Št. 31 (16.376) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.________________________________
*'ST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418
-CA - Drevored 24 maggto 1 - Tei. 0481533382, fax 0481532958
cPAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190___________________
..itemet: http/www.primorski.if/ e-mail: redakcija@primorski.it
1500 UR 0,77 EVRA
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma20/b,legge 66296-Filiale iTrieste

OLICH
S.R.L.
Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico
Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
SOBOTA, 6. FEBRUARJA 1999
Husein
pušča
tetko
dediščino
Colja Vojko
V teh urah, ko se je v bistvu že začelo posthusein-sko obdobje, se Jordanci s strahom sprašujejo, kaj bo z njihovo državo brez voditelja, ki je skoraj petdeset let bdel nad hašemitskim kraljestvom, in ga brez hujših pretresov popeljal skozi bližnjevzhodne zanke in zarote. Tega pa se ne sprašujejo samo Jordanci, saj odhod »malega, a velikega kralja« Huseina skrbi tako Izrael kot vso zahodno diplomacijo z ameriško na Čelu.
Že res, da je kralj Husein pravočasno odvzel presto-lonasledstvo svojemu bratu Hasanu, ki se je že zaCel obnašati kot pravi kralj in storil ze kopico napak, in je Za svojega naslednika imenoval prvorojenca Abdala-ha bin Huseina, dosedanjega poveljnika jordanskih elitnih vojaških enot.
Abdalah je priljubljen tako v vojaških krogih kot pri prebivalstvu, med drugim je poročen s Palestinko, tako da bo. imel tudi podporo Palestincev, ki predstavljajo skoraj polovico jordanskega prebivalstva.
Odstavljeni prestolonaslednik Hasan pa bi mu lahko povzročil precejšnje težave, saj se gotovo ni sprijaznil, da ga je kralj Husein tia tak način odslovil. Gotovo bo skušal iskoristiti dejstvo, da je 37-letni Abdalah sin druge Huseinove žene, Angležinje Antoinette Avril Gardner, ki je prestopila v islam šele pred Abdalaho-vim rojstvom.
Ob tem pa ne smemo prezreti dejstva, da je Jordanija revna država brez nafte, vode in sodobnega kmetijstva. Vseeno je po zaslugi trgovine po oceni Svetovne banke ena od najbolj fazvitih držav Bližnjega Vzhoda. Abdalah seveda lahko raCuna na podporo ^DA, ki ne bodo dopustile destabilizacije te revne, a Seostratesko izredno pomembne države. Sirija namreč že postavlja v dvom nasemitsko kraljestvo.
Seveda se Abdalah nekaj časa ne bo mogel ukva-Hati z zunanjo politiko, ker oo moral utrditi svoj notra-jtji položaj. Spodbudno-pa )e dejstvo, da mu bo ob stra-m stala dosedanja kraljica /mr, Id so jo Jordanci vzlju-ln> ker je ves C as nesebi-Ctl° Pomagala bolnemu Hu-^einu. Z izjemo Hasana je mej ves jordanski dvor na jTmtt Abdalaha, tako da tu e bi smel imeti večjih te-Zav. Težave pa bodo skoraj gotovo nastale, Ce Abdala-u ne bo uspelo preprečiti obolenja islamisticnih gi-mtj- bi prav tu tiči največja mznanka za Jordanijo, lahkot ves Bližnji vzhod.
_____RIM / ROMANO PRODI JE VČERAJ PREDSTAVIL SVOJE GIBANJE_
Demokrati za Oljko izziv za celotno levo sredino
Odprta vrata za vse, ki soglašajo s programom Oljke - Prodi že računa na Evropo
RIM - Kocka je padla. Romano Prodi je včeraj skupno z Antoniom Di Pietrom in župani gibanja Stomest ustanovil novo gibanje Demokratov za Oljko. Novo gibanje, ki želi »izvoziti« Oljko tudi v Evropo, si je postavilo kot cilj bipolarno družbo s stabilno vlado, neposredno izvolitev premiera, federalizem in avtonomijo. V bistvu je Se dodatno podčrtalo izhodišča, ki so bila temelj programa s katerim se je Oljka predstva-ila na volitvah leta 1996.
V levosredinskem taboru so novo formacijo sprejeli hladno, Pol svoboščin pa je ironiziral Cez trdnost večine.
Na 2. strani
JORDANIJA/ SVET SE KLANJA MALEMU KRALJU
Po Huseinovi smrti zaskrbljenost za stabilnost na Bližnjem vzhodu
Kralj klinično mrtev, pri življenju ga umetno držijo naprave
KOSOVO / SLABI OBETI ZA MIROVNO KONFERENCO
Srbi poskrbeli za prvi zaplet
Predstavniki UCK niso smeli vzleteti brez potnega lista
Rafko Markovič in Argon Abazi (Ap)
BEOGRAD, PRIŠTINA - Ker niso imeli potnih listov, so srbske oblasti preprečile petim predstavnikom Osvobodilne vojske Kosova (-UCK), da bi se v Prištini vkrcali v francoski her-kules. Namestnik šefa O VSE Gabriel Keller je poudaril, da Srbi ne bi smeli vztrajati na nepomembnih formalizmih. Ker se peterica predstavnikov UCK ne sme vkrcati, so se temu odpovedali tudi ostati elani kosovske delegacije.
Na 11. strani
AMAN - Jordanski kralj Husein je klinično mrtev, tako da ga pri življenju držijo naprave in močno srce. Najožji sorodniki se bodo morati odločiti, kdaj bodo izklopili naprave. To ni lahko, saj mora vlada pripraviti vse potrebno za pogreb, ki se ga bo udeležilo precejšnje število državnikov, prav tako mora pripraviti vse potrebno za ustoličenje novega kralja Abdalaha. In prav Huseinov prvorojenec je na amanskem letališču dočakal letalo, ki je iz ZDA v domovino pripeljalo kralja, tako da bi po svoji želji umrl na domačih tleh. Jordanci so včeraj poslušali predvsem tuje radijske in televizijske oddaje, ker so domače dajale pomirjujoče vesti.
Na 11. strani
Banke: »poroka« Doberdob-Sovodnje
GORICA - Po dveh letih so pogovori o spojitvi zadružnih bank v Doberdobu in Sovodnjah prišli v zaključno fazo, svoj pristanek pa je že dala tudi Banka Italije. O združitvi bodo člani odločali na občnih zborih v aprilu, ko bodo tudi pregledali poslovne rezultate bank. Nova banka se bo imenovala Zadružna kreditna banka Doberdob-Sovodnje, osrednji sedež pa bo imela v Doberdobu.
Na 14. strani
Rubijski grad bo spet zaživel
GORICA - Rubijski grad pri Sovodnjah, v katerem je nekoč pridigal Primož Trubar in ki je bil porušen med prvo svetovno vojno, bo kmalu spet zaživel kot gostinsko, turistično in rekreativno središče. Ruševine in obširno posestvo je odkupil domač podjetnik, ki bo kmalu začel z obnovo. Grad bo spet pridobil nekdanjo podobo, po namembnosti pa se bo spremenil v luksuzni hotel s športnimi igrišči.
Na 12. strani
Samotna smrt v zapuščeni hiši
TRST - Našli so ga na naslanjaču, oblečenega, z balaklavo na glavi. Bil je negiben. Tržaški preiskovalci še niso ugotovili istovetnosti nesrečneža, ki je umrl v zapuščeni hiši v Rojanu.
Na 5. strani
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SLOVENSKA PROSVETA
DAN SLOVENSKE
KULTURE
Poljunec, danes, 6. februarja 1999 ob 20.30 v Občinskem gledališču France Prešeren
pod pokroviteljstvom Občine Dolina
Gorica, jutri, 7. februarja 1999 ob 16. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž
Nastopajo: Kvartet Tartini, igralciA/da Sosič, Aieksij Pčeearc, Jan Leopoh'z odlomki iz de! Alojza Rebule, Sergeja Verča, Marija Čuka, juri ja Paljka in Dušana Jelinčiča ter dijaki slovenskih višjih šoi.	Vabljeni!
Končala se je prenovitev prostorov. Ponovno bomo odprli trgovino v
TOREK, 9. FEBRUARJA
Pričakujemo Vas z novo
spomladansko kolekcijo
TRST UL TORREBIANCA 37
SEZONSKA RAZPRODAJA
SPREHOD PO VELEBLAGOVNICI ©Promocija zima ’99
do 28. februarja 1999
©12-mesečno brezobrestno financiranje
s fiP Finconsumo
©10-letna garancija
O Omara Express v 7 dneh na vašem domu
TRŽIČ - Ul. Valentinis 18 - Tel. 0481/410395
MOON/03
Opčine
Narodna ulica 134
otroška konfekcija
SEZONSKA RAZPRODAJA
popusti do 50%
RIM / ROMANO PRODI JE VČERAJ PREDSTAVIL SVOJE NOVO GIBANJE
Demokrati za Oljko naj bi postali dom vseh italijanskih progresistov
V programu bipolarni sistem, primarne volitve, federalizem in neposredna izvolitev premiera
Romano Prodi s sodelavci po včerajšnjem občnem zboru (Telefoto Ap)
RIM - Kocka je padla. Bivši premier Romano Prodi je včeraj predstavil svoje gibanje, Demokrati za Oljko, h kateremu so pristopili senator Antonio Di Pietro s svojo Italijo vrednot in župani gibanja Stomest. Včerajšnji zbor nekdanjih pokrajinskih odborov Oljke je bil namreč rojstvo nove formacije, ki naj bi po načrtih pobudnikov postala dom italijanskih progresistov in bi tudi v Evropi prispevala k preseganju tradicionalnih mej strankarstva.
Ob včerajšnjem rojstvu Demokratov za Oljko, katerih je Prodi nesporni li-der, je postalo takoj jasno, da želi biti novo gibanje neodvisno od zaveznikov. Med debato odnosi z Ljudsko Stranko in Levimi demokrati sploh niso bili poglobljeni, Cossigo-ve Zveze demokratov za republiko pa Prodi ni omenil niti enkrat. Dokaz, da se Prodiju ne mudi pri tem razčiščevanju in da se čuti zelo gotovega tudi na valu uveljavitve, ki mu jo pripisujejo javnomnenjske raziskave je dejstvo, da je bilo napovedano srečanje s tajnikom LS Francom Marinijem odloženo do prihodnjega tedna.
Z včerajšnjo tako bučno vrnitvijo na italijansko politično sceno je Romano Prodi pospešil bipolarni razvoj italijanske družbe in morda dokončno potisnil v kot bivšega predsednika Francesca Cossigo. Demokrati za Oljko želijo preseči sedanje zavezništvo, ki po njihovi oceni preveč spominja na nekdanji kompromis KPI-KD.
Na potezi sta sedaj Ljudska stranka in Hrast, saj je včerajšnja Prodijeva poteza prispevala k staranju projekta, ki naj bi združil italijansko levico pod isti simbol. Ni naključje, da je predsednik senatorjev LD Cesare Salvi predlagal sklic takojšnjega izrednega kongresa in dejansko združitev levice.
Kaj pa predlaga nova formacija Demokratov za Oljko? Romano Prodi je novo pot, na katero je' stopil skupaj z Di Pie-trom in župani gibanja Stomest, strnil takole. Formacijo Demokrati za Oljko je opredelil kot dom z odprtimi durmi. Poudaril je, da bo skušal iskati dogovor začenši z Ljudsko stranko in ne da bi izključil nobene od strank, ki so prispevale k dosedanji Oljki. Vendar te duri niso odprte vsem. Sprejeti bodo samo tisti,
ki soglašajo s cilji in programom Oljke.
Prodi je povedal, da bo formacija podpirala vlado Massima D’Aleme, »saj ima isti naš program in hodi v smeri, ki jo je ubrala tudi prejšnja vlada«. Vendar Prodi meni, da je treba pospešiti reformo italijanskega političnega sistema. Opredelil se je za sistem, ki bo zares bipolaren in bo lahko jamčil stabilnost vlad in suverenost državljanov. Prodi razmišlja o neposredni izvolitvi premiera, o teritorialni razčlenjenosti in federalni ureditvi, saj je to jamstvo, da se stranke ne bodo vrnile na staro pot in bodo ohranile stik z ljudmi. Prodi je tudi naklonjen referendumu o volilnem sistemu, ker meni, da bo spodbudil reforme in bo obračunal s skominami nekaterih, da bi se vrnili nazaj k
tisti »vladi izrazu strank, ki jo je Italija hotela preseči«.
Bivši premier želi uveljaviti Oljko v Evropi. Izhodišče se mu zdi dobro, saj bi začeli z ustvarjanjem vezi med predstavniki socialističnega re-formizma, demokratičnimi katoliki in zastopniki demokratičnega liberalizma. To pa je tudi izhodišče, da postane Evropa pozornejša za boj proti brezposelnosti in varstvo okolja, za potrebe šibkejših in pripravljena nuditi svojim članom možnosti človekove promocije, skratka Evropa državljanov in ne Evropa bančnikov in birokratov.
Kaj pa skorajšnje upravne volitve? Prodi predlaga, naj Oljka strne vrste, kandidate pa naj bi izbrali s primarnimi volitvami, da bi državljani prišli do besede.
V večini negativni odmevi na Prodijevo »volilno« potezo
RIM - Prodijevo odločitev o ustanovitvi liste Demokratov za Oljko, s katero se bo z Di Pietrom in župani »stotih mest« predstavil na evropskih volitvah, jemljejo njegovi sostanovalci pod vse manj skupnim krovom Oljke kot odkrito možnost o nastanku nove stranke. S to potezo se je po mnenju liderja Levih demokratov VValterja Veltroni-ja uresničilo to, česar se je najbolj bal, in sicer, da streha Oljke ni več skupna, temveč je bila skupnemu domu dodana še ena soba. S Prodijevo odločitvijo seveda ni zadovoljen niti tajnik Ljudske stranke Franco Marini, ki se je z bivšim predsednikom vlade dogovarjal vse do zadnjega. Med dragim prav njega oz. njegovo stranko sredinske sile pozivajo, naj ponosno reagira in se odloči za politično potezo, ki bo presegala samotno udeležno na evropskih volitvah.
Do Prodija oz. do sporov, ki so nastali v sredini med Cossigo, Prodijem, Marinijem
in Dinijem, je bil včeraj kritičen tudi predstavnik Zelenih Maurizio Pieroni, ki je Prodiju priznal možnost volilnega uspeha, vendar brez trajnejših posledic. Za laburista Vlada Spinija gre pri Prodiju predvsem za željo po revanšu, medtem ko za Enrica Bo-sellija, Demokratični socialisti, Prodijeva poteza ni obsojanja vredna. Za Cossigo bo Prodijeva odločitev Italiji na evropski ravni prinesla veliko škode, predvsem pa Prodi ne more biti več skupen kandidat za Evropsko komisijo. Fausto Bertinotti, tajnik SKP, je podčrtal, da je levosredinska koalicija v veliki krizi, za to pa so krivi Levi demokrati. Pol svoboščin je ocenil Prodijevo potezo kot samoumevno glede na zadnje dogodke, tako gibanje Forza Italia kot Nacionalno zavezništvo pa menita, da bo ponovna cepitev v vrstah večine ošibila predvsem njo, nikakor pa ne oškodovala desnosredinskega zavezništva.
MLEČNE KVOTE / NOVA ZAOSTRITEV PROTESTA
Rejci s traktorji na Malpensi
V Rimu končala delo komisija, ki je preverjala razdelitev kvot
NOVICE
Karabinjerji preiskali preko sto stanovanj
VIDEM - V spodnji Furlaniji, na področju okrog Palmanove, je okrog 400 karabinjerjev včeraj izpeljalo obširno akcijo proti prekupčevalcem z mamili, med katero so opravili na desetine kontrol in okrog sto pregledov stanovanj in drugih objektov. Operacijo je koordiniralo pokrajinsko poveljstvo iz Vidma. Včeraj se ni izvedelo nobene podrobnosti o akciji: znano je samo to, da sledi celi vrsti preiskav, ki so jih v prejšnjih mesecih na področju mamil opravili karabinjerji iz Palmanove.
Čokolada jo bo drago stala
PARTTNICO (PALERMO) - Med delovnim odmorom je stopila pred trgovino, odvila čokolado in jo pojedla. Tedaj se ji je približal finančni stražnik v civilu in ji naložil slano globo, 100 tisoč lir, še več bo moral plačati lastnik trgovine, pol milijona. Dekle je zaposlena kot blagajničarka, vendar ni imela računa, da je čokolado tudi plačala. Odpravila se je v krajevno kasarno, kjer so sicer pokazali razumevanje zaradi morda nekoliko pretirane vestnosti svojega kolega, vendar ji niso mogli pomagati, globo so že registrirali. V tolažbo so ji le dejali, da bo obvestilo o kazni prejela šele čez šest mesecev.
Kljub stavki bodo senatorjem zagotovili zajtrk
RIM - Sindikat uslužbencev v senatu je za ponedeljek oklical dveumo stavko, terjajo več osebja in spoštovanje določil o varnosti. Roke bodo prekrižali najprej od 9. do 10. ure in zatem še popoldne, od 15. do 16. ure. Zagotoviti pa bodo najnujnejše službe (vratar, ambulanta), a uprava palače je »zapovedala« uslužbencem, ki so v okrepčevalnici, da ostanejo na svojem delovnem mestu, tako da senatom ne bodo ostati brez kave in slaščice. Stavka je bolj simboličnega značaja, saj je senat v ponedeljkih dejansko prazen.
Pomlad kot običajno volilna
RIM - Italija bo tudi letošnjo pomlad ubranila naslov države, v kateri se nenehno voli. Ne bo sicer ponovila lanskoletnega »dosežka«, ko so bile volitve štiri tedne zaporedoma, in sicer od 24. maja do 14. junija. Letošnji volilni koledar pa čeprav ga še niso zakoličili potrebni odloki predvideva volilno nedeljo 13. junija, ko bodo italijanski državljani izbrali svoje predstavnike za evropski parlament, obnovili pa naj bi tudi 67 pokrajinskih in nad 4.600 občinskih svetov, od katerih jih je 27 pokrajinskih, šest pa tudi deželnih »prestolnic« (Firence, Bologna, Perugia, Cam-pobasso, Bari in Potenza). V neposredni povezavi z volitvami 13. junija je drugi krog, ki bo 27. junija. Tema datumoma je treba prišteti še referendum, ki bo na nedeljo v obdobju od 15. aprila do 15. junija. In končno bo moral še parlament izvoliti novega predsednika države.
________IGRE / SUPERENALOTTO________
Čakajoč na milijarde...
Milijonski sistemi, da bi zadeli bajno »šestico« (85 milijard)
RIM - Oči milijonov Italijanov bodo nocoj ob 20. uri uprte v televizijske ekrane v pričakovanju magične »šestice« na superenalottu. Po napovedih bo glavni dobitek tokrat veljal kar 85 milijard lir, druga nagrada, »5+1« pa tudi nadvse čednih 28 milijard lir.
O milijardah zadnje in najbolj bogate igre na srečo sanja že vsa država. Vsi igrajo stavke listke s skrito željo po dobitku, vse več pa je takih, ki skušajo priti do milijard po »znanstveni« poti. V zadnjih dneh si vse bolj utirajo pot sistemske stave, pri katerih sodeluje (s svojim denarjem) na tisoče ljudi. Tako je v Tarantu zasebna televizijska postaja Studio 100 izdelala sistem za milijardo lir. Igralcev naj bi bilo 4 tisoč, vsak naj bi plačal 250 tisoč lir. Preteklo sredo je TV postaja že poskusila srečo s sistemom za 400 milijonov lir, s katerim pa so iztržili le 157 milijonov lir.
V Peschiciju, kjer so konec lanskega oktobra s skupinsko stavo zmagali doslej rekordnih 63 milijard lir, so preštudirali sistem za »le« 50 milijonov lir (1.294 kvot po 39 tisoč lir). Upravitelj zmagovitega lokala Fernando De Nittis je takole obrazložil tako »skromno« igro:
»Zakaj naj bi potrošili stotine milijonov? Denar, ki smo ga zmagali oktobra, ne bomo vračali upravi loterije: raje ga bomo uživali.«
V lovu na »šestico« bo povedal svoje tudi Pordenon, a le če nocoj , ne bodo zadeli prvega dobitka. Tam se je deset upraviteljev javnih lokalov združilo v nekakšen konzorcij in s pomočjo izvedenca za izdelavo sistemov pripravili sistem za 700 milijonov lir, ki pa ga bodo igrali prihodnjo sredo, ko naj bi jackpot znašal kakih 100 milijard lir (seveda, če bo tudi nocoj »šestica« odpovedala...) Vsak od 7 tisoč sodelujočih bo plačal po 100 tisoč lir, morebitni dobitek pa ne bi spremenil njihovega življenja: vsak naj bi prejel le kakih 12 milijonov lir.
Tudi danes je torej pričakovati naval pred okenci superenalotta. Spet se bodo ustvarile dolge vrste čakajočih, ki pa bi lahko privedle do nove »bolezni«. Združenje koristnikov javnih lokalov je namreč že opozorilo na pojav »stresa zaradi vrste«, ki naj bi prizadel tiste, ki morajo dolgo čakati v vrsti, preden elektronski strojčki vključijo tudi njihov stavni listek v veliki računalnik superenalotta in italijanskih sanj.
RIM, VARESE - Proizvajalci mleka še vedno čakajo na razjasnitev svojega položaja in tako se je včeraj zaostril njihov protest v Lomabrdiji. Opoldne so namreč s traktorji in kravami protestirali pred prvim terminalom letališča Malpensa, kjer so se tudi utaboriti na zelenici. Protest je bil miren in brez posledic za promet na letališču in za javni red, sicer pa so rejce od blizu nadzorovati karabinjerji in policisti. Voditelji protestnikov zagotavljajo, da bodo mirno demonstrirali vse dotlej, dokler jim vlada ne bo dala odgovorov, na katere čakajo že tri leta.
V Rimu pa je prav včeraj končala svoje delo posebna komisija za preverjanje mlečnih kvot oziroma podatkov deželnih uprav, rezultat njenega truda pa je za več kot 100.000 ton kvot, ki jih bo treba na novo razdeliti, ker so bile »poneverjene«. Poročilo komisije gre zdaj v vlado in parlament, za dokončne podatke o skupnem presežku kvot in o maksiglobi Evropske unije pa bo treba počakati se en teden, ker manjkajo podatki za deželi Lazio in Molise.
MADŽARSKA-SLOVENIJA
LJUBLJANA / ZLSD
Oibanov obisk potrdil dobre odnose
Včeraj podpisali spremembo sporazuma o prevzemu oseb na skupni državni meji
Pahor: Sprejeti ukrepe za zajezitev ilegalnih migracij
Predsednik ZLSD je meni da se mora vlada spoprijeti s problemom
LJUBLJANA - Slovenski premier Janez Drnovšek (na sliki) in predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki je na uradnem obisku v Sloveniji, sta na današnji novinarski konferenci odnose med Slovenijo in Madžarsko ocenila kot zelo dobre; državi pa želita Čimbolj razviti gospodarsko sodelovanje. Premiera sta se danes pogovarjala o programih za izgradnjo prometnic v okviru koridorja št. 5, ki je v Sloveniji prednostnega značaja. V pogovorih o manjšinah sta ugotovila, da obstaja visoka raven zaščite manjšin.
Državi sta danes podpisali tudi spremembo sporazuma o prevzemu oseb na skupni državni meji in sporazum o medsebojnem priznavanju spričeval, diplom, nazivov in naslovov, pridobljenih v Sloveniji in na Madžarskem.
Madžarski premier je poudaril, da preteklost odnosov med državama daje dobro osnovo za njuno nadaljnje sodelovanje. Neizkoriščene možnosti pa obstajajo na področju prometa, mejnih prehodov, Luke Koper in trgovine. Glede priprav na vstop v EU je madžarski gost izrazil upanje, da bosta državi na tej ravni sodelovali tudi v prihodnje, ter da bo sodelovanje na političnem, vojaškem in hgbvinskem področju še boljše.
Državi sodelujeta tudi na večstranski ravni. Slovenija z Madžarsko sodeluje v okviru Cefte in Srednjeevropske pobude, državi pa si prizadevata vstopiti tudi v Evropsko
unijo. Obojestranski interes obeh sosednjih držav je, da bi čim hitreje in istočasno postali polnopravni članici EU, je poudaril premier Drnovšek. Madžarska, ki bo v kratkem postala članica zveze NATO, podpira morebitno članstvo Slovenije v Severnoatlantski zvezi, saj je to po besedah madžarskega premiera regionalni in vseevropski interes.
Slovenija in Madžarska bosta skušali v najkrajšem času rešiti še nekatera manjša odprta vprašanja, vključno z vprašanjem nekaterih mejnih prehodov, ki naj bi jih še odprli ali jih prekategorizirali v mednarodne prehode, je dejal premier Drnovšek. Po besedah madžarskega premiera je treba pozornost nameniti tudi gospodarskemu razvoju obmejnih krajev med državama in obmejnemu sodelovanju.
Gospodarsko sodelovanje Madžarske z Luko Koper je premier Orban ocenil kot vzpodbudno. Glede na to, da potrebuje več izhodov na morje, je
za Madžarsko poleg Konstance in Reke zanimiva tudi Luka Koper. V kratkem naj bi bila sprejeta rešitev o tem, kakšne investicije bodo s tem v zvezi izkoriščene, je povedal premier Orban.
Madžarski gost se je danes sestal tudi s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom. Med njegovim obiskom v parlamentu so glavno pozornost pogovorov namenili manjšinam. Osrednja pozornost med srečanjem madžarskega premiera s predsednikom države Milanom Kučanom pa je veljala zunanji in varnostni politiki.
Premier Orban se je včerajs srečal še s predstavniki madžarske manjšine v Sloveniji. (STA)
LJUBLJANA - Združena lista socialnih demokratov se je po obisku delegacije stranke v prehodnem domu za tujce odločila pozvati vlado, naj na svoji naslednji seji obravnava naraščajoči problem ilegalnih migracij in sprejme ustrezne ukrepe. Sicer Slovenija, je na novinarski konferenci povedal predsednik stranke Borut Pahor, zaradi prevelikega vala imigracij ne bo sposobna izpolniti mednarodnopravnih obveznosti pri uveljavljanju osnovnih človekovih pravic beguncev in azilantov.
Pahor je opozoril, da bo število ilegalnih migrantov brez sistematične ureditve tega vprašanja zaradi kosovske krize in restriktivne schengenske
TRST / IZJAVA SANTAROSSE
Odbor FJK namerava uresničiti reformo prevozov
TRST - Deželna vlada FJK namerava še v tem letu uresničiti reformo javnih prevozov, ki je bila sprejeta z deželnim zakonom štev. 20 leta 1977. Tako je povedal odbornik za prevoze Valter Santarossa, ki je pojasnil, da je v zakonskem predlogu, o katerem razpravlja v teh dneh deželni svet in ki je znan kot »omnibus«, vlada zapisala nekaj predlogov, ki nakazujejo vse vmesne postaje do končne reforme.
Santarossa je dejal, da bodo 30 aprila objavljeni razpisi, ki so bili dogovorjeni z deželami, za dodelitev javne prevozne službe. Natečaj naj bi se končal ob koncu avgusta, zadnje mesece v letu pa bi deželna uprava predvidoma uporabila za sklepanje pogodb z zmagovalci natečaja in za dogovore o morebitnem prehodu osebja ter vozil od nekdanjih k novih zakupnikom.
Santarossa je tudi odgovoril na kritike sindikatov in opozicije zaradi povišanja tarif na medmestnih progah. Po njegovem mnenju je treba tarife prilagoditi tako, da bodo prevozna podjetja pokrivala vsaj 35 odstotkov stroškov z vozovnicami.
politike Italije in Avstrije v prihodnje še naraslo. Zato mora po mnenju ZLSD vlada sprejeti sklepe, s katerimi bo povečala policijski nadzor meje in določila vrhnjo kvoto. Ob tem pa mora doseči še spremembo meddržavnih sporazumov o vračanju oseb, ki so za Slovenijo večinoma neugodni, in skleniti politične dogovore z drugimi evropskimi imigrantskimi državami o delitvi bremena. Po drugi strani pa bi po mnenju ZLSD vlada morala - upoštevajoč načelo humanosti in materialne zmožnosti države - primerno urediti status migrantov. Strateški interes države in njeno ukrepanje na tem področju naj bi Slovenija uredila z resolucijo o migracijski politiki, zato ZLSD vlado tudi poziva, naj predlog, ki je že v pripravi, čim-prej predloži v obravnavo državnemu zboru.
Pahor je komentiral tudi odločitev zunanjega ministra Borisa Frleca, da iz parlamentarne procedure umakne ratifikacijo sporazuma o maloobmejnem sodelovanju s Hrvaško. Gre za odločitev, ki je v danih okoliščinah - predvsem zaradi neenotnosti vladnih strank - "neizogiben korak", je menil Pahor. Ob tem je izrazil prepričanje, da je sporazum o maloobmejnem sodelovanju za Slovenijo in Hrvaško brez dvoma koristen, vendar pa mora slovenska vlada, ki je vodila pogajanja o njem, odpraviti vsa nesoglasja in dvome glede vprašanja državne meje. (STA)
Zmeren potresni sunek na območju Litije
LJUBLJANA -Seizmografi slovenske državne mreže potresnih opazovalnic so Včeraj deset minut čez 9. uro zabeležili zmeren potresni sunek. Kot so sporočili iz uprave RS za geofiziko, je bilo nadžarišče Potresa po predhodnih podatkih 20 kilometrov vzhodno od Ljubljane na območju Litije.
Po prvih podatkih so bili učinki (intenziteta) potresa v širšem na-džariščnem območju četrte stopnje po evropski Potresni lestvici (EMS). Ocenjena Velikostna stopnja (magnituda) Potresa pa je bila 2>3. (STA)
PODBONESEC / MESEC DNI PO SMRTI LUCIANA CHIABUDINIJA
Odšel je eden velikih sinov Benečije
Množica kulturnih delavcev od vsepovsod je počastila spomin na Ponediščaka
Za nekaj ur je bilo tako, kot da je Luciano Chiabudini še med nami. Marsikomu se je zareklo in je govoril celo v sedanjiku: Luciano je tak in tak, dela to in to, tako kot nihče drug ne bi znal. Beneški kulturni delavci so mesec dni po odhodu prijatelja pričarali trenutke, v katerih je bilo vse po njegovem besedilu in scenariju, tako da je nazadnje manjkal samo on.
Spominski večer, namenjen Lucianu Chiabudiniju, priljubljenemu ”Ponediščaku“ se je začel predvčerajšnjim pod noč, z mašo v farni cerkvi v njegovih Lazah, v občini Podbonesec. Maševali so njegovi prijatelji, beneški duhovniki Marino Qualizza, Božo Zua-nella, Dionisio Matevčič ter Emil Cenčič, katerim se je pridružil kobariški dekan Franc Rupnik, po prisotnosti in čutenju tudi on nič manj Benečan od ostalih.
Marino Qualizza je med mašo izrekel nekaj občutenih misli o pokojniku, velikem poštenjaku in vedrem človeku, ki je v kulturnem dogajanju Benečije pustil neizbrisno sled. Naravno nadarjen kot malokdo, Luciano Chiabudini je bil med drugim eden od stebrov
petnajstdnevnika Dom, pri katerem se bo njegova odsotnost, žal, še kako poznala. Qualizza je spomnil na značilen Ponediščakov pozdrav "zdravo in veselo", s katerim je bil razpoznaven do zadnjega, tudi ko ga je zdravje začelo nepreklicno zapuščati.
Franc Rupnik je rojakom Benečanom izrekel sožalje v imenu rojakov s Posočja in se je Chiabudini j a spomnil s toplimi besedami.
"Imel je dar za preproste, vaskda-nje stvari, o katerih je znal pisati tako, kot v resnici so, s pristno ljubeznijo do domačega rodu in jezika, ki se ga nikoli ni učil v kakšni šoli", je dejal Rupnik, “a kljub temu se je izoblikoval v velikega kulturnega delavca. Benečija ga bo gotovo s ponosom prištevala med svoje največje sinove".
Maši v Lazah je sledil spominski kulturni večer v občinski dvorani v Podbonescu, kjer je o priljubljenosti pokojnega pričala množica prijateljev in kulturnih delavcev. Ves kulturni program je bil v znamenju Chiabudinija, njegovih pesmi, kabareta, recitacij in glasbenih spremljav. Z govori, pesmimi, kabaretom in recitacijami so se ga na ganljiv način spomnili Dante Cenčič, župan Marseglia, pevski bor Pod lipo pod vodstvom Nina Specogne, Miha Zuanella in Davide Tomasetig, Dino Chiabai,
Mario Bernjak in Renzo Gariup, Aldo Klodič in Margherita Tru-šnjak, Luigi Fabro, Checco in Chi-ara ter zbor Nediški puobi. In vsakdo od prisotnih se je lahko zavedel, kolikšno dediščino je Po-nediščak zapustil rojakom, (du)
ODPRTA TRIBUNA
Darovalci semena in pravice Slovencev

Stojan Spetič
Ne, naslov ni zgrešen. Med tem, kar se je zgodilo v Monteci-toriu med razpravo o umetnem oplojevanju in nenehnim odlaganjem obravnave zakona o pravicah slovenske manjšine je, kljub vsemu, marsikaj skupnega.
Za prepoved oploditve s semenom tujega darovalca se je namreč izrekla večina poslancev Ljudske stranke, Berlusconijevega gibanja, Severne lige in Nacionalnega zavezništva. Poražena je bila laična levica, ki se je sklicevala na splošno veljavne evropske norme.
Nekaj takega bi se lahko zgodilo z našim zaščitnim zakonom, ko bi se v ustavnem odboru pričela glasovanja. Desnica, od Menie do Niccolinija, bi podprla omejevalne popravke Ljudske stranke in »Masellijev osnutek« bi bil nepopravljivo iznakažen in sprevržen, saj bi se spremenil v nekakšno ponovitev zloglasnega »Maccanicovega osnutka« izpred desetih let. Vrnili bi se v čas etničnih getov, ko bi nam pravice odmerjali sorazmerno z nestrpnostjo večine in na osnovi političnih kupčij v deželnem svetu. Zaščiteno območje bi ostalo kristalizirano za vekov veke, v Trstu pa bi dobili vrnjene samo ruševine Narodnega doma pri sv. Ivanu, zraven pa še prepoved, da bi mu kakorkoli spremenili namembnost. Seveda bi ga morali popraviti na lastne stroške. »Olajšano zastopstvo« pa bi imeli samo od dežele navzdol, do dvojezičnih občin. Si-rokogrudnost pa taka!
Popravki Ljudske stranke so velik korak nazaj tudi v primerjavi z obljubami, ki jih je stranka dajala še na zadnjih deželnih volitvah, ko je računala na del slovenskih glasov. Ni tajnost, da za njimi stoje predstavniki stare tržaške KD, ki jih še vedno navdihujejo predsodki iz časov hladne vojne. Prav zato jih ni podpisal poslanec Ljudske stranke iz naše dežele, pač pa imenitni neznanec, baje iz Toskane.
Nevarnosti stališč Ljudske stranke nismo pravočasno spoznali, ker smo bili prezaposleni s srditim polemičnim obračunavanjem, ki so ga sprožile (po mojem) neprevidne in nepotrebne izjave tukajšnjih voditeljev Hrasta o osrednjem Narodnem domu. Priznajmo, kljub umetno dvi-
gnjenim prašnim zavesam, da lahko razpravljamo in polemiziramo o Budinovem predlogu, naj bo tržaški Narodni dom na razpolago tudi italijanskim kulturnim ustanovam, Ljudska stranka in župan IIly pa nam ga sploh nočejo dati. Kaj je bolje? Mar bi našo ihto ne usmerili raje tja, kamor je že šel del naših glasov, pa nam vračajo milo za drago?
Prepričan sem, in za to si prizadevam skupaj s komunističnima ministroma, da bi v vladni večini čimprej prišlo do raz-čiščenja o časovnih rokih sprejemanja zaščitnega zakona in njegovi vsebini, če ne, ne bo hruha iz te moke.
Nevarnosti ne manjka. Če levi center izgubi evropske volitve, bo D’Alemova vlada padla, jeseni bodo predčasne volitve in tedaj bo vse »Jovo na novo«. Če bo tedaj zmagala desnica, se lahko obrišemo pod nosom za edinstveno ponujeno priložnost.
Tajnik Levih demokratov VValter Veltroni je v Trebčah izjavil, da je za odobritev zaščitnega zakona »potreben čas« in da je treba voditi računa »s strankami v parlamentu«. Časa, iskreno povedano, ni veliko. Zato moramo pohiteti. Zaman bi bila utvara, da obstaja presledek časa, ko za odobritev zakona ne bomo plačali določene cene. Ustavni dolg in perspektiva sožitja so pomembnejša od tisoč glasov na prihodnjih volitvah, ki jih bo Illy zbiral za Prodijevo listo v imenu ohranjevanja »tržaške istovetnosti«.
Da je treba voditi računa z drugimi parlamentarnimi strankami ne more biti dvoma, vendar to ne pomeni kupčije po najnižji ceni, niti popuščanja nacionalistični desnici. Okvir, v katerem je potrebno razči-ščenje, je levosredinska koalicija. Ljudska stranka se mora odločiti, ali bo še naprej igrala staro vlogo nasprotnice Slovencev v zamejstvu in prijateljice v Ljubljani. Navsezadnje ne mislijo vsi z glavo upokojenih voditeljev tržaške KD. Če bo dosežen zadovoljiv kompromis, bomo morali pohiteti, da nas ne prehiti kaj nepredvidenega.
Medtem pa naj vsak sprejme odgovornosti, katerim je kos. Igračkanje z besedami pa pustimo za poznejše čase.
ŽARIŠČE
Jezikovna moč je tudi kulturna in politična moč
Martina Ozbic
Dvojezični ljudje velikokrat pojmujemo svoje stanje dvojezičnosti kot nekaj »Cmobelega« (si ali nisi dvojezičen), ne pa kot nekaj zapletenega, kompleksnega, kakršno je pravzaprav dejansko stanje, z mnogimi različicami. Mnogi razumemo dvojezično situacijo tudi kot dano in ne izbrano situacijo, na katero nimamo vpliva, malo pa tudi vemo o pojavu kot takem, o razvoju, o mehanizmih, vzrokih svojega jezikovnega stanja. Raziskave so-ciolingvistov, psiholingvistov, splošnih jezikoslovcev, fonetikov in drugih strokovnjakov so ponavadi znane le ožjemu krogu zainteresiranih, tako da se naše stališče in vedenje o dvojezičnem stanju.omeji na standardna vsesplošno znana in včasih tudi nekritična mnenja. Zavedanje o svojem jezikovnem stanju pa je nujen pogoj za vsakršno razmišljanje in analizo svoje (jezikovno - kulturne) umeščenosti v socialni prostor.
O dvojezičnosti nasplošno govorimo takrat, ko govorec v komunikaciji obvlada dva jezikovna idioma hkrati, in takrat, ko na nekem geografskem prostoru soobstajata dva jezika, ki ju prebivalci aktivno in pasivno uporabljajo (Smole, 1993). Zaradi variabilnosti pojava in različnega razumevanja dogajanja v dvojezičnosti obstajajo maskimalistične (dvojezičnost je relativno dobro obvladovanje vseh nivojev dveh jezikov in načinov komuniciranja) in minimalistične (zajema tudi pojav diglosije, torej situacijo, ko diglotični govorec ne obvlada vseh socialnih in funkcijskih zvrsti, marveč ponavadi le neknjižne oblike in interesne govorice) definicije (Smole, 1993). Poznamo večjezičnost v okivru enega jezikovnega sistema (poznavanje raznih nivojev enega jezika), dvojezičnost, ki se kaže v polnem obvladovanju dveh različnih jezikovni sistemov, in diglosijo, kjer stopijo na mesto nekaterih, navadno višjih zvrsti materinega jezika (zbornega ali pogovornega jezika), ustrezne zvrsti drugega jezika. Nasplošno lahko rečemo: za dvojezičnost gre v trenutku, ko se uporabljata dovolj dobro zborna in vsaj ena funkcijska zvrst (Smole, 1993) obeh jezikov, kar pa po navadi ni dovolj za dobro delovanje na vseh nivojih v obeh jezikih oziroma kulturnih okoljih. Mnogo avtorjev je opisovalo oblike dvojezičnega delovanja v obliki dvomestnega ali trimestnega kontinuuma, tako da srečujemo termine in stanja stabilne in prehodne (Fishman, 1976), sestavljene in koordinirane (Titone, 1972), aditivne in subtraktivne dvojezičnosti (Lambert, Cummins v Stančič, 1994), dvo/enojezičnosti -dvo/enokulturnosti (Bossard v Fran-cescato, 1981), pojav vmesne govorne oblike - vmesnega jezika (Štrukelj, 1986, Appel, 1990), pretkanega na vseh ravneh z interferencami drugega jezika, in ki ga srečamo pri tistih otrocih, ki so bili od zgodnje otroške dobe v kontaktu z dvema jezikovnima sistemoma, toda z neprimerno in nezadostno stimulacijo v enem izmed dveh jezikov.
Glede na čas jezikovnega učenja ločujemo primarno dvojezičnost (učenje drugega jezika) in kasno dvojezičnost (učenje tujega jezika). Primarna oz. otroška dvojezičnost se nanaša na situacijo, ko je otrok izpostavljen že od rojstva dvema visoko razvitima jezikovnima sistemoma in to enakopravno, istočasno in z enako intenziteto. Oblikujeta se istočasno dva jezikovna sistema. Po mnenju avtorjev Fletche-rja in MacWhimieyja (1995) je dvojezično učenje le zgodnje, simultano dvojezično jezikovno učenje. Ista avtorja predlagata delitev primarne dvojezičnosti na prvotno jezikovno učenje, ki se nanaša na učenje dveh jezikov od rojstva ali najkasneje od prvega meseca življenja, in na sekundarno
jezikovno učenje, ki se nanaša na učenje jezika po prvem mesecu življenja, toda pred drugim letom starosti. Na prvi pogled je razlikovanje med enim in drugim nepomembno, izkazalo pa se je za zelo pomembno pri učenju jezikovnih vzorcev. Sekundama ali pozna dvojezičnost se ponavadi našana na otrokov vstop v vrtec; šolo, okolje, skupnost. Ponavadi je bolj akademskega značaja in nanjo vplivajo jezikovna sposobnost, potreba in motivacija otroka. V glavnem pa je učenje drugega jezika zrcalo učenja prvega jezika. Iz teh dognanj lahko določimo mejo 1. meseca in 24. meseca kot zelo pomembno prelomnico pri učenju primarnega Ll in sekundarnega jezika L2.
Vsa omenjena teoretična izhodišča so lahko iztočnice za razmišljanje, katero in kakšno politiko naj zavzame sleherna oseba v dvojezični situaciji, predvsem pa starši za svoje otroke v zgodnjem, v srednjem in poznem otroštvu, pa tudi mladostništvu. Stabilno, koherentno jezikovno okolje je pri večini zagotovilo za do-, ber jezikovni razvoj, ne le v enem jeziku, marveč v obeh. Pomembno je jezikovno vedenje vseh tistih, ki se z otrokom ukvarjajo že v najzgodnejšem obdobju, in ni vseeno, kje otrok preživi pretežni del dneva. Tudi ni vseeno, če se v družini gleda in posluša televizija oz, radio v enem ali drugem jeziku. Otrokova jezikovna kompetenca je najbolj prizadeta takrat, ko raba jezikov ali zvrsti jezika v otrokovi okolici ni funkcijsko in situacijsko motivirana, ko se meša negle-de na situacijo. Najbolj pomanjkljiva je jezikovna vzgoja v družinah, kjer se posamezne zvrsti slovenščine in slovenski ter italijanski jezik uporabljajo pomešani med seboj, brez zadostnega razlikovanja med njimi. Do motene in nezadostne jezikovne sposobnosti pa prihaja tudi takrat, ko je domača jezikovna vzgoja dobra, mlad človek pa je izpostavljen vsakodnevnemu stiku z italijanščino (to trditev potrjujejo razne raziskave in analize jezikovnega vedenja tržaških Slovencev). Rezultat je diglosija, najbolj pogosta oblika dvojezičnosti v Trstu, ki loči jezik na visoki in nizki nivo. Pojav je značilen za pripadnike etničnih skupnosti, ki niso razvile lastnega knjižnega jezika, ali pa tistih v podrejenem položaju. Dvojezična diglosija po navadi vlada pri manjšinah, ki jih tlači uradni jezik; večina dvojezičnih ljudi obvlada določen nivo v enem jeziku, drugi nivo pa v drugem (Francescato, 1981).
Vsekakor je realnost, pred katero ne moremo in ne smemo zatiskati oči, da je slovenščina na Tržaškem v vseh položajih pretkana z interferencami (semantičnimi, leksikalnimi, fo-netskimi, sintaktičnimi...) iz italijanščine. Stanje slovenščine na Tržaškem je sicer brez dvoma zapleteno, ker nanj delujejo socialni, politični, kulturni, jezikovni faktorji; nahajamo se namreč v kompleksni situaciji med (pravo) dvojezičnostjo in diglosijo (nepopolnim poznavanjem tako enega kot drugega jezika) in se ne moremo več vpraševati le, ali je oseba dvojezična, marveč kako je ta oseba dvojezična. Zavedati pa se moramo, da »jezikovna moč pomeni politično in ekonomsko moč« (Simone, 1983) in da je »jezikovna dominantnost v bistvu odsev socio-kulturne dominantnosti« (Tessarolo, 1990). Zato je za polnovredno bivanje v situaciji, kakršna je naša, nujno, da vsak tehtno premisli in aktivno izbere svojo osebno jezikovno-kulturno politiko, ker vsaka sprejeta odločitev nosi nujno tudi ustrezne posledice. Bogatenje jezika pomeni namreč tudi bogatenje človeka - sebe in bližnjih, pa tudi širše jezikovne in kulturne skupnosti.
ODPRTA TRIBUNA
: _________________________________________________________________________________________________________________________ - ________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Nekaj ugotovitev o pomenu in namembnosti Narodnega doma
Sandi Volk
Spoštovani gospod urednik, debata o bivšem Narodnem domu, (ND) in njegovi usodi, ki se je pred časom razvila v tržaškem tisku v zvezi z osnutkom zakonske zaščite slovenske manjšine v Italiji, me je spodbudila, da zapišem nekaj polemičnih misli o nekaterih stališčih, ki so pravzaprav povzročila debato. Ob tem bom predstavil tudi svoj predlog, ki se je porodil ob prebiranju razprav v zvezi z ND, a tudi iz splošnih razmišljanj in ugotovitev.
Pojdimo po vrsti. Gospod Spada-ro je ND proglasil za simbol in predmet razdora med nacionalnima komponentama, ki sobivata v Trstu. In v imenu preseganja starih nasprotij se je izrazil proti temu, da bi bivši ND vrnil Slovencem, ampak naj bi ND bil na razpolago celotni tržaški skupnosti. Druga varjanta, ona slovenske komponente LD, nekoliko omiljuje, a v ničemer na spreminja teh izvajanj, saj izraža le splošno zaskrbljenost pred možnim zapiranjem vase slovenske manjšine in nadaljnjem ločevanju tu živečih nacionalnih skupnosti. Vendar se ne izjasnju-je o tem, ah naj se ND vme Slovencem ali pa ne.
Taka stališča temeljijo na »osebnem« tolmačenju zgodovine in njenih dejstev in na danes zelo modnem enačenju nacionalizmov. ND lahko smatramo za simbol razkola le, če se postavimo na stališče italijanskega šovinizma, ki vidi že v sami prisotnosti Slovencev napad na »italijanstvo« Trsta (v resnici pa na oblastne pozicije dela tržaških dominantnih slojev). Res je sicer, da je ND nastal tudi kot simbol slovenske prisotnosti v samem mestnem središču in je bil torej tudi izziv prevladujoči liberal-nacionalni strani. Res je tudi, da je slovenski narodnjaški tabor izražal mestoma ostro šovinistična stališča do Italijanov, ki jih ni v ničemer udejanil, tudi ker za to ni imel moči. Lahko bi tudi razpravljali o večkrat odkrito reakcionarnih stališčih slovenskih narodnjakov, npr. glede socialnega vprašanja, ali pa o njihovi (ne) doslednosti v obrambi nacionalnih interesov Slovencev. Vendar ni to predmet sedanje razprave. Dejstvo je, da sta bila položaj in razmerje moči taka, da je bilo delovanje narodnjakov usmerjeno le k zagotovitvi osnovnih nacionalnih pravic slovenskega prebivalstva, nikakor pa ne h kratenju pravic italijnskega dela mesta. Tudi ND je nastal pred-sem iz potrebe, da se slovenskim organizacijam zagotovi možnost nadaljnjega razvoja in delovanja v samem mestnem središču, ker je v Trstu vladajoča »italijanska stran« od konca 19. stoletja načrtno preprečevala slovenskim društvom dostop do večjih dvoran. Kdo je potemtakem postavljal temelje razdoru?
In zakaj naj bi bil simbol razdora le ND? Ali niso simbol razdora in za Slovence in italijanske antifašiste žaljiva poimenovanja tržaških ulic in trgov po šovmističnih italijanskih nacionalistih, npr. DAnnunziu, Timeusu in drugih? Kdaj bo stranka LD zahtevala, da se to stanje spremeni? Ah pa se smatra, kot bi bilo logično, če se je v takšnem razmišljanju dosledni, da so bili za razdor krivi Slovenci, ki so izzvali »zasluženo« reakcijo ker so si drznih poštah vidni v samem mestnem stredišču? V skladu s takim mišljenjem naj bi bili za fašistično nasilje in grozodejstva v Evropi krivi delavci, ker so zahtevah svoje pravice in celo kaj več! Naj bodo potemtakem voditelji LD dosledni in naj se angažirajo za to, da se poderejo spomenik bazobiškim junakom in vsi spomeniki padlim v NOB, saj so nedvomno simboli razdora z italijanskim šovinizmom in fašizmom!
Draga trditev, češ da bi ND v slovenskih rokah postal ponovno simbol razdvojenosti tržaške družbe in nujno zaprt pripadnikom in organizacijam italijanske narodnosti je prav tako vredna komentarja. Ne bom se spuščal v razpravljanje o glavnem problemu, čigave naj bi te »slovenske roke« konkretno bile in s kakšnim kriterijem bi se jih izbiralo. Omejil se bom na izražene postavke. Prvi del trditve vas uči, da se mora oni, ki je doživel krivico, odpovedati svoji pravici, ker rfaj bi to pomenilo izzivanje krivca in ponovno podži-ganje strasti. Drugi del pa izvira iz vsaj delno napačne predpostavke, da je bil ND do leta 1920 zaprt Italijanom. Kronika dogajanja v ND dokazuje, da so prostore (in celo prireditve) ND obiskovali tudi Italijani, čeprav res v njem ni bilo prostora za prireditve (z le eno izjemo) neslo-ve(a) nskih organizacij. Vendar je zgodovina le detalj, pomembno je sporočilo, ki se ga želi posredovah: Slovenci naj bi bili nekako naravno nagnjeni k samo getizaciji. Tako posploševanje in tolmačenje zgolj z nacionalnega zornega kota pa je povsem zavajujoče. Zakaj naj bi bil je bivši ND na razpolago vseh mestnih komponent, ko so najpomembnejši mestni kulturni »hramovi« (Verdi, Rosseth, Krožek za kulturno in umetnost - CCA) razen v redkih primerih v preteklosti, posvem nedostopni za slovensko kulturno ustvarjalnost? Mar se smatra, da je za premagovanje »slovenske zakrknjenosh« nujno potrebno, da bivši ND soupravljajo svetovljani takega kova kot so Cam-ber, Menia ah Codarin?.
Prešel bi sedaj na pozitivnejši del . svojega razmišljanja. Ta izhaja iz nekaj zelo preprostih ugotovitev. Prva je ta, da je prisotnost slovenske manjšine v strogem mestnem središču Trsta (a, kar mi je znano tudi v Gorici) skoraj nevidna. Razen redkih dvojezičnih napisov na pročeljih uradov dveh denarnih zavodov in doma pristaniških delavcev je v samem mestnem središču znakov, ki bi nepoučenega someščana ali tujca opominjali na to, da tu žive tudi Slovenci, res malo. Druga ugotovitev je ta, da je velika večina naših italijanskih someščanov zelo slabo poučena o zgodovini in značilnostih slovenske prisotnosh. Prav poznavanje dejstev pa lahko pripomore k preseganju pregrad, ki so jih leta iredenh-zma, fazizma in hladne vojne ustvarila (v sicer mnogo manjši meri, kot bi bilo pričakovati) med tu živečima nacionalnima skupnostima. Zaradi tega se strinjam s predlogom odgovornega urednika g. B. Brezigarja, da bi se v prostore bivšega ND vselila SLORI in NSK. Prav tako se strinjam s tem, da je slovenski manjšini potrebna agilna »izložba«, ki naj nepoučenega tujca in domačina seznani s slovensko stvarnostjo. K temu bi pa dodal še nekaj. Ge je SLORI že po definiciji raziskovalna znanstvena ustanova, ima tudi NSK svoj raziskovalni (in dokumentarno-arhivistični) oddelek, in sicer Odsek za zgodovino. Ta je v nekaterih italijanskih medijih in vodičih celo predstavljen kot »museo e archivio degli sloveni in Itaha«, kar na žalost Odsek za sedaj ni. Ali ne bi bilo vendar primemo, da se sugestijo, ki prihaja iz neslute-ne strani, sprejme in udejani in da Slovenci končno tak muzej in arliiv (ali nekaj temu zelo podobnega) postavimo na noge? Kot prvi korak bi lahko postavili stalno razstavo o slovenski prisotnosti v mestu in okohci, ali celo v Italiji. Za to obstaja danes, tako znotraj omenjenih ustanov, kot tudi izven njih, potreben znanstveno in shokovno usposobljen manjšinski kader. Prav tako pa je na razpolago, na SLORI-ju in v NSK, kot tudi v pri-
vatnih in j atolih arhivih, obsežno gradivo za postavitev in stalno izpopolnjevanje razstve.
Prav bivši ND bi bil najprimernejši sedež take razstave. To zaradi zgodovine in lege palače, a tudi ker bi na ta način bila v neposredni bližini Muzeja Risoigimenta (Museo del Ri-sorgimento, muzejske zbirke o zgodovini nacionalistično usmerjenega dela italijanskih Tržačanov) in bi se tako razstavi lahko dopolnjevali v ustvarjanju za obiskovalca popolnejše slike zgodovine našega mesta.
Potrebno pa je preseči prikazovanje naše zgodovine za potrebe samo-utrjevanja in samopotrjevanja slovenske nacionalne zavesti. Rastava mora biti mišljena predvsem za ne-slovence in jim nuditi čim popolnejšo sliko vseh vidikov naše zgodovine. Morala bi prikazovati politično in socialno razčlenjenost slovenskega življa v Trstu in okohci, z vsemi njegovimi protislovji in brez zamolčevanja manj lepih strani. Le tako bi lahko nam samim in drugim omogočili, da si ustvarimo/jo čim popolnejšo sliko naše zgodovine, ki naj pomaga k razumevanju današnjih značilnosti slovenskega življa v Trstu. Taka razstava bi presegla pomen samopotrjevanja Slovencev in bi bila pomembna obogatitev celotne muzejske ponudbe Trsta, ki dobiva vse bolj poudarjeno vlogo središča kulturnega turizma.
Imela pa bi nedvomno tudi druge učinke. Bila bi to prilika, da se končno izvede načrtno zbiranje vsega onega včasih podcenjevanega raznovrstnega gradiva, ki se nahaja v kleteh in podstrešjih številnih slovenskih družin.-V mislih imam predvsem vse tisto, kar zgodovinarji imenujejo ljudsko pisanje (dnevniki, dopisi, itd.) in ki postaja vse bolj pomembno gradivo za zgodovinsko znanost. Nastal bi lahko tako arhiv ljudskega pisanja (ki ne bi nujno hranil le gradiva manjšinskega izvora), ki bi zbrano tovrstno gradivo moral ne le urediti, ampak tudi vrednotiti. Nastanek take ustanove bi pomenil za naše mesto tudi priložnost vključitve v sicer specifičen proces evropskega nadnacionalnega povezovanja, saj je podobni arhivi v celi Evropi vse bolj množijo in medsebojno povezujejo. Ne bi pri tem podcenjeval možnosti, da se uredi tudi hramba gradiva, ki ga proizvajajo slovenske ustanove. Vse to bi lahko pomembno prispevalo k zaustavitvi nedvomno za manjšino negativnega pojava odhajanja manjšinskih kadrov v Slovenijo, ali vsaj k utrjevanju njihovih vezi z rojstnim mestom.
Zbrano gradivo bi lahko imelo tudi druge uporabe. S primemo tehnično opremo bi bilo mogoče tudi nuditi obiskovalcu vrsto poljudnih pripomočkov za razumevanje naše stvarnosti, od videov do zgoščenk itd.. A tudi bolj »tržle« stvari, npr-vsakovrstne spominke.
Za vse to pa so potrebna finančna sredstva in politična volja. Kot je pred časom pravilno poudaril Milan Bufon, je problem v tem, ah vodilni krogi slovenske manjšine smatrajo, da je slovenski manjšini znanstveno raziskovalna in kulturna dejavnost na profesionalni ravni potrebna ali pa ne. Glede na to, da se vse bolj rado poudarja, da je prisotnost manjšine bogastvo za celotno družbo, pa presega problem ozko manjšinski okvir. Za to poklicane jarme ustanove moraj dokazati z dejstvi (finančnimi sredstvi), da je prisotnost manjšinskega intelektualnega kadra in znanstveno poglobljeno poznavanje manjšinske zgodovine in stvarnosti interes celotne, tudi večinske komponente, deželne (in ne samo dežehie) dražbe.
DAN SLOVENSKE KULTURE
DOLINA / ODSEK FRANKOVEC-ZAVLJE
Danes v Boljuncu osrednja proslava
Misli in besede dijakov namesto slavnostnega govora
Poziv prebivalcev proti gradnji ceste
Dolinski občinski svet je preložil odobritev sredstev - Zadovoljstvo 208 krajanov
Dan slovenske kulture sovpada letos s 150-let-nico smrti Franceta Prešerna. Kot je že običaj, se našega naj-večjega pesnika in z njim narodnega kulturnega praznika spomnimo z vrsto prireditev in proslav. Za naše kulturne organizacije in še zlasti za šole je Prešernov dan priložnost za osve-
tlitev in potrditev kulturne zavesti in samozavesti. V teh dneh nekako polagamo obračun naše kulturne ustvarjalnosti. V nekaterih društvih so že proslavljali, v drugih pa bodo v prihodnjih dneh. V številnih primerih so se društva povezala s krajevnimi šolami, da bi skupno proslavljali, kar je še zlasti razve-
seljivo in spodbudno. Sicer pa prihaja letos zgled za sodelovanje med šolo in kulturnimi organizacijami že s samih osrednjih Prešernovih proslav, ki bosta potekali danes zvečer v občinskem gledališču Franceta Prešerna Boljuncu za tržaški del, jutri popoldne pa v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža za
goriško območje. Organizatorji letošnjih proslav -to so Zveza slovenskih kulturnih društev. Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta - so se letos odločili, da namesto običajnega govornika dajo besedo dijakom slovenskih višjih srednjih šol, ki bodo prebrali nekaj svojih misli ob našem kulturnem prazniku.
Pokroviteljstvo nad drevišnjo proslavo v Boljuncu si je prevzela dolinska občinska uprava, ki je s tem naglasila povezanost uprave z občani in njihovo kulturo, kar bo poudaril v svojem pozdravnem nagovoru župan Boris Pangerc.
Program se bo pričel z nastopom Kvarteta Tartini, ki bo uvodoma podal Mozartovo skladbo Serenada v G-duru. Govorjeni del proslave bosta po mislih dijakov nadaljevala igralca Alda Sosič in Jan Leopoli, ki bosta prebrala odlomke iz novejših del slovenskih pisateljev, ki živijo v Italiji. Tako bomo poslušali odlomke iz romanov Alojza Rebule Cesta s cipreso in zvezdo, Marija Cuka Pena majskega vala, Sergeja Verča Skrivnost turkizne meduze, nekaj pesmi iz zbirke Jurija Paljka Nedorečenemu ter odlomek iz dela Dušana Jelinčiča Tisti vonj po Krasu, ki nas spominja na nekoč popularne Slovenske športne igre. Proslavo bo sklenil Kvartet Tartini, ki bo zaigral dela Karla Pahorja in Antonina Dvoraka. Proslava se bo pričela ob 20.30.
Dolinski občinski svet na seji 28. januarja ni odobril finančnih sredstev za gradnjo ceste Frankovec-Zavlje, zadevo je preložil, in s tem je osrečil del prebivalstva. Vsaj 208 podpisnikov dopisa, ki sta ga tudi našemu dnevniku v njihovem imenu poslali Antonella Gum (Zavije 389) in Tatiana lurada (Frankovec 412). Kot so zapisali v sporočilu, krajevno prebivalstvo načrtovane cestne povezave ne rabi, njena gradnja bi bila zelo draga, cesta pa bi povzročila onesnaževanje predela in bi na naravno okolje kvamo učinkovala. Takšno stališče je tretjina prebivalcev Frankovca in Zavelj že izrazila pred dobrim letom in tudi tedaj poudarila, da je odklonilno stališče do ceste vprašanje zdravega razuma, dobrega upravljanja in spoštljivega odnosa do naravnega okolja.
Trenutno, piše v sporočilu, sta naselji, ki ležita na severnih obronkih Zlate krone na skrajnem južnem zahodnem predelu dolinske občine, povezani »samo« s stezo, kar pa povsem zadošča potrebam krajevnega prebivalstva. Glede na njuno lego, saj sta le nekaj metrvo stran od velike prometnice, Ul. Flavia, ki poteka po teritoriju tržaške in miljske občine, ni nujna njima neposredna cestna povezava. Morda bi prav prišla le avtomobilistom, ki bi se v konicah radi izognili prometu in bi na ulico Flavia namesto v Zavija zavozili po »krožni poti« po Frankovcu. Po presoji podpisnikov bi s tem na času ne pridobili, pač pa bi lahko hitreje
Na šolah priprave na Dan kulture
Prešernov duh v teh februarskih dneh preveva tudi slovenske šole. Domala na vsaki šoli so učiteljice in profesorji spregovorili (ali pa še bodo v ponedeljek) o pesniku iz Vrbe ob 150-letnici njegove smrti. Na osnovnih šolah se priprave na Prešernove proslave v teh dneh stopnjujejo. Ponekod, kot na primer na pro-seški osnovni šoli Avgusta Černigoja, so priredili celo teden kulture, ki se bo zaključil v ponedeljek s osrednjo prireditvijo. Na drugih šolah se pripravljajo na šolske prireditve in na sodelovanje na proslavah, ki jih prirejajo domača kulturna društva.
Na dolinskem koncu bo stekla skupna šolska proslava konec februarja. Na njej bodo nastopili petošolci in dijaki nižje srednje šole Simona Gregorčiča,
ob njih pa še združena dramska skupina iz Brega s spevoigro Čarovnik iz Oza, ki so jo mladi že uspešno predstavili ob božiču.
Učenci miljske celodnevne osnovne šole Albina Bubniča bodo nastopili na Prešernovi proslavi, ki jo bo priredilo Društvo Slovencev miljske občine 26. februarja. Prireditev bodo obogatili s svojo vedro mladostjo, s pesmicami, recitacijami in plesi.
Že sinoči pa so se učenci ricmanjske osnovne šole Ivana Trinka-Zamejskega izkazali na Dnevu slovenske kulture, ki ga je v kulturnem domu v Ricmanjih priredilo SKD Slavec. Učenci četrtega razreda so uprizorili igrico Ko so bili krokarji še pisani, petošolci pa so pripravili lepljenko o Prešernu.
Po napovedih bo zelo zanimiv jutrišnji na-
stop učencem domjen-ske šole Mare Samsa na proslavi, ki jo prireja domače društvo Frana Venturinija. Uprizorili bodo prizor Sojenje volku, v katerem bodo nastopile ži-valice, gobice, rožice, sodniki, tožilec in branilec, pa tudi sam Grimm, ki je v svoji Rdeči kapici izrekel najhujšo obsodbo volku. Pravljice nasploh obravnavajo volka kot hudobno bitje, domje-nski učenci pa bodo skušali dokazati, da se tudi v volku nekaj dobrega skriva.
Dijake nižje srednje šole Srečka Kosovela z Opčin čaka kar dvojni nastop. Jutri bodo sodelovali na proslavi ob dnevu slovenske kulture, ki ga prireja SKD Tabor, »svojo« proslavo pa bodo priredili v sredo, 10. februarja, prav tako na Prosvetnem domu na Opčinah.
V ROJANU / SAMOTNA SMRT PRILETNEGA MOŠKEGA V OPUŠČENEM POSLOPJU
Sedel je negibno v naslanjaču
Našli so ga na naslanjaču, oblečenega, z balak-iavo na glavi. Tledel je z rokama na naslonjalih, kot jriftogi ljudje njegovih let, 'j0 si privoščijo urico ali ^Ve počitka pred televizijo.
glavo je imel nagnjeno rra ramo. Bil je negiben.
Zdravnik sodne medi-crne, ki so ga bili v četrtek Zvečer poklicali v opušče-poslopje v Ul. Tor S. Jero i v Rojanu, je ugoto-VlL da je moški sedel tako Zgibno že dva ali tri dni. /°Cen datum in uro smrti 0 določila šele obdukcija rilpla. Morda bo težje |jgotoviti, kdo je bil sploh „ oski, navidezne starosti do 70 let, ki si je tisto akotno poslopje izbral za v°)e zadnje počivališče.
"oliciji je bila podi-ajoča se stavba že dobro :nana. Periodično so jo Pragledovali, ker so vedele]’ ..so si jo številni Ošarji uporabljali kot za-J zatočišče. Ob obi-k 11 80 ljudi z roba druž-rraga življenja tudi foto-
grafirali, in prav takrat posnete fotografije bodo morda sedaj pomagale razkriti, kdo je v resnici bil moški z naslanjača.
Ko je v četrtek popoldne na policiji zabrnel telefon in je operater službe za hitre zdravniške posege obvestil, naj posežejo v Ul. Tor S. Piero 1, so agenti openskega komisa-
riata že vedeli, kam jim je iti, in verjetno tudi, kaj jih tam čaka. Vhod v poslopje je zapirala viseča pločevinasta ploskev. Policisti so poklicali gasilce, da so jo odstranili. Sele nato so lahko vstopili v veliko, kakih 60 kvadratnih metrov veliko sobano v pritličju. Tla so prekrivali odpadki, iztrebki, prah; z
zidov, ki jim je zob časa skoraj popolnoma oluščil omet, je viselo na desetine plastičnih vrečk s pokvarjenimi živili in starimi, preperelimi oblačili. Iz vsesplošnega nereda je izstopal le naslanjač s sedečim, negibnim človekom. Pri sebi ni imel nobenega dokumenta, da bi ga lahko prepoznali.
Po prvem hitrem pregledu je zdravnik sodne medicine izključil, da bi moški umrl nasilne smrti. Na izčrpanem telesu ni bilo opaziti znakov nasilja. Po vsej verjetnosti je moški shiral.
Agenti so pogledali tudi v drugo sobano, da bi ugotovili, ali se je morebiti še kdo od številnih tržaških marginalcev zatekel v poslopje. Našli so zložljivo posteljo, nekaj starih predmetov in - tudi tam - polno odpadkov.
Človekovo truplo so občinski delavci prepeljali v mrtvašnico, kjer bo na razpolago sodnim oblastem. Kdo ve, ali bodo kdaj ugotovili, kdo je bil in od kod je prihajal. Doslej je znano le, kje in kako je odšel: v napol podrtem, opuščenem poslopju, popolnoma sam, sedeč v naslanjaču, z balaklavo na glavi in rokama pritrjenima na naslonjalih.
vozili po Frankovcu, ki je zaenkrat miren in neo-snažen predel.
Na županov ugovor, češ da se o cesti govori že dvajset let in da je zadevo tudi sam vključil v program, pa podpisani prebivalci odgovarjajo, da je še veliko drugih nerešenih vprašanj, ki so bila prav tako vključena v županov program. Med glavnimi vprašanji so prebivalci
navedli ureditev vodne napeljave, gradnjo doma za ostarele, vzdrževanje krajevnih šol, pripomnili pa so še, da na tistem območju ni napeljan metan in tudi kanalizacija ni v redu. Ob navedenem pa podpisani prebivalci Zavelj in Frankovca pozivajo dolinske javne upravitelje, naj ne skvarijo tega malega in mirnega zelenega kotička.
NOVICE
Kovinarji krešejo kopja
V	ponedeljek se bodo v konferenčni dvorani BIG v Ul. Flavia 23/1 sestali člani vodstev sindikatov kovinarjev FIOM-CGIL, FIM-CISL, UILM-UIL, da bi razpravljali o delovni pogodbi. Dosedanja pogajanja ne zadovoljujejo kovinarjev, ker je združenje delodajalcev Federmeccanica doslej zavrnila vsako soočenje o delovni platformi. Vsedržavno vodstvo sindikatov je zato že napovedalo 4-urno stavko. Na sestanku bodo govorili o oblikah protesta, pa tudi o pripravi na srečanje med obema stranema, ki bo 11. februarja. Sestanka (začel se bo ob 9.30) se bo udeležil tudi predstavnik vsedržavnih tajništev Piero Laurenza.
Prof. Pavle Merku v ponedeljek na Tartiniju
V	ponedeljek, 8. februarja ob 15. uri bo v veliki dvorani konservatorija »G. Tartini« srečanje s skladateljem Pavletom Merkujem. Merku bo govoril o svojem skladateljskem delu in bo orisal nekatere svoje skladbe za flavto in klavir. Flavtistka Luisa Sello, ki poučuje na Tartiniju, in Ri-naldo Zhok, ki konservatorij dokončuje, bosta dopolnjevala njegovo podajanje prav z izvajanjem nekaterih njegovih skladb. Za vstop je treba dvigniti brezplačno vabilo pri vratarju konservatorija.
Prevozniki čez mejo brez mednarodnih dovolilnic
Finančna straža je januarja prijavila sodstvu pet slovenskih in enega hrvaškega avtoprevoznika, ker so s svojimi tovornjaki prestopili mejo brez ustrezne mednarodne dovolilnice. Organi oblasti so ugotovili prekrške na mejnih prehodih na Pesku in pri Škofijah. V istem mesecu so finančni stražniki tudi zaplenili pet tovornjakov in osem prometnih dovoljenj. Preteklo leto so zaplenili nekaj sto ponarejenih dovolilnic, 49 tovornjakov ter prijavili sodstvu 73 ljudi.
V	Trstu aretirali moškeaa, obsojenega na dosmrtno ječo
Tržaška policija je v četrtek zvečer v nekem hotelu v Lignanu aretirala 5 5-letnega biologa Gio-vannija Rapoteza, ki ga je nekaj ur prej porotno sodišče v Caltanisetti obsodilo na dosmrtno ječo zaradi umora mornarja Damiana Nicastra. Po razsodbi sodišča, naj bi Rapotez ubil Nicastra 31. julija 1994. leta. Slednji je bil skiper, ki je delal tudi za Rapoteza. Biologu je nekaj mesecev prej v dveh obrokih izročil 41 milijonov lir, da bi mu preskrbel jadrnico. Čakal je nekaj časa, ker pa o jadrnici ni bilo ne duha ne sluha, je od biologa zahteval, naj mu vrne denar. Rapotez naj bi mu dostavil ček za 42 milijonov lir in pol (vključena je bila tudi skiper jeva plača), ki bi ga lahko vnovčil 1. avgusta 1994. Tega pa Nicastro ni mogel storiti, ker je dan prej izginil. Po izsledkih preiskave naj bi ga Rapotez ubil, ga privezal za sidro in truplo vrgel v morje. Zato je bil tudi obtožen, da je skril truplo.
Rapotez je vedno zanikal vpletenost v umor. Po njegovem mnenju naj bi skiperja ubili tihotapci z drogo. Ponavljal je, da ga sodstvo preganja, ker je sin Luciana Rapoteza, ki je bil v petdesetih letih obsojen po krivem in je po nedolžnem preživel v zaporu 31 mesecev.
Zasačili avtomobilsko miš
V	petek ob 3.30 zjutraj je policijska izvidnica v Ul. Milizie presenetila mlado avtomobilsko miš. 25-letni Christian iz Ul. S. Marco 75 je bil pravkar vlomil v štiri tamkaj parkirane avtomobile. V njegovem nahrbtniku so našli dva avtoradia, fotografski aparat in nekaj drugih predmetov. Aretirali so ga zaradi tatvine.

POBUDA ODBORA OD BANOV
Demonstracija na Opčinah
Proti pribežnikom v kasarni pri Banih
Jutri zjutraj, ob 10.30, se bodo zbrali na Opčinah, na Brdini, od koder bodo v sprevodu krenili po Proseški ulici do križišča pred Obeliskom in nazaj. Z demonstracijo hočejo še enkrat izraziti svoj protest proti nameri, da bi v bivši vojašnici pri Banih namestili pribežnike, ki čakajo na izgon iz države. Pobudo so člani »spontanega vaškega odbora od Banov« včeraj obrazložili na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali kar pred samo kasarno. Istočasno pa te dni z letaki vabijo prebivalstvo, da se udeleži jutrišnjega shoda.
V tiskovnem sporočilu spontani odbor najprej pojasnjuje, zakaj shod prirejajo: z njim hočejo sensibilizirati javnost in občinske ter državne organe na probleme in posledice, ki bi jih center prinesel Banom in ne samo njim, temveč vsej ožji in širši okolici. Oh tem ugotavljajo, da že poldrugi mesec zaman čakajo, da bi jim kdo povedal, kakšna usoda jih sploh čaka. Križem rok pa ne bodo ostali, trdijo, in jutrišnji shod je prvi odgovor.
Odbor zatem navaja razloge, ki po njegovem mnenju govorijo proti odprtju centra. Najprej ugotavlja, da vas šteje 195 prebivalcev, število pribežnikov bi bilo skoraj enako številu vaščanov, namestili bi jih 170, pri čemer ni znano, koliko časa bi sploh ostali, prihajali pa bi iz vse severne Italije. Drugi problem se po mnenju odbora nanaša na samo varnost vaščanov, češ, kdo bo pa odgovarjal, če kdo od tujcev zbeži iz kasarne in prizadene zlo' kateremu od domačinov. Ob tem spominjajo, da »italijanska država v zandjih letih ni naredila prav nič za naš Kras, a sedaj hoče v naše domove naseliti begunce«. Skupaj s pribežniki bi prišlo tudi veliko agentov, omenjajo 200 policajev in karabinjerjev, »kar bi tudi predstavljalo velike težave za do-
mačine«, trdi še sporočilo, ki pa obenem poudarja, da jutrišnja manifestacija sploh ni politične narave, temveč le pobuda spontanega vaškega odbora. Na demonstracijo vabijo tudi predstavnike policijskih sindikatov Sap in Lisipo.
Oglasili so se tudi pri Ccd. Senatorja te stranke Callegaro in De Santis sta namestitev pribežnikov pri Banih ocenila za »neoportuno« in »nevarno«. V vprašanju, ki sta ga nslovila notranji ministrici Rosi Russo Jervolino, spominjata, da je vsak dan v Trstu
»20 tisoč delavcev, ki so iz držav izven EU«, nadaljujejo se prihodi pribežnikov, nedavno pa je prišlo do napetosti med silami javnega reda ter tujci, ki so v tranzitu ali v gosteh v sprejemnih centrih. Po mnenju senatorjev Callegara in De Santisa bi namesto odprtja sprejemnega centra morali povečati nadzor na meji, okrepiti število agentov, uveljaviti zakon o izgonu ter se zavzeti za dvostranska srečanja s slovensko vlado, s katero bi se dogovorili o skupnih preventivnih pobudah.
KRIŽ / JAVNA SKUPŠČINA
Kriški Ljudski dom ni in ne bo na prodaj
Imenovali mešano komisijo, ki bo preverila možnosti
Kriškega Ljudskega doma ne bo nihče prodal. To je glavno zagotovilo, ki ga je dalo tržaško vodstvo stranke Levih demokratov na sinočnji odprti slupščini v Križu.
Da je bila zaskrbljenost res živo zasidrana med Križani, je dokazala že nabito polna dvorana bivše domove gostilne. Za govorniško mizo pa so sedeli Miloš Budin, strankin deželni blagajnik Gianni Torrenti, Stellio Spadaro, Claudio Tonel ter strankina funkcionarka Daniela Ciak. Zbranemu občinstvu je uvodoma spregovoril tajnik kriške sekcije LD Se-verino Sedmak, ki je na kratko obnovil zadnje dogodke v zvezi z vaškim Ljudskim domom. Uradni lastnik stavbe je namreč imo-vinska družba Levih demokratov, ki je po odpovedi preteklega najemnika domove gostilne stavbo v bistvu zaprla javnosti. Predstavniki strankinega vodstva so večkrat poudarili finančne težave, ki stranko silijo v smotrnejšo uporabo imovine. Na prošnjo Zdravka Bezina je Torrenti zbranim ponudil tudi nekaj številk, iz katerih je bilo razvidno, da bi normalno obratovanje doma stalo približno de-
PR1BEŽNIKI / V LANSKEM LETU
Zavrnili so jih nekaj tisoč
O tem je bil govor na nedavni konferenci sil javnega reda
Policijske sile so lani na meji zavrnile kar 4.216 tujih državljanov, medtem ko je bilo 1.729 takih, ki so mejo ilegalno prestopili, vendar so jih takoj zatem prijeli in nemudoma izročili pristojnim slovenskim organom. Tako izhaja iz podatkov, ki so jih posredovali na nedavni deželni konferenci, na kateri so obravnavali dejavnost tržaške prefekture in sil javnega reda.v zvezi z bojem proti pribežnikom v tržaški pokrajini.
Prefektura je nadalje izdala 1057 dekretov o upravnem izgonu proti tujcem, ki so ilegalno prišli v Italijo. Poleg tega so sile javnega reda bodisi avtonomno kot na podlagi navodil sodnih oblasti uvedle preiskavo proti 295 osebam, ki so vpletene v ilegalno priseljevanje; v tem okviru so na licu
mesta aretirali 120 oseb, medtem ko je državno pravdništvo izdalo 66 zapornih nalogov. Prefektura je nadalje obravnavala 59 prošenj za ponoven vstop v Italijo (na podlagi zakona št. 40 iz lanskega leta), sedaj pa se ukvarja s 113 zahtevami po preklicu dekreta o izgonu (veliko jih je povezanih s tako imenovano »sanacijo«). Nadalje so pripravili 41 prizivov »v obrambo notranjega ministrstva« pred deželnimi upravnimi sodišči in pri preturah, in sicer po pritožbah proti dekretom o izgonu, ki jih je izdal tržaški prefekt. Po odobritvi zakona št. 40/98 namreč notranjega ministrstva pred pretorjem ne zastopa več okrajna državna advokatura, temveč ga zastopajo prav funkcionarji prefekture.
set milijonov mesečno.
Društvo Brin, ki je v zadnjih letih skrbelo za Ljudski dom, je tudi jasno povedalo, da si tako visokega finančnega bremena nikakor ne more dovoliti. V tem smislu je lastniku stavbe oz. stranki prišla ponudba nekega zasebnika, ki bi dom namenil pretežno gostinski dejavnosti.
Posegom političnih predstavnikov je sledila razprava, med katero so prišla na dan različna mnenja o morebitnih alternativnih namembnostih pomembnega objekta. Vsi pa so si bili v bist-
vu edini v ugotovitvi, da gre dom smotrneje izkoristiti, vsak predlog pa mora seveda sloneti tudi na jasnem finančnem načrtu.
Skupščina se je zaključila z imenovanjem mešane komisije vaščanov in funkcionarjev stranke, v kateri bodo Križane za sedaj predstavljali Francko Stefančič, Niko Sirk, Sergij Sedmak, Severine Sedmak, Franc Katonar. Komisija si je obenem zadala nalogo, da v teku poldrugega meseca preveri vse možnosti rešitve ter z zaključki v rokah po-
novno skliče podobno odprto skupščino, (igb)
»Umetnice v kavami«
V kavami »Caffe degli Specchi« na Trgu Unita bodo danes ob 11. uri odprli razstavo del tržaških in dragih slikark. Razstavo »Slikarke v kavarni« prirejajo razne ženske organizacije v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov iz Kopra. Svoja dela bo razstavljalo osem umetnic iz našega mesta ter Majda Škrinjar, Liliana Stipanov in Fulvia Zudič z druge strani meje.
MUZEJ REVOLTELLA / JUTRI PRVO SREČANJE
Igranje z umetnostjo za otroke
Včeraj predstavili pobudo za predšolsko in šoloobvezno mladino
Predšolski otroci, učenci osnovnih šol in dijaki nižjih srednjih šol se bodo lahko odslej posvečali Igri umetnosti. Gre za pobudo, ki jo občinski odbomištvi za kulturo in šolstvo v sodelovanju z muzejem Revoltella in občinskimi rekreato-riji namenjajo otrokom predšolskega in obveznega šolskega loka. Pobudo, ki se bo začela že jutri dopoldne, so včeraj predstavili v Modrem salonu tržaškega županstva. Odbornik za kulturo Roberto Damiani, odbornica za šolstvo in mladinsko problematiko Maria Teresa Bassa Po-ropat, direktorica muzeja Revoltella Maria Massau Dan in odgovorna za občinske rekreatorije Gabriella Beuk so želeli predvsem naglasiti pomen pobude, s katero bodo skušali otrokom na njim dosto-pem način predstaviti skrivnosti in privlačnost mnetnosti.
V konkretnem so vzgojitelji v občin-
skih rekreatorijih pripravili šest različnih »poti«, ki bodo vodile po istem številu delavnic. Otroke bodo seveda razdelili glede na starost, vsaka skupina pa se bo spopadla z dvema nizoma, z Igro prosojnosti in Igro oblik. Na šest poti igranja z umetnostjo bodo mladi udeleženci lahko krenili šest nedelj. Prvo srečanje iz niza bo na vrsti že jutri dopoldne, namenjeno pa je otrokom iz zadnjega letnika vrtca in prvih razredov osnovne šole. Otroci se bodo z vzgojitelji srečali okrog 9.45 - 10-uri. Glede na dejstvo, da se vsakega srečanja lahko udeleži le 30 otrok, je nujna predhodna prijava. Prijave sprejema muzej Revoltella od 9. do 19. ure (tel-040/311-361), za podrobnejše informacije pa se lahko zainteresirani obrnejo na rekreatorije Pitteri (tel. 040/768-358), Lucchini (tel. 040/360-782) in Brunner (tel. 040/414-661).
POBUDA TRGOVINSKE ZBORNICE / ČETRTA IZVEDBA n
Tudi letos tradicionalne Obrti na trgu
Prireditev bo na Borznem trgu od 23. aprila do 2. maja - Prijave do 31. marca
Tudi letos bodo nastopile Obrti na trgu: gre za že tradicionalni prodajni sejem, ki ga letos četrtič prireja tržaška Trgovinska zbornica v sodelovanju zustanovo ESA in krajevnimi združenji obrtnikov. Tokratna, četrta izvedba prireditve bo na Borznem trgu od petka, 23. aprila do nedelje, 2. maja, vsega bo torej trajala 10 dni. Prireditelji so jo časovno umestili v obdobje, ko bodo v Trstu potekale tudi športno-rekreacijske prireditve pobude »Bavisela«, ki že itak predvideva vrsto spremnih dogodkov na različnih
področjih, kot so na primer koncerti lahke glasbe in pa predstavitve modelov modnih ustvarjalcev.
Prodajni sejem Obrti na trgu je seveda prvenstveno namenjen krajevnim obrtnikom, še zlasti tistim, ki nadaljujejo za naše kraje značilno dejavnost. Zainteresirani za nastop na letošnji prireditvi se morajo obrniti na urade za promocijo pri Trgovinski zbornici in povprašati za dodatne informacije in za obrazce za prijavo. Rok za prijavo zapade 31. marca ’99, v primem, da bi se prijavilo višje število
zainteresiranih od tistega, ki ga določa razpoložljiv prostor - obrtniki bi za deset dni domovali v lesenih hišicah, ki jih Trgovinska zbornica uporablja za tovrstne pobude -, bi prireditelji opravili izbor. Pri tem bi upoštevali večjo ali mnajšo afiniteto obrtnika glede na vsebino prireditve, porazdelitev po raznih sektorjih in tudi datum prošnje. Vsak sodelujoči bo moral plačati milijon lir, kateremu bo treba dodati davek IVA, prireditelj pa bo poskrbel za vse birokratske, tehnično-organizacij-ske in promocijske usluge.
PRIHODNJI ČETRTEK
Predstavitev knjige s prevodi Prešernovih pesmi
Predstavitev bo ob 18. uri v avditorij11 muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27, o pesniku in knjigi bosta spregovorila Marija Pirjevec in Marko
Kravos, Prešernove
pesmi v izvirniku 111 Depangherjevem Pre vodu pa bosta bra Nikla Panizon ter Vladimir Jurc. Sodeloval bo tudi TržaS oktet
Na pobudo Skupine 85 (predsednica Patri-zia Vascotto), odbor-ništva za kulturo Občine Trst (podžupan Roberto Damiani) ter Zveze slovenskih kulturnih društev (predsednik Ace Mermolja) bo v četrtek, 11. februarja, predstavitev knjige »France Prešeren - Poe-sie Pesmi« z novimi italijanskimi prevodi Giorgia Depangherja.
OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE
Drevi v SSK praznik mladih ustvarjalcev
Razglasitev zmagovalcev natečaja in nagrajevanje
Pred več kot enim desetletjem se je v Slovenskem kulturnem klubu Uveljavila ideja, da je lepo in koristno, da postane vsakoletni praznik slovenske kulture vzpodbuda za mlade talente, ki so ustvarjali bodisi na literarnem kot na likovnem ali fotografskem področju. Izkazalo se je, da so mladi res potrebni takih vzpodbud, saj nimajo prav dosti priložnosti, da bi se izkazali izven šolskega okolja. Slovenski kulturni klub pa vsako leto razpisuje pravi natečaj, zato imajo niladi ustvarjalci priložnost, da njihova dela presodi komisija, obenem pa jih spozna širša publika sovrstnikov pa
tudi starejših. Vsa naj-grajena dela so namreč pozneje tudi objavljena v Rasti, ki je mladinska priloga revije Mladike.
Tudi letos se je natečaja udeležilo zadovoljivo število mladih s Tržaške in Goriške. Že nekaj tednov se v rokah članov komisije počasi zbirajo prispevki. Letos so komisije sestavljene tako: Duilio Vecchiet, Marjan Jevnikar in Mario Magajna za fotografijo, za likovne izdelke Jasna Merku, Stefan Pahor in Jurij Paljk, ki je obenem skupaj z Marijo Cendo in Alenko Štoko tudi član literarne komisije.
Praznik mladih ustvarjalcev se bo začel danes ob 18.30, ko bo v
prostorih kluba, v ulici Donizetti 3, odprtje razstave izdelkov ter recital literarnih prispevkov, vse tri komisije pa bodo na koncu razglasile zmagovalce natečaja. Vsekakor pa bo imela tudi publika priložnost, da izrazi svoje mnenje, saj je predvidevno tudi njeno glasovanje. Nagrade za njboljše pa bosta tudi letos darovali draguljarna Malana z Opčin in Slovenska prosveta.
Večer bo vsekakor zanimiv, ker je gotovo vsa naša skupnost radovedna, če je med mladimi, nad katerimi se tako radi poritožujemo, še kaj ustvarjalnega duha. Po vsem povedanem pa se verjetno lahko potolaži-
mo, da bo med nami vzklil še kak talent. Obiskovalcem vsekakor priporočamo točnost, da omogočimo vsem udeležbo tudi na skupni Prešernovi proslavi, ki bo ob 20.30 v Boljuncu.
Breda Susič
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
6.	februarja 1999
PAVEL
Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 17.17 - Dolžina dneva 9.57 - Luna vzide ob 23.29 in zatone ob 10.15
Jutri, NEDELJA,
7.	februarja 1999
RIHARD
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,7 stopinje, zračni tlak 1028 mb ustaljen, veter 8,3 km na uro severo-zahodnik, vlaga 82-od-stotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN
OKLICI
Rodila sta se Enrico Marchetti in Isabel Stella Perentin.
Umrli so: 87-letni Car-lo Stefani, 78-letni Eure-lio Ubaldini, 81-letna Flora Melani, 75-letna Anna Perusco, 78-letni Giuseppe Danieli, 88-let-na Clementina Lissiach, 88-letna Pierina Millo, 78-letna Giuseppina Prodan, 83-letna Elena Tassi-ni, 92-letna Carmela Sca-lettari, 95-letna Maria Paoletti, 68-letna Laura Ganz, 86-letna Maria Ar-dossi, 87-letna Giovanna Ljubetich, 97-letni Mario Derin, 36-letni Francesco Pertichino, 84-Ietna Lud-milla Frandolic, 91-letna Maria Maizen, 54-letna Ružiča Dmgovic.
OKLICI: prodajalec Pierpaolo Zennaro in uradnica Eriča Basso, zo-botehnik Lorenzo Va-scotto in natakarica Maria Cristina Maggiolo, obrtnik Claudio Sterle in prodajalka Michela Sepi-ch, mehanik Marco Fait in trgovka Eriča Bembi, prodajalec Andrea Davia in farmacistka Isabella Berti, zapriseženi čuvaj Stefane Corrias in uradnica Alessandra Licher, trgovec Andrej Volpi in poklicna bolničarka Barbara Sobar, podjetnik Patrick Spadoni in prodajalka Elena Camiolo, zidar Fulvio Barbiani in uradnica Guendalina Zampollo, šofer Fabrizio Mazzaroli in čistilka An-tonella Ferrazzoli, pro-gramater Marco Apollo-nio in programaterka Adriana Čačič, delavec Giovanni Del Principe in uradnica Manuela Stibbi, podjetnik Gianni Varini in gospodinja Maria Cristina Gerin.
[J LEKARNE
Od ponedeljka, 1. februarja, do sobote, 6. februarja 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
PREJŠNJO NEDELJO V FiNŽGARJEVEM DOMU
Festival mladosti in glasbe
Nastop posameznikov in glasbenih skupin iz zamejstva in Slovenije
V nedeljo, 31. januarja, se je v openskem Marj anišču odvijalo zanimivo srečanje mladih. Ob Don Boskovem Prazniku so Odbor za mladinsko pastoralo, Skupina Shalom, Slovenski kulturni klub. Mladi v odkrivanju skupnih poti, s pomočjo Finžgarjevega doma, Marijanišča, openske in repentabr-ske župnije organizirali Festival mladosti in glasbe, da bi na poseben način praznovali Don Boška, svetnika, ki se je popolnoma posvetil mladini. Bistvo srečanja je bilo srečanje mladih, ki imajo nekaj skupnega: željo po izražanju, iskanju novifi poti, ustvarjanju nekaj novega; skratka željo po glasbi, kakorkoli naj se Ona razodeva.
Program dneva je bil raznolik. Mladi so se srečali že zjutraj, ob 11. uri na mladinski maši v openski župni cerkvi, ki jo je oblikoval prvi gost festivala, t. j. dekliška pevska skupina * Metulji« iz Rekovnika v Ljubljani. Skupina je zapela lepo število avtorskih pesmi in prisotne presenetila z izdelano vokalno tehniko in lepoto besedil in glasbe. Po maši je sledilo skupno kosilo in sprostitev v Marija-Mšču, a že ob 14. uri so se prvi udeleženci festivala prikazali s svojimi instrumenti in spraševali organizatorje, če lahko poskusijo nekaj akordov na odru. Seveda se je to dalo, saj se je ob 15. uri moral začeti centralni trenutek dneva: Festival glasbenih skupin in posameznikov. Zaželjeno je bilo, da se vsak nastopajoči predstavi 8 tremi pesmimi, od katerih vsaj ena avtorska; ena na temo vrednot, druga
duhovno tematiko in tretja po lastnem okusu. S tako izbiro programa so °rganizatorji hoteli dokazati, da se z glasbo lahko posredujemo veliko pozivnih vrednot in da danes mladi Verujejo v take vrednote in jih širijo dtdi s svojo glasbo. Ge je kdo od teh kdaj mislil, da je sam, sedaj ve, da to M res, saj je videl, da so se tudi drugi Prijavili na tak festival.
A kdo so pravzaprav mladi, ki so nastopali v Finžgarjevem domu? Program Se je začel z »Metulji«, ki so kot gostje 2apeli tri pesmi za uvod festivala, pojem pa prepustili oder zamejskim »ko-j^gom«. Prva se je predstavila Martina Zapež, ki je publiki predstavila poleg krasnega glasu, tudi tri tematsko zani-Zve pesmi: »Mir«, »Perversioni« in *Ei fu«, katerih je avtorica sama. Na kitaro jo je spremljal Aljoša Saksida. Jrugi je zasedel oder Enrico Lapel, ki Se je sam spremljal s kitaro. Zapel je tri avtorske pesmi z zelo globokim spo-jocilonu »II ritorno degli eroi», »Buon ^atale»in »Sanje«. Nato je bila na vrsti
skupina »Kain name», ki jo sestavljajo Giulia Chendi (kitara in glas), Iztok Cergol (kitara), Paolo Vigini (bas) in Enrico Chendi (bobni). Zapeli so najprej »Bojim se samote« skupine Gloria, ki so jo preuredili za glas in instrumente, »Puščava sna« skupine Sank rock in »Dežuje, grmi«, glasba in besedilo Cergol, Pečenik, Smotlak. Po tej zanimivi mladi skupini sta se na odru predstavila Martina Feri (glas) in Paolo Bembi (kitara in glas), ki že nekaj časa skupaj nastopata. Ta duo se je predstavil s pesmijo »Pod oknom«; to Prešernovo poezijo je uglasbil Paolo Bembi, »Lullaby od Birdland« Rogersa in Shearingova.»I wanna be like you«. Seveda je Martina presenetila vse s svojim posebnim temnim glasom. Duu je sledila Andrejka Možina (glas), ki je ob spremljavi Aljoše Saksida (kitara) zapela tri slovenske pesmi: »Žerjavica ljubezni« in »Tvoja ljubezen»Tullia Možine in znano slovensko »Poletna noč«. Njeno izvajanje je bilo zelo doživeto, Kot zadnja se je predstavila sku-pina »Kraški ovčarji«, že zelo znana v našem okolju. Skupino sestavljajo Aljoša Saksida (glas in kitara), Matej Gruden (glas in klaviature), Danilo Pahor (bas) in Iztok Cergol (violina in glas). Zapeli so »V moji vasi«, besede in glasba Matej Gruden, »Primorska roža« in »Boču da se napijem«, besede in glasba Aljoše Saksida.
Ob koncu nastopov se je festival nadaljeval s pogovorom, na katerem so sodelovali vsi, ki jih je zanimalo poglobiti določene glasbene teme; pogovor je tekel o načinu nastopanja pred publiko, kako posredovati poslušalcu sporočilo določene glasbe, kako je nujno biti na odru jasni in resnični, o tem, do kje je neka glasba duhovna in kje je meja med duhovno in komercialno glasbo, zakaj je nekaj umetnina in nekaj ne itd. Po takem zanimivem pogovoru, na katerem sta sodelovali tudi skupini iz Slovenije, je bil ob 19.uri koncert ene od teh, to je mladinske glasbene skupine »Mladost, pesem, prijateljstvo« iz Ljubljane. Trideset mladih pevcev in glasbenikov, ki vsako sredo oblikujejo študentsko mašo pri frančiškanih pa Tro-mostovju v Ljubljani, se je predstavilo s koncertom duhovnih in raznih mladinskih pesmi in vse prisotne pridobilo z vedrino svojega nastopanja. Zaključek celega srečanja je bil ples, na katerem so se zbrali nastopajoči in poslušalci in se skupaj zabavali s skupino »Kraški ovčarji«, ki je poskrbela za dobro glasbo.
Raffaella Petronio
Ul. Baiamonti 50 (tel. 040 812325), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (tel. 040 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124).
Sesljan (tel. 040 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1.
Sesljan (tel. 040 208334)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Oberdan 2 (tel. 040 364928)
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040	3995053 in 040
3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
PRIREDITVE * v
SLOVENSKI KULTUR-
NI KLUB - Ul. Donizetti 3, vabi danes, 6. februarja, ob 18.30, na PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV. Na sporedu bo odprtje razstave likovnih in fotografskih izdelkov ter recital literarnih prispevkov mladih, ki so se udeležili natečaja. Komisija bo nagradila zmagovalce natečajev, publika pa bo volila posebej. Vljudno vabljeni vsi!
SKD TABOR in SREDNJA SOLA SREČKA
KOSOVELA - Prosvetni dom Opčine: Ob dnevu kulture in 100-letnici smrti pesnika Dragotina Ketteja, jutri, 7. februarja, ob 17. uri »ŽIVLJENJE JE VEČEN BOJ...« (D. Kette). Nastopajo dijaki srednje šole S. Kosovela, mladi SKD Tabor, pojeta Andrejka Možina in David Vidah, na klaviaturo igra Aljoša Starc, ter MoPZ Tabor pod vodstvom A. Sluge. Izbor in režija Olga Lupine.
KULTURNO DRUŠTVO FRAN VENTURINI in COS MARA SAMSA prirejata dan slovenske kulture jutri, 7. februarja 1999, ob 17. uri v Domu Antona Ukmarja-Mira. Sodeluje otroški vrtec iz Ric-manj, učenci COS Mara Samsa, dekliška pevska skupina Valentin Vodnik. Priložnostno misel bo podala Matejka Grgič.
PUB LIVERPOOL 1914
organizira koncert jutri, 7. februarja, ob 21. uri. Igrala bo skupina VVeavers.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in SLOVENSKA PROSVETA
v Trstu vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO ob dnevu slovenske kulture v ponedeljek, 8. februarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3. Na prireditvi bodo podelili priznanja XXIV. natečaja Mladi oder in nagrade XXVII. literarnega natečaja Mladike. Slavnostni govornik bo zamejski pisatelj Rafko Dolhar. Nastopil bo pianist Stefano Artesi iz razreda prof. Mojce Siškovič z dvema skladbama C. Saint Saensa.
Maja je presrečna, saj je v Četrtek, 4. februarja naenkrat dobila bodisi sestrico
Zalo
kot tudi bratca
Jakoba
Mami Sari Zobec in oCku Andreju Bole Čestitajo ter se z njima vese-
Iii0	noneti
SLOVENSKI KLUB -
Gregorčičeva dvorana (Ul. S. Francesco 20) -" OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE se bodo v torek, 9. februarja, ob 20.30, v klubskih prostorih predstavili s svojimi deli mladi ustvarjalci Matteo Di-mai, Zulejka Paskulin, Tatjana Udovič, Vanja Glavina in Rok Oppelt. Dajana Kočevar, Ivana Terčon in Klara Vodopivec bodo podale splet poezij tržaških slovenskih pesnikov. Oktet Odmevi bo s petjem oplemenitil prikaz nastopajočih. Vljudno vabljeni!
GLASBENA MATICA TRST - 4. abonmajski koncert - v torek, 9. februarja, ob 20.30 v Deut-scher Hilfsverein, Ul. Co-roneo 15: Duo Danja Lukan, sopran in Marko Ozbič, klavir. Na sporedu: Smareglia, Merku, Viozzi, Wolf, Visnoviz, Mahler. Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 10. februarja 1999 ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, proslavo dneva slovenske kulture. Priložnostni govor bo imel televizijski novinar Marij Cuk, recitirala bo prof. Irena Žerjal, glasbo pa bo ponudil duo kitar Elisa Komar in Andrej Močilnik, gojenca glasbene Sole Marij Kogoj, iz razreda prof. Marka Ferija. Vabljeni!
KLUB PRIJATELJSTVA vabi v četrtek, 11. februarja, ob 16. uri, člane in prijatelje v dvorano v Ul. Donizetti 5, 1. nad., na veselo srečanje in zanimiv klavirski koncert.
H] OBVESTILA
SLOVENSKO ZAMEJSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO J.V. VALVASORJA vabi vse ljubitelje zgodovine na voden ogled razstave o srednjeveškem življenju na Goriškem gradu, ki bo jutri, 7. februarja. Ogled, ki ga bo vodila dr. Lucia Pillon, bomo začeli ob 14. uri, pred vhodom Goriškega gradu (pod beneškim levom).
PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi na ogled razstave BORSTANSKA NARODNA NOSA, danes, 6. februarja od 17. do 20. ure, jutri, 7. februarja od 15. do 20. ure in v ponedeljek, 8. februarja od 17. do 20. ure. ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST vabi vse otroke na obisk jame v Briščikih, danes, 6. februarja 1999. Zbirališče na Trgu Oberdan, ob
14.45.	Prijavite se na tel. št. 040-360324.
SREDNJA SOLA SREČKO KOSOVEL prireja proslavo ob dnevu slovenske kulture v Prosvetnem domu na Opčinah, 10. februarja, ob
11.30.	Vljudno vabljeni!
OTROCI, POZOR, POZOR! V soboto, 13. februarja, od 13.30 do 17. ure, bo na sedežu TPK Sirena, Miramarski drevored 32, OTROŠKA PUSTNA MAŠKARADA. Čakajo vas igre, glasba in smeh. Za informacije in prijave tel. St. 040-360324, vsak dan, razen sobote, od 10. do 13. ure, ali na sedežu Zadružnega centra za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, Trst.
SVECENISKO BRATSTVO SV. PIA X., ki ga je ustanovil msgr. Lefebvre, v Ul. S. Nicolo 27/A, obvešča, da bo jutri, 7. februarja, ob 18. uri, tradicionalna sv. maša v latinščini. Rožni venec in spoved, tudi v slovenskem jeziku, pol ure pred mašo.
MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176.
KUD MAGNET pričenja nov sklop tečajev, ki bodo potekali v prostorih srednje šole Iga Grudna v Nabrežini. Tečaj keramike, ki ga bo vodila kera-mičarka Anica Pahor, se bo pričel že v ponedeljek,
8.	februarja, z možnostjo izbire ob ponedeljkih dopoldne od 9. do 12. ure ali popoldne od 15. do 18. ure in ob četrtkih zvečer od 18. do 21. ure. Postopni tečaj enkrat tedensko, intenzivni dvakrat tedensko, vedno tri ure skupaj. Prostih je Se nekaj mest. Informacije po tel. 040-220202. Prijave sprejemamo tudi za tečaj strukture likovne govorice, ki ga bo vodil grafični oblikovalec Leonardo Calvo z možnostjo izbire ob petkih od 18.30 do 21. ure in ob torkih in petkih od 10. do 13. ure. Informacije po tel. 040-364211. Od 6. marca do konca aprila bosta potekala tečaja o kreativni domis-liji in doživljanju barvne govorice, ki ju bo vodila akademska slikarka Ani Tretjak z možnostjo izbire urnika ob sobotah dopoldne od 9. do 11. ure ali popoldne od 15. do 17. ure. Za informacije tel. št. 040-220680.
KD FRANCE PREŠE-
REN iz Boljunca prireja PUSTOVANJE v ogrevanem šotoru pri gledališču, od četrtka, 11. do torka, 16. februarja. Igrajo: v četrtek, 11.2. JUKE BOX, v petek, 12.2. STATUS SYM-BOL, v soboto, 13.2. HAPPY DAY, v nedeljo,
14.2.,	od 14. ure dalje OTROŠKO PUSTNO
RAJANJE, zvečer ples s skupino STATUS SYM-BOL, v ponedeljek, 15.2. tradicionalni ples z VESELIMI GODCI, v torek, 16.2. ples s skupino CALIFOR-NIA.
DEFILE PUSTNIH MA-
SK bo v petek, 12. februarja ob 20.30 v Prosvetnem domu ha Opčinah. Prijavnice so na razpolago v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Prijavite se lahko do četrtka, 11. februarja. Čakajo vas bogate nagrade!
SD KONTOVEL organizira OTROŠKO PUSTNO ZABAVO v nedeljo, 14. februarja in v torek, 16. fe-^ bruarja, od 15.30 do 19. ure v kulturnem domu na Proseku. Sodeluje mladinska skupina AO Jaka Stoka. Vabljene maske!
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. uro).
S ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa sporoča staršem, da bo v ponedeljek, 8. februarja 1999, ob 18. uri na podružnici -Canestrinijeva ploščad, 7 -izredni roditeljski sestanek za manj uspešne dijake.
Ob nenadomestljivi in prerani izgubi priljubljenega prijateja Renata izrekava najino najgloblje sožalje družini
Ines in Claudio
	VOZNI RED VLAKOV				
	VEUAVEN OD 27. SEPTEMBRA 1998 DO 29. MAJA 1999				
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
4.49	(R)	Tržič (5.13), Portogruaro (5.53), Mestre (6.52),	(2.35)	(IR)	Benetke (0.15), Mestre (0.26), Portogruaro (1.21), Tržič
		Benetke (7.05).			(2.03).
5.35	(IR)	Tržič (5.59), Portogruaro (6.40), Mestre (728),	(6.33)	(R)	Portogruaro (5.12), Tržič (6.09) .'‘i
		Benetke (7.41).	(7.01)	(D)	Portogruaro (5.40), Tržič (6.33).1*1
5.56	(IC)	Tržič (6.20), Portogruaro (6.58), Mestre (7.39) -	(721)	(R)	Portogruaro (6.12), Tržič (6.56).
6.58		vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan.	(7.52)	(D)	Portogruaro (6.44), Tržič (7.26).1*’
	(R)	Tržič (7.22), Portogruaro (8.14).1*1	(8.33)	(D)	Cervignano (7.54), Tržič (8.07), iz Pontebbe-Vidma.™1
7.19	(E)	Tržič (7.44), Portogruaro (8.27), Mestre (9.07), Benetke (9.18). Tržič (8.17), Portogruaro (8.55), Mestre (9.33) -nadaljuje v Salerno (vozovnica z dodatkom).	(8.50)	(E)	iz Ženeve, Mestre (7.04), Portogruaro (7.45), Tržič (8.26).
7.53	(IC)		(920) (9.31)	(R) (E)	Portogruaro (8.00), Tržič (8.53).™’ iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro (8.22), Tržič (9.06), tudi iz Neaplja in Rima®
9.00	(IR)	Tržič (9.24), Portogruaro (10.03), Mestre (10.47), Benetke (10.59).	(10.48)	(IR)	Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.42), Tržič (10.25).121
1024	(IR)	Tržič (11.00), Portogruaro (12.03), Mestre (12.47), Benetke (12.59).™"	(11.11)	(IR)	Benetke J8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.42), Tržič
11.00	(IR)	Tržič (11.24), Portogruaro (12.03), Mestre (12.47), Benetke (12.59).121	(11.58)	(E)	Benete (9.50), Mestre (10.01), Portogruaro (10.37), Tržič (11.34). Benetke (11.50), Mestre (12.01), Portogruaro (12.42), Tržič (13.25).
12.00	(IR)	Tržič (12.24), Portogruaro (13.03), Mestre (13.47), Benetke (13.59).	(13.48)	(IR)	
13.00	(D)	Tržič (13.24), Portogruaro (14.03), Mestre (14.47), Benete (14.59).	(14.48)	(IR)	Benetke (12.50), Mestre (13.01), Portogruaro (13.42), Tržič (14.25).
14.00	(IR)	Tržič (1424), Portogruaro (15.03), Mestre (15.47), Benetke (15.59).	(16.01)	(IC)	iz Salerna, Mestre (14.22), Portogruaro (14.57), Tržič (15.37).
14.18	(R)	Tržič (14.49), Portogruaro (15.46).1*1	(16.21)	(D)	Benetke (14.22), Mestre (14.33), Portogruaro (15.15),
14.52	(IC)	Tržič (15.16), Portogruaro (15.54), Mestre (16.32), Benetke (16.43), nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom).	(17.07)	(IC)	Tržič (15.58). iz Milana, Benetke (15.14), Mestre (15.26), Portogruaro (16.03), Tržič (16.43).
15.00	(D)	Tržič (15.24), Portogruaro (16.03), Mestre (16.47), Benetke (16.59).	(17.48)	(IR)	Benetke (15.50), Mestre (16.01), Portogruaro (16.42), Tržič (17.25).
16.00	(IR)	Tržič (16.24), Portogruaro (17.03), Mestre (17.47), Benete (17.59).	(18.48)	(IR)	Benetke (16.50), Mestre (17.01), Portogruaro (17.42), Tržič (18.25).
16.19	(IC)	Tržič (16.43), Portogruaro (17.21), Mestre (17.59), nadaljuje v Rim (vozovnica z dodatkom).	(19.48)	(IR)	Benetke (17.50), Mestre (18.01), Portogruaro (18.42), Tržič (19.25).
17.00	(D)	Tržič (17.26), Portogruaro (18.16).(*)	(20.33)	(R)	Benetke (18.30), Mestre (18.42), Portogruaro (19.27),
1729	(E)	Tržič (17.53), Portogruaro (18.36), Mestre (19.14), Benetke (19.25).	(20.48)	(IR)	Tržič (20.11).1*1 Benetke (18.50), Mestre (19.01), Portogruaro (19.42),
17.34	(D)	Tržič (18.00), Cervinjan (18.13).1*11,1 (za Videm-			Tržič (20.25).
		Pontebba)	(21.52)	(IC)	iz Milana, Mestre (20.12), Portogruaro (20.48), Tržič
17.39	(R)	Tržič (18.09), Portogruaro (19.20).™'			(21.28).
18.00	(IR)	Tržič (18.24), Portogruaro (19.03), Mestre (19.47), Benetke (19.59).	(22.33)	(IC)	iz Rima-Termini, Mestre (20.37), Portogruaro (21.13), Tržič (22.11).
18.57	(E)	Tržič (19.22), Portogruaro (20.04), Mestre (20.46), Benete (20.57).1*1 (za Lecce)	(23.12)	(R)	Benetke (20.52), Mestre (21.04), Portogruaro (22.00), Tržič (22.45).
1926	(R)	Tržič (19.56), Portogruaro (20.55).°’	(23.53)	(E)	Benetke (21.56), Mestre (22.07), Portogruaro (22.44), Tržič (23.28).
20.00	(IR)	Tržič (2024), Portogruaro (21.03), Mestre (21.47), Benete (21.59).			
2022	(E)	Tržič (20.46), Portogmaro (21.23), Mestre (22.04), Milan- Lambrate (1.27) - nadaljuje v Ženevo; nadaljuje tudi v Rim (6.15) in Neapelj C.F.(8.58).|a|			
22.24	(R)	Tržič (22.50), Portogruaro (23.40).			
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	[SMER	URA	VRSTA	SMER
(5.12)	(D)	Tržič (5.36), Gorica (6.00), Videm (6.32) - ™>.	(6.41)	(D)	Videm (5.21), Gorica (5.51), Tržič (6.15) - '*’.
(5.43)	(R)	Tržič (6.11), Gorica (6.37), Videm (7.14) -1*1.	(7.33)	(R)	Videm (6.01), Gorica (6.37), Tržič (7.03) - !*'.
(6.16)	(D)	Tržič (6.40), Gorica (7.04), Videm (7.32) - (*>.	(7.43)	(D)	Videm (6.36), Gorica (6.59), Tržič (7.21) - '*’.
(6.40)	(R)	Tržič (7.08), Gorica (7.34), Videm (8.10) -m.	(8.28)	(R)	Videm (7.00), Gorica (7.33), Tržič (7.59) - <*’
(7.13)	(IR)	Tržič (7.36), Gorica (7.57), Videm (8.21).	(8.38)	(R)	Videm (7.10), Gorica (7.44), Tržič (8.09) -l**’.
(8.06)	(R)	Tržič (8.34), Gorica (9.00), Videm (9.36) -	(8.33)	(D)	Videm (7.28), Tržič (8.08)-1*’1”.
(8.13)	(D)	Tržič (8.39), Gorica (9.03), Videm (9.33) -m.	(8.40)	(D)	Videm (7.33), Gorica (7.56), Tržič (8.18) - '*’.
(9.13)	(IR)	Tržič (9.36), Gorica (9.57), Videm (10.21).	(9.13)	(R)	Videm (7.45), Gorica (8.18), Tržič (8.44) - '*’.
(10.06)	(R)	Tržič (10.34), Gorica (11.00), Videm (11.37) -l**1.	(9.48)	(IR)	Videm (8.41), Gorica (9.04), Tržič (9.26).
(11.13)	(IR)	Tržič (11.36), Gorica (11.57), Videm (12.21).	(10.42)	(D)	Videm (9.26), Gorica (9.54), Tržič (10.17) -l*"7’.
(11.40)	(R)	Tržič (12.08), Gorica (12.34), Videm (13.10) -n.	(11.38)	(R)	Videm (10.10), Gorica (10.43), Tržič (11.09) - '**’.
(12.06)	(R)	•Tržič (12.34), Gorica (13.00), Videm (13.37) - '"l	•	(12.33)	(IR)	Videm (11.26), Gorica (11.49), Tržič (12.11).
(12.13)	(D)	Tržič (12.39), Gorica (13.03), Videm (13.32) - '*>.	(13.38)	(R)	Videm (12.10), Gorica (12.43), Tržič (13.09) - '**’.
(12.40)	(R)	Tržič (13.08), Gorica (13.34), Videm (14.11)-1*114’.	(13.42)	(D)	Videm (12.26), Gorica (12.53), Tržič (13.17) - '*’.
(13.13)	(IR)	Tržič (13.36), Gorica (13.57), Videm (14.21).	(14.19)	(R)	Videm (12.48), Gorica (13.24), Tržič (13.52) -m).
(13.23)	(R)	Tržič (13.51), Gorica (14.17), Videm (14.54)-'T	(14.33)	(IR)	Videm (13.26), Gorica (13.49), Tržič (14.11).
(14.06)	(R)	Tržič (14.34), Gorica (15.00), Videm (15.36) - '“l	(15.12)	(R)	Videm (13.40), Gorica (14.16), Tržič (14.44) -
(14.13)	(D)	Tržič (14.37), Gorica (15.00), Videm (15.30) -l*1.	(15.38)	(R)	Videm (14.10), Gorica (14.43), Tržič (15.09) - v*'.
(14.35)	(R)	Tržič (15.03), Gorica (15.29), Videm (16.06)-1*’.	(15.45)	(D)	Videm (14.26), Gorica (1456), Tržič (15.20) -(*’.
(15.13)	(IR)	Tržič (15.36), Gorica (15.57), Videm (16.21).	(16.33)	(IR)	Videm (15.26), Gorica (15.49), Tržič (16.11).
. (16.06)	(R)	Tržič (16.34), Gorica (17.00), Videm (17.36) -	(17.42)	(D)	Videm (16.26), Gorica (16.53), Tržič (17.17).
(16.13)	(D)	Tržič (16.37), Gorica (17.01), Videm (17.31) - '‘"T	(18.21)	(R)	Videm (16.48), Gorica (17.24), Tržič (17.52) -m.
(16.40)	(R)	Tržič (17.08), Gorica (17.34), Videm (18.10) -m.	(18.33)	(IR)	Videm (17,26), Gorica (17.49), Tržič (18.11).
(17.13)	(IR)	Tržič (17.36), Gorica (17.57), Videm (18.21).	(19.21)	(R)	Videm (17.49), Gorica (18.25), Tržič (18.53) -
(17.34)	(D)	Tržič (17.59),VidemfmS)-™1.	(19.42)	(R)	Videm (18.23), Gorica (18.53), Tržič (19.17)|6’.
(17.46)	(R)	Tržič (18.14), Gorica (18.41), Videm (19.19)-'T	(20.18)	(R)	Videm (18.50), Gorica (19.24), Tržič (19.50) - '*’.
(18.06)	(R)	Tržič (18.34), Gorica (19.00), Videm (19.36) - '“l	(20.33)	(IR)	Videm (19.26), Gorica (19.49), Tržič (22.11).
(18.13)	(D)	Tržič (18.37), Gorica (19.01), Videm (19.29) -1*’.	(22.02)	(D)	Videm (20.38), Gorica (21.128), Tržič (21.35).
(18.40)	(R)	Tržič (19.08), Gorica (19.34), Videm (20.10){m.	(22.33)	(IR)	Videm (21.26), Gorica (21.49), Tržič (22.10).
(19.13)	(IR)	Tržič (19.36), Gorica (19.57), Videm (20.21).	(1.03)	(R)	Videm (23.26), Gorica (24.00), Tržič (0.26).
(20.10)	(D)	Tržič (20.36), Gorica (21.00), Videm (21.29).			
(21.13)	(IR)	Tržič (21.36), Gorica (21.57), Videm (22.21).			•
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
0.11	(E)	Ljubljana, Zagreb, Budimpešta	6.53	(E)	prihaja iz Budimpešte preko Zagreba in Ljubljane
9.07	(E)	Ljubljana, Zagreb, Vinkovci	10.54	(IC)	prihaja iz Zagreba preko Ljubljane - od Opčin do Trsta avto-
12.19	(E)	Ljubljana, Budimpešta			bušni prevoz
18.17	(IC)	od Trsta do Opčin avtobusni prevoz, nato z vlakom preko	17.12	(E)	prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane
		Ljubljane do Zagreba	20.00	(E)	prihaja iz Vinkovcev preko Zagreba in Ljubljane
IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak			D - Brzovlak		R Deželni vlak
1,1 - ne vozi ob nedeljah in praznikih.			151 - vozi ob praznikih in od ponedeljka do petka do 22.12. in od 6.1. do 31. 3.		
M - vozi samo ob nedeljah in praznikih.			ter od 7.4.		
1,1 - ne vozi ob sobotah.			161 - vozi ob delavnikih do 28.5., ne vozi v predprazničnih dneh.		
55 - vozi ob sobotah in praznikih.			^ - iz Tržiča vozi ob delavnikih		
^ - vozi ob delavnikih, ne vozi v predprazničnih dneh.			161-ne vozi 24.12 in 31.12.		
1,1 - vozi ob delavnikih do 22.12. in od 7.1. do 31.3 ter od 7.4.			Sl-ne vozi 25.12. in 1.1.		
KINO
ARISTON - 17.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Pau-ra e delirio a Las Vegas« r. Terry Gilliam, i. Jonny Deep, Benito del Toro. EXCELSIOR - 17.00,
18.45,	20.30, 22.15 »L'as-sedio« r. Bernardo Berto-lucci, i. Thandie Newton.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00,
22.00	»My name is Joe«, r. Ken Loach, i. Peter Mullan, Louise Goodall. AMBASCIATORI -
15.45,	18.45, 21.45: »Vi presento Joe Black« i. Brad Pitt, Anthony Hopkins.
NAZIONALE 1	-
15.30,	17.40,	19.50,
22.00,	24.00 »Attacco al potere« i. Bruce VVillis, in Danzel Washington.
NAZIONALE	2	-
15.30,	17.45, 20.05, 22.30 »Lost in Space - Perduti nello spazio«, i. VVilliam Hurt, Gary Oldman, Mimi Rogers.
NAZIONALE	3	-
16.00,	18.00,	20.05,
22.15, 24.00 »Urban legend« i. Robert Englund.
NAZIONALE	4	-
16.30,	18.20,	20.15,
22.15, 24.00 »Amori & incantesimi« i. Nicole Kidman in Sandra Bul-lock.
MIGNON - 15.15 -16.35 »La Gabbianella ed il gatto«; Ob 18.00, 20.05, 22.15 «Rohnin« r. John Frenkenheimer, i. Robrt de Niro, Jean Ren o.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.15, 22.10 »Gosi e la vita«, i. Aldo, Gio-vanni, Giacomo.
ALCIONE -	17.45,
20.00,	22.10 »Idioti«, r. Lars von Trier.
s_____________IZLETI
KSST (Klub slovenskih študentov -Trst) nudi vse informacije o SMUČARSKIH IZLETIH IN SUPER ŠTUDENTSKIH ZIMOVANJIH v Sloveniji, Italiji in Franciji (februar - marec). Prevoz, apartma, smučarska karta, žur na snegu: vse po zelo ugodnih slovenskih študentskih cenah. Ge se hočeš nam pridružiti, poklici Cim-prej ali pridi v klub, v ul. Mazzini 46, tel. 040631203 (vsak ponedeljek, od 16.30 do 18.30) ali poklici Katjo na	tel.
040220525/03478520187 (v popoldanskih urah).
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA prirejata dne 11. februarja t. 1. izlet na kmetijski sejem v Verono. Vpisovanje in informacije na Kmečki zvezi, tel. 040-362941 in Kmetijski zadrugi, tel. 040-8990111.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE na Tržaškem nujno išče uradnico z znanjem tujih jezikov, izkušnje v knjigovodstvu in komerciali ter prakso s kompjuterskim delom. Prosimo, da pismene prošnje * naslovite na: Centro Studi Krono Srh, Ul. sv. Frančiška 12, Trst, pod geslom »UVOZ-IZVOZ«.
IŠČEM DELO pri varstvu starejše osebe. Tel. 040-281266, od 10. do 15. ure.
V ZABREŽCU se je izgubil svetlo rjav kodrast psiček majhne rasti po imenu Bobi. Ce ga je kdo videl, naj klice na tel. št. 040-228148.
DVE 40-letni Slovenki iščeta delo pri slovenskih družinah na Opčinah ali okolici. Tel. st. 0038667-22473 dopoldne.
NUDIM pomoč starejši osebi. Tel. 040-573560.
LJUBITELJEM ŽIVALI
podarim majhne psičke. Tel. 040-226492.
ODDAMO večje opremljeno stanovanje na Proseku, za krajše obdobje. Tel. 040-251039, v večernih urah.
DROGERIJO na Krasu prodam po ugodni ceni. Tel. št. 040-225051 od 14. do 16. in v večernih urah.
ZNANA GORIŠKA gostilna išCe vajenca natakarja/vajenko natakarico. Tel. 0481/82117.
NUDIM nego starejši osebi 24 na 24 s 15- dnevno menjavo. Tel. 0038667-31229, od 18. do 20. ure.
PRODAM stanovanje v Ul. Cologna, 3. nad., z dvigalom, balkon. Tel. v večernih urah na tel. št.
040-412549.
IŠČEM DELO pri varstvu starejše osebe. Tel. 040-281266 od 10. do 15. ure.
FIAT 126, letnik 73, v zelo dobrem stanju, prodajam za 800.000 lir. Tel. št. 040-220796 v večernih urah ali pustiti sporočilo na tel. tajnici.
CITROEN AX, letnik ’90 prodam. Tel. 040-228519 po 15. uri.
PRODAM pekarno-slaščičamo v središču me-
040-327222.
FARMA KRALJIC, Pre-beneg 99, prodaja eno leto stare kokoši, vsak dan od
15.30	do 17. ure. Tel. 040-
232577.
PRODAJAM tri pare otroških smuči dobre znamke. Tel. 040-231560.
VDOVA, zanesljiva, vešča gospodinja išCe delo. Oglasite se na tel. št. 00386-61-73784.
KMEČKO POMOČ v vrtu in malem vinogradu potrebujem občasno, enk-rat-dvakrat tedensko. Tel. ob večernih urah na št.
0481-390788.
PRODAM Fiat 500 S, 900 kub., letnik ’97, bele barve, kataliziran, za 9 milijonov lir. Tel. na št. 040-370209 v jutranjih urah.
PRODAM kombi Wolk-svvagen, letnik ’80, v dobrem stanju. Tel. št. 040-54026 po 20. uri.
OPEL CORSA, 1400 Šport, letnik ’93, 85.000 km prodam. Tel. 0335-5268055.
SMUČARSKE ČEVLJE Alpina št. 5 in pol, Alpina št. 6, San Marco št. 12 in pol ugodno prodam. Začetnikom podarim smučarske Čevlje Alpina št. 5 in Tecnica št. 9. Tel. 0481-82087 v večernem Času.
OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko Žerjal.
OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Toči črno in belo vino.
OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21.
OSMICO je odprl Josip Berdon, Pulj e pri Domju, št. 123.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8.
OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni!
KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec, 1. Ob četrtkih zaprto.
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253
KMEČKI TURIZEM pri
Kukukovih v Doberdobu je odprt ob Četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 0481-78140.
KMEČKI TURIZEM sta
odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, ob torkih in sredah zaprto, tel. 040-200898.
V MEDJEVASI je osmi-ca pri Borisu.
PRISPEVKI
V spomin na drago Marijo Škabar vd. Semec darujeta hčerka Darka in sin Radovan z družinama
100.000	lir za šempolaj-
ski cerkveni pevski zbor, 100.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade, 100.000 lir za dekliški zbor Devin in 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Prečniku.
V	spomin na drago Marijo Škabar vd. Semec darujeta Majda in Dario Stoka 50.000 lir za šem-polajski cerkveni pevski zbor in 50.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
V	počastitev spomina Albina Hrovatina daruje Stane Malalan 50.000 lir za UNICEF.
Namesto cvetja na grob Marije Škabar vd. Semec darujeta Valentina in Franko Vrabec 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku.
V	počastitev spomina Marije Marc daruje solet-nica Marta Kocjan 50.000 lir za bazovsko cerkev.
V	spomin na Marijo Marc darujeta Vida in Amalija Renčelj 50.000 lir ter Marija Čukova
30.000	lir za bazovsko cerkev.
Namesto cvetja na grob tete Marije Marc darujeta družini Marc in Tognietti
500.000	lir za bazovsko cerkev in 100.000 lir za Skupnost Družina Opči-
ne.
Namesto cvetja na grob Marije Marc daruje Marija KrižmančiC KovešCe-va 50.000 lir za bazovsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Vere Križman vd. Puntar daruje Fani Kosmina
30.000	lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob
Marije Škabar vd. Semec daruje Fani Kosmina
20.000	lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob
Marije Škabar vd. Semec darujejo družina Srečko, Dario in Paolo Milič
50.000	lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob
Marije Škabar vd. Semec daruje Slavka Sardoč
20.000	lir za SKD Vigred.
V	spomin na svaka Svetka Spetiča daruje Meri 100.000 lir za gradnjo kulturnega centra v Lonjerju.
V	spomin na Svetka Spetiča darujeta Kristina in Armando Manin
20.000	lir za gradnjo SKC v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Marije Birsa darujeta Kristina in Armando Manin
15.000	lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na strica Svetka Spetiča darujeta Stojan in Marjan z družinama 200.000 lir za gradnjo ŠKC v Lonjerju.
Ob smrti Franca Terčona daruje družina
100.000	lir za šempolaj-ski cerkveni pevski zbor.
Namesto cvetja na grob Marije Škabar vd. Semec darujejo Albina Vrabec
50.000	lir, Ottavio in Savica Verginella 25.000 lir ter družini Adamič in Colja 50.000 lir za šem; polajski cerkveni pevski zbor.
Namesto cvetja na grob Antona Cesarja darujeta družini Palčic in Gregori
30.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Marijo Birsa daruje Vida iz Boljunca 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Antona Cesarja daruje Andrej z družino 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na drago Ude Santin darujeta Viviana in Suzana 60.000 lir za Center za rakasta obolenja v Vidmu.
V	spomin na Anton3
Cesarja darujejo bivši kolegi Albina Cesarja iz bolnišnice Santorio 340.00U lir za Skupnost Družina Opčine.	,
V	spomin na tov. Vid Gerlanc daruje Roberto Cattaruzza 20.000 lir ^ vzdrževanje spoitiem padlim v NOB na Kon velu.
VIDEM / SREDNJEEVROPSKA HAUSMUSIK
Romantična klavirska in vokalna literatura
Duo Campanella - Caf aro in Wiener Kammerchor
V	glasbenem življenju 19. stoletja so imeli amaterji dokaj važno vlogo, predvsem v nemško govorečih deželah. Navadno so to bili predstavniki razsvetljene buržoazije in plemstva, ki so z lastnimi sredstvi podpirali glasbenike ter jih vabili v svoj krog. Prirejali so glasbene večere, kjer je vsak po svojih močeh sodeloval v vokalni ali instrumentalni komorni skupini. Nastala je bogata literatura za manjše zbore s klavirsko spremljavo, zraven nje pa nešteto originalnih in prirejenih skladb za klavir štiriročno. Klavir je bil prisoten v vsaki hiši in je bil sredstvo, ki je omogočilo tudi spoznavanje večjih, simfoničnih in opernih kompozicij, seveda v štirirocni priredbi.
V	videmskem gledališču Giovan-ni Da Udine smo v sredo, 3. februarja poslušali zanimiv program, ki nam je pričaral romantično srednjeevropsko vzdušje. Najprej je nastopil klavirski duo, ki ga sestavljata priznani koncertist Miche-le Campanella in mlada Stefania Caf aro. Campanella se je izučil v neapeljski klavirski šoli prof. Vin-cenza Vitaleja, ki je svojim učencem, med katere sodi tudi Riccardo Muti, posredoval veliko ljubezen in zanimanje do nemško-avstrijske-ga glasbenega sveta, Campanella pa je zaslovel predvsem s svojimi interpretacijami Lisztovega klavirskega opusa, za katere je prejel že veliko nagrad.
Klavirski duo nam je zaigral Schumannove Bilder aus Ostern (slike iz vzhoda) op. 66, serijo šestih slik, kjer se avtorjeva fantazija iznajdljivo prilagaja različnim momentom. Po pisanih in živih slikah je nastopil ženski zbor, ki je ob spremljavi enega samega klavirja zapel »Drei Lieder«, tri samospeve (Uspavanka, Triolet in Pregovor) op. 114. Schumann je samospeve spisal za troglasni ženski zbor, pisava pa je tako nežna in prozorna, da se opazi vsak madež. VViener Kammerchor je ugledna pevska skupina, a vendar njeno izvajanje ni bilo popolnoma brezmadežno.
Z radovednostjo smo pričakovali 6 moravskih pesmi op. 32,' ki jih je spisal Antonin Dvorak, Leoš Janaček pa priredil za mešani zbor in klavir. Janaček originalu ni vtisnil svojega osebnega pečata in moravske pesmi so prirejene v duhu 19. stoletja, ko so skladatelji ljudske napeve vedno izpilili in prilagodili meščanskemu okusu. Pesmi so lepo zazvenele, a poslušali smo jih žal v nemškem prevodu. Campanella je pokazal svojo ljubezen do srednjeevropskega melosa in igral zelo zavzeto, zraven pa še dajal vstope zboru. Po mojem mnenju pa bi zboru prisotnost dirigenta nemalo koristila. Nedvomno je dunajska zborovska tradicija na visokem nivoju, toda 28-članska
skjupina le potrebuje roko, ki bi jo zanesljivo vodila ter sproti posredovala interpretativno hotenje.
V drugem delu koncerta smo poslušali Schubertove Variacije op. 35 za klavir štiriroCno, ki so nam potrdile neusahljivi melodični vir dunajskega skladatelja. Osrednja in zaključna točka koncerta pa so bili Brahmsovi Liebe-slieder, 18 valčkov op. 52 za mešani zbor in klavir štiriročno. Brahms je ljubezenske samospeve obdelal z veliko fantazijo: nekateri imajo svoje korenine v ljudski glasbi, ki jo je Brahms dolga leta raziskoval ter iskreno cenil, drugi pa so po značaju bolj izumetničeni. Leta 1863 je Brahms postal dirigent dunajskega zbora VViener Sin-gakademie, kar mu je prineslo globoko poznavanje vokalnega ansambla. VViener Kammerchor naj bi bil kar najbolj naraven dedič te glasbene zapuščine, a mislim, da bi tudi v teh prelepih valčkih prisotnost dirigenta omogočila bolj sproščeno in doživeto izvedbo. Lepota in fantazija Brahmsovih Lie-derjev pa sta docela prevzeli videmsko občinstvo, ki je z dolgim ploskanjem priklicalo kar tri dodatke. Kot se pogosto dogaja, je bila izbvedba dodatkov znatno živahnejša ter bolj neposredna in večer se je zaključil z velikim uspehom.
Katja Kralj
GLEDALIŠČE / IZOLA
Zanimivi projekti skupine Steps
Gledališče
Steps
TOP
SEKIIET
kabare
Že poldrugo desetletje priljubljena izolska gledališka skupina STEPS pleni pozornost ljubiteljev gledališča. Skupina je nastala pod vodstvom Zvonke Radojevič, ki je že leta 1975 kot srednješolka sodelovala v multumedialni skupini EPKA (gledališče, glasba, fotografija, film, ples...). Ta skupina je bila odskočna deska tudi za prve elane skupine Steps, ki so že od samih začetkov z eksperimentiranjem in improvizacijo v skupen projekt povezovali različne medije. Za njihovo prvo odbodje je značilno Ustvarjanje kratkih filmov, likovnih performan-sov in recitalov, poleg te-8a so prirejali fotografske razstave in koncerte, razstave kostumov in skic, izdali pa so tudi dve last-ui kaseti. Pri snovanju kabareta »A largo vivendis« ali »Življenje je teater« (1990), je skupina Steps v sodelovanju s koprsko skupino Val A ustanovila novo akupino Theater, ki Pa je zaživela le v omenjenem projektu. Tuni v naslednjih letih so si Stepsi pritadevali za združevanje z različnimi amaterskimi skupinami iZ cele Slovenije. Tako je nastala skupina OSA, ki Je svoje najbolj znano de-P »Miza« premierno uprizorila v Izoli. Po letu 993 pa je skupina Steps e bolj zagnano pristopila izvirnemu gledališke-u ustvarjanju za odrasle n otroke. Ta prizade-anja so obrodila bogate
sadove, saj so se projekti rojevali kot po tekočem traku. Danes združuje skupina dvaindvajset ljubiteljev gledališke umetnosti, ki delujejo v dveh skupinah. Srednješolska skupina pripravlja predstavo za otroke Bim in Bum, odrasla skupina pa je v jubilejnem letu, poleg
drugega, pripravila premiero kabareta TOP SEK-RET, ki je na izolskem gledališkem odru požel burne aplavze domačega občinstva. Snovalci tega kabareta so črpali inspiracijo z večletnim opazovanjem in doživljanjem tragikomičnih dogodkov na razgibano ludistični
slovenski politični sceni. Poenostavljeno povedano, gre za nekakšen kolaž prizorov iz vsakdanjega življenja, ki ga smiselno povezujejo odlični songi Draga Misleja - Mefa in glasbene skupine NOB. Scenarij Zvonke Radojevič je nastal na podlagi Mikelnovega kabareta Zaradi inventure zaprto, hu-moristicno-satiricnega lista Posebna izdaja (1936-1938), besedila Edite Frančeškin A largo vivendis, Partljičevih političnih komedij, dnevnega Časopisja in slovenskih ljudskih pesmi. Dobili smo torej sodobno politično farso, ki v nekaterih »slikah« bravurozno razgalja duhovno siromaštvo blago telečjih obrazov večnih politikov. Slednji »pitajo« ljudske množice z neskončno tranzicijo, šolsko reformo, vstopom v Evropsko skupnost, davčno zakonodajo, itd. Kljub temu, da je predstava zasnovana kot pedagoški skupinski projekt, najdemo v njej, poleg nekaterih pomanjkljivosti (fragmentarnost, pomanjkanje dramatične napetosti), veliko prvin pravega teatra, kar je sicer pri amaterskih skupinah prej izjema kot pravilo. Skupina Steps pa bo svojo jubilejno obletnico obeležila še z dodatnimi projekti, izmed katerih velja omeniti »črno komedijo«, gledališko predstavo za otroke, izid lastne monografije in fotografsko razstavo.
Slavko Gaberc
_________POLEMIKA_______
Kulturni odgovor na članek o prevajanju in prevajalcih
Ker me je Miha Obit, pisec gornjega članka, vpletel v svoje razmišljanje, naj mi dovoli odgovor.
Ko bi s polovičnim zanimanjem kot gleda italijansko TV, kdaj pa kdaj pokukal tudi v literarno revijo Primorska srečanja, bi že leta 1995 v štev. 175 naletel na (mali) Literarno prevajalski kviz ali variacije na isto temo izpod mojega (ne) cenjenega peresa in bi zvedel isto, le še bolj nazorno in vsaj tri .leta prej, kar so mu končno le razodeli - rajši pozno kot nikoli - v TV oddaji TOTEM Alessandro Baricca et co, in sicer da prevajanje ne sodi med eksaktne vede, prej nasprotno in da se da prevajati bodisi dobro pa odlično in čudovito in kajpak tudi slabo in še slabše in čisto zanič na več načinov, kolikor jih pač dopušča besedilo v prevajalskem postopku -ne pa le po enem standardnem kopitu - saj nekateri teksti omogočajo več variant kot drugi, a se ne bomo spuščali v podrobnosti, ker bi zgubili rdečo nit in skrenili na razvejana stranska pota in stezice prevajalskih tehnik. Edino, kar kaže mimogrede omeniti: prevajalci, ne dajajte svojih prevodov, dokler niso natisnjeni, preveč ljudem v roke, da vam jih kakšen lisjaček ne ukrade in rahlo sfrizi-rane in manikirane pa našminkane izda pod svojim imenom. A povrnimo se k Obitu. Ko bi se nam leta 1994 pridružil in jo mahnil z nami pred ali po Topolovem tudi na Prem, bi se to slišal še prej, spet iz mojih ust in ust vseh drugih prevajalcev, zbranih nalašč na tistem ljubeznivem grajskem gričku, da sproščeno marnjajo o teh in podobnih prevajalskih vprašanjih in izkušnjah.
Ker Obit živi v Italiji, kjer je skoraj pravilo boljših založb, da tiskajo tudi poezijo dvojezično, bi moral odkriti, kar je pač odkril šele nedavno, tako rekoč že zdavnaj, saj vsaka večja založba ima svoje prevajalce, ne gre si jih sposojat h konkurenci, prevedene avtorje pa večkrat iste, le z nekoliko drugačnimi izbori, kjer pa je moč večkrat naleteti na vsaj nekaj istih, bolj ali manj slovitih pesmi, le drugače prevedenih.
Jaz sem pred kakšnim četrt stoletjem -kako hitro teče čas! -prepotila sedem srajc
z naglim branjem in primerjanjem Homerjeve Odiseje v Sovretovem prevodu s prevodoma Ippolita Pindemonteja in Emi-lia Ville. Brala sem namreč pesmi Vena Tauferja iz Telemaho-vih komentarjev. Naslovi so bili vzeti iz SovretoT*e-Odiseje. Recimo: Nasproti štrlečim otokom 15, 299. Iz police sem vzela omenjena italijanska prevoda in poiskala pri obeh 299. vrstico 15. speva. Ne duha ne sluha o kakšnih štrlečih otokih. Pri Pin-demonteju se je nekdo rodil, pri Villi pa je nekdo izgovarjal zračne besede. Aiuto, babe! Treba bo iskati štrleče otoke, ker so se nekam izgubili, in res so se, nanje sem naletela po mukotrpnem iskanju...71 in 51 verzov niže, pa le enkrat so štrleli, drugič so vznikali iz morja in iznenada izginjali. Obsedla me je raziskovalna strast. S kupa sem vzela Tauferjevo pesem Na svetlo, 12, 94. Pri Sovretu se 94 verz 12. speva glasi takole: glave pa ven moli na svetlo. Pindemonte ima na istem mestu misel ljudi in Bogov, Villa pa pripoveduje, kako je vihar treščil (ladjo) na (čeri), trideset vrstic niže pa le najdem, da moli ven glave, Villa pa trdi, da jih vrže ali meče ven (butta). Na svetlo je Sovretov dodatek za metrično uskladitev najbrž in za večjo bla-goglasnost, kar je seveda sprejemljivo, saj brez koncesij, odklonov od izvirnika in pesniških licenc gre tako rekoč metrika fuč in se pesnitev čisto sesuje. Bog ve če Taufer ve, da ne citira Homerja, pač pa Sovreta in da je Sovre njegov glavni in-spirator, vsaj v zvezi s to pesmijo, saj močno dvomim, da bi ga Homerjev ven, brez Sovretovega dodatka na svetlo, pripravil do tega, da bi napisal pesem. Ker je Taufer še živ, bi nam lahko to mojo domnevo potrdil ali demantiral. Tako bi vsaj vedeli, namesto da ugibamo.
Skratka, ob takšnih in drugačnih prevodih, me večkrat obide pregrešna misel: bog ve, kaj je rekel Jezus in kaj so razumeli apostoli in učenci, da niti ne govorimo, kako so vse to prevedli in prevajali mnogoteri prevajalci.
Iz vsega povedanega se zdi, da je Obit odkril ponovno Ameriko in nam tiste steklene koraldke, ki smo jih svoj čas Evropejci podtaknili indijan-
cem, ponuja spet za čisto zlato.
Ker v bistvu (sotto sotto) mene poučuje in polemizira z mano, se bojim, da uči ribo plavati, potem ko se mu je spodtaknilo in je nerodno padel z odskočne deske (po domače s trampolina). Na njegovo pismo Jaz sem ateist (PD, 24/12/98), kjer trdi, da ni rekel, kar je rekel, nisem odgovorila, ker se ne vtikam rada v tuje zdrahe. Meni je dovolj, da je bilo javno napisano in naknadno še s pismom potrjeno. Kdo ne govori resnice, ali Obit ali časnikarka Klara Krapež, pa naj razčistita med sabo. Vsak naj pase svoje ovce.
V zvezi z zvenenjem, ki je Obitu tako pri srcu, da hišo rajši spremeni v stanovanje, ki je menda bolj milozvočno v italijanščini kot hišp, v določenem kontekstu kajpak, naj mi dovoli, da si mislim svoje in se na tihcem sladko hahljam. V rimani pesmi utegne biti celo nujno, če želi ohraniti rimo, v pesmi v prostih stihih pa je tovrstno spreminjanje čisto odveč, saj se da ritem in muzikaličnost kompenzirati kje drugje. Vprašanje: Zakaj je Pikalovega rdečega medveda spremenil v rjavega? Ker nima ta barva pravega zvena? Ali ker so rdeči medvedi tuji italijanskemu jeziku in duhu? No, dovolj. Saj mi ni treba, da se vpišem v tečaj prevajalstva prve stopnje, ki nam ga predlaga Miha Obit; to, kar oznanja, je še prevajalskim šolarčkom znano/Le to bom še povedala: Jaz sem, kolikor se le da, v korist obeh jezikov seveda, za eimveCjo zvestobo. Povedano bolj nazorno: Ce nekomu posodim 1000 ameriških dolarjev, želim, da mi vrne 1000 ameriških dolarjev, pa naj zvenijo še tako hreščeče. Nikakor ne pristanem na kanadske in še manj na naše tolarje, pa čeprav sem nanje čustveno in srčno navezana. Kvečjem, kve-čjem, če mi jih zamenjajo po zame najugodnejšem tečaju, pa še to po daljšem premisleku. Da bi mi pa ljubi Miha podtikal tolarje za usa dolarje v stilu en tolar za en dolar, potem se vse neha, dragi fant. Ne kupim, kar prodajaš in ne posojam, pa naj gre za samoobrambo, kot mi pripisuje Obit ali za poznavanje, kot sodim sama, resnične vrednosti valut.
Jolka Milič
SEZONA GLASBENE MATICE
DAN SLOVENSKE KULTURE / JUTRI PODELITEV NAGRAD
Koncert dua Lukan - Ozbič
V torek v tržaškem Goethe inštitutu
Osrednja prireditev v ljubljanskem CD
Slavnostna govornica bo Meta Hočevar
V torek, 9. januarja bo v veliki dvorani tržaškega Goethejevega inštituta v okviru koncertne sezone Glasbene matice nastop dua, ki ga sestavljata sopranistka Danja Lukan in pianist Marko Ozbič. Tržaškemu občinstvu bosta predstavila spored, ki ima kot temo srednjeevropski glasbeni prostor, v katerem soobstajajo in se včasih spajajo slovenski, italijanski in nem-škoavstrijski vplivi.
Torkov tržaški koncert bosta izvajalca začela s šestimi pesmimi Istrana Antonia Smareglie (Pulj 1854 - Gradež 1929), skladatelja, ki polnopravno sodi v ta srednjeevropski okvir: rodil se je v Pulju, študiral na Dunaju in v Milanu. Smareglia je sicer tržaškemu in širšemu italijanskemu občinstvu znan predvsem kot operni skladatelj, nekateri muzikologi uvrščajo njegova operna dela v sam vrh italijanskega romantičnega gledališča. Čeprav njegov komorni opus ni obsežen, je vendarle ravno tako pomemben kot operni. V samospevih je čutiti vplive nemškega Lieda in italijanske spevnosti. Duo Lukan-Ozbič je v svoj spored uvrstil štiri samospeve z italijanskim besedilom ("NelPonde chia-re", "Ruba ai fior", "Deh, spegni, o Dio" in "Una mesta sospirando") in dve cerkveni pesmi v latinščini ("Pater noster" in "Salve Regina"), ki jih je skladatelj napisal za glas in orgle ali klavir. Smareglia je sicer deloval predvsem v italijanskem okolju, a je pomemben tudi za zamejsko kompo-
zicijsko glasbeno stvarnost, saj se je pri njem učil skladateljevanja Ivan Grbec. Slednji je nekaj desetletij pozneje učil Pavleta Merkuja, duo Lukan-Oz-bič pa bo predstavil kar tri Merkuje ve skladbe za sopran in klavir, ki sodijo v skladateljevo zgodnje kompozicijsko obdobje, in sicer "Uspavanka" ter "Ob zahodu sonca", obe na besedilo Iga Grudna, in "Padlemu bratu" (Staži Mikličeva). Prvi del koncerta bosta zaokrožili še dve skladbi Giulia Vioz-zija (Trst 1912 - Verona 1984), ki ga je Vito Levi označil kot "gonilno silo tržaškega glasbenega življenja". Viozzi je dolga leta poučeval kompozicijo na tržaškem konservatoriju, pri njem so se učili številni skladatelji, ki so danes priznani glasbeniki, kot na primer Bi-balo, Zanettovich, Nie-der, Sofianopulo in tržaški Slovenec Aldo Danieli.
V drugem delu sporeda bosta izvajalca predstavila najprej tri Liederje Huga Wolfa (Slovenj gradeč 1860 - Dunaj 1903) iz zbirke "Spanisches Lieder-buch", ki jo sestavlja 44 španskih pesmi v nemškem prevodu. Kljub temu da se je Hugo Wolf rodil v Slovenj Gradcu, ga običajno uvrščamo med avstrijske skladatelje, ker je glavnina njegovega opusa, ki jo sestavljajo predvsem liederji, v nemščini. V avstrijskonemško glasbeno življenje sodi tudi Gustav Mahler (Češka 1860 - Dunaj 1911), ki je bil v študentskih letih velik VVolfov prijatelj. Podobno kot VVolfovi so tudi Mah-lerjevi liederji nadvse iz-
popolnjene in prefinjene glasbene slike, v katerih pretanjene sugestije besedil dosegajo razredčena ozračja umetniških višin. V drugem delu torkovega sporeda bosta torej Danja Lukan in Marko Ozbič podala štiri Mahlerjeve Liederje in pa še dva samospeva Tržačana Eugenia Visnoviza (Trst 1906-1931). Za tržaško glasbeno življenje je bil Visno-viz res izredna osebnost, saj je že kot otrok kazal izrazit kompozicijski talent. Čeprav je bila njegova življenjska doba zelo kratka (pri petindvajsetih letih si je vzel življenje), je zapustil zanimiv opus, ki ga hrani knjižnica tržaškega konservatorija "Tartini". Napisal je predvsem komorne skladbe, posebno mesto pa imajo njegovi samospevi. Duo Lukan-Ozbič bo izvajal dve pesmi iz njegovega Nemškega albuma.
Luisa Antoni
50-letnica
Goriške
knjižnice
Ob slovenskem kulturnem prazniku bo v ponedeljek, 8. februarja, v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici proslava, na kateri bodo zaznamovali tudi 50-let-nico Goriške knjižnice. Na slovesnosti bosta govorila minister za kulturo Jožef Školč in ravnatelj Goriške knjižnice Rajko Slokar. V kulturnem programu bodo izvedli baletno predstavo Hrestač. (STA)
Osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika bo jutri v Gallusovi dvorani v ljubljanskem Cankarjevem domu. Slavnostna govornica bo Meta Hočevar.
V kulturnem programu bodo najprej zapeli Ljubljanski madrigalisti. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada prof. dr. Jože Kušar bo nato izročil najvišja državna priznanja na področju kulture letošnjim nagrajencem. Veliko Prešernovo nagrado za leto 1999 bosta prejela skladatelj Alojz Srebotnjak in pesnik Tomaž Šalamun.
Po nastopu igralcev Igorja Samobora in Uroša Fuersta, ki bosta interpretirala Prešernovo Novo pisarijo, bodo izročili še nagrade Prešernovega sklada, ki jih dobijo: animatorja - ilustratorja Zvonko Coh in Milan Erič, pevec Marko Fink in pianistka Nataša Valant, pisatelj Jani Virk, slikar Živko Marušič, video umetnik Andrej Zdravic in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije.
Igralec Ivo Ban bo nato bral pesmi Tomaža Šalamuna, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije bo izvedel Srebotnjakove Slovenske ljudske plese, Ljubljanski madigalisti pa bodo za konec zapeli Srebotnjakove Kresnice in Bore na besedilo Srečka Kosovela.
Prireditev, na kateri pričakujejo tudi predsednika države Milana Kučana in ministra za kulturo Jožefa Školča, bo vodila Daša Doberšek!
Scenograf proslave je Ivo Koritnik, kostumografka Svetlana Visintin, avtorsko pa jo podpisuje Slavko Hren. (STA)
Školč
sprejel
nagrajence
Minister za kulturo Jožef Školč je včeraj v Mali galeriji v Ljublja-
ni priredil skromen sprejem za letošnje Prešernove nagrajence in nagrajence Prešernovega sklada. V imenu nagrajencev se je zahvalil pesnik Tomaž Šalamun. (STA)
Prevod Paternujeve monografije o Prešernu
Goriška Mohorjeva družba je ob 150-letnici pesnikove smrti izdala italijanski prevod monografije France Prešeren 1800-1849 izpod peresa akademika Borisa Paternuja.
Delo je izšlo leta 1994 najprej v nemškem prevodu in še istega leta v slovenskem izvirniku. V italijanski jezik je monografijo prelil uveljavljeni prevajalec iz slovenščine Paolo Privitera.
Paternujeva razprava je celovita znanstvena
Študentski nagrajenci ’98
Na sedežu Univerze v Ljubljani so včeraj dopoldne slovesno podelili študentske Prešernove nagrade za leto 1998. Nagrade so prejeli: diplomantka dramaturgije.na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Barbara Orel, diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost Suzana Bricelj, študent biologije na Biotehniški fakulteti Gregor Belušič, diplomant Ekonomske fakultete - ekonomski oddelek bančnofi-nančna smer Miha Romih, diplomant Fakultete za družbene vede - smer mednarodni odnosi Matej Lozar, absolventka Fakultete za farmacijo Valentina Hrast, diplomant Fakultete za matematiko in fiziko - smer fizika Bojan Gornik, študent 4. letnika kon-strukterstva in gradnje strojev na Fakulteti za strojništvo Matija Jezeršek, diplomat psihologije na Filozofski fakulteti Gregor Svelc, študentje 6. letnika Medicinske fakultete Spela Stupnik, Vid Zgonc in Janez Vodiškar ter diplomantka geologije na Nara-voslovnotehniški fakulteti Nataša Juranji. (STA)
NOVICE
Tudi v Parizu so obeležili slovenski kuttumi praznik
Slovensko veleposlaništvo v Parizu je ob slovenskem kulturnem prazniku tudi letos pripravilo tradicionalni kulturni večer z gosti iz Slovenije. Osrednji gosti večera so bib člani Ljubljanskega okteta, ki so navzoče navdušib s slovenskimi pesmimi, posebej za to priložnost pa so zapeli tudi daljšo pesem francoskega skladatelja Camiba Saint-Saen-sa. Mladi slovenski pianist Miran Devetak iz Gorice, ki trenutno živi in se izpopolnjuje v Parizu, je zaigral dela Škerjanca, Chopina in Liszta.
Na kulturnem večeru so sodelovab tudi študentje slovenskega jezika in kulture v Parizu ter pariški Slovenci z recitacijami slovenske poezije. Veleposlanik Jožef Kunič je v uvodnem govoru poudaril pomen kulture pri ohranjanju narodove zavesti in samobitnosti, pomen delovanja slovenskih društev ter povzel pestro kulturno dogajanje v minulem letu, ki je potekalo ob sodelovanju slovenskega veleposlaništva v Parizu.
Sprejema, ki je sledil kulturnemu programu, se je udeležilo pribhžno 300 predvsem francoskih Slovencev. (STA)
Veber uglasbene Prešernove poezije
V počatitev slovenskega kulturnega praznika bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 20. uri v klubu Lili Novy v Cankarjevem domu večer uglasbene poezije Franceta Prešerna. Nastopila bo glasbena skupina Tantadruj, ki je uglasbila precej Prešernovih pesmi. V skupini muzicirajo Mateja Blaznik -vokal, kitara, Aleš Hadalin - vokal, flavta, tolkala, orghce, Dino Gojo - violončelo in Boštjan Sokfrč -vokal, kitara. (STA)
'šhfeai
ljubezen in čarovnija
FOKUS
Amori in incantesimi
režija: Griffin Dunne
igrata: Sandra Bullock in Ni-cole Kidman
Sestri Nicole in Sandra | odraščata v družbi dveh tet, ki se J bavita s čarovnijo. Vsem žen-; skam družine Owsen pa preti | prekletstvo, ki jim onemogoča, da bi bile srečne v ljubezni. V vrtincu nesrečnih ljubezenskih razmerij, ki se kar na lepem prekinejo s smrtjo zaročencev, se od-| vij a hkrati zabavna in romantič-J no-ganljiva zgodba dveh sester, 1 ki si vseskozi izkazujeta prijatelj-?: stko ljubezen, a ki si stojita tudi stalno nasproti.
Zelo zabavno vpliva tudi do-f prinos dveh tet, ki s svojimi ma-ž gijami dajata filmu nek poseben čar. Moške vloge so v tem filmu precej marginalne, saj so v i ospredju predvsem ženski liki.
TELEVIZIJA
Amantes
režija: Vincent Aranda nedelja, Rete 4, ob 22.45
V Madridu 50. let, Francisco, ki mu pravijo Paco, hoče v najkrajšem času obogatiti, ker se mora poročiti s Trini. Paco je v najemu pri Luisi, starejši, a še zelo lepi vdovi, ki zmeša štrene do take mere, da se zgodba tragično konča.	.
In the name of father (Nel no-me del padre)
režija: Jim Sheridan
igrajo: D. Day-Lewis, P. Po-
stlethvvaite
torek, Rete 4, ob 20.40
Po atentatu IRE sta dva prijatelja obsojena po krivem. Samo želja po pravici in vera v sočloveka bosta privedli glavnega junaka (Daniela Day Levvisa) in njegovo odvetnico (Emmo Thompson), da bo po 15. letih prišlo do obnovitve procesa.
Irma la dolce
režija: Biily Wilder
igrata: S. Maclaine in J. Lemmon
Nestor, bivši policaj, se zaljubi v
Irmo, pariško pocestnico. Zato, da bi se Irma odpovedala temu poklicu, odloči Nestor, da bo postal njen edini klient pod lažnim imenom Mister X. Nekega dne, pa Mister X izgine, in Nestor je osumljen umora.
VIDEOKASETE
II testimone dello sposo
režija: Pupi Avati igrajo: D. Abatantuono, Ines Sastre
Filmska zgodba je postavljena na podeželje. Skozi lečo umirjenega vsakdana, ob prelomu prejšnjega stoletja, nam režiser opiše vrsto neslutenih hudobij, ki privrejo na površje, ko se nevesta, na dan svoje poroke, zaljubi v ženinovo pričo.
Sliding doors
režija: Peter Howitt igra: Gwyneth Paltrovv Takoj na začtku filma, se nova filmska zvezda Gwineth Paltrovv znajde pred »Sliding doors« - zapirajočimi se vrati metroja. Od tu dalje se film razcepi, in glavna junakinja zaživi v dveh paralelnih zgodbah. Vse je odvisno od usode, ki bo vrata odprla pred ali za njo.
iga
monografija o vodilnem slovenskem romantiku. Monografija obravnava problematiko s kulturnozgodovinske in biograf-sko-psihološke strani. Prikazana je usoda Prešernovega pesništva, od krivičnega in sovražnega odnosa, ki so ga do njega imeli premnogi sodobniki, pa do poznejše in še danes žive mitiza-cije. Pri obravnavanju Prešernovega pesniškega dela avtor uporablja raziskovalne metode novejše literarne vede. Pesnika postavlja v širši evropski okvir in se pri tem ozira zlasti na dve sosednji literaturi, italijansko in nemško, upošteva pa tudi stike z nekaterimi slovanskimi književnostmi. Avtor ugotavlja, da so Slovenci s Prešernovimi,poezijami dobili odlično razvito, reprezentativno, evropsko poezijo, še preden so imeli svoje temeljne nacionalne institucije in celo preden so imeli svoje osnovne jezikovne pravice.
Prevod monografije želi vzporedno s prevodom pesnikovih poezij v zbirki Prešernova pot v svet ustreči potrebam slovenističnih inštitutov na italijanskih univerzah, ki bi radi Slovence in njihovo kulturo bolje spoznali.
Paternujevo monografijo o Prešernu bodo predstavili 10. februarja v Državni knjižnici v Gorici, 12. februarja pa v Tržaški knjigarni v Trstu. V navzočnosti avtorja in prevajalca bo delo predstavila prof. Lojzka Bratuž.
Za praznik v Portorožu Istrski pejsazi '98 Apolionija
Ob prazniku slovenske kulture bodo danes ob 19. mi v galeriji portoroškega Avditorija odprli razstavo Istrski pej-saži '98 akademskega slikarja Zvesta Apollo-nija. Slovesna govornica bo županja Pirana Vojka Stular, umetnika pa bo predstavil umetnostni kritik Iztok Premrov. Po odprtju razstave se bo program nadaljeval v dvorani Avditorija.
Zvest Apollonio je v sodobni slovenski umetnosti eden najbolj temperamentnih in barvno razigranih slikarjev. Od nekdaj smo na njegovih slikah opazovali s soncem obdarovano pokrajino, v kateri se sponatno odvija vsakdanje življenje, izrazito navezano na ta sončni milje. V najnovejšem, lani nastalem slikarskem ciklusu Istrski pejsaži, pD besedah kritika razpoznavamo spet izrazito razgibane in razgnetene kompozicije, ki jih "kar raznaša od barve in notanj6 energije". (STA)
JORDANIJA / DA BI MU PRIPRAVILI VELIČASTEN POGREB
Jordanskega kralja Huseina umetno držijo pri življenju
AMAN - Jordanski kralj Husein je klinično mrtev, tako da ga pri življenju držijo naprave in moCno srce. Najožji sorodniki se bodo morali odločiti, kdaj bodo izklopili naprave. To ni lahko, saj mora vlada pripraviti vse potrebno za pogreb, ki se ga bo udeležilo precejšnje število državnikov, prav tako mora pripraviti vse potrebno za ustoličenje novega kralja Abdalaha. In prav Husseinov prvorojenec je na amanskem letališču včeraj dopoldne dočakal letalo, ki je iz ZDA v domovino pripeljalo jordanskega kralja, tako da bi po svoji želji umrl na domačih tleh. Na letališču ni bilo običajne množice, ki je vedno pričakovala vrnitev svojega kralja. Jordanci so včeraj poslušali predvsem tuje radijske in televizijske postaje, saj so domače, dajale pomirjujoče vesti.
Jordanski premier Fajez Taravneh je sinoči sporočil, da je zdravstveno stanje kralja Huseina »kritično« in je pozval medije, naj ne nasedajo govoricam. Dodal je še, da se kralj nahaja na oddelku za intenzivno nego amanske vojaške bolnišnice. Jordanska vlada se na vse kriplje trudi, da ne bi prišlo do panike med prebivalstvom, saj je bil kralj Husein zelo priljubljen pri Jordancih. Ljudje pa so se že sprijaznili z njegovo smrtjo, a so včeraj na petkov za muslimane praznični dan trumoma šli v tnošeje in molili za Čudež, ki pa ga ne bo.
Kot kaže so hašemitske-ga suverena iz ZDA prepeljali v Jordanijo, ko je bil v bistvu klinično že mrtev.
Kralja umetno držijo pri življenju, ker po muslimanskem običaju morajo umrlega pokopati istega dne in v kraju, kjer je umrl.
Ob vzletu z ameriškega ozemlja so Huseinovo letalo pospremili ameriški lovci. Sam Clinton je predsinoCnjim izjavil, da moli za Huseinovo ozdra- -vitev, a da bodo ZDA vsekakor vedno stale ob strani Jordaniji. Ozdravitev mu je zaželel tudi palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je poudaril, da ga Palestinci in ves arabski svet potrebujejo. Od vse povsod prihajajo sporočila z željami, da bi Husein ozdravel.
To pa so le pobožne želje, saj je vsem jasno, da le tehnične zapreke preprečujejo, da bi madno napovedali Huseinovo smrt. To bi se lahko zgodilo danes, a ker je današnji dan prazničen za Žide, bo Husein bržkone uradno umrl v nedeljo.
Židje niso namreč pozabili, da se je kralj Husein opravičil svojcem žrtev, ki jih je ubil neki jordanski vojak. Prav tako niso pozabili, kako je bil dosleden zagovornik miru in se odpovedal ozemljem, ki jih je izgubil v šestdnevni vojni. Strah in žalost, ki sta bila včeraj prisotna med jordanskim prebivalstvom, sta kot kaže okužila tudi Izraelce, ki se upravičeno bojijo, ali bo novi kralj Abdalah nadaljeval po očetovi poti in spoštoval izraelsko-jordanski mirovni sporazum. Bodri jih le spoznanje, da se je bodoči kralj šolal v Veliki Britaniji in v ZDA in da bo to nadoknadilo njegovo neizkušenost.
Uskladil zmernost z odločnostjo
RIM - Jordanski kralj Husein se je rodil 14. novembra leta 1935 v Amanu kot 38. naslednik preroka Mohameda. Ze od mladih nog je okusil strahote in protislovja Bližnjega vzhoda, saj je bil že kot 15-letnik priCa umoru svojega deda Abdalaha pred mošejo Al Aksa v Jeruzalemu, sam pa se je po golem naključju rešil. Sreča mu je bila naklonjena tudi, ko ga je hotel njegov umsko bolni oCe Talal tri tedne po Abdalahovi smrti zabosti. Talala so premestili v neko turško kliniko in komaj 16-letni Husein je.postal kralj. Študiral je v Harrowu in na vojaški akademiji v Sandhurstu. Nihče ne bi zanj dal počenega groša, a ta nizki človek je kaj kmalu dokazal, da je veliki kralj, ki je znal uskladiti modrost in zmernost z odločnostjo skoraj despotskega kralja.
Kljub svoji britanski izobrazbi je leta 1956 razveljavil britansko-jordanski sporazum in se približal Naserjevemu panarabizmu. Ko pa sta se leta 1958 Egipt in Sirija združili v Združeno arabsko republiko, se je zbal, da si bo nova država kaj kmalu priključila tudi Jordanijo in je zato poiskal zavezništvo pri tedanjem zmernem iraškem kralju. Kamalu Abdelu Naserju je obrnil hrbet, a je z Egiptom ohranil prijateljske stike. Skupaj z Egiptom se je njegova vojska udeležila junija leta 1967 tako imenovane šestdnevne vojne, zaradi katere je izgubil vzhodni Jeruzalem in Zahodni breg (Cisjordanijo). Jordanijo je preplavil val palestinskih beguncev, ki so tako predstavljali kar polovico jordanskega prebivalstva. Iz strahu pred morebitnim palestinskim državnim udarom je septembra leta 1970 ukazal svoji zvesti beduinski vojski, naj obračuna s palestinskimi begunci v taborišču
Tar el Zaatar. Bil je to pravi pokol, ki je šel v zgodovino kot »Črni september«.
Ko so na arabskem vrhu v Rabatu leta 1974 kljub njegovemu nasprotovanju Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLOJ proglasili za edino predstavnico palestinskega ljudstva pod izraelsko okupacijo, se je uklonil. Napovedal je, da ne bo sodeloval več v nobeni vojni in priznal PLO. Leta 1988 se je odpovedal jordanskim ozemljem, ki jih je zasedel Izrael v šestdnevni vojni in se zavzel za ustanovitev palestinske države.
Leta 1978 je obsodil Campdavid-ski sporazum med Egiptom in Izraelom, a je kljub zaCasni prekinitvi diplomatskih odnosov ohranil vezi z Egiptom. Od leta 1980 je začel navezovati tesnejše stike s Sadamo-vim Irakom in je zavzel skrajno previdno stališče, ko je leta 1990 Irak zasedel Kuvajt. Leta 1994 je podpisal sporazum z Izraelom in ko ga je rak na limfnih žlezah že moril, je Clintonu pomagal, da so v Why Plantationu odmrznili pale-stinsko-izraelski dialog.
Na Filipinih po 23 letih usmrtili posiljevalca
MANILA - Na Filipinih so včeraj izvedli prvo usmrtitev po 23 letih. V zaporu Muntilupa na jugu Manile so usmrtili 38-letnega pleskarja Lea Echegeraya, ki je vedno trdil, da ni posilil svoje 10-letne pastorke. Pred smrtjo s tremi injekcijami smrtonosnega strupa so bile njegove zadnje besede: »Otrok, oprosti mi.« To je izjavila psihologinja Cynthia Andrada, ki je bila prisotna usmrtitvi. Proti njegovi usmrtitvi so se zavzele številne človekoljubne organizacije, saj so Filipini med drugim edina azijska država, v kateri imajo katoličani večino. Predsednik Joseph Estrada pa je zavrnil zadnjo prošnjo za pomilostitev in izjavil, da se ne bi uklonil niti prošnji papeža Janeza Pavla II., tako da se filipinska katoliška Cerkev ni zavzela za njegovo pomilostitev.
Ruski parlament sprejel proračun za leto 1999
MOSKVA - Ruski parlament je včeraj po mesecih debat in polemik končno v Četrtem branju sprejel proračun za leto 1999. Za proračun je glasovalo 308 poslancev, proti jih je bilo 58, šest poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Proračun mora sprejeti še svet federacij, podpisati pa ga mora tudi predsednik države. Proračun predvideva 25 milijard dolarjev izdatkov in 21 milijard prihodkov, primanjkljaj naj bi torej znašal 2, 5 odstotka Bruto domačega proizvoda (BDP) in 30-odstotno inflacijo. Mednarodni denarni sklad je kot pogoj za novo finaCno pomoC navedel sprejetje proračuna ter njegovo strogo spoštovanje.
Na Kitajskem usmrtili sinkjanška »terorista«
PEKING - Sele včeraj se je izvedelo, da so 28. januarja v Viningu, mestu pokrajine Sinkjang (-Kinjiang) usmrtili dva separatistična terorista. Ze leta 1997 so v tem mestu izbruhnili hudi neredi med kitajskimi priseljenci in domačim turkmenistanskim uighurskim prebivalstvom. Na procesu so na smrt obsodili tudi nekega trgovca z mamili, dvema teroristoma pa za dve leti odložili izvršitev smrtne kazni. Proces je bil proti enajstim obtožencem, za ostale pa se ne ve razsodbe. Oba usmrčena naj bi aktivno sodelovala v neredih februarja leta 1997, ko je po madnih podatkih umrlo deset oseb. Glavnega obtoženca, Yibulayinga Simayija so obtožili še atentata junija istega leta, v katerem so umrli štirje mimoidoči, življenje je izgubil tudi neki policist, drugi pa je bil ranjen.
KOSOVO / SRBI POSKRBELI ZA ZAPLET, SAJ NISO DOVOLILI ODHODA PREDSTAVNIKOV UCK, KER NISO IMELI POTNIH LISTOV
Danes naj bi se začela mirovna konferenca
Potekala bo za zaprtimi vrati po zgledu Daytonskega sporazuma
BEOGRAD, PRIŠTINA ' Srbske oblasti so včeraj Preprečile petim predsta-vriikom Osvobodilne voj-sbe Kosova (UCK), da bi se v Prištini vkrcali v francoski herkules C-130. Srbi so torej takoj poskr-eb za zaplet, saj trdijo, da Predstavniki UCK ni-rriajo veljavnih potnih li-jTov. To je včeraj potrdil rjdi francoski veleposlanik v Makedoniji Jacques Hutzinger. Namestnik še-,a Organizacije za varnost ^ sodelovanje v Evropi lOVSE) Gabriel Keller je a letališču Slatina v Pri-i. r poudaril, da Srbi ne ' smeli vztrajati na nepo-ernbnih formalizmih. ®.r. se peterica predsta-nat-Ov UCK ne sme vkr-L so se temu odpove-^afr tudi ostali elani ko-ovske delegacije. Diplo-
mati bodo morali sedaj pritisniti na Beograd, naj ne vztraja pri svojih formalnih zahtevah. Kot kaže se Srbi nočejo pogovarjati s predstavniki Osvobodilne vojske Kosova, saj je predstavnik za tisk Miloševičeve socialistične stranke Ivica DaCiC včeraj poudaril, da se ne bodo pogajali »s teroristi in morilci«. Kot kaže bo albanska delegacija odpotovala v Francijo šele danes, saj prištinsko letališče ni usposobljeno za noCne polete.
Ze pred samim začetkom mirovne konference v dvorcu Rambouillet kakih 50 kilometrov od Pariza so Srbi poskrbeli za zaplet. Prav tako se pogajanj s srbske strani ne bo udeležil jugoslovanski predsednik Slobodan Mi-
loševič, kot to zahteva zmerni vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova, temveC podpredsednika vlade Ratko Markovič in Milovan BojaniC.
Ce bo torej vse šlo po sreCi, bo danes mirovno konferenco svečano odprl francoski predsednik Jacques Chirac. Pogajanja bodo za zaprtimi vrati po vzorcu Daytonskega mirovnega sporazmna, s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH. V skladu z osnutkom mirovnega sporazuma, ki ga je sestavila kontaktna skupina, naj bi sprti strani sprva dosegli mirovno rešitev za prehodno obdobje treh let. V tem okviru osnutek sporazuma predvideva široko avtonomijo, vključno s sklicem volitev in vzpostavitvijo po-
krajinskih policijskih sil, ne pa tudi neodvisnosti za jugoslovansko pokrajino Kosovo. Izvajanje doseženega mirovnega sporazuma naj bi s svojimi vojaškimi silami zagotovila zveza Nato.
Neimenovani predstavnik ameriškega State De-partmenta je že povedal, da najmanj osemdeset odstotkov osnutka sporazuma, ki bo predložen sprtima stranema, ne bo predmet pogajanj. Na vprašanje, kolikšen pogajalski prostor bodo imeli srbski in albanski pogajalci, je omenjeni vir zatrdil, da ZDA ne bodo odstopile od temeljnih naCel predloga sporazuma, ki predvideva široko avtonomijo za pokrajino v triletnem prehodnem obdobju. Dodal je, da je »od 80
Francoski herkules C-130 je včeraj čakal na prištinskem letališču (Telefoto AR)
do 85 odstotkov predloga nespremenjivih«.
Pogajanja bodo vodili trije diplomati - predstavniki ZDA, Rusije in Evropske unije. To so Christopher Hill, Boris Majorski in VVolfgang Pe-tritsch. Konferenci v Rambouilletu pa bosta sopredsedovala francoski zunanji minister Hubert
Vedrine in njegov britanski kolega Robin Cook. Vedrine je v Četrtek v Lizboni dejal, da zaradi izjemne zapletenosti problema »ni optimist« glede izida pogajanj, vendar ostaja »odločen«.
Glede na nepripravljenost ZR Jugoslavije, da bi na svoje ozemlje ob morebitni takšni odločitvi
sprejela zavezniške enote, so viri pri zvezi Nato opozorili na Četrti člen deklaracije, v kateri je kontaktna skupina stranema na Kosovu postavila zahteve za pogajanja. Ta pravi, da o naCinu zagotavljanja uresničevanja mirovnih sporazumov odloCa mednarodna skupnost.
NOVICE
SOVODNJE / ZAHTEVEN NAČRT DOMAČEGA PODJETNIKA VENKA ČERNIČA
Koncert združenja Agimus
Združenje glasbene mladine Agimus prireja danes ob 20.30 v dvorani pokrajinskih muzejev na gradu koncert pianistke Silvane Pavan. Pavanova se je rodila pred 22 leti v Tržiču, diplomirala je z odliko na konservatoriju v Trstu ter se izpopolnjevala pri znanih glasbenih pedagogih in poustvarjalcih. Program obsega skladbe Bacha, Beethovna, Rahmaninova in Skrjabina.
Proces zaradi brioša odložen
Včeraj se je na preturi začel in kmalu prekinil proces proti podtajniku Sindikata slovenske šole prof. Liviu Semoliču. Obtožen je, da je 6. junija 1996 žalil pokrajinski svet in posebej predsednico Marcolinijevo, ki je vložila ovadbo. Med naelektreno razpravo o selitvi slovenske sekcije ITI naj bi Semolič»zaničljivo«zalučal brioš v sejno dvorano. Odv. Samo Sanzin je včeraj v ob-toženčevem imenu vložil zahtevo po dvojezični obravnavi. Proces je bil zato odložen do 27. maja, ko bodo zaslišali obremenilne priče in štiri od desetih prič obrambe. Zanimivo je, da se Monica Marcolini v nasprotju s pričakovanji včeraj ni predstavila kot civilna stranka.
Težke posledice dveh nesreč
Dve osebi sta bili težko ranjeni v silovitem čelnem trčenju predsinoči v kraju Isola Morosini v občini Škocjan ob Soči. 57-letno Ondino lellini iz Tržiča so prepeljah na zdravljenje v bolnišnico na Katinari, 53-letnega Orlanda Vižintina pa so prepeljah v Videm. Do silovitega trčenja je prišlo na ozki, vendar ravni cesti. Hude poškodbe je včeraj nekaj po 15. uri dobil tudi 43-letni S. A., voznik avtomobila BMW. Vozilo je silovito trčilo v kovinski drog ob cesti v ulici Bagni v Tržiču. Ponesrečenca so s helikopterjem prepeljali na oddelek za intenzivno nego bolnišnice v Vidmu.
»Samomorilec« končal v zaporu
Karabinjerji so včeraj okrog 12. ure posredovali v Gradežu, kjer je 28-letni R.M. grozil, da bo naredil samomor. Namen je najavil z listkom na vhodnih vratih doma in zagrozil, naj ga nikar ne skušajo pregovoriti ali nadlegovati. Karabinjerji so s silo vlomili v stanovanje in našli R.M.-ja v kopalnici, sedečega na plinski jeklenki z odprtim ventilom. Ob prihodu karabinjerjev je možakar mesničil grožnjo in zavihtel nož. Spravili so ga pod ključ.
ZVeZfl SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SLOVENSKA PROSVETA
DAN SLOVENSKE KULTURE
Gorico, jutri 7. februarja 1999, ob 16. uri
v Kulturnem centru Lojze Bratuž
Nastopajo: Kvartet Tartini, igralci Fllda Sosič, flleksij Pregare, Jan Leopoli z odlomki iz de! Rlojza Rebule, Sergeja Verča, Marija Čuka, Jurija Paljka in Dušana Jelinčiča ter dijaki slovenskih višjih šol. _______________________________VABUČNI!
Rubijski grad bo postal turističnorekreacijski center
Grad, kjer je nekoč pridigal Primož Trubar, bo po 80 letih spet zaživel
V rubijski grad se bo po več kakor osemdesetih letih vrnilo življenje. Grad bodo v kratkem, predvidoma že v mesecu marcu, začeli popravljati. Ohranil bo prvotno podobo, po namembnosti pa se bo spremenil v luksuzni hotel z urejenimi športnimi igrišči, bazenom, sprehajalnimi stezami, možnostmi koriščenja konjskih športov, izletov in ogledov objektov iz prve svetovne vojne. Posebno pozornost že zdaj namenjajo sanaciji parka v neposredni bližini gradu ter revitalizaciji velikega grajskega gozda.
Novo življenje se bo v grad vrnilo po zaslugi domačina Venka Černiča, gospodarstvenika, ki je v dobrih šestih mesecih uspel premostiti številne birokratske težave, urediti vso potrebno dokumentacijo na občini, z načrtovalci, z Zavodom za spomeniško varstvo in ki je trdno odločen čim-prej začeti s prenovo glavnega objekta se pravi samega gradu.
»Za zdaj smo si zastavili cilj, da bi objekt spravili pod streho do konca prihodnjega leta. Se eno leto bo zatem potrebno za urejanje notranjosti, za opremljanje prostorov, za preureditev nekdanjih gospodarskih objektov v gostinski lokal, tako da bo iz sedanje razvaline, ki jo takorekoč pokonci drži le bršljan, nastal hotel visoke kategorije s približno 20 sobami, konferenčno dvorano, knjižnico, enoteko in posebnim prostorom za slovesne trenutke.«
»Novi graščak« že tudi
dela na načrtu za prenovo nekdanjega zaselka Ušje, ki prav tako sodi v sklop 107 hektarjev velikega kompleksa. Kmetijske površine v Uš j ah bodo posadili s trtami. Drugačna vloga se napoveduje razpadajočim hišam nekdanjih kolonov, ki naj bi jih prenovili in uredili v turistične namene. V Uš j ah naj bi postopoma zgradili tudi konjušnico.
Venko Cemic tudi zelo konkretno razmišlja o turističnem ovrednotenju zaklonišč in jarkov ter drugih vojaških objektov iz prve svetovne vojne, ki jih na tem območju kot v vsej bližnji kraški okolici ne manjka. Prav tako naj bi primerno ovrednotili številne zgodovinske in naravne spomenike, od ostankov gradišč do grajskega gozda, kjer uspeva posebna vrsta češnje. Na-
slednji korak bo gradnja in opremljanje športnih objektov, teniških igrišč, bazenov in drugih prostorov.
Obsežen in zahteven načrt prenove nubijskega gradu pripravlja arhitekt Raccanello iz Vidma, ki je pred leti pripravil tudi načrt za prenovo dveh starih zgradb na go-riškem gradu. Sodelujejo seveda tudi strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo, predvsem pa je lastniku samemu veliko do tega, da se grad obnovi v taki podobi, kakršno je imel v času pred prvo svetovno vojno.
Obdobje načrtovanja in pridobivanja soglasij je skoraj zaključeno. Prvi posegi usmerjeni v revitalizacijo grajskega gozda se bodo pričeli še pred nastopom pomladi.
»Revitalizacija je mišljena kot ponovno
uvajanje oziroma saditev avtohtonih drevesnih vrst, ki jih je v zadnjih desetletjih močno izpodjed-la akacija. Se letos bomo zasadili okrog sedem tisoč sadik hrasta, kostanja, gabra in drugih drugih domačih drevesnih vrst«, razlaga Venko Cemic.
Večletno saniranje v sodelovanju z gozdarskimi strokovnjaki pa bo potrebno tudi v parku v neposredni bližini gradu, kjer rastejo nekateri odlični primerki dreves.
Pomembna pri prenovi starih objektov je ohranitev arhitekturnih značilnosti. Tako bodo ohranili in obnovili več kot tri metre visok kamniti ograjni zid vzdolž pokrajinske ceste Rubije -Petovlje, obnovili kovana železna vrata in še marsikaj.
»Objekt želimo pri-
memo ovrednotiti tudi iz vidika kulturno-zgodo-vinske dediščine, saj imamo glede tega kaj pokazati. Iz dokumentov izhaja, da se je v rubij-skem gradu zadrževal in tu tudi pridigal Primož Trubar pred dobrimi 450 leti. Blizu gradu je bilo utrjeno gradišče, znana je zakladna najdba blizu gradu. Ob zbiranju in pripravi dokumentacije prihajajo na dan številni novi podatki in informacije o gradu, prvotno utrdbi, postavljeni na strateško pomembnem mestu.«
V drugi polovici prejšnjega stoletja so nekdanje posestvo, ki je ob uvedbi franciscejskega katastra bilo samostojna davčna občina, od grofovske rodbine Coro-ninijev kupili baroni Bianchi, ki so se semkaj naselili iz Lombardije. Med prvo svetovno vojno je bil grad močno poškodovan in potem nikoli popravljen. Pred nekaj leti je posestvo od družine Bianchi kupila dražba Rubijski grad, z namenom, d aga prenovi, družba pa je lani prešla v last Venka Cemica.
Po več kakor osmih desetletjih se bo v grad spet vrnilo življenje. Gospodarska pobuda, ki se začenja uresničevati pa naj bi pomenila tudi dodatne možnosti za razvoj gostinstva in turizma na ožjem in širšem območju.
Na reprodukciji slike, M jo hranijo v gostilni Pri Francetu v Sovodnjah, vidimo Rubije in grad pred prvo svetovno vojno, med katero je bil porušen in do današnjih dni nikoli več obnovljen
SREČANJE Z AVTORJEM / PREDSTAVITEV AVTOBIOGRAFSKEGA ROMANA
ŠTEVERJAN / OBJAVILI RAZPIS TEKMOVANJA
Ciril Zlobec »od A do ž«
29. Festival domače glasbe
Prireditev na pobudo SKPD F. B. Sedej bo od 2. do 4. julija
Na četrtkovem Srečanju z avtorjem, ki sta ga skupno priredila Kulturni dom in Zveza slovenskih kulturnih društev, je bil pesnik in pisatelj Ciril Zlobec dobesedno postavljen pod “aparaturo rentgen žarkov” verige vprašanj Rajka Slokarja, ravnatelja novogoriške knjižnice Franceta Bevka, ki je vodil predstavitveni večer. Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi najnovejšega Zlobčevega literarnega dela, avtobiografskega romana Spomin kot zgodba, ki je pred koncem lanskega leta izšel pri Prešernovi dražbi v Ljubljani. Večer je razkril Cirila Zlobca takorekoč od A do 2.
Tako se namreč Zlobec tudi sam prikazuje v svojem avtobiografskem delu, ki zajema vse najznačilnejše trenutke njegovega življenja: od otroških let, do dijaških in nato do zrele dobe. Roman je raz-
deljen v dve knjigi: v prvi je prerez otroških in mladinskih let. Iz poglavja v poglavje se v tem delu razkrivajo najrazličnejše situacije, v katerih se pisatelj utrjuje tako v svojem intimnem pogledu kot tudi v izkušnjah, ki so bistveno zaznamovala njegovo življenje. Prvi del se zaključi s partizansko izkušnjo, ki se je močno zasidrala v pesnikovo zavest.
V drugem delu roman zajema povojno obdobje in vsa najznačilnejša Zlobčeva srečanja in najpomembnejše politične trenutke tako v sami slovenski družbi kot v pretekli jugoslovanski stvarnosti. Zlobec je bil namreč aktiven ne le kot pisatelj, pesnik, prevajalec, slavist, esejist in še bi lahko naštevali, ampak tudi kot politik in vsestransko angažiran javni
delavec. Vse te izkušnje v knjigi spominov prepleta in jih prikazuje iz svojega zornega kota. Povedati pa gre, da je drugi del knjige kronološko nepretrgano nadaljevanje prvega, saj se še posebej v prvem delu kujejo izkušnje in Zlobčeve življenjske vrednote, ki so se v naslednjih obdobjih preverjale tudi'v praksi.
Debatnemu dialogu Zlobec - Slokar je sledilo z zanimanjem in v določenih trenutkih tudi s humornimi pristopi precejšnje število poslušalcev (na sliki - foto Bum-baca). Srečanje je v imenu prirediteljev uvedel ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki je poudaril zadovoljstvo, da je Zlobčev avtobiografski' roman predstavljen tudi v zamejstvu, saj je avtor še posebej tesno povezan z našo manjšino in goriško stvarnostjo.
SKPD F.B. Sedej iz Ste-verjana je pred kratkim objavilo razpis za 29. Festival domače glasbe Ste-verjan 99, ki bo v Ste-verjanu 2., 3., in 4. julija na prireditvenem prostoru Med borovci. Na Festival, ki je tekmovalnega značaja, se lahko prijavijo vsi slovenski ansambli, ki gojijo narodno - zabavno glasbo. Vsak ansambel mora izvajati dve skladbi, od katerih mora biti ena izvirna in prvič izvedena na Festivalu v-Steverjanu, druga pa mora biti iz zakladnice najbolj priljubljenih uspešnic domače glasbe in napisana in izvedena (npr. na plošči) s strani najboljših slovenskih na-rodno-zabavnih ansamblov (Avsenik, Slak, Veseli Planšarji, Miha Dolžan, itd.). Ni dovoljena uporaba instrumentov, ki elektronsko proizvajajo zvok!
Na prvih dveh večerih festivala bodo nastopili vsi prijavljeni ansambli,
najboljši s prvih dveh večerov pa se bodo nato pomerili še na nedeljskem, finalnem nastopu. Njihov izbor in število določi strokovna komisija.
Nagradni sklad je dokaj bogat in zajema sledeče nagrade:
a)	nagrada za najboljši ansambel Festivala (2 milijona lir) in trofeja društva FB. Sedej.
b)	nagrada občinstva (1 milijon)
c)	nagrada za najboljšo vokalno izvedbo (700 tisoč lir);
č) nagrada za najboljšo izvedbo kvinteta (600 tisoč lir);
d)	nagrada za najboljšo izvedbo tria (600 tisoč lir);
e)	nagrada za najbolše besedilo (300 tisoč lir);
f)	nagrada za najboljšo melodijo (300 tisoč lir);
g)	nagrada za najboljšega debitanta (300 tisoč lir).
Nagrado občinstva bodo podelili na osnovi glasovanja med občinstvom,
ki bo ocenjevalo izvedbe skladb iz zakladnice najbolj priljubljenih uspešnic domače glasbe. V razpisu so podrobneje razčlenjeni kriteriji za podeljevanje drugih nagrad, o katerih bo odločala strokovna komisija.
Prijave za sodelovanje na tekmovanju je treba poslati najkasneje do 15-maja 1999 na sledeči naslov: SKPD F.B. Sedej. Trg Svobode, št. 6 - 34070 Steverjan. Prijava mora vsebovati: naziv ansambla, sedež in datum ustanovitve; naslov ansambla ali njegovega vodje, kamor bodo naslovljeni bodoči dopisi ter nujno telefonsko številko; besedilo in notno gradivo izvirne skladbe; naslov in izvirnega izvajalca skladbe iz zakladnice najbolj priljubljenih uspešnic domače glasbe; število članov in njihovo vlogo v ansamblu; fotografijo h1 kratek zgodovinski opi6 ansambla.
GRADEŽ / PO SPORNI ZUPANOVI ODREDBI
GLASBA / SEZONA OBČINE
KINO a	IZLETI
Deželna komisija v hotelu »Al bosco«
Predstavnika zadruge Nemesi predstavila velik socialni in tudi ekonomski pomen pobude
Sedem koncertov različnih zvrsti resne glasbe
V izvedbi tržaškega Verdija
Gradeški župan Roberto Marin si je z odredbo o zaprtju hotela »Al bosco«, ki ga upravlja zadruga umskih bolnikov, naredil mačjo uslugo: zadeva ima vsedržavni odmev, ki gotovo zanj ni ugoden. Včeraj je gradeški hotel obiskala tudi tretja komisija deželnega sveta, ki ji predseduje Giovanni Ca-staldo (iz vrst NZ tako kot župan Marin). V delegaciji so bili še svetovalci Enrico Gherghetta, Gior-gio Mattassi, Bruno Zvech (vsi LD), Franco Brussa (LS) in Roberto Antonaz (SKP).
Sprejela sta jih psihiater dr. Angelo Righetti in Federico Orso, ravnatelj zadruge Nemesi, ki upravlja gradeški hotel. Zanikala sta spremembo namembnosti stavbe, ki jo
je župan izrabil kot pretvezo za odredbo o zaprtju. Na občini so že pred časom vložili dokumentacijo za prekvalifikacijo stavbe, kjer bo vsekakor še deloval hotel oziroma tu-ristično-termalno središče, saj razpolagajo tudi s parkom in lastno plažo. Za poletno sezono imajo že nekaj skupinskih rezervacij združenj prizadetih tudi iz Nemčije, Avstrije in Češke. Dejstvo, da v hotelu živijo (in delajo) nekateri prizadeti, je velika socialna pridobitev in kot tako bi jo moral župan oceniti, ne pa da odreka lastnikom pravico, da živijo v lastni hiši. V poslopju je tudi nameščenih 15 mladoletnih priseljencev na osnovi pogodbe s tržaško občino in prefekturo. Dr. Righetti je tudi
spomnil, da je upravljanje umobolnice v Sottoselvi, odkoder so prizadeti, stalo 4 milijarde letno, hotel pa le 2, od katerih bodo kmalu lahko odbili še dohodke. Ob socialnem ima pobuda tudi pozitiven ekonomski učinek.
Člani komisije so izrazili vso podporo in željo, da bi se kljub grotesknemu poskusu zaviranja zadeva rešila ugodno, le predsednik Castaldo se ni hotel izreči in želi prej prisluhniti tudi županu.
Zadevo je komentiral tudi deželni svetovalec Romoli, ki meni, da je afera sad nesporazuma. Socialna pobuda je koristna in jo gre podpreti, po drugi strani pa Romoli izraža razumevanje tudi za župana, ki da je pač moral ravnati po predpisih.
Dokaj bogati ponudbi glasbenih prireditev v Gorici, za katere skrbijo različna društva in združenja - tudi slovenska - se bo v prihodnjih tednih in mesecih pridružila tudi go-riška občina. Do sredine maja bodo v okviru niza glasbenih prireditev »Go-rizia armonica« ter v sodelovanju s tržaškim gledališčem G. Verdi ponudili sedem večerov posvečenih različnim glasbenim zvrstem. Prvi bo že 16. februarja v kulturnem centru Lojzeta Bratuža. V isti dvorani bo tudi naslednja prireditev in sicer 24. februarja in nato še 19. marca, medtem ko bodo druga glasbena srečanja v deželnem avditoriju.
Spored sta na včerajšnjem srečanju predsta-
POLITIKA / GIBANJE ZA OLJKO
Podpora Prodiju
Oglašajo se tudi somišljeniki Di Pietra
Člani gibanja Oljke na Goriškem povsem soglašajo s pobudo Romana Prodija, da se omogoči nastop na volilni preizkušnji osebam, ki niso neposreden izraz strank, izkazujejo pa voljo, zavzetost in sposobnost za politično delo. Tako izhaja iz izjave za tisk Gibanja za oljko na Goriškem, ki sta jo podpisala Franco Miccoli in Silvia Altran.
Prodijeva pobuda, pojasnjujeta, ni usmerjena proti strankam in še manj proti strankam in družbenim silam, ki tvorijo zavezništvo Oljke, pač pa naj bi pospešila uresničitev nujno potrebnih reform na področju družbene ureditve in posebej volilne reforme. Predstavnika gibanja obžalujeta, da Prihaja v zadnjem času do
tako ostrih napadov na Prodija, na župane, ki so se pridružili pobudi in na gibanje senatorja Di Pietra, in poudarjata nujnost, da se tolikokrat doslej deklarirane reforme tudi uresničijo.
Ta nadvse aktualna vprašanja bodo tudi predmet razprave sredi tega meseca, ko bo v Gorici eden najtesnejših sodelavcev Romana Prodija.
Za večjo stabilnost in posledično večjo moč pri uresničevanju potrebnih reform ter za novo kakovost v politiki si prizadeva v posebni izjavi za tisk tudi koordinator Di Pietro-vega gibanja Ugo Luterot-ti, ki napoveduje skorajšnjo ustanovitev posebnega odbora za referendum in vabi k sodelovanju.
STEVERJAN / SE DELA NA KMETIJI
Lojze Klede v Ščednem je dopolnil osemdeset let
Te dni je Lojze Klede v Sčednem praznoval visok življenjski jubilej. 27. januarja je dopolnil 80 let. Povsem upravičeno bi lahko zapisali 80 delovnih let, saj jubilant še zmeraj skrbi, seveda tudi ob pomoči sina, za kmetijsko posestvo, ki ga je prevzel od staršev, spolovinarjev plemiške družine Tacco.
Lojze se je rodil nekaj mesecev po koncu prve svetovne vojne, ki je družino pregnala v begunstvo. Bili so v Šiški, takrat še primestnem naselju Ljubljane. Se kot otrok si je želel, da bi bil mesar, vendar je tako naneslo, da je prevzel kmetijo. Po mesariji pa mu je še danes malce žal, ve povedati s kančkom hudomušnosti.
Med drugo svetovno
vojno je bil mobiliziran v italijansko vojsko. Iz nje je našel pot med prekomor-ce, kamor je takrat vstopila večina Primorcev. Proti koncu vojne pa so ga ob upoštevanju izkušenj (v italijanski vojski je namreč služil pri artileriji) premestili v artilerijsko partizansko brigado. Ob koncu vojske je bil nekaj tednov v Trstu, zatem pa v raznih krajih od Bistrice do Reke.
Kljub trdemu delu na kmetiji in skrbi za družino - z domačinko Danico Ci-glič z Bukovja sta vzgojila štiri otroke - je Lojze našel tudi čas za udejstvovanje na kulturno-prosvetnem področju, čas za petje v cerkvenem in v društvenem zboru. Se zmeraj rad prisluhne lepi zborovski pesmi in, če se le da, tudi zapoje.
vila občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag in upravitelj gledališča Verdi iz Trsta Lorenzo lo-rio. Goriška občina je že v preteklih sezonah dobro sodelovala z Verdijem in prav v tem je razlog, da se sodelovanje nadaljuje tudi letos in najbrž v prihodnje, ko bodo na razpolago tudi primernejši prostori (ponovno odprtje gledališča Verdi v Gorici) za zahtevnejše uprizoritve opernih in operetnih del.
lorio je naglasil, da se odločitev goriške občinske uprave in prizadevanja gledališča Verdi, da bi ponudbo glasbenih prireditev iz Trsta prenesh v vse pomembnejše kraje v deželi, povsem krijejo in zato ni bilo težko doseči dogovor o novi glasbeni sezoni. Začela se bo 16. februarja z baletom, ko bosta na vrsti dve koreografiji in sicer La Valse in Sheherezade. 24. februarja bo v centru Lojzeta Bratuža Rossinijeva komična opera Gospod Bru-schino; 5. marca napovedujejo koncert vokalne skupine »Kodmans En-samble« ob klavirski spremljavi; 19. marca bo baletna in plesna predstava Štirje letni časi. 9. aprila bo nastopil godalni ansambel, ki bo izvajal Rossinijeve skladbe, 12. maja bo nastop orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Balasza Kocsarja. Orkester bo nastopil tudi 19. maja, pod taktirko Stefana Ranzanija.
Abonmajske vstopnice (84.000 lir) so v prodaji v agenciji Appiani.
Sezonsko
znižanje
\#
) ^ moška
oblačila ul. Carducci 24 tel. 0481/537561
JTANDREŽ / VČERAJ POGREB
Množica je pospremila na zadnji poli Danila Nanuta
Z odhodom Danila Nanuta sta štandreska in vsa zamejska skupnost izgubili še enega uglednega predstav-^jka’ ki je uspel predvsem na gospodarskem področju, m pa je zlasti v mlajših letih veliko prispeval vaški skupnosti tudi na kulturnem in drugih področjih.
Danila Nanuta, ki je preminil v sredo, star 69 let, so včeraj pokopali na domačem pokopališču. Med žalnim obredom v cerkvi je besede slovesa izrekel župnik Kar-o Bolčina, ki je pokojnika označil kot človeka, ki je Skusal vsakomur ustreči in pomagati. Dolg pogrebni sprevod je izpred cerkve krenil proti vaškemu pokopa-lšCu- Ob odprtem grobu so se od pokojnika najprej s Posmijo poslovili starejši pevc moškega zbora Otona Zupančiča, kjer je bil Danilo član in nato zapeli še v Mešani zasedbi.
prosvetno društvo štandrež
------DRAMSKI ODSEK-----
Neil Simon
ZARES ČUDEN PAR
Komedija v treh delih
Štandrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič
danes, 6. februarja 1999, ob 20.30

oh/*enoo//em/i forostofVA/
(SfHstnci c/oinača
/iif/iJJfHt, (/injačfna
in specialitete^ na taca
Velika dvorana za poroke, obhajila, birme, poslovna in druga slavnostna kosila.
Ferletiči 65/A, Doberdob • Tel.: 0481/78114 Drž. cesta GORICA - TRST Zaprto ob ponedeljkih
GORICA
vrrroRiA 117.45-20.00-
22.15 »Attacco al potere«. I. Bmce Willis.
VITTORIA 3 17.00-18.45-20.30-22.30 »Svegliati Ned«. Rež. Kirk Jones.
CORSO Rdeča dvorana: 18.00-21.30»Vi presento Joe Black«. B. Pitt in A. Hopkins.
Modra dvorana: 17.00-18.40-20.30-22.30»L’ asse-dio«. Rež. B. Bertolucci. Rumena dvorana: 17.00-
18.30	»La gabbianella e il gatto«. 20.00-22.15 »Paura e delirio a Las Vegas«. L Johnny Depp.
TR2IC
EXCELSIOR 16.00 »La gabbianella il gatto«. 18.00-
21.30	»Vi presento Joe Black«. B. Pitt in A. Hopkins.
COMUNALE 17.30-19.45-22.00 »Central do Bra-sil«.
a PRIREDITVE
KD DANICA vabi otroke na Pustni popoldan danes ob 15. uri v SKD Danica na Vrhu. Društvo prireja v torek, 9. t.m., ob 20.30 večer Vrbovškega pusta. V S KG Danica bodo vrteli film, ki ga je pred 15 leti posnela RTV Ljubljana in tudi novejše posnetke domačinov.
KD O. ZUPANČIČ in MO KD SOVODNJE vabita na»Camival night«v torek, 16. februarja od 21. ure dalje v ogrevanem šotoru v So-vodnjah. Igrata skupini Juke box in Normal position.
KD OTON ZUPANČIČ IZ STANDREZA vabi na pustni večer v soboto, 13. februarja, ob 20.30 v gostilni Turri na trgu sv. Andreja. Zagotovljena zabava s plesom, veselo glasbo, večerjo in nagrajevanjem najlepše pustne maske. Vpisovanje vsak dan v gostilni Turri.
KD O. ZUPANČIČ in KD SOVODNJE vabita na otroško pustno rajanje v torek, 16. februarja, od 15. dalje v ogrevanem šotom v Sovodnjah.
KSD KRAS DOL-POLJA-
NE vabi na Dan slovenske kulture v petek, 12. februarja, ob 20. uri v prostorih bivše šole na PalkišCu. Nastopila bosta moški pevski zbor Skala iz Gabrij in mladinska skupina KSD Danica z Vrha z recitalom Krst pri Savici.
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA in Državna knjižnica vabita na predstavitev monografije, ki jo je v italijanščino prevedel Paolo Privitera: Boris Paternu France Prešeren 1800-1849, v sredo, 10. februarja, ob 17.30 v dvorani Državne knjižnice, ul. Mameli 12. Ob prisotnosti avtorja in prevajalca bo o delu spregovorila prof. Lojzka Bratuž.
OBVESTILA
SPDG obvešča, da bo društveno tekmovanje jutri, 7. t.m., ob 9.30 v PODKLOS-TRU in ne na Nevejskem sedlu, kakor prvotno javljeno. Avtobus odpelje ob 7. uri s parkirišča pred sejmiščem. Na razpolago je še nekaj mest. Priporoča se točnost!
KMEČKA ZVEZA vabi vinogradnike na informativno srečanje o saditvi novih vinogradov in prispevkih. Srečanje bo v prostorih KD Briški grič na Bukovju v Ste-verjanu v torek, 9. februarja ob 15.30. Srečanja se bo udeležil vršilec dolžnosti ravnatelja Kmetijskega nadzomišt-va dr. Renato Osgnach.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja ob 8. marcu tradicionalni izlet v Čedad in družabnost v Gaghanu. V programu je voden ogled mesta, sprejem pri županu, skupno kosilo in družabnost v gostišču Al Fogolar. Prijave na sedežu društva in pri poverjenikih.
B ČRPALKE
Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske tipalke GORICA
AGIP-U1. d’Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRZIC
ESSO-Ul. Boito API - Ul. Cosuhch MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Aosta
ROMKE
MONTESHELL - Ul. Re-dipugha
ZAGRAJ
API - Trg Garibaldi
ŠKOCJAN
AGIP - pokrajinska cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - državna cesta 56 TURJAK IP - državna cesta KRMIM
API - Drev. V. Giuba
l :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL GIARDINO, Korzo Verdi 57, tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manho 14/B, tel. 480405.
POGREBI
DANES - Iz Gorice: 9.00, Amadio Buriolla iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče; 10.15, Gio-vanna Cechet iz bolnišnice Janeza od Boga v Foljan; 10.30, Giovanni Persogha iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Pija X. in na pokopa-bšče v Pevmi.
Iz Tržiča: 10.40, Antoniet-ta Di Vicenz vd. Zanolla iz hiše žalosti v ul. Smaregha 4 v Škocjanu v cerkev v Be-glianu in na pokopališče v Starancanu; 13.00, Giovanna Candotti por. Nocent iz splošne bolnišnice v Foljan.
VRonkah: 11.00, Ludmil-la Frandolič vd. Furios v cerkvi sv. Lovrenca in na glavno pokopališče.
Predsedništvo, upravni svet, nadzorni odbor, ravnateljstvo in osebje zavoda Banca Agricola -Kmečka banka iz Gorice izrekajo občuteno sožalje družini ob izgubi gospoda Danila Nanuta
Ob smrti Danila Nanuta, bivšega predsednika društva, izreka iskreno sožalje ženi in sorodnikom
KD Oton Župančič
Zveza slovenskih kulturnih društev se klanja spominu svojega dolgoletnega odbornika
Danila Nanuta
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
• Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
12
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
H BANČNIŠTVO / SPORAZUM PO DVEH LETIH DOGOVARJANJA IN POGAJANJ
Sovodenjska in doberdobska banka se bosta aprila formalno združili
Zadružno banka v Sovodnjah je lani povečala obseg svojega poslovanja
SOVODNJE - Vec kot dve leti trajajoči pogovori in pogajanja za spojitev zadružnih kreditnih bank v Doberdobu in Sovodnjah so prišli v zaključno fazo. O pogajanjih sta na lanskih občnih zborih poročala predsednika bank Severina Peric in Mirko Hmeljak, nato pa se je v obeh krajih razvila živahna diskusija. Člani obeh bank so predsednikoma in odboroma dali pooblastila, naj pogajanja nadaljujejo.
Upravitelji bodo še pred koncem letošnjega aprila skupaj z rednim občnim zborom sklicali tudi izrednega, na katerem bodo člani razpravljali o predlogu upravnih odborov za združitev. Ce bo predlog sprejet, bo novi banki ime Zadružna kreditna banka Doberdob-Sovodnje. Banka bo začela takoj poslovati na skupni podlagi. Osrednji sedež bo v Doberdobu, podružnice pa v Sovodnjah, Ronkah in Standrežu. Upravitelji so se tudi dogovorili za porazdelitev mest
v upravnem in nadzornem svetu ter določili, kakšna bo notranja ureditev vodenja bančnega poslovanja. O vsem tem bodo člane seznanili na izrednem občnem zboru.
Osrednji nadzorni organ Banka Italije je že dala svoj pristanek, končna odločitev pa zdaj pripada članom obeh nekdanjih kmečko-obrtnih posojilnic, ki sta bili obe ustanovljeni že leta 1908 in sta torej lani praznovali vsaka svojo devetdesetletnico.
O tem smo se včeraj pogovorili s predsednikom banke v Sovodnjah Mirkom Hmeljakom. Povedal nam je, da bo skupna banka imela več možnosti poslovanja, še zlasti v tem času, ko je na bančnem področju izredno velika in ostra konkurenca.
Direktor sovodenjske banke Savo Ušaj nam je nanizal tudi nekaj podatkov o lanskem poslovanju. Hranilne vloge so se povečale za 9 odstotkov, posojila pa so ostala na enaki ravni
kot predlanskim. Kljub povečanemu prometu bo za leto 1998 čisti dobiček manjši od predlanskega. Donončne izračune je treba še narediti, skoraj gotovo pa je, da bo čisti lanski dobiček 500 milijonov lir, predlani pa je bil za sto petdeset milijonov lir večji. Razloga sta dva. Prvič denar, s katerim razpolagajo in ne gre za posojila, investirajo v razne obveznice. Donos državnih, ki so pred leti prinašale velike dobičke, je zdaj minimalen, zato je treba denar s previdnostjo investirati v razne obveznice in sklade, ki prinašajo nekaj več dobička, kar so tudi naredili. Drugi razlog pa je ta, da je v Gorici in njeni neposredni okolici bolj malo investicij, zato manj prošenj za posojila. S stanovanji so ljudje v glavnem že preskrbljeni, novih gospodarskih dejavnosti pa je bolj malo. Nekoč cveteča mednarodna trgovina je danes manj živahna. Tudi primeri, kakršno je skrčenje proizvodnje v tovarni
Vouk, hudo prizadenejo ne le zaposlenih v tem obratu, temveč tudi veliko majhnih podjetij, katerih produkcija je vezana na proizvodni proces v tej tovarni. To se pozna posebno v Sovodnjah. Druge tovarne oziroma podjetja pa delujejo v okviru velikih družb, ki se za svoje finančne posle poslužujejo bank v Venetu ali v Lombardiji. Drugače je v tržiškem okolišu - tam deluje doberdobska banka - kjer se je zaradi povečanih poslov v ladjedelnici razvila velika proizvodna dejavnost, katere posledica je tudi večja gradbena dejavnost. Tudi drugače se tržiški okraj danes bolj razvija.
Upravitelji obeh sedanjih bank, sovodenjske in doberdob-ske, si obetajo, da bodo skupaj lahko bolje izkoriščali denar, s katerim razpolagajo. Ob tem pa ne izključujejo možnosti, da bi združena banka svoje poslovanje razširila tudi na druga področja.
Marko VValtritsch
TRENDI / FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
Znaki upočasnjevanja industrijske dejavnosti
Ocene predsednika industrijcev A. Piffinija
TRST - Deželno združenje industrijcev Furlanije - Julijske krajine (Federazione dellTn-dustria) je včeraj objavilo podatke konjunktume raziskave o gospodarskih gibanjih v zadnjem četrtletju lanskega leta, ki jih je komentiral deželni predsednik An-drea Pittini. Po njegovi oceni poraja sedanji gospodarski trenutek v Furlaniji - Julijski krajini precej dvomov, predvsem zaradi znakov - ki sicer niso vedno jasno razpoznavni - o upočasnjevanju rasti v lanskem letu. Zadnji trije meseci leta 1998 ta trend žal potrjujejo, večjih obetov pa ne ponuja niti leto 1999.
»Furlanija - Julijska krajina je dežela z velikimi možnostmi, vendar moramo pognati motor razvoja, to pa bomo lahko storili le s prizadevanji za utrditev posebnosti dežele, ne pa z oviranjem prenove v tej državi. Toda avtonomijo je treba upravljati resno in odgovorno, ne pa tako, kot se je zgodilo pri imenovanju predsednika finančne družbe Friulia, ki je bilo poglavje najslabše deželne politike,« je izjavil Pittini. Predsednik deželnih industrijcev je podčrtal tudi temeljni strateški pomen velikih prometnih infrastruktur s posebnim ozirom na jadranski vodni
koridor, ki bi moral biti alternativa zemeljski povezavi v smeri sever-jug, kateri se mora Dežela z vsemi silami upreti.
Kar zadeva podatke iz konjunktume raziskave, gre izpostaviti splošni porast gospodarskih dejavnosti v zadnjih treh mesecih 1998 glede na tretje četrtletje, vendar je premik fiziološki, ker je treba upoštevati poletno zmanšanje dejavnosti.
Bolj realistična je zato primerjava z zadnjim četrtletjem predlanskega leta, ki pa žal pokaže
občutno upočasnitev rasti deželnega industrijskega sektorja. Proizvodnja in prodaja v Italiji beležita rahel dvig, medtem ko se je izvoz zmanjšal, kar se ni zgodilo že tri leta. V celoti je torej gibanje industrije v Furlaniji - Julijski krajini precej problematično, in to ne samo po podatkih za lansko leto, ampak tudi glede perspektiv za letošnje leto. To pa je seveda še bolj vznemirljivo in je neposredna posledica kriznih dogajanj na tujih trgih.
[-(INDUSTRIJA / ITAL1JA-SLOVENIJA-1
Cene pri proizvajalcih mirujejo ali celo padajo
RIM, LJUBLJANA - Lani so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v Italiji v povprečju povečale za skoraj neznatnega 0,1%, kar je nanižja rast od leta 1981. V zadnjem lanskem mesecu, decembra, pa so se celo znižale: v primerjavi z novembrom za 0,2%, v primerjavi z decembrom 1997 pa za 1,3%. Po namembnosti proizvodov so se v letni primerjavi zvišale cene blaga za široko porabo (+1,3%) in investicijskih dobrin (+1,8%), medtem ko so se vmesni izdelki pocenili za 3,6 odstotka.
Podobno je tudi gibanje cen pri proizvajalcih v Sloveniji. Državni statistični urad je objavil podatke za januar: v primerjavi z lanskim decembrom so cene ostale na enaki ravni, v primerjavi z januarjem 1998 pa so se zvišale za 2,4%. Glede na namembnost so se v primerjavi z lanskim januarjem podražili izdelki za široko porabo (+6,5%) in za investicije (+3,1%), medtem ko so se vmesni proizvodi pocenili (-1,9%).
EU ustanovila »vročo linijo« za pritožbe nad menjavo evra
BRUSELJ - Vsi tisti, ki imajo pritožbe zaradi drage menjave med valutami evra, se lahko od včeraj obrne na dvojno »okence za reklamiranje«, ki ga je ustanovila Evropska komisija in se tudi obvezala, da bo odgovorila na prav vse pritožbe. Pobudo s si zamislili trije komisarji: Emma Bonino, ki je odgovorna za zaščito potrošnikov, Mario Monti, ki je pristojen za finančne storitve, in Yves Thibault de Sil-guy, ki je komisar za monetarne zadeve.
Okence za pritožbe ima dve številki za fax in dva elektronska naslova. Številki faxa sta 0032-2-2965608 in 0032-2-2950750, elektronska naslova pa eurosi-gnal@dg24.cec.be in europoint@dgl5.cec.be. Vse pritožbe morajo vsebovati natančni opis primera.
V	kranjski Savi Tires morali znižati proizvodnjo
KRANJ - V dražbi Sava Tires, katere 60-odstotni lastnik je ameriška velikanka Goodyear (ta se prav zdaj povezuje z japonskim izdelovalcem pnevmatik Sumitomom v naj večjega svetovnega proizvajalca na tem področju), so zaloge tovornih in nekaterih poltovomih plaščev ob koncu minulega leta presegle potrebe, predvsem zaradi zmanjšanja prodaje na Bližnjem vzhodu, na Hrvaškem in v nekaterih delih Evrope. Vendar v kranjski družbi zagotavljajo, da letnega prodajnega načrta kljub temu niso bistveno spremenili, o čemer priča tudi količinski proizvodni načrt za letos. Ob znižanju proizvodnje tovornih plaščev so namreč povečali proizvodnjo potniških plaščev in zmesi. Kljub temu so morali nekatere delavce napotiti na zaostale lanske dopuste in v manjši meri tudi na letošnje.
V	Savi Tires poudarjajo, ostaja ta družba tudi v prihodnje dober vir izvoznih proizvodov za več blagovnih znamk avtomobilskih plaščev. Zato tudi niso razmišljali o odpustitvi niti enega delavca. Gre le za začasno usklajevanje obsega proizvodnje in prodaje. (STA)
Posvet o letališču na Ronkah
TRST - V večnamenski dvorani osrednje letališke stavbe bo v ponedeljek srečanje, na katerega je uprava ronskega letališča povabila vse parlamentarce iz Furlanije - Julijske krajine ter predsednika deželnega sveta in deželnega odbora. Namen pobude je seznaniti goste s problemi in z razvojnimi perspektivami letališča, ki glede na nove komercialne naloge potrebuje kar največjo učinkovitost strauktur in hitre odgovore državne birokracije. Posebno pozornost nameravajo na sestanku nameniti odnosom s transportnim ministrstvom, z odgovornimi za operativne strukture letališča in z letalskimi dražbami, v prvi vrsti z Alitalio, od katere je odvisna količina in kakovost letalskih zvez deželnega letališča.
TEČAJNICE
I EVRO= 1.936..
1 EVROzz 1.936,27 URE
		
5. FEBRUAR 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	S.02.	4.02.
ameriški dolar	1,1292	1,1263
japonski jen	127,95	127,65
grška drahma	321,95	321,55
danska krona	7,4358	7,4362
švedska krona	8,8720	8,8990
britanski funt	0,68850	0,68940
norveška krona	8,6725	8,6425
češka krona	37,365	37,158
ciprska lira	0,58089	0,58072
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	248,91	248,77
poljski zlot	4,1753	4,1512
slovenski tolar	190,2791	190,4237
švicarski frank	1,6012	1,6017
kanadski dolar	1,6765	1,6951
avstralski dolar	1,7294	1,7541
novozelanski dolar	2,0431	2,0461
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
5. FEBRUAR 1999
VALUTA
NAKUP/PRODAJA J EVRO
portugalski escudo
nizozemski gulden
belgijski in luksemburški frank
francoski frank
nemška marka
finska marka
španska pezeta
avstrijski šiling
irski funt
italijanska lira
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
EVRO
KSOIMLK VMLUIC	NAKUP	PRODAJA
ameriški dolar	1,1435	1,1257
britanski funt	0,6957	0,6820
švicarski frank	1,6136	1,5805
danska krona	7,5651	7,2797
norveška krona	8,8640	8,4666
švedska krona	9,0904	8,6556
kanadski dolar	1,7211	1,6577
grška drahma	337,74	293,98
japonski jen	131,48	123,53
avstralski dolar	1,8271	1,7068
slovenski tolar	193,72	188,08
hrvaška kuna	8,0719	7,3104
češka krona	45,052	36,552
slovaška krona	55,35	44,028
madžarski florint	298,04	242,15
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z. TRST
KMEČKA BANKA GORICA
5. FEBRUAR 1999	EVRO		LIRE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,1453	1,1252	1691	1721
britanski funt	0,7013	0,6848	2761	2828
kanadski dolar	1,7170	1,6767	1128	1155
japonski jen	129,2810	126,2122	14,98	15,34
švicarski frank	1,6255	1,6878	1190	1219
norveška krona	8,8001	8,5988	220,03	225,18
švedska krona	9,0194	8,8127	214,68	219,71
grška drahma	326,2775	319,1252	5,93	6,07
danska krona	7,5592	7,3811	256,15	262,33
avstralski dolar	1,7702	1,7300	1094	1119
slovenski tolar	192,66	188,90	10,05	10,25
hrvaška kuna	8,067	7,45	240	260
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	LIRE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
				
|	5. FEBRUAR 1999			INDEKS MIB 30: -0,23% J	
delnica	cena €	var.%	delnica	cena € var. %
ALITALIA	3,138	-2,66	ITALGAS	5,002 -2,07
ALLEANZA	10,619	-5,10	MEDIASET	8,115 -1,40
COMU	5,725	-3,48	MEDIOBANCA	9,924 -2,72
BCA Dl ROMA	1,315	-1,71	MEDIOLANUM	6,074 -2,55
FIDEURAM	5,465	-3,85	MONTEDISON	0,922 -1,26
INTESA	4,365	-3,91	OLIVETTI	3,193 -2,20
BENETTON	1,507	-1,43	PARMALAT	1,371 -1,22
COMPART	0,593	-2,41	PIRELUSPA	2,506 -1,45
EDISON	9,461	4,41	RAS	9,891 -2,43
ENI	5,464 +1,90		ROLO BCA 1473	21,510 -2,36
FIAT	2,830	-2,51	SAIPEM	3,404 +1,61
FINMECCANICA	0,005	-0,49	SAN PAOLO IMI	14,645 -2,05
GENERALI	35,080	-3,52	TIM	5,531 -2,52
HDP	0,570	-1,60	TELECOM ITA	8,785 +1,58
INA	2,010	-1,47	UNICREDIT	4,436 -3,52
			1 ljubljanska banka ^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
V Ljubljani na ogled razstava fotografij Karla Kocjančiča
V Jakopičevi galeriji v Ljubljani so te dni odprli razstavo 127 črnobelih fotografij Karla Kocjančiča (1901-1970), enega vodilnih slovenskih fotografov med obema vojnama. Razstavo, ki bo odprta do 4. marca, je postavil kustos Arhitekturnega muzeja dr. Primož Lampič.
Poleg fotografij, nastalih v letih od 1928 do 1963, je na razstavi moč videti tudi video posnetek televizijske oddaje o Karlu Kocjančiču iz leta 1967 ter reproducirane barvne diapozitive, ki jih je Kocjančič posnel v de-steletju od 1936/37 do 1947.
Kocjančič se je poklicno ukvarjal z novinarstvom, najprej v rodnem Trstu, nato v Ljubljani. Manj znan je kot literarni ustvarjalec, čeprav je skorajda celo življenje pisal, vendar je večina njegovih proznih, pesniških in drugih literarnih besedil ostala pretežno v rokopisu.
Ob razstavi je izšel ličen katalog, v katerem je Karlo Kocjančič skozi oči sina Draga Kocjančiča predstavljen kot oče in mentor, o Kocjančiču kot literatu piše Denis Poniž, fotografski portret je prispeval Primož Lampič.
Karlo Kocjančič je bil ena ključnih osebnosti slovenskega fotoamaterskega gibanja med obema vojnama in pobudnik za ustanovitev Fotokluba Ljubljana. Ta je deloval med letoma 1931 in 1947. Posebej pomembno je
bilo njegovo delo pri organiziranju treh velikih mednarodnih fotografskih razstav v Ljubljani leta 1934, 1936 in 1938, torej v "zlati dobi slovenske fotografije”. Leta 1948 se je Kocjančič za stalno naselil na Reki, kjer je tudi sklenil svojo življenjsko pot. Svojo teoretično misel je Kocjančič razvijal v člankih in predavanjih zlasti v letih med 1933 in 1940. Fotografijo je razumel kot moderen in demokratičen medij, kot novo ljudsko umetnost, in se zavzemal za njeno popularizacijo. (STA)
V Rimu odprli nov muzej
R središču Rima so z razstavo Mojstrovine iz 16. do 18. stoletja odprli nov muzej, in sicer Museo al Corso. V središču razstave, ki bo na ogled do 31. marca, sta dve oljni slikariji velikega formata Tomassa Luinija, imenovanega tudi Caravaggino, ki ju je umetnik ob začetku 17. stoletja ustvaril na usnju. Muzej ima v lasti tudi zbirko vrednih priložnostnih kovancev, ki so jih v Vatikanu skovali ob odprtju pomembnih sakralnih objektov. Obiskovalce pa naj bi pritegnila "virtualna dvorana", kjer je na ogromnem monitorju moč videti sicer za javnost nedostopen interier sosednje Palazzo Sciarra.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Gledališče iz Genove bo podalo delo »Le false confidenze« v režiji Marca Sciaccaluga in sicer danes, 6. feb. ob 20.30, 7. feb. ob 16.00, 9., 10., 11., 12. in 13. feb. ob 20.30 ter 14. feb. ob 16.00.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Danes, 6. februarja ob 20.30 in jutri, 7. februarja ob 16.30, George Bernard Shaw »La professione della signora War-ren«. Režija Patrick Rossi Gastaldi.
Gledališka skupina Societa per attori bo predstavila delo »Mal di ma(d)re«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Predstave: 12. in 13. feb. ob 20.30, 14. in 16. feb. ob 16.30, 17., 18., 19. in 20., feb. ob 20.30 in 21. feb. ob 16.30.
Gledališče dei Fabbri (Ul. dei Fabbri 2/a)
Skupina »Teatro degli Asinelli« bo danes, 6. in jutri, 7. februarja, podalo delo Alana Ayckbourna »Camere da letto«. Režija Liana Zonta.
Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4)
V	sredo, 10. februarja bodo v sklopu - film v francoskem originalu - predvajali »Ma vie en rose« Alaina Berlinerja.
GORICA
Kulturni center »L. Bratuž«
Jutri, 7. februarja ob 16. uri, »Dan slovenske kulture«. Priredijo Zveza slovenske katoliške prosvete, Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenska prosveta.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
11.,	12., 13. in 14. februarja, Gledališče della Tosse, »Ubu in-catenato e re«. Režija Tonino Conte.
PORDENON
Bivši samostan sv. Frančiška
V	sredo, 10. februarja ob 20.45 bo Compagnia Picciola podala Magrisevo delo »lo non sono nessuno«. Režija Maria Pia Pagliarecci.
___________________SLOVENIJA_______________________
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
V	torek, 9. februarja ob 20. uri, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega - N. Kolijada »Murlin Murlo«.
V	četrtek, 11. februarja ob 20. uri in v petek, 12. februarja ob 10.30, gostuje SSG iz Trsta z delom F. Milčinskega »Butalci«. Režija Jaša Jamnik.
V	ponedeljek, 22. februarja ob 20. uri, gostovanje Drame SNG Maribor z delom A. Millerja »Lov na čarovnice«. Režija Zvone Šedlbauer.
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 7. februarja ob 20.30, gledališka predstava, Joe Orton: »Dan norosti«. Režija: Branko Durič-Duro.
V	ponedeljek, 8. februarja ob 20.30, ljubezenska drama »Ko pride Joe Black«. Režija Martin Brest.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 6., 12. in 13. februarja vedno ob 20.00, Samuel Beckett, »Konec igre«. Režiser Vito Taufer.
UUBUANA
Mestno Gledališče
18. in 19. feb. ob 19.30, VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«.
Danes, 6. februarja ob 19.30 Tone Partljič »Stajerc v Ljubljani«.
V	sredo, 10., v četrtek, 11., v petek, 12., v ponedeljek 15. in v soboto, 20. februarja ob 19.30, Eug&ne Ionesco »Zavratne igre«.
V	petek, 12. februarja ob 11. uri, Suzanne van Lohuizen »Primer Ronald Akkerman«.
V	soboto, 13. ob 21. uri, v ponedeljek, 15. feb. ob 10.00 in
13.00,	Boštjan Tadel »Policija, d. d.«.
V	ponedeljek, 16. februarja ob 19.30, Curth Flatow, »Mož, ki si ne upa«.
V	sredo, 17. ob 18.00 in v četrtek, 18. februarja ob 10.00, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.
CEUE
SLG - Dnevi komedije
V	nedeljo, 14. februarja ob 17. uri, gostuje SSG iz Trsta z delom F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA ■ GLASBA ■ GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
13.,	16. in 18. februarja ob 20.30, v nedeljo, 21. ob
16.00,	23. in 25. februarja ob 20.30, v soboto, 27. februarja ob 17.00 in v nedeljo, 28. februarja ob
16.00,	Gaetano Donizetti »Lucia di Lammer-moor«.
Dvorana Tripcovich
Danes, 6. februarja ob 17.00, Gioachino Rossini »II signor Bruschino«.
V petek, 12. februarja ob20.30 in v nedeljo, 14. februarja ob 16.00, »La valse/sheherazade«, baletni spektakel z Raffaelom Paganinijem in s Susanno Proja.
Gledališče Rossetti
Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bo v
ponedeljek, 8. februarja ob 20.30 nastopil Andrea Lucchesini.
Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bo v ponedeljek, 15. februarja ob 20.30 nastop »Orche-stra d’Archi Italiana - Mario Brunello«.
Glasbena matica
V	torek, 9. februarja ob 20.30 bo v Deutscher Hilf-sverein, Ul. Coroneo 15, četri abonmajski koncert, ki ga bo izvajal Duo Danja Lukan - sopran, Marko Ozbič - klavir.
Gledališče Miela
Danes, 6. februarja ob 20.30, oder mladih - rock večer.
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž«
V	torek, 9. februarja, ob 11. uri bo izvajal orkester gledališča Verdi iz Trsta, G. Rossinijevo delo »Gospod Bruschino«.
V	četrtek, 11. februarja: ob 18. uri bo v priredbi SCGV E. Komel v komorni dvorani, notranji nastop.
______________SLOVENIJA___________________
NOVA GORICA Kulturni dom
V torek, 16. februarja ob 20.00 gostovanje Opere in baleta iz Ljubljane z delom Marjana Kozine »Ekvinokcij«.
POSTOJNA
Dvorana Glasbene šole
Jutri, 7. februarja ob 18. uri, prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku - klavirski recital s šansoni in poezijo.
KOMEN Kulturni dom
Jutri, 7. februarja ob 19. uri, prireditev v počastitev kulturnega praznika, nastopajo MPZ Bazovica in Pihalna godba iz Trebč.
DESKLE
Danes, 6. februarja ob 20. uri, Revija pevskih zborov goriške ’99.
BRANIK
Jutri, 7. februarja ob 16. uri, Revija pevskih zborov goriške ’99.
UUBUANA
SNG • Opera in balet
V	sredo, 10., v petek, 12. in v četrtek, 18. februarja ob 16.30, Domenico Cimarosa »Tajni zakon«.
V	četrtek, 11. februarja ob 11. uri ter v soboto, 13. februarja, ob 19.30, Bedrich Smetana »Prodana nevesta«.
V	ponedeljek, 15. februarja ob 11.00, zaključna predstava, Bedrich Smetana »Prodana nevesta«.
V	soboto, 20. februarja ob 19.30 gostovanje gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta. Gioacchino Rossini »II signor Bruschino«.
SEŽANA
Vrabčeva dvorana GŠ Sežana
Danes, 6. februarja ob 19. uri. Večer slovenske glasbe, nastopajo učenci in komorne skupine GS Sežana in Baročni kvartet iz Ljubljane s solistko sopranistko Marto Močnik.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE • RAZSTAVE • RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
IRSI
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od
9.	do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je Poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob Praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel- (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
^luzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spre-tiiembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za Postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je teogoce ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 27. februarja peto »Srečanje umetnikov«.
Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8, I. nad.): do
10.	februarja razstavljajo Giuliano Dal Molin, Maria Morganti in Federico Rizzi. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. ure.
Uržavna knjižnica (palača Morpurgo, Oširek pa-Peža Janeza XXIII, 6): razstava o življenju Giu-šeppeja De Morpurga. Odprta bo do 27. februarja te sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 9.
0 17. ure, ob torkih, petkih in sobotah pa od 9.00 do 13.30.
Art Gallery (Ul. Locchil9/A): osebna razstava teiamarie Ducaton.
9E6IN1
y ^adružni kraški banki in v Prosvetnem domu
boo do 11. februarja razstavljali umetniki v spote na Avgusta Černigoja pod naslovom Zarek bstvarjalnega duha.
BORŠT
V	Srenjski hiši je razstava »Borštanska narodna noša«. Umik ogledov: danes, 6. feb. od 17. do 20. ure, jutri, 7. feb. od 15. do 20. ure in v ponedeljek, 8. feb. od 17. do 20. ure.
GORICA
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
Goriški grad, do 30. junija 1999, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melogra-no - vita quotidiana al castello medioevale 1271 -1500«. Umik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Kulturni center »Lojze Bratuž«: na ogled antološka razstava slikarke Zore Koren Skerk. Razstava bo odprta do 19. februarja od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka.
V	Galeriji Ars, Katoliška knjigarna, Travnik 25:
razstavljajo trije mladi ustvarjalci: Dimitrij Brajnik, Ivan Zotti in Ivan Žerjal.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do
12.30	in od 15.30 do 19. ure.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
deljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
Grad Kromberk: do 5. aprila razstava slik, pastelov in risb Karla Plestenjaka.
_____________SLOVENIJA_______________
PIVKA
Galerija Pivka: do 11. februarja razstava slikarskih del Rudija Kočevarja. Ogled možen od 9. do 13. in od 14. do 16. ure.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela: pregledna razstava grafik slikarja Bojana Kovačiča.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 -17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilama Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob ne-
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure.
UBUANA
rderna galerija: na ogled je stalna žbirka Mo-rne galerije.
izej novejše zgodovine: na ogled je stalna raziva Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od . do 18. ure.
jvenski šolski muzej, (Plečnikov trg 1): »NE! 'stava o drogah«. Odprta bo do 26. februarja od nedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 16.00
18.00.
ALPSKO SMUČANJE / NA SVETOVNEM PRVENSTVU PO ZMAGI V SIERR1 NEVADI LETA 1996
Pemilla VViberg drugič osvojila naslov v ženski kombinaciji
Srebrno medolja Avstrijki Gotschi bron pripodel Froncozinji Mosnodo
Pernilla VViberg med smukom
VAIL - Svedinja Pernilla VViberg je sinod osvojila svoj četrti naslov svetovne prvakinje, drugega v ženski kombinaciji po zmagi leta 1996 v Sierri Nevadi. Svedinja je bila po popoldanskem smuku šesta, v prvi slalomski vožnji svoje uvrstitve ni izboljšala, zato pa je zablestela s sijajno drugo slalomsko vožnjo, v kateri je dosegla daleč najboljši čas. Srebrna medalja je pripadla Avstrijki Renate Gotsch, ki je bila prva po smuku. Avstrijka je zaostala le za poldrugo desetinko sekunde in to zaradi napake, ki jo je naredila v drugi slalomski vožnji tik po merjenju vmesnega časa. Za veliko presenečenje je z osvojitvijo brona poskrbela Francozinja Florence Masnada, ki nis sodila med favoritinje. Italijanka Bibiana Perez je dobro smukaško uvrstitev na 5. mestu pokvarila s slabo prvo slalomsko vožnjo, precej pa je razočarala tudi zmagovalka kombinacijske tekme v
St. Antonu Hrvatica Janiča Kostelki. Nastop Slovenke Spele Bračun je bil povsem anonimen, najbolj pa je vsekakor razočarala Nemka Martina Ertl.
Končni vrstni red: 1. VViberg (Sve) 3:08, 52; 2. Gotschi (Avt) +0, 15; 3. Masnada (Fra) +0, 45; 4. Gerg (Nem) +0, 86; 5. Gimle (Nor) +1,99; 6. Dorfmaister (Avt) +2, 84;
7.	Kostelič (Hrv) +3, 26; 8. Rey-Bellet (Svi) +4,11; 9. Kayhk6 (Fin) +6, 65; 10. Mendes (ZDA) +6, 98; 11. Monahan (ZDA) +7,12; 12. Perez (Ita) +8, 02; 13. Pirie (Vbr) +8, 82; 14. Bračun (Slo) +9, 01; 15. Si-mari (Arg) +14,69.
Vrstni red po smuku: 1. Gost-chl (Avt) 1:33.66; 2. Schuster (Avt) 1:34.45; 3. Dorfmeister (Avt) 1:34.71; 4. Gerg (Nem) 1:34.98; 5. Perez (Ita) 1:35.03; 6. VViberg (Sve) 1:35.10; 7. Masnada (Fra) 1:35.12;
8.	Obermoser (Avt) 1:35.38; 9. Ertl (Nem) 1:35.43; 10. Berthod (Svi) 1:35.81; 16. Isolde Kostner (Ita) 1:36.25; 18. Bračun (Slo) 1:36.52.
NOVICE
ZOI 2006 / KANDIDATURA BREZ MEJA
Marko Kalc ni več trener koprskega Kemiplasa
KOPER - Marko Kalc ni več trener koprskega ženskega prvoligaša Kemiplasa. Naš tržaški odbojkarski strokovnjak je pogodbo prekinil sporazumno s klubom, ki zaradi finančnih težav ni bilo verč zmožno izpolnjevati pogodbene obveznosti do trenerja. Ker je bil minimalni cilj v letošnji sezoni, to je uvrstitev v finale slovenskega pokala in skoraj gotov nastop v prihodnjem pokalu pokalnih zmagovalk, že dosežen, sta se trener in klub dogovorila za prekinitev sodelovanja. Kaččevo mesto bo za zdaj sprejel njegov dosedanji pomočnik Mikola MagUč.
V	Harrachovu odpadel trening
HARRACHOV - Trening in kvalifikacije za današnjo prvo letošnjo tekmo v smučarskih poletih v Harrachovu sta bila, zaradi slabih vremenskih razmer in močnega vetra odpovedana. Močan veter je v noči na petek uničil zaščitne ograje tako da zaenkrat ni znano, kako bosta tekmi potekali.
V	finalu Tokia tudi Seleševa
župana optimista
LJUBLJANA - Ljubljanska županja Viktorija Potočnik in njen celovški kolega Ha-rald Scheucher sta na včerajšnji novinarski konferenci v ljubljanski mestni hiši predstavila svoje poglede v zvezi s kandidaturo Slovenije, Koroške in Furlanije-Ju-lijske krajine za pripravo zimskih olimpijskih iger treh dežel leta 2006.
»Naša kandidatura je edinstvena,« je dejala Vika Potočnik. Županja ocenjuje, da so se vse tri strani zelo potrudile in pripravile dobre pogoje za organizacijo OI. Zaenkrat še ostaja nerešen predvsem problem prometne infrastrukture med mestoma, vendar županja trdi, da je tudi ta rešljiv.
Celovški župan Harald Scheucher je po svojem povratku iz Vaila, kjer se je mudil, da bi na tamkajšnjem svetovnem prvenstvu alpskih smučarjev predstavil skupno kandidaturo, še bolj optimističen.
Na dobro obiskani prireditvi v Združenih državah Amerike se je zbralo okoli 90 novinarjev iz celega sveta, vsi pa so bili enotnega mnenja, da je skupna kandidatura projekt prihodnosti. »Videli so, da je naša ponudba poštena in dobra. Veseli me tudi, da so mediji našo ponudbo ocenili kot najboljšo, še posebej zato, ker se bodo kandidacijska pravila spremenila. Če postanejo mediji naš zaveznik, bi nam s tem precej olajšali delo,« je povedal Scheucher. Poudaril je tudi, da mora Mednarodni olimpijski komite (MOK) sprejeti idejo in filozofijo skupne kandidature.
»Gre za sodelovanje prek meja. V Evropski uniji je mednarodno sodelovanje vse pomembnejše in mi smo temu velik vzor,« pravi celovški župan.
Odločitev, komu bo pripadla organizacija zimskih olimpijskih iger leta 2006 bo znana v Seulu 19. junija letos. (STA)
H SMUČANJE / SP V VAILU h
V smuku se med favorite prišteva tudi Ghedina
Na treningu je bil vedno med najhitrejšimi - Ob 19.00
VAIL - Na svetovnem smučarskem prvenstvu bodo danes podelili menda najprestižnejši komplet kolajn. Na sporedu (ob 19. mi po našem času) bo namreč moški smuk, za to tekmovanje pa vlada precejšnje zanimanje tudi v ZDA, kjer sicer dokaj brezbrižno sledijo poteku prvenstva.
Progo Birds of Prey v Beaver Creeku je zarisal nekdanji švicarski as Bernard Russi. Od tiste, na kateri sta v torek v superveleslalomu zmagala Hermann Maier in Lasse Kjus, se razlikuje samo po dolžini. Dodati ji je namreč treba kakih 20 sekund »drsanja« po začetnem položnem delu. Prav teh začetnih 20 sekund želi izkoristiti Italijan Kri-stian Ghedina, ki je prepričan, da je lahko na tem delu proge hitrejši od Avstrijca in Norvežana. Proga meri skupno 2.623 metrov. Po položnem delu se morajo tekmovalci spoprijeti z izjemno strmino, polno ovinkov in skokov. Zelo spektakularen je tudi zadnji del, čeprav je spet manj strm, upoštevati pa je treba, da je proga trda, ponekod pa tudi ledena.
Ghedina, ki je bil na treningu vedno med boljšimi, je tu zmagal že lani. »Najtežji del proge sem bodisi na treningu bodisi v superveleslalomu dobro izpeljal. Proga je zelo lepa, čeprav je nekoliko prekratka. Vendar
je zaradi višine (start na 3.483 m in cilj na 2.726 m) zelo naporna. Upam le, da bo vidljivost dobra. Zelo sem vesel, da tekmujemo v ZDA, daleč od Italije. Pred dvema letoma v Sestrieru je bil pritisk name nevzdržen,« je povedal tekmovalec iz Gortine.
Poleg Maierja in Kju-sa naj bi se za medalje potegovali tudi vsi ostali Avstrijci, še zlasti pa Knaus in Eberharter.
Čeprav ni v letošnji sezoni nikoli zmagala, je Deborah Compagno-ni še naprej osrednja osebnost italijanskega moštva. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala v Aspnu, kjer trenira, se je kar gnetlo novinarjev. Compagno-nijeva je priznala, da je letos opravila polovico manj treningov in tekem kot lani, vendar je optimizem ni zapustil. »V važnih trenutkih mi je vedno uspelo,« je dejala Italijanka, ki je od olimpijskih iger v Lilleham-merju leta 1994 nepremagana na velikih prireditvah v veleslalomu. Compagnonijeva je tudi zagotovila, da se končno počuti dobro. »Zadnja tekma v Gortini je bila ohrabrujoča. Prepričana sem, da nisem pozabila, kako se smuča,« je dejala ita-lijanska asinja, ki ni hotela povedati, ali se bo onb koncu sezone odločila za poroko ali za nadaljevanje smučarske kariere.
Zenski veleslalom bo prihodnji četrtek.
TOKIO - V polfinale teniškega turnirja WTA v Tokiu sta se uvrstili Američanka Seleš in Čehinja Novotna. Seleševa je s 7:5, 6:3 premagala Rusinjo Kurnikovo, Novotna pa Belorusinjo Zverevo, ki je, po prvem izgubljenem nizu s 5:7, dvoboj predala. Izidi četrtfinala: Hingis (Svi/2) - Graf (Nem/5) 3:6, 6:2, 6:4; Coetzer (JAR/7) - Davenport (ZDA/l) 2:6, 6:4, 6:3; Novotna (Češ/3) - Zvereva (Bfr/8) 7:5, predaja Zvereva; Seleš (ZDA/4) - Kurnikova (Rus/6) 7:5, 6:3. Pari polfinala: Coetzer (JAR/7) - Seleš (ZDA/4); Novotna (Ceš/3) - Hingis (Svi/2).
Rosset nadigral Ponija
MARSEILLE - V tretjem krogu mednarodnega teniškega turnirja v Marseillu je Švicar Marc Rosset nadigral Italijana Gianluco Pozzija s 6:2, 6:1. Francoz Amaud Clement pa je odpravil Švicarja Ro-gerja Federerja s 6:3, 6:3.
VVilkins v Orlandu
ORLANDO - Ameriški košarkar Dominique VVilkins (39), se je po enoletnem igranju v Evropi zopet vrnil v domovino košarke in podpisal dveletno pogodbo- z moštvom Orlando Magic. Moštvo iz Floride je tako okrepljeno z osmim strelcem lige NBA, ki je doslej v 14. sezonah zadel že 26.534 točk, povprečno kar 25, 3 koša na tekmo. Nazadnje je VVilkins v sezoni 1996/97 igral za moštvo San Antonio Spurs, prejšnjo sezono pa je okrepil italijanski Teamsystem.
Rokomet: tržaški Genertel danes doma proti Rubieri
TRST - Tržaški Genertel bo danes v nadaljevanju italijanske rokometne Al lige gostil tretjeuvrščeno Rubiero. Tržačani, ki so zanesljivo in brez poraza prvi na lestvici, ne bodo pred lahko nalogo. Naj omenimo tudi, da bo spet igral s tržaško ekipo Mi-chele Guerrazzi, ki se je hudo poškodoval na pokalni tekmi na Norveškem.
NAMIZNI TENIS / DREVI ŽENSKA Al LIGA
Kras Generali v Zgoniku prali »evropskemu« Cemnu
Ni Xia Lian, novo pridobitev Pink Cervina iz Doline Aoste, nekateri štejejo za najmočnejšo igralko prvoligaškega ženskega prvenstva. Trikratno zaporedno prvakinjo članskega evropskega Top 12, Kitajko s potnim listom Luksemburga, je Pink Cervino najel z željo, da bi odvzel državni naslov trikratnemu prvaku, man-tovski ekipi iz Castel Goffreda, od koder je k valdeški ekipi pristopila naturalizirana Rusinja Fliura Bulatova, prav tako večkratna evropska prvakinja. Od lanske ekipe je ostala le Debora Lazzari, igralka iz sredine drugega ranga-
Drevi ob 18, uri bodo igralke Krasa Generali
gostile torej evropsko klaso. Poskus Pink Cervina, da bi zadal smrtno rano prvaku, se je posnesrečil (tudi Kit Lycra je ojačil svoje okope!), krasovke pa so v tretjem krogu prvenstva izkoristile odsotnost Ni Xia Lian, zasedene s svetovnim pokalom v rodni Kitajski in osvojile pomemben par prvenstvenih točk. Napovedi drevisnjega srečanja z ekipo tik pod vrhom ne bomo tvegali, nedvomno pa se obeta domačim tribunam prava pingpongaška poslastica. Krasova dekleta, na čelu s številk ena med tukjami Wang Xue Lan (na sliki) in sestričnama Vanjo Milič (št. 7) ter Katjo Milič (št. 13) so se na nevarno srečanje tretjega povrat-
nega kroga skrbno pripravljale. Po dveh zaporednih uspehih na Sardiniji, po čudežnem preobratu proti Mura‘-veri in po zmagi nad Quattro Morijem, gredo krasovke v srečanje z močnim nasprotnikom s trdnim namenom, da na domačem parketu
pokažejo vse, kar znajo. Osvojiti točke bo verjetno zelo težko, vendar kot je (previdno) izjavila prva dama Kraševega tabora Wang Xue Lan: »Ni rečeno...«
Gledalci, ki h do drevi prišli v Zgonik, bodo lahko prisostvovali še tekmam ženske A-2 lige, Krasa Avalon proti drugouvrščenim gostjam iz Verzuola, nadalje ženske postave Krasa Activa v njihovem boju za obstanek v B ligi proti gostjam iz Vidma ter zmagovitemu domačemu moštvu proti Sakuri. Jutri bo v deželnem prvenstvu mlajša moška ekipa gostila San Giovannija iz Pordenona, ekipa v ženski C-l ligi pa bo gostovala v Castel Goffre-du. (J.J.)
NOGOMET
»Poker« cicibanov Primorja v zaostali tekmi
Primorje B - Trieste C 4:0 (3:0)
PRIMORJE: Zuppin, Do-branovich, Kante, Regent, Tuccio 1 gol, Luccbesi, Škabar, Meriggioli 3, Candotti, Ti-meus.
Primorje je v zaostali tekmi z dobro igro drugič zaporedo; ma zmagal. Miam nogometaši so v prvem polčasu stalno napadan. Drugi polčas je bil bolj izenačen, vseeno pa je imelo Primone večje število prilož' nosti. Za dobro igro je treba pohvaliti vse igralce, predvsem pa Meriggiolija.
Tretja je bila Katja Tonet
Iz poklicnega zavoda Stefan smo prejeli obvesti; lo, da se je v lestvici smučarskega prvenstva šol, ki so nam jo posredovali, vrinila napaka. Med tekmovalkami ni2Je srednje šole se je na 3. mesto uvrstila Katja Tone (Cankar) in ne Katja Ronep , kot je bilo pomotoma zapisano

KOŠARKA / V C LIGI
KOŠARKA / DREVI V D LIGI
domači šport
Jadranovci jutri v Gallu pri Ferrari
Jadranov tekmec je drugi na lestvici in glavni favorit za napredovanje v višjo ligo
Cicibonaši in Kontovelci drevi v vlogi favoritov
Oboji doma - V C2 ligi borovci proti Arteju, domovci v Huminu
Jadran Nuova Kreditna bo jutri gostovala v kraju Gallo pri Ferrari, kjer se bo spoprijel z drugouvrščeno ekipo Verdeta. To moštvo, ki je jadranovce že premagalo v prvem delu prvenstva (69:61), je po mnenju	večine
strokovnjakov v tej ligi, glavni kandidat ne samo za končnico prvenstva, temveč tudi za napredovanje v višjo ligo. Ce dodamo še, da je v osmih domačih tekmah Verdeta izgubila le enkrat (proti vodilnim Ronca-dam), potem je jasno, da čaka jutri jadranovce izjemno težka naloga.
»Ce bomo igrali s takim mentalnim pristopom, kot smo v prejšnjem kolu igrali proti Roncadam, potem nismo brez možnosti. Seveda, če bodo oni boljši, potem bomo tudi sprejeli poraz, važno pa je, da imamo, glede pristopa do tekme, čisto vest. Mislim, da bo tudi na tej tekmi odločala obramba. Oni imajo najboljši napad v ligi, zato bo izredno važno, da jim preprečimo razigravanje,« je pred jutrišnjo tekmo dejal Jadranov trener VValter Vatovec.
Odkar moštvo iz Ferrare natopa pod nazivom Gallo, se je doslej srečalo z jadranovci trikrat (vedno v C ligi) in vodi z 2:1. Sicer pa je to društvo naslednik slovite Ferrare, ki je v B ligi igralo več razburljih in za Jadrano-ve navijače nepozabnih tekem z našo združeno ekipo ter je nato nastopilo celo v A ligi. S Palla-canestrom Ferraro se je Jadran srečal enajstkrat (obračun 8:3 za Ferraro).
Kaže, da tudi sedanji klub meri precej visoko.
Christian Arena je na prvi tekmi proti Verdeti dal 19 točk
V košarkarski D ligi bo od danes šlo zares. Obe naši ekipi Cicibona Pref. Marsich in Kontovel Nord Est nastopata v skupini za obstanek v ligi, zato bo vsako srečanje še kako pomembno. Obe naši moštvi bosta igrali doma. Cicibo-naši se bodo pomerili na »1. maju« z Lego Naziona-le, ki v prvem delu v B skupini ni osvojila niti točke. Naše moštvo pa bo danes nastopilo brez svojega najboljšega košarkarja Stefana Persija.
»Ne glede na to odsotnost, mislim, da lahko premagamo tega nasprotnika. Važno pa je, da nasprotnika ne podcenjujemo in da igramo na vso moč že od vsega začetka,« je dejal Cicibonin trener Rich Battilana.
Kontovelci pa se bodo v domu »Ervatti« srečali z Romansom, ki je v prvem delu A skupine zasedel predzadnje mesto. Naša
Ekipa je zelo konkurenčna. Predvsem izstopa pet igralcev, ki so: Nicola Malagodi (letnik 1973, bek-krilo, 195 cm), Ma-nuel Stignani (1973, krilo, 195 cm), Valerio Bi-notto (1967, krilo-center, 204 cm), Paolo Gurtner (1963, krilo-center, 202 cm) in Andrea Pagliani (1964, center, 200 cm). Le na poziciji »play-makerja« je ta ekipa nekoliko slaba. Sicer pa ima to moštvo najboljši napad v ligi s 1346 točkami (povprečno 84, 1 na tekmo).
Na prvi tekmi v domu »Ervatti« je bil najboljši strelec Verdete in sploh srečanja Malagodi, ki je dal 26 točk, pri jadra-novcih je bil najboljši strelec Arena (19 točk), dobro pa sta igrala še Černe (14) in Franco (10 točk in 8 skokov), (bi)
Jutri v Sežani ob 15.30 sklepna prireditev Lige prijateljstva v košarki
Jutri bo v sežanski športni palači sklepna prireditev letošnje košarkarske lige prijateljstva, v kateri je nastopilo tudi nekaj naših ekp. Prireditev se bo začela ob 15.30.
Najboljši igralci po izboru trenerjev bodo svoje znanje pokazali na treh Ali Starš tekmah.
Najprej se bosta pomerili ekipi Vzhoda in Zahoda letnikov 1985. Sledilo bo srečanje letnikov 1986/87. Eden od trenerjev ekipe Zahoda bo Kristjan Briščik, v moštvu pa bodo igrali tudi Primož Rogelja in Peter Hrovatin (oba Kontovel) ter Jan Sosič (Jadran). Tretja po vrsti bo tekma letnikov 1988/89. Poleg tekem bo še bogat spored, ki ga bosta povezovala Nina Cek in Peter Vilfan. Tekmovalni del programa bodo popestrili še akrobatska skupina Žabe iz Ljubljane; znani košarkarji s tekmovanjem v zabijanju; Barbara Skrij, ena najbolj nadarjenih slovenskih baletk; plesne in navijaške skupine ter bogat srečolov. Po nastopih in tekmah bo nagrajevanje najboljših igralcev in ekip lige prijateljstva.
ekipa bo skoraj gotovo nastopila brez trenerja Clau-dia Starca, ki je zbolel za gripo. Vsi ostali igralci pa so nared in odločni, da takoj v 1. kolu tega dela osvojijo dve točki. Konto-velcem je uvrstitev v končnico prvenstva za las (ali za »nesrečno točko«) spodletela. Naši košarkarji bodo zato že takoj na začetku skušali dokazati, da po igri bi sodili v skupino ekip, ki se borijo za višjo ligo.
V	C2 ligi naši ekipi nestrpno čakata na drugi del prvenstva, ko bo šlo za obstanek v ligi. Do drugega dela pa nas ločijo še tri »rutinska« kola. V A skupini bo Dom Kmečka banka gostoval v Huminu, kjer se bo pomeril s tretjeuvrščeno Gemono, Bor Radenska pa bo doma igral proti goriške-mu Arteju.
Jutri se bo za Brežane začel povratni del promocijskega prvenstva. V Dolini se bodo popoldne pomerili s San Vitom.
Poletovke presenetljivo
premagale MonMcone
Polet - MonMcone 73:61 (37:26)
POLET: Danev 4, Piccini 28, Purič 2, Gantar 14, K. Malalan 25, Sturman, M. malalan, trener Brollo.
TRI TOČKE: Piccini 1.
V	drugem kolu ženskega prvenstva »propaganda« so poletovke, čeprav v okrnjeni postavi, po lepi igri zasluženo premagale Monfal-cone. Naše predstavnice so bile v vseh četrtinah boljše od Tržičank (29:7, 37:26, 61:44). Za prvo zmago v tem prvenstvu si prav vse varovanke trenerke Marine Brollo zaslužijo pohvalo, posebno pa sta se izkazali Mateja Piccini, ki je odlično vodila igro svoje ekipe, in Karin Malalan, ki sta bili tudi najboljši strelki v Pole-tovih vrstah.
ODBOJKA / NASI DEŽELNI LIGAŽ1 BODO DANES PROSTI
Premor pred zahtevnim nadaljevanjem sezone
Na sporedu dva moška derbija - Kontovelove deklice in Borove naraščajnice na vrhu lestvice v skupini
Ob koncu prvega dela prvenstva si bodo odbojkarjski deželni ligaši privoščili danes prosto soboto. Premor sprejema večina moštev z olajšanjem, saj so pod pritiskom že od oktobra meseca, škoda le, da prost dan ne sovpada s pustom.
Zelo zanimivo pa bo nadaljevanje. V moški C ligi bosta tako že prihodnji teden na sporedu derbija med Agrario Terpin in Mimo Eurospin ter med Sočo Unitecno in Valom Imso. V prvem delu so prepričljivo zmagali slogaši in sočani, ni rečeno, da bo sPet tako. Med ženskami bo na Opčinah Pravi »big-match« med Nuovo Kreditno in Porcio, 01ympia Kmečka banka bo gostovala v Villi Vicentini, Val Siderimpes pa v Murne Venetu. V moški D ligi se bo Naš prapor v gosteh pomeril z Riguttijem, enim favoritom za napredovanje, borovce čaka mestni derbi s San Sergiom, borovke pa nastop v Martignaccu.
Glede na nasprotnike je jasno, da premor ne sme služiti za počitek, ampak za Pripravo na dokaj zahtevno kolo.
DEKLICE
OMA B - Kontovel 0:3 (3:15, 5:15,0:15)
KONTOVEL: Starc, Sossa, Hrovatin, Santini, Vitez, Košuta, Visintn, Kobal, Suc.
Za B^ontovelke je bila tekma slab tre-nmg, saj jim nasprotnice sploh niso bile
dorasle. Mnogo točk so gostje dosegle že s servisom. Doslej je Kontovel v tej skupini izgubil samo en set in je tudi tokrat dokazal, da je daleč najboljši. Pozitivno sta de-bitirali »naraščajnici« Suc in Kobal.
Vrstni red C skupine: Kontovel 24, Pal-lavolo Trieste 21, Altura Planet C 15, Sloga A in Orna B 5, Sgt B 2.
NARASCAJNICE
Bor Friulexport - Altura 3:0 (15:1, 15:7, 15:10)
BOR FRIULEXPORT: Saina, Savarin, Cantatore, Semec, Desco, Legovich, De-grassi, Filincieri, Kmet.
Borovke so tudi v zaostali tekmi 2. kola dosegle gladko zmago in tako prevzela vodstvo na začasni lestvici. Tehnično skromnega nasprotnika so v prvem setu z zbrano igro povsem nadigrale, v drugem setu pa so ga začele podcenjevati, zaradi česar so mu podarile preveliko število točk. V tretjem setu je trenerka Debenjakova postavila na igrišče spremenjeno postavo (debitirali sta Saina in Filincieri), ki je po začetnih težavah (7:10 za Altmo) lepo poprijela in ekipi priborila gladko zmago.
Vrstni red A skupine : Bor Friulexport 6, Al trna 4, Com. Discount 3, Ricreatori B 2, Pallavolo TS 0. (Discount in Pallavolo TS s tekmo manj)
KOnjSkO CHrkO piše: Giorgio Plettersech
1.	dirka ( Firence): možnost baze s konjem Maybe Tomorrovv (X). Segusino (2) je zadnjič zmagal. Snopy Trio (1) bi lahko vseh presenetil.
2.	dirka (Padova); Pre-stigio DL (X) Starta iz pravega položaja za zmago. Tolly (2) je najboljši konj druge vrste. Senior Effe (1) je baje v formi.
3.	dirka (Turin): Ru-benz (2) ne bi smel imeti preveč težav. Speed UP je lahko nevaren tekmec, le da ne zagalopira. Usted Fa (X) lahko preseneti.
4.	dirka (Trst): Usory Gib (X) je naš favorit. Un-der Zen (1) nastopa v nižji kategoriji. Tamar. Sem je nedvomno najboljši konj sklupine 2.,
5.	dirka (Rim, galop); Autovelox bo sodeč po teži in jahaču protagonist.
Konja Caro Lambert (X) pogojuje le teren. Regularni Nord King (1) zasluži omembo.
6. dirka (Dunaj). Fripon Brasil (2) je v karieri še nepremagan. Eternity (1) zasluži pozornost. Atlantic City (X) pa omembno
L — prvi	XI
drugi	2
2. — prvi	X
drugi	12
3. — prvi	2
drugi	XI
4. — prvi	XI
drugi	2
5. — prvi	2
drugi	XI
6.— prvi	2
drugi	IX
Danes
Sobota, 6. februarja 1999 NAMIZNI TENIS
ZENSKA A LIGA
18.00 v Zgoniku: Kras Generah - Fink Cervino ZENSKA A2UGA
18.00 v Zgoniku: Kras Avalon - TT A4 Verzuolo ZENSKA BUGA
18.00	v Zgoniku: Kras Activa - CUS Udine KOŠARKA
MOŠKA C2 LIGA
18.30	v Huminu; Ul. Praviolai: Gemona Basket Market - Dom Kmečka banka; 21.00 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Arte Bittesini MOSKADUGA
18.45 v Trstu, 1. maj: Cicibona Pref. Marsich - Lena nazionale; 20.00 pri Briščikih, Ervatti: Kontovel Nord est - Pro Romans DRŽAVNI NARAŠČAJNIKI
16.30	v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Udine Basket Lattecarso
DEŽELNI KADETI
16.00	v Trstu, šola Caprin: Santos A - Dom Mark DEŽELNI NARAŠČAJNIKI
18.00	pri Briščikih, Ervatti: Kontovel - Jadran DEČKI
18.00	v Pierisu: Pol. Isontina - Bor Friulexport PROPAGANDA MOŠKI
15.00	v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Servolana
NOGOMET
MLADINCI
14.30	v Ločniku: Lucinico - Zarja/Gaja; 16.00 v Križu: Vesna - Zaule Rabuiese
NAJMLAJSI
15.30	v Doberdobu: Sovodnje - Audax; 18.00 v Trstu, Drevored Sanzio: Esperia - Zarja/Gaja
ODBOJKA
I.	ZENSKA DIVIZIJA
20.00	na Proseku: Kontovel Nuova kreditna - Juha;
20.30	v Dolini: Breg Altra Trade - Sloga Pizzeria Veto
DEČKI
15.30	v Trstu, šola Petrarca: Triestina Volley A -Sloga Multinvest
DEKLICE
15.30	v Trstu: Ricreatori - Sloga B? 15.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Sgt A NARASCAJNICE
17.30	na Proseku: Kontovel - Nuova Kreditna B
Jutri
Nedelja, 7. februarja 1999 KOŠARKA
MOŠKA GUGA
17.30	v Gallu pri Ferrari: Verdeta basket - Jadran Nuova kreditna
PROMOCIJSKA UGA
15.30	v Dolini: San Vito - Breg DRŽAVNI KADETI
II.	30 v Briščikih, Ervatti: Kontovel La Nuova edile
-	Chiarbola Conca D’Oro DEŽELNI BCADETI
11.00	v Gradišču, Ul. San Michele: Itala San Marco
-	Jadran; 16.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport -Staranzano
DEČKI
10.30	v Trstu, Ul. Calvola: Sgt - Kontovel PROPAGANDA MOŠKI
9.30	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Kontovel PROPAGANDA ZENSKE
15.30	v Miljah: Muggia - Polet NOGOMET PROMOCIJSKA UGA
14.30	na Proseku: Primorje - Muggia; 14.30 v Trsju, Ul. Camaro: Ponziana - Vesna; 14.30 v Koprivenm: Capriva - Zarja/Gaja
1.	AMATERSKA UGA
14.30 v Aiellu del Friuh: Aiello - Juventina; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Union 91
2.	AMATERSKA UGA
14.30	v Dolini: Breg - Mladost; 14.30 v Trerbčah: Primorec - Pro Farra
3.	AMATERSKA UGA
10.30	v Dolini: Breg B - Union; 14.30 v Beglianu: Begliano - Primorje B; 14.30 v Bazovici: Zarja/Gaja B - Sagrado
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Sovodnjah: Sovodnje - San Lorenzo
ODBOJKA
1.	MOŠKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, Ul. Locchi: Sant’Andrea - Mirna Eurospin
2.	ZENSKA DIVIZIJA
9.30	na Proseku: Kontovel - Ricreatori MLADINCI
11.00	na Opčinah: Mirna Eurospm - Triestina Vol-ley
DEKUCE
10.00	v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt Telecron - Sloga A
NARASCAJNICE
11.00	v Dolini: Breg - Triestina Volley; 15.30 v Trstu, šola Petrarca: Pallavolo Trieste - Bor Friuiex-port
NAMIZNI TENIS
ZENSKA Gl UGA
10.00	v Castelgofiredu: Fit Lycra - Kras MOŠKA C 2 UGA
10.00	v Zgoniku: Kras - San Giovarmi
HOKEJ IN UNE
ITALIJANSKI POKAL
15.00	v Trstu, igrišče Edere pri Sv. Ivanu: Polet Kwins - Gortina; 17.00: Polet Kvvins - Treviso.
Marko Kravos
Kratki časi
Trst iz žabje perspektive
črtice
ČUK NA PAL CI
V Beli peči pri Trbižu si pri Šolskih sestrah zdravim pljuča. Okrog in okrog sami hribi in smrekovi gozdovi. Oče se brije kar na velikem dvorišču pred domom. Z britvijo strga peno z lic, se pri tem sprehaja po travi, pozdravlja in nagovarja vsakogar... Bobru si svetlo rezilo ob pas, potem spet napihuje lice pod britvijo in pripoveduje, kaj se mu je ponoči sanjalo. Klino pomoli pod curek, ki se toči v korito: bele ladjice splavajo po morju in beli oblaki čez nebo. S prstom jim kažem pot, kot dober pastir.
Vsi, tudi sestra prednica, ki ji je ime Immacolata, so obzirni do njegovega jutranjega razkazovanja te moške zadevščine. - Kaj se ve, kako se vedejo ljudje v mestih, si mislijo nune. Sem k njim, med hribe na koncu sveta, se zateče kvečjemu kak pokašljujoči talar. - Ta šemasti gospod Kravos je kot sol v juhi, si mislijo. -Ena sama glasna prijaznost ga je! Njegovo britje ne more biti nič pohujsljivega. Take so pač zdaj navade v Trstu...
Ne vejo, da jaz očeta doma pri Sv. Ivanu nikoli nisem videl takega. Zelo sem ponosen in srečen: šest let mi je in oče me je prav za rostni dan obiskal in mi prinesel iz Trsta avtomobilček. Kak teden bo tu z mano. faz si krepim pljuča, on si bo pomiril živce. Vesel sem, ker je oče s svojim britjem, z malj-skanjem pri jedi in s petjem pregnal strogost, ki jo sestra prednica vceplja ubogim, v poškrobljene oprsnike uklonjenim redovnicam.
Sestra Immacolata se namreč ves čas trudi, da bi vdanim sestram dopovedala, kaj se spodobi: predvsem da mora ostati božja dekla brezčutna do sveta in mu kazati hladen obraz. Sestra Immacolata je huda že, če sestra Marta dvakrat poboža hišnega psa. Strogost do vseh! Psa lahko poboža samo ob praznikih.
Po njenem sestra Marta tudi mene razvaja. Očita ji, zakaj mi odkrito ne pove, da moja pošta: rožice, jagode, polžje hišice, ki jih mami dan na dan pošiljam v Trst - naš dom je pobarvan v oranžno in je takoj za cerkvijo pri Sv. Ivanu, razlagam poštarju - da ta pošta ne bo nikoli prišla do moje mame!
"Resnica je resnica, vsako popuščanje je greh!" tišči prednica s tihim glasom v sestro Marto.
Drugič določi, da se bom kopal samo ob sobotah: časa za to bo pet minut, da se ne pomehkužim. Vsakokrat mi bo pomagala druga sestra in na meni morajo biti pri tem hlačke.
In predvsem me je treba odvaditi sesanja prsta! Strog nadzor, opomini! Palec mi je treba namazati s smrekovo smolo in povezati s cunjico.
To naroča sestra prednica svojim varovankam pri večerni molitvi v kapeli. Ob drugi priložnosti začne praviti tam pri oltarju še strašno zgodbo o neki drugi sestri prednici, ki je bila nekoč-nekje preveč popustljiva glede reda v samostanu:
"Postala je kriva za nezgled-no življenje svojih sestra, ob katerem bi se lahko kdo pohujševal. In ko je ta prednica umrla, je še isto noč prišla nazaj in tožila, da gori v večnem ognju. Trpi strašno, kot da traja njena pokora že tisoč let. Da bi vsi verjeli, kar je povedala, je pritisnila roko na vrata v kapelo. Na tistih vratih se še danes vidi zoglenel odtis."
Zgodba mi obtiči v grlu. Strah me postane vsake teme in po hodnikih se preplašeno oziram, kje se mi bodo prikazale goreče nune, ki jih je pogubila prevelika dobrota. Nekaj ož-ganin v lesenem podu se mi zdi sumljivih, gotovo so to sledovi teh zavrženih duš. Ko je prišel na Belo peč oče, sem mu jih pokazal in mu razložil, od koga da so.
Cez kak dan je oče izvotlil veliko bučo in zarezal vanjo oči in usta. Vanjo je postavil svečo in jo pritrdil na dolgo raklo. Tisto noč se je škrbasti strah prav nespodobno režal v okno sestre prednice.
Ko jo je oče zjutraj med svojim britjem na dvorišču spraševal, če jo je bilo kaj strah, je sestra Immacolata samo obrnila oči k nebu:
"Cista vest in molitev odže-neta vse hude duhove in strahove."
Mene je bilo tiste ognjene buče groza, zato se mi je zdela sestra prednica silno junaška. -Prav gotovo bo tudi med ne-beščani postala najmanj general, sem pomislil. Ze jo vidim, kako v beli uniformi, v kakršni gleda s slike naš maršal Tito, strogo razvršča čete angelov.
Jaz in oče bova v nebesih kje tik pri vratih. Nič hudega: gotovo imajo duše tam bister potok, kakršen je tu, na Trbiškem. V njem bova gnala svoje mlinčke in spuščala ladjice. Zdelo se bo, da se igrava minuto ali dve, v resnici pa bo minilo tisoč let.
Ta čas bo tudi meni zrasla brada in se bom lahko ponosno bril z čudno prepognjeno, ostro britvijo kar pri koritu, vsem na očeh. Potem se spravim v kak kot in spet pocizam svoj prst. Zdaj, ko sem izmozgal grenko smolo z njega, je še slajši.
TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI
EDINOST
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA JMNOST" ZA PRIMORSKO.
Veliko zanimanje vlada v Trstu in okolici za "Maškarado Tržaškega Sokola", še posebno zato, ker do zadnjega ni bilo jasno, ali bodo tržaškim Slovencem dovolili uporabo mestnega gledališča Armonia. Sedaj, ko se je izvedelo, da je bilo dovoljenje izdano, organizatorji pričakujejo, da bo udeležba na Maškaradi res polnoštevilna. Istega dne bo sicer v mestu tudi druga veselica, "Ballo dei fiori", na katerega rade volje zahaja tudi kak Slovenec. Ker pa ni ta ples niti zdaleč to, kar je bil nekoč in ker "že ro-doljubje zahteva, da vsakdo prihaja raje na domačo, nego na tujo veselico", je Edinost prepričana, da se bodo vsi Slovenci raje zbrali na Sokolovem plesu.
Sicer pa bo letošnja ponudba pustnih veselic še posebno bogata. Tako bo v redutni dvorani gledališča Politeama Rossetti Veliki ples trgovskih pomočnikov, vBarkovljah bo ples, ki ga prireja društvo Adrija, v torek pa bo "Del. podporno društvo" zaključilo pustna praznovanja s plesom v dvorani Molly, v ulici Torrente 16. Istega dne bo v redutni dvorani Politeama Rossetti tudi "Železničarski ples", na katerega organizatorji vabijo s trojezičnim vabilom. Ko bi vsi tako delali...
Edinost je v minulih dneh iz uglednega hrvaškega lista Jedinstvo povzela novico, da se Srbi ki živijo v Tr-
stu začenjajo udeleževati slovenskih veselic in nasploh zanimati za "našo stvar". "Bog dal, da bi prišli tako!" piše zvesti bralec Edinosti- Slovan. "Ako se brati kakov duhovnik Zanetti s tukajšnjimi fanatičnimi Židi, kje naj bi bila potem ovira, da se ne bi bratili dve kristijanski slovanski plemeni na narodnem delu ?!... Tu imamo skupnega sovražnika, treba, da ga i skupno odbijamo, ker le z združenimi močmi se da kaj doseči."
Iz sv. Križa poročajo, da jim skušajo oblasti in druge ustanove vsiliti naznanila in obvestila samo v italijanskem jeziku. Tako se je na primer zgodilo nekemu kmetu, ki ni hotel sprejeti naznanila pisanega samo v italijanščini, prepričan, da ima pravico prejemati dopise v svojem materinem jeziku. "Mar smo res sužnji brez vsakega prava, mar nismo jednakoprav-ni državljani tudi mi?", se sprašuje kriški kmet, medtem ko berič z magistrata brez pomislekov pribija na njegova vrata naznanilo, pisano samo v italijanščini.
"Del. podporno društvo" naznanja, da je iz čistega dohodka plesa, ki se je vršil 21. januarja v Politeama Rossetti, dodelilo 100 goldinarjev za gradnjo Narodnega doma v Trstu. "Iz naroda so prišli, v narod naj se povrnejo."
TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LEU
A PMHOHSKI DHEVMIK
N/	Ol»8!LO OSVOBODILNE FNONTE SVOBODNEGA TNSaSKEOA OSEMLIA
Francesco Giunta, “požigalec našega Narodnega doma v Trstu in zločinski guverner v Dalmaciji za časa italijanske okupacije... se ponovno svobodno sprehaja po De Gasperije-vi Italiji." Giunta je bil 20. novembra 1947 obsojen na šest let in pet mesecev zapora, od katerih pa so mu jih pet let odpustili. Medtem ko oblasti zapirajo najdoslednejše partizane in jim pod izgovorom fojb prirejajo nove procese, je vedno več fašističnih zločincev svobodnih... “Ali se bo Vojaška uprava spričo tega dejstva zganila in končno nehala “preučevati" in “razmišljati" o amni-stiji za partizanske borce?11 Bo končno uslišala zahteve tržaškega ljudstva, da se borci za svobodo osvobodijo, fašistični zločinci pa kaznujejo in zaprejo?11
Iz Bazovice sporočajo, da je Zavezniška vojaška uprava začela izplačevati odškodnino, ki so jo novozelandski vojaki povzročili leta 1945. Do sedaj je odškodnino (od 40 do 60 odstotkov povzročene škode) prejelo triintrideset od skupnih šestinšestdeset oškodovanih kmetov. Naslednji torek bodo izplačevali odškodnino v Gročani.
V sredo, 2. februarja 1949 je bilo na Trgu Ve-nezia množično sindikalno zborovanje kovi-
narjev, v podporo zahtev delavcev ladjedelnice GRDA. Medtem so tudi bančni uradniki začeli s 24-umo stavko v znak solidarnosti z italijanskimi kolegi, ki že nekaj mesecev zaman čakajo na povišanje plač.
V penzionu Brioni v ulici Ginnastica si je v teh dneh vzel življenje Egidio Romagnoli,
bivši trgovec in kriminalec mednarodnega kova. Potem ko so ga agentje ameriške preiskovalne policije obiskali in ga povabili naj se zglasi na policiji, je Romagnoli bliskovito segel po samokresu in sprožil proti agentom. Revolver na srečo ni ustrelil, tako da so se	lahko
agentje oddaljili iz sobe in obkolili vso stavbo. Medtem pa se je Romagnoli, ki se je očitno zavedel brezupnosti situacije, v kateri se je znašel, odločil za usodni korak. Ko so agentje oboroženi do zob vdrli v njegovo sobo, je bilo že prepozno. Romagnoli je ležal mrtev, v mlaki krvi. Njegova zloglasna “kriminalna karjera“ je tako prišla do končne postaje. Potem ko mu je uspelo zbežati iz deportacije na Hudičevih otokih v Gvajani, kasneje pa tudi iz ameriškega zapora Sing-Sing, se je usodi udal v penzionu Brioni v Trstu...
PH1HDHSKI DHEVKIK -4
S. februar 1849
. Cr * ♦*<&	, I
->*■*	I
*. *> -	■ ***, *;
.*• >#w
v.* Z«-:. - s
o. februar 1949
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Prvi aplavz: Otroški
pevski zbor «Ladjica» iz
Devina
TV dnevnik,
nato Utrip evangelija
® RAI 1
Euronevvs
Nan.: Corsie in allegria Otroški variete La Banda dello Zecchino (vodi Alessandra Bellini), vmes risanke Sandokasn in nan. Punky Brevvster Variete: Zgodbe «Plavega drevesa« - Velikan na morju: Kit
Aktualna odd. o TV programih: LaRaichevedrai Nan.: Družina kot druge -Zid
Aktualna odd. o zdravju in dobrem počutju: Chek-up
Vremenska napoved in dnevnik Dnevnik
Aktualna odd. o kulturnih dobrinah: Made in Italy (vodi F. Fazzuoli) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney club, vmes risanke Dnevnik
Aktualno: Nabožna oddaja - A sua immagine Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) jj, Vremenska napoved ilSlJ, Dnevnik Šport
Variete: Per tutta la vita (vodita Fabrizio Frizzi in Romina Power)
Dnevnik
Aktualno: Serata Tgl (vodi Lamberto Sposini) Nočni dnevnik Zapiski, horoskop, vreme, izžrebanje lota Film: Soldato ignotot (dram.. It. ’95, i. G. Gui-delli, Angelo Orlando) Aktualno: Sempre piu basse sempre piu grasse Variete: Variety
RAI 2
7.00 7.05
7.30
11.00
11.30 13.00
Jutranji dnevnik Družinski jutranji variete: Mattina in famiglia 8.00, 9.00, 9.30, 10.00 dnevnik
Aktualno: Evropski dnevi
Variete: Ventanni Dnevnik
13.25
14.00 14.05
16.00
18.15
18.50 18.55
20.00
20.30
20.50
22.35
22.50
23.50
1.30
Rai Šport Dribbling Vremenska napoved Film: Začarana hiSa (kom.. It. '82)
Aktualno: Millenium, 16.35 Racconti di vita Sereno variabile Vremenska napoved SP v smučanju: moški smuk
Loto ob 8-ih Dnevnik
TV film: Una luce nelle tenebre - Blacki ight (th-riller, ZDA ’98, i. M. Ironside, T. Welch) Dnevnik
Boks: D uran - Nesterenko (EP v velter kat.)
Film: La banda degli im-placabili (dram., ZDA ’47, i. R. Mitchum) Vreme, LaRaichevedrai, 1.45 nočni dnevnik
RAI 3
9.00
9.15
11.00 12.00
12.15 12.45
13.15
14.00
14.50
15.50
18.50
19.00
20.00
20.10
20.50
22.45
23.10
0.10
0.25
LaRaichevedrai Dok.: Ciak živali na sceni Tgr Kemtijstvo Dnevnik
Avtobusna postaja Aktualno: Okkupati Glasba: Pred premiero Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: Doposci Vail, 16.20 IP v odbojki Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Kulturni in umetnostni zbornik:: Art’e Nan.: Superman TV film: La piovra 8 (dram., It. '97, i. R. Bova, L. Zingaretti)
Dnevnik in deželne vesti Vremenska napoved Aktualna oddaja: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik, vreme Fuori orario, vmes dok. Maha in filmi: LUcky Luciane (It. '73, r. F. Rosi, i. G.M. Volonte), Salvatore Giuliasno (It. '61, r. F. Rosi, i. S. Randone)
S? RETE 4
6.00
8.40
9.00
11.30
11.40
13.30
14.00
15.00
15.30
17.00
18.00 18.55 19.30
20.40
22.40
23.10
Nad.: Un volto, due don-ne, 6.50 Guadalupe Pregled tiska Aktualni odd.: Melaver-de, 10.00 Sabato 4 Dnevnik
Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Aktualne odd.: Chi c’š c’e, 16.30 Naturalmente su Rete 4
Variete o svetu filma: Af-fetti speciali Aktualno: Es medicine... Dnevnik in vreme Nan.: Colombo (i. Peter Falk)
Film: Alibi seducente (kom., ZDA '89, i. T. Sel-leck, P. Porizkova)
V parlamentu Film: I padroni della citta (dram., It. ’76, i. J. Palance, Al Cliver)
S CANALE 5
6.00
8.00
8.45
10.35
10.55
11.25
13.00
13.30
13.45
14.15
16.15
18.30
20.00
20.30
21.00
23.25
0.10
1.10
1.40
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Jutranja oddaja o dobrem počutju: Vivere bene magazine
Variete: Affare fatto Aktualno: Nonsolomoda Nan.: Detektiv na razpotju (i. Dick Van Dyke), 12.30 Normo Felice Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Informativni tednik Metropolitan (vodi Benedetta Čorbi)
Film: II giallo del bidone giallo (kom., ZDA ’90, r,-i. Emilio Estevez, Charlie Sheen, L. Hope)
Film: Hanky Panky - Fuga per due (kom., ZDA '82, r. S. Poitier, i. Gene VVilder, R. VVidmark) Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti)
Dnevnik TG 5
Variete: Striscia la noti-
zia
Variete: La canzone del secolo (vodi P. Baudo) Aktualna odd.: Šali & Ta-bacchi - Potovanje po Italiji
Nan.: New York Police Department - Sosed Dnevnik Striscia la notizia
ITAUA 1
6.10
6.40
10.35
12.20
13.30
14.00
15.30
16.00
17.30
18.30
19.00
20.00 20.45
22.40
23.30 0.00
1.05
3.00
Nan.: Ocean Girl Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina Film: L’ allegra fattoria (kom., ZDA '88, i. Ma-dolyn Smith)
Šport, 12.25 Odprti studio, 13.00 Šport Risemke
Aktualna odd.: Tempi moderni
Nan.: Innamorati pazzi Variete za najmlajse, vmes risanke
Nan.: Baywatch - Čas za surfanje (i. David Has-selhofi)
Odprti studio, 18.55 Šport studio
Nan.: Plavolaska za očeta (i. Patrick Duffy) 19.30 Tata (i. Fran Drescher) Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Nan.: Walker Texas Ran-ger (i. Chuck Norris)
Nan.: Highlander Inviato speciale Šport studio, Italija 1 šport
Film: Polizza inferno (krim., It. '88, i. Bud Spencer)
Nan.: Don Tonino, 4.30 Ultraman
# TELE 4
19.30
13.35
17.25
22.45 Dogodki in odmevi
Made in Italy
Film: La donna che visse
20.05
20.30
21.00
due volte (i. Krm Novak) Konjske dirke Zoqm Šport Od A do Z
23.30
Film: II mistero del falco
(krim. '81 , i. J. Fonda)
(#) MONTECARLO
13.00 11.35
14.00 16.15
19.00
21.00 23.20 1.10
19.30, 22.45, 1.15 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Nan.: Agencija Rockford, 13.05 Ellerv Queen Film: Shaft colpisce an-cora (krim., ZDA ’72) Film: Li trovero ad ogni costo (dram., ZDA ’80)
SP v smučanju Nogomet: Španska liga Montanellijev tednik Film: La moglie e ugnale per tutti (kom., It. ’55)
Slovenija 1
Slovenija 2
H	Napovedniki		0.30 Teletekst
H	Zgodbe iz školjke, 8.30		Vremenska panorama
	Nesrečniki (ris. nan.)		Napovedniki
B3	Otroška oddaja		Nostalgija z beatniki: To-
	Tedenski izbor: Športni		maž Domicelj
	kviz, 11.05 nan.: Seinfeld		SP v smučarskih poletih
	(ZDA, 4. ep.)		Tedenski izbor: Štafeta
	Mladinski pihalni orke-		mladosti
	ster glasbene šole Zagorje		Nanizanka: Nash Bridges
	Viva		(13. epizoda)
	Tednik		TV prodaja
	Dobrodošli doma		Športni portret
	Poročila, vreme, šport		SP v biatlonu: sprint, 7,5
	Vremenska panorama		km ženskker, 10 km
	Tedenski izbor: Homo tu-		moški
	risticus, 13.55 Duhovni		Rokomet: Celje Pivovbar-
	utrip, 14.15 Polnočni		na Laško - Volgograd (li-
	klub		ga prvakov, 1/4 finale)
	Film: Ptiček brez gnezda		SP v smučanju: moški
	(Fr. ’95, r. A. Schvvarz-		smuk
	stein, i. M. Laroque)		Opera: La Boheme (G.
	Ris. nan.: Cofko Cof		Puccini, Rodolfo: David
	TV igrica: Lingo		Hobson, Mimi: Cheryl
	Obzornik, vreme, Šport		Baker, orkester, zbor in
	Na vrtu, oddaja TV Mari-		balet Avstralske opere)
	bor: Na vrtu		CikCak
	Ozare		Sobotna noC
	Dokumentarna odd.: Ve-		Koncert: Party in the
	like romance 20. stol.		Park
	Risanka		
	Dnevnik, vreme, Šport		
	Utrip		
	TV genij		
	Rolada		
	Dokumentarna serija: Živali na filmskem platnu		
	Poročila, vreme, Šport		
	TV nad.: In življenje teče dalje (VB, 5. del)		
	Film: Vnaprej obsojen (ZDA 1991, r. Paul Wen-		
	doks, i. Charlie Sheen, Caroline Kva, James		
	Handy, Rebecca Schull) Na vrtu	l€ K<>Per	
TV PRIMORKA
8.00
16.05 16.10
17.00
18.00 18.30
19.20
20.05
20.20
20.40
21.40
22.40
16.00 Videostrani Videospot dneva Veselo po naše Družina današnja Lokalne TV Slovenije Glasb, odd.: Video Top Videostrani, misel dneva Duhovna misel Ob Valentinovem Zabavno-humnoristična oddaja: Iz klanca v breg S kolesom po Mehiki Adrenalin za za vsak dan
	Euronevvs
	Gugalnica
	Pogovorimo se o...
	SP v smučanju: ženski smuk, kombinacija, ženske
	Program v slovenskem jeziku
	Primorska kronika
BBS	TV Dnevnik, vreme, Šport
	Jutri je nedelja
	Risanke: Shogun
	Odmev
S	SP v smučanju: moški smuk
M	TV dnevnik, Odmev
22.15
I
Rokomet: Evroliga Vsedanes - TV dnevnik
"\
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Country;
9.15	Od Milj do Devina; 9,50 Made in ltaly;
10.10	Koncert: Simf. orkester RTV Slovenija;
11.30	Filmi na ekranu; 11.45 Kantavtorji;
12.00	Iz Rezije; 12.45 Utrip Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Iz Benečije; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val: Ivo v živo; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Igra: Prešeren in sodobniki (M. Mahnič); 18.45 Priljubljene melodije; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
1 !'30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8,30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.,-10.00 F°yer,-13.00 Lestvica slov. moderne gl ;
13.00	.Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koper
(slovenski program)
6-30, 7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30,
7.30,	19.00 Dnevnik; 6.05 Primorska poje; •00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agen-
oijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vre-rri6; 3.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar;
9.00	Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se klasike; 10.50 -12.00 RK na obisku; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-
19.00	Intervju; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15,12.30,15,30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska;
10.15	Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte;
11.15	Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna;
13.00	Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single;
16.00	Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport.
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 10.05 Kultura; 11.30 S knjižnega trga; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Jaz pa nekaj znam; 22.00 Zrcalo dne-
va; 22.30 Informativna odd; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 9.40, 10.30,11.30, 13.00 , 17.40,
19.00	Smučanje, 11.35 Obvestila;! 3.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo;
15.30	DIO; 16.00 Popevki tedna; 18.45 Orna kronika; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Glasba J. VVebra: Ali Perry & D. Stuart.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.;
15.00	Zborovska glasba; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.20 V podvečer; 19.30 Opera: Simon Bocca-negra; 23.00 Do polnoči; 23.55 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca; dnevno Radio Korotan: 2.00/10.00; Radio Agora 10.00-14.00/18.00-
2.00	(105,5 MHZ).
Primorski dnemi
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
" SREE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE ANTI-
MEGLA FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
66
666
XX c A
VREMENSKA SUKA
Nad Evropo je obsežno območje nizkega zračnega pritiska s središčem nad Baltiškimi državami. Od severa se nam bliža nova hladna fronta. Nad naše kraje doteka od severozahoda postopno hladnejši zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 17.17.
Dolžina dneva 9.57.
Luna vzide ob 23.29 in zatone ob 10.15.
Morje	mirno,
temperatura morja 8,1 stopinj C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.40 najvišje 33 cm, ob 6.53 najnižje -13 cm, ob 12.00 najvišje 11 cm, ob 18.10 najnižje -28 cm.
Jutri: ob 1.13 najvišje 29 cm, ob 7.57 najnižje -11 cm, ob 12.39 najvišje 2 cm, ob 18.24 najnižje -19 cm.
_/ s,
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in sprva tudi vzpodbuden. V noči na nedeljo bo spanje vremensko občutljivih ljudi moteno.
GORICA
POSTOJNA Z '
O "3/3
" KOČEVJE O
TEMPERATURE V GORAH			
	°C		0C
500 m			5	2000 m...		-8
1000 m			1	2500 m		-13
1500 m			-3	2864 m..		-15
■XV S.
__£PNOMIEU
m
V nedeljo in ponedeljek bo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem v noči na ponedeljek bo občasno rahlo snežilo, ob morju na rahlo deževalo. Hladno bo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Vesoljsko zrcalo se ni odprlo, ker niso zložili antene za spajanje
KOROLJOV - Polet ruske samodejne tovorne vesoljske ladje Progress M-40, na katero je bilo pritrjeno zrcalo, ki so ga včeraj še tretjič poskušali zaman odpreti, se je končal.
Potem ko so ob 11.16 po srednjeevropskem času vključili njen zaviralni motor, je ladja vstopila v ozračje in tam zgorela. Ostanki Progressa M-40 so predvidoma ob 12.10 po srednjeevropskem času padli v Tihi ocean.
Zrcala v četrtek kar dvakrat niso uspeli odpreti zato, ker se je njegova membrana zataknila za anteno za samodejno združitev. Anteno so pred poskusom pozabili zložiti, je za STA
povedala Vera Medvedkova, predstavnica tiskovnega središča v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
Ruski vesoljski raziskovalci se nadejajo, da bodo v prihodnosti vesoljska zrcala uporabljali kot reflektorje za osvetljevanje področij na Zemlji, na katerih je prišlo do različnih nesreč, britanski znanstveniki pa so že izrazili zaskrblkjenost zaradi nevarnosti svetlobnega onesnaženja.
Pred drugim poskusom so anteno sicer zložili, a tudi drugi poskus ni uspel. Zakaj je spodletel tudi drugič in nato še včeraj, pa še ni jasno, dodaja Medvedkova. (STA)
Upokojenci in razpečevalci
MOSKVA - Ruska policija je pred dnevi v kraju Lipeck (400 km južno od Moskve) aretirala 86-letno upokojenko, ki je nameravala 12-letnemu šolarju prodati marihuano. Se prejšnje raziskave so pokazale, da v Rusiji vedno več trgovcev z mamili za preprodajalce izkorišča upokojence, ki se težko preživljajo. Rusija danes velja za eno od glavnih poti, po katerih tihotapijo mamila iz držav osrednje Azije in Kavkaza proti Evropi, zato kriminaliteta, povezana z mamili, narašča. Policija je nedavno v ruskem pristanišču Astrahan zasegla rekordnih 220 kilogramov heroina. Po navedbah moskovske zdravstvene službe je v prestolnici registriranih kakih 20.000 zasvojencev z drogami, med katerimi je 7000 otrok, dejanske številke pa naj bi bile tudi do 50-krat večje. (STA/AFP9
Nelson vojni zločinec?
LONDON - Slavni britanski pomorski junak, admiral Horatio Nelson, naj bi bil vojni zločinec. Italijanski zgodovinar Antonio Gargano je v pogovoru za BBC dejal, da je Nelson leta 1799 odigral odločilno vlogo pri okrutni zadušitvi upora v Neaplju, ko so se tamkajšnji prebivalci uprli sa-modrštvu kralja Ferdinanda. Nelson naj bi Ferdinandu svetoval, naj se ne pogaja z uporniki, pač pa naj jih aretira in usmrti. Temu je sledil strahoten pokol, Nelson pa je dobil vzdevek "klavec iz Neaplja", je dejal Gargano. Nelsonov biograf, britanski zgodovinar Stephen Hovvarth, je v opravičilo narodnemu junaku že zapisal, da je admiral Nelson med obiskom v Neaplju trpel zaradi poškodbe glave, obenem pa je bil tudi na novo zaljubljen. (STA/dpa)
Nizemska bi lahko legalizirala javne hiše
AMSTERDAM -Spodnji dom nizozemskega parlamenta je sprejel predlog zakona, s katerim bodo legalizirali javne hiše. S tem zakonom naj bi uravnali "seksualno industrijo", torej zmanjšali seksualno izkoriščanje žensk in mladoletnikov, trgovino z belim blagom in mamila. Proti načrtu zakona so glasovali samo poslanci demokrščan-ske in še treh majhnih religioznih strank. Predlog mora zdaj preučiti zgornji dom parlamenta in če bo zakon sprejet bodo s 1. januarjem kakih 2000 javnih hiš na Nizozemskem obravnavali kot vse druge dejavnosti - morale bodo prijaviti delavce in zagotoviti ustrezne varnostne in delovne razmere. Prostitucija je na Nizozemskem legalna že nekaj časa, javne hiše pa ne. Prostitutke in lastniki seks klubov so se različno odzvali na predlog zakona, ni pa še jasno, ali bodo prostitutke v znamenitem amsterdamskem "predelu rdečih luči" zamenjale svoje izložbe z javnimi hišami. (ST A/Tanjug)
$ tančicami padle tudi borzne delnice
NEW YORK - S tančimi so padle tudi delnice. Hiša spodnjega perila Victo-rias Secret je z defilejem svojih kreacij dosegla velik uspeh tako pri tistih, ki so se uspeli prebiti v dvorano, kot pri medijih, predvsem pa pri tistih, ki so defilejem sledili po internetu. Po podatkih Brodcast.com, ki je skrbel za internet prenos, naj bi vsaj dva milijona radovednežev po vsem svetu na domačem
ekranu občudovalo prozorno in mika' vno spodnje perilo. Odmevnost defile-jev pa ni prepričala investitorjev. Vrednost delnic Victorie je padla ta dobrih 5 odstotkov, za prav toliko pa je bila kaznovana tudi Brodcast.com, kateri je re' kord gledanosti s prenosom Tyre Banks in Stephanie Seymour v modrčku in hlačkah v skromno tolažbo. Na telefot0 Ap zaključna scena na defileju.