišate obrtno razstavo ¥ €eiiu! največja in najlepša razstava v Dravski banovini 50% popusta na železnici hišne veže v Barvarsko ulico. Kolesar Alojz Žnidarič ji je prizadjal močno rano na podnji ustnici, tako da je žena omedlela. Krivda je baje na strani kolesarja, ker ni dajal znamenja z zvoncem. A Grajski kino: Danes nepozabna slavna igralka Hansi Niese v svojem zadnjem filmu »Mala trafika«. Soigralci: najboljši komik Hans Moser in ljubljenec žena Willy Fritsch. Kopiram, razvijam, povečavam vestno in strokovno FOTO JAPELJ, MARIBOR ______Gosposka ulica štev. 28 A Pretep. Pri Sv. Petru blizu Maribora je v neki gostilni izzival 21-letni delavec Najvirt tako dolgo, da so ga fantje pošteno namlatili. V pretepu je zadobil izzivalec veliko rano na glavi in poškodbe na obrazu in rokah. Zdravi se v mariborski bolnišnici. A Dve tatvini koles. Kolo so ukradli mizarskemu mojstru Antonu Sajku iz Radvanja izpred neke gostilne v Frankopa-novi ulici. Kolo je bilo znamke »Puch« s tovarniško številko 394.636. Prav tako je bilo ukradeno kolo sodavičarju Henriku Senekoviču iz Volkmerjeve ulice. Tat je vdrl na zaklenjeno dvorišče in odpeljal kolo »Waffenrad« z registrirano štev. 10.720. Ptuj Dražba sadja. Sreski cestni odbor v Ptuju bo 19. t. m. prodajal na dražbi sadje ob banovinski cesti Turnišče—Cvetim in Turnišče—Djurina-nec. Dražba bo ob gostilni pri »Suhi Veji« v Turnišču, in sicer za cesto Turnišče—Djunna-nee ob 8. uri, za cesto Turnišče—Cvetlin pa ob 15. uri. Na mesto venca na grob pokojnega Tobijas3 •Jakoba, naddavkarja v pokoju, je darovalo tukajšnje mestno poglavarstvo nekdanjemu svojemu uslužbencu Din 200-— za tukajšnjo Proti-tuberkulozno ligo. Želimo, da bi imela še mnogo posnemalcev. j S koli so ga obdelovali. Gomilšek Jože, ^ letni kovač iz Juršincev, je šel pred dnevi j' Lipovec po opravkih. Med potjo se je zglasi' tudi v vinotoču v Lipovcu. Tu ga je brez p?" voda napadla gruča že precej pijanih fantov j7 sosednje vasi in ga tako obdelali s koli, da jf obležal nezavesten. Odpeljati so ga morali * bolnišnico. Ljubljanski šahovski turnir Skupina A luž. Prek Carev Hren ! 1 O Jonke Gabrovšek I g Preinfalk T č/2 P5 Šiška i S 1 j Nagrade Inž. Prek i i 7s Carev o == i 72 Hren 0 i 0 0 Grenčarski % i ~ '4 1 o 0 Jonke i |= 0 i 1 tj '4 Gabrovšek 1 1 1 ■— ■■ ‘4 1 1 1 0 0 Nikolič III! 72 ■- 1 0 7a 1 1 Preinfalk 1 I 1 1 1 0 11 = 7a 1 B. Savič 1 1 1 '4 1 o 0 1 7.1 % 1=1 Šiška 1 1 i 1 i 1 i i 1 o 1 1 j= M. Vidmar mL 1 7a 1 1 IH 7a 111111= Ljubljanski šahovski turnir Skupina B Longer Šubarie Šorli Licul Herbatin R. Savič Marek Berič O. Vidmar Si košek Matvejev il % v. = i s Ž 1 I il I I 1=1 V, L‘4 I 1 I A I o !=| 1 ! i I V21 I i I o l=: 111 v* m v» i ‘4 I 7a I ‘41 n 7,17.1 I 1 a? cđ to cd & .Gospodarsfir© Zanimam® za naše sacfie PRIZMD o Izvozu gabolk v Hemillo Centralna komisija m sadje pri ministrstvu za trgovino in industrijo javlja, da je naše zgodnje sadje (slive, grozdje itd.) prišlo na zunanja tržišča zdravo in dobre kakovosti. Povpraševanje po našem sadju je od dne do dne večje. Glede pakiranja in postopka pri izvozu našega sadja, je nadzorstvo poostreno in se bo proti vsakomur,. ki zagreši kakšno nerodnost, jabolk v Nemčijo sporoča društvo, da je do na-daljnjega prost izvoz v originalnih zabojih, 100 kg' netto proti uvozni carini 7 mark. Dasi je prepovedan uvoz jabolk v razsutem stanju, je izjemoma dovoljen naši državi gotov kontingent, ki ga bo skušal PRIZAD še povečati. Prva količina razsutih jabolk, ki jo lahko izvozimo v Nemčijo, znaša 5.000 stotov, in to za dobo do 24. septembra t. 1. proti carini 4-50 mark za 100 kg. Uvoz je dovoljen čez nemške obmejne postaje: Lindau, Passau, Oberberg, Salzburg, Rendin in Bodenbach. Sleherna pošiljka mora biti opremljena s litopološkim iz-pričevalom, ki ga izdajo kmetijski referenti. Potrdilo mora pričati o zdravem sadovnjaku, da v njem in v okolišu 10 km ni uši San Jose ter da je blago v vagonu zdravo. na.istrožje postopalo. Kar se tiče izvoza Privilegirano izvozno Da pospeši PRIZAD izvoz v Nemčijo, je razpisal nagradne premije, in sicer Din 30 — za 100 kg blaga, ki se izvozi v smislu navedenih predpisov. Nagrade bodo izplačane na podlagi verificiranih carinskih potrdil. Za navedene predpise prejmejo izvozniki potrebne tiskovine. Pooblastila za izvoz daje PRIZAD preko osrednjih zadružnih in izvoznih organizacij. Izdano pooblastilo je prepovedano odstopiti drugi osebi; z odstopom izgubi pooblastilo veljavnost, zato naj ga izvozniki čimprej izkoristijo, sicer pa vrnejo PR1ZADU v teku 8 dni. Za vsako pošiljko mora izvoznik izpolniti in podpisati predlog za carinsko potrdilo, in sicer na tiskovini, ki jo prejme od PRIZAD-a obenem z izvoznim dovoljenjem. Dovoljenja se glasijo na pet raznih nemških carinarnic, od katerih mora izvoznik pri izvozu 4 črtati, tako da velja pooblastilo le za carinarnico, ki ni bila prečrtana. In končno je treba dovoljenju za izvoz in tiskovini za carinsko potrdilo še dodati originalni tovorni list. Tarifa za prevoz svežega sadja in orehov kot prevoznega blaga v vagouskih tovorih med postajami bolgarskih državnih železnic in tranzitnimi postajami avstrijskih zveznih železnic stopi v veljavo 15. avgusta t. 1. Propadam® naše obrti Pariz 288-18 do 289'62, Praga 180'76 do 181-86, Trst 356-63' do 359-72. Curi h, 13. avgusta. Beograd 7, Pariz 20-2350, London 15-1775, Newyork 305-125, Bruselj 51-5875, Milan 25-0675 do 25-0750, Madrid 41-95, Amsterdam 206-65, Berlin 123-30, Dunaj 58"20, Stockholm 78-25, Oslo 76-25, Kopenhagen 67-75, Praga 12-70, Varšava 57-75, Atene 2-9175, Carigrad 2-4675, Bukarešta 2-50, Helsingfor» 6-6850, Buenos-Aires 0-8175. VREDNOSTNI PAPIRJI Zagreb, 13. avgusta. 7% inv. posojilo 80-50 do 82, vojna škoda 372-50 do 374 do 370, za avg., sept. in okt. 372-50 do 373, 4% agrarne obveznice 45-50 do 46-50, 7% Bler. 71 do 71-50 do 70-50, 8% Bler. 79-50 do 81, 7% posojilo bipot. banke 75 do 80, 6% beglücke obveznice 64 do 65 do 66, Narodna banka 5800 denar, Agrarna privatna banka 232-50 do 235 do 232-50, Dimaj-Zagreb 832 do 842, 837, Dunaj-Beograd 33-25 denar, Grčija-Zagreb 832 do 822, Priv. kliring London-Zagreb 232-95 do234-55 do 233-75, Priv. kliring London-Beograd 234-42 do 232-82, Sladkor Osijek 120 blago, Trboveljska 90 do 100, Izis 40 blago, 7% stabil, pos. Paris 81 denar. BLAGOVNO TRŽIŠČE Novi Sad, 13. avgusta. Vse neizprenienjeno." Tend-enca In kupčija srednja. Sonibor, 13. avgusta. Moka št. 8 92-50—97-50. Otrobi bački 82—M. — Oetalo nespremenjeno. Tendenca mirna. Promet 50 vagonov. HMELJ Gospodarska povezanost raznih produkcijskih panog se očituje zlasti v dobah gospodarske depresije; po krizi v agrarni produkciji in nenavadnem padcu kupne sile kmetskega konzumente je težko stanje zajelo tudi ostale gospodarske in delovne sloje, zlasti se to opaža v obrtništvu in drobni trgovini, katerih vsakdanji obstoj je nujno navezan na zadostno kupno sposobnost podeželja. Poslednja statistika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo o stanju in iz-Pfeniembah obrtnih in trgovinskih podjetij v drugem četrtletju 1935 navaja stalni padec teh obratov. Za drobna obrtniška podjetja pravi poročilo, ‘te je bilo na novo prijavljenih v II. četrtletju te'V, 197, dočim se jih je odjavilo in prene-halo obratovati 319, tako da je v celoti na-team prijavam ustavilo v tem času svoj obrat podjetij. Napram odjavam so porasle le naslednje obrti: kovači za 2, mehaniki (3), zage (7), izdel. lesne volne (1), strojarji (1), sedlarji (3), tkalci (2), predtiskarija (1), izdel. perila (2), brivci (3), kmečki mlini (7), medi-čarji (1), mesarji (11) in izdel. žganja (1). Nenavadno pa je padla čevljarska obrt; napram prijavam kar za 55 (!), mlin! (10), šivilje (29), mizarji (15) in krojači (7). Še težjo podobo daje statistika v pogledu trgovskih in pomožnih trgovinskih obratov. V drugem četrtletju 1935 je bilo prijav 128, odjav pa kar 427, tako da je razlika proti prijavam 299. V posameznih panogah so prijave malenkostne ter le v par primerih presegajo odjave, dočim so odjave zaporedoma v presega. Težak položaj zlasti ubija male trgovinske obrate, kot n. pr. trgovine z mešanim blagom, deželnimi pridelki, z lesom, živino, živili, branjarijo, sejmarstvo, avtotaksije, prevoznike itd. Stanje gostinskih obratov (hoteli, gostilne, kavarne, kuhinje, krčme, točilnice se v primerjavi odjav in prijav ni znatnejše ispreme-nilo. Prijav 78,»odjav 76. Porast zaznamujejo za to dobo edinole industrijska podjetja, in sicer 8 prijav, dočim ni bilo odjave nobene. Iz splošne statistike je razvidno, da padajo predvsem male obrti, s čemer je najtežje prizadet naš mali gospodarski človek, ki si je z malim obratom ustvarjal možnost majhne eksistence. Gospodarske wests — Stanje Narodne banke. Po poslednjem iz-Kazu Narodne banke se je obtok bankovcev jS,onJSa* v prvem tednu avgusta za 11,2 na 4502.1 milijona Din (lani ob istem času 4177.2 milj. Din). Dotok deviz znaša 7.5 milj. Din, ker d?,VIZe izven podlage povečale za 8.9 na „ L ,.!ni9- Din, se je zlata in devizna podlaga nekoliko zmanjšala, in sicer ‘za 1.4 na 1365.2 nnlj. Din. Celokupna podlaga se je zmanjšala 1,399.898-75 na 1.365,223.366-60. Kovani denar se je zmanjšal na 282.7 milj. Din. Obveze na Pokaz so se povečale za 16,8 na 1.328.1 milijona. o7nPn° Kritje je znašalo 3009 0/o, v zlatu •^7.92 °/o. — Mlekarstvo v Zg. Banatu je zaradi suše Popolnem zastoju. Pomanjkanje vode ni pri-7-adeIo le poljedelstvo, ampak občutno tudi ži-Tinorejo. Vsled pomanjkanja paše je produkcija mIoka tako padla, da so mnoge predelovalnice ustavile obrate. v, p Kako skuša Poljska povečati svoj. žclezni-žele£rT?ct’ Lefos i® uvedla Poljska na svojih 14 leb - Jtesnemanja vredno novost: otroci do beno . ln.v spremstvu starišev ne plačajo note Tozuuie v času šolskih počitnic. Z uvedbo novosti se je železniški promet znatno ojačal, r ~ .-'ladjarska ho uvozila iz naše države večjo občino koruze, ker je njena letošnja žetev za teiJj. q manjša od lanske. -- Sovjetska pšenica se je že sedaj pojavila v '-'•ati)iti množinah na svetovnem tržišču, vendar P8, pritisk na svet. tržišču in ponudbe ne vzbu-J«jo videza dumpinga. — V ruskem gospodarstvu je po izjavi finanč-’tega komisarja trenutno najvažnejše vprašanje Uvrstitev ruskega rublja, kar znači, da se mora sPtešna proizvotinja tako organizirati, da bo ce-lle.iša, zlasti velja to za težko industrijo. ^ Znižanje prevozne tarife za pšenico. Gene-Mno ravnateljstvo državnih železnic sporoča: L. Postavki 337 dodatka, ki določa popust za jpenico, namenjeno v mline za predelavo, da °d ondod kot moka pošlje v inozemstvo, se jTreiiiene vozninske postavke od 1 do 260 km ^.„Prilagode novemu stanju, nastalemu zaradi hi an*a tarife za pšenico. Prav tako se izpre-<1'j'to vozninske postavke v postavki 523 do-lKa za relacije v tej postavki. ,\p'' Carinska tarifa za staro železo znižana, sestrski svet je na predlog finančnega mini-gaa ••< na podlagi člena 15 zakonskega predlo-0 splošni carinski tarifi odredil znižanje mi- nimalne stopnje za staro železo iz št. 588 uvozne carinske tarife na 0‘50 Din. Minimalna stopnja iz točke 540 iste tarife se zniža na 1 Din. Ta odlok stopi v veljavo na dan razglasitve v Službenih novinah. = Tar Hiranje suhega ledu. Z odlokom prometnega ministra je dovoljeno tarifiranje suhega ledu (ogljikove kisline v suhem stanju) od postaj Sisak in Zemun do vseh postaj, in sicer za robo v kosih po točki 4, a za najmanjšo količino 5000 kg po točki 25, in za količino 10.000 kg po točki 26. = Poljski izvoz je znašal v juliju 76‘3 milijona zlotov, uvoz pa 73‘2 milijona. Poljska zunanja trgovina je bila tega meseca aktivna za 3*1 milijona. = Narodni dbhodek USA. Zavod za proučevanje ameriškega gospodarstva v trgovinskem ministrstvu je izračunal, da je znašal narodni dohodek leta 1934. v Zedinjenih državah 49.440 milijonov dolarjev. Za Jeto 1933. je zavod cenil narodni dohodek na 44.431 milijonov dolarjev, kar je pomenilo najnižji narodni dohodek, odkar ga v Zedinjenih državah določajo. Narodni dohodek za leto 1934. je narasel napram prejšnjemu letu za 11%. = Dopolnilni trgovinski in kompenzacijski dogovor z Grčijo se od 1. avgusta 1934, čigar veljava je potekla 1. avgusta t. L, podaljša do 1. septembra t. 1. 'Če bo novi dogovor sklenjen pred tem rokom, bodo njegove določbe stopile v veljavo pred 1. septembrom. = Nov sladkorni dogovor. »20 siede« poroča, da je bilo na mednarodni sladkorni konferenci glede na to, da 1. septembra t. 1. poteče Chadburnov sporazum, ki so ga sklenili zastopniki Kube, Belgije, Nemčije, Poljske, Peruja, Madžarske in Češkoslovaške, sklenili ustanoviti mednarodni odbor zn sladkor. Ta odbor bo služil kot organ za očuvanje čim tesnejših zvez med proizvajalci sladkorja v omenjenih državah. Odbor bo pripravljal tudi nov mednarodni sporazum o produkciji sladkorja. Odboru sc bo priključila tudi Java. Borma oomišla DENAR Ljubljana, 13. avgusta. Aiostordan 2943-52 do 2958-12, Berlin 1753-48-1767-36, Bruselj 734-18 do- 739-24, Curih 1424-22 do 1431-29, London 215-55 do 217-61, Newyork 4310-03 do 4346-34, Žalec, 12. avgusta. Te dni so pričeli hmeljarji z obiranjem; splošno obiranje bo pričelo 15. do 17. t. m. Letošnja žetev bo lansko precej presegla, tako glede kakovosti kakor zlasti količine. Zanimanje za nov pridelek je znatno, kupčija pa se bo šele pričela. ŽATEC (CSR), 13. avgusta. Obiranje še ni pričelo; bo pa v nekaj dneh. Kvalitetno bo pridelek dober, količina pa prav majhna napram dobrim letinam, tako da se je prejšnja zaloga znatno zmanjšala. s= Sport = Damski plavalni dvoboj Jugoslavija : Italija Danes in jutri na Iliriji Za plavalni damski dvoboj, ki bo danes in jutri zvečer v kopališču Ilirije, je določil tehnični referent JPS za jugoslovansko plavalno reprezentanco v dvoboju z Italijankami, tele plavačice: za -SO m prosto in štafeta 4X50: Dragič (ZPK), Boje (Jadran), Medanič (Viktorija), Grošel in šiška (Ilirija); za IGO m prosto: Dragič, Grošel, Košir (KSU); — 100 m hrbtno: Bradač (Ilirija), Vimer (Viktorija) in Adela Pintar (KSU); — J.00 m prsno: Vimer, Bier (Viktorija), in Mrkošič (Jadran); — 400 m; Roje, Dinka Ivančič (Jadran), Bradač in Košir. Štafeta 3X100 m mešano se bo sestavila po najboljši kombinaciji prisotnih plavalk. Skoki z deske: Pretnar Vera in Baumgartner Ada; s stolpa za Jugoslavijo ne nastopa nobena tekmovalka. V Ljubljano je prispela danes popoldne ekipa 14 deklet, ki tvorijo italijansko reprezentanco. V okviru dvomatcha bo tudi dolgo pričakovani dvoboj naših najhitrejših plavačev Senjanoviča in Wilfana na progi 50 in 100 m prosto. Predvidoma nastopita oba večera v waterpolo tekmah stara rivala Ilirija : Viktorija. Program je vobče zelo pester in nad vse zanimiv. Pričakovati je rekordnega poseta, zato svetujemo obiskovalcem, da si pribavijo vstopnice na vsak način že v predprodaji pri tvrdki Goreč in Sport Kmet. Pričetek tekmovanja vsakokrat ob 20.30. Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za poedince Igrišče Primorja, od 16.—18. avgusta Prijateljem lahke atletike bo zopet dana prilika, da po mnogih letih zopet enkrat prisostvujejo največji prireditvi vse jugoslovanske lahke atletike, katera bo istočasno izbirni miting za določitev naše državne reprezentance, ki nastopi na lahkoatletskem tromatchu Jugoslavija : Avstrija — Italija v Udinah in na balkanskih igrah v Carigradu. Na tem največjem jugoslovanskem lahkoatletskem prazniku, bo tudi slovenska ekipa, ki je v zadnjih letih ogromno napredovala — co dokazujejo večkratne zmage na cross-cnuntry prvenstvu Jugoslavije za moštva in poedince, ki sta si jih priborila ljubljanska kluba liirija in Primorje, ozir. njuna najboljša dolgoprogaša Bručan in Krevs, nadalje trikratna zaporedna zmaga v državnem prvenstvu za moštva, ki si jo je suvereno priboril ASK Primorje — prvič polnoštevilno nastopati in hotela ob najodličnejši konkurenci dokazati, da ji pripada prvenstvo v jugoslovanski lahko atletiki. Ta plemenita borba se bo stopnjevala do maksimuma v vseh tekmovalnih disciplinah in lahko pričakujemo, da bo kronana z novimi rekordi. Zato smo prepričani, da bodo ta tekmovanja pritegnila na igrišče vse prave športnike, ki pravilno pojmujejo telesnovzgojni pokret in odločilni vpliv lahke atletike nanj in pričakujemo, da bo tudi ljubljanska športna publika vse tri dneve tekmovanja napolnila igrišče Primorja. w IZDELU1E fiLusanna st. deti Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov RUDOLF ZORE, UUBUßNA Gledališka 12, Telef.38-10 £a pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah Mednarodne športne tekme visoknšolcev Kakor smo že poročali, so se začele v soboto v Budimpešti šeste mednarodne športne tekme visokošclcev. Sodeluje okoli 500 akademikov-sportnikov, ki zastopajo 27 narodov. Tekme so otvorili telovadci in so zasedli prvi dan prvo mesto Madjari s 951 točke, dočim so se na drugo mesto čisto nepričakovano plasirali Japonci s 90'2 točke, 3. Nemci 86'7 točke. Od poedincev je zmagal Toth <19'5 točke). 2. Kecskemeti. 3. Sand-rock. V veslanju se je bil glavni boj med Madjari in Nemci in so zmagali prvi. V plavanju so zmagali na 100 m prosto v vseh 3 predtekih Madjari in sicer Szekely v času 1:03,2, Nemeth v 1:02,6, Czik v 59,6 sek. V finale pa so prišli še Hietanen (Finska)., Suddon (Anglija) in Wille (Nemčija). V waterpolu so nastopili Madjari s skoraj istim moštvom, kot na evropskem prvenstvu v Bruslju in so zmagali nad nemškimi waterpolisti s 7:0. Slavnostna otvoritev studentske olim-piade pa je bila šele v nedeljo. Po defile ju vseh sodelujočih so se tekme nadaljevale. V rugbyju je zmagala Francija nad Nemčijo z i0:5, v nogometu pa je bil rezultat tekme Madjarska : Letska 5:2. V telovadbi je zmagala po končni klasifikaciji Madjarska z 283 točkami, 2. Japonska 268T točke 3. Nemčija 255 točk. Od poedincev: 1. Sar-los (Madjarska) 57 točk, 2 in 3 pa Sandrock (Nemčija) in Lency (Madjarska) s po 56'P točke. V finalu na 100 m prosto je zmagal Czik v času 59'4 sek. 2. Hietanen 1:02.2, 3. Sud-don, 4. Wille. V skokih se je plasiral na prvo mesto Viebahn (Nemčija) 147'41 točk. 2. Niemolainen (Finska) 140‘53 točke, 3. Hody (Madjarska) 137'37 točk. V waterpolu so zmagali čehoslovaki nad Avstrijci s 4:1 (1:1). 10 najhitrejših tekačev na kratke proge Najboljši tekači sveta na 100 metrov: 10.2 Peacock (USA); 10.3 Yosioka (Japonska): 10.4 Owens; 10.4 Draper: 10.4 Metcalfe 10.4 Neugas; 10.4 Siekel (vsi USA); 10.4 Leichum (Nemčija); 10.4 Häuni (Švica). 200 in: 203 Owens; 20.5 Wallender; 20.7 Neugas; 20.8 Draper; 20.8 Shoemaker; 20.8 O Brieu; 20.8 Carson; 21.0 Metcalfe; 21.0 Anderson; 21.0 Johnson (vsi USA). *00 m: 47.1 Luvaile; 47.2 Hardin; 47.3 O'Brien: 47.5 Mc Cartby: Cassin; Fuqua; 47.8 Blackman: 47.9 Ring (vsi USA) 48.1 Brown (Anglija); 48.1 Fitcb: 48.1 Johnson (oba USA). 800m: 1:51.4 Robinson (USA) 1:51,6 Kuharski (Poljska); 1:52.0 Beetham; 1:52.2 Cun-ningham (oba USA); 1:52.5 Lanzi (Italija); 1:52.5 Venzke (USA); 1:52.5 Teiieri (Finska); 1:52.6 ONeill; 1:52.7 Hornbostel (USA): 1:52.8 Stothard (Anglija). Brat dr. Murnik bo uvežbal naše Sokole za olimpijado v Berlinu Začetkom prihodnjega meseca bo sklicalo na-čelniiitvo SKJ sejo zbora župnih načelnikov in načelnic v Beogradu, kjer se bo določil program za prihodnje leto. Seje zbora župnih nac-elniko\ in načelnic bodo odslej 4krat letno in to predvsem za medsebojno spoznavanje in za poglobitev sokolskega dela, zlasti na velik porast Sokolstva. Posebno veliko pažnjo pa bo načelni-štvo posvetilo vzgoji dobrega vaditeljstva. V letu 1936. bodo savezne tekme članstva in naraščaja ob priliki pokrajinskega zleta v Subotici. Naj-večja skrb pa bo posvečena pripravam naših telovadcev za olimpijado v Berlinu, ter bo poverjeno uvežbanje naših tekmovalcev našemu priznanemu in odličnemu sokolskemu strokovnjaku bratu dr. Viktorju Murniku. Zato z upravičenimi nadami lahko pričakujemo uspehov naših Sokolov na težki telovadni tekmi v Berlinu. Sokolska četa v Stari cerkvi pri Kočevju priredi na praznik 15. avgusta t. L svoj javni telovadni nastop. Ker se bori ta četa z velikimi zaprekami in da bi bil njen nastop tem lepši, pozivamo' ljubljanska in sosednja društva, da s svojo prisotnostjo in sodelovanjem pripomorejo do zadovoljivega uspeha. Zdravo! Župna uprava. Prijatelji in somišljeniki! Sklicujte se pri svojih nabav-kah na oglase v našem listu! MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din Drž. in bau. davek 3 Din. Oglasniki, ki išfej.. službe, plačajo samo po 25 par ra besedo. Pr> malih oglasih reklamnega značaja stane petim a vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložili za odgovor 2 Din v znamkah..— Mali oglasi s< plačljivi takoj pri naročilu. TEXTIL-1NDUSTRIE. Sammlung Gooschen tri knjige, Spinnerei, Weberei, Färberei prodam za Din 100‘—. Naslov v upravi. BILANCE sestavlja, pregledava m daje toži devne nasvete strokovnjak. Cenj. ponudbi pod »Natančen« na oglasni oddelek lista. SAMOSTOJEN korespondent prevaja nemško italijansko, francosko in angleško korespon denco kot postranski zaslužek. Cenj. ponud be pod »Vestno« na ogl. oddelek lista. EN0STAN0VANJSK0 HIŠICO v okolici Ljub Ijaue s pritiklinami in nekaj vrla se radi selitve ugodno proda. Ponudbe na oglasni odd »Glas naroda« pod »Posredovalci izključeni« 485.000 hektarjev dale za priseljence republika Ssms-dor Republika Equador jo sklenila z novo ustanovljenim komitejem za priseljevanje posebno pogodbo in dala komiteju na razpolago 435.000 hektarjev zemlje. Komite bo razdelil to zomljo med priseljence. Vsaka priseljena družina mora imeti najmanj okrog 10.000 dinarjev kapitala. Priseljenci dobe ekvadorsko državljanstvo in razne carinske ter davčne olajšave. Podnebje je v teh pokrajinah popolnoma znosno, zemlja jo rodovitna. Equadorska vlada nudi svojim novim državljanom številne olajšave; nalašč zanje ustanovljena banka jim bo pomagala preko prvih ležkoč. Neodvisna republika Equador meji na severu na Kolumbijo, na vzhodu na Brazilijo, na jugu na Peru in na zapadu na Tihi ocean. Obsega 715.000 kvadratnih kilometrov in je torej trikrat tako velika kakor Jugoslavija. Kljub temu ima samo 3,200.000 prebivalcev. Mnenje, da je podnebje v vstem Equadorju tropično in neznosno, je napačno. Deželo pre-prezata od severa proti jugu dve mogočni verigi Kordiljerov, ki delita deželo v tri predele, tako imenovana »Costa« ali obrežje, kordiljerski predel, ki leži med obema verigama in »Orient« imenovan vzhodni predel. V obrežnem predelu, ki se razteza skoro 1000 kilometrov od severa proti jugu in je skoraj 180 kilometrov širok, so giblje temperatura med 20 in 23stopinjami Cel-zija. Samo pozimi je podnebje nekoliko neprijetno. V kordiljerskem predelu je podnebjo zelo zdravo in hladno. Temperatura se giblje med 8 in 18 stopinjami Celzija. Vzhodni predel je velik, zaraščen večinoma s pragozdom, večinoma še ne raziskan in največkrat poplavljen. Med ekvadorskimi mesti je na prvem mestu glavno mesto Quito. Leži 2850 metrov visoko, ima 120.ÜCÖ prebivalcev in pripada k najlepšim južnoameriškim mestom. Baro ne in renesančne zgradbe se dotikajo tu z zgradbami v inavriško-španskem slogu. Najvažnejše pristanišče je pa Quayaquil s 50.000 prebivalci, druga pomembnejša mesta so še: Quauca (50.000 prebivalcev), Riobamba (25.000 prebivalcev), Ambato (20.000 prebivalcev), Locha (18.000 prebivalcev) in pa Azogus (13.000 prebivalcev). Jrgowma ist obrg se islsfa raswlfa Equador je republika, katero vodi predsednik. Ima vlado in dve zbornici; parlament in senat, ki oba skupaj tvorita narodno zbornico. Ločitev cerkve od države je popolnoma izvedena. Socialno skrbstvo je v Equadorju na visoki stopnji. Delavci in nameščenci so zaščiteni z zakoni. Prav tako obstoje ustanove, ki skrbe za mladino, bolnike, ubožce in sirote. Šolski obisk je obvezen. Dežela ima 2160 občinskih šol s 4000 učitelji in 150.000 učenci. Pogodba o isnseiiewemts Za inozemoe ni nobenih omejitev. Svoj poklic si morejo svobodno izbirati. Plače so dobre. Za-željeni so predvsem ljudje s kapitalom. V Equadorju živi človek ceneje kakor v Jugoslaviji (življenjske potrebščine stanejo polovico tukajšnje cene). Za priseljevanje v Equador se je v Parizu osnoval »Komite za proučevanje poljedelstva, industrije in priseljevanja za republiko Equador«, s katerim je republika Equador sklenila 21. januarja 1935. pogodbo, kateri je treba samo privolitve parlamenta, tako da bo ta pogodba odobrena že letos. Metla za obrambo gozdnih požarov V Angliji so uvedli na važnejših izletnih točkah, posebno ob obronkih gozdnih kompleksov posebna stojala s številnimi metlami, s katerimi naj izletniki pobijajo gozdne požare. ffate sias'a ie F&disrka Kaj bi danes počeli otroci v šoli ali brhke strojepiske v pisarnah, ako ne bi bilo ob njihovi strani vedno zveste pomočnice — radirke?! Kakor pa je ta mala človekova zaveznica danes povsod v rabi, vendar nihče več ne ve, kdo jo je izumil. Vemo samo, da se je pojavila okrog 1. 1770. Na veliko je začel za te izdelke predelovati gumi Ch. Goodyear 1. 1839. v Woburnu. Tu, v državi Massachusetts, je nastala prva tovarna za gumi. L. 1843, je začel Anglež T. Hancock na debelo izdelovati vulkanizi-ran gumi. že L 1846, se je Hancocku posrečila njegova velika iznajdba, na podlagi katere je lahko izdeloval gumijaste predmete v najrazličnejših oblikah. L. 1852. pa je prejel Goodyear patent za izdelavo trdega gumija. Neprevidno se je izrazil Kmetič (snubcu svoje hčere): — Janez, ko se boš oženil z našo Micko, boš dobil čedno živinče. — Mimogrede — Kaj pada hitreje od lesa? — Kamen. — In hitreje kakor kamen? — Svinec! — In hitreje kakor svinec? — Borzni papirji. Oie gumšmsššh dežnih plašieu Prvi gumijasti dežni plašči seveda niso bili tako prikladni kakor dandanes. Takratni izdelki iz gumija so namreč bili še močno lepljivi. Misel, da bi izdeloval gumijaste dežne plašče, je sprožil neki Macintosh v Glasgowu. Ti plašči pa so se lepljivo oprijemali obleke tistega, kdor jih je nosil, pa tudi prostora, kamor je sedel. To pomanjkljivost je bilo mogoče odpraviti šele 1. 1832., ko je Hayword dognal, da gumi izgubi lepljivost, ako ga potrosimo z žveplenim cvetom. L. 1843. pa je Goodyear odkril vulkanizacijo gumija s pomočjo žvepla. Dobra volja Iz SSSR Predstavniki preganjanih nemških Židov v sovjetski Rusiji so tkz. »nepmank — trgovci, ki kupčujejo na lastno pest. Na zunaj se nepma-ni sicer pokorijo sovjetskemu režimu, dejansko pa se mu upirajo. Nepman gre s svojini sinčkom po trgu. Fant zagleda Leninov mavzolej in bi rad vedel, kdo je bil Lenin. »No — hm. mož, ki nas je rešil okovov,« mu pojasni oče. Koj nato pa pripomni: »Gotovo se spominjaš materine lepe zlate zapestnice in moje težke zlate verižice, kaj?« Predsednik Kalinin je imel v Moskvi velik govor o silnem gospodarskem razvoju sovjetske Rusije. S posebnim navdušenjem je govoril o dvajsetnadstropnih nebotičnikih v ulici Karla Marxa v Harkovu. Sodrug Kalinin«, ga je prekinil nek naivni delavec. »Jaz stanujem v Harkovu in vsak dan hodim po ulici Karla Marxa, pa še nikoli nisem tam videl takih nebotičnikov.« »Prav v tem je težava z delavci, kakršen si ti,« je ogorčeno vzkliknil Kalinin. >S pohajkovanjem po ulicah zapravljate čas, namesto da bi prebirali časopise in se seznanjali z dogodki v naši državi.« Brzojavke Nečak svojemu bogatemu stricu: — Pošlji denar! — Odgovor: — Ti ali jaz? — Kje ostane denar? Odgovor: — Denar ostane tukaj. * Berač (ki je dobil za darilo skoraj novo obleko): Zdaj res ne vem, kaj naj storim. Če jo zastavim, je ne morem nikdar rešiti, če jo prodam, bodo mislili, da sem jo ukradel, in ee jo oblečem, ml nihče ničesar več ne da. * V mestnem gledišču v gozdu! Oče in sin. Prvi igralec, izvleče pištolo: — Umri od moje roke, nehvaležni sin! (Pištola odpove.) Drugi igralec: — Pištola ti je pač odpovedala, oče, toda jaz umrem iz otroške pokorščine. Dekleta v šoli Kako se glasi trpna oblika glagola »poljubljam«? — Ne poljubljam. Emil V&sfaek: 99 Kri ne kliče S2>o maščevanju... In — prav na dnu njegovih željži — se je javljal nesmel glas, da mu bodo morda dali prav. Ne v tem, da je bil upravičen storiti tisto dejanje, temveč v tem, da naj zanj ne trpi. Za nas vojake, si je mislil, mora vendar veljati posebno pravo za to, kar smo delali v vojni, če so nas pošiljali v vojno ter nas opajali s pojmom domovine in zmage, bi bili morali misliti tudi na to, da se izbriše iz spomina, kar moramo pri tem storiti. Proti jutru je legel in takoj zaspal, zbudil pa se je še pred zajtrkom ter se oblekel, ne da bi si pomišljal, in šel brez zajtrka ven. Morda bi bil moral to povedati staršem, toda Doris mu je dala zgled. Bil pa je že odločen, da pove to Sabini. Počasi je šel k njej, zakaj bilo je še zgodaj. Morda bodo še v postelji. Nekaj časa je hodil okrog njihove hiše ter se boril z mislijo, ali naj Sabini takoj pove, ali naj še čaka. Obrnil se je že da bi odšel, a se je hitro premislil. Pozvonil je in v njegovo presenečenje mu je prišla odpirat Sabina. Bila je oblečena, kakor da ga je čakala. »To si ti, Bernard,« je rekla tiho in povešala oči, »pojdi dalje.« Vesel je bil, da ga je spet tikala. Peljala ga je skozi vežo na vrt. Sedla sta v utici, kjer se ji je bil včeraj izpovedal. »Pričakovala sem te,« je rekla in upirala oči vanj. »Vso noč nisem spala. Ležala sem pri oknu in poslušala, kdaj začujem tvoje korake. Zdaj si prišel.« »Da, Sabina, zdaj sem prišel,« je rekel še tiše kot ona. »če bi bil to slutil, bi bil prišel že ponoči.« Sabina se je nežno nasmehnila; »Govori, Bernard, kaj si mi prišel povedat?« »čakala si me, Sabina, veš to sama dobro,« je odgovoril Bernard. »Morda,« je dopustila, »toda čula bi rada iz tvojih ust.« »Sabina; ko sem včeraj odhajal odtod, si bila v zadregi, ali me imaš še rada.« Sabina je zardela in sklonila glavo. »Da, morda si uganil,« je tiho odgovorila. »Vedel sem in ti nisem zameril, čeprav me je strašno bolelo. Moralo se je to zgoditi. Nekatera ljubezen je lažja kot najmanjši novčič, druga tehta spet več kot zlatnik. Meni je morda dala v tebi zlatnik in, ker sem tako padel, mi ne ostaja nič drugega, nego da z nečim dopolnim svojo težo. Je tako?« Sabina je molče pritrdila. Bernard se je nekoliko dvignil. »Zdaj pojdem in se ovadim. Ali je to, kar od mene pričakuješ?« Sabini so se oči razširile od groze. Zaihtela je: »Tega ti ne morem reči. Gotovo od tebe nekaj pričakujem, toda ne vem, ali je to. To je tako strašno nevarno.« Zgrabila ga je za roko: »Povej mi, ali je to tako nevarno, kakor si mislim?« Bernard se je nehote zasmejal. Sabina je ravnala kakor otrok. Hotela bi imeti junaka, a samo da ne bi prišel v nevarnost. To je bilo nekaj podobnega, kakor takrat v začetku vojne, ko je hotela, da bi bil v armadi čislan, hkrati pa mu je prepovedovala prelivati kri. »Upam, da ne bo nevarno,« je rekel. »Vsaj tako grozno ne bo, kakor če bi moral izgubiti tebe.« Sabina je tiho vprašala: »Ali ti je res toliko zame, da bi šel v veliko nevarnost?« »Saj vidiš.« »To je prav tako velikodušno, kakor je bilo ono nizkotno,« je zašepetala. »Dotaknila si se bistva samega,« je odgovoril utrujeno. »Tudi ono sem storil, ker sem bil velikodušen. Bila je samo zamena. Postavi namestu besede eggu------ ——— _ i,—«g »Sabina« besedo »Domovina« in postavi za to besedo nekaj nadosebno vzvišenega in razumela me boš. Milijoni ljudi so takrat govorili: Vse bi bilo treba pobiti. Toda vojaku je bilo dejanje prav tako lahko kakor vam beseda. Delali smo vsi isto, toda jaz bom kaznovan, drugi pa ostanejo brez kazni in morda jim danes niti na misel ne pride več, da so nekoč nizkotno ravnali.« Toda Sabina ga ni poslušala. Slišala je samo njegove besede, da se preda kazni, da si pridobi spet njeno ljubezen. Vrgla se mu je v naročje in strastno šepetala, kakor bi se bala, da ne bi prebudila speče hiše: »Nikamor ne poj deš, Bernard. Ne smeš iti zavoljo mene v tako nevarnost, če pomislim, da bi nosil jetniško uniformo...« Bernard se je nehote nasmehnil. Nihče, razen časlavskega, ni imel poguma, da bi ga za to fizično kaznoval. Vsi bi mu odpustili, toda v resnici bi mb ne odpustili nikoli. Mati bi ga objemala, toda to b' ne bilo več tako kakor prej. Sabina mu zdaj joče n3 prsih, toda vedno bi se ji studila njegova roka. Danijel bi si morda mislil, da je takrat ravnal v transi1' toda sovražil bi ga in zaničeval. Oče bi mu dal denah da bi mogel zbežati, a v duhu bi ga preziral. M0ržT je iti pot, ki si jo je izbral, če to stori, mu bodo spet vsi dobri, kakor tale Sabina, ki je vso noč čakal0" da pride k njej s poročilom, da se preda kazni. ^11 ki je takoj popustila, ko je pomislila, kaj bi poh1;6' nila kazen tudi za njo. Materi bo mučenik, DanÜ.® mu bo odpustil in oče, če tudi bo še zmerom Pr^a da je bilo nespametno, bo naskrivaj ponosen, da Ll0 tako velikodušnega in hrabrega sina. Vse to jc ^iti nelogično, toda nastajalo je vprašanje, ali mor.a . iz življenje brezpogojno logično. Izvil se je Sabini ^ objema. »Dekle, pogovoriva se o tem torej še enkra . je rekel nežno. »Zdaj poj deš spančkat in jaz Pojde d na delo. In zvečer pridem k tebi in razbereva to začetka.« Izdaja »Narodna Prosveta« t Ljubljani, zadruga ■ o. a., predstavnik I. Albreht, aa uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. vsi v Ljubljani-