MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
tlradnlitvo In uprava) Maribor, OospOlka ul. II / Talafon urednlitva 3440, upravo 2486 Izhaja razen nadalje In praznikov vsak dan ob 10. url / Valja meseCno prejeman v upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eanlku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani I Poštni čekovni račun ČL 11.406
JUTRA
Zahtevamo plebiscit za revizijo!
NASPROTI ZAHTEVI REVIZIONISTOV STAVIMO SVOJO ZAHTEVO.
V trenutku, ko stopajo Italijani, Nemci, Madžari, Bolgari, Litevci in drugi revizionisti na plan z zahtevo po spremembi meja povojne Evrope, je neob-hodno potrebno, da se objektivno ozremo na načela razmejitve držav. Pokojni predsednik ameriških Združenih držav Woodro\v Wilson, ki je edini postavil moralna načela kot podlago za likvidacijo svetovne vojne, se je že pred premirjem postavil na stališča, da se nova ureditev Evrope in sveta ne sme izvršiti Po željah zaslepljenega zmagovitega imperializma in stare miselnosti, temveč po edino demokratičnih načelih enakopravnosti in enakovrednosti narodov ter njihove samoodločbe. To načelo je bilo popolnoma pravilno in je tudi še dandanes edino možno sredstvo, po katerem bi se moglo doseči pobratenje prebivalstva narodnostno tako silovito razcepljene Evrope. Njegova napaka je pa bila, da ni določalo vseh podrobnosti in da ni predvidevalo vseh komplikacij, ki bi se bile dale sicer kaj lahko preprečiti. Obenem Da tudi sam Wilson ni imel moči, da bi bil svoje zahteve realiziral.
Tako se je zgodilo, da se je iz vsega napravila mešanica, ki je povzročila obilo krivic zlasti šibkejšim narodom. Za našo Koroško, ki je po zgodovini, značaju in vsem svcfjem bistvu slovenska, a zaradi stoletnega pritiska narodno premalo zavedna, da bi mogla pravilno razsojati in odločati v visoki politiki, je bil določen plebiscit. Ta plebiscit pa bi bil kljub vsemu temu morda vendarle izpadel v našo korist, da se ni izvedel s pomočjo zahrbtnih intrig Nemcev in še Prav posebej Italijanov. Toda: če se je že določil in izvedel plebiscit, potem bi se bil moral določiti in izvesti povsod po istih načelih in na isti način! Tako se je Pa zgodilo, da je morala našn uprava tik Pred plebiscitom odpreti napram Avstriji mejo koroške plebiscitne cone A, med tem ko je Poljakom v Gornji Šlezlji ni bilo treba. Plebiscit v Posarju se je pa določil Sele za petnajst let po sklenitvi premirja. £e j-,; se ^j|0 jS(0 dovolilo naši Koroški in bi bila ves ta čas prideljena naši upravi, dasi sicer kot separatno o-
zerr.lje, bi gotovo dobili mi veliko večino!
b>e večja krivica se je pa storila z določevanjem plebiscita samega. Tako je bil
določen za Koroško, kjer ga nismo zahtevali, ni pa bil za Primorsko, kjer so spomenico za plebiscit, ki je bila odposlana v Pariz, podpisali ne le Slovenci, temveč tudi zelo številni tržaški in gori-ški Italijani, ter Furlani. Kako bi bil ta plebiscit izpadel, pač ni dvoma. »Italijan-stvo« Primorja bi bilo desavuirano na najvidnejši način. Nismo pa Jugoslovani izgubili samo Koroške in Primorja, temveč tudi docela slovensko južno Porabje, slovensko okolico Radgone, Bajo, neka-*ere srbske kraje Banata, vse slovansko zaledje Soluna, ki so ga sedaj kolonizirali Grki s svojimi maloazijskimi rojaki itd. V celoti imamo Jugoslovani izven državnih meja več ko milijon bratov, od teh pol milijona samo Slovencev!
Če postavljajo torej Italijani, Nemci, Madžari, Bolgari in drugi zahtevo po reviziji meja, potem je treba, da jo postavimo tudi mi Jugoslovani, v prvi vrsti pa Slovenci. Ta potreba je celo nujna, kajti potrebno je, da sliši svet tudi drugo plat revizionističnega zvona! Če hoče Evropa, da se spremeni položaj, ki je bil ustvarjen z mirovnimi pogodbami po svetovni vojni, potem mu odgovorimo jasno in glasno: Zahtevamo revizijo tudi mi! Zahtevamo, da se nam vrne Primorje, Koroško in Porabje, zahtevamo, da se nam da bunjevaška Baja z okolico, srbski Mohač Itd, Zlasti mi Slovenci ne smemo odnehati od te zahteve. Še več: Mi se zadovoljimo s plebiscitom! Nočemo ničesar, kar srmo noče k nam, hočemo pa, da izvede Društvo narodov v svoji režiji in pod svojim vodstvom plebiscit na vseh naših neosvobojenih ozemljih, posebno na Primorskem v starih mejah, toda tako, da bodo imeli pravico glasovanja samo tisti prebivalci, ki so živeli tam že pred okupacijo in pa njihovi otroci. Povojni privandranci in kolonisti nimajo pri odločanju nadaljne u-sode Primorja nobene pravice! Če se bo prebivalstvo izjavilo za Italijo, potem ji svečano obljubimo, da ji bomo za vse čase priznali do Primorja posestno pravico. Prav tako smo pa pripravljeni dovoliti, da izvede Društvo narodov plebiscit tudi v Dalmaciji. In če se bo izrekla za Italijo, naj bo italijanska. Na tako revizijo pristajamo in jo podpišemo z obema rokama.
Goreči «At!an!'que“ v Cherbourqu
OGENJ V NOTRANJOSTI §E NI P OGAŠEN, SPOR MED FRANCIJO IN NIZOZEMSKO RADI LASTNIŠTVA.
PARIZ, 7. januarja. Goreči trup orjaškega prekomornika »AtlaiitRme« ie bil sinoči privlečen v pristanišče Cherbourg. Ogeni v notranjosti še vedno ni pogašeu. Značilen In zanimiv ie sedaj soor. ki je nastal med Francijo in Nizozemsko zaradi »Atianti-buea«. Po mednarodnem pravu posta ne ladja, ki io zapusti posadka, las* one države, katere zastopniki so jo najprej vzeli v oskrbo. Tudi »Atlan-tique« se mora smatrati kot ladja M io ie na morju zapustila posadka. Med parniki, ki so prihiteli na pomoč, ie bil poleg nemškega parnika »Ruhr" tudi neki nizozemski parnik, ^edai zatrjuieio Nizozemci, da so bili brvi na kram katastrofe in da so prvi pričeli gasiti nožar ter 'zato zahtevalo, da se prizna odslej »Atlantinue« kot lastnina nizozemske družbe. Temu nasprotno na izicvlia novpRoik francoskega vlačilca »Polluxa«, da je
bil on s svojo ladjo prvi pri gorečem »Atlantiqueu« in da so nizozemske trditve izmišljene. Z zadevo se bo sedaj bavilo mednarodno razsodišče v Haagu. Preiskovalna oblast nadaljuje zasliševanje mornarjev in častnikov z »At lan tirnica«, da bi tako pojasnila oravi vzrok požara. Nekemu častniku z’nesrečne ladie so morali amputirati nogo.
VTIHOTAPLJANJE LJUDI V AMERIKO.
NEW-YORK, 7. januarja. Predsednik zveze ameriških pomorščakov objavlja v ameriških listih zanimive ugotovitve, da se je po njegovem računu vselilo v preteklem letu v Združene države protizakonito nad 750.000 oseb, in sicer na ta način, da so se za plačilo 50 do 100 funtov vkrcale na angleške in skandinavske ladje kot mornarji in so v ameriških pristaniščih izstopile ter se niso več vrnile na ladje.
Japonski napad na J M
JAPONSKA LETALA BOMBARDIRAJO KITAJSKA MESTA. PREMIRJE PRI ŠANGHAJKVANU. OSTER NASTOP ANGLEŠKEGA TISKA PROTI JAPONCEM.
LONDON, 7. januarja. Po kitajskih poročilih so pričeli Japonci v pokrajini Kaudu v severnovzhodnem delu province Jehol novo ofenzivo. Ob istem času pa Je 14 iaponskih bojnih letal bombardiralo obmejne okraje v omenjeni provinci. Pričakuje se tudi napad japonskih letal na ozemlje pri Tientsinu in Pekingu. Pri Takuju je zbrano večje število japonskih bolnih ietal.
LONDON, 7. januarja. Kakor poročalo iz Toki ja, so prejele Japonske čete, ki so zasedle Šanghajkvan in okolico, povelje, da se umaknejo za mestno črto, da bi se s tem izognile nadaljnim sovražnostim. Nasprotno pa pravijo poročiia iz Pekinga, da so se Japonci zakopali v rove daleč pred Šanghajkvanom in da se opaža v njihovih vrstah resno pripravljanje za nov napad.
LONDON, 7. januarja. Liberalni tisk besno napada Japonsko zaradi najnovejšega napada na Kitajsko. Tako pravi »Manchester Guardian«, da mora Japonska tudi pomisliti na posledice svojega početja. Na račun Japonske naglasa, da ne more v tej stvari računati niti na naklonjenost Francije, ki jo je sicer v vsakem pogledu deležna, ker se stališče fran coske vlade strinja v tem pogledu dosledno s stališčem francoskega radikalnega tiska, ki je nastopil odločno proti najnovejšim japonskim podvigom. Tudi o ameriških Združenih državah se ne more reči, da ne bodo ničesar ukrenile v tej stvari, če doslej še niso. Tudi Italija, nravi list ob koncu, pri vseh svetih sim-oatijah ne bo smela odobravati tako sirovega kršenja mednarodnega prava.
Ogorčena volilna borba na Irskem
VELIK GOVOR DE VALERE V DUBLINU. PROGNOZE ZA NOVE VOLITVE SO ZELO DELJENE.
LONDON, 7. januarja. Volilna kampanja na Irskem se ie pričela tudi že uradno. De Vaiera in Cosgrave sta glavna nasprotnika in se njuni volilni shodi vrše in aranžirajo z vso najmodernejšo aparaturo, v kateri imajo glavno delo zvočniki. De Vaiera je govoril predsinočnjim v Dublinu pred ogromno množico ljudstva in ni bilo dovolj zvočnikov, da bi prenesli njegov govor po vseh ulicah, kjer so se zbrali liudje, da bi ga poslušali. Rekel je, da je razpisal volitve zato, da bi
sl pridobil čuvstvo sigurnosti. Nasprotnike bo nagnal tako v kot, da ga ne bodo mogli več ovirati. Napovedal ie izjavo novega zakona, s katerim se bodo znižala letna agrarna odplačila na najmanjši znesek, bi bo ustrezal realni gospodarski jhoči poljedelcev. Pozval je ljudstvo k discipliniranosti zlasti v času volitev. Pričakuje, da se bq borilo za mesta 152 poslancev v irski zbornici okrog 259 kandidatov. Splošne prognoze za izid volitev so zelo deljene.
Delavski nemiri v Ameriki
WASMINGTON, 7. januarja. Predsednik Zveze delavskih strokovnih organizacij v Združenih državah Green je Izjavil: Delavstvo je pripravljeno proglasiti generalno stavko, da doseže 30 urni delovni teden.
NEWYORK. 7. januarja. Brezposelni delavci sc priredili demonstracije po mestnih ulicah, zlasti pa pred poslopjem, v katerem se je posvetoval novi predsednik Združenih držav Roosevelt z ostalimi voditelji demokratske stranke. Policija je le s težavo in velikim naporom vzdrževala red in zadrževala pritiskajoče množice, ki so hotele vdreti v notranjost poslopja. —
ODNOŠAJI MED ROMUNIJO IN ITALIJO.
RIM, 7. januarja. Včerajšnji listi poročajo, da je italijansko-romunska prijateljska pogodba, ki je potekla v preteklem mesecu, podaljšana do i8, julija t- 1
RIM, 7. januarja. Danes bo prispel v Rim romunski prosvetni minister Gusti ki bo prisostvoval svečani otvoritvi nove romunske šole v Rimu.
ANGLIJA ŠE NI ODGOVORILA POLJSKI.
LONDON, 7. januarja. Angleška vlada še vedno ni odgovorila na poljsko protestno noto zaradi žaljivega predavanja v angleškem radiu. Kakor se zatrjuje namerava vlada naročiti upravi radio postaje, da se mora v bodoče v vseh zunanjepolitičnih vprašaniih vedno predhodno sporazumeti s Foreign Oificeom.
SMRT BIVŠEGA PREDSEDNIKA COO-LIDGEA.
NEWYORK, 7. januarja. Iz Nottinghama v državi Massaclmssets poročajo: Pogreb pokojnega bivšega ameriškega predsednika Coolidgea bo tukaj v soboto.
WASHlNGTON, 7. januarja. Dr. Cou-pal, ki je bil Coolidgeov osebni zdravnik v času, ko je bil Coolidge še predsednik Združenih držav, je predlagal, naj se u-gotovi pravi vzrok Coolidgeove smrti z obdukcijo njegovega trupla.
POMEMBEN HRVATSKI JUBILEJ.
KRIŽEVCI, 7. januarja. Drevi je sklicana v prostore Hrvatske čitalnice anketa vseh tukajšnjih društev glede proslave 70-!etnice Hrvatske čitalnice v Križevcih. Ta čitalnica je najstarejše Iirvat-sko kulturno društvo v Križevcih in je bilo ustanovljeno leta 1862. Na današnji anketi bo izvoljen poseben odbor, ki bo izdelal program proslave. V vsem mestu »e za to proslavo izredno veliko zanimanje.
DR. J. M. ČOK OPERIRAN.
BEOGRAD, 7. januarja. Voditelj jugoslovanske emigracije iz Julijske Benečije dr. Ivan Marija čok je pred dnevi nepričakovano obolel in so ga morali nujno operirati. Operacija se je popolnoma posrečila in se dr. Čok počuti razmeroma lobro.
NESREČA RUSKEGA LETALA.
KOPENHAGEN, 7. januarja. Po neki vesti iz Helsinkov je strmoglavilo na poletu med Moskvo in Lenin'vv:' ’om na tla veliko ru^ko letalo, ki se ie nonolnoma razbilo. K sreči ni bilo človeških žrtev.
Stran 2
Mariborski »VE C EKNTTC« Jutra
V Mariboru, Tffne 7. I. 193&
Dnevne vesti
Polovična vožnja v Maribor
in nazaj je dovoljena z rešenjem g. ministra za promet št. 107211/32 za vse po-setnike Zimskošportnega tedna od 12. do 25. januarja 1933. V Maribor se peljete! brez vsake legitimacije s celo karto. Pri Putniku ali Sport-RogUč, Grajski trg 1, dobite potrdilo (10 Din) za brezplačen povratek.
Prot. Makso Pirnat
Iz železniške službe. Premeščeni so zvaničniki: Alojzij Raithmeier od mari-boTske progovne sekcije k progovni sekciji Zidani most, Ivan Koban od novomeške progovne sekcije k progovni sekciji Maribor gl. k. France Dolžan od ptujske progovne sekcije k progovni sekciji Novo mesto, Blaž Zdešič iz Ptuja k progovni sekciji Zidani most, Jakob Trbovc iz Ptuja h progovni sekciji Maribor glavna proga, Alojzij Bajec iz Verda v Guštanj in Janez Robnik izGuštanja v Mačinec; za uradniške pripravnike pa sta nameščena-Feliks Rejec v Ormožu in Edvard Grebrušek v Poljčanah.
Včeraj popoldne, na praznik Trehkra- Badnji dan. Na slovesen način so tudi Ijev je v Ljubljani prenehalo biti srce ietos praznovali pravoslavni verniki bad-protesorja Maksa Pirnata. Po daljšem njj dan. Ob 13. uri so se zbrali na dvori-bolehanju je zatisnil svoje trudne oči vojašnice vojvode Putnika v Stritar-mož, ki ga pozna vsa Slovenija. Gimma- (jevj Unci, kjer je opravil cerkvene obre-zijo je študiral v Ljubljani, pravo in po-' j,n blagoslovil badnjake vojaški sve-zneje slavistiko pa na Dunaju in v Grad-( čenik prota g. Trbojevič. Od tam jekre-cu. Kot profesor je služboval najprej na nj| slavnostni sprevod z badnjaki v vo
Kranjskem, po prevratu, pa ga je zanesla usoda v Maribor, kjer je poučeval
jašnico kralja Petra v Frankopanovi ulici, nato po mestnih ulicah v vojašnico
Za Pomožno akcijo mesta Maribora so darovali; Marija Lorbekova, vdova železniškega uradnika 120 Din, dr. Fran Cukala, ravnatelj bogoslovja 100 Din,
Mr. Viktor Savost, lekarnar 100 Din, Za-1 Sobota, 7.
vod Srca Jezusovega 100 Din, Anton Stergar, župnik 100 Din, Anton Cafuta, kaplan 100 Din, dr. Josip Meško, kaplan 100 Din, Peter Pribožič, kaplan 100 Din,
Vzajemnost železniških uslužbencev 100 Din, Jugoslovanska tovarna za izdelovanje dr. Oetkerjevega pecilnega praška | Torek, 10. januarja ob 20. uri 1000 Din, Ivan Mendaus, hišni posestnik Red A.
?nn’r?- ^Stamol .^tozdrav-	Gledališče v Murski Soboti,
mk 100 Din, Lubanjskova Fibbia, hišna	_
posestnica 100 Din, Viljem Abt, eksport Sobota, 14. januarja ob 20. uri: »Spre-
Narodno gledališče
Repertoar.
januarja ob 20. uri: »Pri belem konjičku«. Red C.
Nedelja, 8. januarja ob 15. uri: »Maks in Moric«. Premiera. Otroška predstava. — Ob 20. uri: »Viktorija in njen hu-zar«. Gostovanje tenorja Petra Burje. Ponedeljek, 9. januarja: Zaprto.
»Nevihta«
nekaj let na	realni	gimnaziji in tu stopil	kralja Aleksandra v Melju in od tam v
tudi v pokoj.	Po hudi nesreči, ki je Pred	(	vojašniCo vojvode Mišica na Tržaški ce-
tremi leti doletela	vso Pirnatovo^ rodbi-1	stjt kjer je bil razhod. S potjo so delili
rodbinam. Slavnostnega sprevoda so se udeležili tudi nekateri prijatelji vernikov pra voslavne vere.
Trgovske In prepisne knjige v največj5 izb' Zlata Brišnik. S*ovenska 11.
Važen razgovor članov mestnega u-pravnega odbora z zastopniki kulturnih ustanov o dodelitvi prostorov v kazinskem poslopju. V četrtek popoldne so se sestali v mestni posvetovalnici člani mestnega upravnega odbora: podžupan Golouh, Grčar, Saboty in dr. Kieser ter zastopniki mariborskih kulturnih ustanov in sicer za Studijsko knjižnico ravnatelj
perutnine 100 Din, Ivan Sluga, trgovec in špediter 100 Din, Mariborska livarna in tvornica kovin 500 Dni, Ivan Hoch-miiller, tovarnar in hišni posestnik 100 Din, »Unio« družba 500 Din in I. Mariborska delavska pekarna 150 Din. Vodstvo Pomožne akcije se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje!
Polovična vožnja na podlagi uverenjv skupinah po 6 oseb! Da se omogoči članstvu SPD pri izletih izrabiti ugodnost polovične vožnje, vodi »Putnik« v Mariboru evidenco članov za skupna potova-
obrnitev Ferdinanda Pištore«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora.
Otroška predstava v mariborskem gledališču. Po daljšem presledku bo prva letošnja otroška predstava v nedeljo, 8. tm. ob 15. uri. Uprizorila se bo otroška revija »Maks in Moric«, ki bo i malim i velikim otrokom pripravila mnogo veselja in zabave. Glavna iunaka te igre sta znana Buscheva paglavca »Maks in Moric«, ki sta naši deci znana pod imenom »Cipek iin Capek« ter se ob koncu
nja, kjer naj se vsak izletnik pravočasnoI-svojih hudobnih šal spreobrneta in po-’
no, ko so na tragičen način izgubili svojo j badajake nekaterim odličnejšim dobro mater, se je profesor Pirnat preselil v Ljubljano. Pogreb dragega pokojnika, ki ga bodo ohranili vsi, ki so ga poznali, v trajnem in prijaznem spominu, bo jutri v nedeljo popoldne iz mrtva' šnice ljubljanske splošne bolnišnice pokopališče pri Sv. Križu.
na
Slovo profesorjev dr. Maksa
Kovačiča in Karla Prijatelja
V veliki dvorani pri »Orlu« so se v četrtek zvečer poslovili mariborski Sokoli in prijatelji ter tovariši od profesor-
jev gg. dr. Maksa Kovačiča in Karla dr. Glaser, za Narodno gledališče uprav-Prijateija, ki odhajata na nova službena j nik dr. Brenčič, za Muzejsko društvo dr.
mesta v Beograd. G. prof. Prijatelj se odhodnice, ki jo je priredilo odhajajočima Sokolsko društvo matica, ni udeležil, ampak se je pismeno opravičil ter se zahvalil za pozornost.
Kako priljubljena, čislana in spoštovana sta bila oba, se je pokazalo prav ob tem slovesu. V imenu Sokola matice se je poslovil od odhajajočih g. dr. Boštjančič. Zlasti se je zahvalil dr. Kovačiču kot društvenemu prosvetarju za njegovo dol goletno in požrtvovalno delo. V prisrčnih ir. iskrenih besedah se je nato poslovil od dr. Kovačiča župni starosta dr. Gorišek. Spomnil se je neveuljivih zaslug, odločnosti, skromnosti in delavnosti odhajajočega župnega podstaroste dr. Kovačiča, ki ga bo mariborska Sokolska župa težko pogrešala. Prav tako prisrčne so bile tudi poslovilne besede g. Hvalen-ca, ki se je poslovil od obeh v imenu starejše sokolske vrste. V imenu mariborske občine se je poslovil od dr. Kovačiča občinski svetnik g. Bureš, v imenu Zgodovinskega in muzejskega društva arh. ravnatelj g. Baš, v imenu profesorskega društva profesor g. dr. Rudolf Perhavec, v imenu okoliških sokolskih edinic in Učiteljskega društva šolski upravitelj g. Vauda, v imenu pobreškega Sokola pa nadučitelj g. Klemenčič. Spre govorila sta še tudi narodni poslanec g. dr. Pivko in posojilniški uradnik g. Tomažič, ki je s svojim hudomušnim nagovorom spravil vse navzoče v izredno razpoloženje.
Ginjen se je nato g. dr. Kovačič v svo jem in v imenu svojega tovariša profesorja g. Prijatelja zahvalil za izrečene besede. Lep in prisrčen je bil večer, ko so s Sokoli poslavljali drug za drugim od svojega brata Maksa, ki so ga tako ljubili in tako radi imeli v svoji sredi. Bil je duša vsega sokolskega gibanja dolgih 25 let in bo po njegovem odhodu nastala velika vrzel v vrstah Sokolov in težko mu bo najti vrednega naslednika. Vso srečo mu ob slovesu želimo tudi mi.
Poroke. V zadnjem času so se poročili v Mariboru: Bogomil Ceh, trgovec v Zagrebu in Vida Starčeva, zasebna uradnica v Mariboru ter Jakob Toplak, strojevodja državnih železnic in Alojzija Ci-lenškova, posestnikova hči. Mnogo sreče!
Čevl'J r>n ?7»’'rl Dfn 30 — tedensko »TEMPO«, Maribor, Slovenska ulica 18,
Kovačič, za Ljudsko univerzo inž. Kukovec, za Zgodovinsko društvo pa ravnatelj Vrabl in arh. ravnfelj prof. Baš. Posamezni zastopniki so izrazili članom upravnega odbora svoje želje in potrebe in so se tudi med seboj glede prostorov v kazinskem poslopju dobro sporazumeli. Upravni odbor bo sestavil predloge in jih predložil občinskemu svetu, ki bo raz pravljal o njih na eni prihodnjih sej.
Šahovski turnir v Hastingu. V pone deljek 2. t. m. je bilo v Hastingu odigrano V. kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Rezultati so bili naslednji: Va-sija Pirc je proti staremu angleškemu moj stru Thomasu remiziral, Flohr je zmagal nad Jacksonom in Aleksander nad Ty-lorjem. Partiji Menšikova: Michell in Steiner:Sultan Khan sta končali remis. V VI. kolu, ki je bilo odigrano v torek, je naš rojak Pirc doživel prvi poraz, in sicer po Jacksonu. Flohr je porazil Menšt kovo. Tylor je remiziral s Thomasom, Sultan Khan pa je zmagal nad Aleksandrom. Partija MichelhSteiner je bila prekinjena. V VIL kolu, ki se je odigralo \ sredo, je bil rezultat sledeči: Pirc je porazil Menšikovo, Flohr Steinerja in Sultan Khan Tylorja. Partija Thomas: Jack son se je končala remis, partija Aleksander: Michell pa je bila prekinjena. V če trtek je bilo odigrano VIII. kolo. Rezultat osmega in obenem predzadnjega kola je bil naslednji: Sultan Khan je porazi Thomasa in Menšikova Jacksona. Partiji Pirc:Steincr in Michell :Tylor sta končali remis. Partija Flohr:A1eksander je bila prekinjena. Stanje po VIII. kolu Flohr 6 (1), Pirc in Sultan Khan 5 in pol Steb er 4 in pol, Michell 3 in pol, Aleksander 3 (1), Menšikova, Jackson in Tho mas 3, Tylor 2 točki.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek 13. t. m. bo večer veselja in humorja Smeh je najboljši lek proti vsakdanjim težavam in skrbem in je prav v naši hudih časih prepotreben! Zanj bo v največji meri skrbel slavni humorist Alojzij S t a d 1 m a y, ki je ostal iz prejšnih let gotovo vsem Mariborčanom v najboljšem spominu.
• Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici.
Ceneno meso. V ponedeljek, 9. trn. bodo od 8. ure dalje prodali na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 350 kilogramov telečjega mesa po 5 Din, in sicer 2 kilograma na osebo.
prijavi. Ta centralizacija omogoča vsa-cemu članu na podlagi članske izkaznice, potrjene od direkcije drž. žel. (kar preskrbi pisarna SPD), poslužiti 'se te železniške ugodnosti.
Tujski promet v lanskem letu. Lani je bilo pri tukajšnji policiji priglašenih 18.091 oseb. Od teh je bilo 12.714 Jugoslovanov, 3507 Avstrijcev, 601 Čehoslo-vak, 5 Angležev, 15 Amerikancev, 22 Afrikancev, 298 Italijanov, 575 Nemcev, 23 Poljakov, 24 Rusov, 9 Romunov, 34 'rancozov, 4 Holandci, 207 Madžarov in 53 drugih. Po mariborskih prenočiščih je prenočevalo lani 28.823 potnikov. Kriza se pozna tudi v tujskem prometu, ki ie nazadoval od predlanskega leta.
Vreme. Tlakomer se dviga. Davi je kazal pri 11. stopinjah 751.7, reduciran na ničlo pa 750.3. Tudi živo srebro v toplomeru leze kvišku. Davi ob 7. uri je
staneta dobra dečka. Med 6. slikami, ki se vrste z veliko naglico, bo mnogo petja, plesa in godbe. Režira K. Bachmann kot gost, dirigira P. Rasberger, v posameznih ulogah nasP>mio: brata Sladeka. (Maks in Moric), Furijan, Harasfovič, Udovičeva, Tovornik, Savinova, Gorinšek, P. Kovič, BarbiČeva, Sancin, otroci in plesni zbor. Nabavite si pravočasno vstopnice!
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Joselo-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravna delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in s*" -iiskm tro-ovinah.
kazal termometer 0.2 stopinje pod ničlo. Gramofonske plošče od Din 15 naprej
Davi je nekoliko snežilo, vendar pa ni proda izposojevalnica »Šlager«. Slovenska 18.
izgleda, da bi se želje po snegu že tako Najlepše proslavite pravoslavni Božič kmalu uresničile.	L	gtaro jeto v »Veliki kavarni«.
Žrtev poledice. V četrtek popoldne je A,koho, je strup. Sinoči se ga je vnekt padla v Košakih na poledeneli cesti 38- mariborski gostiini tako nasekal komaj letna posestnica Manja Zimiceva iz Pes- 17,etni poscstnikov sin France L„ da je
uice. Pri padcu si je hudo poskodova a ok>ie2a] nezavesten. Ker je bil v nevar-levo roko in nogo. Z vozom so ponesre-da M nastopilo ^strupljenje, so ga ceno posestnico prepeljali na njen dom. z rešjinim avtom prepeljali v bolnišnico.
Na ukradenem kolesu od Dunaja do „ ,	,~	.
Maribora. Včeraj se je zglasil pri kiju- R°k°vnjaštvo divjih lovcev. Te dni so čavničarskem pomočniku Josipu Husu v opazrii prebivalci na Teznem tri ranjene Gozdni ulici na Pobrežju neki brezpo- srne- kl so pobegnile v različne smeri in selili delavec Rudolf Blažič in shranil pri ^/’oc/'^k™ele. Po vseh okolnos ih njem skoro novo kolo ter mu povedal, Hec hh je najbrze zalotil kak divji joda ga je ukradel. Hus je prijavil Blažiča ^0 v skupim ker se srne sedaj rag stražniku, ki ga je aretiral. Na policiji H?™’. m streljal nanje s sibraim. Ke Blažič priznal, da je kolo ukradel nekje b°do ..f"3 >J«°tovo	ne	bo	ime)
v okolici Dunaja in se pripeljal na njem H njih nihče koristi. Potrebno bi bilo. do Maribora. Izročen bo	sodišču.	f b ob,ast‘.	najstrozje	postopale z	div-
, „jj«ar«ifUi	nm' lovci, ki	postajajo	v zadnjem	času
Obsojena ponarejevalca v	vedno predrznejši in tudi številnejši,
kovancev in avstrijskih šilingov. Pred ..	.	.	,	,	_	.
mariborskim malim kazenskim senatom . Nezgoda pn sankanju. V Dobremu se sta se danes dopoldne zagovarjala 241etni U* pretekli četrtek pri sankanju hudo po-delavcc Feliks Škorjance in 32-lctni tesar »esrecil 141etm Posestnikov sin Ivan Jože Gorenjak oba iz Črnečkega vrha, Bauman. Zaletel se je s sankam, v neko obtožena, da sta lani v obmejni vasi Li- ograjo m s zlomil levo roko. Zdravi se beličah ponarejala dvodinarske kovance v Bolnišnici.
in avstrijske šilinge. Pri današnji raz- Dva napada. Preteklo noč je v Dogo-pravi sta krivdo priznala in i-novedala, šali nekdo napadel lovskega paznika Iva-da sta izdelala 26 šilingov in 3 dvodinar- na Požarja in ga nevarno poškodoval na ske kovance ter jih spravilu tudi v pro- glavi. Pred DraŠičevo gostilno v Bohovi met. Obsojena sta bila Škorjanc na 9 me- pa je navalil na 22letnega posestnikove-secev strogega zapora in 120 Din denar- ga sina Ivana Kušerja neki lovec in ca ne globe, Gorenjak pa na 3 mesece stro- obstrelil. Oba poškodovanca so poklica-geva zapora in 190	Din	cDnarne globe,	ni reševalci prepeljali z avtom v bolni-
Današnji trg je	bil	srednje založen,	šnioo.
Kmetje so pripeljali 32 voz zaklanih pra- Ukradene svinjske krače in plečeta. Na šičev. pet voz krompirja in čebule in Sti- vogalu Gosposke in Slovenske ulice je ri voze sadja. Na perutninarskem trgu -danes dopoldne ustavil detektiv tukajšnje je bilo okrog 700 kljunov. Cene mesu in mestne policije g. Jože T. nekega svoje-slanini so nekoliko popustile. Padla pa je ga starega znanca Jakoba F., ki je nosil tudi cena perutnini. Prodajali so krom- ročni kovčeg. Ker se mu je zdel sumljiv, pir po 1—2 Din kilogram, čebulo po 2-4 ga je povabil na policijo. Tam so ugoto-Din, jabolka po 3—6 Din, hruške po 4—10 vili, da je imel Jakob vkovčegu dvepre-Din, mleko liter po 2—3, kislo zelje kg kajeni svinjski krači, dva plečeta in pol po 4, kislo repo po 2 Din. cene drugemu hlebca sira. Izgovarjal se je. da je vse to sočivju pa so ostale nespremenjene. kupil od nekega znanca, česar mu pa se-Trg za seno In slamo. Na današnji trg veda niso verjeli in ga bodo izročili so-so pripeljali kmetje 10 voz sena, cent po dišču.
70—75 Din, voz slame, cent po 60—65 Popadljiv pes. V Prenolah je včeraj Din in voz detelje, cent po 85—95 Din. popoldne popadel pes 32!etnega posest-»Franz-Josef« grenčic? odstranjuje ti- nika Franca Štambergcria in mu razme-fčanie žeiodca, slab duh ust in bledoto šaril desno nogo. $»nmbenrer je moral obraza.	1 iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici.
v
»K*?:
M'a r
BaSBOT*
ffe o r u, dne 7. T. 1-933.
MarHiSSSt iVEC^ITSTK* 39®!
^■?S385T^'
y>r«on v*
masumtv.vJKt-aaam i
Kongres zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije
PREDKONFERENCE IN BANKET. KONGRES V HOTELU »OREL«. VAŽNI REFERATI IN SKLEPI. IZVOLITEV NOVE UPRAVE.
biti in razširiti, dalje dr. Senjor, zastopnik banske uprave dr. Šter, ki je poudarjal važnost planinstva) predvsem v
Letošnji kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije je potekel v Presrčnem razpoloženju in soglasju v našem Mariboru. V četrtek zvečer je bil Prirejen v okusno okrašeni dvorani hotela 'Orel« v čast gostom banket, ki so se ga udeležili odlični zastopniki in predstavniki jugoslovanskih planinskih društev, tajnik Asociacije slovanskih planin, društev g. Jeniček iz Pr: ge, mestni župan g. dr. Lipold in podžupan g. Golouh, oba mariborska okrajna glavarja gg. Makar in dr. Ipavic, zastopnik banske uprave in trgovinskega ministrstva g. dr. Šter ter nekateri predstavniki mariborskega javnega življenja. Navzoče je pozdravil najprej..g. dr. Senjor, za njim pa v imenu mestne občine župan g. dr,, Lipold. Nadalje so med banketom še izrekli prisrčne besede g. Jeniček za Asociacijo slovanskih planinskih društev, za Hr-vatsko planinsko društvo bivši minister K.- dr. Krajač, za zvezno upravo g. dr. I?ran Tominšek, za Slovensko planinsko društvo predsednik g. dr. Josip Pretnar, za Tujsko-prometno zvezo v Mariboru c, dr. Šnuderl, končno pa sta govorila še g. dr. Josip Tominšek in pa v vezani šaljivi besedi »pohorski pesnik« g. Zorzut.
Včeraj dopoldne ob 9.45 pa se je pričel v gornjih kavarniških prostorih hotela »Orel« kongres. Otvoril in vodil ga je nestor slovenskih planincev, g. dr. Fran Tominšek iz Ljubi jame. Po uvodnem pozdravu vseh navzočih, med katerimi so bili tudi gg. V. Jeniček iz Prage. dr. Šter za bansko upravo in za ministrstvo trgovine in industrije, oddelek za turizem ter tujsko prometno zvezo v Ljubljani, dalje major Partlič in kapetan Jančikovič, predstavnik Rogaške Slatine Sotler, zastopnik mariborske mestne občine obe. sv. Rctglič, predsednik Tujsko-pnometne zveze v Mariboru dr. Senjor, prdsednik HPD dr. Pasarič in podpredsednik HPD, bivši minister dr. Krajač, predsednik SPD: dr. Pretnar, predsednik !TK Sljemena dr. Gusič, zastopnik TK Skale ravn. Vilhar in Poljanec, predsednik »Runolista« Poščič, predsednik Društva planinari za Bosnu i Hercego-..vinu sod. tnrdsv. Filipovič in urednik .■»Planinskega Vestnika« ravn. dr. Josip Tominšek iz Maribora.
Na predlog predsednika dr. Tominška -So udeleženci kongresa odposlali kralju vdanostno brzojavko, pozdravne brzojavke pa ministru za trgovino, ministru za gozdove in rudnike, prometnemu ministru in ministru za telesno vzgojo, banu dr. Marušiču in pod banu dr. Pirkma jerju, bivšemu ministru Mohoriču, predsedniku CSR dr. Masaryku, predsedniku Poljske MošČickem« in poljskemu prometnemu ministru.
Za pozdrave so se zahvalili gg. Jeni-Sek, ki je podčrtal važnost bratskega sodelovanja slovanskih planinskih društev, ki se mora v bodoče še bolj poglo
Guy de Maupass«*:
Diamanti
(Kenae)
Delal je dolgove m vedno znova mu je primanjkovalo. Končno, neko jutro, ko še osem dni pred prvim ni imel Srebrnjaka v žepu, je zašel V misli, ali ne bi kaj prodal; pri tetri se mu prisveti »krama« njegove žene. Ker mu je v »krajnem delu srca še vedno bedelo nekoliko srda nad »slepilom nepravih reči«, nad katerimi se je prej često tako jezik zato mu je vsakodneven pregled tega blaga Še prej zameglil spomin na tako ljubljeno ženo.
Dolgo je gledal po kupu ničevega dela, katerega je zapustila; saj je čisto do zadniega trenutka trdovratno kupovala tako blago: skoro vsak večer se je vračala s kakim uovirn okraskom domov. — Slednjič se je odločil za neko veliko vratno verižico, katero je ona posebno cenila in ki bi mogla biti vredna šest do osem frankov; vendar kot nepravi nakit je bila res mojstrsko narejena.
Vtaknil jo je v torbico in odšel po boulevardu v smeri ministrstva notranjih poslov in premišljal pri tem na kako zaupanja .vrqdno zlatarsko trgovino.
gospodarskem, vzgojnem in nackmakiem pogledu, zastopnik Rogaške Slatine Sotler, nakar je pozdravi! navzoče v imenu mariborske mestne občine obč. sv. Ro-glič, ki je želel kongresu obilo uspehov, udeležencem pa čim prijetnejše bivanje v obdravski prestolnici in na Pohorju.
Nato je podal izčrpno poročilo o delovanju Zveze in v njej včlanjenih planinskih društev za leto 1931-32 tajnik Zveze g. dr. Pretnar iz Ljubljane. Banska u prava je odobrila nova pravila, ki so te melj bodočemu delu zveze. Statistika članstva izkazuje konstantno padanje, mestoma celo 10 do 15?«. Število članstva je bilo v letu 1931. naslednje: Slovensko planinsko društvo 8.473 (v letu 1930. pa 14.032), Hrvatsko planinarsko društvo 6.73S (7.986), Društvo plahinara za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu 1329 (isto), Turistovski klub Skate' v Ljubljani 368 (isto), Turistovski kltrb Sljeme v Zagrebu 300 (485) ter ostala društva okrog 7.C00 članov. Dočim so vsa v Zvezi včlanjena planinska društva štela v letu 1930. še 29.179, so imete’ leta 1931. samo še 24.874 članov. Glavni vzrok padanja članstva je ukinitev trikratne vozne olajšave na železnicah, nekaj pa so krive tudi težke življenjske razmere posameznih članov. Podružnic so imela dru štva v letu 1931.: HPD 43, SRD 28, Sarajevo 5, Skala 2, dočim ostala društva nimajo podružnic. Istega leta so imela društva lepo število planinskih koč in zavetišč: HPD 26 (16 lastnih in 10 najetih), lani pa so prirasle še 3, in sicer Bio-kovo, Risnjak in Ravna gora), SPD 44 (lani jih je priraslo 6, in sicer Seniorjev 4 oni na Pohorju, Tillerjev dom v Logarski dolini, Koča na Lisci, Planina na Kraju, Koča v Krnici pod Razorjem in Koča na Ljubniku), Sarajevo iina 12 koč. Srbsko planinsko društvo v Beogradu pa 2 koči.
V področju posameznih društev je bilo izdelanih in novo markiranih mnogo poti in steza, zlasti na področju Vzhodnih alp in Dinarskih planin..Vse to delo tu zahtevalo samo velikih gmotnih sredstev, temveč ogromno požrtvovalnosti in fizičnega dela člainov samih.
Nadalje se je havil govornik s finančno stranjo posameznih društev, s statistika' mii, z zaščito planinskih poti, zaščitnih terenov, flore in favne, z odnošaji Zveze do članic, inozemskih planinskih organizacij im državnih oblasti, dalje s perečim vprašanjem obmejnega turističnega prometa in reciprocitete, s prometom in voznimi olajšavami planincev, z reševanjem ponesrečenih planincev m z vpra šanjem zavarovanja za primer nesreče ali smrti v planinah itd. Nadalje je dr. Pretnar načel mnoga važna organizato-rična vprašanja, ki jih bo pa v glavnem
rešil bodoči zako« o turizmu. Posebno poglavje je posvetil še kulturnemu deht naših planincev, zimski alpiuistiki, smučarskemu športu in končno tudi idejni preorientaeiji. Oi> zaključku poročite, ki je nazorno pokazalo .veliko in požrtvovalno delo jugoslovanskega planinstva, je ugotovil, da sicer ni vse šlo tako, kakor bi bilo želeti, vendar pa je ostalo trdno pribito: Vsako društvo je pokazalo najboljšo voljo za delo in to je najboljše jamstvo tudi za bodočnost.
Poročilo g. dr. Pretnarja so vzeli navzoči z odobravanjem na znanje, nakar je bila vri volitvah na predlog ravnatelja g. Lajovica soglasno izvoljena naslednja nova zvezna uprava:
Predsednik g. dr. Fran Tominšek iz Ljubljane, I. podpredsednik g. inž. Sia-noje Nedeljkov«; iz Beograda, H. podpredsednik dr. Josip Pasarič, tajnik g. dr. Josip Pretnar iz Ljubijaiie, blagajnik ravnatelj g. Franjo Vilhar, odborniki g. Vojteh Pučnik, g. Jože Cesar, sod, nadse. Jare Filipovič, io odvetnik g. dr. Ignjat Paulas iz Novega Sada, za namestnika bivši minister g. dr. Ivan Krajač iti univ. prof. Podhraški te Beograda. V nadzoren odbor so bili izvoljeni končno še gg. dr. Senjor, ravn. Lajovic hi dr. Gusič.
Volitvam je sledil referat g. dr. Pretnarja, ki je prečrtal in temeljito obrazložil osnutek zakona o turizmu. O tem zakonskem osnutku se je razvila živahna debata, v katero so posegali gg. dr. Šter, dr. Krajač in drugi. Dr. Krajač se je zavzemal za deloma izpreanenjen osnutek zakona in utemeljeval svoje mišljenje s tern, da mora biti naš zakon o turizmu vsaj približno enak sličnim zakonom drugih naprednih držav, ker bi bilo sicer naše nadaljno članstvo v federaciji
ritorijev s svojimi izrazito si nasprotujočimi lokalnimi razmerami, ki jih ne bi inogel objeti, zakon brez širših pooblastil in prilagoditev'!7 ter je zato predlagal, naj se izdela okviren zakon, ki ga bodo izvajale posamezne banovine primemo tamkajšnjim krajevnim razmeram.
Zelo obširen in zanimiv referat je »ne! g. dr. Pasarič o mednarodnem alpinističnem kongresu v Chamonixu. Referat bo razmnožen in razdeljen med članstvo posameznih planinskih drtlštev.
Nato je bila prečrtana prošnja Zveze društev »Prijateljev prirode« v Sarajevu za sprejem v članstvo pri Zvezi planinskih društev. Prošnja je bita zaenkrat zavrnjena, ker uprava Zveze v smislu pravil ni sama kompetentni)' za reševanje takih zadev. Zastopnik HTK Sljemena je priporočal upravi, da izposluje ureditev obmejnega turistovskega prometa ob albanski meji, kjer je teren za toristiko idealen. Prihodnji kongres Zveze bo o priliki 40 letnice SPD in TK 'Skale prihodnje leto v Ljubljani. TK Skali je bilo na predlog g. dr. Gusiča izrečeno izredno priznanje za njegove zasluge forsiranja modernega planinstva — v plezalni tehniki. Osvojen je bil soglasno tudi predlog g. Jura Filipoviča iz Sarajeva, da se naj bodoči kongresi vrše v poletnih mesecih iri naj se priredi ob taki priliki poseben »Planinski teden« s predavanji, filmi itd., da se omogoči tako udeležba na kongresu tudi širšim plastem planincev. Ko je še izrazil g. Jeniček željo, da bi se med slovanskimi državami medsebojno izmenjavate' propagandna turistična literatura in slike, je bila na predlog gg. dr. Pretnarja in dr. Krajača sprejeta soglasno resolucija, ki jo bomo še objavili.
Danes •*> se gosti, ki so še ostali, old-
planinskih društev onemogočeno. V naši (peljali v Ribnico na Pohorju, od koder državi imamo 5 različnih planinskih te- so odšli k Seniorjevemu domu.
Sokolstvo
Sokol Studenci
ponovi drevi zadnjič velezabavno — humoristično opereto »Potepuhi*, ki je v Ptuju kakor tudi na Pobrežju dosegla kolosalen uspeh. Predstava bo ob 20. uri po znižanih cenah v 'Sokolskem domu. Studencam, pridite in podprite naše Sokole, ki širijo prosveto na samo pri rias, temveč tudi pri naših sosedih!
Sestanek vseh predujakov in prednjačic sokolskega društva Maribor matica
bo v torek. 10. t. m. ob 20. uri v društveni sobi. Z ozirom na važnost sestanka, sc poziva na polnoštevilno vdeležbo. — S seboj se morajo prinesti statistični podatki. Seji mora prisostvovati tudi predsednik zirnsko-sportuega odseka. Zdravo!
Lutkovni oder Sokola I.
Jutri ob 15. uri v kadetnici igra: »Trojčki iz Damaska«.
Oder Sokola I. v kadetnici uprizori prihodnjo soboto 14. t, m. znano Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Igra se bo ponovila v nedeljo 15. t. m. popoldne ob znižanih cenah. — Na obe uprizoritvi že danes opozarjamo!
Zločini strassbourškega sadiste.
V nekem gozdu blizu Strassbomrga je biio najdeno pred dnevi strašno razmesarjeno truplo nekega 11 letnega dečka. Deček je pred dvema dnevoma* izginit z doma in je bilo truplo kljub najvarnejšemu iskanju oblasti aiajderao šele ob tei priliki. Policijska preiskava je ugotovila, da gre za grozen seksualen umor. Zločinec je dečka najprej protinaravno zlorabil, nato pr ga z dvajsetimi udarci z nožem usmrtil in grozno razmesaril. Oblasti so ob tej priliki tudi ugotovile, da so pred dnevi izginili v istem krate tudi dva dečka in neka' deklica brez vsakega sledu ki sumi, da jih je detotria enaka usoda. O sadističnem /ječmen zaenkrat še ni nič znanega in je verjetno da je pobegnil če« nemško mejo.
Dobrodelni radio koncerti.
Nemški radio prireja dobrodelne koncerte že precej časa. Namesto, da bi izvajalci nastopili v studiu, nastopajo v kaki veliki dvorani, kjer se prireditev nato vrši kot javen koncert. Vstopnina se porabi na to kot podpora za brezposelne. Take koncerte prireja odslej naprej tudi avstrijski radio. Morda bi « pa dalo tudi pri nas misliti na kaj te-
Končno je odkril neko tako; nekoliko osramočen, ker bo moral odkriti silno potrebo, ki ga je prisilila, da prodaja nekaj tako ničvrednega, je vstopil.
»Ali hočete kupiti, prosim, ta-!e okras,« je ogovoril juvelirja.
Mož ga je vzel, ga ogledoval, ga obračal, ga tehtal v roki, vzel lečo, poklical pomočnika, dejal mu nekaj čisto tiho na uho, položil vratno verižico na svoj pult ter jo motril od daleč, da bi bolje presodil njeno vrednost.
Lantin, ki se je čutil radi vsega tega zmedenega, je že hotel odpreti usta, da bi izjavil: »O, jaz pač vem, da ni veliko vreden«, — ko je juvelir spregovoril: »Gospod, vratna verižica je vredna dvanajst do petnajst tisoč frankov; ali jaz jo morem kupiti le, če mi poveste, kje ste jo dobili!«
Vdovec je nemo stal in začuden gledal. Končno je besedil: »Vi menite? ... Mislite resno?« Oni je napačno razumel njegovo začudenje in je suho odgovoril: *Vd zamon-ete vendar drugod poiskusiti, morda dobite več. Cenim jo največ na petnajst tisoč frankov. Morete se zopet vrniti, če bi drugje ne dobili več.«
Lantin }c zagrabil, trd od začudenja, smno,,ugtfiRo
je zdelo potrebno biti s seboj na sa-jlija 1676 poštena g. Lantin«, Rne
mem ter celo zadevo dodobra premisliti.
Ko je bil zunaj, se je pričel nenadoma smejati in si mislih »Osel! Osel! Ce bi ga ie bil vzel na besedo! Lep juvelir, ki še ločiti ne zna nepravi nakit od pravega!«
In šel je k drugemu zlatarju ob Cesti miru — (la Rue de la Paix). Komaj je :a ugledal nakit, je že zaklical:
»Kaj hudiča, to-le vratno verižico vendar poznam; saj je od mene!«
Lantin je vprašal zmeden:
»Koliko je vredna?«
»Gospod, jaz sem jo prodal za 25 tisoč frankov. Pripravljen sem vzeti jo nazaj za osemnajst tisoč frankov, toda le pod pogojem — kot je zakonit predpis — da ml navedete, odkod jo imate.«
Tokrat se je Lantin sesedel od začudenja na stol. Dejal je: »Ali ... ali. Oglejte si jo, prosim, prav skrbno. Vedno sem mislil, da je neprava...« Juvelir ie odvrnil: »Prosil bi Vas »a Vaše cenjeno ime, gospod?«
»Rad. Moje ime je Lautiu, sem urad' nik v ministrstvu uotranjili zadev ju sta. nojem ob Cesti mučenikov, ŠteV- 16.«
, Mož jc odprl svoje knjige, iskal im nu-Uo .rfckei; »Ta .te&dčjta-Je bila pes 30,
Martyrs 16.«
Oba moža st« si gledate v odi, uradnik ves iz sebe, presenečen, javettr ne zaupajoče, kot bi slutil tatvino.
Nato je dejal juvelir: »Ali «m hočete pustiti vratno verižico za štirimdvaiset ur? Dam Vam p reje urno potrdilo.«
Lantin je besedit: »Seveda, naravno! In odšel je ven, zložil papir in ga vtaknil v. torbico. Potem je šel preko ceste ki nadaljeval pot. Cez Sas je opazil, da je zašel, stopil je nazaj proti TuiloriJain, premostil Seine, se znašel m iskal, ne da bi bil zbranih misli, zopet na Elizejskih poljanah (Les Charnps - Elysees I). Trudil se je, da bi razumel vso to čudovito zgodbo. Njegova žena » take dragega nakita ni mogla kopiti.
»Ne, gotovo ne. — Potem mora biti to le kak dar! Darilo■! Darifo od fcoga-? In zakaj?«
Obstal je na sredi ceste in »Ud, Strašen dvom se ga je polastil. »Ona? —- Ali, potem so tudi vse ostale dragocenosti darila!« — Bilo mu je, kot bi se tresla zemlja pod njim. kot bi zgrmelo drevo, ki je tod stalo, uauj; razširil je raki in udarjal brezumno okoli.
y tekanji, kamor *> a* ii«
Struf*
mariborski »V fc C t H N 1 K« jutra'
K sezoni društvenih občnih zborov
NEKAJ MISLI O NAŠEM DRUŠTVENEM ŽIVLJENJU. _ NEKDAJ IN DANES. - POTREBE SODOBNOSTI. - VLOGA MLADINE V BODOČNOSTI. -
NOV DUH, NOVO ŽIVLJENJE.
Maribor«, dne 7. f. K r.
———a.fl [Milili Dillit ' TKI i ~	4
Casi so resni in v dno duše nas zaboli, ko nam dnevi sipajo križe in težave kar sproti na pot. Pod težo zlohotne vsakdanjosti bodo tudi letošnji občni zbori naših društev. Ce ne bodo društva prizadeta z gospodarskih vidikov, pa bodo prav gotovo trpeli idejni temelji. To je docela v sklada z naziranjem, da sedanja splošna gospodarska kriza ni sa-ino ekonomskega značaja, ampak je predvsem kriza — pameti.
Tujci, ki prihajajo k nam, se čudijo, da je društveno življenje pri nas tako bujno razvito. Saj res zaznamujemo od prevrata sem neko neverjetno agilnost, ki se prevrača že v hipertrofijo. Ne vem, kako bi to društveno manijo spravil v sklad s slovenskim bitjem. Nepojmljiv luksus je n. pr., če se slovensko mestece z 2000 dušami danes lahko postavi s sledečimi društvi: Sokol, Narodna obramba, Strelska družina, Združenje rezervnih častnikov, CMD, Kolo jugoslovanskih sester, R. K., Aeroklub, Zaščita dece, SPD, Čitalnica, PTL, Gasilno društvo, Godbeno društvo, Katoliško izobraževalno društvo, Invalidi, Kmetijska podružnica, Kolesarsko društvo, Nogometno društvo, Smučarski klub, JRKD, nekaj strokovnih in cerkvenih društev! Torej nad 20 društev v majhnem kraju! Mislimo si lahko, kako se v takih razmerah kopičijo odborniške funkcije, kar vpliva prav gotovo na pravilen razmah društva. :Dan za dnem slišimo v primerih, ko n. pr. učitelji delujejo kot aktivni društveni delavci na 10 m več strani. Veselice, igre, telovadba, petje, seje... to je izraz našega društvenega življenja!
Potrebo po redukciji čutimo v današnjih časih bolj kot kdaj poprej. Toda: kdo naj bo oni, ki mora likvidirati? Do sporazuma je na žalost še daleč. Po mne-uju gg. predsednikov ima vsako društvo pravico do obstoja. Vrh tega baje ne dopuščajo likvidacije centrale posameznih društev. Nasprotno! Pojavlja se celo agitacija za nova društva! In končno res vsak berač svojo malho hvali.
Razvoj ovira v veliki meri dejstvo, da društva večinoma medsebojno niso v do-jbrih odnošajih. Nasprotstva navadno niso izraz zdravega tekmovanja. Največkrat so v ozadju osebna nesoglasja. Občni zbori so v takih razmerah torišča osebnih obračunavanj, ne pa forum resnega dela. Občni zbori pa naj bodo izraz društvenega razvoja in napredka ali pa težkoč in oviranja, ©kratka: položaj društva je treba vsestransko premotritl.
Praksa kaže, da se pri letnih občnih zborih polaga največja pažnja na denarno poslovanje, kakor da je denar bi-frtvo društvenega dela. Kakor je denar za mehanizem društvenega gospodarstva nedvomno važen, tako ne more nikdar biti cilj kulturnemu društvu! Sicer bo (a in oni oporekal, češ — brez denarja ne moreš ničesar. Zato se tudi vse de lovanje osredotoči na »dobičkanosne« veselice, igre in prireditve; varljivi čar
denarja zmaguje, idealni smotri propadajo... Tako so n. pr. v telovadnem društvu skupine, ki prirejajo igre in veselice, da se z izkupičkom lahko nabavi orodje za telovadbe. Celo domovi se zidajo na račun bodočih — .veselic in prireditev.
Važen problem je tudi v vprašanju: Ali je društveno delo s plačano članarino že res opravljeno? Ali nima član še višjih dolžnosti in pravic?! To so stara iz-hojena pota naše društvene tradicije, ki resni sodobnosti nikakor ne morejo več ustrezati. Ali je že sploh mogoče kreniti na sodobnejša pota društvenega življenja?
Predvsem je nujna potreba, da se razcepljenost v našem društvenem življenju odpravi. Redukcija oziroma združitev društev bi bila umestna povsod, kjer se društva skladajo v svojih smotrih ali se da izvršiti delitev dela po odsekih. Mar sikje se je združitev pevskih društev, knjižnic in čitalnic že izvršila v prid S o-kolu, ki ni samo telovadna ustanova, ampak je ideja, ki hoče telesno in duševno prekvasiti ter vzgojiti nov, zdrav in močen rod. Mnogo je društev, ki imajo na svojih praporih ista gesla. Nikakih ovir pa ni, da ne bi mogli strnjeni delovati v SKJ.
Združitev je poleg idejnih vidikov potrebna tudi iz gmotnih ozirov. Kdo pa danes zmore članarino na 10 ali še več strani?
Danes so društva z naraščajočim številom članstva že skoraj izjeme. Nobenega pravega poleta in zanosa ni več. Nekdaj so bila narodna društva one celice, iz katerih je rastla narodna zavest. To so bile trdnjave narodne misli, ki so :o zaman napadale sovražne sile. V zad' njem času je položaj spremenjen, saj nas obdajajo od dne do dne težje skrbi, kakor so nas nekdaj obdajale v narodnostni borbi. Podirajo se temelji preteklosti in vse se skuša prilagoditi spremenjenim razmeram. Vsiljuje se nam ob tem spoznanju tudi vprašanje:	Kakšne	naj
bodo smernice naših društev, da bodo ustrezale sodobnim potrebam svojega okoliša? Problem je aktualen, saj od pravilne re šitve zavisi bodočnost društvenega življenja.
Naše gospodarstvo preživlja hudo kri zo, s katero je treba računati tudi v kulturnem in socialnem delovanju. Težkoče so namreč tudi kulturnega značaja. Splo šno nezaupanje se polašča sveta Neizbežna nujnost je iskanje novih vezi in graditev nove skupne kulture, ki na prinese ozdravljenje glav vsem tistim, ki danes drve čez drn in stm v neznano smer...
Ne poznamo še sicer bodočnosti, gotovo pa je eno: društva kot važen narodni činitelj store danes lahko mnogo, da se razduševljenje in razkrajanje med ljudstvom prepreči. Patriarhalni način društvenega delovanja se bo moral pri-
lagoditi sodobnosti, kakor naj pokaže primer v Sokolu: Nekdaj je Sokolstvo služilo predvsem meščanom in tržanom, vas je večinoma bila prepuščena sama sebi. Društva so se izživljala v vežba-nju za fizično zdravje, moralno jakost in izobrazbo svojega članstva. Danes je Sokol razširil svoja krila tudi preko naše vasi, tako da ima v četah odprte oči za vse pojave svojega okoliša. Postal je važen faktor za ekonomski, kulturni in socialni podvig našega naroda. Zlasti kmetska mladina se usmerja k spoznavanju in razumevanju nalog in dolžnosti v skupnosti, ne samo sokolski, ampak tudi v rodbinski, vaški in narodni! Če se pri mladini posreči poglobiti čut solidarnosti, medsebojne navezanosti, čut dolžnosti in odgovornosti napram celokupnosti, potem je Sokol nedvomno na pravih potih sodobnosti.
Naloga občnih zborov bi naj bila, da pravilno in odkrito presodijo položaj, v katerem je društvo. Skrajni čas je, ds pade ona otroška misel, kakor da bi živeli v veselih časih, ko se smemo igrati predsednike, odbornike in člane... Takih veselih časov več ni in jih tudi biti ne sme!
V osredotočenje vseh sil je mogoč napredek, za kar je potrebno prenesti tudi marsikatero žrtev. Toda vse žrtve bodo zaman, če ne bomo upoštevali — bodočnosti. Naša bodočnost je pa v rokah — mladine! Zato ima prav one »mlada g&-neracija«, Iti hoče že danes zanesti v narodne vrste novega duha, novega živ* lienja. Dajmo ji prilike, da čimprej pri* čne s svojim poslanstvom tudi v naših društvih, ki so neobhodno potrebna svežih moči in mladih sil!	—v.
Bodoči polet v vsemirske višine
VELIČASTNE PERSPEKTIVE INŽENERJA NEBLA. — ZANIMIVE IZJAVE NEMŠKEGA IZUMITELJA. — RAKETNO VZLETIŠČE V MAGDEBURGU.
Upravitelj berlinskega raketnega vzletišča inžener Rudolf Nebel namerava prihodnjo pomlad spustiti v vsemirje rake-
to s pilotom. Raketa se bo dvignila v zrak na magdeburškem aerodromu in finansirajo Neblov podvig neka večja industrijska podjetja in magdeburška mestna občina. Te dni je Nebel razkazal svoj izum raznim odličnim osebnostim, omenil uspehe dosedanjih poizkusov ter naglasil možnost, da se lahko dvigne človek z raketo v vsemirske višine. Izjavil je tudi, da se konstrukcija njegove rakete zelo razlikuje od konstrukcij raket, s katerimi so delali poizkuse njegovi tovariši. Pogonska sila je ista kot pri drugih raketah, namreč udarec od zadaj, toda ne s smodnikom, temveč s tekočimi gorljivimi snovmi, in sicer s tekočim kisikom in raztopljenim alkoholom. Kisik bo služil istočasno kot učinek pritiska, alkohol pa za hlajenje. Neblova raketa je prav za prav na poteg in ne na udarec. »Motor« je na vrhu rakete, dočim ie kabina v spodnjem delu.
Raketa je visoka osem metrov. Motor je visok en meter in ima v premeru 60 cm. Začetna teža z napolnjenim tankom in potnikom znaša približno 300 kilo-gramov. Gorljive novi so dobro zavarovane, tako da je vsaka eksplozija popolnoma izključena. Motor razvija v pogonu okrog 2000 stopinj vročine in silo 15.000 HP. Velike predglavice je povzročala izumitelju visoka temperatura. Pri zadnjih poiskusih je dognal, da je najprimernejši material za konstrukcijo aluminij. Motor pa bi hladil alkohol, id bi se obenem uporabljal kot gorivo. Raketa na smodnik se izstreli z enim udarcem in veliko hitrostjo, dočim bi se Neblova raketa dvigala s stopnjujočo hitrostjo 10 do 12 metrov na sekundo.
Izumitelj inžener Nebel je prepričan, da je le na ta način mogoče ustvariti raketo, v kateTi bi se dvignil nad oblake lahko tudi človek. Glavno pri tem je, da se izogne prevelikemu zračnemu pritisku, ki ga ne prenese človeški organizem. Človek lahko prenese vsako hitrost, sa-
mo mora biti pritisk hitrosti oziroma zračni pritisk takšen, da ne ogroža človeškega življenja. Razvijanje tako velike energije bo povzročalo močan ropot, ki se bo slišal iz velike oddaljenosti. Da bi se raketa s pilotom zopet vrnila na zemljo, ko ji zmanjka energije, bo opremljena z ogromnim padalom, ki se bo v tem primeru avtomatično odprlo.
Nastane vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi zablodila raketa v vsemirski prostor? Tudi je vprašanje, do katere višine bi prodrla v vsemirje in kateri pilot se bo javil za ta poizkus, ki je v primeri z Lindbergovim poletom preko oceana in s Piccardovo gondolo — neprimerna smelost in igra z življenjem. Zamislimo si, da preleti raketa obroč privlačnosti zemlje in da se izgubi v vse-mirskem prostoru. Da zablodi, recimo, na Mars in da pade pilot na njegovo površino kot obstreljen ptič?
Čim je človek gospodar tudi zraka, išče vedno novih poti v vsemirje. Baje nameravajo zgraditi na najvišjem zem-skem vrhu ogromni vsemirski svetilnik, ki bo nekak simbol znanstvenega napredka. Bodoči projektirani polet rakete, v kateri bo tudi človek, bo pripravil Človeštvu novo senzacijo, nova odkritja.
»Kaj p ra viž k tej nesramnosti? Pomisflk Pokljukar me je imenoval za najbolj zabit* glavo celega stoletja!«
»No, kar potolaži se: saj je minilo žel« 30 let tega stoletja. Ne kaže, da bi se z»* radi tega razburjal.«
ki so mimo šli, je zopet zadobil zavest. Prepeljal se je domov in se zaprl.
Dolgo v noč je ječal, obupan grizel robec, da ne bi zaplakal. Tedaj je legel, po! mrtev od utrujenosti in žalosti, na posteljo in težko zaspal.
Solnčni žarek ga je zbudil. Počasi je vstajal, da bi odšel v ministrstvo. Ni mu bite lahko po tolikih notranjih pretresih podati se na delo. Predlagal si je, ali se ne bi mogel oprostiti pri šefu; in pisal piu je. Sedaj se je spomnil, da bi moral oditi k juvelirju; in rdečica mu je pre-Jfla obraz. Dolgo je premišljeval. Ampak saj vendar ne more pustiti vratne verižice kar tako zlatarju! Oblekel se je in se odpravil na pot.
Vreme je bilo krasno; modro nebo je krilo mesto, ki se je videlo kot bi se smejalo. Sprehajalci so postopali, pred njim z rokami v žepih.
Lantin pa, ki je vse to gledal, si je rekel: »Kako srečen je človek, ki ima premoženje. Denar more vsakomur tako ali tako pomagati, da si odvrže skrbi, gre kamor hoče, potuje kjer hoče in se rastresa po mili volji! O, da bi bil bogat!« Ker ni od včeraj še ničesar okusil, Je začutil močan glad. Toda njegovi že-
vratne verižice. Osemnajst tisoč frankov! To je bogastvo!
Dospel je na Cesto miru in pričel hoditi po robniku pred trgovino gori in doli. Osemnajst tisoč frankov —! 20 krat se je bil namenil vstopiti, toda vedno se je čutil zadržanega od sramu. Toda bil 'c gladen, zelo gladen in ni imel groša v žepu. Tedaj je sklenil: kar. preko ceste jo je ubral, da ne bi niti trenotka zamudil, ter vstopil v zlatarnico.
Ko ga je juvelir zagledal, mu je prihitel nasproti ter mu s smehljajočo usluž-nostjo ponudil stol. Celo pomočniki so stopili bližje k Lantinu in ga opazovali z zadovoljnimi očmi in z nasmeškom na ustih. — Juvelir je izgovoril: »O zadevi sem se docela prepričal in Vam morem, velecenjeni gospod, izjaviti, da sem tudi še danes pripravljen, da Vam izplačam ponudeno vsoto.«
Uradnik: »Da prav, prosim...«
Zlatar je privlekel osemnajst velikih bankovcev iz predala in jih ponudil Lan-tinu, ki je papir podpisal, denar pa s tresočo roko vtaknil v žep.
Nato, ko je bil že na tem, da odide, se je še enkrat obrnil in še vedno smehljajočemu juvelirju del s povešenimi oč-
pi so bil! prazni. Zopet se je domislili mi: Imam... imam še drug nakit... ki
je na... sličen način pridobljen. Ali bi bili pripravljeni tudi tega odkupiti?«
Draguljar, kimajoč: »Seveda, gospod«. Neki pomočnik je zbežal, da se ne bi Lantinu v obraz zasmejal, nek drugi se je glasno useknil.
Lantin je nepremično stal in spregovoril ves rdeč toda resno: Prinesel Vam ga bom...«
Najel si je kočijo in se odpeljal ponj.
Ko se je bil eno uro kesneje zopet pojavil v trgovini, še ni zajtrkoval. Nakit so kos za kosom pregledovali in ocenjevali. Skoro vse je bilo tod kupljeno. Toda sedaj-le je že kritiziral ponudbe, postal (je) vroč, zahteval prodajne knjige na vpogled in vedno bolj se je čutil sigurnega z rastočo vsoto.
Veliki briljantni uhani so bili dvajset tisoč frankov vredni, zapestnice 35 tisoč frankov, zaponke, prstani in kronči-ce 60 tisoč frankov, nakit s smaragdi in saphiri štirideset tisoč frankov, en sam diamant na zlati verižici štirideset tisoč frankov; vse skupaj je dalo stodevedeset tisoč frankov. Zlatar je pojasnjeval z zasmehljivo prijaznostjo: »Dragocenosti so od dame, ki je vse prihranke naložila v nakit.«
Lantin resno: »Svoj denar na ta način
naložiti, je prav dobtro.« Potem je šel, ko se je domenil s kupcem, da da naslednji dan preceniti še po kom drugem.
Ko je bil na cesti, je premerjal ven-domske stebre in si želel splezati nanje. Tako se je čutil lahkega.
Šel je zajtrkovat k Voisiu in se nato odpeljal v gozd. (le Lois!) Videl je konjske vprege od goro navzdol in zaželel si je, da bi zaklical ljudem: »Glejte, tudi jaz sem bogat. Imam dvestotisoč frankov!«
Tedaj se je domislil na ministrstvo. Peljal se je tja, šel vzravnano k svojemu šefu in javil: »Velecenjeni gospod, prihajam slovo jemat. Dobil sem dediščino tristotisoč frankov.« Po vrsti je stisnil roke svojim kolegom in jim zaupal načrte za bodočnost; končno je kosil v Cafč Anglais. Ko je sedel poleg njega nek boljši gospod, se ni mogel ustavljati sili, ki ga je tirala k pripovedovanju, da je pravkar podedoval ŠtiristotisoČ frankov. Prvič v svojem življenju se ni dolgočasil v gledališču, noč je preživel z ženskami. Šest mesecev nato se je znova poročil. Njegova druga žena je bila zelo dostojna, spodobna, imela pa ie dokaj težak značaj. Mno^o je moral pretrpeti radi njenega srda.
V Mariboru, dne 7. T. '1933.
Mariborski »VECERftlK« Jutra
Stran S'
POSESTVO
«<3daan v najem s stanovanjem. Naslov v upravi »Večer nika«.	61
Šport
Smučarski tečaji.
Mariborski smučarski klub javlja, da se radi nestalnih sii-žnih razmer vršijo smučarski tečaji samo deloma. Interesenti se opozarjajo, da se pred vstopom v tečaj informirajo pri vodstvu kluba, Maribor, Jurčičeva ul. S. Smučarska klubska tekma, določena za 8. I. 1933 pri Ruški koči, je preložena na poznejši čas.
Smučarski klub Sv. Lovrenc na Pohorju
Priredi jutri v nedeljo ob 9. uri dopoldne smučarsko tekmo okrog trga. Start in cilj ata v trgu pred Novakovo gostilno. Klub vabi vse izvenkonkurenčne tekmovalce, za katere so razpisane tudi nagrade da se jutrišnje takme udeleže v čim večjem Številu.
Zimskim športnikom.
Pisarna »Putnik« nam sporoča, da je SPD Konjice izvedlo novo zimsko markacijo na tri različne steni, in sicer: I. pot Konjiška Planja - Sv. Duha vrh -Pesek - Rogla - Vitanjska planja - Planinka - Šentlovrensko jezero - Šiktarica. II. pot Pesek - Plešič - Sv. Lovrenc. III. pot Pesek - Otruhova žaga - Šentlovren-ška jezera.
Ptuj
Prijava nabornikov. Mestni magistrat poziva v svojem razglasu vse mladeniče, rojene 1. 1913, ki stanujejo na področju mestne občine Ptuj, da se javijo kot naborni obvezniki najkasneje do 31. trn. V istem roku se morajo javiti tudi vsi mla-| deniči rojeni 1. 1915, neglede na njihovo ‘ pristojnost v svrho vpisa v, seznani vo-
J jaških obvezancev. Ostala poročila so I razvidna iz razglasa na občinski deski.
Pomožna akcija. Javna borza dela, podružnica v Mariboru, bo izplačevala podpore nezaposlenim iz Ptuja in okolice, in sicer tistim, ki so delali v zadnjih dveh letih vsaj osem mesecev in bili v tem času zavarovani pri OUZD, oziroma tudi tistim, ki šo bili v zadnjem letu vsaj štiri mesece zaposleni. Prijave se sprejemajo pri mestnem načelstvu v Ptuju.
Za pomožno akcijo so prispevali nameščenci in zdravniki ekspoziture okrož nega urada za zavarovanje delavcev v Ptuju znesek 350 Din.
Živilski trg v Ptuju, ki je bil nekaj časa deljen, so v celoti premestili s Slovenskega 'trga na novoimenovani Tyrševtrg
Kino. Ptujski Sokol je otvoril 1. t. m. v mestnem gledališču zvočni kino. ' I
Smešnice.
V nekem gledališču je postalo neki go spe med drugim dejanjem slabo. Njen sosed jo je skušal potolažiti in ji je dejal: »Gospa, vi pretiravate, tako slaba pa stvar vendarle ni.«
*
»Kako Čudno, da mi je vselej, kadar se odpravljam na potovanje, prejšnji dan silno slabo.«
»Zakaj pa ne odpotujete dan poprej?«
Kupec si ogleduje hišo, ki jo namerava kupiti. Vse mu ugaja, le ko pride na dvorišče, opazi za njim veliko tovarniško poslopje.
»Hišo bi že kupil, pa mi tovarna zakriva ves razgled.«
»To je pač najmanjša ovira. Pred vami je namreč tovarna za smodnik, ki utegne že danes ali jutri zleteti v zrak.«
Tfladktcska	d.	d.
MARIBOR
JURČIČEVA ULICA 4 Š r rtOSS VIA J ER J EVA UL.-5
2024
2172
2670
TISKARNA / LITOGRAFIJA / OFFSET-TISK / KNJIGOVEZNICA / PLAKATERSKI ZAVOD / IZDELOVANJE OVOJNIH PAPIRJEV V VALJIH ZA TRGOVCE _____________________
CjfflflO' 110 ^ na U0V0 Ur6Jen! °ddelek: lzdelovanie ovojnih
valjih
Mali o
Razno
bučno olje
Pristno in vedno sveže priporoča J. Hochmiiller, tov. bučnega olja, Maribor, Taborska ul. 7.	50
PUSNI KROFI
na.ifinejši, dnevno sveži, samo 1.— Din komad. Pekarna Čebokli;"1 Glavni trg. 42
JA. NE POZABI.
da lahko najboljše prodaš dobre knjige, starinske reči. ka kor nakit, zlatnino, srebrnino, obleko, pohištvo itd. in najcenejše kupiš v Grajski starl-nami. Trg svobode 1	4000
DRS»LKE BRUSI
in ponikla dobro mehanična delavnica Justin Gustinčič. TattentAKhova ulica 14.	21
SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA
in vaših koles ne boste več rabdi. nudi se vam prjijka, da jih pustite temeljito osnažiti emajlirati poaijciati, vse kro-gljičnc ležaje zbrusiti, tako da bodo do Prihodnje spomladi zopet popravljena, kako. no va. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajamčeno iu solidno delo. Brezkonkurenčne cene. prj. poroča se mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor Tattenbachova ul. 14- Zadostuje dopisnica, da prid|™ na dom po kolo!	3°°9
NOVI POKLICI!
za ženske, moške — mesto dežela. Sprejema novo go spodarsko podjetje. Ponudbe pod »Vegetarija« na '*Mar-stan«, informacijski biro, Maribor, Slovenska ul. 22.	—
Vpisnina Din 10.—.	4395
1NKASO
trgovskih terjatev po preizkušeni metodi svetovnih inkaso podjetij preskrbi proti zmerni proviziji brez nadaljnjih stroškov Informacijska in komer-cijalna pisarna, Maribor, Jur-čičeva ulica 8, I._________69
UREDITEV DOLGOV
posredovanje pri poravnavah med dolžniki in upniki po predpisih novega zakona izvede Informacijska pisarna, Maribor, Jurčičeva ulica 8, I.
70
Sobo odda
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam. Nasipna ulica 58. Ob Tržaški cesti. 	50
SOBO ODDAM
enemu ali dvema gospodoma. Tattenbachova 16, III., levo.    66
Prodam
OPREMLJENO ČISTO SOBO
z uporabo kopalnice oddam. Aleksandrova c. 11, vrata 12.
64
ODDAM VELIKO PRAZNO SOBO
1 ali 2 osebama, eventuelno s štedilnikom s 1. februarj. 33. Primorska ul. 3.	63
Vsa brušenja
izvrši hifro in dobro * brusilnica
F. Tomaschitz
Slovenska ul. 5
SOBO
s posebnim vhodom, elektriko, oddam najraje oficirju. Betnavska-Poljska 16.	62
VEZEM
lepo in poceni monograme, pe rilo in gobeline. Klančnik, Slovenska ul. 15.	91
ODDAJA SE SRBSKA.
dalmatinska in domača hrana Sprejemajo Se abonenti teden sko in mesečno. Kosilo menii po Din 7.— in Din 11.—. Vsaki petek morske ribe. Prepričajte se v restavraciji »K stari po šti«. ■	73
SPALNICE,
jedilnice, kuhinje, s tole c in cehi stanovanjsko opremo dobite najceneje pri Novaku, Ko roška cesta 8, Vetrinjska ul. 7.  	65
SNAŽNO SOBICO
oddam gospodu, gospodični ali dijaku z vso preskrbo. Taborska 8, dvorišče, vrata 2.
82
FOTO ZEISS TESSAR
z vdelanim ■ samosprožilcem šivalni stroj, gramofonske plošče, ceneno na prodaj. Koroška cesta 41.	83
MARMORNATA MIZA
s politiranim stojalom, karnise in stoli za jedilnico z usnjatim sedežem in naslonjalom na prodaj. Slovenska ul. 22, II. Vprašati od 12—2. ure opoldan.	75
LEP PLAŠČ
za gospoda s pižmarjevo podlogo je- poceni na predaj pri A. Butolen, krznar. Loška ul. 12.	74
Stanovanje
3 SOBNO STANOVANJE
s kopalnico in sobo za služki-
njo oddam s 1. februarjem.
Noslov v upravi Vcčernika.
___________________________39
OSMOŠOLEC, GIMNAZiST.
išče stanovanje proti inštruk-ciji. Ponudbe na upravo pod »Gimnazist«.	87
PISARNIŠKA OPREMA
ugodna na prodaj. Skladišče Balkan.___________59
Drsalke
brusi strokovnjak
F. Tomaschitz
brusilnica Slovenska ulica 5
Kupim
KUPIM SKOBELNIK
(Hobelbank) v dobrem stanju. Smetanova ulica 52, vrata 6.	gg
Lokal
DVA LOKALA.
pripravna za vsako obrt, trgovino ali pisarno oddam takoj v najem. M. Berdajs, Maribor	37
Radi prezidave
skladiSia
na prodaj v
trgovini s
pohištvom
TRGOVSKI LOKAL
oddam s 1. februarjem v najem na Aleksandrovi cesti 16 v Mariboru, obstoječ iz ene ga večjega lokala na ulico ter dveh lokalov pripravnih za skladišče, odnosno pisarne ter veliko kletjo. Vprašati pri dr. Rosini, Aleksandrova c. 16 39
LOKAL IN SKLADIŠČE
oddam takoj v sredini mesta. Naslov v upravi.	45
Službo išže
PRIDNA POŠTENA KUHARICA.
ki je v kuhinji popolnoma ver zirana, išče mesto. Naslov naj pustijo reflektanti v upravL
55
LOKAL
primeren za trgovino in obrtnika. — Stanovanjc, dvo, tri in petsobno odda Emilija Ur-šič. Sv. Jurij ob juž. žel. 49
Pouk
NEMŠČINA
brez učenja posameznih besed, konverzacija, začetni pouk, trgovska korespondenca. Hiter, .siguren uspeh. Poskusna lekcija Din 10.—. Naslov v upravi.	432I
Ulica 10. oktobra St. 5
po zelo znižanih cenah:
30 spalnic
iz mehkega lesa 20 spalnic iz trdega lesa 20 Jedllnlciz trdega lesa 20 oprem za kuhinjo 50 otoman, kakor tudi madrace, žične vložke, zavese, stole, mize Itd.
ter vsakovrstno pohištvo
Kot plačilo sprejmem tudi hranilne knjižice! 3383
Zahvala.
Po smrti moje žene g. Julijane Maček mi .ic izplačala
pripadajočo podporo hitro in točuo, za kar ji izrekam najprisrčnejšo zahvalo in priporočam to posebno v današnjih težkih časih prekorist 110 društvo vsakomur najtopleje.
Selnica ob Dravi, dne 29. dec. 1932.
77	Josip	Maček.
[H I. Z. Z B. F. MM. HPMPHI BOH
Jstanovljena I. 1882.
■itnnje hranilnih vlog 85 mlllionov Din 'e^crvnl zakladi nad 7f/, milijonov Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje i2 svojega.
Mariborski »VITC TTITNT K« Jtffft
dobro blago larnlco,
los tene a, medmt vseh nst, svetilko,
senCnike, kragle vseh brv,
aparate,
motorje
kupujejo svoje pohištvo in vso drugo hišno opremo (tudi proti hranilnim knjiži-3832	cam) samo v trgovini s pohištvom
Ernest Zelenke« unča 10. oktobra št. 5
zadnje novosti
bogata izbira barv 9
Crepe mongol .	.	. Din	50"»
Crepe georgette	.	#	tf	60"»
Crepe satin .	.	.	ff	95"»
Crepe marocaine	.	,	,f	95"»
Crepe „Baumrinde“ , ff 95"» Svila za perilo in podloge
Tekftilana Bildefe*dt
Maribor, Gosooska ulica 14
Vaino
za hišne posestnike!
Pri zamrznienju vodovodnih cevi si piihranite po novem sistemu izdolbenjc, kakor zazidanje zidovja in sicet vsled tega, ker otaja iste tvrdka
Maks Ussar, Maribor,
Gregorčičeva ulica 17	s?
potom električnega apaiata. Prihrani se najmanj 60—70% pri delavnem času in poleg tega se ne pokvari zid, kakor do sedaj.
nam je izplačala po smrti našega očeta g. Blaža Damiš pripadajočo podporo točno in kulantno, za kar ji izrekava najlepšo zahvalo in priporočava to prekoristno društvo naj-iskreneje.
Sp. Radvanje, dne 5. jan. 1933.
76	Ivana	in	Franc	Damiš.
I Spomnite se CMD1
Tužnim srcem javljamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naša srčno ljubljena
Rikica
po kratkem, težkem trpljenju za vedno zapustila.
Pogreb naše drage ljubljenke bo v nedeljo ob pol 16. na mestnem pokopališču v Pobrežju.
Maribor, Graz, Altenmarkt, Thenneberg. Ferlach, Rogaška Slatina, Zagreb, Celje,
dne 7. januarja 1933.
Rodbine:
Relcher, Grasser in Ebnerl.
Umrla nam je danes, po kratkem trpljenju, naša ljubljena mama ozir. stara mama, tašča in sestra, gospa
svilene nogavice svilene rokavice cvetlice za ples
C. Biidefeldt
Maribor 57
Oosposka ulica 4*6
Roza Coretti
vdova vojaškega rač. svetnika.
Pogreb se vrši v soboto ob 'A 16. uri iz mrtvašnice mestnega kopališča na Pobrežju.
Maribor, Beograd, Graz, 5. januarja 1933.
Rodbini Coretti in Medved,
Opravilna številka: E IX 3361/32
Opravilna številka E IV 691/3
Dražbeni oklic Dtažbeni oklic
Dne 27. januarja 1933 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga k. o. Grajsk^ vrata vi. št. 36
(Maribor)
Cenilna vrednost:	Din	564.274*25
Vrednost pritikline:	—
Najmanjši ponudek: Din 282.137*10
^ Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moelo več uveliavliati rrlede nepremičnine v škodo zdrnžitpiia ki ie ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Dne 23 januarja 1933 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin
zemljiška knjiga: k. o Sv. Miklavž vi. št. 15, 221 k. o. Digoše	vi. št 438
cenilna vrednost:	Din 56.297 50
vrednost pritikline: —
najmanjši ponudek: Din 37.531 66
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru odd. IX.
dne 11. novembra 1932.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV,
dne 25.11. 1932
Centrala: MARIBOR	Podružnica:	CELJE
v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice	nasproti pošte prej lUZNOSTAJERSKA HRANILNICA
Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju
Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadaioče posle točno in kulantne
 .............................................................................................................................................................   mm
Izdaja konz<»cii..*JUit£a« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ RPHAR v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d.d, predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru