MKnfna pkAiiui ▼ foloftaL * i Leto LXT V Ljubljani, ▼ petek 24. novembra 19T5 Štev. 269 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno <*> Din. sa inozemstvo 120 Din LI r ed n i š l vo je v Kopitarjevi uL 6/111 S£0 VEJSEC Telefoni arednlitrai dnevna ai«šba 205» — aočaa ON, 2994 In M9» izhaja mak dan ijntraj, run ponedeljka la dneva po praznika ček. račun,- Ljubljana it. 10.690 in 10.549 za i tise rute j Sarajevo šiv. 7563 Zagreb štv 59.011, Praga-Dunaj 24.79'' Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2092 Kmetshi dolgovi Vprašanje kmetskih dolgov je postalo posebno aktuelno v sedanji krizi kmetijstva, ki je zamajala temelje gospodarstva cele rrste držav. Kmetski dolgovi so sami na sebi samo eden izmed številnih znakov krize našega kmetijstva, vendar so tisti vzrok, ki žene kmete s posestev, ki so jih s tolikim trudom obdelovali, podedujoč jih od prejšnjih generacij. Posebno je bilo to vprašanje aktuelno v nekaterih predelih naše države, kjer je bil kmetijski kredit osnovan nn popolnoma drugi podlagi kakor n. pr. pri nas v Sloveniji. Tako je prišlo do lanskega zakona o varstvu kmetij, ki je od-godil eksekutivna izterjevanja kmetskih dolgov za nedoločeno dobo. Zakon je bil zamišljen kot prehodni ukrep in takoj se je pojavilo nešteto načrtov za končno ureditev tega vprašanja. Vsi ti projekti pa so imeli večinoma to slabo stran, da so hoteli reševati krizo enostransko v korist posameznikov ali samo enega dela stanu na škodo drugih stanov. Zaradi različnih interesov se je končna rešitev problema odlagala, dokler nismo dobili sedaj po devetnajstih mesecih začasnega varstva nove predloge za ureditev kmetskih dolgov. V tej dobi se ni izpolnilo pričakovanje, da se bodo v splošnem razmere izboljšale. Nasprotno je kmečki stan zapadel v še hujšo krizo. Cene kmetijskih pridelkov se niso dvignile, nasprotno pa so radi valutar-nih sprememb narnstle cene proizvodov, katere mora kmet kupovati. Kriza je potisnila življenjski standard našega kmetn še na nižjo stopnjo. Danes je življenjski standard našega kmeta v marsičem sličen onemu pred 50 leti, ko smo dobili črne bukve kmečkega stanu. Celo petrolej izginja iz naših kmetskih hiš in »pet prihajajo v veljavo trske. Knrkoli je mogoče, si naredi kmet sam doma in hrana naših prednikov prihaja zopet do veljave: brez mesa, brez belega kruha, v nekaterih krajih celo koruznega kruha ni več itd. V takih razmerah ni čudno, če mislijo prezadolženi kmetje, da jim ne bo treba odplačati dolgov, ko zmorejo komaj za tekoče obresti. Novi predlog, ki ga je naznanil ministrski Cdsednik g. dr. Srskič, prinaša novo ureditev etskih dolgov. Sedanji vsi kmetski dolgovi se spremene v dolgoročne (odplačati jih bo treb« v 12 letih). Njih obrestna mera (za denarne zavode 6-02%, za zasebnike 4%) je nizka. Poleg tega je treba v prvem letu plačati samo 6% dolgu, kasneje pa odstotek odplačila narašča do 18% oziroma 19%. Z ozirom na statistiko kmetskih dolgov, ki je bila sestavljena lani, lahko računajo, da odpade: okoli 2 milijardi nn hipotekama posojila, 2 milijardi na posojila na zadolžnice in 2 milijardi nn menična posojila. Hipotekama posojila so pretežno dolgoročnega značaja, kar velja tudi za velik del posojil na zadolžnice, nasprotno pa so menična posojila pretežno kratkoročnega značaja in prihajajo torej v prvi vrsti v poštev za spremembo (konverzijo) v dolgoročna posojila. Posebej, kar se tiče Slovenije, prevladujejo dolgoročna in srednjeročna hipotekama posojila. Menična posojiJa so prav redka, saj jih je bilo po statistiki Privilegirane agrarne banke komaj 33 milijonov Din. Zato torej prihaja ta konverzija najbolj v korist onim krajem, kjer so prevladovali menični in drugi kratkoročni krediti. Da bi pa upniki čimprej prišli do svojih terjatev, jim bo mogoče te svoje terjatve, ki se bodo konvertirale ob tej priliki, eskontirati odnosno lombnrdirati pri državnih in privilegiranih denarnih zavodih. Te terjatve se bodo lahko lombardirale do zneska 50% nominalne vsote. Toda ta eskont in lombard se bosta izvršila na podlagi obstoječih predpisov o rednem poslovanju že omenjenih denarnih zavodov. V ta namen bo dala država za prva tri leta na razpolago znesek do 1 milijarde Din. Za eskont, oziroma lombard pridejo v poštev trije zavodi: Državna hipotekama banka, Privilegirana agrarna banka in Narodna banka, ki ima v zakonu o Narodni banki že itak določila o sprejemanju kmetskih menic v eskont. Za posojila, ki so na daljši rok kot po novem predlogu, po dosedanjih vesteh novi ukrepi vsebujejo določila, da se obrestna mera zniža na ono kot za konvertirana posojila. Za nekmetske dolgove pa bo prišlo v poštev maksimiranje obrestne mere. Z novim zakonom bo smela znašati obrestna mera največ 3% (s posebnim dovoljenjem tudi 5%) nad eskontno obrestno mero Narodne banke. Eskontna obrestna mera znaša sedaj ?.5%. V ekspozeju predsednika vlade pa je bilo že napovedano znižanje obrestne mere pri Narodni banki na 7%, oziroma 6.5%. Tako bo znašala maksimalna obrestna mera v primeru 6.5% obrestne mere pri Narodni banki 9.5%. To bo prišlo posebno v poštev za one kraje, kjer je bila doslej obrestna mera znatno višja, dočim praktično to določilo za večino hipotekarnih posojil pri nas v Sloveniji^ ne bo prišlo v poštev. cutMi pa bodo znižanje obrestne mere: trgovina, obrt in industrija. Vprašanje maksimiranja obrestne mere je kočljivo. Samo na sebi je maksimiranje obrestne mere umestno, toda biti mora v organični zvezi z razvojem razmer na denarnem in kapitalnem trgu. Doslej v kapitalističnih državali samo zakonito določevanje obrestne mere ni pokazalo onega uspeha, kakor bi bilo želeti. Če se obrestna mera ne določi v organski zvezi s položajem kreditnega trga, se kaj lahko zgodi, da se ponudba knpitulov omeji. V takem slučaju pa je treba, da država poseže vmes in namesto odpadle oziroma zmanjšane ponudbe kapitalov da na razpolago gospodarstvu druga sredstva, ki naj omogočijo normalen razvoj kreditnega trga in gospodarstva sploh. To nas učijo mnogi primeri. Zakon o varstvu kmetov je vseboval tudi določila o poslovanju onih bank, ki so zašle v težkoče zaradi navala upnikov. V smislu predlogov posvetovalnega odbora pri ministrstvu trgovine in industrije se bodo sedaj denarni zavodi razdelili v tri skupine. Pri onih. ki poslujejo normalno, ne bo sprememb, razen v kolikor jili bo prinesel novi zakon o bankah, Narodna skupščina: Gospodarski načrt vlade Predlogi finančnega ministra Belgrad, 23. nov. m. Na današnji skupščinski seji je bilo po prečitamju zapisnika zadnje seje sporočeno, da je finančni minister predloži! narodni skupščini v pretres proračunski predlog proračuna za leto 1934/35 obenem s finančnim zakonoim. Finančni minister je nadalje še predložil narodni skupščini v pretres sledeče zakonske osnutke: L Zakonski načrt o spremembi in dopolnitvi členov 29, 34, 56, 166 carinskega zakona. 2. Zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah zakona o izplačilu vojne odškodnine, uredbe o 7% investicijskem posojilu 500 milijonov Din, pravilnika o finančni likvidaciji agrarnih odnosov v Bosni in Hercegovini in zakona o finančni likvidaciji odškodnine za veleposestva v Bosni in Hercegovini 3. Zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini. 4. Zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, zakona o dravinjskih dokladah na poslovni promet in davka na neporočene osebe. 5. Zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah. Vsi ti zakoni so se odstopiiU v pretres finančnemu odseku narodne skupščine. Na današnji seji se je nadalje sporočilo, da je ministrski svet poslal narodni skupščini v sprejetje dve ministrski uredbi, in sicer: uredbo o zaščiti kmeta in uredbo o izvršitvi javnih del. Za pretres teh uredb se bosta izvolila posebna odbora. Nato so bile prečitane nekatere interpelacij«, narodnih poslancev. Rista Gjakič je vložil interpelacijo na ministra za gozdove in rudnike o poslovanju tovarne železa v Zenici in je zahteval za svojo interpelacijo nujnost, katero je večina poslancev tudi sprejela. — Dr. Metikoš je vložil interpelacijo na prometnega ministra o reviziji brezplačnih voznih kart. — Dr. Lomčarevič na ministra za trgovino in industrijo radi zinane knjige Milivoja Saviča, ki sramoti hrvatski narod. Par besed je spregovoril trgovinski minister dr. Šumenkovič, ki je dejal, da je dosedanje knjige Milivoija Saviča izdajalo trgovinsko ministrstvo, on pu je s to prakso prekinil in je izdal samo odlok, da bo trgovinsko ministrstvo odkupilo od Saviča 500 izvodov te knjige v znesku 25.000 Din. Končno je trgovinski minister izjavil, da je bila sedaj knjiga zaplenjena. Prešli so na dnevni red, na pretres poročila o zakonskem osnutku o kliringu med našo državo in Švico. Par besed je spregovoril tudi finančni minister, ki je dejal, da jc s to konvencijo 20% vseh naših terjatev rezerviranih za plačilo finančnih obveznosti, ki jih ima naša država in Narodna banka v Švici. Konvencija se je z aklamacijo sprejela. Kot druga točka dnevnega reda je prišel na vrsto zakonski osnutek o pobijanju spolnih bolezni. Po prečitanju poročila odbora, ki je pretresal ta ' zako-nslu osnutek, so govorili dr. Ostoič, minister Pucelj in prota Vidovič, nakar je bila današnja seja zaključena. Seja narodne skupščine sc nadaljuje jutri dopoldne in se bo pretresalo zakonski osnutek o pobijanju spolnih bolezni Uredba o zaščiti kmeta Belgrad, 23. novembra, m. Danes dopoldne se ie nadaljevalo delo narodne skupščine. Pred prehodom na dnevni red so bile sporočene uredbe, ki so predložene narodni skupščini, posebno specialna uredba, ki jo je predsednik min. sveta dr. Srskič predložil za zaščito kmeta in ki jo je predpisal ministrski svet. Uredba se glasi: Čl. 1. Kmet bo plačeval svoje dolgove po predpisih te uredbe. Ta uredba predvideva načrt izplačila kmečkih dolgov, ki so jih napravili pred 20. aprilom 1932 in ki se nanašajo na osebe, ki so bile ob času sklenitve posojila poljedelci. Kdo je kmet? Cl. 2. Za kmeta se v smislu te naredbe smatra vsak oni, ki obdeluje zemljo sam ali s člani svoje družine in katerega obdavčeni dohodki izhajajo izključno iz poljedelstva (vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva, živinoreje itd.), če njegovo posestvo ne prekorači površine 75 ha obdelane zemlje, odnosno pri družinskih zadrugah 200 ha obdelane zemlje. Za poljedelca se v smislu te uredbe smatrajo: a) Osebe, ki zaradi bolezni ne morejo obdelovati zemljišča, ali pa, ki jih v tem poslu ovirajo drugi vzroki in morajo zemljišče obdelovati s pomočjo drugih oseb, dalje mladoletni otroci kmetov za časa mladoletnosti. b) Osebe, ki same ali s pomočjo svoje družine obdelujejo zemljo in jim je poljedelstvo glavni poklic in ki razen usluzbenskega davka ne plačujejo nobenih drugih davkov. c) Osebe, ki se kot starešine zadrug ali skupnih gospodarstev in kot člani teh bavijo z drugimi vzporednimi pridobitnimi posli, ki pripadajo hišni industriji, in ki se pečajo z ribarstvom itd., da bi svoji zadrugi ali družini, ki je zadržala vsa obeležja kmeta, pridobile čim več dohodkov. Obroki za odplačevanje dolgov Čl. 3. Kmetje bodo plačevali svoje dolgove upnikom v roku 12 let, in sicer po sledeči tabeli: Privatnim Denarnim Leta osebam zavodom Prvo leto 6% 6% Drugo leto 6.60% 6.75% Tretje leto 7.28% 7.65% Celrto leto 8.06% 8.94% Peto leto 8.84% 10.76% Šesto leto 9.75% 12.68% Sedmo leto 10.72% 14.72% Osmo leto 11.84% 15.64% Deveto leto 13.06% 16.85% Deseto leto 14.36% 17.38% Enajsto leto 15.94% 17.85% Dvanajsto leto 17.55% 18.78% Gornje obresti se plačujejo od dolžnih zneskov po točki 5. V znesku pod a) in b) je vračunjena povprečna obresitna mera od 6.02% odnosno 3.54%. Ce se je dolžnik z upnikom dogovoril za slabše pogoje, bo plačal dogovorjene zneske, če se je pa dogovoril za daljši rok odplačila dolga od onega, dolčenega v prvem stavku, potem bo dolžnik izplačal dolg v dogovorjenem roku s tem, da se v tem slučaju obrestna mera, v kolikor je večja, zniža na obrestno mero, ki je gori določena. V maksimalni iznos letnih obresti se tnorajo vračunati tudi vsa ostala vzporedna plačila, na katera se je dolž- nik obvezal poleg obresti, kakor so provizije, kon-vencionalne kazni, režijski stroški in slično. Prvi obrok bo plačal dolžnik najdalje do 15. novembra 1933, ostale obroke pa bo plačal najdalj do 15. novembra vsakega leta. Glavnici dolga na dan stopanja v veljavo te uredbe se bodo pri računale neplačane in še nezapadle obresti, razumevajoč tukaj tudi druga vzporedna plačila, v kolikor ne prekoračujejo višine, ki je določena z obrestnim zakonom odnosno od 20. aprila 1932. ki je bila dopuščena v predpisih § 3., odstavek 1. do 3. zakona o zaščiti kmeta od 19. aprila 1932. Upniku, ki je po 20. aprilu 1932 izterjal od dolžnika-kmeta obresti v nasprotju s predpisi § 3., odstavek 1. do 3. zakona o zaščiti kineta od 19. aprila 1932, se bo odbil presežek od glavnice. Poleg plačila obroka se imajo v smislu odstavka 1. izstaviti tudi nove menice, in to s podpisi, kakor na prejšnji menici, če pa to ni mogoče, potem podpisi, ki so enako vredni. Ce dolžnik tega ne bo storil, bo nosil stroške procesa in event. tožbe. Spor glede vrednosti novih podpisov se bo rešil na zahtevo ene ali druge stranke po okrajnem sodišču, oziroma kjer tega ni, po prvostopnem sodišču (okrožnem sodišču), v katerega področju je bivališče dolžnika v izventožnein postopanju. Proti tej rešitvi ni pravnega leka. Iztožene in neplačane dolgove so dolžni dolžniki v zakonitem roku zamenjati z novimi menicami, ker se drugače ne morejo poslužiti ugodnosti te uredbe. Neizvajanje odstavka 7. se bo tudi tukaj upoštevalo. Žirant ali solidarni dolžnik, če ni kmet, odgovarja za obveznosti enako kakor tudi glavni dolžnik odnosno sodolžnik-kmet. Ce upnik ne bo hotel sprejeti zneska, ki mu ga je dolžnik ponudil v smislu odstavka 1., odnosno tudi nove menice po predpisih odstavka 7. in 8., bo dolžnik gotovino ali menico položil pri okrajnem sodišču, odnosno, kjer tega ni, pri okrajnem načelstvu. Polog gotovine odnosno menice je pravoveljaven kakor tudi polaganje pri sodišču po splošnem državljanskem pravu. Kmet lahko svoje dolgove plačuje tudi v krajšem roku, kakor jc to določeno v odstavku 1. V tem slučaju se za vsako skrajšano leto preostali iznos dolga zniža za 2%. Če bi dolžnik zaostal s plačili Ireh letnih obrokov, potem izgubi pravico, da se sme koristiti s to uredbo. In upnik lahko izterja celoten dolg. Cl. 4. Izvzeinši čl. 3. bodo kmetje, katerih dolg ne znaša več kot 1200 Din, ta dolg plačali v roku treh let v enakih obrokih, računajoč od dneva veljavnosti te uredbe. Upniki ne morejo za te dolgove računati večje obrestne mere kakor 7%, ki obsega tudi vse ostale postranske dajatve. Rok treh let se podaljša na pet let za one dolž-nike-kmete, ki na podlagi potrdil občinskih oblasti, ki so potrjene od okrajnega načelnika, dokažejo, da imajo takih dolgov (1200 Din) pri več upnikih in da ti dolgovi ne presegajo skupnega dolga 4800 Din. Proti sklepu okrajnega načelnika ni pravnega leka. Občinske oblasti bodo izdajale vsa potrdila na podlagi potrdil upnikov o dosedanjih piačilih (pri-znanice, menice, obračuni itd.), katere jim predloži dolžnik, a po potrebi tudi na podlagi pismenega zaslišanja upnikov, ki jih navede dolžnik. Določbe čl. 3., odstavek II. veljajo za slučaje, ki jih določata odstavka I. iti 2. Čl. 5. Pogodba o obstoječih dolgovih omenjena v čl. 1, odstavek 2, je neveljavna, v kolikor dogovorjene obresti presegajo mejo, določeno v čl. 3, ki nam je že tudi obljubljen. Za one zavode, ki so bili že preje nepotrebni, oziroma nezdravi, bo veljalo načelo, da se likvidirajo. Onim zavodom, ki so samo trenotiio v težko-čali. pa naj se omogoči z dovolitvijo raznih ugodnosti prehod v normalno poslovanje. Pri sedanj ein stanju razmer bo odvisna presoja kakovosti posameznih zavodov od onih, ki jih bodo pregledali in stavili predloge zn njih razdelitev v omenjene tri skupine. To bo pn težko delo in dvomimo, če se bo lahko izvršilo po enotnem kriteriju ler pravično. Dnnes jc treba imeti za presojo bonitete aktiv res globok vpogled v vse naše gospodarske razmere, po- sebej pa v poslovanje posameznih zavodov. Zato bo tu nastala najtežja naloga, ki se ho morala izvršiti ob prehodu v normalne razmere. Danes je čas. ko mora država posegati v gospodarske in socialne odnose, da se bremena krize ne čutijo samo pri onih. ki se proti nalaganju bremen ne morejo dovolj uspešno braniti. Zato mora biti naloga države, da uredi pravilno razdelitev dohodkov narodnega gospodarstva na posamezne stonove. če bo država to nalogo izvršila uspešno, tedaj je s tem najbolj dokazala svoje poslanstvo ter upravičenost. dn ureja tok našega gos|K»dorskega in kulturnega življenja. odstavek 1, odnosno v čl. 4, odstavek 1. Večje obresti se ne sinejo jemati niti zavarovati, niti z izvršbo izterjati, pa čeprav bi bilo določeno s kakršnokoli klavzulo (izvršilnim potom). V kolikor se po kazenskem zakonu ne kaznuji s strožjo kaznijo, se bo kaznovalo za prestopke v smislu kazenskega zakona z zaporom do šest mesecev in z denarno globo do 10.000 Din vse upnike, ki bi izterjali večje obresti od onih, kakor so določene s to uredbo. Prisilne dražbe in izvršbe Čl. 6. Z veljavnostjo te uredbe se odgodijo vse prisilne dražbe in izvršbe premičnega in nepremičnega kmečkega premoženju, razeu onih, ki se nanašajo na zahteve iz čl. 8, odstavek 1, stavek 1. Obenem se ustavljajo vse prisilne uprave (sekve-stri), kakor tudi odvzem premičnih stvari (trans-feracije), ki so se izvršile v cilju zavarovanja za svoje dajatve. Nove zasilne prodaje in prisilne uprave (sekvestri), nepremično premoženje kakor tudi novi odvzem premičnin (transferacije) se lahko dovolijo samo radi prisilnega naplačila obroka odnosno dajatve, ki se jo dolguje v smislu predpisov čl. 3, odstavek 1 in 12, in čl. 4, odstavek 1 in ?. V teh slučajih se morajo tudi predložene izvršbe nadaljevati. Odlok o odgoditvi prodaje odnosno ustavitvi transferacije izda izvršilno sodišče (izvršilna oblast) po svoji uradni dolžnosti, če ji je znano, da je dolžnik Kmet, drugače pa se sekvestri sestavijo tudi na zahtevo stranke. Sekvestrirane nepremičnine se bodo povrnile takoj dolžniku. Č3 je s<--kvester sam to nepremično obdelal, se bo povrnilo dolžniku šele tedaj, ko se bodo pobrali pridelki. Če stranka ni sama predložila potrdila po odstavku 3, bo izvršilno sodišče zahtevalo po svoji uradni dolžnosti, lil, se izda pravomočen sklep v smislu odstavka 1 za ustavitev izvršilnega postopanja od-tosno zavarovalnega postopanja. Potrdila o kmetskem stanu Potrdila o tem če je kaka oseba kmet. izdajajo občinske chlasti po ugotovitvi. Vsaka zainteresirana stranka lahko zahtevu, da okrajni načelnik pregleda izdano potrdilo in ga razveljavi, čc ugotovi, tla ue odgovarja stvarnemu stanju Proti skltpu okrajnega načelniku se lahko prizadeta stranka pritoži na bansko upravo. Odlok banske uprave pa je izvršilen in proti njemu ni jjritožbe pri upravicm sodišču. Če je potrdilo izdal okrajni načelnik, ki vrši dolžnost prvostopne splošne upr. oblasti (čl. 19. ostavek 2, točka 1 zakona o notranji upravi), se bo smatralo tako potrdilo kot cdloU okrajnega načelnika. Proučevanje potrdil v smislu odstavka 3, nima vpliva na postopek po odstavku 2, ali če je s pravotnočnim sklepom bilo potrdilo razveljavljeno, bo sodišče (izvršilna oblast) na zahtevo upnika razveljavilo določeno odgoditev prodaje odnosno ustavitev sekvestracije ali transferacije. Čl. 7. Sodišče bo po svoji uradni dolžnosti odbilo predlog upnika za zahtevano zaščito, če mu je na podlagi sodnih spisov znano, da ima upnik svojo terjatev že dovolj zavarovano, drugače pa to lahko izvrši na zahtevo dolžnika. Dolžnik mora v takem slučaju dokazati, da je upnik za svojo terjatev že dovolj zavarovan. Nezaščiteni dolgovi Čl. 8. Od predpisov čl. 1., 3., 4. in 6. so izvzete javne dajatve in z zakonom predpisane pristojbine ter dolgovi do 500 Din, nadalje kupnine za življenjske potrebščine, kakor obleka, obutev itd., ki so nastali po 20. oktobru 1931, v kolikor niso spremenjene v menične terjatve, vsi ostali kmetijski dolgovi, ki so nastuli po 20. uprilu 1932. terjatve za vzdrževanje, ki pripudujo kaki osebi proti dolžiiiku-kmetu na podlugi dolžnikove dolžnosti vzdrževanja, terjatve, ki izhajajo iz kazenskih del, terjatve iz naslovu poljske škode, terjatve ii naslovu plač osebam, ki so zaposli'lic v trgovini ali v dolžnikovem gospodarstvu, zakupnine in najemnine, terjatve obrtnikov zu izvršena obrlnu de lu, ki so zupudlc po 20. oktobru 1931, kakor tudi oni kmečki dolgovi, ki izhajajo iz nakupu kmečkih posestev, če je bila cena ali večji tlel cene dogovorjene v določeni množini gospodarskih proizvodov, bodisi tla se mora tu količina plačati v naravi ali v denarju po dnevnih cenah domačo pro-duktne borze, veljajo za tlel cene, ki se ima iz-plnčnti v gotovini, predpisi tc uredbe. Priznanice, obligacije in druga pismena potrdila, s katerimi se dokazuje obstoj ali višina ierjutve, ne dokazujejo istočasno, da je ta terjatev v resnici nastala iz nakupa potrošenih življenjskih potrebščin, obleke, obutve itd. Kot dolgovi, ki so nastali po 20. aprilu 1932. sc smatrajo samo oni. ki so stvarno novi, in ne oni, ki so nastuli vsled obnove stalnega dolga, kakor n. pr. z običajnim podaljšanjem menice ali slično. Za dokaz dejstev, navedenih v odstavku 1, zadnji stavek, in v odstavku 2, so lahko stranka tudi na področju, kjer velja srbski zakonik o srbskem postopku v civilnih tožbah posluži prič, a sodišče bo, ozirajoč se na rezultate celokupne razprave in izvršenih dokazov po svobodnem prepričanju oce nilo, če se navedena dejstva lahko smatrajo z i dokazana ali ne. Čl.9. Če dolžnik v primeru, ko se terjab-v iztoži, takoj prizna dolg in dokaže, da j,- /e pred vložitvijo tožbe zadostil svojim obveznostim. ki jili je imel do upnika, padejo vsi stroški tožbe po predpisih te uredbe na samega upnika. V tožbah, izvršenih in zavarovanih proti kmetu radi njegovega dolga v smislu te uredbe, ne pripada v nobenem slučaju upnikom pravica do povračila odvetniških stroškov od dolžnika-kmeta. Pri izvi-dbi izvršitve ali zavarovanja radi dolga v smislu te uredbe, v kolikor je |>otTcben ogled na licu mesta izven občine, v kateri se fa lu nahaja sedež sodišča, ee bo sodišče poahižflo občinskih oblasti, ki jim ne pripada za njihovo delo nikakršna pravica do dnevnic in tudi ne do povračila stroškov od dolžnlka-kmet«. Čl. 10. Predpisi te uredbe se ne bodo izvajali za terjatve Narodne banke in Državne ipotekarne banke. Čl. 11. Dolžnik-kmet, ki je v namenu, da oškoduje svojega upnika, odtujil ali obremenil svoje premoženje, bo nosil posledice, ki izvirajo iz zakona o pobijanju pravnih del izven konkurza in po kazenskem zakonu in bo tudi izgubil pravico do zuščite po tej uredbi, enako [ju tudi njegov hujskač iu poumguč. Dolžniki agrarne reforme Čl. 12. Oni, ki so z odobritvijo ministra za agrarno reformo odnosu« kmetijskega ministru •na podlagi čl. 38 finančnega zakona od 31. jut. 1925 o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—november 1925, čl. 291 finančnega zakona za proračunsko leto 1927-28, § <6 zakona o podaljšanju veljavnosti določb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah od 16. avgusta 1929 in 6 in 7 zakona o prepovedi odtujevanja in obremenjevanja veleposestniških zemljišč z dne 20. maja 1922, s fakultativnim odkupom kupili zemljišče, ki je bilo stavljeno pod agrarno reformo, ter so za kupnino pogodili izplačalo v gotovini v obrokih, morajo zapadli dolg pogojne kupoprodajne cene, v kolikor do dneva, ko je postala ta uredba veljavna, ni izplačan, kakor tudi v bodoče odplačati prodajalcu one količine pšenice, ki so jo mogli kupiti s pogojenim zneskom odplačila po tečnjn pšenice, ki je aa dan podpisa pogodbe notirala na nn) bližji domači blagovni borzi . Agrarni subjekt, ki se koriati z določbo v prvem odsta\ku, »e ne more poslu žiti še drugih olajšav, predvidenih v tej uredbi. ČL 15. govori o razmerali v Bosni in Hercegovini. den 14. Terjatvam upnikov z o žirom na dolgove kmetov, na katere se ta urediba nanaša, se prizna prvenstvo na reeskont odnosno lombard pri vseh državnih in privilegiranih denarnih ustanovah pod normalnimi pogoiji, in sicer do višine 50% teh terjatev. Ministrski svet bo gledal v aporaznmu z imenovanimi ustanovami, da bo v to svrho zagotovil potrebna sredstva v okviru skupnih kreditnih možnosti, ki že obstojajo in ki se bodo v teku časa še ustvarila v »miilu zakonov i>n drugih predpisov, ki veljajo za organizacijo in poslovanj« teh ustanov. Člen 15. Pravosodni minister se pooblašča, da v sporazumu s kmetijekim, finančnim in trgovinskim ministrom predpiše pravilnik za izvršitev te uredbe. Poleg tega se pravosodni minister pooblašča, da v sporazumu z interesiraniimi ministrstvi izdaja avtentična tolmačenja predpisov te uredbe, in posebno še, kdo se sme smatrati za kmeta v smislu te uredbe in kaj se ima razumeti pod družinskimi zadrugami, ki jih omenja ta uredba. Člen 16. Ta uredba postane veljavna, ko se objavi v »Službenih novinah«. Prav tako prenehajo veljati vsi dosedaj izdani zakoni in naredbe o zaščiti kmeta z izjemo onih točk, ki so v tej uredbi I izrečno navedeni. (Uredba je bila objavljena danes l v »Službenih novinah«.) Šolnine Na račun šolnin t a* obisk meh državnih ta! • pravico javnosti se bodo plačevale sledeče takse (§ 18); L V državnih lolahi 1. Na vseučiliščih, ekomomsko-komercfalnl visoki šoli, viSJi pedagoški šoli in drugih Šolah Iste vrste od vsakega semestra 200 Din; 2. v srednjih šolah in sicer: a) v prvem in drugem razredu letno 100 Din, b) v tretjem in četrtem razredu letno 150 Din, c) v petem in šestem razredu letno 200 Din, Č) v sedmem in otmem razredu letno 250 Din. 3. Na učiteljiščih, srednjih tehničnih šolah, višjih obrtnih šolah, trgovskih in pomorskih akademijah, bogoslovjih, železniških prometnih šolah, iolah za dojilje, na trgovskih šolah, na babiških iolah, gradbenih šolah, strokovnih obrtnih šolah, gozdarskih šolah in vseh ostalih šolah iste vrste se bo plačevala taksa, navedena pod 2, s tem, da če bo v kateri teh šol učni načrt trajal štiri leta, se plača v prvem in drugem letu šolnina iz oddelka 2 pod c), v tretjem in četrtem letu šolnina iz oddelka 2 pod č). Če pa v kateri teh šol traja učna doba dve leti, se plačuje v prvem letu šoln;na iz oddelka 2 c), v drugem letu iz oddelka 2 č). H. Na nedržavnih šolah, ki imajo pravico javnosti, se plačuje polovica šolnine, predpisane za odgovarjajoče državne šole. Frra pripsoabs: Privatni oflenet so pred pola. janjran izpita dolžni plačati trikratno šolnino za vsako leto po predpisih te tarifne postavke. Druga pripomba: Šolnine iz te tarife ne plačajo: a) učenci ljudskih šoL, vojnih akademij, specialnih kmetskih šol, rudarskih SoL, sploduo-obrbnih in trgovskih šol; b) učenci, ki so državni gojenci; c) učenci srednjih in nižjih kmetijskih šol; č) učenci, ki so skupno s svojimi starši siromašnega stanja v smislu točke 6 čl. 5 zakona o taksah; če pa ti učenci ponavljajo razred, morajo plačati predpisano šolnino. Tretja pripomba: Plačilo teh šolnin upravlja upravitelj (direktor) dotične šole ali pa oseba, ki jo on določi, po posebnem prirejenem dnevniku, ter oddaja plačane vsote najbližji davčni upravi kot dohodek od taks. Samoupravne dajatve na račun šolnine se ne smejo uvesti. Četrta pripomba: NalančnejSe odredbe za Izvrševanje te tarifne postavke bo predpisal finančni minister v sporazumu s prosvetnim ministrom a pravilnikom, v katerem se lahko določi, da se j učenci, ki so prejšnje šolsko letq dovršili z odličnim uspehom, da njihov in njihovih staršev daveik ne presega 1000 Din letno, lahko oprostijo plače-i vanja šolnine kakor tudi, da učenci, ki bo prejšnje šolsko leto dovršili z z«lo dobrim uspehom, da ' davek njihov in njihovih staršev ne presega 1000 i Din letno, lahko plačajo polovico šolnine. Spremembe carinskega zakona Spremembe davčnih zakonov Belgrad, 23. nov. m. Zakonski predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o neposredmih davkih, rakoma o skupnem davku na poslovni promet in zakona o davku na neoženjene in davku na oproščene osebe z devet in več otroci, ki ga jc predložil finančni minister narodni skupščini, določa med drugim sledeče: Četrti odstavek § 3 zakona o neposrednih davkih se spreminja in se glasi: Začasna oprostitev davka, ki se odmerja po nižji stopnji zaradi davčnih olajšav se mora odmerjati in staviti v celotni dolg dotičnega davčnega obvezanca in se ta del davka s sklicevanjem na dotično oprostitev istočasno vknjiži na konto davčnega obvezanca. Drugi odstavek čl. 14 § 32 se spreminja in se plaši: Ravno tako so ne oproščajo stavbe, ki se nahajajo v krajih, v katerih je sedež okraja, okrajne ]>odružnice, sodišča, davčne uprave, in v krajih, ki so sedaj prizadeti ali pa bodo pozneje prizadeti z naredbo, ki se bo izdala nn podlagi § 1 gradbenega zakona, kakor tudi v krajih z nad 5000 prebivalci. Čl. 2 in 3 § 30 zakona o neposrednih davkih se spremeni t»ko-le: Po vseh drugih mestih, kopališčih in letoviščih, v krajih s sedežem okrajnega načelstva, podružnic okraja, sodišča ali davčne uprave, in v krajih, kjer se je izdala naredba na podlagi S 1 gradbenega zakona, 25%, v vseh drugih krajih 30%. Zadnji stavek v šestem odstavku § 37 zakona o neposrednih davkih se spreminja in se glasi: Če se prošnja za davčne olajšave vloži po preteku Jega roka, se bo olajšava računala od dneva vložene prošnje, a za čas, zn kateri se prošnja pozneje vloži, »e izgubi pravica do olajšav in se davek odmerja v celotnem znesku. Prvi odstavek čl. 3 § 37 zakona o neposrednih davkih se spremeni talco-le: Za stavbe v krajih (vaseh) s sedežem okraja, okrajnih podružnic ali davčne uprave in v krajih, ki so priziuleti z naredbo po § 1 gradbenega zakona, 6e ne štejejo več iot 2000 prebivalcev, nadalje za stavbe izven mest- nega, kopališkega in letoviščnega okoliša In v drugih vaseh z nad 5000 prebivalci, ki niso oproščene davka po § 32, ki se dajejo v najem in ki služijo izključno za stanovanje kmeta in malih obrtnikov, se bo odmerjal hišni davek (osnovni in dopolnilni) po številu stanovanjskih pogodb in brutto najemnin po lestvici. Na koncu § 37 se doda nov odstavek: Davčna podlaga v nobenem primeru ne more biti nižja od one po čl. 3 tega zakona. Spreminja se tudi § 52. § 53 se doda: Davčna podlaga za vsa industrijska podjetja in trgovske prodajalne kakor tudi vsa druga podjetja, če so po zakonu dolžna voditi trgovske knjige, se bo določila po bilanci, za katere pravilno ugotovitev veljajo predpisi za obve-zance družbenega davka. Davčna podlaga v nobenem slučaju ne more biti manjša od dva- do trikratnega zneska najemnine za stanovanja, če ta ni večja kot 6000 Din letno, od tri- do štirikratnega zneska najemnine za stanovanje, če je ta večja od 0000 Din, a ne presega 12.000 Din letno, od tri- do šestkratnega zneska najemnine za stanovanja, če je ta večja od 12.000 Din in če ne pre-se«'a 24.000 Din, od štiri- do osemkratnega zneska najemnine za stanovanja, če je večja od 24.000 Din letno. Ta paragraf ima še podrobnejša določila, kdaj se določena najemnina zviša ali zniža. V § 59 se doda nov odstavek: Majhni obrl-niki plačajo v krajih, za katere veljajo predpisi čl. 3 § 37, za davek 120 Din in za vsakega pomoč nika po 00 Dir na leto. Spreminjajo se še §§ 04, 76, 81, 82, 83, 8», 81, 0,5, 108, 127, 134, 136, 142, 140 in 152 zakona o neposrednih davkih. V zakonu o davku na neoženjene in davka oproščene osebe z devet ali več olroci se na koncu § 11 doda: To velja tudi za tiste osebe, ki bo po prejšnjih zakonskih določbah oproščeni plačevanja davka in davčnih doklad na tej podlagi. V zakonu o skupnem davku na poslovni promet se menjajo § 3, 4, 8 in 9 dosedanjega zakona. Belgrad, 23. nov. m. Zakonski predlog o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona, ki ga je predložil finančni minister, določa sledeče: Paraprafu 29 se doda nov odstavek: Carinska vloga obstoja iz predložitve deklaracije proračuna, plačila, pregleda blagajne in poravnave plačila. 8-ii 54 se doda: Po izvršenem carinjenju ni dovoljeno predlagati listine, tudi se ne sme na njegovi podlagi terjati povračilo izvršenega Clačila, razen v primerih, ki jih določa pose-en zakon. l-u 44 se doda na koncu: Kadar se pošlje blago v strokovno preiskavo, to ne pomeni, da je pregled prekinjen. S-u 43 se doda: Zapisnik, sestavljen r*> sprejetem poročilu o izvršeni preiskavi blaga, nadomestil je zapisnik, ki ee napravi takoj po izvršenem pregledu blaga. § 56 se spremeni: Napačna in neumestna plačila, ki jih sprejme carinarnica, ae vračajo na zahtevo lastnika blaga v roku 6 mesecev od dneva sprejema. Prvi odstavek § 66 se spremeni: Kdor v deklaraciji ne prijavi kakega blaga, ali prijavi manjšo količino, drugačno kakovost ali manjšo vrednost, za katero bi se smelo manj plačati, p« se to odkrije pri pregledu v smislu §§ 40—41, se poleg rednega plačila kaznuje na petkratno plačilo za takšno robo (carine, tuo-šarine, skupnega davka, postranskega davka in drugo). Uredba o izvedbi javnih del Zakon o vojni odškodnini Belgrad, 23. nov. m. Zakonski predlog o spre- ; »lembah in dopolnitvah zakona o izplačevanju voj- ! ne odškodnine k naredbi o 7% investicijskem po- j sojilu v znesku 500 milj. Din, k pravilniku o linanč- 1 ni likvidaciji agrarnih razmer v Bosni in Hercegovini, k zakonu o finančni likvidaciji odškodnine za gospoščinska (begluška) posestva v Bosni in Hercegovini določa med dnigim sledeče: Po tem zakonskem predlogu se menjajo §§ 3., 4. in 5. zakona o izplačevanju vojne odškodnine. Obveznice te 2'A% državne rente se bodo amortizirale v petdesetih letih, računajoč od 1. januarja 1924, po načrtu, ki ga bo izdelal finančni minister. Amortizacija se bo vršila z odkupom obveznic na borzi. V primeru amortizacije z žrebanjem, ki bo 15. januarja vsakega leta v oddelku za državne dolgove bodo vse izžrebane številke objavljene v »Službenih novinah«. Obresti za obveznice se bodo izplačevale po predloženih kuponih šest me-sccev za nazaj, in sicer vsakega 1. februarja in 1. avgusta. Obresti zapadejo po enem lelu. Z žrebom amortiziranih obveznic se bodo izplačevale, začenši s 1. marcem vsakega leta v nominalnem znesku. Z obveznicami, izdanimi po tem zakonu, se bo igralo na loteriji. Dobitkov bo vsako leto 692, porazdeljenih na 4 žrebanja: 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra. Največji dobitek bo 200.000 Din, dva dobitka po 100.000 Din, pet dobitkov po 50.000 Din, drugi dobitki pa v manjših zneskih. § 5 naredbe o 7% investicijskem jjosojilu v znesku 500 milijonov Din se spremeni tako, da se bodo obresti izplačevale jx> poteku vsakih 6 mesecev. Amortizacija se vrši z odku|K>-vanjem obveznic nu borzi, dokler bo njihov kur/, nižji od nominalne vrednosti, ali pa z žrebanjem, kadar bo kurz obveznic dosegel ali presegel njihovo nominalno vrednosti. V primeru amortizacije z žrebanjem, ki bo 15. jul. vsakega leta, bodo objavljene številke izžre-lmnih obveznic v »Službenih novinah«, izplačevale se pa bodo začenši od 15. septembra vsakega leta. Podoben postopek je določen tudi za amortizacijo obveznic v smislu naredbe o finančni likvidaciji agrarnih razmer v Bosni in Hercegovini, kakor tudi za amortizacijo obveznic v smislu zakona o finančni likvidaciji odškodnin za begluška posestva v Bosni in Hercegovini. Prvi 6 mesečni kupon na novi ku-ponski poli 2%% državne rente za \ojno škodo se bo izplačeval 1. avgusta 1934. Zakon o taksah in trošarinah Po predloženem zakonskem osnutku o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah se poviša taksa na vse vrste reklame, tako za ono, ki se razobeša po ulicah, kakor tudi za ono, ki se objavlja v časopisih. Taksa za reklamo po ulicah vn-rira od 00—500 Din in to po velikosti, rnčunanih v kvadratnih metrih. Taksa za oglase v časopisih, na kolodvorih, knjigah in temu slično znaša: za majhne oglase do 20 cm* 2 Din za oglase 20—50 cm1 površine za vsak oglas 5 Din, za oglase čez 50—100 cm® površine za vsak oglas 20 Din, za Dglase čez 100—100 cm' površine zn vsak ocrlas 40 Din, za oglase čez 400 cm' za vsak oglas 80 Din. Kot četrta pripomba se doda: Davčne uprave *o dolžne vse operate o plačilu teh tnks vsak meječ poslati davčnemu oddelku radi cenzure. § 8. uvaja takse s tnonopoliziranimi formularji, i katerimi se bodo v bodoče dostavljale vso vrste računov in temu slično. Takse za te račune znašajo počenši od 0.50—5 Din po višini računa. Povišajo se takse na vse vrste privatnih pogodb. Pri ocenjenih pogodbah se plača na vsakih 100 Din [io vrednosti taksa 1 Din, če se pa stvar ne more uceniti, se plača taksa 100 Din. Povečajo se tudi takse za vse prevode iz službenega jezika, kakor tudi za vse prevode na službeni jezik. Tozadovno določa § 10: Za prevod akta in potrdila, če lo izvrši in potrdi državna ohlnst in zapriseženi tolmač, se plačajo sledeče takse: a) za prevod iz evropskega jezika na službeni jezik naše kraljevine do 100 besed originala 40 Din in za vsako nadalj-no besedo po 25 par, b) za prevod iz izvenevrop- skoga jezika na službeni jezik do 100 besed originala 60 Din, za vsako nadaljno besedo 50 par, c) za prevod iz našega jezika na evropski jezik do 100 besed (10 Din, za vsako nadaljno besedo 50 par, č) za prevod iz našega službenega jezika nn izvenevropski jezik do 100 besed 100 Din, za vsako nadaljno besedo 75 par, d) za prevod iz enega evrojiskega jezika na drug evropski jezik do 100 besed 100 Din, zn vsako nadaljno besedo 75 par, e) za prevod iz evropskega jezika na izvenevropski jezik do 100 besed 120 Din, za vsako nadaljno besedo 1 Din, f) za prevod iz izvenev-ropskega jezika na drug izvenevropski jezik do 100 besed 200 Din, zn vsako nadaljno besedo 1.25 Din. V slučaju, če se ti prevodi in potrdila vršijo pri upravi za zaščito industrijske svojine, se plača polovica gorenjp takse. Glede potrdil trgovskih, bilančnih in drugih knjig, ki se mora o voditi, sc bo plačevalo po § 15: a) za potrdila (parafiranje) glavnih knjig kontoko-rentov in salda kontov od vsakega lista po 1 Din, b) za potrdila (parafiranje) vseh ostalih knjig (dnevnik ov, štrac, knjig blagajne, knjige primanotc, knjige računov, skladiščne knjige, inventarne, bilančne knjige, registra itd., brez ozira, čc so vezane ali ne, ali če obstojaijo iz posameznih nevšitih listov) od vsakega lista jx> 50 par. Dunajska vremenska napoved: Oblačno, padavine, v enem ali dveh dneh najbrž sneg. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno in megleno.. Vreme se bo poslabšalo. Belgrad. 23. nov. m. Uredba o izvedbi' javnih del, ki je objavljena v današnjih »Službenih novinah«, določa med drugim sledeče: Čl. 1. Radi zboljšanja gospodarskih razmer v državi, napredovanja narodnega gospodarstva', pobijanja brezposelnosti in omogočenja zaslužka prebivalstvu v siromašnih krajih, se odreja izvedba javnih del in ukrepi za pretirano siromašnega prebivalstva. Za izvedbo del po tej uredbi se bo uporabilo v prvi vrsti siromašno prebivalstvo iz one o!>čine odn. okraja, kjer se delo vrši. Čl. 2. Med javna dela, ki se bodo izvajala po tej uredbi, sjvidajo: javna pota s pripadajočimi objekti, dela za preskrbo krajev z vodo, obrambni nasipi pri rekah, melioracija zemljišč, reguliranje rek in potokov, sanacija vasi, ureditev hudournikov in pogozdovanje goličav kakor tudi ostala gradbena dela splošne koristi s katerih izvršitvijo se daje možnost zaposlitve večjega števila delavcev. Okrajni odbori Čl. 3. V vsakem okraju se bo ustanovil poseben okrajni odlior za javna dela, ki ga sestavljajo okrajni načelnik, ki je obenem predsednik odbora, po en zastopnik vsake občine na ozemlju dotičnega okraja, ki ga določi občinski odbor, v krajih, kjer obstojajo cestni odbori, tudi načelniki teh odborov in njihovi namestniki. Pomožni organi tega odbora: okr. strokovni referenti. Na sedežu vsake banovine se ustanovi banovinski odbor za javna dela, v katerem so: ban, ki je obenem predsednik odbora, po en delegat vsakega okrajnega odbora zn javna dela, ki ga odredi ta odbor. Pomožni organi: strokovni referenti banske uprave in predsednik uprave ali nadzornega odbora javnih borz dela. Cl. 4. Okrajni odbori za javna dela ugotavljajo potrebo takih del za področje okraja in jih predložijo s približnim proračunom banovinskemu odboru. Banovinski odbor na tej podlagi izdela program javnih del s približnim proračunom za vso banovino in ga predloži gradbenemu ministru. Ministrski svet končno na predlog tega ministra v sporazumu z ministrom za socialno politiko ugotovi program javnih del za vso državo. Cl. 5. Za vzdrževanje napravljenih objektov odnosno izvršenih del so poklicane banovine oziroma občine, v kolikor po obstoječih predpisih ne bi spadalo to v področje države ali vodnih zadrug ali zdravstvenih zadrug. Čl. 6. Javna dela sc izvršujejo na temelju odobrenih načrtov ali referatov, in sicer brez licitacije potom nejx)sredne pogodbe v mešani ali čisti režiji. Cl. 7. Odobrena javna dela izvršuje banska uprava in ban določi način, kako se posamezna javna dela izvršijo, in določi tudi voditelja za delo in kredite. Cl. 0. Izvršena javna dela kolavdira komisija, ki jo določi ban iz strokovnih organov banske uprave, iz enega zastopnika okrajnega odbora za javna dela. Fondi za javna dela Cl. 10. Za izvrševanje javnih del se ustanovi ! pri Državni hipotekami banki državni fond za javna dela, v katerega se stekajo: dohodki iz povišanih carin na mešanico bencina in špirita po 50 Din za 100 kg mešanice, po 200 Din od 100 kg bencina; trošarina na cement in hidravlično apno po 15 Din za 100 kg. Finančni minister pa daje vsako leto iz firoračunskih prihrankov in napravljenih presežkov ondu prispevek do 30 milijonov Din. Naposled se stekajo v fond vse terjatve bivšega ministrstva za prehrano in obnovo zemlje ter ministrstva socialne politike terjatve, ki so nastale iz posojil za prehrano pasivnih krajev, in iz predujmov v izvrševanju nujnih javnih del. I Trošarina na bencin in cement Čl. 11. Enajsta pripomba k točki 9 čl. 72 zakona o državni trošarini se spreminja tako, da finančni minister v sporazumu a trgovinskim minir strom in kmetijskim ministrom predpiše mešanje špirita z bencinom kot sredstvo »n pngon motorjev, tako da se mora uporabiti najmanj 20 odst špiriln, in sicer denaturiranega. Ujiorabljanjo mešanice za motorje pa ni obvezno. Kot omenjeno, je trošarina za tako mešanico določena na 15 Din za 100 kg. Trošarinska določba, točka 13. čl. 72 zakona o državni trošarini se spreminja tako, da je trošarina na čisti bencin odslej 500 Din od 100 kg, trošarina za mešanico bencina s špiritom pa 350 Din od 100 kg. Čl. 12. Trošarina na cement in hidravlično apno po 15 Din za 100 kg se pobira od producenta, preden se spusti cement v promet, od uvoznika pa na carinarnici. Trgovinski minister mora po odobritvi ministrskega sveta določiti ceno za cement in predpisati kazen za prekoračenje te cene. Vse zaloge cementa in hidravličnega apna nad 50 kg se z objavo uredbe popišejo. Trošarina na vino in ž$ahje Čl. 14. Banovine bodo po sklepu b a no vinskega sveta in po odobritvi ministrskega sveta uvedle banovinsko trošarino na vino in žganje. Pobirala se bo trošarina, preden gre predmet v promet, in 6icer tako, da proizvodnik, ki ni obenem točilec na drobno ali debelo, ne plača trošarine. Točilci nn drobno, ki vino ali žganja kupujejo neposredno od proizvajalca, plačajo, preden nastavijo sod, od dotičnega soda. Točilci na debelo plačajo trošarino ob prodaji. Od pobranih zneskov nove banovinske trošarine na vino in žganje se ima v prvi vrsti jk>-rabiti za redni proračunski izdatek banovine tolika vsota, kolikor je znašal dohodek za banovino od dosedanje državne in banovinske trošarine v letu 1933, iz ostanka pa 6e napravi banovinski fond za javna dela, ki ga upravlja ban. Kadar se v kaki banovini uvede banovin-ska trošarina na vino in žganje po tem členu, se istočasno odpravi na področju te banovine plačevanje državne in banovinske trošarine po točki 4 čl. 72 zakona o državni trošarini (tro-šarinski pavšal). Čl. 15. Banovinski fond za javna dela lahko po predhodni odobritvi ministrskega sveta zaključuje posojila za se širi daleč naokoli. Brez hrupa in šumnega slavju je šla mimo nas 30 letnica obstoja prvega slovenskega privatnega trgovskega tečaja — znanega Christofovegn učnega zavoda. Koliko tihega kulturnega dela, koliko truda, koliko napora! Pa ne zaman. Ogromno je število onih, ki se s hvaležnostjo v srcu ozirajo nazaj k viru njih blagostanja in njih sreče. Kdo jih poišče Ravnatelj Josip Christof stotine in stotine, ki jim je dal zavod možnost ustvariti si eksistenco. Nad 4500 gojencev in gojenk je že absoliviralo zavod. V najrazličnejših poklicih si služijo kruh pri odvetnikih, notarjih, denarnih ! zavodih, trgovcih, stavbenikih itd. Koliko je dobro situiranih samostojnih trgovcev, posestnikov in drugih, ki so si ustvarili cvetoča podjetja na jjo-dlagi trgovske naobrazbe pridobljene v zavodu. Ni mogoče pregledati in pretehtati blagodejnega vpliva dobre šole in kdo more preceniti rezultat uspeha dolgih 30 let? Čas hiti. Šli so mimo dobri in slabi časi, šla je mirno vojna, Christofov zavod pa je vršil svoje poslanstvo. Vzgajal Ln učil je mlade ljudi in jih vsjjosabljal za dobre in koristne člane človeške družbe. S poukom praktičnih ved jim je utiral pot v svet. Ustanovitelj in ravnatelj g. Josip Christof vodi zavod polnih 30 let in je ob praznovanju svoje 70 letnice čvrst in mladeniško čil. Čeprav je preteklo že 50 let, odkar je maturiral, so njegove pedagoške možnosti na višku. Veselje je slišati, kaiko lepo navdušuje mladino za vse dobro. Mnogo zrn je vsejal v teku te dobe in neštetokrat mu je bilo sladko zadoščenje, ko je videl, da so njegovi dobri nauki obrodili stoteren sad. . Zavod je bil ustanovljen leta 1903 in je naj-st&fSJŠa privatna trgovska šola s slovenskim učnim jezikom. Njegov namen je: v kratkem času — v desetih mesecih — izobraziti slušatelje in slu-šateljice v trgovskih poslih za praktične poklice. Poučujejo se: slovenska in nemška stenografija, strojepisje po desetprstnem sistemu, trgovsko računovodstvo, knjigovodstvo, narodno gospodarstvo, nauk o menicah, trgovska korespondenca, kontorna dela iin jeziki. Velika pažnja se posveča stenografiji. Ta- važen in prepotreben predmet se goji izredno resno, saj ga potrebuje vsakdo in najsi bo v kateremkoli poklicu. Zavedajo se tega gojenci in učitelji, zato se trudijo, da dosežejo kar največ mogoče. Vsakoletne tekme pokažejo ob koncu šolskega leta lepe sadove plodonosnega truda. Vodstvo zavoda dobro ve, da res dobrih stenografov vedno primanjkuje in da izvežbani brzopisci najlažje dobe službe. Mlada srca gojencev so dostopna jm vse lepo in dobro. V njih neti Christofov zavod veselje do stenografije, ker ve. da jim s tem zagotovi lepšo bodočnost. Stenografijo je poučeval na zavodu nad 20 let priznani stenografski vešč-ak, pokojni g. prof. Adolf Robida, za njim pa njegova g. soproga, drž. izprašana učiteljica stenografije. Poučuje po njegovi priznani metodi. Uspehi so razveseljivi, mnogokrat naravnost presenetljivi. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Ta izrek se je izpolnili. Pridna mravlja, agiliri g. ravnatelj je lani sezidal — sicer ne palače — vendar po okusno in simpatično vilo na mirni Do- Iz Bosanske Kostajnice poročajo o tragičnem dogodku, ki se je te dni pripetil na čolnu sredi deroče Une. 25 letni Stanko Matijaševič je prišel v Kostaj-nico, da bi si s prevažanjem ljudi čez Uno zaslužil kaj denarja. Čolnarji in prevozniki so ga svarili, naj se nikar ne spušča v ta posel, ker je zanj potreben pogum Ln velika spretnost, posebno sedaj, ko je Una zelo deroča. Matijaševič pa se za te nasvete ni brigal. Najel je s svojim prijateljem Milošem Todorovičem čoln. Okrog 10 dopoldne je ukr-cal na levi obali Une dva trgovca iz Slovenije, da ju prepelje v Bosansko Kostajnico Ker je po policijski naredbi predpisano pristajališče za čolne pri mestnem kopališču, je zaveslal v tej smeri. Vse ie šlo v redu, dokler niso prišli na sredo reke, kjer je voda izredno deroča. Ker sta bila oba veslača nevešča svojega posla, je voda kaj kmalu dobila čoln v svojo oblast in po mili volji ravnala z njim. Oba veslača sta izgubila prisotnost duha. Prepustila sta čoln toku, ki ga je nesel proti mostu, kjer je pretila čolnu pogibelj. Ko je bil čoln oddaljen še nekaj metrov od jeklene vrvi, ki je napeljana čez reko in namenje- Če imata dva ključe od blagajne Mesar Adam Bohar iz Dolnje Lendave je zadnje mesece opažal, da mu izginjajo večje svote iz blagajne, ki se je nahajala v mesnici. Enkrat 10 tisoč, drugokrat 11, potem zopet 6 tisoč Din in tako je šlo več nego eno leto. Odpustil je radi tatvin blagajničarko ter izročil blagajno sinu, pa so se tatvine še vedno nadaljevale. Naposled je padel sum na njegovega nekdanjega pomočnika, ki mu je svoječasno vodil mesnico samostojno ter je imel tudi ključe od blagajne in mesnice. Janez Miholič je bil že dolgo brez posla, živel pa je gosposki ter trosil denar kar na veliko po gostilnah in pri kvar-tah. Postavili so Mihaliču zasedo v mesnici, v katero se je res ujel. Dne 2. oktobra t. 1. je v pozni noči previdno odpiral mesnico ter se spravil nad blagajno, ko je zadonel za hrbtom gromki orožnikov »stoje. Mihaleka so pred mariborskim malim senatom »zašili« na dve leti robije ter mu prldjali še tri leta častne izgube. mobranski cesti. Uredil je popolnoma higijenične in moderne šolske prostore. Stari zavod se je pomladil in moderniziral. V četrtem deceniju mu želimo, da obrodi še mnogo lepih sadov in lastniku gospodu ravnatelju Christofu še mnogo veselja in uspehov! na za splave, je Matijaševič sklenil skočiti iz čolna in se rešiti za vrv. Kar je sklenil je tudi storil, pa bi ga to kmalu stalo življenje. Vrv se je pod njegovo težo sklonila in potegnila še njega pod vodo. Na bregu ju bilo nekaj ljudi, ki so brž potegnili vrv iznad vode. To pa ni dosti pomagalo, ker so valovi zagrinjali Matijaševiča, ki bi prav gotovo utonil, če ne bi brž prišla pomoč. Čolnar, ki je potapljajočemu prispel na pomoč, je privozil na lice mesta tako nespretno, da je z rilcem čolna zadel Matijaševiča v glavo s tako silo, da se je ta onesvestil in izginil pod vodo. Z velikim naporom so ga naposled še drugi čolnarji izvlekli iz vode ter ga peljali k zdravniku. Ko se je Matijaševič prebudil iz nezavesti, je dajal na razna vprašanja tako nesmiselne odgovore, da so bili zdravniki prepričani, da se mu je omračil um. Na vprašanje, kako se mu je pripetila nezgoda, je odvrnil, da sta jiotnika potegnila samokrese in ju naperila njemu na prsi, grozeč, da ga ustrelita, če ne skoči v vodo. Pravi, da se je tega tako prestrašil, da je skočil iz čolna. To seveda ne drži, ampak je ugotovljeno, da je Matijaševič tedaj, ko je čoln jiostal igračka valov, znorel in v duševni zmedenosti skočil v vodo. Oba potnika in drugi čolnar so se srečno rešili Lttsrsha topilnica demontirana Kakor je »Slovenec« svoječasno že poročal, je železolivarna Kavčnik in drug, Topuska, prevzela demontažo topilnice svinca in srebra v Litiji, . vseh zgradb, to je dveh strojnic, 3 dolgih skladišč, livarne itd. Demontirati so pričeli pred pol letom in danes je ves prostor izravnan, pust in prazen, le trije dimniki še čakajo na svojo usodo in pričajo, da je tu stalo nekoč cvetoče podjetje, ki je dajalo kruh in življenje našemu pridnemu človeku. S to demontažo so se edino naši kmetje zadovoljili, katerim je topilnica, ko je obratovala, škodovala z žvepleno strupenimi plini, ki so zastrupljevali vegetacijo na naših njivah in poljih ter škodovali čebelam in tudi goveji živini. — Vse demontirane stroje so odposlali v železo-livarno Topusko, kjer bodo stroji pričeli zopet ropotati svojo težko pesem dela. Zidne opeke so iz teh stavb dobili porabne nad 1,500.000 kosov, katere so pokupili po večini tukajšnji ljudje, precej te opeke pa so z vozmi prepeljali čez Bogen-šperk v šentviško okolico in Veliki Gaber, na Vače, k Sv. Križu itd. Plačevali so 100 kosov opeke po 20 do 22 dinarjev. Dimnike so pa začasno še pustili »živeti«, ker je ta industrijski prostor, ki meri okoli 30.000 m' in leži ob železniškem tiru, naprodaj Cerkveni koncert pri frančiškanih Naš narod mordu najbolj časti Mater božjo. Nešteto cerkva in ka|)elic, ki|H>v in slik to potrjuje. Naravno je, da imamo tudi pesmi, zloženih Materi Božji, neit.merno število. Spored cerkvenega koncertu ne bi bil |X)|ioln. če bi to skupino pesmi prezrl. Tretji tlel nedeljskega koncerta obsega tri — vseh je v sporedu pet — vsebinsko marknntne po stilu naše, slovenske, jmič novejše dobe, ki družijo kleno vsebinsko jedro z dostojno, pestro obliko. Prva Mlinarjeva »Ave Marija« jo (»zdravi: »Ave, tisočkrat Ave! Kraljica slave!« Kratki pesmi ne manjka razgibanega navdušenja, mirne iskrenosti in jKibožne stojinjave, ki se vzpne v končni misli do silnega efekta in se spusti prav nu koncu v pritajeni odmev. Mav je skladatelj izrazitega ljudskega kova. Njegove pesmi so vse tako globoko doživete, tla prodirajo vedno širje med ljudstvo. »Kako si nam draga!« jninuša Mariji jx>zdrav naših dolin, hribov in planin in milijonov src iz solzne doline. Njena koncepcija je razgibana v drugem delu j>o prepletenih trojnicah in lepih imitacijah, ki dvignejo pozdrav do navdušenega akorda v skrajni višini. Iz neusahljivega viru našega Premrla je prikipela — menda ena najlepših njegovih Marijinih — Ave, kraljica moja! Majnik jc v cerkvenem letu |>ri nas eden najvažnejših mesecev, zlasti odkar opravljamo [x> vseh vaseh šmarnice. Pesem inni plemenite zalete, prvi stavek odjiojo tenor (sopran) z orglami, drugi del pn povzaineta v duetu gornja glasova in predasta melodijo spodit j ima; na koncu pa se združijo v mogočnem pozdravu vsi tako iskreno. da ti kar srce zodrhti. Ta del bo sklenila Kimovčeva himna »Srci kraljevo« in Vodopivčeva »Sv. Ceciliji«, zavet-nici peVcev, kateri jc ves koncert jiosvečen. Njen praznik srno praznovali 22. t. m., v nedeljo jo hočemo ob 4 jMipoldne j>ri frančiškanih proslaviti. — Vstopnice iu program (u 2 Din) v Jugoslovanski knjigarni. Apostolat žene v katoliških misijonih Pod tem naslovom se je preteklo nedeljo vršilo v dvorani nu Aleksandrovi ti v Mariboru misijonsko predavanje. — Predavatelj dr. o. Stanko Mr. Aljančič nam je po uvodnih besedah o naših slovanskih misijonarkah: šolskih sestrah, uršulinkah. usmiljenkah in karmeličankah podal nazorno sliko o življenju in delovanju izključno misijonske družbe Frančiškank mišijunark Marijinih (FMM), ki štejejo po šele 55 letnem obstoju že 257 hiš in 6500 redovnic v vseh delih sveta. Družba, v kateri deluje tudi lepo število Slovenk, med temi več iz Ma ribora in okolice, ima za Jugoslavijo svojo centrali v Ljubljani (Gorupova ul. 17). Z očividnim božjim blagoslovom delujejo bele misijonarke med poganskimi narodi Azije, Afriko in Oceanije, med katerimi ustanavljajo in vzdržu jejo za deco: jaslice, deške domove, zavetišča; za doraščajočo žensko mladino: sirotišnice, nižje in višje šole, penzijonate, gospodinjske šole. najrazličnejše delavnice in patronaže, kjer vzgajajo de klice in jih s smotrenim delom dvigajo k višjemu kulturnemu življenju. Velike bolnišnice, lazareti za kužne in gobavce in dispanzerji pričajo o po žrtvovalnem in junaškem delu misijonark med Ir pečimi pogani. Obiskovanje bolnikov po deželi in ječah jim služi, da med njimi širijo resnice sv vere. Luč svetosti, ožarjeno že s slavo mučeništva, razlivajo nad mlado družbo s. Marija Asunta Pal-lota, sedem mučenk-misijonark na Kilajskem in v sluhu svetosti umrla s. ustanoviteljica Marija do Trpljenja Gospodovega. Zelo zajeinljivo predavanje je pojasnjevalo 71 krasnih, večbarvnih slik iz misijonskega življenja belih redovnic, ki začetkom januarja prihodnjega lela prirede v Mariboru večjo misijonsko razstavo. Ptuj Policijske vesti. Zasačena je bila neka ženska ki je prodajala po Ptuju kokoši sumljivega izvora Kokoši je policija zaplenila, prodajalko pa vtaknila v luknjo. Tatvine dolgo časa ni hotela priznati, naposled pa je to le morala in je fiovedala, da se f>eča ž edelj časa s tatvino jieriitnine v okolici Sv. Urbana. Izročili so jo sodišču. - Zasebnici Mariji Trstenjak iz Ptuja je bilo ukradenih večje število jajc in malinovca v vrednosti 600 Din. Oomrcita? Godbeno društvo v Domžalah uprizori v nedeljo 26. t. m. ob 4 popoldne v svojem domu »Boksi«, veseloigro v treh dejanjih. Sodeluje tudi društveni orkester. Fran Erjavec: S Kosovskega polja (Dalje.) O katoliški koloniji v Mitrovici sem poročal že v zadnjem pismu, kakor tudi to, da je tu sedež katol. župnije, ki obsega severni del Kosovega polja in Sandžak. O slovenski koloniji ni omeniti drugega kot to, kar sem povedal že zgoraj. Edina je na vsem Kosovem polju, a prav za prav niti ta še ne spada h »Kosovcem«, saj se pričenja Kosovo polje šele tu od Mitrovice dalje proti jugu. Nekateri zmožni in pridni Slovenci so si ustvarili tu prav lepe življenjske pogoje. Voditelji oddelkov pri rudniškem podjetju imajo po 3000—4500 Din mesečne plače, Slovenec, izučen vodovodni instalater, je tu upravnik elektrarne in solidni obrtniki izhajajo prav dobro. Zal jim okoliščine ne dovoljujejo organizacije. Nedavno so poskusili s svojim pevskim društvom »Zvon«, a jim ni uspelo, zato delajo sedaj vtis izgubljenih ovac. Tudi v znatni garniziji je precej Slovencev. Naj pa te moje vrstice ne napotijo kakih naših brezposelnih rojakov sem doli, če si ni kdo po kakem znancu pri rudniku že v naprej zagotovil službe. Takoj bi morda uspel le res kak skrben in dober gostilničar, dočim je par pustolovcev že popolnoma propadlo. Nad Mitrovico ponosno dominira strmi Zvečan z dobro ohranjenimi razvalinami Dviguje se morda kakih 200 m iznad Ibra in je bil zaradi velike strmine komaj pristopen, zato je bil v srednjem veku le nekaka naravna trdnjava, ki je obvladovala izhod s Kosovega polja proti severu po dolini Ibra in proti severozapadu v Sandžak. V 11. stol. je bil zgrajen na njem močno utrjen grad, ki je igral potem v srednjeveški srbski zgodovini kot eden najmočnejših srbskih gradov sploh, kaj važno vlogo. Ponovno ga opevata tudi narodna pesem in pripovedka Pripovednieio. da tfn je zidala -prokleta despolinja Jelena- Svoje pod tožnike da je postavila od omenjenih kamnolomov Puniše Račiča do vrh Zvečana tn tri so si podajali potem iz rok v roke kamenje, iz katerih je bil grad sezidan. Bil je last Nemanjičev in kot tak prehodno večkrat sedež starih srbskih kraljev in pozorišče raznih rodbinskih žaloiger. Tu je pokopan Konstantin Nemanja in tu je imel Dušan Silni do smrti (1. 1331) zaprtega svojega očeta Štefana Dečanskega, a na koncu 14. stol. je bil last zeta carja Lazarja. Po kosovski bitki je začel grad razpadati, na koncu 17. stol. so ga pa Turki vnovič spremenili v močno trdnjavo, ki je bila pa v naslednjem stoletiu zopet opuščena. Od tedaj grad počasi razpada. Ako zlezeš le do pod pobočja, se ti odpre proti jugu krasen razgled na ves severni del Kosovega polja, ki ni ravno majhno. Sega namreč tu od Zvečana pa skoro naravnost proti jugu prav doli do znamenite Kačaniške soteske, kjer se Šar planina tesno stika s Skopsko Črno goro. Ta daljava meri v zračni črti 84 km. Pač pa je razmeroma ozko. kajti v najširšem delu, nekako v sredini, pri Prištini, meri Kosovo počez le 14 km, tako. da znaša vsa njegova površina 502 km5. Obrobljeno je prav od vseh strani od hribovja — saj je bilo časih jezero — ki dosega 1000—1200 m nadmorske višine, s polja samega pa izgleda seveda znatno nižje, kqjti Kosovo polje samo leži na 540 m nadm. višine. Zapadni rob polja obrobljajo Crnolieva planina, Goleš in Čiča-vica, vzhodnega pa odcepki Kapaonika, Prapašni-ca in Zegovac, a južni rob zaključujeta že omenjena Skopska Črna gora in šar planina. Pokra jina med temi hribovji pa ni ravna — ravnic je celo jako malo — temveč močno valovita. Ker nima nobenih gozdov in travnikov, celo obrobno hribovje je skoro vse golo, dela na naše oko naravnost neprijeten, mrtev in dolgočasen vtis. Kamorkoli pogledaš — sama sivkasto rjava barva, ki človeka kar duši, zlasti sedajle na jesen. Kmalu nad Krnševcem ie komai vidno razvodje med Donavo fčrnim morjem) i'i Vardarjem (Egejskim mor-icml Severni dve tretjini namaka ravno po sredi Silnica s številnimi neznatnimi pritoki, ki t* fioravztfa. banou. 1 / /kos " ijišče Janje po V NOUpljcw J& i w \ G Urošci/ac XUtičanik trte »ito izliva pri Mitrovici v Ibar, južno tretjino pa Na-radinka. ki teče v Vardar. Tudi to vodovje je mrtvo, brezizrazno. Leno se premika po plitkem blatnem dnu in jako menjava strugo. Za kopanje iokje primerno, kajti skoro puvsod se izpostaviš nevarnosti, da zagaziš v blato, iz ka-l*r»ga m ne izkoplje« več. I Ker so še danes skoro edini pridelki Kosovega polja koruza, ječmen in pšenica, je veljalo že v starem in srednjem veku za nekako žitnico Balkana in to je bil poleg njegove centralne lege gotovo tudi važen razlog za njegovo burno zgodovino. V starem veku so se ga že zgodaj polastili Rimljani, zgradili iz Skadra preko tega polja proti Nišu vzorno cesto in ustanovili poleg manjših naselbin (Vicianum — današnji Vučitrn i. dr.) tudi veliko mesto U I p i a n a današnji Lipljan. Za Rimljani so ga prevzeli Bizantinci in za njih gospodstva so se naselila po niem tudi razna srbska plemena. V ' je Nemanja sredi 12. stol ustanovil v hriboviti Raški prvo močnejšo srbsko državico, ga je seveda moralo takoj zamikati tudi žilorodno Kosova polje. L. 1168 je pri Panlini (med Mitrovico in Vučitrnom) pobil Bizantince in svojega brata Tihomira in odslej je bilo Kosovo polje ves čas last, da, celo nekako središče srednjeveške srbske države Nemanjičev Ti so razvili visoko stoječe rudarstvo v vzhodnem in severnem obrobnem hribovju, vnovič pozidali Lipljan, visoko dvignili Prištino in nekatere druge naselbine (Uroševo, Mitrovico, Janjevo) ler razvili izredno živahno kulturno in gospodarsko življenje ki se je naslanjalo na jadransko Primorje na za. padu in na bizantinsko cesarstvo na vzhodu. Iz Primorja so vodile tri znamenite trgovske ceste na Kosovo polje in sicer iz Skadra na Lipljan in potem dalje na Niš (stara rimska cesta), druga iz Kotora čez Peč v Prištino in tretja iz Dubrovnika skozi Novi Pazar in Vučitrn na Prištino. Od severa proti jugu je pa sekala vse te zapadno-vzhod-ne ceste velika trgovska pot, ki je vodila iz Bosne po vsem Kosovem polju v Makedonijo in od tod naprej v Carigrad. Že iz tega vidimo, da je bilo Kosovo polje v srednjem in tudi dolgo v novem veku nekako križišče vseh glavnih balkanskih prometnih žil, zaradi česar je vladalo tu tudi nad vse živahno gospodarsko in politično vrvenje. Tu, zlasti v Prištini, so živele znatne kolonije dubtov-niških trgovcev, ki so bih tudi zakupniki carin in mnogih rudnikov. Ljubljanske vesti s Hipotečni in zemljiški trg v oktobru Ljubljana, 22. novembra. Hipotečni trg je bil po podatkih ljubljanske zemljiške knjige oktobra napram prejšnjim mese-cem razmeroma slab. Na 67 posestvih je bilo vknji-ženo vsega skupaj za 2,155.677 Din raznih posojil in hipotečnih kreditov. Najvišji posojili sta bili zabeleženi za 200.000 in 300.000, najnižji pa za 373 in 1000 Din. Povprečno so se posojila gibala med 50.000 in do 100.000 Din. Promet z zemljišči je bil prav tako oktobra slab in mnogo manjši ko v ostalih mesecih. Živahnejši promet je opažati v okolici, zlasti v bližnjih občinah, pa tudi stranske vasi so nakupile več parcel. V okolici je bilo oktobra sklenjenih in me-rodajnim oblastem prijavljenih 37 kupnih pogodb za celotno kupnino 1,227.951 Din. V Zgornji Šiški, Stožicah in drugod je veliko povpraševanje po stavbnih parcelah, ki se stalno draže. V Zg. Šiški in Stožicah so bile prodane večje parcele za 55.000 do 85.000 Din. V stranskih vaseh so pa bila prodana zemljišča za prav nizke kupnine, kakor za 200 do 10.000 Din. V neposredni okolici kupujejo ljudje zemljo, da se pripravijo za prihodnjo pomladansko gradbeno sezono. Živahnejšo prodajo domače grude v stranskih vaseh tolmačijo s tem, 4a so mnogi posestniki močno obremenjeni z dol- govi in javnimi dajatvami. Prisiljeni so zato, da 1 do 8 milijonov dinarjev. odprodajo kose domače grude, da se tako za enkrat rešijo bremen in zamaše dolgove. V okolici je bila oktobra izvedena največja transakcija z električno centralo na Rokavcih. Elektrarno je prevzela občina Dobrova od zadruge za 514.469 Din. V mestu je bilo oktobra prijavljenih 11 kupnih pogodb. Celotna kupna vsota znaša 865.677 Din. Bil je torej oktobra zemljiški trg v Ljubljani zelo slab in tako malo pogodb že kmalu ni bilo sklenjenih. Izvršen je bil samo 1 nakup starejše hiše v Florijanski ulici. Podružnica Češke industrijske banke je kupila od Kajfeževih dedičev hišo št. 8 v Florijanski ulici za 560.000 Din. Tn hiša ni identična s Kajfeževo gostilno. V Sp. Šiški je bilo prodanih več stavbnih parcel za velike kupnine od 30.000 do 66.000 Din. Svet je hil v Sp. Šiški razmeroma drag — po 30 do 100 Din ni\ Najdražje je bilo prodano neko zemljišče v kat. občini Poljansko predmestje, namreč za 75.600 Din. Tu je bil m5 350 Din. V Trnovem je bilo prodanih prav tako več parcel. Svet je tu cenejši. Cene so se gibale med 15 do 60 Din m3. V okolici in mestu je bilo torej oktobra pri zemljiški knjigi prijavljenih vsega 48 kupnih pogodb za celotno kupnino 2,093.717 Din. Prejšnje mesece je presegala kupna vsota navadno nad 5 Mariborske vesti: Bombaž v plamenih Shladišče tekstilne Plat zvona in mogočen sij, ki se je nenadoma vzbočil nad jugozapadnim delom mesla, je oznanjal sinoči ogromen požar ter spravil celo mesto na noge. Okoli pol 12 ponoči se je vnelo v tekstilni tovarni Doctor in drug pri koroškem kolodvoru skladišče bombaža in bombažne preje ter zagorelo s silnimi plameni, ki so ogrožali ves ogromen tovarniški kompleks, ki ga zavzema to podjetje ob To-vorniški, Ruški, Črtomirovi in Vilharjevi cesti, poleg tega pa še neposredno tudi koroški kolodvor in priključeno železniško delavnico. Požar je nastal, ko je že prenehal obrat tvornice, ki dela do 10 zvečer. K sreči pa je bilo naglo opažen, da ga je bilo mogoče pravočasno naskočiti ter omejiti na goreči objekt. Prvi so začeli gasiti nastavljenci tovarne s curki, napeljanimi iz hidrantov. Takoj zatem so že bili na mestu požarniki železniške delavnice, ki vrše noč in dan svojo službo Zagrabili so požar od koroškega kolodvora s svojo motorko in obenem preprečili, da ni ogenj preskočil na kolodvorsko poslopje, na katerem so se pričele radi vročine vnemati že oboknice. V nekaj trenotkih po alarmu pa so pričele prihajati na ožarjeno gorišče mogočne motorke mariborskih gasilcev ena za drugo, med njimi tudi Magyrusova lestva, ki se je vzbočila iz tovarne Doctor in drug pogorelo Maribor, 23. novembra. I Tvorniške ceste skoraj navpično nad streho skla- fl/al^ revne in bogate otroke zastonj | Bo žičnica za revne otroke Kdo se ni nestrpno pričakoval dneva, ko praznujemo Gospodovo rojstvo, dneva, ko naj bi postale najskritejše želje resnica. Otroci si šepetajo o darovih, ki jih zanje pripravlja Jezušček in štejejo dneve in ure, ki jih še ločijo od tega dne, odrasli pa obujajo spomine na one dni, ko so njih mlada srca trepetala v veselem pričakovanju. Kdo ne gleda na ta dan z radostjo žarečih obrazov naših malčkov, katerih srčeca so prepolna sreče ob pogledu na obilne darove. Dosti pa je staršev, ki s tesnobo v srcu pričakujejo tega dne. Saj svojim malčkom ne bodo mogli nuditi niti tople zimske obleke, niti jih pogreti v zakurjeni sobici. Njih otroci bodo mesto darov spoznali bridko in težavno življenje svojih staršev, ki pri Božičku ne morejo niti za svoje otroke izprositi najpotrebnejšega in najnujnejšega. Malčki bodo stali razočarani sredi obdarovanih in srečnih, sami, brez darov, mogoče brez kruha in tople obleke. Kako napraviti tudi takim malo veselja, da ne bodo že v zgodnji mladosti občutili žalosti in razočaranja. Mestna občina ljubljanska priredi vsako leto Božičnim, na kateri obdaruje veliko število otrok. Da bi pa mogla tudi letos obdarovati čimveč otrok, bo dne 2. in 3. decembra priredila nabiralni dan. Nikdo naj na ta dan ne odkloni vsaj malenkostnega prispevka, da bo Rožičnica čim lepša in obdarovanih čim večje število. Kaj bo danes 7 Drama: Ob 15: »Hamlet!;. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Opera: Zaprta. Nočno službo imata lekarni: dr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. 0 »Prvi« — presladkn heseda, ki ogromno število Ljubljančanov vseh hranž in kategorij oživi s čudodelno močjo — »prvi« bo torej končno še danes teden, ko bo vse naše mesto (■pet živahno in dobre volje. Ali 1. dan decembra je še mnogo težje pričakovan o-gorišču še do jutra in tudi sedaj je požarna straža na mestu. V balah še vedno tli ter jih je treba neprestano polivati Vzrok požara še ni pojasnjen. Bombaž je lahko gorljiva snov ter je zadostovala že neznatna iskrica za usoden ogenj. Tudi škoda še ni ugotovljena. Vsekakor je ogromna, ker so bile zaloge zelo velike. Krita pa je vsekakor z zavarovalnino. Obrat tovarne radi požara ni trpel ter se danes dela v normalnem poteku. Prisrčno slavje 45. pešpolka koncertu. Ta največja in najbolj jx>pularna ljubljanska prireditev bo pu letos še jiosebno slovesna, saj obhajamo tudi 13 letnico naše Jugoslavije, zato so pa novinarji s svojimi prijatelji sestavili tak program, da bo novinarski koncert, kar se najrazličnejših užitkov tiče, re.s pravi praznik. Gotovo ho novinarski koncert tudi letos sjjet sijajno obiskan, da bodo tudi vedno vpreženi novinarji imeli vesel dan, saj je čisti dohodek vse prireditve namenjen /a njih pokojninski sklad. © Akademiki in dijaki, danes jiojjoldne vsi v dramo k »Hamletu«, ki ga vprizori gledališče |>o globoko znižanih cenah od 5 do 14 Din. Pridite v skupinah! šole iz okolice, rezervirajte pravočasno vstopnice! Začetek ob 3 popoldne, konec jio 6 zvečer. 0 Drevi ob 8 prosvetno-družabni večer »Krke« pri Mikliču. Izredno bogat spored! Okoli 120 skioptičnih slik z najlepšimi motivi z Dolenjskega! Recitacija, koncert Šentjakobskega pevskega društva in radijska godba. Pridite pravočasno, da dobite sedeže! Vstop je vsakomur prost! Brez vstopnine! © I. Slogin komorni večer bo v ponedeljek 27. novembra v dvorani Kina Dvor. Na sjioredu sta klavirska tria Chopina (g-mol) in Gold-marka (e-mol). Obe deli se odlikujeta po zanimivem tematičnem mnterijalu in odlični izdelavi. Sfiored izvajajo Ljubljanski komorni trio. ki gn sestavljajo gg. T ros t Ivan (gosli). M ii 1 I e r Gustav (čelo) in Svetel Herhert (klavir). Vstopnice iirodajato trafika Pugelj na Miklošičevi cesti in Matična knjigarna. Izredno Polkovna slava 45. pešpolka se je vršila včeraj ler je letos potekla posebno slovesno v znamenju 15. obletnice osvobojenja Maribora. Na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra v Meljoi se je zbralo odlično občinstvo ter prisostvovalo cerkvenim obredom, ki so jih izvršili vojaški duhovniki P. Zavadlal, prota Trbojevič in muslimanski hodža iz Ljubljane. Med navzočimi so bili prevzvišeni knezoškof lavantinski dr. Ivan Jožef Tomažič, stolni kanonik in mestni župnik msgr. Mihael Umek, mestni župan dr. Lipold, mestni poveljnik general Had- žič, prvi poveljnik mariborskega polka jvodpolkov-nik v p. Škrabar, minister v p. dr. Kukovec, ravnatelj dr. Tominšek, gospa Maistrova ter predstavniki vseh mariborskih uradov in korporacdj ter društev. Goste je sprejemal domačin generalštabni polkovnik Glišič, ki je imel po končanih cerkvenih obredih ognjevit govor na vojaštvo, v katerem jc poveličeval junake, ki so pred 15 leti izvršili osvoboditev Maribora. Prečital ;e nato pozdrav, ki ga je fKJslal polku kralj, zatem pa se je vršil defilc celega polka in zakuska. □ + Prof. Brolih. Včeraj zjutraj je umri v tukajšnji sfJošni bolnišnici profesor zgodovine na tukajšnji realni gimnaziji Luka Brolih. Rajnki je po odhodu upokoienega ravnatelja Jakoba Zupančiča pa do imenovanja novega zavodovega ravnatelja dr. M. Herica vodil ravnateljske posle in je bil dolgo vrsto let zavodov poslovodja in ravnateljev namestnik. Bodi odličnemu slovenskemu šolniku ohranjen časten spomin, žalujočim naše sožaLjel — Pokojnikove zemske ostanke bodo položili k večnemu počitku v soboto ob 14.30 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. □ Iz vrst mariborskih zdravnikov. Danes bo ob 17 v fizikalni sobi internega oddelka bolnišnice javni sestanek s sledečim programom; Vnetje srednjega ušesa in njegove intermenijalne komplikacije z demonstracijami, in demonstracije dermatološko-venerološkega oddelka (lues). Vsi zdravniki so vabljeni, da se tega sestanka udeleže. □ Tudi železničarji imajo ob 15. obletnici osvoboditve Maribora svoje sponjine. Vredno je zabeležiti, da nas jc bila takrat sicer peščica zavednih, toda vzdržali smo, ko je izbruhnila stavka. Bili so med nami taki, ki so cele ledne neprestano preživeli na stroju, prevažajoč vlake z ostanki avstrijske armade ter tako rešujoč zaledje pred gladnimi, ple-nažcljnimi četami. Drugi so zopet delali noč in dan v delavnicah na popravilu strojev in vagonov, da se je zamogel promet v redu izvršiti. Tudi naše zasluge za novo državo je treba podčrtati. — Eden v imenu ostalih. □ Po osmem kolu. V sredo zvečer se je odigralo osmo kolo šahovskega prvenstva. Kramer je nizke cene omogočajo obisk navzlic mnogo- i premagal Romeža, Konič Silo", Strniša Lobkova in številnim koncertom. ; Jordan Biena; Kukovec-Savli remis, Ostanek ni 0 Nesreča na gorenjskem kolodvoru. Vče- ! igral. Položaj: Ostanek še vedno vodi; Kramer, ki raj dopoldne okoli p>ol 12 se je na gorenjskem kolodvoru resno ponesrečil ključavničar tamkajšnje kurilnice 44 letni Pavel Satler, stanujoč v Stnničevi ulici 13. Satler je popravljal lokomotivo, med dolom pa je padel z nje in je v začetku zaostal, je sedaj f>ričel igrati z nevc»-jetnim poletom ter se nevarno bliža prvemu mestu. Dober je tudi Šavli in tudi Konič pričenja zopet z zmagami. Stanje: Ostanek 6 (1), Kramer 5 in pol (1), Šavli 5 in pol, Strniša 5, Konič 4 in pol (2), obležal s hudimi notranjimi poškodbami. Po- I Lešnik 4 in pol (1), Kukovec 4 in pol, Jordan, Bien klican je bil reševalni avto, ki ga je [prepeljal : 3 in pol, Lukež 3. Favaj je kot vodja turnirja od- v bolnišnico. j stopil, ko je odigral polovico partij. — V drugi sku- 0 Opozarjamo na objavo založništva »Adre- | pini s,-: je odigrala samo viseča partija Lorber-Tre- sar-avtomaii«, ki bodo začeli poslovati te dni v jec, ki jo je Lorber dobil ter se tako [>omaknil v Ljubljani. Več v oglasu. vodstvo skupno s Kotnikom (oba po 6 točk). □ V Mariboru se bo proslavil državni praznik 1. decembra s cerkveno slovesnostjo v tukajšnji stolnici, kjer bo ob 11 zahvalna pesem z molitvami za domovino. □ Marijaniščc. V nedeljo ob 16 bo občni zibor v Gregorčičevi ulici 18. □ Spori v tekstilni industriji. V nekaterih tekstilnih obratin v Mariboru in okolici je prišlo do mezdnih sporov, ki imajo svoj izvor v nadurnem delu. Spori so lokalnega značaia. Posreduje Delavska zbornica. □ Slovensko obrtno društvo praznuje 1. december z obrtništvom in obrtnim naraščajem na sledeči način: ob 10 bo predavanje v Kazini, po predavanju ob 11 slovesna služba božja v stcjjnipi. Zbirališče za obrtnike in naraščaj ob pol 10 (Yj(|>,a" rodnem domu, odkoder skupen odhod k fwedavanju. □ Pomladek Jadranske straže zavoda šolskih sester priredi v nedeljo ob 16 v domači dvorani akademijo s pestrim sporedom. □ Poselska zveza ima redni sestanek v nedeljo ob 16.30 v mali dvorani na Aleksandrovi 6. □ Uvedbo dinarske tariie na avtobusih, ki smo jo že oipetovano priporočali, študirajo v vodstvu Mestnih podjetij Zagotavlja se, da se bo znižanje izvedlo v najkrajšem času. □ Pospešeno obravnavanje. Finančna komisija mestne občine je pospešila svoje delo, da bi bila razgrnitev novega proračuna mogoča že v začetku decembra. □ Kolesarske zadeve. Kolesarski klub »Edel-vveiss« je imel te dni občni zbor, na katerem je bil izvoljen vnovič za predsednika hotelir Andrej Halb-vvidl. □ Šest let za smrtonosen sunek. Pred malim senatom je včeraj stal 26 letni viničar Janez Šešerko iz Pacinja. Obtožili so ga uboia posestnika Ivana Polanca iz Ločkega vrha. Dne 27. marca je Šešerko s svojo ženo kopal v Polančevem vinogradu. Zakonca sta se sprla, Polanec pa je skušal miriti, dobil pa je v zahvalo z nožem v hrbet. Šešerko je dobil za ta usoden sunek šest let robije in trajno izgubo častnih pravic. MARIBORSKO GLEDALIŠČE ' Sobota, 25. novembra ob 20: »Deseti brat«. Kulturni obzornik Db 100 letnici rojstva J. Jovanocica Zmaja Vojvodina s središčem Novim Sadom je bila ;elo preteklo stoletje torišče vseh važnejših kulturnih in političnih gibanj med Srbi in žarišče prosvetnega dela tudi za srbske pokrajine na desni obali Save in Donave. Iz »prečanskih« krajev, kakor tako radi Srbi z desnih obal ozjiačnjejo one z levih, je Srbija dobila prvi kader učiteljev, zdravnikov, politikov, črkostavcev, književnikov, slikarjev. Novi Sad je kljub svoji izraziti poma.knjeno-sti na sever veljal dolga desetletja za središče srbske kulture. Prav v njem moramo iskati tudi prve sledove srbskega meščanstva. Vojvodina pomeni začetek kulturnega, političnega in umetnostnega pro-cvita srbskega naroda. Tu jc vzrastej krepak rod mladega razumništva. Moža, katerega se danes, ob stotem letu njegovega rojstva, spominja vsa srbska javnost, pesnik Jovan Jovanovič-Zmaj, ni bil med zadnjimi v tej močni falangi. Zato danes nekaj besedi o njem. Jovan Jovanovič-Zmaj (1833—1904), mož dveh poklicev, pesnik in zdravnik, spada med najproduktivnejše in najbolj popularne srbske pesnike. Vendar so tla njegovega udeistvovania daleč širša kakor pa bi si kdo mislil. Zdaj je ena izmed najznanejših oseb srbskega javnega življcn;a v drugi polovici preteklega stoletja. Jovan Skerlič ga v svoji književni zgodovini označuje s sledečimi stavki: »Pripadajuči naraštaju, koji ie sav bio u javnom radu, Zmaj je bio pesnik akciie nacionalne i političke, Program-Dichtcr, Freiheit-SSnger, kakve ie davala slobodnjačka Mlada Nemačka, ,roda va-♦p:'ateli* kako «u na*i «tari zamišljali idcalnog pesnika, javan pesnik, u punom smislu tc reči. On ie bio jjlavni narodni pesnik šezdesetih i sc- damdesetih godina, herold Ujedinjene Omladine Srpske. Za nekih trideset godina on je bio odjek I duše celoga srpskoga naroda, pesnički zastavnik nekoliko naših naraštaja, moralni istoričar celog jednog velikog i značajnog perioda našeg narodnog života. Njegova poezija sadrži sav duhovni i duševni život srpskog naroda u drugoj polovini XIX. veka ...« (str. 303—304). Zmajevo književno delo je sila mnogovrstno in kvalitativno različne vrednosti. Kakor je živel v raznih krajih in mestih (v rodni Kamenici pod ze-i leno Fruško goro, v Novem Sadu, ki je bil prav za prav njegov drugi dom, Zagrebu, na Dunaju, v Belgradu, v raznih madjarskih mestih itd.), je prihajal v stik z raznimi ljudmi in bil postavljan v vedno nove situacije. V tem je tudi vzrok njegovega tako mnogovrstnega javnega udejstvovanja. Deloval je kot originalni pesnik, prevajavec (iz madjar-ščine, v zgodnjih letih, kasneje iz nemščine, angleščine), urednik književnih, šaljivih in mladinskih listov, upravitelj peštanskega Tekelianuma, nekaj časa celo dramaturg belgrajskega gledališča, Zmaj je torej spadal po družini in pozicijah, ki so mu bile dodeljene, med elito novosadske in sploh srbske družbe. Njegovo književno delo je, kakor sem že rekel, zelo pisano. Ostali bodo samo »Djuliči« in »Djuliči uveoci« in pa lepo število mladinskih pesmi »Čika Jove«, kakor ga srbska mladina še danes kot svojega najljubšega pesnika rada naziva, skratka, njegova lirika. Z.maj ie bil namreč sila nežen in občutljiv. Njegovi »Djuliči«, ki so nastali koncem 1863 in začetkom 1864, v najožiji zvezi z njegovo ljubeznijo do zaročenke in žene Ruže, spadajo med napriljublenejše pesniške ustvaritve v srbski književnosti. Odlikujejo se po iskrenosti občutja, formalni izdelanosti, kralkem verzu in neposrednosti. Skorai' dvajset let za »Djuliči« jim je napisal drugi del, »Djuliče uveoke« 118821. Nadahnjcni so z žalostjo, bolestjo, solzami Nastali so v bolezni in smrti njegove toliko ljubljene žene. O mladinskih pesmih Zmajevih se je doslej že mnogo razpravljalo. Mislim, da ga lahko brez pridržka postavimo na prvo mesto v južnoslovanskih literaturah. Po obsegu in bogati vsebini. Zmaj ie bi! izreden priiatelj otrok, pa ni čudno, če ie tako globoko in zadeto gledal v otroške duše. Slovenci smo pred več ko desetimi leti dobili po pesniku Alojzu Gradniku nekaj vpogleda v Zjnajevo otTO-Sko delavnico. Le to naj še omenim, da ie šele ob stoletnici Zmajevi prišlo posameznikom na misel, da bi bilo prav, izdati njegova zibrana dela. Izšla so v Belgradu |G. Kohn) v šestnajstih knjigah. Uredil iiti je Jaša Prodanovič. Tone Potokar. »Svetovna zgodovina gledališča« — brez Sliv vencev. Zagrebški »Morgenblatt« poroča o »Welt-geschichte des Theaters«, ki jo je napisal Joseph Gregor (izd. dunajska založba Phaidon) na blizu 800 straneh, da posveča ta slovanskim gledališčem komaj 40 strani, a od teh odpade le nekaj malega na jugoslovanski del. V poročilu jugoslovanskih gledaliških del se omejuje pisec največ na stare dalmatinske dramatske ustvaritve, dočim posveča novejšim delom le nekaj vrstic. Krajši je sestavek o srbskem gledališkem življenju, dočim slovenskega gledališča pisec sploh ne pozna. Prav zaključuje »Morgenblatt« članek o tej (vsaj za Slovane!) nekritični knjigi, da moramo le obžalovati, da si tak gledališki zgodovinar, kot je Joseph Gregor, ni vzel muje, da bi pregledal gledališko življenje tudi manjših narodov, ter s tem to močno delo dvignil v višino, ki mu — izvzemši orisa Slovanov — pripada. Zdi se, da bi moral pisec vprav slovensko dramatsko rast najbolj poznati, ker ji je najbližji sosed. Vestnik društva Jeglič. V prikupljivi obliki je pred dnevi izšla prva številka Vestnika društva »Jeglič«, v katerem se zbirajo vsi bivši gojenci škofovih zavodov v Št. Vidu. Namen lista je pred vsem v tem, da vzdržuje čim tesnejše vezi med mnogoštevilnimi člani velike zavodske družine, ki je raztresena ne le po vseh delih naše domovine, marveč tudi po evropskih in izvenevropskih državah, ter ji v toplih vrsticah vzbuja spomine na nekdanje skupno žarišče plemenite vzgoje, vestnega Študija in medsebojnega tovarištva. Že prva številka (druga izide okrog božiča) nudi intimen pogled v živhe-nje sedanjih in bivših zavodskih gojencev in njihovih vzgojiteljev ter v poslanstvo zavoda, čigar namen je, da vzgoji čim več duhovskega naraščaja, v celoti pa, da oplemeniti svoje go ence duhovno in srčno s svojo globoko klasično izobrazbo ter tako da družbi čim več vernega in narodno zavednega razumništva. List priporočamo ne le vsem bivšim zavodskim študentom, temveč tudi drugim razumnikom, ki jih zanima izredna skupnost velike zavodske družine. Zanimiva iznajdba zemunskega inzenjerja Zemunski meščan ing. S. Davidenko je iznašel zanimivo napravo, ki pomenja v hladilni tehniki Jiravo revolucijo. S pomočjo posebne konstrukcije e namreč možno v jedilni shrambi dobiti temperaturo do —2" in celo do —4° C. Drugi važni izum, ki je tudi že patentno zaščiten, ima nalogo, da racionalno izkoristi dragoceni suhi led, ki je štirikrat dražji od navadnega ledu, ki pa traja zato osemkrat delj. Ta led se uporablja v hladilnih omarah. Nova iznajdba se more konstruirati v navadne hladilne omare ter varuje prehitro obrabo suhega ledu. Suh led je, kakor znano, produkt ogljikove kisline ter je po zunanjosti podoben » Kaj pravite? Dva moža sta brala oni dan »Slovenca* na Miklošičevi cesti, kjer je razpet na desko. »Poglej, poglejU pravi prvi. »Tu berem, kuko je zadnja leta mestna občina zniževala davke v Ljubljani. Številke govore!* — »Ni mogočeU se začudi drugi in primerja številke. »Saj res. Občinske doklade so padle, padla je zgradarina, skoraj vsi neposredni davki so se znižali!* — »No, ali ti nisem vedno trdil, da ima mestna občina smisel za nas male ljudi?* — »Koliko pa ti plačuješ dokladi* — »Nič, ker nimam takih dohodkov, da bi plačeval državne davke »n občinske doklade. Samo kuluk sem plačal in zadnje čase doklado na usluibenski davek. To je novo breme zame!* — »Vidiš, mestna občina je tniiala doklade takim, ki imajo dovolj dohodkov, da plačujejo davke. Znižala je tudi vodarino in go-staščino. Pa ti je hišni gospodar za to kaj pocenil stanovanje?* — »Ne!* — »Pa ti veš, da plačuješ davke še v drugi obliki, da plačaš mestni občini od vsakega kosa kruha, ki ga poješ, po eno paro? Od vsakega kozarca piva pa še veči ln da plačaš davek še celo od obleke in čevljev, ki jih nosišt* — »Misliš nemara užitnino?* — »Da! Koliko glav šteje tvoja družina?* — »Sedem: pet otrok, žena in jaz.* — »Torej plačaš sedemkrat toliko davka samo za kruh, kakor tvoj gospodar, bogat skopuški samec, ki poje tudi samo za eno osebo kruha in nič večU — »Pa je to pravično, jaz sem revež, on pa bogat?* — »Pravično, pravično! Zakaj, če bi njega obdavčili sedemkrat toliko, kakor tebe, bi škodovali njegovemu bogastvu; s tem pa bi bili prizadeti tudi taki reveži, ki jim daje on kruh, kakor na primer tebi. Mestna občina to ve, zato je tudi letos odpravila davek na avtomobilske izlete, ki jih napravi večkrat na leden ven iz mesta, ni pa znižala užitnine na živež, ki ga toliko porabi tvoja družina.* — »Beži, beži; bogastvu mojega gospodarja bi se pa res poznali listi davki!* — »Pa tudi drugače je pravičen lak način obdavčenja. Saj nihče natančno ne ve, kako veliko je katero bogastvo. Pripetilo bi se, da bi bil manjši bogataš bolj obdavčen kakor pa veliki. To bi povzročilo slabo kri. Koliko kdo poje, pa ve vsakdo. Zalo plačuješ ti mestni občini sedemkrat toliko uiitnine, kakor tvoj gospodar, ker tvoja družina pač sedemkrat toliko poje, kakor pa on. To je res pravično! "KpXfth je sedaj moderno, neposredne davke zniževati, posredne pa poviševati. Bogastvo se mora varovati, vsi moramo biti enako obdavčeni, reveži in bogatini. Enakost nad vse! Boš videl, ko bo objavljen nori mestni proračun, potem boš govoril, ali je ljubljanska mestna občina res moderna ali ne!* — Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Jose!« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s Franz-Josef« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. Koledar Petek, 24. novembra: Janez od Križa, spozna-valec. — Prvi krajec ob 8.38. — Herschel napoveduje deževno vreme. Novi grobovi -f- V Ljubljani ie umrla gdč. Rozina Pogačnik o v a. Pogreb blage pokojnice, ki je bila splošno znana in priljubljena, bo danes ob pol 3 pop. s Kralja Petra trga 8. Naj počiva v miru! Žalujočim naše globoko sožalje! •f V Solkanu pri Gorici je umrl g. Ivan Č e r n e , posestnik in dolgoletni gostilničar na Sveti gori pri Gorici. Pokopali so ga 27. oktobra na pokopališču v Solkanu. Naj bo Bog blagemu možu, ki je v življenju storil toliko dobrega, bogat plačnik! Žalujočim sorodnikom naše globoko sožalje. -J- Na Križu pri Kamniku je včeraj dopoldne |>o daljši bolezni mirno v Gospodu zaspal p. Ivan D i m i c. Pokopali ga bodo v soboto ob pol tO dopoldne na farnem pokopališču v Komendi. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim nuše ■sožalje. ■f V Hrastju-Mota je umrla ga. Ma-ija Streicher, soproga lesnega trgovca in posestnika. Pogreb bo v soboto ob 8 zjutraj. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje. Osebne vesti = Iz lavantinske škofije. Premeščena sta kaplana Stanislav Lah iz Sv. Jurija ob j. žel. v Vitanje, Jakob Vraber pa iz Konjic k Sv. Juriju ob juž. železnici. — Poroka. Na Rakovniku v Ljubljani sta bila poročena g. Janez Pleša, posestnik iz Stružnega pri Kranju in gdč. Frančiška Starman, sestra g. žup. upravitelja v Sodražici. Poročal je Pleša Franc, be-nc-iicijat v šmartnem pri Litiji. Novoporočencetna želimo vso srečo! — Iz vojaške službe. Odrejeni so za vršilca dolžnosti poveljnika mitraljezkega eskadrona 7. konjeniškega polka konjenišiki poročnik Roman Bra-daška; za upravitelja materijala zemunskega int. skladišču int. poročnik Oskar Ostojič; za vodnika 1. konjeniškega polka konjeniški jioroČnik Josip Stepau! za vodnika in učitelja inž. podčastniške ■tole inž. poročnik Cvetko Dolenc in Marko Paun; na službo v tehnični zavod jiomorskegn arzenala inž. kap. I. razr. Marijan Mašek; na službo v pomorsko voi. akademijo inž. kup. L razr. Josip Šret-ner; na službo v topniško šolo mornarice na kr. brodu »Krivošije« kap. II. razr. Ivan Rojnik; za slušatelja podmorskega častniškega tečaja na kr. stisnjenemu snegu. Trdoto ima pa isto kakor kreda. Njegova najnižja temperatura je — 78.5° C. Suh led se ne pretvarja v vodo, temveč izhlapeva in se spreminja v zrak. Suhi led dosedaj ni bil praktično uporabljen zaradi svoje prenizke temperature. Ing. Davidenko je sestavil preprost aparat, ki dovršeno racionalno izkorišča suhi led ter omogoča, da se v hladilni omari temperatura poljudno regulira in sicer od + 6U do — 3° pod ničlo. Ta aparat bi se mogel praktično uporabljati pri železniških transportih na daljših progah, zlasti pa pri izvozu naših proizvodov v inozemstvo. Dosedanji hladilni vagoni so izdelani zelo neracionalno. brodu »Ilvart poročnik fregate Franjo Keser; za slušatelja torpedo-minerskegn častniškega tečaja pri minerskem poveljstvu poročnik korvete Dušan Medič; za vršilca dolžnosti upravitelja stroja na kr. podmornici »Nebojša« strojni podporočnik Adolf Kolarič; na službo na kr. monitor »Vardar« poročnik fregate Avgust Grošelj in poročnik korvete Franjo Rom; na službo na kr. monitor »Morava« poročnik korvete Evgen Vesič; na službo pri rečni flotilji poročnik. korvete Ladislav Lah; na službo v (Potiski vozarski eskadron vet. pomočnik I. razr. Jakob Dimec in za upravitelja vet. materijala po-tiskega skladišča vet. pomočnik III. razr. Ivan Drinovec. Pri vseh vrstah bolezni migreni, I eurnteljl, rrumt, žtvfnlh In mo atnlh te/.l,o.ali deluje hitro ALGOCRATINE IloM se v vseh lekarnah. Proizvaja K. ANCOSMK PARTS Oprl. reic. |)0d br. 1!>8'.6 od 30. X 1933. Ostale vesti — Blagoslovitev prenovljene cerkve in proslava 1900-letnice Odrešenja. V nedoljo, dne 26. t. m. bo pri pozni službi božji slovesno blagoslovljena župnijska cerkev Sv. Lovrenca v Slov. goricah. Blagoslovil jo bo g. prost dr. Ivan Žagar iz Ptuja, ki bo imel tudi pridigo in slovesno sv. mašo. Cerkev je bila prenovljena in vsi oltarji popravljeni po načrtu banskega konservatorja g. dr. Steleta, tako, da je dobila sedaj notranjost popolnoma drugo. lično in prikupljivo, gotskemu slogu primerno lice. Župljani, ki ljubijo svojo hišo božjo, so radi žrtvovali svoje darove in pomagali pri izredno velikem poprayilu v teh težkih časih. Vsa župnija se te slovesnosti veseli in se na njo pripravlja s tri-dnevnico. — Teden pisemskega papirja. Skoraj neverjetno, a vendar je resnica, da se dobi pri Ničmanu v Ljubljani mapa pisemskega papirja, t. j. 10 kuvert in 10 pisem, papirjev za 1, 1.50, 2 Din itd. Škatlje s 50 komp. pismi že za 12, 15 Din. Na iz-bero tudi fin luksuzno opremljen pisemski pnpir v elegantnih kasetah. Nihče naj ne zamudi izrabiti ledna pisemskega papirja. — Cement se je že podražil. Tovarna cementa »Split« je z današnjim dnem zvišala ceno cementu za 1500 Din pri vagonu. — Gozdarska in lesna razstava r Ljubljani. Poročajo nam, da se pripravlja v Ljubljani velika gozdarska in lesna razstava. Razstava se naj bi vršila pod geslom »Uporabljaj doninč lese. Priprave kažejo, da bo razstava zlasti poučnega značaja. Prikazano bo naše bogastvo na lesu zlasti v Dravski banovini, njega domača uporaba in statistika izvoza, ki ima vedno manjše postavke. Razstava bo nazorno predočila možnost mnogostranske uporabe lesa, ki je prebivalstvu deloma še nepoznana. j Morda bo lej razstavi priključena tudi popolna lov-I ska razstava, ki ne bo obsegala samo trofej, marveč ! tudi podčrtala važnost in vrednost pravilnega lova v narodnem gospodarstvu. — Pri revmatizmii v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (llexenschussl se uporablja naravna »Franz Josefova* voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala — Zagrebški velesejem priredi v letu 1934 XXI. spomladanski specijalni vzorčni velesejem od 28. aprila do 7. maja; splošni XXII. mednarodni vzorčni velesejem od 1. do 10 .septembra in zimsko razstavo od 30. novembra do 3. decembra. — Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani se je obrnilo te dni s posebno okrož- nico na razne tvrdke v dravski banovini ta pritpevke k Miklavževemu obdarovanju gluhonemih sirot. Prva »e je odzvala tvrdka Franjo Skušek, konfekcija v Mariboru, ki ji društvo izreka najtoplejšo zahvalo, želeč, da bi jo posnemale tudi ostale tvrdke po tvoji najboljši uvidevnosti. — V Dubrovniku se se kopljejo. Te dni je prispel v dubrovniško pristanišče Cosulichiv parnik >Saturnia<, ki je pripeljal iz Newyorka 86 turistov, med njimi 16 naših izseljencev. Gostje so bili navdušeni nad lepim vremenom, ki vlada tam doii. Saj se nekateri še celo kopljejo v morju. — Turistovski klub »Skalac, podružnica na Jesenicah predvaja dne 24. t. m. ob osmih zvečer v dvorani Krekovega doma na Jesenicah film g. Cv. Šviglja: »Klic v naravo«. Brezplačne vstopnice se dobijo pri jeseniških foto-trgovcih. — Knjiga xa šoferje. Inž. Stolfa je znani strokovnjak. Napisal je poučno in zanimivo knjigo: Šofer in aamovozač, to je priročnik v prvi vreli za šoferje in samovozače in one, ki _želo postati in bodo morali svojo sposobnost dokazati pred izpra-ševatno komisijo. Za vse te je knjiga izredne važnosti. Knjiga obdeluje na 272 straneh vse, kar mora vedeti automobiliist in motociklist, t. j. o konstrukciji automobila, delovanju motorjev, stregi, o vžigalni napravi, o uplinjaču, o mazanju in hlajenju, sklopki, menjalniku hitrosti, o zavorah, kolesih, pneumatiki in električni razsvetljavi itd. Važno za vsakega motociklista je poglavje o bencinskih stacijah — za vsakogar pa poglavje o zakonskih in cestnopolicijskih predpisih. Ob koncu je priključen razmeroma obširen tehničen slovarček v nemškem in slovenskem jeziku, ki omogoča najti za vsak sestaven del primeren slovenski izraz in bo končno izostala poraba tujih izrazov. Besedilo pojasnjuje okoli 800«slik, ki so za pravilno umevanje tvarine velikega pomena. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in stane 110 Din. — V jeseni se jih mnogo poda na izlete, in to upravičeno, ker je v naravi v tem letnem času večkrat še lepše, kot spomladi. Slabo je samo to. ker mnogi pozabijo, da je nastopila jesen, da so dnevi krajši in večeri hladni. In kaj je posledica takih izletov? Prehlajenje, ki ga moramo pregnati, da se izognemo neprijelnim in zdravili nevarni"" boleznim. V ta namen nam najbolje služijo pirin-Bayer tablete. Tega nikarle pozabiti! — Nosečim iennm in mladim materam pripomore naravna »Franz-Joset« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Celje & Petindvajsetlelnico poroke sta praznovala včeraj v krogu svoje družine obče spoštovani in daleč naokoli znani celjski trgovec g. Jagodič Josip in njegova zvesta družica ga. Marija. Njuna življenjska pot ni bila vedno postlana s cvetlicami, toda z zaupanjem v božjo pomoč sla prehodila tudi težke ure življenja. Prepričali smo. da govorimo iz srca vseh, ki poznajo naša jubilanta, in teh ni malo, če na tem mestu izrečemo slavljencema k temu lepemu življenjskemu jubileju svoje prav iskrene čestitke z željo, naj bi ju božja pomoč spremljala še nadalje in da bi se temu jubileju pridružil še zlati in biserni. Posebno moramo poudariti na tem mestu eno lejx> točko, ki odlikuje Jagodičevo hišo: mislimo, da je skoraj ni hiše v Celju in tudi ne daleč naokrog, kjer bi bila vrata tako na široko odprla revežem in pomoči potrebnim, kakor je prav ta. Gospoda Jagodica prišteva tudi Vincencijeva konferenca v Celju med svoje najdelavnejše člane. Pr Praznovanje 100 letnice Vincencijevih konferenc, ki je bilo določeno za nedeljo, dne 26 t. m., je iz tehničnih vzrokov preloženo na jKiznejši čas. 0 Ukinitev eleklričnega teka. Elektrarna Fala sporoča, da bo ukinila v nedeljo dne 26. t. m. od 8 do 13 dobavo toka za mesto Celje in okolico. -©■ Železniške legitimacije za upokojence. Železniški upokojenci v območju postaje Celje naj oddajo svoje legitimacije v svrho podaljšanja za lelo 1934 od 5. do 8 decembra v postajni blagajni. Priloge so iste kakor lansko leto. Natančnejše je razvidno vse iz razglasa v vestibulu postaje Celje. & Andrejev sejem. V Celju bo v četrtek dne 30. novembra t. I. običajni letni kramarski in živinski sejem. er Mlada izprijenka pod ključem. V sredo zvečer je bila aretirana 19 letna brezposelna brivska pomočnica B. Nada, rojena v Hamburgu, pristojna v Studence pri Mariboru, ker je istega dne zvečer ukradla v neki gostilni v Celju nekemu kmetu, s katerim je bila prej v družbi, iz žepa 400 Din. Policija jo ie kmalu po tatvini prijela v istem lokalu in so našli pri njej še nekaj denarja. Nada tatvino prizna in je bila oddana v zapore okr. sodišča. Gospodarstvo Novi državni proračun Izdatki (vse v milj. Din): 1933/34 1934'35 vrh. drž. uprava 151.6 149.8 pok,- in invalid. 915.7 1100.7 državni dolgovi 1182.2 946 1 pravosodje 358.5 357.2 jjrosveta 786.1 793.5 zunanje zadeve 121.0 120.7 notranje zadeve 550.9 543.9 finance 303.2 2"6.7 vojska 2000.3 1943.3 gradbe 164.6 165.2 promet 152.5 201.8 kmetijstvo 65.6 63.8 trgovina 45.4 '14.0 socialna poli tika 152.3 148.0 fizična vzgoja 15.0 14.2 rezervni krediti 25.0 25.0 Dohodki tvse v milj. Din) neposredni davki 1808 2280 ijosredni davki 2880 2555 monop. (pres. dohod.) J 606.7 1550 drž. padi. (pres. dohod.) 535.3 385.9 razno 159.9 143.4 Zvišanje cen cementa. V ekspozeju predsednika ministrskega sveta je bilo napovedano, da se bo vpeljala trošarina 15 Din na 100 kg cementa, torej 1500 Din na vagon. Nadalje je bilo napiovedano, da bo cena cementu maksimirana. I o pomeni, da bodo morale velik del te trošarine nositi kartelirane tovarne. Sedaj pa že poročajo, da so nekatere tvor-nice zvišale prodajno ceno cementa. Anketa o bankah v Nemčiji. Poročali smo že, da se je v Nemčiji ustanovil jioseben odbor za proučevanje sistema nemškega denarstva. V sredo je itnel ta odbor svojo plenarno sejo pod predsedstvom dr. Schachta. Na tej seji je odklonil z gotove strani postavljeno zahtevo, da se naj banke, |x>sebno vele-banke popolnoma podržavijo. Da so proti podržav-ljenju velebanke je razumljivo. Zadružni denarni zavodi zahtevajo kontrolirano zasebno denarstvo, hranilnice so |ia za državne denarne zavode. Zmede okrog dolarja. Iz Washingtona poročajo^ da bo sedaj predsednik Roosevelt skušal stabilizirati dolar na okrog 50% nekdanje vrednosti v primeri z zlatom. Pravijo, da je izj>rememba Roose-veltove politike v zvezi s senzacionalnim odstopom finančnega svetovalca Spragueja, ki je bil eden najboljših gospodarskih strokovnjakov. Sprague je bil svoječasno svetovalec angleike Narodne banke in je šele pred nekaj leti prišel v Ameriko. Ob svojem odstopu je poslal predsedniku senzacionelno pismo, katerega prinaša in komentira sedaj ameriški tisk V pismu graja napake Rcoseveltove gospodarske io valutne politike. Borz« Dne 23. novembra. Denar Danes so ostali neizpremenjeni tečaji Berlina, Bruslja, Curiha, Londona in Pariza, pojMistila sta : Amsterdam in Praga, narasli pa so tečaji Nevv I Vorka in Trsta. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi za-i ključen po 9.15, na zagrebški borzi po 9.12 in belgrajski borzi jx> 9.10 in 9.03. — Grški boni so no-: tirali v Zagrebu 40—40.50, v Belgradu pa 40 do 1 40.50 (40 50). . Ljubljana. Amsterdam 2305.40—2316.76, Berlin 1362.36—1373.16, Bruselj 796.63—800.57, Curih I 1108.35—1113.S5, London 186.53-188.13, New York ! 3430.50—345S.76, Pariz 223.85-224.97, Praga 169.79 do 170.65, Trst 301.24—303.64. Curih. Pariz 20.1975, London 16.89, Nevv York 313. Bruselj 71.90, Milan 27.22, Madrid 41.95, Amsterdam 208.05, Berlin 123.10, Dunaj 72.65 ( 57.40). Stockholm 87.10, Oslo 84.85, Kopenhagen 75.40 Praga 15.32. Varšava 57.95, Alene 3.00, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Čvrsta tendenca na naših borzah se je razvila v pravo boso. To hoso vodi vojna škoda, ki je danes narasla že nad 270. Vsi ostali državni papirji so prav tako znatno narasli. Promet je oživel in dosegel izredno velik obseg. Iako je znaša! na zagrebški borzi: 2(X!0 kom. vojne škode, 50.000 inv. pos., 50.000 begi. obvcznic. Narasli so nadalje tudi tečaji delnic Narodne banke in Priv. agrarne banke, oba zavoda sta namreč v zvezi z izvedbo konverzije kmetskih dolgov. Samo delnic Priv. agr. banke je bilo na zagrebški borzi danes zaključenih 150. Ljubljana. 7% inv. pos. 53 den., agrarji 27 d., vojna škoda 270 den., begi. obv. 37 den., 8% Bler. pos. 37 den., 7% Bler. ]>os. 34 den., 7% pos. Drž. hip. banke 45 den. < Zagreb. Drž. papirji: 1% inv. pos. 51.50—52.50 (55), agrarji 27.50— 'JO, vojna škoda 273-276 (273, Nedoumljiva previdnost božja je hotela, da se je v cvetu svoje mladosti, stara komaj 26 let, morala ločiti od nas naša nad vse ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Mara Marine rof. Vatenčah vcletrgovka i. lesom in veleposestnica Umrla je danes ob 18 zvečer, previdena s svetotajstvi za umirajoče, po kratki in mučni bolezni. Zemeljski ostanki drage pokojnice bodo v nedeljo, dne 26. novembra ob 13 popoldne pred hišo žalosti, Celje, Zrinjskega ulica 4, slovesno blagoslovljeni in nato prepeljani v Dolenjo vas pri Sv. Pavlu pri Preboldu, odkoder se bo vršil pogreb ob 15 popoldne na farno pokopališče. Sveti maši zadušnici se bosta brali v ponedeljek, dne 27. novembra ob 7 zjutraj v farnih cerkvah v Celju in pri Sv. Pavlu. Blago pokojnico priporočamo v molitev in prijazen spomin. Celje, S v. P a v e 1 pri Preboldu, Podsreda, 23. nov. 1933. Žalujoči rodbini VALENČAK, MARINC in ostalo sorodstvo. 274), 12. 269- 272 (263, 270), 6% begi. obv. 37 do 38.50 (37). 8% Bler. pos. 37 - 40, 7% Bler. pos. 35.50 do 36.50, 7% pos. DHB 46 den. — Delnice: Na rodna banka 4000 bi., Priv. agr. banka 250-255 (246, 250), Sečerana Osjek 125—150, impeks 50. Isis 30 bi.. Trboveljska 100—120. Belgrad. Narodna banka 3900 bi., Priv. agrar. banka 244-245 (250, 245), vojna škoda 274—275 (278, 268), 12. 277-278. 6% bef/l. obv. 37.75-38 (38, 37, 36), T/o Bler. pos. 33.50- 34.50 (34.50, 33) Šoštanj Pred sodiščem. V torek se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem razprava [»roti g. Marku Novaku, uradniku VVoschnagove tovarne; obtožen je bil, da je ob |>riliki občinskih volitev dne 15. oktobra zvečer, ko je bil razglašen uraden izid volitev, izjavil, preden je odšel iz volivnega lokala, volivni komisiji: »Gospoda, jaz se Vnni zahvalim zji tak švin-del.« S tem je kršil 79. člen zakona o volitvah, ki pravi, da se volivne komisije ne sme žaliti. Kot priče so bili zaslišani člani volivne komisije: Ljubo Šnuderl, sedaj učitelj v Braslov-čnh. Avgust Schonvetter. učitelj v Ravnali. I)e-l>eršek Baltezar, posestnik v Gaberkih, in orož-niški narednik Kadimo. Novak, ki ga je zago. varjRl odvetnik dr. Ilodžar iz Celja, je bil olisojen na 20 dni zajiora pogojno. Naše dijastvo Na 65. rednem občnem zboru Jugoslov. kafol. akademskega društva »Zarja« ie bil izvoljen sledeči aKaucmsKfga urusiva >z.arja« ie bit izvoljen sledoc odbor: Predsednik i ajs Rudolf, stud. iur.; podpred sednik Ložar Janez, stud. techn.; tajnik Vojska Karel, cand. iur.; blagajnik Tozon Mirko, cand. iur.; gospodar Planine Branko, sind. iur.; arhivar Kožuh Karel, cand. phil.; revizorja: Gorenjak Ludvik, cand. iur., Kržič Jelko, cand. iur. Na 79. občnem zboru Jugoslov. katol. akadciiv skega društva »Danice« je bil izvoljen sledeči od bor: Predsednik Majcen Jožef, cand. nhil., podpred sednik Bitenc Stanko, cand. iur., tajnik Lah Zdenko, cand. iur., blagajnik Schart Viklor, stud. techn., gospodar Knafeljc Tone, stud. techn., revizorji: uo-lenc Vladimir, cand tcclin., Dolenc Jurij, abs. iur., 1 Zupan Stanko, cand. iur. Spomin na kralja Ludvika XVI, .<esnik Virgil omenja v svoji Ene-jadi. Na podlagi izkopanih razvalin je mogel ugotoviti, kako natančno je [»esnik Virgil to mesto opisal. Ugolini je odkril celo v»ata, skozi katera je Enej baje prišel v mesto. Gledališče, ki je bilo zgrajeno v 4. stoletju pred Kr., je še dobro ohranjeno. Ohranjen je še mali zaboj, s (»močjo katerega so v gledališču posnemali grmenje. Profesor Ugolini sklepa, da je najbrž Virgii tedaj dolgo časa prebival v Rutorintu, da si je lahko dobro zapomnil kraj, kjer je živel njegov junak. Letalo z 18 vojaki treščilo na Ua Vsi pa so ostati živi in skoraj nepoškodovani Iz Jeruzalema poročajo o nesreči angleškega vojaškega letala »Vickers-Victoria«, ki je v ponedeljek 20. t. m na poletu iz Ramleha v Iransjordan-sko gl»vno mesto Aman v judejskem gričevju padlo na tla. V letalu se je vozilo IS angleških letalcev in vojakov. Nesreča se je zgodila na ta način, kakor se je menda ponesrečilo pred meseci potniško letalo v Ljubljani. Nad zemljo je ležala gosta megla, tako da je pilot izgubil orientacijo. Na vso moč brzeči stroj se je zadel v vrh nekega drevesa, se prebrnil ter pokopal vseh 18 vojakov. Medtem ko je ljubljanska katastrofa zahtevala osem človeških žrtev, ko je bilo mrtvih vseh osem ljudi, ki so se vozili v ljubljanskem f>otniškeni letalu, ker je letalo treščilo ob zid, se pa vsem 18 pot- nikom tega angleškega letala razmeroma nič hudega ni zgodilo. Vsi so ostali živi |x>kopani pod razvalinami. Pilotu se je posrečilo, da je s svojim nožem iz razvalin napravil tako veliko luknjo, da je skozi njo zlezel ven Zunaj je dobil poinoč. Pritekel je namreč neki Arabec, ki je bil ravno v bližini in oba sta začela razmetavati letalove razbitine ter še drugih 17 ponesrečencev rešila iz neprijetnega položaja. Med 18 ponesrečenci jih je 15 ranjenih, a nobeden ne hudo. Da ni bil nobeden mrtev, je vzrok ♦a, ker se letalo ni vnelo. K sreči je imel angleški pilot toliko prisotnosti duha, da je zaprl motor, vsled česar se je preprečil požar. Tudi ubogi Niki-tin je imel to prisotnost in je preprečil požar, smrti se pa ni izognil, ker je zadel ob zid. Od kotlarja do zunanjega ministra: V kraju Cheshire pri Wallaseyu na Angleškem je pred nekaj dnevi v starosti 48 let umrl mož, ki je doživel eno najbolj usodnih ur svetovne zgodovine To jc bil Robert Leith. Ko je bil Leith 30 let star, je služil na velikanskem parniku »Lusitanija« za prvega telegrafista. Meseca majnika 1. 1915. je nemški jx)dttiorski čoln »Lusitanijo« torjrediral in potopil. Ta čin nemških podmornic je dal povod, da je pozneje Amerika stopila v vojno in s tem obrnila vojno srečo. Robert Leith je v tistih trenotkih, ko se je potapljala ogromna ladja in je z njo umiralo v mrzlih valovih na stotine f>otnikov, z brezžičnim brzojavom v svet pošiljal klice na pomoč. Klical je na pomoč do tistega trenotka, dokler njegova ladja ni izginila v valovih. Kmalu nato je bil rešen. Ko so pred nekaj časa v Tovver-Hillu na Angleškem postavljali spomenik žrtvam »Lusitanije«, je bil Leith povabljen k slovesnosti kot eden redkih preživelih častnikov iz tiste katastrofe. Največja ura na svetu Vsak Parižan bo poslej lahko natančno vedel, koliko je ura. Le na Eiffelov stolp mu bo treba jjogledati. Na tem stolpu bo namreč takoj, ko bo najjočil mrak, v višini 200 m zažarelo ogromno kazalo ure z dvema kazaloma. Kazalo bo imelo 20 m v premeru in bo razsvetljeno s 600 žarnicami. Pač pa boš pod uro zaman iskal kake skrinjice, v kateri bi bilo shranjeno kolesje. Uro bo namreč gonila elektrika. Kazalo je posejano z malimi žarnicami, ki so od sredine razvrščene v ravnih vrstah proti kraju, kakor žarki. Vsako sekundo bo I po eden teh žarkov zableščal v rumeni svetlobi, I vsako minuto v rdeči in vsako uro v beli barvi. Vsako četrt ure bo nakazal širok žarek, ki bo zasijal vsake tri sekunde. Iz daljave bo to svetlobno mešanje videti kakor prava ura z bleščečimi kazalci. Ameriški polet v stratosfero Američana, pomorski poročnik Settle (na desni gleda iz gondole) ter major Fordney (levo) sta poskusila s svojim zrakoplovom poleteti v strato-siero. Na sliki vidimo prizor na letališču v Akronu (država Ohio) predno se je zrakoplov dvignil. Dosegla sta višino 18.000 metrov, kar je še vedno manj kakor je dosegel ruski zrakoplov »USSR«. Ruski zrako.plovci, ki so 30. septembra 1933 z zrakoplovom odleteli v stratosfero, so dosegli vižino 19.000 m, medtem ko jc Piccard 28. maia 1931 prišel 15.780 m, avgusta l. 1932 pa 16.500 m visoko. „Stric Artur govori" Iz življenja Hendersona, predsednika razorožitvene konference Te dni je vse svetovno časopisje poročalo, da bo predsednik razorožitvene konference Henderson zapustil konferenco. Velik angleški list je ob tej priliki priobčil nekaj zanimivosti iz njegovega življenja pod naslovom: »Stric Artur govori«. Kadarkoli sc je širila govorica, da bo stric govoril v parlamentu, takoj je vse hitelo v zborovalno dvorano Ne morda samo zato. ker je Henderson izvrsten govornik, ali zato. ker zna tako mojstersko spraviti vso zbornico v dobro voljo, da je že mnogokrat povzročil s svojimi dovtipi. da so poslancem tekle solze smeha. Pač pa Mr Henderson govori o vsaki stvari le, če jo temeljito jx>zna in razume Brez njega, se zdi. da v zbornici nekaj manjka. Ko se bo te dni zojiet pojavil v parlamentu, bo od vseh strani z radostjo sprejet kajti, tudi njegovi najhujši politični nasprotniki ga zelo visoko cenijo in spoštujejo. Stric Artur je zelo popularna oseba in priljubljen pri vseh jx>litičnih strankah. V drugi delavski vladi je prevzel silno važno mesto zunanjega ministrstva, trdnjavo tradicije in privilegijev, in kmalu zaslovel v političnem svetu. Sedem in šestdeset let je bil star, ko je postal angleški minister za zunanje zadeve ter v tem svojstvu šel tudi v Ženevo. Zaradi njegovega velikega vpliva in razumevanja so ga državniki in diplomati v Ženevi izvolili za predsednika razorožitvene konference. Obdržal je to mesto tudi še potem, ko je prenehal biti zunanji minister Anglije. V Ženevi so zadnje mesece občudovali, s kolikšno vnemo je skušal rešiti nehvaležno in težko nalogo, kako je vztrajal, potrpel in taktno vodil, kar se je v danih razmerah sploh še voditi moglo. Henderson je bil rojen 1. 1863. v Glasgovvu na Škotskem. Izučil se je kotlarstva ter bil že v mlade-niških letih navdušen delavski organizator. Vleklo ga je v politiko. L. 1903., torej pred tridesetimi leti, je bil v delavski stranki izvoljen v parlament. Postal je celo predsednik Labour parfy in bil med vojno član vlade. Ker se pa v marsičem ni strinjal s tedanjim predsednikom vlade, je odstopil in bil tudi pri volitvah leta 1918. poražen. »Petnajst let so me imeli,« je dejal z nasmeškom. »Prav imajo, da so si druzega izbrali, izprememba je popolnoma upravičena.« Ko je tudi pri zadnjih državnozborskih volitvah leta 1931. propadel, je dejal nekemu volilcu: »Prav, če mislijo, da znajo oni bolje ko jaz.« V Ženevi ga nazivljejo »dobrega Evropejca« in to čisto upravičeno, kajti nihče se ni toliko trudil za ohranitev miru in nihče ne sovraži samo misli na vojno bolj ko on. V parlamentarnih krogih in sploh v političnem življenju doma pa mu pravijo kralkomalo »Naš stric Artur«. In res je stric Artur preprost, a globoko veren človek. Nihče bi ne verjeL da nosi že sedem križev, saj bi mu prej prisodil le 50 let. Bivši japonski min. predsednik baron Vakacuki, katerega je na nekem političnem shodu hotel ubiti mlad boksar. Pa so napadalca prej prijeli. Priča strašne katastrofe Pred kratkim je bila v Parizu na dražbi prodana zbirka starih pisem, med njimi tudi pismo, katero opisuje slovo kralja Ludvika XVI. od svoje družine na večer pred smrtjo. Pismo je pisal kraljev osebni strežaj Clery znameniti slikarki Mada-me Vigee-Lebrun. Njena in njenega otroka sliki sta v muzeju Louvra v Parizu. Slikarka je hotela naslikati prizor, ko se kralj poslavlja od svojcev. Osebni strežaj Clery, ki je bil sam zraven in ki je vse doživel, ji je edini mogel ta dogodek točno opisati. Clery je i. 1789 v Londonu izdal knjigo, kjer točno opisuje ječo kraljeve družine. V omenjenem pismu slikarki Vigeč-Lebrun pa pravi: Štirje mestni častniki, izmed katerih sta bila dva hudo slabo oblečena in sta ostala pokrita, so se greli ob peči ter gledali slovo brez vsakega znaka, da bi bil kdo kaj ginjen. Okrašeni so bili z veliko rozeto v barvah tribarvnice. 15 rudarrev mrtvih Spod Proti rekordom v ženskem športa V Hitlerjevi deželi se zelo brigajo za športno vzgojo svoje mladine. Vso iuicijativo je prevzela država, ki vzgaja mladino v utilitarističnem duhu, v katerem vidijo glavni namen nemške telesne vzgoje, kar njihovi voditelji športnega pokreta niti več ne prikrivajo. Prav posebno pažiijo pa polagajo tudi pri športni vzgoji svojih deklet in žena in reči se mora, da so besede, ki jih je v tem pogledu izrekel nemški državni športni vodja v. Ischanimer in (Jelen, zelo na medtu ue samo za riemSke športnice, temveč za ves ženski spol, ki se bavi s telesnimi vajami. Nihče ne sme gojiti športa radi športa kot takega. Smisel športa je telesna vzgoja. Samoobsebi je razumljivo,-da moramo zahtevati od moža drugih telesnih sposobnosti in športnih uspehov kot od žene. Pa tudi pri ženi more vsak uspeh, če ostane v zmernih mejah, ki zdravju ne škoduje, vzgojno učinkovati. Jaisno, da tudi njej ne moremo odvzeti volje do napredka, vendar ne sme hrepeneti po rekordih. Stremeti moramo za tem, da bo glavna in največja naloga vsake žene, postati mati. Sveta dolžnost vsake žene je dalje, da postane družica svojega moža, vzgojiteljica in čuvarica sedanjosti in bodočnosti. Baš zato je strogo ločiti športne naloge moža od onih za ženo. V mnogih krajih, predvsem pa v Ameriki, se je ženski svet v lahki atletiki zelo močno približal uspehom moža. To je nesmiselno! Kajti nihče se ne more in ne sme tako daleč spozabiti, da bi naravne razlike med obema spoloma ne upošteval in bi dovoljeval, da dekleta na izumetničen način dosegajo uspehe, ki se bodo slej ko prej bridko maščevali nad njimi samimi. Poleg tega se pa taka dekleta udejstvujejo samo v športu ter so za druge stvari nesposobne. Tudi prenapornih športov naj ne goji ženski spol. Tek na 800 m so Nemci pri zadnjih tekmovanjih črtali iz ženskega programa, češ, za srednje proge, ki zahtevajo velik napor, žensko telo ni sposobno. Dočim so pa nekatere druge panoge, kakor skoki, meti in teki na kratke proge zelo primerne za dekleta. Nežni spol naj se bavi predvsem s takimi športi, s katerimi si bo prisvojil gibčnost, pogum, samozavest in lepoto. In končno še to-le: Dekle, ki si je pri kaki tekmi priborila zmago, ne sme pozabiti, da se v trenotku, ko tekmuje, udejstvuje v nekem postranskem poslu. Cdavna njena naloga je skrbeti za svoje zdravje in materinstvo. Kajti žena, ki je preveč podobna možu in ki samo svojo muskula-turo trenira, ni več žena. In tudi lov za rekordi ne sme imeti mesta med ženstvoin. Propagirati je samo tak šport, ki bo koristil zdravju naših deklet in žena. K nedeljski tekmi Primorje t Jugoslavija .() nedeljski tekmi Primorje:Jugoslavija so bel-gripiki listi prinesli toliko tendencioznih in pristranskih stvari, da mora podpisani klub k temu zavzeti svoje stališče, ki je izraženo v naslednjih točkah: 1. Podpisani klub odklanja vsako odgovornost za nedeljske dogodke in ugotavlja, da niso pri njih sodelovali niti igralci niti organizirani člani podpisanega kluba. 2. Upravni odbor ASK Primorja se mirne vesti podvrže vsaki preiskavi, ki bi se v tej smeri vodila. 3. Vodsitvo podpisanega kluba obžaluje, da je belgrajsko časopisje raztegnilo zadevo v alero, objavljajoč enostranske informacije, ki jih črpa iz krogov vodstva in moštva Jugoslavije, dočim ofi--cielnih pojasnil podpisanega kluba še do danes ni objavilo. 4. Jugoslavija je v »Vremenu etjp, 18.20 Jazz in petje, 20.00 Orkestralni koncert 21.20 Koncert poljske glasbe na klavir. (Iz »Radio Ljubljana« ) ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA Aleksandra Rahmanova: Dl;ašlvo, ljubezen, 40 Čeka in smrt ., »Da, nočejo,« je nadaljeval hripavi. »Ali ste rldeli oba častnika, Z debelimi gobci? Samo v zaledju sc potikajo; za gospicami pohajkovati in sc po plišastih zorah valjati, to znajo, dočim naši sinovi na fronti kri prelivajo!« »Popolnoma pravilno, tovarišč,« je dejal drugi. »Od revolucije v resnici nimamo nič. Vojua je kot prej iu zemlja še zdaj ni razdeljena. Lei>o so si gospodje postlali! Narediti monaino svojo lastno revolucijo in iztrgati gospodom oblast iz rok! Začasna vlada je ista figa kot carjeva vlada! Vojno končajmo, oficirjem jih dajmo par po gobcu, primimo za orožje in zapodimo gospode, ki so se po-lakomnili carjevega denarja in zemlje in ogoljufali ljudstvo! Lepo so nas opeharili I Ne dajte se osle-pariti, tovariščil Zgrabite za orožje in si vzemite, kar je vašega!« Pogledala sem skozi okno. Bila je že tema in nisem mogla videti obraza onega, ki je govoril; videla sem pa obrise poslušalcev. Koliko sovraštvo In kolika logota je govorila iz vsake kretnje! Dete je jokalo. Črna voda je udorjala ob bok, po nebu «o se podili temni oblaki, začelo je pršeti. 22. junija 1917. Ali je sploh bila revolucija ali ne? Tako se vprašujem vsak dan? V tem mirnem mestecu na deželi ni videti, da bi se bilo kaj spremenilo. Danes dopoldne sem se nalašč usedla na klop pred hišo starega očeta, ki stoji ob glavni ulici, in sem opazovala »promet«; šest žensk, ki so hitelo z vedri po vodo, voz sena, .tri krave, ki so jih zjutraj zamudili izgnati na pašo, in nekaj psov; to je bi- i k) vse. Solnce žge, ozračje je nasičeno vonje po . cvetočem jazminu in španskem bezgu, vzduh je j težak, omamljiv in negiben. Pošta prihaja v ta kot samo enkrat na teden, i Od česa neki žive ti ljudje? Gotovo od takih stvari i kot včeraj, ko je bilo vse mesto pokonci: okrožni pisar Safranov je sumil svojo ženo, da ima raz-: merje s trgovcem Pusankovim; zato ji je potisnil : lonec smetane na glavo, ki ga ni mogla drugače ; sneti, nego da se je zaletela z njim ob vrlno ograjo in se je nenavadno pokrivalo razbilo. 23. junija. 1917. Često se mi- zdi, da se je naše življenje ustavilo, tako zelo je današnji dan enak včerajšnjemu. Ob petih vstajam in pijem s starim očetom in staro materjo čaj na terasi. Vse okoli cvete jasmin, ki ga stari oče najbolj ljubi. Na smaragdno zelene jazminove liste naslanjajo temno rdeče rože svojo glavice. Zrak je čist in svež, veselo, toplo polelno jutro; ob pogrnjeni mizi stoji lesketajoči se samo-var iz med i. Neprestano mora goreti, kajti stari oče ne more trpeti jerknjenegat snmov'ir na gorskih vrhovih, vse lo mi vzbuja v srcu tiho otožnost. Žalostna sem. samn i sem kot ta zapuščeni Čoln na jezerskih valovih... j 29. Junija 1917. Ob praznikih je tukaj na široki glavni ulici tako zvano »guljanje«. To je krasno! Dostojmi-! stveno se sprehajajo dekleta in fantje. Dekleta so j začenjajo udeleževati s trinajstimi leti. Nosijo dolga krila in kopreno iz tančice na glavi, klobuke j imajo samo »gospe« in »gospodične«. Dekleta hodijo počasi gor in dol in se delajo, kot da niti ne opazijo fantov, ki gledajo za njimi. Tako se godi do šestnajstega leta, ko sc večinoma že zaroče. Katera s sedemnajstimi leti še nima ženina, ostane gotovo zarjavela devica. Imajo ludi zelo sirov običaj. Če fantje doženejo, da je kaka deklo »zamudila« ženitev, pomažejo vrata hiše, kjer ubožica stanuje, s katranom. Prej, pravijo, se je to zgodilo samo tam, kjer je bil nezakonski otrok, zdaj pa se je ta razvada raztegnila na vse slučaje, če so dekle Iz kateregakoli vzroka ni niogl/t poročiti. Ce pride tujec v mesto, brez dvoma postane pozoren na nekatera hišna vrata. Kak oče skuša sramoto na ta način zhrisoti, da podere vrata in napravi druga, ki se seveda prav malo skladajo s staro ograjo in staro hišico. Drugi skušajo kalran spraskati in prebeliti, toda črne krnže se poznajo skozi belež in učinkujejo tem bolj čudno. Mnogi pa puste stvar, kakor je in se sprijaznijo 7. vrali, ki so jih namazali fan-talini. 6. julija 1917. Peljali smo se k starru Grigoriju. Stara mati, ki se se vedno ne more oprostiti slutenj, je sklenila, dn g,i prosi, naj moli M blngor vse rodbine. Bila nas je lako lepa družba, razen nas še posestnik Ivan Ivanovič Mihnjlov z družino, okrožni glavar in okrožni zdrnvnik s svojci. Najprej smo se peljali na šestih motornih čolnih eno in trideset vrst po jezeru. Modra, skoraj kot zrcalo gladka I vodna površina, velike bele vodne lilije, jalc divjih rac, božajoče toplo solnce, vse to se je spajalo v eno. Kako lei>o je bilo! — Starec Urigorij živi na samotnem otoku sredi jezera kot samotar. Poleti in pozimi je bos in se hrani z gobami in suhimi zelišči. Leto in dan nosi dolgo, belo srajco. Kn,ko lo, da v mrzlih zimah tukajšnjih nc zmrzne? Živi v votlini, kjer spi na goli zemlji. Krog je kamenit, jezero bula ob ostre Čeri. Le težko smo pristali k bregu. Vsi smo bili v visokih čevljih, ker je na otoku polno kač, ko jih pik jo smrten. Čeprav vidim starca vsako lelo, vendar vedno napravi name silen vtis. Prišel nam je nasproti in se ustavil jired nami s prekrižanimi rokami. Dolgi, skornj zlati lmsje so čisto spolščeni in mu segnjo skornj do kolen. Obličje mu zakrivajo lasje, kar gn dela podobnega kakemu bajnemu bitju. Skoz kodre nas gledajo majhne, pa silno bistre sivomodre oči. Srajca mu je bila umazana in raztrgana in pri luknjah se je videlo od solnca ožgano telo. Roke, ki jih ni nikoli umival, so bile skoraj popolnoma črne in kakor z luskinami po krite.. Pravijo, da je to od kačjih pikov, ki mi sicer ne škodijo, pa se mu je vendar radi njih na redila taka koža. Prva je stopila preden) stara mali in reldf. tiho: »Blagoslovi nas, starec! In moli za mojega moža, služabnika božjega Nikolaju!« O starcu pripovedujejo, da zdrnvi bolnike, če-slo mu pripeljejo s čolnom liolnike in jih ozdravlja s tem, da jim polaga roko na Čelo. Vseknko Ie tedaj, če ima bolnik ž.ivo vero. Nevernim ne pomore. Stara mati je stala pred njim s povešeno glavo in solze so Ji kapljale z lic. Starec je pristopil in ji rekel z brezzvočnlm glasom: »Veliko gorje nas čaka vse. Nesreča in smrt Ljudje se obračajo od Boga in Bog od njih.« MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglesi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglati se plačujejo loko] pri naročilu — Pri oglasih reklamnega snaEaja se računa enokolonska 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Morske ribe direktnega uvoza, zanesljivo sveže, prodaja v veliki izbiri po nizkih cenah vsak četrtek in petek ve|emesarija Slavnič Na iste dneve postreže moja restavracija velecenj. gostom z najokusnejše pripravljenimi morskimi in sladkovodnimi ribami. Telefon: Mesarija 29-73, restavracija 29-72 Sobo in kuhinjo oddam mirni stranki. — Kovačič, Kettejeva 7. (č) 1M1 Vajenca za knjigoveško obrt — sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13761. (v) II llužbodobe Izučeno prodajalko samsko, samostojno, za trgovino mešanega blaga, cenejšo moč, sprejmem. Ponudbe pod »Poštena« št. 13781 na upravo »Slovenca«. (b) Šoferja brezposelnega, zanesljivega, po možnosti mehanika, sprejme D. Pačnik, Laško._(b) Akviziterji za nabiranje abonentov automatičnega adresarja — le spretni in pošteni — se naj javijo od 14 do 16 — hotel Lloyd, soba št. 7. (b) Sirar samski, z mlekarsko šolo in zadostno prakso za izdelovanje ementalskega sira itd , se sprejme s 1. decembrom. Mleka 300 do 400 litrov dnevno. — Stanovanje v novi mlekarni Ponudbe z zahtevo plače na naslov: Mlekarska zadruga, Izlake pri Zagorju ob SavL (b) IG Dražbeni razglas Dražba lova bivše občine Sv. Gregor se bo vršila dne 5. decembra 1933 ob pol 10 pri Sreskem načelstvu v Kočevju. Interesenti vabljeni! Hočevar s. r. (o) IŠČEJO: Sobo išče mirna gospodična. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sredina mesta« št. 13786. (c) ODDAJO: Soba s kuhinjo se takoj odda v Orlovi ulici 7. (č) Lepo stanovanje 5 sob, kabinet, v vili poleg Tivoli, solnčna lega, brez vis-a-vis, moderni komfort, povsem renovi-rano, se odda takoj ali za februar. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13773. (č) Novost! Vsakdo se lahko poslužuje automatičnega adresarja, ki je razstavljen pri kavarni »Zvezda« — brezplačno, da se prepriča o njegovi veliki praktičnosti! — Automatični adresarji za mesto Ljubljana se namestijo z novim letoml (r) iCfncfl Štedilnik zložljivo posteljo in lino-lej (velik) — vse dobro ohranjeno, kupim. Novak, Slomškova 27, Ljubljana. i iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiii Ce avto s v o/ stan prvaa/at aT motorja bi znebil se rad bri luiDCtv ti mm^o priženi Sl/ivenčev naimnni? inserai miiinimiHtiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiminiiiiiiiiiiim Namočeno polenovko dobite zopet vsak petek i pri I. Buzzolini. delikate-' sa in zajtrkovalnica {za škofijo). Tristanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom — takoj naprodaj. Bolfen-kova ulica 10, Studenci '.Maribor). (p) (II Specialno isbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju. Sv. Petra c. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseb vrstah za stroino pletenie tn ročna dela po naimžiih cenah pri tvrdki Kari Prelog Liubliana Židovska ui. in Stari trg Perje! gosje, čohano. kg 36 Din; purje, čohano, kg 26 Din, II. vrste 16 Din; beli puh kg 160 Din Razpošiljam po poštnem povzetju najmanj 5 kg. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. (1) Vino belo in črno, novo in staro, na debelo, se dobi pri Osrednji vinarski zadrugi v Ljubljani, Celovška cesta 81. (1) za krmo dobite najceneje pri Fran Pogačnik d. i o. z Ljubljana Tyrševa (Dunajska) c. 67 nasproti mitnice. Jabolka zimska, okusna, po 4 Din kg franko vsaka postaja, povzetno razpošilja: Po-stržin, Maribor. Gozdna ulica 56. (1) Goreniski krompir ..ONEIDA" in zgodnji ..ROŽNIK" prodaja Kmetijska okrajne zadruga v Kranju Pozor! Nudim prima sveže in kislo zelie ter repo iz svoje že nad 30 let obstoječe tovarne po nai-ugodnejših cenah v sodih po 25. 50 in 100 kg. Železničarji poseben popust. Tovarna kislega zelja Oražem. Moste pri Ljubljani. fl| Miklavževe in vsakovrstne gledališke lasulje izposojuje M. Pod-krajšek — Ljubljana — Sv. Petra cesta 12. (1) Skobelnik še nerabljen — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13734. (1) Peč na žagovino prodam. Ponudbe pod šifro »Peč« št. 13785 na upravo »Slovenca«. (1) Čebulo prvovrstno — razpošilja vsako množino po 63 Din za 100 kg: Uršič, Moš-kanjci. (1) šivalni stroj z okroglim čolničkom in krojaški šivalni stroj — poceni naprodaj. Dvora kova ulica 3/1. (1) Obrt Fran Himmelreich krojaški mojster, Pred škofijo 9, se vljudno priporoča čč. duhovščini in cenj. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Delo solidno, cene zmerno nizkel (t) Motor na sesalni plin 60—100 KS, z generatorjem, za premog ali drva, kupimo. Obširne ponudbe na Ferolin, Vinkovci. Koruzo za krmo oddaja najceneje veletrgovina žita in moke k VOLK, LJUBLJANA RmIJpv« crftla 24 Priporočajte povsod dnevnik SLOVENEC Razglas o licitaciji Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za dobavo in montažo plinskih aparatov v zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. decembra 1933 ob U r sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasfoila in ponudbeni ©ripomočki se dobivajo med uradnimi urami istotam soba št. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: Din 77.310.—» Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah takona o taksah z dne 25. III. 1932, Službene Novine br. 70-XXlX z dne 26. III. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. Mestno načelstvo mariborsko. Mestni načelnik: L. S. Dr. Lipold L r. Snežno Dele zobe dosežete z dnevno uporabo DIANA ZOBNE PASTE Poskus bo prepričal tudi Vas. Zato zahtevajte vedno samo pravo DIANA PASTO ZA ZOBE AXXAAJOX. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš predobri soprog, oče, brat, stari oče, stric, tast, gospod IVAN DIMIC dne 23. t. m. ob 10 dopoldne po daljši bolezni, previden s tolažili svete vere, v Gospodu mirno zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bo v soboto, dne 25. t. m. ob pol 10 dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Komendi. Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 2. decembra 1933 ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi v Komendi. Križ pri Kamniku, dne 23. novembra 1933. Marija, soproga. Janko, Mici poroč. Hribar, Franc, Viktor, Fanči, otroci. Franc, Ivana, brat in sestra in ostalo sorodstvo. Globoko potrti avljamo žalostno vest, da nas je naša ljubljena sestra, nečakinja, sestrična in teta, gospodična Rozina Pogačnik danes, dne 22. t m. ob 17, spravljena z Bogom, v najlepši življenjski dobi, zapustila. Pogreb naše nepozabne Rozine bo v petek ob pol 15 iz hiše žalosti, Kralja Petra trg 8/1, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v soboto ob pol 7 zjutraj. Ljubljana, dne 22. novembra 1933. Žalujoče sestre in ostali sorodniki. Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika, gospoda Ljudevita Mlakarja profesorja državne učiteljske šole v tako lepem številu počastili na poti k večnemu počitku, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo preč. duhovščini, ravnateljstvu, učiteljskemu zboru in dijaštvu učiteljske šole, učencem in učenkam vadnice ter pokojnikovim bivšim gojencem, dalje gg. predstavnikoma prosvetne uprave, pokojnikovim stanovskim tovarišem, zastopnikom Jug. profesorskega društva, predstavnikom raznih kulturnih in nacijonalnih organizacij, pevskemu zboru pod vodstvom g. Z. Prelovca za krasno žalno petje ter g. direktorju N. Maroltu in g. maturantu za tolažilna govora ob grobu našega predragega pokojnika. Najlepša hvala vsem dobrim darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli način sočuvstvovali z nami. Iskrena hvala vsem! Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 25. t m. ob 8 zjutraj v cerkvi presv. Srca Jezusovega. V Ljubljani, dne 23. novembra 1933. Vdova Gabrijela s hčerkama in ostalo sorodstva Lepe starke KREMA TOKALON (rožnate barvel vsebu'e Biocel. ki se pridobiva od mladih živali po izumu prof. dr. Stejskala. Edino hranivo za kožo z jamstvom od 200.000 Din Žene od 50 let lahko sedaj izgledajo, kakor da jim je komaj 30 let. Uporabljajte kremo Tokalon rožnate barv« zvečer pred počitkom, kremo Tokalon bel« barve, ki ni mastna, pa zjutraj. Oglas Izvršenje elektro-mašinskog dela kalorične električne centrale, transformatorskih stnnica i mreže visokog i niskog napona za osvetljevanje Bitolja. Sud opštine grada Bitolja držače na dan 28. decembra 1933. god. u kancelariji suda opštine od 11—12 časova pre podne prvu ofertalnu lici-taciju u zakonskom roku za izvršenje elektro-mašinskog dela kalorične centrale, transformatorskih stanica i mreže visokog i niskog napona za osvetljavanje Bitolja. Revidovana predračunska suma iznosi 4,121.337.44 dinara. Kaucija za preduzimače iznosi 411.500.— dinara a za straoc« 823.000.— dinara u gotovom novcu, vrededjim papirima po berzanskom kurzu ili garantnom pismu registrovanom kod ministarstva financija jedne od poznatih banaka. Kaucija se ima položiti na opštinskoj kasi najdalje do 10 časova na dan licitacije. Domači preduzimači dužni su poneti uverenje 0 prijavi preduzimačke radnje za ovu godinu kao 1 dokaze o ispunjenju uslova iz čl. 87 zakona o državnom računovodstvu t. j. uverenje u plačenoj porezi za prethodno tromesečje kao i uverenje od nadležne komore. Strani preduzimači dužni su podneti reference nadležnih komora o solidnosti u dosadanjem radu kao i sposobnosti da mogu izvršiti isporuku i montažu napred pomenute instalacije. Ponudbe moraju biti snabdevene taksenim markama od 700 dinara i u zapečačenom kovertu na kome ima stajati: Ponuda za izvršenje elektro-mašinskog dela kalorične električne centrale, transformatorskih stanica i mreže visokog i niskog napona za osvetljivanje Bitolja. Naknadne telegrafske i telefonske ponude ne-če se primati. Predračun, planovi i ostali pogodbeni uslovi mogu se videti svakog dana u kancelarijsko vreme u tehničkom odelenju opštine grada Bitolja, a po zahtevu od strane firme ili njenog oblaščenog za-stupnika mogu se i dobiti. Sve ovo može se videti i u elektro-mašinskom odseku kraljevske banske uprave u Skoplju. Broj 22869. Iz kancelarije suda opštine grada Bitolja. 18. novembra 1933. godine, u Bitolju. t Po kratki in mučni bolezni se je preselil v večnost naš nepozabni Ivan Černe posestnik in dolgoletni gostilničar na Sveti gori pri Gorici. K večnemu počitku je bil položen na domačem pokopališču v Solkanu dne 27. oktobra 1933. Solkan pri Gorici oktobra 1933. ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA. Za izraze iskrenega »o-žalja, katere smo prejeli ob priliki smrti naše iskreno ljubljene soproge, mame, sestre in tete, gospe Frančiške Vrhove c za poklonjene vence ter cvetje in za nad vse številno spremstvo na njeni zadnji poti, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Ljubljana, 23. novembra 1933. Žalujoči soprog in sin. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel CeA. Izdajatelj: Iran Rakove«. Urednik: Loiae Golobi«,