Duševna kultura na Kavkazu. Po raznih virih in lastnern opazovanju sestavil Ljudevit Stiasny. (Dalje.) Nečem pa dalje raučiti bralcev s statističnimi podatki, katerih imam na izobilje, arapak prionem rajši s popotnimi vtiski glede duševne kulture na Kavkazu. Po lldnevni vožnji po morju iz Trsta v Carigrad in od tu po Grnem morju smo prijadrali v Batura, katerega so pridobili Rusi šele v zadnjem berolinskem miru. Batum je bil takrat še strašno gnezdo s 1000 prebivalci, ki so prebivali v na pol razpadlih kočah. Mesto je iraelo takrat zelo nezdravo rnočvirnato okolico. Dandanes pa ima Batum nad 35.000 prebivalcev ter nove, ravne, zelo pravilne in snažne ulice ter krasna poslopja. Da so pridobili Rusi prostor za novo mesto, so prebivalce preselili ter staro raesto zažgali ter sezidali potem novo mesto po vzornem načrtu. Tudi so osušili močvirje in dandanes je tu tako ugodno podnebje kakor n. pr. v Nici ali v Jalti. Batura v zadnjih letih silno napreduje, osobito odkar so dovršili železnico iz Batuma v Baku. Bogastvo in kupčija raste od leta do leta, a za izobrazbo se primeroraa premalo stori. Tako ni tu gledališča, pač pa je cirkus. Seveda je pa tudi novo mesto še mlado in prebivalstvo zelo mešano. Višje šole so tu: Marijinska ženska progimnazija, armensko, gruzinsko, grško, obrtno učilišče ter nekoliko meščanskih šol. Pogreša pa se tu višja trgovska šola ali vsaj realka, ko je vendar tu črez 500 prodajalnic. Trgovci so namreč razne narodnosti, zato imajo rajši vsak svojo zasebno šolo. Iz Batuma sem se peljal z železnico v Tiflis, katera vožnja se raora prištevati najlepšim vsega sveta, osobito je krasna vožnja ob raorju. Nič raanj pa mi niso ugajale čajne plantaže ter poljedelski nasadi ruske vlade, katere sem ogledoval iz voza. 12 verst od Batuma je namreč precej široka dolina Cakva, v kateri so napravili v zadnjih letih čajne plantaže. Čajna grmovja so uvedli iz Kine ali iz Cejlona, a kako velike so eajne plantaže, je razvidno iz tega, da samo v eni dela 500 delavcev pod nadzorstvom Kinezov, katere so semkaj pozvali. Tudi ruska vlada je nakupila tu posestvo nad 2000 desjatinj, da ima tu poljedelsko šolo ter da goji pod nadzorstvom posebnega urada čajno grmovje, apelsine, limone, mandarine, lakove, bombažne, kaferne, boskove in druge tropične kupčijske rastline. Cajna kultura ni sarao tu vdomačena, ampak tudi v Mahadžaru, Salibanzu, Koprišurau itd., in kavkaški čaj je v Rusiji zelo v čislih. (Dalje.)