Izreden uspeh filma Trst je naš v prepolnem Narodnem domu Pokrajina Trst: predstavili 18 čezmejnih projektov za razvoj V Gorici odmeven poklon futuristom i Župan Mirko Brulc pravi, da v Novi Gorici stavijo na inteligenco, odpiranje svetu in na goriške sosede /M4 Primorski Martin Brecelj V Italiji se vladna zgradba očitno kruši. Razpoke se pojavljajo na različnih mestih in premier Berlusconi jih vse težje maši, kar daje slutiti, da mogoče popuščajo tudi nekateri nosilni stebri. Zgovorna je že polemika med ministroma Brunetto in Tre-montijem, ki je zaznamovala iztekajoči se teden. Minister za javno upravo je očital »superministru« za gospodarstvo, da v svoji togi skrbi za stabilnost javnih financ duši gospodarski in siceršnji razvoj, kar naj bi se v končni fazi maščevalo samim javnim financam, saj bi krepkejša gospodarska rast tudi njim koristila. Kot kaže, je za zdaj prevladala Tremontijeva opcija »strogosti«, Brunetta pa se je v znak sprave na četrtkovem vrhu Ljudstva svobode celo objel s »superministrom«. A Brunetti v brk je težko verjeti, da gre za kaj več kot krhko premirje, saj je minister za javno upravo izrazil stališče, ki ga načelno podpirajo tudi drugi člani vlade, z različnimi poudarki in utemeljitvami pa se v njem vsak po svoje prepoznavajo industrial-ci, sindikati in opozicija. Tremontijevo zmago je hočeš nočeš potrdil Berlusconi. Na tak način j e v vladi spet podprl linijo, ki je bližja Severni ligi. To pa na daljši rok ne krepi, marveč šibi stabilnost vladne zgradbe. Severna liga je tako rekoč že sama po sebi katalizator trenj in razhajanj. Dovolj je spomniti na razkol, ki ga je Ljudstvo svobode nedavno doživelo na Siciliji, kjer se je pomemben del Berlusconijeve stranke postavil na stran avtono-mističnega predsednika Lombarda. Toda od severnoligaške linije se v vladni večini vse dosledneje ograjuje tudi in predvsem tisti del nekdanjega Nacionalnega zavezništva, ki se prepoznava v »politični preobrazbi« svojega nekdanjega voditelja Finija. Berlusconi se po drugi strani ne more odpovedati podpori Bossija in njegovih tudi zato, ker je sam vse bolj ranljiv. V Milanu ga čakajo kočljivi procesi. Govori pa se tudi o možnosti, da bi ga obtožili sodelovanja z mafijo, še zlasti na začetku devetdesetih let, ko je organizirani kriminal teroriziral Italijo z atentati. Gre za resne stvari, kot daje slutiti že dejstvo, da je Berlusconi pripravljen braniti svoj položaj tudi s takšnimi sredstvi, kot je zakonski ukrep za »skrajšanje procesov«, in da si v svojih političnih nastopih ne po-mišlja govoriti o nevarnosti državljanske vojne. Fini se zdaj ograjuje od Bossija najbrž tudi zato, da bi se še prej ogradil od Berlusco-nija. Očitno sluti, da se premier-jeva zgradba resno maje. dnevnik SOBOTA, 28. NOVEMBRA 2009 Št. 282 (19.681) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € eu - Predsednik Evropske komisije zelo zadovoljen s kandidati držav članic Barroso včeraj predstavil svojo novo 26-člansko ekipo Slovenec Potočnik bo odgovoren za okolje, Italijan Tajani za industrijo gorica - Sinoči javni pogovor z Magrisom in Jančarjem Njuni življenjski zgodbi se prepletata tudi v literaturi G ORICA - Lepa množica ljudi se je sinoči v mali dvorani Kulturnega doma udeležila srečanja s pisateljema Claudiom Magrisom in Dragom Jančarjem, ki se jima je pridružila prevajalka Veronika Bre-celj. Iztočnico je ponudil slovenski prevod Magrisovega romana »Alla cieca - Na slepo«, sproščeni pogovor pa je zaobjel različne teme, povezane s pisateljevanjem in s prevajanjem literarnih del. Do izraza so prišle tudi podobnosti med pisateljema, ki sta odlična sogovornika. Čeprav imata ra- zlični življenjski zgodbi, se njuni eksistenci vse bolj prepletata. Vezni člen med njima je tudi Brecljeva, ki Magrisa preliva v slovenščino, Jančarja pa v italijanščino. Včerajšnji literarni dogodek v Gorici je priredil izobraževalni konzorcij Slovik. BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije, Portugalec Jose Manuel Barroso, je včeraj v Bruslju predstavil kandidate za svojo novo ekipo, v kateri bo 26 komisarjev. Potrjenih je bilo 13 dosedanjih komisarjev, med njimi tudi Slovenec Janez Potočnik in Italijan Antonio Tajani, vendar so vsi zamenjali re-sorje. Potočnik bo tako po novem odgovoren za okolje, Tajani pa za industrijo in podjetništvo. Oba sta izrazila veliko zadovoljstvo z novima resorjema, Barroso pa je na predstavitvi o Potočniku dejal, da je »predan okoljevarstvenik«, zato ga njegovo imenovanje zelo veseli. Na 13. strani Hrvaška zaprla tri nova poglavja v pogajanjih z EU Na 3. strani Na Velikem trgu je včeraj kraljeval teran Na 4. strani Muslimani v Trstu obeležili Abrahamovo žrtvovanje Na 8. strani »Potomci« Rusjanov Flaminga prekrstili z imenom Eda 100 Na 15. strani Sovodenjska občina bo rešila problem radona v vrhovski šoli Na 16. strani italija Predsednik Napolitano zaskrbljen RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj pozval predstavnike vseh političnih strani in še zlasti javnih institucij, naj ne dramatizirajo sporov. Državni poglavar je očitno zaskrbljen zaradi zaostritve spora med premierom Silviom Berlusconijem in sodstvom. Še zlasti ga je prizadel četrtkov nastop Berlusconija, ki je na seji predsedstva svoje stranke Ljudstvo svobode ponovno napadel del sodstva, češ da hoče vreči vlado, in dodal, da na tak način potiska državo »na rob državljanske vojne«. Na 6. strani SIÄHT sport ÜJOA pAÍ¿jakjupurw f ©COLMAR %¿'_ ¡¡LUV f. 040 213193 J Promocijska prodaja od 19.11.2009 do 2.1.2010 od 10 do 30% tRSt - koRzo saßa, 26 teL./fax 040 636038 2 Četrtek, 26. novembra 2009 ALPE-JADRAN / uradni obisk - Premierja Borut Pahor in Gordon Bajnai na srečanju v Keszthelyju Slovenija in Madžarska brez ■ * •■ V • | ••••• odprtih vprašanj, a s skupnimi izzivi Posebna pozornost tudi vprašanjem, ki zadevajo obe manjšini KESZTHELY - Slovenija in Madžarska nimata odprtih političnih vprašanj, imata pa skupne izzive in skupno prihodnost v Evropi, sta se včeraj v spremstvu številnih ministrov na delovnem srečanju slovenske in madžarske vlade na dvorcu Festetics v madžarskem Keszthelyju strinjala premiera Borut Pahor in Gordon Bajnai. Slovenska in madžarska vlada sta na drugem tovrstnem srečanju obravnavali vrsto tem - vprašanje manjšin, vključevanje držav Zahodnega Balkana v evroatlantske povezave, gospodarsko sodelovanje, energetiko in promet. Pahor in Bajnai sta se pred sejo vlad srečala s predstavnikoma slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Pahor je na novinarski konferenci dejal, sta manjšini most med narodoma ter da je življenje v večkulturnem prostoru privilegij in ne breme. Poudaril je, da je treba narediti vse, da obe manjšini živita kakovostno življenje in da se ne asimilirata v večinski narod. Bajnai je sodelovanje na področju manjšin označil za vzorno. Zagotovil je, da bo Madžarska zagotovila sredstva za gradnjo cest med Verico in Gornjim Senikom, ki je zelo pomembna za slovensko manjšino. 5,2 kilometra dolga cesta, ki bo močno skrajšala pot med krajema, bo po njegovih besedah zgrajena v letu in pol. Vprašanje te ceste je namreč ena od pomembnejših odprtih točk za slovensko manjšino na Madžarskem. Cesta bi jim precej olajšala življenje in delo, zanjo pa sta temeljni kamen položila že prejšnja predsednika vlad ob prvem skupnem delovnem srečanju vlad pred dvema letoma. Po besedah ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša naj bi madžarska vlada za cesto namenila nekaj več kot dva milijona evrov. Žekš je namreč sodeloval na srečanju obeh premierov s predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnokom in predsednikom Pomurske samoupravne madžarske skupnosti v Sloveniji Jožefom Koconom Kot je povedal, je bil to prvi takšen sestanek, na katerem sta bili hkrati prisotni obe manjšini. Dejal je še, da sta obe izpostavili težave pri financiranju manjšinskega televizijskega programa, po njegovih besedah pa sta jim oba predsednika vlad zagotovila, da bosta omenjene težave odpravila. O želji slovenske manjšine, da bi dobila svojega predstavnika v madžarskem parlamentu, se po ministrovih besedah včeraj ni konkretno govorilo, so pa na nedavni seji mešane komisije v Lendavi pohvalili ustanovitev manjšinskega foruma v parlamentu, kjer so manjšine v delo parlamenta vključene posredno, kar je prvi korak, kateremu bodo morda sledili še naslednji. Slovenija in Madžarska sta včeraj podpisali več meddržavnih sporazumov. (STA) Madžarski predsednik vlade Gordon Bajnai in slovenski premier Borut Pahor; med njima minister Boštjan Žekš sta lendava Petdeset let šolstva LENDAVA - V lendavskem kulturnem domu je bila včeraj osrednja slovesnost ob 50-letnici dvojezičnega šolstva v Prekmurju, ki je po besedah organizatorjev edinstven primer vzgoje in izobraževanja, saj hkrati potekata v slovenščini in madžarščini. Da moramo biti na to ponosni, je poudaril tudi predsednik republike Danilo Türk. V slavnostnem nagovoru je predsednik poudaril, da je razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti v dveh jezikih tako v prvem, to je mater-nem jeziku, in v drugem jeziku in spoznavanje kulturnih izročil lastnega in sosednjega naroda velika vrednota in ima tudi praktično vrednost, oba jezika sta enakovredna v sporazumevanju v šoli in zunaj nje. Po Türkovih besedah iz dvojezičnih šol prihajajo učenci z zavidljivimi uspehi, kar jim omogoča nadaljnje šolanje tako v Sloveniji kot na Madžarskem pa tudi na evropskih univerzah. Madžarski predsednik Laszlo So-lyom, ki se je nameraval udeležiti slovesnosti, se je opravičil zaradi diplomatskih obveznosti, prekmurskim Madžarom pa poslal sporočilo, v katerem pravi, da avtohtone manjšine v Sloveniji uživajo res široko pravno zaščito in pogosto imajo tudi več pravic. V nadaljevanju pa piše, da je treba ob obletnici pripraviti bilanco o tem, v kolikšni meri so uspešne metode dvojezičnega izobraževanja in razčistiti ali je za to, da je madžarski jezik potisnjen v ozadje, krivo to, da se pri zaposlovanju ne upošteva načelo, da morajo učitelji in ravnatelji znati oba jezika. Poslanec madžarske narodnosti v DZ Laszlo Göncz je pohvalil učitelje na dvojezičnih šolah, model pa ocenil kot primeren, ki pa ima tudi nedoslednosti. Hrvaška: Goljufi Mercator opeharili za več kot 130.000 evrov ZAGREB - Zagrebška policija je včeraj potrdila, da so prijeli pet moških, ki naj bi trgovsko verigo Mercartor ogoljufali za približno 137.000 evrov. Policisti iščejo še dva moška, ki naj bi sodelovala pri ponarejanju virmanov in nezakonitem izplačilu denarja. Policija sumi, da si je 39-letni moški iz Osijeka oktobra letos od 24-letnega Vukovarčana izposodil bančno kartico, da bi mu na tekoči račun nakazal večji denarni znesek. V zameno mu je obljubil del omenjenega izplačila. Moška sta se nato v Veliki Gorici pri Zagrebu srečala s 41-letnikom, ki jima je izročil dva ponarejena virmana za približno 51.000 in 80.000 evrov, in sicer za nakazilo z računa Mercatorja na račun Vukovarčana. Na srečanju so sodelovali še trije moški, ki so osumljeni sodelovanja pri goljufiji. Osumljenec iz Osijeka je z virmanoma odšel na banko in izvedel nakazilo. Vukovarčan je nato s svojega računa dvignil približno 50.000 evrov, jih izročil Osiječanu, ta pa jih je posredoval naprej neznani osebi. Ostanek denarja je bil nakazan nekemu podjetniku iz Obrovca, ki je denar nemudoma dvignil s svojega računa, je policija opisala potek goljufije. Policisti še vedno iščejo omenjenega 41-letnika, ki je nabavil ponarejena virmana, ter neznano osebo, ki je prevzela 50.000 evrov. (STA) slovenija Nadškof Alojz Uran naj bi danes odstopil Nadškof Alojz Uran LJUBLJANA - Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran naj bi danes opoldne zaradi zdravstvenih razlogov odstopil, se je neuradno izvedelo v cerkvenih krogih. Na mestu ljubljanskega nadškofa in metropolita naj bi ga nadomestil mariborski nadškof koad-jutor Anton Stres. V ljubljanski nad-škofiji omenjenega ne želijo komentirati. Uran nadškofijo vodi od leta 2004, v zadnjem času pa je bil večkrat hospitaliziran zaradi zdravstvenih težav. Uran je bil 16. decembra 1992 imenovan za ljubljanskega pomožnega škofa, 31. decembra 1992 pa za kanonika in dekana stolnega ka-pitlja ter za arhidiakona prvega ar-hidiakonata. 6. januarja 1993 ga je v škofa v Rimu posvetil papež Janez Pavel II. Za ljubljanskega nadškofa metropolita je bil Uran imenovan 25. oktobra 2004, umeščen pa je bil 5. decembra v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Na tem položaju je nasledil Franca Rodeta, ki je bil ljubljanski nadškof od marca 1997. Pred njim je bil od leta 1980 ljubljanski nadškof in metropolit pokojni Alojzij Šuštar.(STA) prireditve - 3. decembra Na Ta veseli dan kulture bo tudi letos živahno Jnierreg SAI Z : ■ :¿. '■■? Vabilo na Matchmaking projekta Interreg IV Italija-Avstrija 2007-2013 A-A TOURISM Alpen-Adria Tourismus / Turismo Alpe-Adria / Turizem Alpe Adria Torek, 1. december 2009, ob 15.30 Restavracija Hotel AL VESCOVO - PODBONESEC - UD - tel. 0432726375 Prvo informativno srečanje o projektu v FJK. Vabljeni gostinski in turistični operaterji iz goriške in videmske pokrajine, še posebej iz Nediških dolin in Čedajskega območja. Informacije in potrditev prisotnosti: SDGZ: Čedad, tel. in faks 0432730153, serviscividale@servis.it - Trst, tel. 0406724824, info@ures.it / www.sdgz.it ASCOM: Gorica tel. 0481532499 fax 0481547052, roberto.gajer@ascomgorizia.it / www.ascomgorizia.it LJUBLJANA - Na Ta veseli dan kulture, 3. december, bo po slovenskih kulturnih ustanovah tudi letos živahno. Obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna bodo mnoge obeležile z dnevom odprtih vrat. V Ljubljani bo v Narodni galeriji avtor Matej Klemenčič predstavil razstavo Robbov vodnjak, zgodba mestnega simbola, ki jo bodo odprli 8. februarja. Ob tem vabijo še na brezplačen ogled razstav in otroške delavnice. Moderna galerija v prenovljenih prostorih vabi na ogled razstave Zoran Mušič v javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji. Zvečer bo obiskovalce po galeriji popeljala avtorica razstave Breda Ilich Klančnik. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru bo mogoče videti razstavo Drugačni Štefan Galič, najmlajši pa bodo lahko ustvarjali na likovno-grafični delavnici. V Slovenskem šolskem muzeju bodo odprli razstavo Inovacija najde pot, ki opozarja na zgodovinski razvoj inovacij v šoli. Arhiv RS pa vabi na dopoldanske projekcije izbora slovenskih filmov od začetkov v letu 1905, ki bo v avli arhiva. V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) bo v sejni sobi dopoldne in popoldne predstavitev prenovljenega portala Digitalne knjižnice Slovenije. Popoldne bodo podelili Trubarjeva priznanja, ki jih NUK podeljuje posameznikom ali pravnim osebam za pomembne prispevke k ohranjanju pisne kulturne dediščine. Zvečer bodo v razstavni dvorani odprli razstavo J.V. Valvasor - Slovenec po domovini, Evropejec po duhu. Pestro bo tudi na ljubljanskih odrih. V SNG Drama Ljubljana bo na velikem odru predstava Draga Jančarja Niha ura tiha v režiji Eduarda Milerja, na malem odru pa Moč navade Thomasa Bernharda v režiji Janusza Kice. V Slovenskem mladinskem gledališču napovedujejo predstavo Sarah Kane Sla (Crave) v režiji Vita Tau-ferja, v Mestnem gledališču ljubljanskem avtorski projekt Gregorja Čušina Hagada. Mini teater vabi na večer Velika imena slovenskega igralstva - mojstri umetniške besede, na katerem bodo prejemniki najvišjih igralskih nagrad, kot so Borštnikov prstan, Prešernova nagrada, Severjeva nagrada in druge, mlademu občinstvu prebirali literaturo za mlade. Za obiskovalce bodo sicer Mini teater odprt tudi čez dan, ko si bo mogoče ogledati prostore gledališča in galerijo vizualnih umetnosti. Ljubitelji gledališča v Kranju bodo lahko v Prešernovem gledališču videli predstavo Vinka Moderndorferja Dan za umret, v Galeriji Prešernovih nagrajencev pa bodo odprli razstavo Zmaga Jeraja, ki je leta 2009 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V Mestnem muzeju Idrija bo dopoldan novinarska predstavitev projekta digitalizacije katalogov čipk, ki jih hranijo v muzeju, zvečer bodo odprli gostujočo razstavo Leteči človek - Stanko Blou-dek (1890-1959) .Razstavo je ob 50. obletnici smrti kunstruktorja, izumitelja in vsestranskega delavca Bloudka pripravil Tehniški muzej Slovenije. V Tolminskem muzeju napovedujejo odprtje arheološke razstave Jerovca in železna doba na Šentviški planoti. Najdišče je pomembno, saj je eno izmed dveh raziskanih grobišč na Šentviški planoti in hkrati edino, katerega najdbe hranijo v slovenskih muzejih. Tudi Koprčanom 3. decembra zagotovo ne bo dolgčas. V Pokrajinskem muzeju Koper bodo odprli prenovljeno stalno etnološko razstavo Stkana preteklost, ki prikazuje ročno pridelavo tekstilnih surovin preko vseh tehničnih postopkov obdelave do končnega izdelka blaga in oblačil. Razstava zajema čas od 15. do 20. stoletja. V Gledališču Koper pa napovedujejo dan odprtih vrat za osnovnošolce, ki bo namenjen spoznavanju gledališča in gledaliških poklicev. Mladi obiskovalci se bodo lahko pod vodstvom Samante Kobal preizkusili tudi v igralskih improvizacijah. Veriga kinematografov Kolosej bo rojstni dan Franceta Prešerna obeležila tako, da bo ponudila brezplačen ogled filma Slovenka režiserja Damjana Kozoleta v Ljubljani, Kranju, Mariboru in Kopru. Zamisel, da bi rojstni dan Franceta Prešerna proslavili z dnevom odprtih vrat, se je ministrstvu za kulturo porodila ob 200-letnici pesnikovega rojstva. V nekaj letih je prerasla v najbolj množičen enodnevni kulturni dogodek v Sloveniji. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 28. novembra 2009 3 bruselj - Pristopna pogajanja z Evropsko unijo Hrvaška začasno zaprla tri nova poglavja v pogajanjih z EU Od 33 poglavij jih je Zagreb odprl 28 in začasno zaprl 15 - Drobnjak optimist - Največji problem pravosodje BRUSELJ - Hrvaška je včeraj v Bruslju začasno zaprla tri nova poglavja v pogajanjih z Evropsko unijo ter ima tako odprtih 28 in začasno zaprtih 15 poglavij od 33, o katerih se pogaja z unijo. Glavni hrvaški pogajalec Vladimir Drobnjak pričakuje, da bo do konca leta odprla in zaprla še več poglavij. Tako je Zagreb včeraj na medvladni pristopni konferenci v Bruslju začasno zaprl poglavja o energiji, finančnih storitvah in zaščiti potrošnikov. Čeprav je vseh poglavij 35, se dejansko pogaja o 33 poglavjih, saj ji pri dveh pravnega reda EU ni treba prenesti v nacionalno pravo; to sta poglavje o institucijah in poglavje razno. Začasno zaprtje treh novih poglavij je izjemno pomembno tudi zato, ker se s tem ustvarja "kritična masa" odprtih oziroma zaprtih poglavij, ki je potrebna za vzpostavitev delovne skupine za pripravo pristopne pogodbe, je po pristopni konferenci pojasnil glavni hrvaški pogajalec Drobnjak. Švedsko predsedstvo EU za 21. december načrtuje še eno pristopno konferenco. Vodja hrvaških pogajalcev meni, da se bo število odprtih in zaprtih poglavij do konca leta še povečalo. "28 odprtih in 15 začasno zaprtih poglavij ni končni rezultat letošnjega leta," je poudaril. Med poglavji, ki niso odprta, ostaneta še dve, za kateri Hrvaška še ni dobila zelene luči za ta korak niti od Evropske komisije: konkurenca, kamor sodi pereče vprašanje preoblikovanja hrvaških ladjedelnic, ter pravosodje in temeljne pravice, kamor sodi sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Poglavje pravosodje in temeljne pravice je trenutno največji problem i * m iT Glavni hrvaški pogajalec z EU Vladimir Drobnjak pričakuje, da bo Hrvaška do konca leta odprla in zaprla še več poglavij Hrvaške na poti v EU. Največje zadržke za odprtje tega poglavja imajo po navedbah virov pri EU Velika Britanija, Nizozemska, Belgija, Francija in Danska. Sicer pa je Hrvaška po navedbah virov v Bruslju včeraj s strani EU dobila opozorila, da mora nadaljevati reforme v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter v administraciji ter izboljšati sodelovanje s haaškim sodiščem. Če ne bo kmalu rešen problem dostopa do dokumentacije v sodelovanju s haaškim sodiščem, naj bi bil celo ogrožen cilj sklenitve pristopnih pogajanj prihodnje leto. Pri treh poglavjih - ribištvu, okolju ter zunanji, varnostni in obrambni poli- tiki, ki so sicer pripravljena za odprtje, pa ima vsebinske zadržke Slovenija. Ti, kot je že večkrat poudarila slovenska stran, niso povezani z vprašanjem meje. Prizadevanja za rešitev teh vprašanj so v te-ku.Drobnjak je sicer včeraj v zvezi s tem povedal, da se dela na teh poglavjih in da je potrebnega še nekaj časa, še kakšen teden, pa bo bolj jasno, kaj bo z njimi. "Osebno mislim, da ni niti najmanjšega razloga za to, da se ta poglavja ne bi odprla," je poudaril. Na vprašanje, kje so problemi, pa je odgovoril, da gre za "specifičen pristop Slovenije do teh poglavij v kontekstu problema glede meje". Ne bi šel v podrobnosti, to morate vprašati slovenske kolege. Enostavno povedano, gre za problematiko, ki se nanaša na vprašanje meje, je dodal. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj v Bruslju predstavil razdelitev resorjev svoji novi ekipi. Na vprašanje, kaj pričakuje od novega komisarja za širitev Čeha Štefana Fuleja, je Drobnjak odgovoril, da bo Hrvaška v odnos z novim komisarjem za širitev vstopila "z optimizmom in zaupanjem". Hrvaška je včeraj pri začasnem zaprtju treh poglavij dobila eno prehodno obdobje pri poglavju energija, in sicer glede roka za skladiščenje strateških rezerv nafte. Rok naj bi bil do konca julija 2012. (STA) Ustavljen postopek zaradi suma oživljanja nacizma CELOVEC - Državno tožilstvo v Celovcu je v začetku tedna ustavilo postopek proti Wolfu Dieterju Ressenigu, bivšemu predsedniku desničarskega združenja Ulrichsberggemeinschaft na Koroškem. Kot je sporočilo državno tožilstvo, so postopek zaradi suma vnovičnega udejstvovanja v nacionalso-cialističnem duhu ustavili, ker za to ni zadostnih dokazov. Tako Resse-nigu niso mogli dokazati namere, ko je na spletu ponujal odličja in druge predmete iz časa nacizma. Prav to dejstvo je bilo sicer povod za odpoved letošnjega srečanja vojnih veteranov in desničarjev na Vrhu (Ulrichsberg) pri Celovcu. Avstrijski obrambni minister, socialdemokrat Norbert Darabos, je namreč zvezni vojski, ki je vsa leta sodelovala na tem spornem srečanju, prepovedal sodelovanje. (I.L.) Gost današnje oddaje Brez meje po koprski TV Darko Bradassi KOPER - Gost sobotne oddaje Brez meje bo Darko Bradassi, odgovorni urednik portala www.slo-media.it, mladega spletnega medija, ki si je v slabem letu delovanja pridobil že veliko število obiskovalcev in uporabnikov. Portal ponuja novice, slike in videopos-netke o dogodkih in temah, ki so v prvi vrsti povezani s slovensko manjšino, objavljene pa so tudi aktualne vsebine iz Slovenije in Italije. Z gostom se bo o omenjenem spletnem portalu in o tem, kakšna usoda se piše tiskanim in drugim medijem v času, ko se vedno več uporabnikov poslužuje pretežno spletnih informativnih strani, pogovoril Mitja Tretjak. Oddaja Brez meje bo na sporedu v soboto ob 18. uri na TV Koper. politika - Danes popoldne v Vidmu Prva skupščina Federacije levice FJK Kristian Franzil VIDEM - Na videmskem gradu se bo danes ob 15. uri začela prva skupščina Federacije levice Furlanije-Julijske krajine. Za nov skupni politični projekt na levici so se odločili Stranka komunistične prenove, Stranka italijanskih komunistov in gibanji Delo in solidarnost ter Socializem 2000. Kot so zapisali v predstavitvenem dokumentu, gre za enoten predlog italijanske levice, kateri po izkušnjah v Prodijevi vladi, eksperimentu z Mavrično levico in volilnih neuspehih grozi politična marginalizacija na državni in deželni ravni. »Zato mora levica,« še piše v dokumentu, »ponovno najti svoje družbene korenine, pri čemer je na prvem mestu delo z ovrednotenjem njegove politične, družbene in gospodarske vrednosti. Na ta način bo lahko nova politična formacija sogovornik celotne družbe, predvsem pa mora imeti jasna in enostavna stališča o miru, okolju in enakopravnosti.« Kot je včeraj izjavil deželni tajnik SKP Kri-stian Franzil, bo današnja skupščina priložnost za prvo konfrontacijo mnenj in za začetek ustvarjanja novega političnega subjekta od spodaj navzgor. Vsekakor gre za federativni projekt, kjer bo vsaka komponenta ohranila svojo identiteto, glede pomembnih vprašanj, pri katerih imajo enotna stališča, pa bodo nastopali skupaj. Ustanovna skupščina federacije na državni ravni bo 5. decembra v Rimu. videm - Smrt Eluane Englaro Zagovornik osumljencev vodji tožilstva izročil stališča obrambe VIDEM - Zagovornik Beppina Englara in še enajstih drugih oseb, ki so obtožene nenamernega umora Eluane En-glaro, je včeraj vodji videmskega tožilstva Antoniu Biancardiju izročil stališča obrambe v zvezi s to preiskavo. Pred dnevi je glavni tožilec dobil tudi strokovno mnenje o Eluaninih možganih, v katerem naj bi bilo po nekaterih navedbah zapisano, da so bili možgani z nevropato-loškega vidika v prometni nesreči januarja 1992 nepopravljivo poškodovani. Po nesreči so jo sprejeli na intenzivni oddelek bolnišnice v Leccu v komi in popolnoma hromo. Kot je znano, se zdravstveno stanje Eluane v naslednjih letih ni spremenilo in je februarja letos po 17 letih nepovratne kome umrla. Tožilec bo moral že v kratkem sprejeti odločitev, ali naj celotno zadevo arhivira, ali pa da Bep-pina Englara in ostale osumljence v preiskavi postavi pred sodišče z obtožbo nenamernega umora. Poleg Englara so obtoženi še anestezist Amato De Monte in celotna zdravstvena ekipa, ki je v Vidmu izvedla protokol za prekinitev umetnega prehranjevanja in vlaženja Eluane, kot je odločilo prizivno sodišče v Milanu. V Fiume Venetu razbili tolpo najstniških tatov FIUME VENETO - Pordenonski karabinjerji so razbili tolpo najstniških tatov, ki jo je sestavljalo 7 Italijanov, en Ukrajinec in en Kolumbijec v starosti od 14 do 19 let. V času od septembra lani je deveterica izvedla 43 kraj na območju od Fiume Veneta, kjer so fantje doma, do Zoppole, Azzana Decima in Chionsa. Vseh devet je iz razmeroma dobro stoječih družin, pri hišnih preiskavah pa so našli nakradene predmete v vrednosti 43 tisoč evrov. Na nočnih pohodih pa so ukradli več koles in motorje, nekaj avtov in tovornjak. TU SMO! Mladina, vodilni slovenski tednik, je za isto ceno kot v Sloveniji lahko že v soboto v vašem domačem nabiralniku. GOftlCfl Vsi, ki se boste naročili na Mladino za obdobje enega leta (149 €), boste revijo do konca letošnjega leta prejemali zastonj. Ob tem vam bomo podarili tudi pravkar izdano knjigo Konzum, edini kritični vodnik po gostilnah in restavracijah v Sloveniji in okolici, napisan brez milosti in protekcije, v katerem najdete še podroben zemljevid, kontaktne podatke in cene. Darilo in ugodnosti veljajo le za naročnike Primorskega dnevnika. Naročilo lahko oddate po telefonu: 040 7786330, 0481 533382 ali na e-naslov: redakcija@primorski.eu 4 Sobota, 28. novembra 2009 GOSPODARSTVO vino - Pobuda Konzorcija vin Carso-Kras v restavraciji Harry's Grill na Velikem trgu Predstavitev terana v besedi s pokušnjo izvrstnih sadov Krasa S prispevkom Pokrajine Trst so se predstavili člani vseh štirih konzorcijev TRST - V enem najbolj uglednih tržaških lokalov, v restavraciji Harry's Grill hotela Ducchi d'Aosta, in v enkratnem okviru tržaškega Velikega trga je bil včeraj protagonist teran, ki so mu delala družbo še nekatera druga izbrana rdeča kraška vina. Predsednik Konzorcija vin Carso-Kras Andrej Bole je degustacijo ocenil kot zelo uspelo, z velikim odzivom obiskovalcev, ki jih je zanimalo predvsem vino in ki so hoteli kaj več izvedeti prav o pojmu kraškega vina -teranu. S pomočjo prispevka Pokrajine Trst, ki jo je na dogodku zastopal podpredsednik in odbornik za kmetijstvo Walter Godina, in pod pokroviteljstvom Dežele FJK in tržaške Trgovinske zbornice, je kraški vinski konzorcij priredil degustacijo, ki so jo s svojimi izdelki obogatili tudi člani ostalih treh konzorcijev proizvajalcev - Tergeste DOP (zastopala ga je predsednica Elena Parovel), Moisir in konzorcija čebelarjev. Seveda pa med udeleženci, ki sta jih prišla pozdravit tudi tržaški župan Roberto Dipiazza in njegov devinsko-nabrežinski kolega Giorgio Ret, ni mogla manjkati Kraljica terana 2009 Neža Milič. Primerke svojih najboljših teranov in rdečih vin je dalo v degustacijo 19 tukajšnjih proizvajalcev in še 5 iz Slovenije: Škerlj (Sa-lež), Andrej Bole (Piščanci), Černic (Rubij-ski grad), Castelvecchio (Zagraj), Jožko Co-lja (Samatorca), Giusto Fabiani (Salež), Andrej Ferfoglia (Piščanci), Igor Grgič (Padri-če), Edi Kante (Šempolaj), Rado Kocjančič (Dolina), Matej Lupinc (Praprot), Andrej Mi-lič (Zagradec), Stanko Milič (Zgonik), Alek-sij Ostrouška (Zagradec), Euro Parovel (Dolina), Roberto Šavron (Zgonik), Matej Škerlj (Zgonik), Sandi Škerk (Praprot), Benjamin Zidarich (Praprot) in proizvajalci iz Slovenije Boris Lisjak, Širka - Kodrič, David Štok, Vina Štoka in sežanska klet Vinakras. Pred degustacijo je stekla beseda o teranu, vinu, ki so mu že v prejšnjih stoletjih pripisovali zdravilne lastnosti. Novinar in zgodovinar Stefano Cosma je govoril o prvih pisnih pričevanjih o tem vinu, ki niso samo v nemškem in slovenskem jeziku, ampak tudi v italijanskem, kjer je bil teran omenjen že v 15. stoletju. Godina je orisal kmetijsko politiko pokrajinske uprave, medtem ko je Bole govoril o težavah in veselju vinogradnikov na tako težkem terenu, kot je Kras in še posebej njegovi strmi obronki. Kulturna skupina Gli Ammutinati je predstavitev zaokrožila z branjem literarnih prispevkov o Krasu in grozdju. »Škoda, da smo imeli samo en popoldan,« je na koncu potožil Bole, saj je zanimanje tolikšno, da bo treba kaj podobnega ponoviti. (vb) Protagonisti včerajšnje degustacije s kraljico terana Nežo Milič kroma zbornice - V Celovcu 4. konferenca predsednikov Mreža zbornic Alpe-Jadrana za razvoj malih in srednjih podjetij CELOVEC - V glavnem mestu avstrijske Koroške so se včeraj sestali predsedniki gospodarskih zbornic Nove Alpe Adrie, ki deluje od leta 2007 in ima generalni sekretariat v Trstu. Mreža, ki ima za cilj aktiviranje in promoviranje skupnih pobud za zagotavljanje rasti majhnih in srednjih podjetij, je močna opora za evroregijo, katere največji pobudnik je Dežela Furlanija-Julijska krajina. Včerajšnje zasedanje v Celovcu, ki ga je vodil predsednik koroške gospodarske zborn ice Franz Pacher, je bila četrta konferenca predsednikov zbornic, na kateri se v je mrežo formalno vključila tudi Trgovinska zbornica iz Vidma, ki je za »doto« prinesla 741 tisoč včlanjenih podjetij. Pridružila se je že obstoječim članicam, in sicer tržaški Trgovinski zbornici, Združenju trgovinskih zbornic Veneta, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Gospodarski zbornici Primorske, Gospodarski zbornici Koroške ter gospodarskim zbornicam z Reke in iz Pulja. Antonio Paoletti arhiv Četrta konferenca predsednikov se je končala s pomembnimi sklepi za takojšnjo podporo majhnim in srednjim podjetjem na območju Alpe-Jadrana. Predsednik tržaške zbornice Antonio Paoletti je priložnost izrabil tudi za povabilo podjetjem, naj sodelujejo na sejemskih prireditvah Olio Capitale in Trie-stEspressoExpo, ki bosta v Trstu prihodnje leto, po posebno ugodnih pogojih. Podobni pogoji bodo razširjeni na vse razstavne in sejemske prireditve na območju AJ, vendar jih bodo lahko izkori- Franz Pacher arhiv stila samo podjetja, ki sodijo v zbornično mrežo Nove Alpe Adrie. To bo še en prispevek podjetjem v tem težavnem obdobju gospodarske krize. Predsedniki so se sklenili organizirati multinacionalne gospodarske misije v državah skupnega interesa v regijah Sredozemlja, Latinske Amerike in arabskih držav. Zadnji sklep pa zadeva ustanovitev transnacionalne mreže raziskovalnih ustanov, da bi podjetjem pomagali pri dostopu do sodobnih tehnologij. sdgz - Podpis konvencije z Antonveneto Ugodnejše bančne storitve za člane SDGZ TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) je z banko Antonveneto sklenilo sporazum, po katerem bo ta včlanjenim podjetjem nudila ugodnejše pogoje pri svojih storitvah. Konvencijo sta včeraj na sedežu SDGZ podpisala predsednik Niko Tenze in teritorialni direktor banke Alessandro Palmiotta (na posnetku Kroma z drugimi člani vodstva SDGZ). Nova konvencija se pridružuje tistim, ki so že v veljavi (zavarovalnice, telefonija ipd.), in novim, ki jih ponujajo člani v mreži popustov v okviru članske kartice SDGZ - Član-Članu. Kartico člani prejemajo ravno v teh dneh. Seznam konvencij je tudi na spletni strani www.sdgz.it. V središču Freetime od danes tudi hrana in zabava TRST - Poleg trgovin tudi zabava in okrepčitev. V nakupovalnem središču Freetime v miljski industrijski coni pri Žavljah bodo danes ob 17.30 predali namenu nove. doslej zaprte prostore, namenjene zabavi in gostinskim lokalom. Novo območje v prvem nadstropju centra so poimenovali Food&Fun, po slovensko hrana in zabava, kjer se bo mogoče okrepčati z različnimi vrstami hrane, za vsak okus in za vsak žep. Poleg štirih gostinskih lokalov bodo odprli tudi 2500 kv. metrov velik zabaviščni prostor Family Park z drsališčem, igrali za družine, prostori za zabave najmlajših in za dojenčke, z barom s 60 sedeži in posebnim prostorom za najstnike. Posebna privlačnost pa bo 400 metrov dolga krožna proga za gokart, kjer se bodo lahko v popolni varnosti pomerili vozniki vseh starosti. Nova misija zveze zbornic Unioncamere v Srbiji TRST - Predsednik tržaške Trgovinske zbornice in podpredsednik nacionalne zveze zbornic Antonio Paoletti bo prihodnji teden vodil tridnevno gospodarsko misijo Unioncamere v Srbiji. Misija, ki jo organizira posebno podjetje tržaške zbornice Aries, bo potekala od 1. do 3. decembra, v delegaciji pa bo 28 podjetij iz Veneta, Emilije-Romagne, Lombardije, Furlanije-Julijske krajine, Piemonta, Mark in Toskane. Gre za podjetja, ki delujejo v kmetijski panogi, v avtomobilski, na področju pakiranja in grafike, mehanike in telekomunikacijskih tehnologij. Člani delegacije bodo imeli v Beogradu pogovore z ministrom za trgovino Slobodanom Milosavljevičem, s podministrico za gospodarstvo in regionalni razvoj Jeleno Marjanovič, s predsedniki srbske gospodarske zbornice Milošem Bu-garinom, novosadske regionalne zbornice Draganom Lukacem in beograjske zbornice Milanom Jankovičem. V FJK 54% novoregistriranih vozil na bencinski pogon TRST - V naši deželi je 54 odstotkov novih vozil, ki so bila registrirana v zadnjih šestih mesecih, na bencinski pogon. Po najnovejših podatkih je FJK skupaj s Sardinijo dežela z najmanjšim deležem vozil z nizkim vplivom na okolje. EVRO 1,4918 $ -1,0 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. novembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 27.11. 26.11. ameriški dolar japonski jen 1,4918 129,20 1,5071 130,70 ruski rubel 43,7769 43,8310 69,9970 danska krona 7,4427 7,4418 švedska krona 10,4323 10,4548 8,5000 češka krona 26,186 26,188 1,5098 estonska krona 15,6466 272,32 15,6466 269,77 poljski zlot 4,1635 4,1245 1,5882 avstralski dolar 1,6507 1,9558 1,6436 romunski lev 4,2788 3,4528 4,2785 3,4528 latvijski lats 0,7090 0,7089 2,6132 islandska krona 290,00 2,2830 290,00 2,2797 hrvaška kuna 7,3180 7,3240 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 27. novembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) - - - - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) - - - - EURIBOR (EUR) 0,466 0,718 0,993 1,232 ZLATO (999,99 %%) za kg 25.218,66 € +336,48 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 27. novembra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,54 +0,67 KRKA 68,22 -0,50 mercator 25,05 162,91 +0,04 -0,14 TELEKOM SLOVENIJE 323,88 134,33 -0,54 +0,21 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 54,00 AERODROM LJUBLJANA 35,89 DELO PRODAJA - -0,55 +3,46 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,50 -1,81 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 25,10 14,49 -2,49 +1,83 SAVA 209,53 +0,25 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 27,00 - MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 27. novembra 2009 +1,29 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,282 83,20 +0,87 +1,96 BANCO POPOLARE 5,595 +1,91 BCA POP MILANO 5,23 +2,15 ENEL 4,03 +0,56 FIAT 9,845 +0,72 +2,18 GENERALI 11,17 17,39 +0,81 +1,40 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,905 +1,40 LUXOTT1CA 16,89 +0,98 +0,42 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,09 8,06 +0,79 +0,69 PIRELLI e C 1,959 0,417 -0,71 +3,47 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 21,80 +0,36 +0,55 STMICROELECTRONICS 3,3275 5,445 +0,53 +2,25 TENARIS TERNA 13,38 -0,56 +2,37 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,79 0,1555 -1,33 UNICREDIT 9,54 2,325 +0,74 +3,10 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 75,97 $ -0,10 IZBRANI BORZNI INDEKSI 27. novembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.177,57 1.008,42 -0,25 -0,35 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.038,04 -0,08 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 300,61 1.911,64 -2,04 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.033,57 +2,51 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.309,92 2.138,44 -1,48 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.085,12 1.154,87 5.685,61 -2,30 -0,45 +1,27 CAC 40, Pariz 5.245,73 3.721,45 2.527,17 +0,99 +1,15 +0,73 PX, Praga 1.111,50 2.831,14 +0,72 +1,13 Nikkei, Tokio 9.081,52 2.762,22 -3,21 Hang Seng, Hongkong Composite, Sanghaj Sensex, Mubaj 21.134,50 3.096,26 16.632,01 -4,84 -2,36 -2,22 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 28. novembra 2009 5 SLOVENIJA TA TEDEN Samomori in druge ultimativne »rešitve« Vojko Flegar Slovenski sindikati imajo očitno radi neparna leta, ko ni olimpijskih iger. Pred štirimi leti so se tako na njihov poziv v zasneženi Ljubljani množično zbrali delavci iz vse države na demonstracijah proti strukturnim reformam, ki jih je napovedala takratna desnosredinska vlada. Da so preveč neoliberalne, so protestirali sindikati - in dosegli umik najbolj bistvenih in bolečih ukrepov. Dve leti kasneje so sindikalne centrale v glavnem mestu organizirale velik shod za višje plače, udeležbo delavcev na dobičku in zmanjševanje socialnih razlik. V po-vorki so bili tudi nekateri ministri in takrat novoizvoljeni, a še nezaprise-ženi predsednik države. Na današnjih sindikalnih demonstracijah gre v bistvu za isto, a konkretizirano v dve zahtevi: za minimalno plačo 600 evrov neto in za umik pokojninske reforme (predvsem dviga najnižje starostne meje na 65 let). Prva zahteva je ultimativna, kajti sindikalni voditelji delodajalcem (in posredno levosredinski vladi) grozijo s splošno stavko in zasedbo tovarn, če ne bo izpolnjena. Druga je uperjena neposredno proti vladi, ki poskuša zelo zmedeno, nedosledno in »parcialno« uveljaviti nekaj izmed strukturnih reform, ki so jih sindikati pred štirimi leti že zavrnili (tudi dvig starostne dobe je bil med njimi) in prav tako po načelu »vzemi ali pusti«. Predsednik vlade Borut Pahor je obe zahtevi ta teden nekako vnaprej presenetljivo odločno zavrnil, zavračajo jih kajpak tudi delodajalci in - za Slovenijo precej nenavadno - s soglasjem celo ekonomisti. V vsem tem je nekaj ironije zgodovine: levosredinska vlada si je jezo sindikatov nakopala s tem, da pod pritiskom razmer in sredi krize posega po ukrepih, ki »ideološko« menda sodijo v repertoar konservativcev, sindikati, ki na eni strani proti tem ukrepom protestirajo, pa na drugi strani terjajo - strukturne reforme in obžalujejo leta »debelih krav«, ki da so bila v reformnem pogledu izgubljena. Ob tem je treba vedeti, da so od septembrske spontane stavke v velenjskem Gorenju, ki je šokirala Slovenijo (o njej je bilo na tem mestu takrat že govora), sindikalni voditelji pod hudim pritiskom delavcev, še zlasti seveda svojega članstva. Brezposelnost vseskozi narašča in ekonomisti napovedujejo, da bo tudi naslednje leto, v stečaj je šlo nekaj velikih podjetij, nekaj podobnih se ga še komaj otepa, plače so de facto zamrznjene, socialna stiska in stres vse hujša. Kar so zaposleni v Gorenju od uprave družbe dosegli s stavko, ki so jo »organizirali« brez sindikata, namreč 600 evrov najnižje plače, zdaj torej sindikalne centrale poskušajo z demonstracijami doseči za vse slovenske delavce. Ekonomisti, delodajalci in vlada so prepričani, da bi bilo ugoditi tej (in drugi) zahtevi sindikatov spričo prenizke ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu enako samomoru. To, samomor, pa je ta teden slovensko javnost vznemiril zaradi dveh zaporednih primerov v slovenski vojski. Dva njena pripadnika sta si namreč vzela življenje, ena med misijo na Kosovu, drugi doma. Tragična primera seveda nista »nedolžna«, čeprav, statistično gledano, zaradi njiju stopnja samomorilnosti v slovenski vojski še ni bistveno višja kot v Sloveniji »sploh« (in po kateri je država med prvimi tremi v EU), a bi ju bilo verjetno treba obravnavati »v kontekstu«. V minulih »letih obilja« (od 2006 do 2008) je stopnja samo-morilnosti v Sloveniji namreč nazadovala (in na drugi strani naraščalo število novorojenčkov), zaradi krize pa bi se znal ta trend obrniti. Samomora v vojski bi lahko bila, ne da bi poznali ozadje vsakega izmed njih, tudi simptom nemoči posameznika, »ultimativni izhod« iz socialne ali kakšne druge »družbeno povzročene« stiske. Kriza je namreč neusmiljeno uničila pričakovanja iz »debelih let«, da bomo prej ali slej vsi deležni vsaj koščka pogače, v nemalo primerih pa s širokim zamahom ljudi spravila še ob tisto malo, kar so imeli. »Katar-zičnega učinka« pa ni bilo: nihče ni za nič odgovarjal, nasprotno, »oni tam zgoraj« se delajo (pa naj gre za »tajkunske posle«, smrti zaradi zdravniških napak ali »alkoholizira-nih« prometnih nesreč, korupcijo pri javnih naročilih ali podražitve avtocest ...), kot da se ni nič zgodilo. V Sloveniji se je nezadržno razširilo »spoznanje«, da gre - če nisi med izbranci - le še »na silo«. Ker formalne institucije preprosto - vse prevečkrat in vse preštevilne - ne delujejo: ne v vojski, ampak družbi sploh, v podjetjih, šolstvu, kulturi, zdravstvu, novinarstvu, sodstvu . Kot tudi, očitno, ne deluje in lepo število let nazaj ni deloval socialni dialog. Ni novo, da so danes delavci na ljubljanskih ulicah, ampak ostrina, s katero zahtevajo, česar jim nihče odgovoren ne more zagotoviti. Sindikate je mogoče razumeti, a je odgovornost za »zamujena leta« in nedelujoč socialni dialog tudi njiho- PISMA UREDNIŠTVU SSO in kriza v SSG Gospod Stefano Ukmar je v Primorskem dnevniku z dne 26. novembra letos v pismu uredništvu med drugim zatrdil kar nekaj stvari, na katere moram na kratko odgovoriti: SSO - Svet slovenskih organizacij ni nikak delodajalec (še najmanj v odnosu do SSG!), ampak je le ena od dveh krovnih organizacij, katere poglavitna skrb je povezanost in vsestranska pomoč svojim 155 članicam. V zvezi s krizo SSG (štiri mesece trdega dela je za nami!) je bilo s kriznim štabom kar nekaj sestankov, srečanj, soočenj, na katerih je bil oz. so bili prisotni tudi sindikalni predstavniki, s katerimi je imel SSO vedno zelo korekten in konstruktiven dialog. V zvezi s ponovnim sestankom, za katerega so me zaprosile sindikalne zveze CGIL in UIL, sem tem poslal predhodno sporočilo, da je zadeva za SSO z imenovanjem dveh opolnomočenih pooblaščencev - komisarjev, v osebah dr. Andreja Berdona in Paola Marchesija, zaenkrat zaključena, ker se kot predsednik SSO ne morem in ne smem vti-kavati v delo, katerega sta se dva komisarja lotila. Če g. Stefana Ukmarja skrbi »kako gledajo na vso zadevo iz Ljubljane«, ga mirne duše lahko potolažim, da je tu vse v redu in mu iskreno svetujem, naj se raje zanima za delo v tržaškem občinskem svetu, kjer je kar nekaj gor-kih trenutkov, ki zelo hudo prizadevajo celotno našo slovensko narodno skupnost. Dr. Drago Štoka, predsednik SSO »Kako gleda na vso zadevo Ljubljana« Gospod Stefano Ukmar, občinski svetnik Demokratske stranke, dne 26. novembra v pismu uredništvu pridno udriha na račun SSO. Takole trdi: » Očitno je SSO krovna organizacija le kadar je treba v gledališče imenovati etničnega pooblaščenca ali kadar je treba deliti prispevke, ki prihajajo iz Slovenije po anahronističnem ključu pol-pol. Ko pa bi morala s sorodno organizacijo deliti skrbi in obravnavati problematike vezane na uslužbence, takrat se druga krovna izmika svojim odgovornostim s kratkim pisemcem. Začudeni nad takim ravnanjem, se sprašujemo, kako gledajo na vso zadevo iz Ljubljane.« Kako pa ravna njegova stranka in tudi sam? Stranka in osebno Stefano Ukmar izražata podporo vstopu Hrvaške v Evropsko Unijo, ne da bi pri tem kaj prida izpostavila težave (ob času »podpornih pobud« še ni bil podpisan niti arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško o spornih mejnih področjih), ki jih naša matična domovina ima s svojo južno sosedo. Očitno si Demokratska Stranka in Stefano Ukmar za naše narodnostne interese prizadevata, ko se bližajo te ali one volitve. Ko pa bi lahko v italijanski javnosti predstavila nedvomne težave, ki obstajajo med Slovenijo in Hrvaško, se takim odgovornostim izmikata. In to brez nikakršnega niti najkrajšega pisemca. Sedaj sem pa jaz začuden nad takim ravnanjem in se sprašujem, kako gledajo na vso zadevo iz Ljubljane. Dimitrij Križman (dimkrizman@gmail.com) Dodatek k članku Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika! Prečital sem članek, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku v nedeljo, 22. novembra 2009 na 11. strani pod naslovom »Tržič - Kosti pripadajo talcem«. Med drugim v članku omenjate tudi Evgena Matejko -Pemca, v zvezi s katerim pa se je prikradla pomota. Rad bi vas opozoril, da je bil Evgen Matej-ka - Pemc šef obveščevalnega centra 9. korpusa (in ne XI. kot piše v članku), kasneje pa je bil imenovan za komandanta 31. divizije 9. korpusa, ki je 1. maja 1945 osvobodila Tržič in Gorico. Evgen Matejka - Pemc je bil nato proglašen za narodnega heroja. Omenjene podatke lahko preverite v knjigi Stanka Petelina »Gradnikova brigada«. Pa še to. Primorska je imela svoj deveti korpus, Slovenija pa sedmega (VII.). Drugih korpusov pri nas ni bilo. Ta pojasnila sem zapisal zato, ker Evgen Matejka - Pemc to zares zasluži. Zato vas tudi prosim, da to pojasnilo objavite kot dodatek k vašemu članku. Hvala vam in lep pozdrav. Alojz Briščik (bivši borec Gradnikove brigade), Trst SKLAD MITJA CUK SVETUJE Branje in računanje Glede na to, da se pri Skladu ukvarjamo že dolgo let s pomočjo pri domačih nalogah in šolskemu delu in v okviru tega dela, opažamo vrsto ovir, ki otrokom povzročajo težave. Zatone bo nič narobe, če se še enkrat pomudimo pri učnih težavah, tistih, ki jim dodajamo pridevnik specifične, čeprav smo nekaj o njih pisali že ob koncu prejšnjega šolskega leta. Specifične učne težave spadajo v posebno skupino, ki združuje motnje na območju specifičnih otrokovih sposobnosti. Otrok je na splošno težko učljiv, uporaba jezika mu ne gre od rok, težko se govorno izraža, posebne težave ima pri branju in pisanju in težko dojema osnovne logi-čno-matematične pojme. Tudi tehnika računanja mu ne gre od rok in je motorično nespreten. Velikokrat take otroke na kratko označijo za lene, dejansko pa imajo lahko npr. di-sleksijo (legastenijo). Tudi nekatere zelo znane osebnosti so izkusile tako nepravično obsodbo (npr.: Edison, Einstein, Picasso in Tom Cruise). Motnje pisanja in branja so pri različnih jezikih različno izrazite. Jezike izvedenci za disleksijo razvrščajo po težavnosti. Na lestvici zahtevnosti sta na najvišji stopnji angleščina in francoščina, ki se ne pišeta tako, kakor se govorita. Kjer pišejo besede tako, kakor jih izgovarjajo, so motnje zaradi disleksije manjše. Slovenščina se po zahtevnosti uvršča precej visoko na tej lestvici, saj se nekatere besede drugače izgovarjajo kot se pišejo. Poleg težav z branjem in logičnim razmišljanjem so pri dislekti-čnem otroku opazne še druge: šibka pozornost, nezmožnost koncen- Jezike izvedenci za disleksijo razvrščajo po težavnosti. Na lestvici zahtevnosti sta na najvišji stopnji angleščina in francoščina, ki se ne pišeta tako, kakor se govorita. Kjer pišejo besede tako, kakor jih izgovarjajo, so motnje zaradi disleksije manjše. Slovenščina se po zahtevnosti uvršča precej visoko na tej lestvici, saj se nekatere besede drugače izgovarjajo kot se pišejo. tracije, nemirnost, impulzivnost in nepredvidljivost v obnašanju. Otrok si težko zapomni snov, nerad se spravi k delu, je neorganiziran, počasen in nespreten. Vse to pa ne zmanjšuje njegovih intelektualnih sposobnosti in naravnih talentov. Disleksi-jo povzročajo namreč prirojene ne-vrobiološke spremembe v skupinah tistih možganskih celic, ki imajo nalogo razpoznavati črke in besede in jih pravilno spajati z glasovi in pomeni. Te specifične celice pri di-slektiku niso sposobne opravljati svoje naloge v celoti. V nasprotju s tistimi, ki niso dislektični, prevladuje pri ljudeh z opisano specifično težavo desna možganska polobla. Ta postavlja v ospredje ustvarjalnost za razliko od leve polovice, ki usmerja logiko. Tako imajo otroci težave pri dekodiranju simbolov (črk, zlogov, besed), to jih ovira pri razumevanju prebranega in jim je zato obnavljanje branega težko, lažje pa je, če vsebino slišijo ali vidijo. Pri računanju zamenjujejo številke, nimajo sposobnosti avtomatiziranja (recimo po-števanke). Tudi dnevi v tednu, meseci, letnice in druga zaporedja jim delajo težave. Glede na to, da disleksije ni mogoče ozdraviti, je treba pač z njo živeti in poiskati tehnike, s katerimi ublažiti to motnjo. Izrazitost take motnje vpliva na vsakdanje življenje v večji ali manjši meri. Disleksija postane zares moteča šele v šoli. Ze prej je mogoče razpoznati nekatere njene značilnosti, vendar te do všolanja niso izrazito moteče. Težave nastanejo v uveljavljenem šolskem sistemu, kjer se otroci primerjajo in iz- obrazba temelji na branju, pisanju in analitičnem zaznavanju. Brž ko obstaja sum, da ima otrok disleksijo, je pomembno in priporočljivo poiskati pomoč strokovnjaka. Specialni pedagog bo namreč otroku, njegovim staršem in učiteljem najbolje pokazal, kako omiliti motnje zaradi te vrste učne težave. Včasih si starši predstavljajo, da bo več učenja, več branja, več računanja otroku pomagalo do boljšega uspeha, vendar ni tako. Še več, tak način težave lahko še poveča. Potrebne so torej posebne učne metode. Vsekakor pa velja osnovno pravilo, da je najbolje poiskati čim prej strokovno pomoč. Ponekod državna zakonodaja že predvideva za dislektike v šolah prilagoditev učnega procesa. Ta namreč ne zmanjša količine pridobljenega znanja, pač pa dislektikom omogoči, da znanje pridobivajo (na drugačen način) in so sposobni, kot vsi ostali otroci, to znanje tudi pokazati. Jasno je, da nenehni šolski neuspehi disleksije in z njo povezanih težav ne ublažijo, pač pa posledice poslabšajo, zato je pomembno, da otrok dobro spozna, kako mu drugačne metode učenja omogočajo pridobivati znanje, kakršnega se nav-zemajo tudi drugi. V naši tehnološki dobi lahko npr. svoje zapiske beleži v računalnik, namesto da bi pisal itd. V nekaterih trenutkih se nam lahko zazdi, da dislektični otrok svojo »ustvarjalnost« uporablja za izrabljanje ali zlorabo svoje specifične učne težave. Tako mu mogoče njegovo odstopanje služi za to, da ga na ven še povečuje, išče sočutje in se poleni ter ne dokonča niti tistih nalog, katerim bi bil kos. Ko ga sreča pamet in se zave, da njegova težava ne sme biti vzrok za neznanje, ker je to le njemu v škodo, je včasih prepozno. Pogosto pa je treba tudi učitelje prepričevati, da so otrokove težave resnične in ne išče le potuhe. Situacija je zelo delikatna, saj se prav lahko zgodi, da občutek, da ga imajo za lenega, otroka zaustavi pri učnih dejavnostih, ker ga očitki motijo in ga ovirajo pri gradnji pozitivne samo-podobe. Tako se enostavno otrok odpove vsakemu naporu, da bi v učenje zastavil še kaj svojega. Večje znanje o disleksiji bi bilo v veliko pomoč tudi staršem in učiteljem. Učitelje bi bilo mogoče bolje usposobiti za delo z di-slektičnimi tudi tako, da bi bilo znanje o disleksiji vključeno v redni učiteljski izobraževalni sistem, ne le kot gola definicija specifične motnje, pač pa tudi kot poglobljen opis vzrokov in težav ter potrebnega specifičnega dela pri učenju. Da je problematika z disleksijo občutena in razširjena nam da slutiti že podatek, da je že pred 22 leti nastalo evropsko združenje za dislek-sijo, ki združuje nad 40 organizacij in 27 držav. V Italiji je dejavno italijansko združenje za disleksijo (www.ai-ditalia.org), v Sloveniji pa društvo BRAVO za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami pri Svetovalnem centru v Ljubljani (www.drustvo-bravo.si). Dislektični otrok pa je vsekakor (še bolj) potreben primerno dozira-nega ljubečega pristopa in neodsto-panja od zahtevnosti. Vsega mu ne smemo spregledati, obenem pa mora čutiti, da mu starši in učitelji stojimo ob strani in smo mu pripravljeni pomagati, da se bo lahko samostojno navzel sebi primernih učnih postopkov. Sprotni boljši učni uspehi bodo za tem naredili svoje v pravo in pozitivno smer. (jec) va. 6 Sobota, 28. novembra 2009 ITALIJA / politika - Predsednik republike zaskrbljen po četrtkovem Berlusconijevem nastopu Napolitano: Konec sporu med politiko in sodstvom! Pozitivni politični odzivi - Sodniki: Nočemo vojne, a ne moremo sprejemati napadov RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je zaskrbljen zaradi zaostritve spora med premierom Silviom Berlusconijem in sodstvom. Še zlasti ga je prizadel četrtkov nastop Berlusco-nija, ki je na seji predsedstva svoje stranke Ljudstvo svobode ponovno napadel del sodstva, češ da hoče vreči vlado, in dodal, da na tak način potiska državo »na rob državljanske vojne«. Zato je Napolitano včeraj ob koncu nekega sprejema na Kvirinalu nepričakovano sklical tiskovno konferenco, na kateri je pozval vse strani, naj ne dramatizirajo polemik. In to ne le razne politične opcije, ampak tudi in predvsem institucije. Predsednik je v tem sklopu poudaril, da »nič ne more vreči vlado, ki uživa podporo večine v parlamentu in ki sloni na enotnosti koalicije, kateri so državljani zaupali potrebno podporo za vladanje«. »Nujno je,« je nadaljeval državni poglavar, »da se vse strani samoobvladajo, kadar dajejo javne izjave, in da se sodne oblasti strogo držijo svojih nalog. Parlament pa je poklican, da v tvor-nejšem vzdušju obravnava predloge reforme za vzpostavitev boljšega ravnovesja med politiko in pravosodjem,« je zaključil. Napolitanove besede so pozdravili predstavniki vseh političnih strani, čeprav vsak s svo- jimi pripombami in komentarji. »To so modre besede,« je dejal predsednik senata Renato Schifani. Istega mnenja je bil predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, ki pa je poudaril, da je treba Napolitanovo sporočilo sprejeti v celoti. Pravosodni minister Angelino Alfano je menil, da gre za »modre in primerne besede«, vodja Severne lige Umberto Bossi pa je priznal, da bi se morali vsi umiriti. Oglasil se je tudi predsednik sindikata sodnikov in javnih tožilcev ANM Luca Palamara. »Z nikomer nismo v vojni, toda ne sprejemamo napadov,« je dejal. Njegovo stališče je podkrepil voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro, ki je menil, da sodniki ne smejo molčati, če parlament sprejema »kriminogene« ukrepe, kakršen je zakonski predlog za »skrajšanje procesov«. »To je kot da bi kirurgom jemali kirurški nož,« je pojasnil. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Ber-sani je v besedah predsednika republike razbral predvsem poziv k prozornemu soočenju v parlamentu, ki je osrednji organ italijanske demokracije, podpredsednica stranke Rosy Bindi pa je menila, da Napolitano poziva k večji razsodnosti predvsem tiste, ki sodstvo obtožujejo prevratni-štva in govore o nevarnosti državljanske vojne. Predsednik republike Giorgio Napolitano ansa politika Hard video z Mussolinijevo in Fiorejem? RIM - Po nedavni aferi, ki je prizadela predsednika Dežele Lazio Piera Marrazza, je italijansko politično sceno včeraj obogatilo novo poglavje o domnevnih hard videoposnetkih, na katerih so protagonisti politiki. Kot je poročal dnevnik Berlusconijeve družine Il Giornale, naj bi tokrat »krožil« po Italiji oz. redakcijah italijanskih medijev vroč video, na katerem nastopata Alessandra Mussolini in vodja skrajno desničarskega gibanja Forza Nuova Roberto Fiore. Dnevnik je vest povzel s spletnega neodvisnega networka Indy-media. Nekateri že vidijo v tem nov poskus izsiljevanja v luči prihodnjih deželnih volitev, drugi pa spreten način za brezplačno politično reklamo (Fiore bo kandidat za predsednika Lacija). »Ne vem, ali biti besna ali smejati se,« je povedala Mussolini, ki vsebine videa oziroma vesti o njegovem obstoju vsekakor ni zanikala. »To je smešna izmišljotina,« je po drugi strani ocenil Fiore, ki je tudi zanikal vest, da bi bili sedeži Forze nuove opremljeni z nadzornimi vi-deokamerami. sodstvo - Pojavlja se možnost, da bi ga obtožili sodelovanja z mafijo Prihodnji petek v Milanu proces proti Berlusconiju, a premiera ne bo RIM - Sodišče v Milanu je sklenilo, da se bo sojenje proti premieru Silviu Berlusconiju zaradi korupcije nadaljevalo 4. decembra. Sklep izhaja iz odločitve ustavnega sodišča, s katero je to v začetku oktobra razveljavilo zakon, ki je predsedniku vlade in še trem najvišjim politikom v državi zagotavljal imuniteto pred kazenskim pregonom. Berlusconi je obtožen, da je britanskemu odvetniku Davidu Millsu plačal 380.000 evrov v zameno za lažno pričanje na dveh procesih v devedesetih letih prejšnjega stoletja. Mills, sojenje proti kateremu je potekalo ločeno, je bil februarja v omenjenem primeru že obsojen na štiri leta in pol zaporne kazni, kar je prizi-vno sodišče potem potrdilo. Berlusconijev odvetnik Niccolo Ghe-dini je v odzivu na včerajšnjo odločitev sodišča že dejal, da se premier za prihodnji petek predvidene obravnave ne bo mogel udeležiti, saj na ta dan že poteka seja vlade. Postopek proti Berlusconiju v primeru Mills je bil ustavljen leta 2008, ko je desnosredinska vlada sprejela zakon, ki je Berlusconiju in še trem najvišjim politikom v državi zagotavljal imuniteto pred kazenskim pregonom v času mandata. Z oktobrsko odločitvijo ustavnega sodišča, da je zakon protiustaven, so postopki proti premieru znova stekli. Poleg omenjenega sojenja se bo predvidoma 18. januarja proti Berlus-coniju nadaljevalo tudi sojenje zaradi suma davčne goljufije in poneverbe pri nakupu pravic za predvajanje ameriških filmov s strani Berlusconijeve televizijske mreže Mediaset v 90. letih minulega stoletja. Berlusconi je že večkrat zanikal kakršnekoli prestopke in trdi, da je žrtev političnega maščevanja, ki ga vodijo »rdeči« sodniki in tožilci. Slednje je z ostro kritiko znova napadel v četrtek na srečanju vodstva svoje stranke Ljudstvo svobode. Berlusconi je posvaril pred sodniki, ki so pod političnim vplivom in želijo spodne-sti vlado. Del sodnikov je ubral prevratni-ško pot, ki bi lahko državo pripeljala na rob »državljanske vojne«, je četrtkove besede Berlusconija povzel eden izmed udeležencev srečanja. Sicer pa se Berlusconi na četrtkovi seji ni nanašal le na milanske sodnike. Izrecno je omenil tudi možnost, da ga bodo v bodoče tožili zaradi sodelovanja z mafijo in še hujših stvari. V zadnjih časih namreč več mafijskih skesancev trdi, da naj bi Berlusconi s svojim sodelavcem Mar-cellom Dell'Utrijem na začetku 90. let prejšnjega stoletja mafiji celo naročil, naj sproži val atentatov, do katerih je dejansko prišlo v Rimu, Firencah, Milanu in drugod. To naj bi mu olajšalo vzpon na oblast, od česar naj bi potem imela korist tudi mafija, še zlasti mafijci v strogem zaporu. Ker pa Berlusconi obljube ni držal, naj bi se mu zaprti mafijci zdaj maščevali. delo in sociala - Predlog Severne lige Omejiti dopolnilno blagajno za tujce MILAN - Delavci, ki niso italijanski državljani oz. državljani članic Evropske unije in ki izgubijo zaposlitev, naj imajo v letu 2010 pravico le do šestih mesecev koriščenja dopolnilne blagajne. To predlaga Severna liga, katere poslanec Maurizio Fugatti je s tem v zvezi v komisiji za proračun poslanske zbornice vložil popravek k finančnemu zakonu za prihodnje leto. Za Fugattija je treba najprej poskrbeti za Italijane, saj so sredstva omejena in če bi se gospodarska kriza nadaljevala, bi lahko prišlo do trenj med italijanskimi in tujimi brezposelnimi, ki bi se skupaj znašli na cesti, kot se že dogaja na italijanskem severu: »Zato moramo zaščititi najprej Italijane. Če dela ni, bo tu ostal tisti, ki delo ima oz. tisti, ki ima do- polnilno blagajno, v nasprotnem primeru pa se vrne domov. Jav-nomnenjske raziskave nam kažejo, da se je veliko tujcev odločilo za vrnitev,« je dejal Fugatti. Na odzive ni bilo treba dolgo čakati, saj se je takoj oglasila na-čelnica poslancev Demokratske stranke v komisiji za proračun Sesa Amici, ki je popravek Severne lige označila za »očitno protiustavnega« in izrazila prepričanje, da ga predsedstvo poslanske zbornice ne bo sprejelo. Amicijeva je Severni ligi tudi očitala, da izrablja hud socialni problem brezposelnosti za predlaganje neomikanih in rasističnih določil. Zvezni tajnik sindikata Cgil Fulvio Fammoni pa je pobudo označil za ksenofobno in »pravcato juridično neumnost« ter za »očitno ščuvanje k delu na črno.« ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Začetek Berlusconijevega zatona in Finijevo nasledstvo v medijih pa tudi dopisi o Eniju, Googlu in čokoladi Sergij Premru Fini pripravlja »l'apres-Berlusco-ni«, to se pravi nasledstvo, je naslov švicarskega Le Temps, ki se sprašuje, če se res v okviru italijanske desnice pripravlja zarota. Že dalj časa se množijo kritike predsednika poslanske zbornice Finija na račun politike predsednika vlade Berlusconija. 57-letni Fini je očitno razumel, da bo z zatonom »berluscon-izma« kmalu napočil njegov trenutek. Preden bo uresničil svoje ambicije, pa bo moral premostiti marsikatero oviro, tudi znotraj lastne stranke, meni franko-fonski dnevnik iz Ženeve. Od dveh najpomembnejših španskih dnevnikov, El Pais in El Mundo, je slednji bolj konservativno usmerjen. V dopisih iz Italije pa je zelo kritičen do desne opcije. Tokrat posveča pozornost vladnemu zakonskemu predlogu, po katerem naj bi procesi trajali največ 6 let za vse tri stopnje oz. po dve leti za vsako. V nekaterih sodnih okrožjih bi rako zastarala oz. bila izbrisana polovica procesov, ki jih trenutno vodijo, piše madridski časopis na podlagi izračunov italijanskega združenja sodnikov. Pravosodni minister sicer zagotavlja, da jih bo izbrisanih en sam odstotek. Če gre torej za en sam odstotek, potem kakšen smisel ima taka reforma, pravi Di Pietro, ki ga navaja El Mundo. O Berlusconiju še dva avstrijska dnevnika. Salzburger Nachrichten ugotavlja, da od kar je na začetku prejšnjega meseca ustavno sodišče zavrnilo zakon, ki bi Berlusconiju zagotavljal imuniteto, premier zasleduje s pravo obsedenostjo en sam cilj: kako se končno znebiti sodnih postopkov. Premier se v ta namen poslužuje vseh sredstev in ga niti preveč ne briga, ko brezobzirno daje vtis, da zahteva, ker je, z razliko od sodnikov, izvoljen od ljudstva, posebne zakone, ki so njemu v korist, piše salzburški časopis. Der Standard pa ugotavlja, da sodniki in procesi, zadržanje nekaterih poslancev njegove stranke in celo film o njegovem spolnem življenju, spravljajo Ber-lusconija ob dobro voljo. V senatu razpravljajo o 19. zakonskem predlogu, ki naj zavaruje premiera pred sodnimi postopki, čeprav bi s tem zapadlo tudi veliko drugih procesov. Skesanec ga obtožuje stikov z mafijci, ministra Tremonti in Brunetta se kregata, Fini je bolj priljubljen kot sam premier, vlada se v parlamentu mora zatekati k zaupnicam, napovedujejo težave s kandidatom na deželnih volitvah v Kampanji. Pa tudi znamenita escort - to je prostitutka - DAd-dario objavlja knjigo z vsebino, ki žuli premiera, morda pa bodo celo posneli film o premierovih vročih nočeh. Novo rimsko cesarstvo, piše The Economist glede italijanske naftne družbe Eni. Italijanski velikan, ki rase, medtem ko drugi hujšajo. je prevzel črpališča v Ugandi, napovedal je odkritje plinskih nahajališč na dnu morja pred Venezuelo in deluje na komaj odkritem nahajališču v Kaspijskem morju. Leta 2012 bo Eni črpal dnevno 2,1 milijona sodov nafte, lani pa jih je 1,8 milijona. Poleg uspehov pa londonski gospodarski tednik omenja tudi nekaj problemov: v Kazahstanu beležijo zastoj, zadolženost je visoka, dividende so se znižale, večajo se pritiski, da bi ločili delovanje na naftnem področju od plinskega, kot tudi pridobivanje plina od distribucijske mreže. Verjetno ne bo prišlo do večjih sprememb: država je lastnik 30 odst. delnic in ne kaže namena, da bi karkoli spreminjala. V devetčlanskem upravnem svetu je imenovala šest predstavnikov, od katerih so trije vezani na Berlus-conijev imperij, četrti pa je iz vrst Severne lige. Sam poverjeni upravitelj Scaroni je delničar Berlusconijevega Milana, poroča Economist. Milansko tožilstvo je zahtevalo zaporno kazen za šest voditeljev družbe Google Italia, piše The New York Times, ki jim grozi od 6 do 12 mesecev zapora. Obtoženi so sodelovanja pri obrekovanju in kršenju pravice do osebne privacy, morebitna obsodba bi lahko privedla do pomembnih sprememb odnosa do inter-netnega delovanja Googla v Italiji in celo po vsej Evropi. Zaradi nemarnosti naj bi namreč omogočili, da so na spletnih stra- neh naložili filmski posnetek, na katerem je bilo videti, kako so v razredu nadlegovali in mučili prizadetega sošolca. Google se zagovarja, da so posnetek odstranili, čim so jih obvestili o prisotnosti neprimernega materiala, tožilstvo pa trdi, da so bili seznanjeni z vsebino kar precej časa, preden so ga spravili iz obtoka. Za konec pa še nekaj sladkega. Bo italijanski Ferrero ugriznil angleškega Cadbury? Se gospa Valeria strinja? Vprašanji postavlja Le Monde v dopisu o razvoju italijanskega proizvajalca čokoladnih proizvodov. Od leta 1949, ko je prevzel vodstvo družinskega podjetja, se za strateške sklepe danes 85-letni Michele Fer-rero redno naslanja na mnenje Valerie, izmišljene povprečne potrošnice. Valeria je »odobrila« vrsto uspešnih proizvodov, kot so Mon Chéri, Nutella in Kinder. Sedaj pa turinsko podjetje preverja nakup angleške živilske industrije Cadbury, kar bi privedlo do pomembnih sprememb v uveljavljenem a doslej tradicionalnem italijanskem podjetju, piše pariški popoldnevnik. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu pokrajina - Predstavili 18 čezmejnih projektov v okviru evropskega programa 2007-2013 Dobra volja (politična) je najbolja Med strateškimi glavna projekta Kras-Carso in Sigma2 - Odločitev o financiranju pred koncem leta procesov SIJ Ji Tržaški krožki DS hono danes deli • •• 1 4 Sobota, 28. novembra 2009 APrimorski ~ dnevnik 50 milijonov za Katinaro Tržaški deželni svetniki Ljudstva svobode Bucci, Camber, Marini in Tono-ni so izjavili, da bo deželna vlada v finančnem zakonu namenila 50 milijonov evrov za obnovo bolnišnice na Ka-tinari. Po mnenju deželnega svetnika DS Sergia Lupierija je FJK zapostavila Katinaro, ki bo morala za denar počakati na leto 2011, v prid Pordenonu. Pokrajinska uprava je včeraj predstavila skupno 18 projektov čezmejnega sodelovanja, ki so jih skupaj s partnerji vložili v okviru dveh evropskih razpisov za čez-mejne projekte evropskega programa sodelovanja 2007-2013. Od teh je bilo deset »strateških« in njihova vrednost presega poldrugi milijon evrov, medtem ko sodi ostalih osem v t.i. standard tipologijo, ki jemlje v poštev projekte »vredne« od 150 tisoč do 1,5 milijona evrov. Vseh 10 strateških projektov je že prestalo prvo selekcijo (skupno je bilo vloženih 86 projektov) in so zdaj vsi vključeni na seznam zadnjih 41 projektov, o katerih naj bi se pristojni tehnični sekretariat izrekel še pred koncem leta. Takrat bo v bistvu znano, kateri projekti bodo dobili finančna sredstva in kateri ne. Za oba razpisa je na razpolago skupno 101.176.470 evrov, je na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci povedal podpredsednik in pristojni pokrajinski odbornik Walter Godina, ki se je pohvalno izrekel o pristojnem pokrajinskem uradu. Tega je ustanovila zdajšnja pokrajinska uprava ob začetku mandata (in sad opravljenega dela so predstavili prav včeraj), saj - kot je poudaril Godina - tak urad prej sploh ni obstajal. Pa čeprav je med prejšnjo pokrajinsko upravo Slovenija postala članica Evropske unije (in to se je tudi vedelo že leta prej). O vstopu Slovenije v EU se je mnogo govorilo, toda poglavitno je izkoriščati priložnosti, ki jih ponuja EU, pravi Godina. Temeljno je v bistvu uspešno lobiranje v iskanju skupnih interesov, kar se v primeru omenjenih projektov odraža v prizadevanju za razvoj in konkurenčnost ozemlja. Dobra volja, predvsem politična, je skratka najbolja. Pri projektih sodelujejo partnerji z dveh velikih območij, in sicer Slovenija na eni strani ter deželi FJK in Veneto in nekatere pokrajine dežele Emilija-Romagna (predvsem Ferrara in Ravenna) na drugi. Pokrajina Trst je lider pri treh standard projektih in partner pri ostalih. Pri dveh pomembnih strateških projektih Kras-Carso in Sigma2, katerih nosilki sta Občina Sežana oz. Univerza na Primorskem, pa je Pokrajina Trst tudi koordinator vseh italijanskih partnerjev. Naj omenimo, da se je pokrajinska uprava za izdelavo mnogih projektov obrnila na podjetje Euroservis, ki si je uveljavilo na ustreznem razpisu. Čezmejne projekte je predstavil pokrajinski podpredsednik in pristojni pokrajinski odbornik Walter Godina kroma Namen domala vseh projektov je ovrednotenje in razvoj ozemlja s pomočjo ukrepov na več področjih, od kmetijstva do prostorskega načrtovanja, izboljšanja prometnic in čezmejnih povezav, socialnih politik, delovnih politik, kulture, okolja in socialnega zadružništva. Med strateškimi sta, kot rečeno, Kras-Carso in Sigma2. Namen prvega je med drugim razvoj Krasa na obeh straneh meje na osnovi skupnih čezmejnih strategij. Pri tem sodelujejo vse občine tržaške pokrajine, večina občin na slovenskem Krasu in Pokrajina Gorica, projekt pa predvideva še zlasti strukturne posege, je poudaril Go-dina. Drugi je nadaljevanje projekta Sigma in je njegov prvenstveni namen zaščita biorazličnosti na čezmejnem območju in med drugim ustanovitev središča za sredozemske kulture s sedežem v Izoli. Pokrajinska uprava je nenazadnje še prijavitl tri standard projekte na kulturnem področju (projekt DICE), na področju okolja in promocije ozemlja in predvsem Deželnega naravnega rezervata doline Glinščice (Green link) ter za spodbujanje izmenjave delovnih izkušenj na čezmejnem območju (projekt Giplis). A.G. Tržaški krožki DS bodo danes delili informativno gradivo o zakonskem predlogu za skrajšanje procesov, ki ga je vlada komaj vložila v parlamentu. Člani krožkov bodo na križišču med Ul. dante in Ul. S. Nicolo od 16. do 19. ure. Dipiazza: Uplinjevalnik izredna priložnost za Trst »Plinski terminal, ki ga namerava zgraditi podjetje Gas Natural v Ža-vljah, je za mesto izredna priložnost.« To je izjavil včeraj župan Roberto Di-piazza in poudaril, da Italija in Trst te priložnosti ne smeta izgubiti. Spomnil je tudi, da imajo v Franciji mnogo nukleark, »medtem ko v Trstu vselej zavračamo vse«. Podtajnik pri ministrstvu za okolje Roberto Menia pa je opozoril, da ministrska ocena vsebuje tudi vrsto predpisov, brez upoštevanja katerih ni mogoče graditi upli-njevalnika, vsekakor ima tudi sam ves interes zahtevati pojasnila, ki jih je pripravljen tudi javno nuditi. uplinjevalnik - Poziv Gabrovca (SSk) po izsledkih izvedencev Tondo naj ustavi postopek Dokumentacija vsebuje makroskopske napake - Italija vrednot o politični volji, kiji ni mar za varnost občanov »Predsednik dežele FJK Renzo Tondo naj takoj ustavi postopek za izgradnjo novega plinskega terminala v Tržaškem zalivu; to velja še toliko bolj po zadnjih ugotovitvah in izsledkih slovensko-italijanskega tehničnega omizja.« Tako se glasi poziv deželnega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca predsedniku dežele Tondu, potem ko je pred dnevi na problematiko opozoril s svetniškim vprašanjem, na katerega je odgovoril odbornik za okolje Elio De Anna, ki je, piše v Gabrovčevem sporočilu za javnost, najprej dejansko potrdil hude pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki jih vsebuje dokumentacija družbe Gas Natural, pozneje pa je delno spremenil stališče, »morda po navodilu iz rimskih soban,« navaja deželni svetnik SSk. Slovenski in italijanski izvedenci, ki so opravili raziskave na pobudo gasilskega sindikata Uil-Pa, izsledke pa v četrtek predstavili javnosti, so po Gabrovčevem mnenju zelo jasni, saj dokumentacija vsebuje »makroskopske napake, ki popolnoma izneverjajo ocenjevanje in odločanje o načrtu, in si torej zasluži negativno mnenje oz. zavrnitev,« navaja Gabrovec, ki dodaja, da vse to potrjuje nasprotovanje Slovenije terminalu ter da je tudi več kot zadosten razlog, da se vsi, ki imajo nalogo odločati, resno zamislijo. Gabrovec meni, da bi bil uplinje-valnik na tem območju prava grožnja za celotno mesto Trst in njeno okolico, škodil bi delikatnemu in že močno načetemu morskemu ekosistemu Tržaškega zaliva ter ne bi koristil pristaniškim in turističnim namembnostim, zato poziva Tonda, naj bo »glasnik interesov Trža- čanov« in naj spodbudi ministrstvo za okolje k zaustavitvi načrta. V zvezi z vprašanjem uplinjevalnika sta se oglasila tudi deželni in pokrajinski koordinator Italije vrednot Paolo Bassi in Mario Marin, za katera je jasno, da obstaja politična volja, ki ji ni mar za varnost občanov in za pristaniško dejavnost. Stranka bo v italijanskem in evropskem parlamentu ter v deželnem svetu FJK zahtevala odgovore glede dokumentacije, preverila pa bo še, ali pri vsem tem gre tudi za kaznivo dejanje. Obenem upa, da Deželno upravno sodišče FJK, ki je prejelo že več prizivov proti uplinjevalniku, ne bo zamrznilo postopka, saj bi po mnenju Italije vrednot s tem dalo novo možnost »tistim, ki so s predložitvijo očitno ponarejenih dokumentov gotovo delali v slabi veri.« zgoniški občinski svet - Skupščina odobrila obnovitev konvencije z repentabrsko občino Zgonik: desnici ni po godu urad za ozemlje Svetnik Zigante nasprotoval obnovi konvencije - Župan Sardoč ga je podučil, zakaj je urad za razvoj kraškega ozemlja potreben Desnici v zgoniški občini ni po godu urad za razvoj kraškega ozemlja, ki deluje v sodelovanju z repentabrsko občino. To je prišlo na dan med zadnjo občinsko sejo. Občinska uprava župana Mirka Sardoča je predlagala obnovitev konvencije med obema občinama za upravljanje urada. Ta zapade konec leta, uprava je predlagala naj bi jo obnovili za nadaljnja tri leta. Predlog je naletel na nasprotovanje svetnika Pola za Zgonik Denisa Ziganteja. Ta je namignil, da bi bilo treba v okviru varčevalnih ukrepov ukiniti urad za razvoj kraškega ozemlja. Dejal je, da ne pozna pristojnosti tega urada in niti doseženih rezultatov. Zato bi bilo treba počakati z obnovo konvencije in presoditi, ali je urad sploh potreben, ali ne. Župan Sardoč je »obžaloval, ker svetnik Zi-gante ne vidi potrebe in razvojne možnosti, ki jih za kraško območje lahko nudi urad.« Za tem mu je postregel z nekaterimi zgovornimi podatki. Urad za razvoj kraškega ozemlja se je v preteklih treh letih ukvarjal in dejansko upravljal evropske projekte Spoznaj Kras (vreden 880 tisoč evrov), Kraški okraj (vreden 120 tisoč evrov) in Ogenj brez meja (20 tisoč evrov), sedaj pa ima »na zalogi« še dva projekta, in sicer Kraški okraj 2 in Marmor v skupni vrednosti poldrugega milijona evrov. Pri vseh teh projektih so sodelovale številne občine s tostran in onstran meje, pa tudi znanstvene institucije, kot je na primer univerza v Padovi. »Težko je priti do rezultatov, če nimaš osnovne podlage, znanja. To ni mogoče doseči samo po politični poti,« je Zi-ganteja podučil kraški župan. Za Sardoča in njegovo upravo predstavlja kraško območje priložnost za naravni, gospodarski in turistični razvoj, ki jo je treba izkoristiti. Prav zato so potrebni ljudje in strukture, ki se na to spoznajo. Urad, ki ima domicil na zgoniški občini pa je s svojim znanjem na razpolago tudi drugim bližnjim občinam, kot so de-vinsko-nabrežinska, dolinska in miljska. Zigante je razumel, da naj bi bil urad »izvedenec za evropsko zakonodajo,« ki naj bi se »znašel v njenih meandrih, kar je hvalevredno«. Vztrajal pa je, da bi lahko podobno dosegli z zunanjimi sodelavci, ki naj bi se lotili »posameznih argumentov«. Ob koncu je izjavil, da ga župan »ni prepričal«. Sardoč mu je pojasnil, da se urad ne ukvarja izključno z evropskimi projekti. Spoprijema se z omejitvenimi ukrepi evropsko zaščitenih območij ter se v tej zvezi sooča z deželnimi upravitelji. Med drugim sodeluje pri deželnem omizju za pripravo upravnih načrtov zaščitenih območij. Gre torej za strukturo in izvedenca, ki predstavlja za kraško ozemlje bogastvo in je v prid celotni skupnosti. Ziganteju tudi to dopolnilo ni zadostovalo. Na glasovanju se je izrekel proti Mirko Sardoč i obnovitvi konvencije. Vsi I ostali svetniki večine in opo- kroma zicije so glasovali za. Občinski svet je nadalje odobril rebalans proračuna za leto 2009. Ta med drugim predvideva 10 tisoč evrov za financiranje stroškov izrednega vzdrževanja občinskih nepremičnin, povečanje sredstev Irap za 2 tisoč evrov, povečanja sredstev za odpravo posebnih odpadkov za 8.500 evrov in za vzdrževanje javne razsvetljave za 7 tisoč evrov. Skupek 17.500 evrov višjih izdatkov bo občina uravnovesila z zmanjšanjem sledečih izdatkov: nakup dobrin za splošne službe (tisoč evrov), čiščenje županstva (1.300 evrov), informatizacija (2.700 evrov), zunanja sodelovanja (2.700 evrov), nakup dobrin za demografsko službo (1.200 evrov), koncesionar davčne službe 1 (2.500 evrov), zaposlitev izrednega osebja (6.500 evrov). | Občinska skupščina je I nato soglasno odobrila smernice za upravljanje poslopja pokrajinskega centra za ovrednotenje kmetijsko-živilskih proizvodov, znanega z imenom vinoteka. Konvencija za Jjta ' upravljanje objekta zapade ko- nec leta. Občinska uprava je predlagala, naj poslopje še naprej upravlja zunanji upravitelj, ki naj bi ga določili z javnim natečajem. Ob tem so bile zastavljene smer-nice.Upravitelj mora obvezno razstavljati vsa vina z zaščitenim poreklom Tržaške pokrajine; nadalje mora posvečati posebno pozornost promociji ostalih tipičnih prehrambenih izdelkov (olje, sir, med ...); dvorana v prvem nadstropju in prireditveno dvorišče pa mora biti za največ 12 dni letno na razpolago prireditvam, ki jih organizira in podpira občina. Občinski svetnik Slovenske skupnosti Dimi-tri Žbogar je poudaril, da mora ostati center v lasti občine, važno pa je, da je struktura odprta. Smernice so bile odobrene soglasno. M.K. 8 Sobota, 28. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / OBČINA TRST - Kljub razhajanjem v desnosredinski večini Občinski svet: desanta na Dipiazzovo upravo ni bilo Sasco (UDC) sinoči osamljen - Župan Dipiazza: »Dajte mi nezaupnico, in odidem!« Tresel se je Sasco, rodil se je ... nič! Tak je bil pregovorni razplet sinočnje seje tržaškega občinskega sveta. Na predvečer seje, na kateri bi morali odobriti rebalans proračuna, je občinski svetnik sredinske UDC Roberto Sasco »opozoril« desnosredinsko večino, da zadnje mesece »sopiha«, in namignil, da bi bili brez resnega soočenja »priča velikim političnim težavam,« kar naj bi vodilo k predčasnim volitvam. Sinočnja seja je bila prvi preizkusni kamen Sascovih namer. Desnosre-dinska večina se je že pri izvolitvi treh občinskih revizorjev razcepila. Forza Italia in Nacionalno zavezništvo sta (ob podpori Dipiazzove liste) izvolila svoja predstavnika Maria Giamporcara in Micheleja Nastija, opozicija je enotno podprla Ave Chinetti. Svetnika Severne lige sta glasovala za Giuseppeja Rig-hija, Sasco Maurizia Lavagninija, ki pa nista prodrla. Med razpravo o rebalansu je Sas-co zanemaril tehnično plat odloka in se osredotočil na političnega. Ocenil je, da zadnje tri mesece občinska uprava tava, saj se je število pomembnih odobrenih ukrepov od septembra dalje znižalo. Izjavil je sicer, da se UDC zavzema za »upravno stabilnost«, za kar pa je potrebno soočenje v večini, pri katerem naj bi bile soudeležene vse koalicijske sile. Kljub tem pomislekom je najavil podporo finančnemu dokumentu. Odgovoril mu je sam župan Di-piazza. »Če me boš ti poslal domov, se ti bom zahvalil. V županskem delu sem užival, dobro sem se imel, čeprav mi je svetnik Ukmar vsak dan telefoniral že ob pol osmih zjutraj. Ampak, ne grozite mi. Zahtevajte nezaupnico in me pošljite domov,« je odkrito izzval tiste, ki mu strižejo po večini. Svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič se je strinjal s Sascovo oceno o zmanjšanem delovanju mestne uprave in pozval župana, naj pač izpusti iz rok enega od dveh zelo zahtevnih resorjev (javna dela ali ur-banistiko). Rebalans proračuna, ki ga je predložil odbornik za finance Giovanni Battista Ravida, je bil odobren z 22 glasovi svetnikov desnosredinske večine. Proti je glasovalo 12 svetnikov levosre-dinske opozicije, štirje svetniki - Minisini (mešana skupina), Pellarini, From-mel in Porro (tako imenovani Bandel-lijevi privrženci) pa so se vzdržali. M.K. ulica economo - Karabinjerji zaprli nočni lokal Punto G Plesalke ... in še marsikaj Upravitelji ponujali strankam spolne odnose z dekleti - Sedem ljudi osumljenih spodbujanja in izkoriščanja prostitucije Si ■ Poklic brhkih deklet, ki so v nočnem klubu Punto G (v Ulici Economo 12/1) zabavala goste s svojimi erotičnimi akrobacijami, lap dance plesi in striptizi, je imel še skrito plat. Upravitelji in njihovi prijatelji so gostom predlagali drugo vrsto zabave z vnaprejšnjim plačilom. Spremljali so jih v mirnejše sobe, t. i. priveje, kjer so striptizete iz Romunije, Madžarske, Češke in Slovaške ponujale spolne usluge. Cena je bila 50 evrov za deset minut, sto za dvajset itd. Karabinjerji iz Ul. Hermet so zbrali dovolj dokazov in po nalogu javnega tožilca Federica Frezze preventivno zasegli klub (na sliki Kroma), sedem ljudi (pet moških in dve ženski) pa prijavili zaradi spodbujanja in izkoriščanja prostitucije. Na spisku preiskovanih so italijanski državljani D. C. (34 let) iz Tržiča, L. M. (26) iz Gorice, G. B. (32), G. R. (47) in R. T. (41) iz Trsta, pa še romunska državljanka A. G. B. (26) iz Vidma in makedonski državljan E. B. (34) iz Trsta. Pred leti se je nekaj podobnega dogajalo v sosednjem klubu Ottaviano Augusto, na istem območju starega mesta pa najdemo še kavarno »zgoraj brez« Principessa Ba-ciocchi in trgovino s seksi artikli. Očitno je na tem koncu mesta še prisoten duh starih časov, ko so se pod Sv. Vidom potepali in veseljačili razposajeni mornarji ... Zaseg rib v šoli Tržaška pristaniška kapitanija vseskozi pozorno nadzoruje preprodajo rib, rakov in školjk, saj je to področje podvrženo strogim predpisom. Sveže jedi morajo namreč biti zdrava in shranjena v dobrih higienskih razmerah. Nazadnje so inšpektorji kapitanije v Trstu skupaj s policijo zasegli večjo količino rib v super-marketu in osnovni šoli. Lastnik prodajalne bo moral plačati 7000 evrov globe, ker je ponujal meso rakovih klešč, medtem ko je bilo v proizvodu rakovega mesa bore malo. V neki osnovni šoli pa so našli tri kilograme zamrznjene ribje jedi, na kateri ni bilo nobene etikete ali oznake z informacijami o proizvajalcu in zapadlosti. Ribe so zasegli, globa znaša 1500 evrov. Policija iskala mamila Policija je na trgih Goldoni in Garibaldi v krajšem obdobju pregledala 80 ljudi, agenti so iskali mamila. Rezultat je bil sledeč: pri treh mladih med 20. in 25. letom so odkrili manjše količine hašiša, zaradi česar bodo njihova imena posredovali Pre-fekturi, ki ima seznam porabnikov drog. Med pregledovanjem so policisti naleteli tudi na nezakonitega priseljenca, ki so ga v Modeni že septembra izgnali iz Italije. pridržana Negovalka udarila starostnico V poslopju v središču Trsta je stanovalce v četrtek popoldne prestrašil krik, ki je prihajal iz stanovanja 94-letne sosede. Odtipkali so številko 113, posegli so policisti openske postaje, katere pristojnosti segajo do mestnega središča. Policisti so na stopnišču poslopja srečali odhajajočo 45-letno ukrajinsko državljanko. Ustavili so jo, preden bi zbežala. Ukrajinka, ki je kot negovalka v službi pri gospe, jih je morala pospremiti v pravo nadstropje. V stanovanju je bila nekoliko poškodovana starostnica. Izvedeli so, da je negovalki po ponovni graji prekipelo, po stanovanju je zmetala (in razbila) več predmetov, udarila pa je tudi gospo. Slednji so v bolnici izdali nekajdnevno prognozo. Negovalki pa je še drugič zavrelo na kvesturi, ko so jo fotografirali. Zaradi nasilnega vedenja so jo pridržali in prijavili. miramarski drevored - Včeraj zjutraj okrog 8.1 5 Čelno trčenje s tovornjakom, za voznika pridržana prognoza V času najgostejšega jutranjega prometa se je včeraj ob 8.15 na Miramarskem drevoredu pripetila huda prometna nesreča. Pri hišni številki 72, približno v višini lokala Terrazza mare, sta čelno trčila avtomobil volkswagen polo in večje dostavno vozilo iveco. Avtomobil je vozil proti Trstu, tovornjak proti Miramaru. Eno od dveh vozil, po vsej verjetnosti avtomobil, je prestopilo črto, ki razmejuje vozna pasova, trčenje je bilo silovito. Polo se je obrnil okoli svoje osi in še enkrat trčil v iveco, tokrat v zadnji del. Polo je bil uničen (foto Kroma), služba 118 pa je oba voznika prepeljala v kati-narsko bolnišnico. Huje se je poškodoval 59-letni avtomobilist G. G. V. iz Trsta, ki ima pridržano prognozo. Voznik tovornjaka, 63-letni G. C. M. iz pordenonske pokrajine, bo okreval v desetih dneh. Prišlo je do večjega prometnega zastoja, vzroke nesreče (šlo je za drzno prehitevanje ali pa za nepazljivost) ugotavlja tržaška občinska policija. muslimani - Včeraj dan žrtvovanja ejd al-adha oz. kurbanski bajram V Meki romarji, v Trstu obred in družabnost Tržaška muslimanska skupnost se je zbrala v prostorih sejmišča - Imam Salim Mesbah: Iskati moramo enotnost, dobre zakone pa lahko ustvarjajo samo ljudje, ki ljubijo bližnjega Zakuska po verskem obredu kroma Muslimani so včeraj po celem svetu praznovali vrhunec romanja v svete kraje islama. Medtem ko so romarji v Meki kamenjali hudiča, obkrožali Kaabo in pred svetim mestom hodili od griča do griča, so tukajšnji muslimani obeležili ejd al-adha oz. »praznik žrtvovanja« (v turškem svetu je to kurbanski ali hadžijski bajram) v prostorih tržaškega sejmišča. Dan je povezan z Abrahamovim žrtvovanjem, prihaja pa dva meseca in deset dni po ramadanu. Kakih štiristo vernic in vernikov različnih narodnosti - Senegalci, Arabci, Turki, Kurdi, Iranci, Bosanci, Albanci itd, nekateri oblečeni v barvita tradicionalna oblačila, drugi v kavbojkah in srajci - se je zjutraj zbralo v hali, kjer jih je v italijanščini nagovoril krajevni imam Salim Mesbah. Pred meseci se je v Italiji vnela polemika, ker so nekateri politiki predlagali, naj bodo vse pridige v italijanskem jeziku. V Trstu se to dogaja že dve desetletji, ker nekateri verniki ne obvladajo arabščine, vsi pa se hočejo integrirati v tukajšnjem okolju. Imam Mesbah je včeraj poudaril enotnost vseh muslimanov, ki se morajo v okviru umme (svetovne islamske skupnosti) potegovati za skupen načrt, tj. za boljši svet, ki temelji na pleme- nitih vrednotah. »Danes so se v Meki zbrali trije milijoni vernikov, ki imajo skupen cilj,« je dejal. V svoji pridigi je tudi omenil, da so za sožitje in dobrobit potrebni dobri zakoni, politiki pa naj vedo, da ustvarjajo dobre zakone samo ljudje, ki ljubijo bližnjega. Navzoče je pozdravil tudi predsednik muslimanskega kulturnega centra Sa-leh Igbaria. Obredu je sledila družabnost. Mize so bile obložene s slaščicami in pijačami, ki so jih prinesli sami verniki. Imam Salim Mesbah, ki je po rodu Alžirec, nam je pojasnil, da praznujejo muslimani vrhunec in hkrati konec romanja v Me-ko oz. hadža. Hadž je eden petih stebrov islama (ostale dolžnosti dobrega muslimana so izpovedovanje vere v enega boga Alaha in preroka Mohameda, pet dnevnih molitev, dajanje miloščine revnim in post v času meseca ramadana). Verniki so včeraj po celem svetu žrtvovali živali in jih poslali revnim. V Alžiriji gre tretjina živali družini, tretjina gostom, preostalo pa revežem. V Italiji je to težje uresničiti, zato darujejo verniki denarne prispevke, je povedal Mesbah. Ker je ejd al-ad-ha letos sovpadel s petkom, muslimanskim dnevom molitve, je bil včeraj opoldne še drugi verski obred. (af) / TRST Sobota, 28. novembra 2009 9 narodni dom - Predvajanje filma Trst je naš »Še vsakič se zahvalim Frattiniju za brezplačno reklamo« Zaradi izrednega števila gledalcev so morali organizatorji dvakrat zavrteti film (prvič z italijanskimi podnapisi) »Na vsaki predstavitvi filma se zahvalim italijanskemu zunanjemu ministru Frattiniju za brezplačno reklamo moji diplomski nalogi.« Tako je sinoči v prepolnem Narodnem domu novinarki Poljanki Dolhar hudomušno zaupal mladi Žiga Virc, ki je na vrat na nos zaslovel kot režiser filma Trst je naš. Film, ki je bil deležen prenagljenih kritik s strani tržaških desničarskih krogov (in nepotrebnega posega zunanjega ministra), so sinoči predvajali tudi v samem mestnem središču, kjer je bil seveda, podobno kot druge, deležen izrednega zanimanja. Velika dvorana je bila natrpana že veliko pred začetkom, zato so se združeni slovenski in italijanski organizatorji - Slovenski klub, NŠK, SKD Valentin Vodnik, tržaški AR-CI, Krožek Metropolis in Knulp - odločili za dvojno predvajanje kratkometražca (izpadel je napovedani posnetek o zakulisju snemanja), ki so ga prvič zavrteli z italijanskimi podnapisi, za katere je poskrbel Goran Čuk. Po prvem predvajanju res simpatičnega in ironičnega 27-minutnega filma o skupini partizanskih nostalgikov, ki se odloči, da bo osvobodila Trst in rešila krivice iz druge svetovne vojne, se je za mikrofonom oglasil sam režiser. V pogovoru z novinarko Dolhar sta se dotaknila marsikaterega aspekta filma, od izbire naslova, ki ni želela biti nikakršna provo-kacija, pač pa le prikaz mladinskega pogleda na partizansko epopejo, do finalne scene, ko hčerka protagonista zajaha konja in s titovko na čelu zavihti jugoslovansko zastavo; čeprav mladi niso obremenjeni s preteklostjo, zgodovine, vrednot partizanske borbe in poguma pa ne gre pozabiti, je dejal Virc. Zanimivo pa je bilo tudi slišati, kako se je pravzaprav rodila premiera filma v Sežani. Slednja je namreč morala biti le projekcija za ekipo na domu igralca Gojca. Slednji je takrat predlagal, da bi si jo raje ogledali v dvorani Kosovelovega doma in na ogled povabijo še vaščane: po Sežani so razobesili nekaj plakatov in ... zgodilo se je to, kar si Virc sploh ni pričakoval. Kaj pa so pričakovali policisti in orožniki, ki so sinoči polnoštevilno stražili Narodni dom? (sas) »Lepo je, da smo kar dvakrat napolnili dvorano Narodnega doma,« je bil sinoči navdušen Žiga Virc, ki je nato zbežal v Portorož, kjer sta ga čakali še dve projekciji filma. Le kdo bi si mislil ... kroma Jutri v Dolini vodena pokušnja letošnjega lokalnega oljčnega olja Občinsko odborništvo za proizvodne dejavnosti Občine Doline bo tudi letos sodelovalo na prireditvi Kruh in olje v torkli, ki jo vsako leto organizira na državni ravni združenje Citta dell'Olio - Mesta olja. V nedeljo, 29. novembra, od 10. do približno 15. ure bo tako v prostorih Sprejemnega centra Rezervata doline Glinščice vodena pokušnja letošnjega krajevnega oljčnega olja. Pokušnja bo v sodelovanju s Pripravljalnim odborom za ovrednotenje ekstra deviškega oljčnega olja tržaške pokrajine - Terge-ste DOP, vodila pa jo pokuševalka Marisa Cepak iz državnega združenja pokuševalcev olja Olea. Poseben poudarek bo na lokalni sorti belici. V okviru pokušnje bodo predstavili tudi možnost povezave ekstra deviškega oljčnega olja z drugimi lokalnimi proizvodi, kot so čokolada pekarne Ota in losos reke Glin-ščice podjetja Zobec v Boljuncu. Na prošnjo prisotnih bo po pokušnji mogoč ogled krajevnih torkelj. Vstop je prost. Nagrade natečaja Trst obmejne pisave V kavarni San Marco bodo danes ob 18. uri podelili nagrade dvanajste izvedbe natečaja Trst obmejne pisave, ki ga prireja združenje Altamarea. Ob tej priložnosti bodo nagradi tržaškega PEN kluba izročili argentinskemu pisatelju Hugu Beccaceceju in hrvaškemu pisatelju Tonku Maroeviču. 50-letnica zbora sv. Marije Velike V cerkvi sv. Marije Velike bo drevi ob 20.30 koncert ob petdesetletnici delovanja tamkajšnjega pevskega zbora, ki ga vodi Tamara Stanese. Ob tej priložnosti bo tržaški župan Roberto Dipiazza izročil zboru srednjeveški pečat mesta Trst. Otvoritveni koncert konservatorija Drevi bo v gledališču v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu ob 20.30 koncert ob odprtju akademskega leta 2009/2010 na konservatoriju Giuseppe Tartini. Ob tej priložnosti bodo podelili posebne nagrade najboljšim diplomirancem. muzej istrske, reške in dalmatinske kulture - Prihodnji petek odprtje razstave Pogled na obmejni futurizem Dela krajevnih futurističnih umetnikov iz obdobja 1920-1940 bodo na ogled do 21. februarja 2010 - Pripravlja se slovenski in hrvaški prevod kataloga Na novinarski konferenci, ki je včeraj dopoldne potekala v prostorih nastajajočega Mestnega muzeja za istrsko, reško in dalmatinsko kulturo v Ul. Torino, so javnosti predstavili razstavo Futurismi di confine, avanguardie di regime (Futurizmi ob vzhodni italijanski meji, režimske avantgarde). Futurizem in njegova umetnost sta se razvila v začetku prejšnjega stoletja, tržaška razstava pa zajema obdobje dveh desetletij med letoma 1920 in 1940 ter delček futuristi-čne produkcije v petdesetih letih. V medvojnem času se je veliko futurističnih ustvarjalcev v Italiji postavilo v službo fašističnega režima, za katerega so delovali predvsem na propagandnem in kulturnem področju. Slovesna otvoritev razstavljene futuristične zbirke, katere grafični vzorec je bil na ogled tudi na včerajšnji tiskovni konferenci, bo potekala v prostorih muzeja prihodnji petek ob 18.30, razstavo pa bo mogoče obiskati od naslednjega dne, torej sobote, 5. decembra, vse do nedelje, 21. februarja 2010. Njena vrata bodo za obiskovalce odprta od ponedeljka do petka med 10. uro in 12.30 ter med 16. uro in 18.30, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 13. uro. O razstavi so na novinarski konferenci podrobneje spregovorili predsednica pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco, predsednik Deželnega inštituta za istrsko-reško-dalmatinsko kulturo IRCI Lucio Delcaro ter njegov direktor Piero Delbello. Delcaro je uvodoma poudaril pomen pobude, ki jo je podprlo veliko sponzorjev in pokroviteljev - poleg občine in pokrajine še rimska vlada, deželna uprava FJK, družba Esatto Spa in sklad CRT. Poudaril je dejstvo, da bo stavba istrsko-reško-dalmatinskega muzeja po prenovi zaživela tudi v kulturnem smislu, saj bodo v njej začele potekati raznorazne pobude. Predsednica pokrajine Bassa Poropat je naglasila predvsem originalnost razstave, saj ta javnosti prinaša na ogled dela avtorjev, ki so živeli in delali v naših krajih. V času futurizma je bila na umetniškem področju bogata predvsem grafična produkcija, posebej zanimiva pa je pot, ki jo je ta likovna smer prehodila prav v na- JMi^ ¡sffSL o < l i .....■■^■Ïiï.i Da se je veliko futuristov postavilo v službo fašističnega režima priča tudi razstavljeno gradivo kroma šem mestu. Bassa Poropatova si je nato še zaželela, da bi razstava doživela čimvečji obisk in da bi jo videlo predvsem veliko mladih obiskovalcev. Odbornik Greco pa se je v imenu občinske uprave obvezal, da bo ta s prihodnjim letom poskrbela za postopno opremljanje muzeja. V bližnjih ulicah namreč občina upravlja še druge kulturne hrame, tako da postaja območje ob Trgu Hortis že nekakšna tržaška kulturna citadela. Po drugi strani pa je Greco poudaril pomen odprtja razstave prav v času stoletnice futur-izma, ki ga je v svet umetnosti popeljal Filippo Tom-maso Marinetti februarja 1909. leta. Direktor zavoda IRCI in predstavnik družine Unije Istranov iz Grož-njana Piero Delbello se je najprej zahvalil svoji istrski družini za pomoč pri pripravi razstave, saj je pobuda zanjo prišla na dan prav v tem krogu. Delbello je poudaril dejstvo, da pričujoča zbirka ni razstava o samem futurizmu, ampak o kulturnih tokovih, ki so bili njegovi sopotniki in so se tako ali drugače na umetniškem področju ob italijanski vzhodni meji izrazili v futurističnem jeziku. Ob koncu novinarske konference smo neuradno izvedeli, da pripravljajo organizatorji razstave prevod njenega kataloga tudi v slovenski in hrvaški jezik, saj je del predstavljene futuristične umetnosti nastal na območju današnje Slovenije oz. Hrvaške. Od prihodnje sobote bodo tako v stavbi v Ul. Torino javnosti na ogled med drugimi slikarska dela Tullia Cra-lija, kiparske podobe Uga Caraja in Marcella Masc-herinija, fotografije Ferruccia Demaninsa, grafike Urbana Corve in Edoarda Riccija. Med ustvarjalci tistega časa, ki so se tako ali drugače zapisali futurizmu in njegovim prvinam, naj omenimo tudi umetnika slovenskega rodu Luigija Spazzapana. (ps) uil - Kongres Visentini kroma Luca Visentini je bil že četrtič izvoljen za tržaškega pokrajinskega tajnika sindikata Uil. Tako so odločili delegati na včerajšnjem 17. pokrajinskem kongresu, ki je potekal v obliki soočanja in razprave o prihodnosti Trsta, v katero so posegli tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, deželna odbornica za delo Ales-sia Rosolen, senatorka Tamara Blažina, predsednica pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat in drugi gostje. Visentini se v svojem poročilu ni izognil vprašanju gospodarske krize: v zadnjem letu je z dejavnostjo prenehalo skoraj petsto malih podjetij, upokojenci predstavljajo 45 odstotkov prebivalstva, od aktivnih odvisnih delavcev pa jih skoraj polovica dela v javni upravi, le manjšina pa v industriji in pristanišču, poleg tega ni pravega načrta za ponovni zagon tržaškega gospodarstva. Tajnik Uil se je zavzel za odpravo blokade programskega dogovora za sanacijo onesnaženih zemljišč, za katero je odgovornost pripisal deželni in državni vladi, poleg tega je poudaril potrebo po učinkovitih povezavah in transportnih infrastrukturah. Poleg tretjega avtocestnega pasu gre tu še za modernizacijo alternativnih cest, prevoz tovornjakov po železnici, okrepitev železniškega transporta ter za logistično ploščad za ponovni zagon pristanišča in rešitev vprašanja ške-denjske železarne brez izgube delovnih mest. Dalje se je Visenti-ni zavzel za sistemsko politiko s ciljem ponovnega zagona turizma, kulture in rekreacijskih dejavnosti, za inovativno rast socialnega sektorja in za poenostavitev na področju javnih ustanov, ki jih je na Tržaškem preveč. Dobrodelna predstava Andrejeve sanje 3 Združenje za rehabilitacijo možgansko prizadetih A.Ri.C. prireja s pokroviteljstvom Centra CSV za pro-stovoljstvo, Občine Trst, italijanskega Rdečega križa FJK in Pokrajine Trst jutri ob 17.30 v svetoivanskem gledališču (Ul. S. Cilino 99) dobrodelno predstavo Andrejeve sanje, ki jo bo vodil Daniele Damele, v režiji Paola Carbonija. Nastopili bodo Renzo Maggiore, Maurizio di Manzano, Sara Pause, Lodovico Zabotto, Paolo Carboni, Viviana Zinetti in Alessan-dro Viviani; izredna gosta bosta trebušna plesalka Lavinia Škerlavaj tenor Andrea Binetti, ob njih pa še kdo. Po 45 dnevih bolezenskega spanja se je namreč Andrea Canziani zbudil in trmasto vztraja pri svojem boju z boleznijo. Z metodo rehabilitacijskega programa Glenna Domana, ustanovitelja ameriškega inštituta za doseganje človeškega potenciala I.A.H.P. iz Philadelphie, se je Andrea ponovno rodil. Z izkupičkom predstave želi združenje A.Ri.C. kupiti prenosno hi-perbarično komoro za domačo rabo, ki bi bila na razpolago vseh možgansko prizadetih. 1 0 Sobota, 28. novembra 2009 TRST / SVET FILMA - Danes zaključek festivala Scienceplusfiction Nagrajenec Christopher Lee uvedel zadnji film Danisa Tanovica Triage je film o vojnih travmah, ki sloni na romanu ameriškega fotoreporterja - Drevi nagrade za najboljše filme Eden večjih dogodkov letošnjega festivala Scienceplusfiction je bil četrtkov večer, ko so v prepolni veliki dvorani kina Cinecity izročili nagrado Urania d'Argento 87-letnemu angleškemu igralcu Christopherju Leeju (spodaj, foto G. Koren). Igralec, ki je v 250 filmih poosebljal zlasti hudobne like, je ob prihodu s soprogo povzročil bučen aplavz. Gosta so pozdravili Mario de Luyk (direktor Cinecityja), Daniele Terzoli (direktor festivala in predstavnik združenja La Cappella Underground) in Giuseppe Lippi (zastopnik založbe Mon-dadori, ki ponuja nagrado Urania), kipec mu je izročila predsednica Pokrajine Trst Bassa Poropat. Lee, ki je od leta 1948 do danes med drugim nastopil kot Drakula, Rasputin, zlobni Fu Manchu, Sherlock Holmes in čarovnik Saruman, se je zahvalil v italijanščini (korenine ima na Apeninih). Sam še vedno marljivo dela: na čakanju je več njegovih filmov, enega pa je predstavil v četrtek. Zadnje delo Danisa Tanovica (dobitnik oskarjeve nagrade z Nikogaršnjo zemljo) Triage je film, povzet po romanu ameriškega fotoreporterja Scotta Andersona, snemali pa so pa v Španiji in na Irskem. Obravnava vojne travme, ki so še kako hude tudi pri ljudeh, ki samo začasno obiskujejo bojna polja. V dobri igralski zasedbi (na sliki zgoraj sta Colin Farrell in Paz Vega) je tudi Branko Burič v vlogi kurdskega zdravnika, ki na fronti izvaja »vojno evtanazijo«. Film ne sodi v znanstveno fantastiko, prav Lee pa je poudaril, da je vojna daleč bolj grozljiva od Marsovcev in pošasti. Festival se izteka, drevi bodo nagradili najboljše filme (ob 20.30). Sledil bo ogled britanskega filma Moon (r. Duncan Jones). (af) Pesem jeseni drevi v Bazovici Pevska sezona ZCPZ sledi spreminjanju letnih časov: spomladi imajo glavno besedo sveži glasovi razigranih malih pevcev otroških in mladinskih zborov revije Pesem mladih, v predzimskem obdobju pa zapoje-jo odrasli zbori tržaške pokrajine, udeleženci tradicionalne revije Pesem jeseni. Slednja bo zaživela danes ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. Program bo dokaj bogat, saj bo nastopilo devet zborov, od katerih bo prvi zapel Združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki ga vodi Edi Race. Kot drugi bodo vsem gostom v pozdrav zapeli domačini mešanega zbora Lipa (vodi Tamara Ražem), iz najbližjih vasi pa bodo prišli na pevski obisk pevci mešanega zbora Skala-Slovan, ki ga vodi Herman Antonič. Edina ženska zasedba na programu bo zbor Prosek-Kontovel (vodi Marko Štoka), izključno moške zasedbe pa bodo zastopali Fantje izpod grmade z zborovodjo Ivom Kraljem in moška skupina sv. Jernej pod vodstvom Mirka Ferlana. Openski pevci bodo nastopili tudi v mešani zasedbi pod vodstvom Janka Bana. Med mešanimi zasedbami pa bosta nastopila še zbor Devin-Rdeča zvezda, ki ga vodi Rado Milič, in združeni zbor Repentabor pod taktirko Loredane Guštin. Spored bo povezovala Petra Križmančič. Zbori so svobodno izbrali programe svojih nastopov, organizatorji pa so vsekakor priporočali avtorje, ki se jih letos spominjamo ob obletnicah rojstva in smrti -Ivan Trinko, Stane Malič, Anton Nedved, Matija Tomc in Radovan Gobec. Organizatorji bodo ob tej priložnosti podelili zaslužnim članom posebna priznanja za dolgoletno prizadevanje na področju cerkvene glasbe. (ROP) KD Kraški dom vabi danes, 28. novembra, ob 20. uri v Kulturni dom na Colu na ogled filma Trst je naš diplomsko delo režiserja Žige Virca Sledi posnetek o nastanku filma Vljudno vabljeni! Včeraj danes Danes, SOBOTA, 28. novembra 2009 JAKOB Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 9.03 - Luna vzide ob 13.44 in zatone ob 2.51. Jutri, NEDELJA, 29. novembra 2009 RADIVOJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,2 stopinje C, zračni tlak 1016,3 mb pada, brezvetrje, vlaga 94-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 13,5 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 28. novembra 2009 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 (040 421040). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih sto- ritvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga- rofolo. Mi Kino AMBASCIATORI - 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 »The Twilight saga: New Moon«. ARISTON 16.30, 18.45, 21.00 »Segreti di famiglia«. CINECITY - 15.00, 18.30, 20.25, 22.20 »Cado dalle nubi«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.15, 22.05 »The Twilight saga: New Moon«; 15.00, 16.45 »Planet 51«; 16.00, 19.00, 22.00 »2012«. FELLINI - 15.20, 16.45, 19.00 »Planet 51«; 18.15, 20.15, 22.15 »Gli abbracci spez-zati«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »Dorian Gray«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »La dura verita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.40, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Triage«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10 »9.06«; 13.30, 16.10, 19.00, 21.40, 0.20 »Mlada luna«; 20.40, 22.50 »Noč čarovnic 2«; 13.00, 15.00, 17.00 »Božična pesem - 3D«; 18.50, 21.50 »2012«; 13.50, 16.30 »Somrak«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »The Twilight saga: New Moon«; Dvorana 2: 15.45, 17.20, 20.30, 22.20 »Cado dalle nubi«; Dvorana 3: 16.30, 19.10, 21.50 »2012«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Meno male che ci sei«. SUPER - 16.00, 19.15, 22.30 »L'uomo che fissa le capre«; 17.30, 20.50 »La prima linea«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.10 »The Twilight saga: New Moon«; Dvorana 2: 18.30, 21.30 »2012«; 16.45 »Planet 51«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Dorian Gray«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Cado dalle nubi«; Dvorana 5: 17.45 »500 gior-ni insieme«; 20.00, 22.00 »La dura ve-rita«. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ S. MILČIN-SKI-KATINARA organizira danes, 28. novembra, izlet v Ljubljano z ogledom lutkovne predstave »Knjiga o džungli« v Lutkovnem gledališču. Kdor se nam želi pridružit, naj pokliče tel. št.: 3401434351 (Helena) ali piše na mrsvol-pi@yahoo.it. TEČAJ OVREDNOTENJA TURIZMA NA KRASU: na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje vpisujemo na tečaj namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno diplomo. Dodatne informacije dobite na tel. št. 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it ali na www.sdzpi-irsip.it. TEČAJ PREVAJANJA IZ ITALIJANŠČINE V SLOVENŠČINO IN OBRATNO: na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje vpisujemo na tečaj namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno diplomo. Dodatne informacije dobite na tel. št. 040566360 ali info@sdzpi-irsip.it ali na www.sdzpi-irsip.it. TEČAJ RAČUNOVODSKEGA NADZIRANJA, na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje vpisujemo na tečaj namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno diplomo. Dodatne informacije dobite na tel. št. 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it ali na www.sdzpi-irsip.it. ZAVODSKA SVETA LICEJEV F. PREŠERNA IN A. M. SLOMŠKA vabita na javni posvet na temo »Bliža se reforma višjih srednjih šol - Katere liceje potrebujemo?«. Posvet bo potekal v sredo, 2. decembra v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah s pričetkom ob 17. uri. ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda - Katinara organizira silvestrsko družinsko zimovanje Snežinka od srede, 30. decembra, do nedelje, 3. januarja, v počitniškem domu Vila,v Kranjski Gori. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene so družine iz vseh šol. Dodatne informacije in prijave zbiram do nedelje, 13. decembra na tel. št.: 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali na e-mail: zsci-rilmetod@gmail.com. M Izleti SPDT prireja v nedeljo, 29. novembra, planinski izlet v Brkine. Udeleženci se bomo zbrali ob 8. uri v Bazovici. Z osebnimi avtomobili se bomo odpeljali v Tatre in v dolino Šmagurka. Po krožni, nezahtevni poti bomo hodili štiri ure. Izlet vodi Slavko Slavec. Vabljeni! KRUT sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za izlet 7. in 8. decembra v Ravenno in Ferraro z vodenim ogledom dveh zgodovinsko bogatih mest in obiskom božičnih sejmov. Vse informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. K Čestitke Danes praznuje v Dolini NERI-NA »Mlekarjeva« 73. rojstni dan. Zdravja, veselja in veliko dobre volje v naši družbi ji želi Jolanda. Danes mama VIVIANA leta praznuje, vse najboljše ji želimo Sergio, Sara, Irina in Denis. 13 Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. KD KRAŠKI DOM vabi danes, 28. novembra, ob 20. uri v Kulturni dom na Colu na ogled filma »Trst je naš!«. SDD JAKA ŠTOKA Prosek-Kontovel prireja Miklavžev knjižni sejem, ki bo v Soščevi hiši danes, 28. novembra, (17.00 -19.00), in nedeljo, 29. novembra, (10.30-12.30, 16.00-19.00). V nedeljo bo ob 16.30 Vesna Hrovatin brala pravljico otrokom iz vrtca in prvih razredov osnovne šole. Pokrovitelj pobude je Rajonski svet za Zahodni Kras. SKD TABOR vabi ob 20-letnici Konvencije otrokovih pravic danes, 28. novembra, ob 18. uri v Prosvetni dom na Opčine na otroško glasbeno igro Mavrična ribica v izvedbi otroške dramske skupine Slovenec iz Boršta in Za-brežca. Priredba in režija Boža Hrva-tič. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na ogled razstave fotografij Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage« v prostorih Srenjske hiše v Mač-koljah. Razstava bo odprta do danes, 28. novembra, od 17. do 19. ure. Za šolske in druge skupine je možen tudi ogled izven navedenega urnika s predhodno najavo (tel. 040-231912, e-mail: spd.mackolje@gmail.com). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete, vabi na »Predbožični čar«. Razstavlja in ponuja svoja dela dvajset ustvarjalk. Otvoritev v torek, 1. decembra, ob 20. uri. Glasbena kulisa prof. Igor Zobin - harmonika, Sara Temperini Beoni - sopranistka. Urnik ogleda: od srede do petka od 15. do 19. ure, sobota in nedelja od 10. do 13. ure. Konec razstave 6 decembra. V okviru razstave bo v sredo, 2. decembra, ob 15. uri predstavitev knjige za otroke, v četrtek, 3. decembra, ob 15. uri pokušnja in ponudba domačih sladic, v petek, 4. decembra, ob 17. uri mali otroški koncert. TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. Sv. Frančiška 20, vabi na otvoritev dobrodelne razstave za izgradnjo srednje šole Triumph International School »December za gano«, ki bo v torek, 1. decembra, ob 18. uri. Razstava bo na ogled do vključno 10. decembra. SKD TABOR vabi na Miklavžev prodaj-no-razstavni sejem od 2. do 4.decem-bra, v Prosvetnem domu na Opčinah med 16. in 19. uro. Odprtje v sredo, 2. decembra, ob 16. uri, ob 16.30 nastop šolskega zbora osnovne šole Franceta Bevka z Opčin, pod vodstvom Ane Palčič in otroških in mladinskih plesnih skupin Skd Tabor (mentor Jelka Boga-tec). DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v četrtek, 3. decembra, ob 19.30, v galerijo Narodnega doma (Trst), na odprtje skupinske razstave Črno/belo, društva KONS. Razstavljajo Deziderij Švara, Franko Vecchiet, Viljam La-vrenčič, Živa Pahor, Rado Jagodic, Matjaž Hmeljak, Štefan Turk, Paolo Hrovatin, Jasna Merku', Klavdija Ma-rušič, Andrea Verdelago, Tatjana Tavčar, Robi Jakomin, Janina Cotič, Helena Volpi, Tanja Kralj, Tea Volk, Jana Pečar, Ivan Žerjal, Zvonimir Kalc. OBČINA ZGONIK vabi v sodelovanju s KRD Dom Briščiki ter ob podpori Pokrajine Trst v petek, 4 decembra, ob 20.30 v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih na potopisni večer »Potovati z Multivizijo (Sahara, Tibet, Borneo, Velebit, Namibija). Organizacija Merlino Multivisioni. 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. D'Alviano 14 TOTAL:, Ul. Brigata Casale, Sesljan -drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carna-ro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Op-čine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / Skd Tabor Ob 20—letnici konvencije otrokovih pravic v soboto, 28. novembra 2009, ob 18.00, v Prosvetnem domu na Opčinah m&VRlčnft • RIBIOft Otroška glasbena igra v izvedbi OTROŠKE DRAMSKE SKUPINE SKD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca Priredba in režija BOŽA HRVATIČ. OTROCI, NARIŠITE SVOJO MAVRIČNO RIBICO IN PRINESITE JO S SEBOJ M! ÜK Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. SK Brdina: 347-5292058,Valentina Šuber 347-4421131; www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. DTTZ ŽIGA ZOIS sporoča, da od 23. oktobra delujejo tudi uradi šole na novem sedežu v Ul. Weiss št. 15. Telefonske številke ostanejo nespremenjene: 040-567144, 040-54356; fax: 040350744. SKAVTI SZSO 1.-2. stega Trst vabimo nove člane, da se nam pridružijo na tedenskih srečanjih: otroci od 7 do 10 let ob sobotah na Opčinah (Marjanišče) od 15-16.30 in v Devinu (sedež zborov) od 14.30-16 ure (info: Metka 3480841705); 11-15 let ob sobotah na Op-činah (župnišče) od 15-16.30 in v De-vinu (sedež zborov) od 16-17.30 (info: Daniel 328-1157568); od 16. leta dalje ob ponedeljkih od 20.30-22 ure (info: Jasna 349-1267928). SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja silvestrovanje z glasbo v živo, domačo hrano in družabnimi igrami. Vse informacije dobite na tel. št. 040 -411635 ali 040 - 415797. VETERANI SKD BARKOVLJE imajo že 30 let odbojkarsko sekcijo v telovadnici v Zgoniku. Dobijo se vsako sredo ob 20.45 v telovadnici. Če se jim želiš pridružiti, poklici na tel. št. 040 - 411635. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ TREBČ vljudno vabi na tndrejev teden, ki je pred nami. Z raznolikim programom bomo praznovali svojega zavetnika z vsakdanjim obredom ob 17.00, do ponedeljka, 30. novembra, s slovesno sv. mašo. Danes, 28. novembra, ob 20.30 nastop domače godbe in loterija. V nedeljo, 29. novembra, ob 10.00 peta sv. maša z zborom Kraški cvet ter podelitvijo sv. birme; ob 18.00 koncert Ženske Vokalne Skupine Cappella Civica Sv.Justa, dir. Marco Sofianopulo, Marko Feri - kitara, Giorgio Marcossi -flavta. V ponedeljek, 30. novembra, ob 19.00 slovesna sv. maša na god našega zavetnika sv. tndreja, pel bo Open-ski cerkveni pevski zbor. BAMBIČEVA GALERIJA vabi danes, 28. novembra, ob 18. uri na odprtje Božičnega sejma umetniških slik za Sklad Mitja Čuk. Nastopila bo Mlajša dekliška skupina zborov Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabjan. PESEM JESENI 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov Pesem jeseni 2009, ki bo v Športnem centru Zarja v Bazovici danes, 28. novembra, z začetkom ob 20. uri. SLOMEDIA prireja prvo sobotno matinejo za otroke z multimedijsko projekcijo Božični čas pri nas in v Evropi ter delavnico izdelovanja lučk danes, 28. novembra, od 10.00 do 11.30 v ul. Polonio 3. Toplo vabljeni! TABORNIKI RMV obveščajo, da bo srečanje - Čajanka danes, 28. novembra, v Jamljah (v društvu Kremenjak) od 15.00 do 18.00 za vse starostne skupine. MLADINSKI DOM V BOLJUNCU prireja v nedeljo, 29. novembra, ob 17. uri predstavitev knjige Božidarja Premrla Dela stavbarjev in kamnosekov v stari dolinski fari. Program bodo izoblikovali moška pevska skupina Sv. Jer- Zveza cerkvenih j pevskih zborov - Trst j vabi na tradicionalno ! revijo odraslih zborov ■ ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. nej z Opčin, kulturna delavka Jasna Majda Peršolja in avtor. Obenem bo tudi odprtje razstave fotografij klesar-jev in zidarjev. Toplo vabljeni! PRI SKLADU MITJA ČUK - Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob petkih ob 19. uri začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Informacije in predvpisi tel. št. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. SK DEVIN prireja sejem rabljene športne opreme do 29. novembra v Seslja-nu 41/d; prodaja ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 30. novembra, na srečanje z dr. Vincencom Rajšpom, direktorjem Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. V uvodnem delu večera bo otvoritev fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni obrazi Drage. Začetek ob 20.30. JUS TREBČE vabi člane in vaščane na predstavitev projekta za preureditev vaškega Kala, ki bo v ponedeljek, 30. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi na degustacijo rdečih vin iz okolice Verone, ki bo v ponedeljek, 30. novembra, ob 20.15 na sedežu združenja: Lo-njerska cesta, 267. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, ali na tel. št. 334-7786980 (Luciano). OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009. ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE jusarskega premoženja Prosek obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do ponedeljka, 30. novembra, na sedežu odbora, Prosek 159. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sklicuje izredni občni zbor za zamenjavo statuta. Zato vabi vse člane, da se ga udeležijo v petek, 4. decembra, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v ul. DAnnunzio 62. Kdor ni še poravnal članarine za tekoče leto, bo lahko to storil pred pri-četkom občnega zbora. Nov statut je na razpolago na sedežu (ul. DAnnun-zio 62) v sredo, 2. decembra, od 17.30 do 19.00, ali torek, 1. decembra, od 19.00 do 20.30 tudi v trgovini L'ango-lo dei sogni. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 1. decembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 2. decembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška št. 20. VESELI DECEMBER 2009 V ŠEMPO-LAJU: v Štalci «Miklavžev sejem« knjig, koledarjev, razglednic in ročnih del v organizaciji SKD Vigred in Združenja staršev COŠ S. Gruden in otroškega vrtca Šempolaj, v sredo, 2. decembra, od 15.30 do 19.30, v četrtek, 3. in v petek, 4. decembra, od 15.30 do 18.30, v soboto, 5. decembra, od 15.30 do 17. ure. V sredo, 2. decembra, ob 19.30 »Založništvo tržaškega tiska predstavlja svoje zadnje izdaje in kle- TRST pet z avtorji«. V soboto, 5. decembra, ob 17.30 v prostorih OŠ Stanko Gruden v Šempolaju »Miklavževanje«. Sodelujejo: otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred in člani združenja staršev z igrico »Zakaj so ribe neme«. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM obvešča, da bo v petek, 4. decembra, ob 16. uri v Finžgarjev dom na Opčinah prišel Sv. Miklavž. Pozdravil ga bo OPZ Vesela Pomlad (vodi mira Fabjan). Na sporedu bo tudi igrica Lučke Susič »Menjava na vrhu« (Mladinsko skupino Tamara Petaros vodi Julija Ber-don). Vabljeni! KINAESYS - VADBA ZA NOVO TISOČLETJE poteka ob četrtkih, ob 17.00 ali ob 19.30. Sprejemamo nove vpise. Vadbo lahko preizkusite brezplačno na eni uri. Prijave sprejemamo na tel. 00386-40303578 (Mateja). RASTI S PRAVLJICAMI - vsakoletno srečanje s svetom pravljic se bo letos odvijalo 4. decembra na gradu Sv. Justa v Trstu. Šč Melanie Klein, SSO in društvo Tutela Onlus v sodelovanju z društvom 13 Casade, so pripravili srednjeveško pravljico v kostumih. Jutro je rezervirano za vrtce in prve razrede osnovne šole, ki si bodo lahko ogledali predstavo od 9. do 12. ure (za rezervacije 328-4559414, info@mela-nieklein.org). Popoldne je pravljica namenjena vsem otrokom in njihovim staršem. Urniki predstave so: 16., 16.30, 17., 17.30, 18. Ni treba rezervacije. Vstop prost. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA predstavlja novo pesniško zbirko Alenke Rebula, V naročju. V soboto, 5. decembra, ob 18. uri v Tržaški knjigarni. ZDRUŽENE SEKCIJE VZPI-ANPI dolinske občine organizirajo udeležbo na vsedržavnem srečanju VZPI-ANPI, 12. decembra 2009, v kraju Mirano pri Benetkah. Na poti z udobnim avtobusom bomo najprej obiskali Gonars in se poklonili tamkajšnjim padlim. Vpisovanje in informacije pri naslednjih tovariših: Dolina: Drago Slavec tel.040/228156, Mačkolje: Danica Smotlak 040/232114, Prebeneg: Giordano Kuzmič 040/231855, Boljunec: Partizanski klub 040/228050, Boršt: Angel Slavec 040/228817, Ricmanje: Pino Deponte 280274, Domio: Livio Nardin opoldan pri Sonji. Vpisovanje do sobote, 5. decembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi 7. decembra 2009 zaprti. OBČINE DEVIN - NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na delavnice za starejše osebe, družine in zainteresirane na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja« v Kamnarski hiši v Nabrežini, od 17. do 19. ure: v sredo, 9. decembra, »Barvani popoldan: delavnica likovnega izražanja« s psihologinjo J. Pečar; 17. decembra »Interaktivne igre za boljše počutje« s psihoterapevtko A. Celea in psihologinjo R. Sulčič. Delavnice so brezplačne, zaželjen predvpis na telefonske številke 040-2907151, 3456552673 ali 349-2809846. JUS NABREŽINA sklicuje izredni občni zbor v petek 11. decembra, ob 20.00 uri v prostorih SKD Igo Gruden - Nabre-žina 89. Dnevni red: 1. sprememba statuta za spremembo jusarskega sedeža, 2.razno. BI RAD BOLJE SPOZNAL SAMEGA SEBE? LaboratorioTre organizira skupinske delavnice namenjene vsem, ki bi radi bolje spoznali katere so notranje dinamike, ki pogojujejo naše vsakdanje življenje. Udeleženci bodo pod mentorstvom psihologov preko meditacije, interakcijskih iger, dela na telesu in pogovorov boljše spoznali, kako delujejo v odnosu do sebe in drugih. Delavnice vodijo psihologi: dr. Iztok Spetič, dr. Alberto Nardelli in dr. Emmanuele De Filippo. Delavnice bodo stekle ko bo dovolj vpisov, dnevi in urniki po domeni. Za vpis in ostale informacije se lahko javite na e-mail.: la-boratoriotre@libero.it ali na tel.št.: 366-3625523. SKD PRIMOREC prireja nagradno razstavo slaščic, slanega peciva in piškotov »Sladki december« v soboto, 12. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Tekmovanja se lahko udeležijo tudi Cici kuharji. Kuharski mojstri naj dostavijo dobrote v Ljudski dom v soboto, 12. decembra, od 17. do 18. ure. Zaželjena je predhodna najava na tel. št. 338-4482535 (Giuliana). SLADKO BOŽIČNO VOŠČILO - SKD Vesna vabi na tekmo slaščic v sklopu Božičnega večera v nedeljo, 20. decembra, ob 18. uri v prostorih doma Alberta Sirka. Vsi vaščani so toplo vabljeni, da s svojo slaščico sodelujejo pri tekmovanju, vpišete se lahko do nedelje, 12. decembra, na tel. št. 338-6371821 (Nicoletta) v večernih urah. TRŽAŠKO POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI vabi na vsedržavno manifestacijo proti rasizmu, ki bo v soboto, 12. decembra, v kraju Mirano pri Benetkah. Med potjo se bomo poklonili žrtvam v Gonarsu. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Crispi 3, tel. 040-661088 od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s športnim združenjem Slogaprireja tečaj telovadbe za občane nad 60. letom starosti. Tečaj bo potekal v občinski telovadnici v Repnu od 15. decembra do30. junija 2010 vsak torek od 10.00 do 11.00 ure. Informacije nudi tajništvo občine Repentabor, tel. 040-327335. 70-LETNIKI OBČINE DOLINA bodo proslavili svoj okrogli jubilej v nedeljo, 20. decembra, s kosilom v Zadružni gostilni v Dolini. Prijave do 5. decembra: Laura 040-228425, Alma 040/227006, Evelina 040/228450. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje 23. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban«, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz naše dežele. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena kandidatom, ki se vpišejo v prvi letnik univerze. Prošnje za nagrade, naslovljene na Slovensko dobrodelno društvo, je treba skupno s predvideno dokumentacijo prinesti ali poslati po navadni pošti na sedež SDD do 20. decembra. Podrobnejša pojasnila so na voljo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, (Ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, 34122 Trst, tel. 040-631203) ob četrtkih od 16. do 18. ure, lahko pa jih interesenti prejmejo tudi po elektronski pošti, če se na SDD obrnejo na naslov dobrodelno@libe-ro.it. OBČINE SOCIALNO-SKRBSTVENEGA OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgo-nik in Repentabor obveščajo, da je bil finansiran deželni sklad, namenjen znižanju mesečnih otroških jasli v šolskem letu 2008/2009. Obrazci prošenj za dodelitev prispevka so na razpolago na sedežih socialne službe Okraja 1.1. Prosilci morajo predložiti do ponedeljka, 28. decembra, prošnjo, obrazec ISEE z dohodkom nižjim od 35.000,00 evrov. Odpiralni čas za javnost: Devin Nabrežina: sreda in petek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/2017387389-390; Zgonik: ponedeljek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/229101; Repenta-bor: torek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/327122. H Mali oglasi ŽELIM SPOZNATI OSEBO, ki bi me naučila strojiti kože (obdelava usnja) na naraven način. Tel. št.: 040-4528403 (ob večernih urah). DIATONIČNO HARMONIKO Železnik A,D,G prodam za 1.500,00 evrov. Tel. št.: 335-5387249. IŠČEM DELO 34-letna, diplomirana, z izkušnjami kot natakarica in prodajalka, z dobrim poznanjem angleščine, italijanščine in slovenščine. Tel. št.: 328-2060951 (po 20.30). IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, enkrat na teden. Klicati na tel. št. 3279969360 OPEL ZAFIRA 2.0 DTI elegance, 7 mest, letnik 2002, v dobrem stanju, sive barve, nove pnevmatike, prodam za 5.500 evrov. Tel. 333-4872311 med 12. in 16. uro. PRODAM ekstra deviško oljčno olje Belica 2009 iz Brega, iztisnjeno po hladnem postopku. Tel. št. 338-3120247 (ob urah obedov). PRODAM kraški portal. Tel. št.: 3346475337. PRODAM vino za kis. Tel. št.: 3473203527. PRODAM 4 ZIMSKE GUME s platišči, primerne za audi 80. Cena 50,00 evrov. Tel. št. 040 - 200197. PRODAM audi A4, avant 2000 TDI, letnik 2006, 150.000 prevoženih km, cena 13.000 evrov. Tel. 335-8316058. PRODAM klaviaturo (tastiera) Fatar, Sobota, 28. novembra 2009 S Poslovni oglasi PRODAJAMO ZAKLANE PRAŠIČE (tudi polovico) pasme Large White Duroc, naravno gojeni na odprtem v parku Globojner, po bio predpisih (Conformity Certificate 20/10/2009). Rezervacije za odkup sprejemamo -na sedežu Gozdne zadruge, Pa-driče 40: danes, 28. novembra od 18.00 do 19.00; -v parku Globojner na Padričah: jutri, 29. novembra od 11.00 do 13.00. NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. PRECIZNA MEHANIČNA DELAVNICA v Trstu išče kvalificiranega delavca/ko z izkušnjami na digitalno vodenih strojih C.N.C. -starost do največ 30 let. Pisati na e-mail: andreirossi@yahoo.it Studio 90 plus, stehtane tipke kot za klavir in Alesis nano piano. Tel. v večernih urah na št. 331-5695311 ali 040946702. PRODAM, tudi vsako posebej, otroško posteljico/ stajico za kamping »baby relax«, mere 125cm x 65cm x h.80cm, stolček »Prima pappa peg perego« in hojico, vse v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 040-946702. ^ Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM FERFOLJA PRI PIŠČANCIH j e odprt vsak petek, soboto in nedeljo. Toplo vabljeni na pristno kapljico in domač prigrizek. 040-43992 M Osmice FRANC IN TOMAŽ točita v Mavhinjah belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-299442. OSMICA z mladim vinom je odprta na kmetiji Kraljič, Prebeneg 99. Vabljeni. Tel. št.: 040-232577, 335-6322701. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. Tel. 040-201223. V MEDJEVASI 10 sta odprli osmico Maurica in Sidonja Radetič. Tel. 040208987. V VIŽOVLJAH je Ivan Pernarčič odprl osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040291498. Prispevki V spomin na Pepija Legišo darujejo družine Antonič, Fonda in Štoka 60,00 evrov za Jus Cerovlje. V spomin na gospo Danilo Košuta vd. Stergonšek darujejo Anica, Zdenka in Mira Starc 100,00 evrov za ŠD Kon-tovel. V spomin na gospo Mileno Repinc daruje Anica Daneu 50,00 evrov za knjižnico P. Tomažic in tovariš V spomin na Milka Cibica (ob 10. obletnici smrti) darujeta Majda in Milko Cibic 50,00 evrov za KD Prosek-Kon-tovel. V spomin na Mileno Sossi vd. Repinc darujeta Meri in Duilio 50,00 evrov za zadrugo Naš Kras ter 50,00 evrov za KD Tabor. V spomin na Stojana Sancina darujeta Robi in Luisa 10,00 evrov za MPZ V. Vodnik. V spomin na dragega strica in svaka Sto-jana darujejo Vanja, Sergio in Vesna 25,00 evrov z MPZ in 25,00 evrov za KD V. Vodnik 12 Sobota, 28. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / TOMIZZEV DUH Albert Camus - , mentalna vertikala ' 4 Milan Rakovac Gubimo se, mi, mali narodi, po s pojmi, ki jih je Camus poglabljal. Za-kantuni svojega provincijalizma, gubi- me je avtor Upornega človeka, heo- mo i zdrav historijski refleks, pak konstruiramo nove sukobe (slo-cro), i veselo i lako zabimo chi iera i nostri ne-mici storici, e cussi perdemo colpi tutti quanti, me par, dimenticando che solo la sapienssa ghe resta ai picinini, al-trimenti i xe persi nella nebia e sfuma-ture della storia. V zapisu o izobraževanju in pravicah Romov, Mojca Zorko piše: »Narod brezb izobražene elite težko skrbi za svoj razvoj in je preveč odvisen od drugih« ... Jušto tako, a naši najbolji sini pensaju da je maša čuda kulture, da univerziteti maša koštaju, ma prez tega svega lako da budemo kako ča nan je prognozira jedan beogradski kanta-dur - »trščanski konobari i bečki ko-njušari« (magari ne znan di ta cierti more biti konobar danas!)... Frančieži, raca inguorda, jur uz-davna škrbe za suoju Grandeur, anke tako da imaju suoju palaču mrtvih, Pantheon, kamo vržu počivati sve veklike Francuze, ma teško je duojti u Pantheon... Ali, povremeno se čovjek suo-či s pokojim krasnim primjerkom naše mlade elite, kakva je nesumnjivo, za me, Tanja Lesničar-Pučko; cijeli svijet javlja da lijeva francuska inteligencija odbija Sarkozyjev naum da posmrtne ostatke Alberta Camusa smjesti u slavni Pantheon, naprosto zato što je Camus bio (i ostao!) zakleti neprijatelj svake desnice i osobito malogradanstva, a Sarkozy pripada i jednom i drugom krugu! Ali, Tanja L.P. priredila je per-fektan, autorski, inteligentan i krajnje pismen zapis o tome u Dnevniku. Tanja Lesničar-Pučko daruje nam biser dobrega žurnalizma: »Zahvaljujoč Albertu Camusu mi je vsakič, ko grem v Alžirijo, žal, da se nisem rodil v severni Afriki. Te besede je pred dvema letoma, ob 50. obletnici izrekel francoski predsednik Nicolas Sarkozy ... Toda kaj vrabca je Sarkozy pravzaprav hotel reči? Da ima Alžirija krasno obalo, mesta in puščave? Ki pa so v Camuso-vih romanih prizorišča zločina, bolezni in nasilja?« ... Sarkozy želi, da bi Camus bil v Pantheonu, toda več znamenitih mrtvih Francozov čaka na vrsti, kot, na primer, veliki skladatelj Hector Berlioz. Ma ča če reci familija? Camuso-va ščer Catherine: » 'Ne vem. Bil je nekdo, ki je govoril v imenu tistih, ki niso imeli besede. V tem smislu bi bil to lep spomin'... Sin Jean pa zamisli nasprotuje ... Jean Daniel, ustanovitelj časopisa Nouvel Observateur: 'Uničojoč značaj posvetitve se mi zdi v nasprotju prizma mere. Pantheon po mojem ne slavi heroizma mere ... Camus je bil popolnoma libertaren. Zavračanje totalitarizma ga nikoli ni napeljalo na to, da bi se pridružil sredini ali desnici' « ... Albert Camus je bija na livoj ban-di cilega živlienja, jur 1937. član KP Al-žira, pak francuski partizan, pak je napada Francusku ča zatire Alžirce, ma i komuniste ča slušaju Staljina. Camus, Francuz-Alžirac-Čovik i po! Mi gre po glavi sva ta naša banalnost južnoslavinskega postmoder-niteta, dove tutto fa brodo, massimal-mente nacionalni miti i stereotipi; »po-narodela« kultura kiča i estrade i spor-ta i mode i reklame, tako da je naš čo-vik sve manje pismen, sve manje štije i sluša, sve več gleda u televizor i internet i mobitel, i tako se pasivizira, a ci-jeli sustav »nacionalnih vrijednosti« stimulira ga na to. Dosti je da svake ne-dilje gre h maši, da se spovida i pričie-sti, pak na partidu baluna, na večeru njoke i kapuz i bukaleta črnega, e - fe-sta! Viva la e po bon! Tanja L.P. pak je osoba vrijedna poštovanja, jer pokazuje (čitatelju!) srž i bit moralnog, mentalnog, emotivnog u svačijem životu, i čovjek (poput mene) ne može naprosto odoljeti, nego da svoje divljenje prenese i na druge. Zaključuje autorica autoritativno protiv autoritarnosti: »Če človeka zares spoštuješ, ne moreš mimo njegove volje in vsega, za kar se je zavzemal, nasprotno, to je zadnja priložnost za dokaz, da si to, kar je bil, spoštoval. In Camus je zapisal: 'Kaj je uporni človek? Človek ki pravi 'ne'. Zavrača in pri tem ne odneha: to je tudi človek, ki od vsega začetka pravi 'da'. Suženj, ki je vse življenje sprejemal ukaze, se nenadoma odloči, da najnovejšega povelja ne more izpolniti' ... Naj torej ostane v svoji gomili v provansalski vasici s pogledom proti jugu, proti svojim koreninam, ali naj ga ujamejo v marmor, ob katerega se bodo dnveno drsali tako svečani suknjiči kot turistične bermuda hlače?«... Camus je literarna, kulturalna, moralna vertikala 20. stolječa, bez obzira što tko mislio o njemu, i bez obzira na to, da li če počivati gdhe i danas, ili u Pantheonu, on je svakako na Par-nasu, ili bolje rekuč - vratimo ga na nje-govu, arapsku obalu Mediterana - Albert Camus je onaj mitski aleksandrij-ski svjetionik na otočiču Faros (280 pri-je nove ere), prvi poznati svjetionik uop-če koji če uvijek osvjetljavati putove Me-diterana i cijeloga svijeta ... ljubljana - 25. Slovenski knjižni sejem Nagrada za najboljše oblikovano knjigo agenciji Ilab Crossmedia iz Celovca "k Mohorjeva družba Ce^vec ljubljana Milan Jesih odslej na čelu DSP Pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih je novi predsednik Društva slovenskih pisateljev. Jesiha so za dveletni mandat izvolili na četrtkovem rednem volilnem občnem zboru društva. Na tej funkciji je zamenjal Slavka Pregla. Ponudbo za kandidaturo je sprejel dobronamerno in zaradi prepričanja, da je pisateljski poklic v družbi postal manj viden. Med predlogi na občnem zboru je bila točka, da se temeljni akt društva zaradi učinkovitosti približa delovanju gospodarskih družb ter da se uvedeta funkciji programskega in poslovnega direktorja. Odločanje o tem so prestavili na poznejši čas. Izglasovali pa so podaljšanje mandata izvoljenih v organe društva z dveh let na tri. (STA) V okviru 25. Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani je nagrada za najlepšo oblikovano slovensko knjigo v kategoriji B romala na Koroško. Nagrado v kategoriji »znanstvene knjige, učbeniki, stvarna literatura« je namreč prejela koroško-sloven-ska agencija Ilab Crossmedia iz Celovca, in sicer za knjigo Franceta Vrbinca Z jezikovnimi kotički skozi leto. Vrbinčeva knjižica je žirijo prepričala zaradi svoje funkcionalnosti. Knjiga je v materialih sicer neambiciozna, pa vendar je vsebinsko-funkcionalna oz. izredno dobro obdelana, je ugotovila žirija. Format in obdelava tipografskega stavka sta prilagojena žanru in ga dobro podpirata; čeprav bi se določene tipografske detajle dalo rešiti z večjo mero profesionalnega znanja, je knjižica dokaz, da je vsebino včasih treba postaviti pred estetiko in poskrbeti predvsem za »navigacijo bralca«. Nagrado so slovesno podelili ob odprtju sejma v Ljubljani. (I.L.) trst - Operno gledališče Verdi Sedem koncertov Včeraj so predstavili koncertno sezono, ki se bo začela 4. decembra, zaključila pa 12. maja 2010 listov na absolutni svetovni ravni, Mario Operna sezona se je v gledališču Verdi začela uspešno: Verdijev Trubadur je privabil veliko število poslušalcev, ljubiteljem simfonične glasbe pa ne bo treba čakati di prihodnje jeseni, kajti vodstvo gledališča je pripravilo in predstavilo sklop sedmih koncertov, ki bodo od 4. decembra do 12. maja 2010 pripeljali v Trst ugledne mednarodne soliste in dirigente. Program so predstavili odgovorna za stike z javnostjo Nicoletta Cavalieri, nadzornik Giorgio Zanfagnin, umetniški vodja Umberto Fan-ni, pri omizju pa je sedel tudi Paolo Rod-da, odgovoren za projekte na konservato-riju Tartini in zdaj tudi ponovno član gledališke ekipe. Cavalierijeva je okvirno predstavila sezono, za katero bo abonma stal 125 evrov, za mlade pa samo 50, in to za sedem koncertov, ki se bodo odvijali v gledališču Verdi in dvorani Tripcovich. Nadzornik Zanfagnin je ponovno izpostavil pomen dogovora s konservatorijem Tartini, ki je bil podpisan prejšnji teden in dejal, da na krizo gledališče reagira s povečano dejavnostjo: poudaril je kvaliteto domačih ansamblov in povabil občinstvo na koncert, ki bo nekak uvod v simfonično sezono. 1. decembra bosta tržaški orkester dirigirala najvišje uvrščena tekmovalca za nagrado De Sabata, Tržačan Marko Ozbič, ki je prejel drugo nagrado, in Rusinja Alja Joffe, s tretjo nagrado in nagrado orkestra. Umetniški vodja Umberto Fanni je razčlenil vsebino posameznih koncertov: prvi bo 4.decembra beležil prisotnost Tržačanom posebno priljubljenega Uta Ughija, tokrat v vlogi solista in dirigenta s Haydnom in Mozartom, 22. decembra pa bodo solisti, zbor in orkester pod vodstvom Lorenza Fratinija oblikovali Božični koncert s skladbami Vivaldija, Dvoržaka in Andersona. 28. januarja bo nastopil eden največjih živečih pianistov, ruski mojster Grigory Sokolov, ki bo tokrat izvajal Roberta Schumanna (leto 2010 bo dvestoletnica rojstva nemškega skladatelja) z Veliko sonato Koncert brez orkestra št. 3 op.14 v f-molu. 28. februarja bo koncert v dvorani Tripcovich vodil Julian Kovatchev, ki je tokrat izbral Schubertovo peto in Beethovnovo sedmo simfonijo. Eden najboljših če- Brunello, bo 6. marca nastopil v dvorani Tripcovich kot dirigent z žlahtnim programom umetnin 20. stoletja - Strauss, Li-geti in Kancheli so izbrani skladatelji -, 21.marca pa bo, vedno v dvorani Tripco-vich, dirigiral domačin Paolo Longo: na programu več redkosti, kot Uvertura Ora-zia Fiumeja, bivšega ravnatelja konserva-torija Tartini, in dve skladbi Respighija ter Margole za violončelo in orkester, v katerih bo solist prvi čelist tržaškega orkestra Jacopo Francini, pa še Ravel. Gledališče, ki si vztrajno prizadeva, da bi privabilo čimveč mladih, je v sezono vključilo tudi neobičajen dogodek: Elio (ustanovitelj popularne skupine Elio e le storie tese) bo z instrumentalnim triom 21. aprila predstavil svojo, verjetno zabavno verzijo Rossinijevega Sevilj-skega brivca, niz pa bo 12. maja sklenil bolj tradicionalen koncert opernih arij, ki ga bosta pod vodstvom Nella Santija oblikovala sopranistka Adriana Marfisi in tržaški baritonist Paolo Rumetz. Katja Kralj ljubljana - 25. knjižni sejem Beri centralno Založniki iz Slovenije, Srbije, Hrvaške in Madžarske za skupno nastopanje Manjše književnosti iz srednje in vzhodne Evrope se vsaka na svoj način želijo prebiti na svetovno sceno, toda uspeh bo vsekakor večji, če bi nastopile skupaj. Štirje založniki iz Slovenije, Srbije, s Hrvaške in z Madžarske so se odločili za skupno iniciativo Beri centralno, ki so jo predstavili na Debatni kavarni. Aleš Šteger je predstavljal Študentsko založbo, Seid Ser-darevič hrvaško založbo Fraktura, Gojko Božovič srbsko založbo Arhi-pelag, Bence Sarkozy pa madžarsko založbo Magveto. Za srbsko, hrvaško in madžarsko založbo je značilno, da izdajo od 40 do 50 naslovov letno. Med njimi je gotovo najbolj uspešen Serda-revič, ki je med drugim uspel roman Daše Drndič Sonnenschein prodati uglednemu francoskemu Gallimardu. Recenzenta pri Gallimardu je navdušila potika Drndičeve, a vsega ne gre prepustiti sreči, zato je na zadnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu padla odločitev o iniciativi Beri centralno. Nemčija, ki velja za knjižni trg, naklonjen prevodom, jih izda 10 odstotkov, od tega sta dve tretjini iz angleščine. Kako naj torej uspejo literature manjših jezikov? Ideja je, da vsak od založnikov predlaga dva do tri svoje avtorje, skupaj bi jih bilo 12, ki bi jih nato sistematično priporočali na festivalih in drugih odmevnih literarnih dogodkih. Pomembno je, da se predstavlja manjše število avtorjev naenkrat, če jih je 50 zgolj s Hrvaške, jih tujina ne more jemati resno, je dejal Serdarevič. (STA) E-knjiga in chik-lit oz. »babja literatura« Na knjižnem sejmu je beseda včeraj tekla o elektronski knjigi in fenomenu »chick - lit« oz. »babja li- teratura«. Predavatelj Rüdiger Wischenbart je prepričan, da elektronska še dolgo ne bo izpodrinila tradicionalne knjige, gre le za širitev ponudbe. Novi mediji in tehnologije ne izničujejo predhodnikov, ampak utrjujejo nove prostore in občinstva. Leta 1880 so grozili, da bo fotografija izpodrinila risbo in sliko, da bo leta 1920 radio izpodrinil realnost ter da bo 2001 splet izpodrinil TV. Pa ni bilo tako, je dokazal Wischenbart: »ročne ure ne potrebujete nujno, saj so ure povsod, tudi na mobitelu, toda nekateri pač želijo imeti prav to, ročno uro.« Drugo predavanje je bilo namenjeno »chick-lit«, »babji literaturi«, o kateri je spregovorila založnica in profesorica na Univerzi v Zadru Nives Tomaševic. »Chick-lit« sodi med trivialne žanre s tematskim trikotnikom: denar, lepota, seks. Gre za knjige, ki jih pišejo ženske za ženske, toda segajo korenine pojava v začetke feminizma. Feministke so izborile okoliščine, zaradi katerih lahko ženske odkrito govorijo in pišejo o svoji intimi. Zen-ska se je iz objekta spremenila v subjekt, v nosilko svoje identitete. In kakšna je identiteta žensk v »chick-lit«, ki se je pojavila v 90ih letih? V središču so mlade, urbane, samske, finančno neodvisne ženske, ki obsesivno nakupujejo in iščejo moškega svoji sanj. Junakinje spremlja »slaba družinska anamneza«, šef je tiran, najboljši prijatelj je gej, prijateljica jo podpira, sodelavka izda. Knjige so primerne za dolge zimske večere, ki premorejo veliko mero humorja, tudi ironije, in ki so - in teh ni malo - v svojem žanru zelo kvalitetne. (STA) / SVET Sobota, 28. novembra 2009 13 eu - Predsednik Evropske komisije Barroso predstavil 26 kandidatov za svojo ekipo Med potrjenimi komisarji sta tudi Potočnik in Tajani Slovenski komisar naj bi odgovarjal za okolje, italijanski pa za industrijo BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj v Bruslju predstavil svojo novo ekipo, v kateri je 26 kandidatov držav članic za komisarje. Slovenski kandidat Janez Potočnik je dobil resor za okolje, medtem ko je dosedanji italijanski komisar Antonio Tajani resor za transport zamenjal za industrijo, podjetništvo in turizem. Tajani bo ostal tudi eden od petih podpredsednikov komisije, oba pa sta izrazila veliko zadovoljstvo s svojima novima področjema delovanja. Za Potočnika je Barroso dejal, da je »predan okoljevarstvenik« in da je »okolje veliko več od ukrepanja na področju podnebnih sprememb«. S tem je odgovoril na vprašanje, kakšne bodo pristojnosti Potočnika glede na dejstvo, da se z novo komisijo uvaja tudi nov resor za podnebno ukrepanje. Po njegovih besedah gre za pomembna vprašanja, kot so zaščita tal, vode in zraka ter ohranjanje biodiverzizete. Med preostalimi resorji velja izpostaviti, da je portfelj za širitev dobil Čeh Janez Potočnik arhiv Štefan Füle, resor za denarne in gospodarske zadeve Finec Olli Rehn, resor za konkurenco Španec Joaquin Almunia, Francoz Michel Barnier je dobil resor za notranji trg, Nemec Günther Oettinger resor za energijo, resor za podnebno ukrepanje pa Danka Connie Hedegaard. Madžar Laszlo Andor je dobil re-sor za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, resor za kmetijstvo in razvoj podeželja je dobil Romun Dacian Ciolos, resor za zdravje in zaščito potrošnikov Maltežan John Dalli, resor za ribištvo Grkinja Maria Damanaki, resor za trgo- zn - Zaradi spornega jedrskega programa IAEA z večino sprejela resolucijo proti Iranu DUNAJ - Svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je včeraj na Dunaju sprejel resolucijo proti Iranu. Za resolucijo, ki kritizira predvsem nov iranski objekt za bogatenje urana, je glasovalo 25 od 35 držav, tri države - Kuba, Venezuela, Malezija - so glasovale proti, šest se jih je glasovanja vzdržalo. Azer-bajdžan ni bil prisoten. Predlog resolucije - prve proti Iranu s strani IAEA po letu 2006 - je pod vodstvom Nemčije pripravilo pet stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov - ZDA, Velika Britanija, Francija, Kitajska in Rusija. Generalni direktor IAEA Mohamed El Baradej naj bi sedaj resolucijo posredoval VS ZN. Resolucija, ki velja za močan politični signal, kritizira predvsem nov iranski objekt za bogatenje urana v kraju Fordo nedaleč od svetega mesta Kom, ki ga je Iran dolgo skrival. Resolucija poziva Teheran, naj opusti dela v novem objektu. Poleg tega IAEA poziva iranske oblasti, naj razčistijo odprta vprašanja v zvezi s svojim spornim jedrskim programom in "popolnoma sodelujejo" z IAEA. Teheran bi se moral tudi obvezati, da ne bo odobril novih jedrskih objektov ali začel z deli v tistih, s katerimi IAEA ni seznanjena. Resolucija tudi daje priznanje prizadevanjem El Baradeja, da bi Iran sprejel predlog agencije o bogatenju iranskega urana v tujini. El Baradej je že v četrtek izrazil obžalovanje, da Teheran na predlog ni pristal, saj je bil po njegovem mnenju "uravnotežen in pošten in bi bistveno pomagal zmanjšati pomisleke glede iranskega jedrskega programa". V odzivu na resolucijo je Iran že napovedal, da bo omejil svoje sodelovanje z IAEA. Kot je na Dunaju pojasnil iranski veleposlanik pri IAEA Ali Asgar Soltanieh, bo Teheran omejil sodelovanje do legalno dovoljenega minimuma in tudi ne bo več dovoljeval dostopa do jedrskih objektov. To je po njegovem "minimalna posledica" sprejema resolucije. Iranske oblasti bodo po njegovih besedah odločile o nadaljnjem postopanju v odgovor na resolucijo, ki "uničuje" konstruktivne pogovore z IAEA, in premislile tudi o "drugih možnostih", je še dejal. (STA) Antonio Tajani arhiv vino Belgijec Karel De Gucht, za regionalno politiko pa bo odgovoren Avstrijec Johannes Hahn. Resor za znanost in raziskave, ki ga je sedaj vodil Slovenec Potočnik, je bil dodeljen Irki Marie Geoghegan-Quinn in se je preimenoval v raziskave in inovacije, Bolgarka Rumjana Želeva bo odgovorna za mednarodno sodelovanje, človekoljubno pomoč in krizno odzivanje, Estonec Siim Kallas za promet, Nizozemka Nee-lie Kroes za digitalno agendo, Poljak Ja-nusz Lewandowski bo odgovoren za proračun in finančno programiranje. Resor za notranje zadeve je Barroso dodelil Švedinji Cecilii Malmstrom, resor za razvoj Latvijcu Andrisu Piebalg-su, resor za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Luksemburžanki Viviane Reding, Slovaku Mirošu Šefčoviču resor za medinstitucionalne in upravne zadeve, Litovec Algirdas Šemeta je dobil resor za davke in carinsko unijo, Cipr-čanka Andrula Vasiliu pa resor za izobraževanje, večjezičnost, kulturo in mlade. Podpredsednikov komisije je pet, med njimi tri ženske, tudi visoka zunanja predstavnica, Britanka Catherine Ashton. Barroso je ob predstavitvi razdelitve resorjev poudaril, da je dobil »odlične nominacije«, da so prave osebe dobile prave resorje in da je bila končna izbira izključno njegova. Posebej je pozdravil »vrnitev« 13 komisarjev, ki so bili že v njegovi prvi ekipi - med njimi je tudi Potočnik in Tajani. »Imam kolegij, ki bo lahko uresničil spremembe, ki sem jih obljubil,« je poudaril. (STA+CR) nemčija - V njem so umrli civilisti Minister odstopil zaradi napada v Afganistanu BERLIN - Nekdanji nemški obrambni minister Franz Josef Jung, ki je v sedanji nemški vladi vodil ministrstvo za delo in socialo, je včeraj odstopil s položaja. S tem je prevzel odgovornost za napad na cisterni v Afganistanu, ki ga je septembra odredil nemški poveljnik in v katerem je umrlo več civilistov. Junga bo na položaju nasledila Ursula von der Leyen. Jung je s položaja odstopil le nekaj ur po tem, ko je zagotovil, da ne namerava odstopiti. "Po premisleku sem kanclerki (Angeli) Merkel zjutraj povedal, da odstopam s položaja ministra za delo," je novinarjem v Berlinu povedal Jung. Jung je bil obrambni minister v času, ko je nemški poveljnik Georg Klein v pokrajini Kunduz na severu Afganistana v začetku septembra odredil napad zračnih sil zveze Nato na cisterni z gorivom, pri čemer je življenje izgubilo več deset civilistov. Jung je dva dni po napadu vztrajal, da je slednji terjal zgolj življenja talibanov. Jung, ki prihaja iz vrst Krščan- FRANZ JOSEF JUNG skodemokratske unije (CDU) kanc-lerke Merklove, slednji sicer ni preveč blizu. Po septembrskih zveznih parlamentarnih volitvah je v novi vladi Mer-klove prevzel vodenje ministrstva za delo in socialo. Nemški mediji so zaradi napada v Afganistanu Junga ves čas pozivali k odstopu. Časnik Financial Times Deutschland je na naslovnici nedavno zapisal "Prosim odstopi". "Franz Josef Jung je kot obrambni minister zamočil in bi moral odstopiti s položaja ministra za delo," je zapisal časnik. (STA) balkan Makedonija • « VII v in Grčija se vedno sprti zaradi imena SOLUN - Premiera Grčije in Makedonije, George Papandreu in Nikola Gruevski, na včerajšnjih pogovorih o rešitvi spora glede imena Makedonije nista dosegla napredka. Kljub temu sta po srečanju po navedbah makedonske tiskovne agencije Makfax izrazila prepričanje, da bi dialog, ki sta ga vzpostavila, utegnil pripeljati do rešitve spora med državama. Gruevski je v izjavi po srečanju dejal, da so prav neposredni pogovori, ki jih državi vodita vzporedno z uradnimi pogajanji pod vodstvom Združenih narodov, korak naprej pri reševanju spora. Ob tem je Papandreua pozval, naj dvakrat razmisli, če namerava na zasedanju zunanjih ministrov EU v začetku decembra vložiti veto na približevanje Makedonije EU. Papandreu je strahove Gruevskega pomiril in dejal, da Grčija tokrat nima namena groziti in Makedonije blokirati na njeni poti, kot je to storila ob makedonskem približevanju zvezi Nato. Na vrhu zveze Nato, ki je aprila lani potekal v Bukarešti, je Grčija namreč prav zaradi spora o imenu vložila veto in Makedoniji tako preprečila polnopravno članstvo v zavezništvu. Papandreu, ki se je z Gruev-skim v grškem mestu Pili sešel v okviru tristranskega srečanja premierov Grčije, Albanije in Makedonije, je ob tem še dejal, da se zgodba s spornim makedonskim imenom vleče že 18 let, zaradi česar je nemogoče pričakovati, da bi ga zdaj rešili v nekaj dneh. »Močno upam, da bomo v prihodnjih nekaj mesecih uspeli najti sprejemljivo rešitev,« je še dejal na novinarski konferenci po srečanju. Makfax ob tem še poroča, da je ob robu srečanja prišlo tudi do manjšega incidenta. Grški uradniki so makedonskim novinarjem namreč preprečili, da bi prisostvovali novinarski konferenci, ki jo je po srečanju z Gruev-skim sklical Papandreu. Kot razlog za tako potezo so grški uradniki navedli dejstvo, da je novinarska konferenca grškega premiera namenjena zgolj grškim novinarjem. (STA) gospodarstvo - Odzivi na finančne težave Dubaja Evropske borze so si včeraj opomogle, cenejša nafta in evro LONDON - Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se včeraj zvišali ter se oddaljili od hudih padcev, ki so jih utrpeli po objavi novice o finančnih težavah Dubaja. Cene nafte so se med trgovanjem spustile celo do 72 dolarjev, tečaj evra pa je zdrsnil pod 1,50 dolarja. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je zvišal za 1,28 odstotka na 2835,33 točke. V Londonu se je indeks FTSE 100 zvišal za 0,99 odstotka na 5245,73 točke. Indeks borze v Frankfurtu DAX je pridobil 1,27 odstotka in se oblikoval pri 5685,61 točke, v Parizu pa je indeks CAC 40 z 1,15-odstotno rastjo trgovanje končal pri 3721,45 točke. Rast je zabeležil tudi indeks ATX na Dunaju; zvišal se je za 0,73 odstotka na 2527,17 točke. V Budimpešti se je indeks BUX zvišal za 0,53 odstotka na 20.266,92 točke in v Milanu indeks FTSE Italia All-Share za 1,29 odstotka na 22.648,63 točke. Nasprotno je indeks Crobex v Zagrebu izgubil 0,08 odstotka vrednosti in današnje trgovanje sklenil pri 2038,04 točke. Krep-keje se je znižal indeks beograjske borze Belex, in sicer za 2,91 odstotka na 664,52 točke. Na ameriškem Wall Streetu so se tečaji vrednostnih papirjev v povprečju pocenili že za več kot odstotek. Industrijski indeks Dow Jones je približno eno uro pred koncem trgovanja pri 10.337 točkah, kar je 1,21 odstotka manj kot v četrtek. Tehnološki indeks Nasdaq pa se je znižal že za 1,23 odstotka na 2149 točk. Ker je bil v četrtek v ZDA praznik, bodo na Wall Streetu včeraj skrajšali trgovanje. Finančne težave Dubaja so pocenile nafto. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena januarja, je bilo treba na blagovni borzi v New Yorku odšteti 74,90 dolarja, kar je 3,06 dolarja manj kot v četrtek. V Londonu se je severno-morska nafta brent pocenila za 89 centov na 76,10 dolarja. Tečaj evra se je včeraj znižal precej pod 1,50 dolarja. Pozno popoldne je bilo treba za eno enoto skupne evropske valute odšteti 1,4936 dolarja, potem ko je med trgovanjem tečaj zdrsnil celo do 1,4826 dolarja. Evropska centralna banka je opoldne referenčni tečaj evra določila pri 1,4918 dolarja (v četrtek: 1,5071 dolarja). (STA) poljska Z zakonom nad simbole komunizma VARŠAVA - Poljski predsednik Lech Kaczinsky je včeraj podpisal zakon, ki predvideva denarno kazen, v nekaterih primerih pa celo zaporno kazen za državljane, ki bi posedovali ali kupovali komunistične simbole. Kot ob tem poroča ameriška tiskovna agencija AP, je posedovanje tovrstnih simbolov v izobraževalne in zbirateljske namene iz zakona izvzeto. Zakon med drugim predvideva do dve leti zapora za osebe, ki posedujejo, kupujejo ali širijo predmete ali posnetke s komunističnimi simboli. Zakon je predlagala opozicijska stranka Zakon in pravičnost predvsem z namenom, da bi poljsko osvobodila zapuščine, ki jo je za seboj pustilo več desetletij komunistične vladavine. Levosredinski poslanci so ob razpravi v parlamentu predlagateljem sicer očitali, da so zakonska določila nejasna, zaradi česar bo zakon zelo težko izvajati. (STA) gospodarstvo - Dogovor Rusija, Belorusija in Kazahstan bodo oblikovali carinsko unijo MINSK - Rusija, Belorusija in Kazahstan so v Minsku včeraj dosegli dogovor o oblikovanju carinske unije med temi nekdanjimi sovjetskimi republikami, ki bo začela veljati 1. julija prihodnje leto. "1. julija bo na ozemlju Rusije, Belo-rusije in Kazahstana začela delovati enotna carinska unija," je dejal beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. "To je zelo pomembna in dolgo pričakovana odločitev, ki je rezultat težavnih pogajanj," pa je dejal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in dodal, da bo carinska unija odprta tudi za druge države. Lukašenko, Medvedjev in njun kazahstanski kolega Nursultan Nazarbajev se bodo znova sestali 18. decembra v kazahstanskem mestu Almaty, ko naj bi med drugim oblikovali časovni okvir za določitev skupnih carin za zunanje države. Nazarbajev ocenjuje, da se bo BDP vseh treh držav zaradi oblikovanja carinske unije do leta 2015 zvišal za 15 odstotkov. K carinski uniji nameravata pristopiti tudi Tadžiki-stan in Kirgizistan, je še napovedal kazahstanski predsednik. Ruski premier Vladimir Putin je junija šokiral Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) z napovedjo, da se bo Rusija WTO pridružila kot enotna carinska unija z Beloru-sijo in Kazahstanom. Rusija je ena redkih velikih sil, ki še ni članica WTO. Mučna pogajanja o vstopu te največje države na svetu v organizacijo so se začela leta 1993, vendar pa stranema še ni uspelo doseči dogovora. (STA) 1 4 Sobota, 28. novembra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Novogoriški župan Mirko Brulc gost klepetalnice Goriškega loka Stavijo na inteligenco, odpiranje svetu in na sosede Pristopili bodo k projektu Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje - Igralništvo ni več perspektiva Gost druge klepetalnice Goriškega loka v novi sezoni je bil novogoriški župan Mirko Brulc. Pogovor z njim je vodil deželni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič, ki je sogovornikov pogled takoj usmeril v prihodnost, ko ga je vprašal, kakšna je vizija Nove Gorice za naslednjih deset let. »Imamo vizijo za naš prostor. Sicer tudi mi imamo nekaj težav zaradi gospodarske krize, zlasti v Iskri in Gostolu. Ugasnil je naš Mip, a za to ni bila kriva kriza, temveč pohlep posameznikov,« je povedal Brulc in s krize prešel k projektom: »Eden izmed najbolj pomembnih projektov je program FAIR s področja visoke tehnologije. K temu, da bi ta program prišel k nam, veliko prispeva Rok Uršič, ustanovitelj in direktor podjetja Instrumentation Technologies v Solkanu, tik ob meji, ki izdeluje naprave za svetlobne pospeševalnike, ki mu jih kupuje ves svet, od Japoncev do Američanov. Slovenija je pomladi plačala dvanajst milijonov evrov članarine v tem programu, v njem je tudi novogoriška univerza, zato pa upamo, da bomo od tega veliko pridobili. Hkrati se nam je porodila nova ideja. Naša vlada je pred kratkim podpisala z Rusi dogovor o južnem toku pli- novoda. Centrala naj bo v Novi Gorici. Pri nas gradimo Edo center, naj odkupijo Rusi v njem dve nadstropji, pa bomo dobili sto novih strokovnjakov in novo inteligenco. Veliko seveda stavimo na univerzo. Zelo dolgo smo se borili, da smo Novogoričani nehali tarnati, da ima Koper vse, mi pa nič. Zato smo začeli ustanavljati lastne fakultete in imamo danes 4.000 študentov. Zanje bomo gradili kampus. Vaša stara bolnišnica bi bila za takšen mednarodni kam-pus idealna lokacija, a tega dogovora žal nismo dosegli. Imamo torej vizijo, kako k nam pripeljati čim več inteligence, čim več visokotehnoloških podjetij in se odpreti svetu. Z Gorico bi lahko postali pomemben center znanja in visoke tehnologije.« Sledilo je obvezno vprašanje o odnosih s sosedi in o izjavah župana Ettoreja Ro-molija, da morajo biti čezmejne sinergije usmerjene v gospodarstvo. »Vesel sem, da se tudi na vaši strani uveljavlja zavest, da meje ni več. Mi že od nekdaj ne priznavamo meje in, karkoli se pri nas dogaja, vabimo zraven Gorico. V zadnjem času zaznavam neke spremembe. K nam je prišel župan Ro-moli z dobro idejo o ustanovitvi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega naj bi se povezali z nami in Mirko Brulc in Rudi Pavšič (levo) ter udeleženci klepetalnice v čitalnici Feiglove knjižnice (desno) bumbaca Šempetrom-Vrtojbo na področjih prevozov, infrastruktur, logistike, mobilnosti in energetike. To pobudo smo sprejeli. Če bomo do tega prišli, potem ne potrebujemo več treh uprav. Sedaj naši pravniki ugotavljajo, kaj je kompatibilno z našo zakonodajo. Zelo dobro bi videl, da bi bil sedež v Gorici, ker so pri vas strokovnjaki v pridobivanju evropskih sredstev. Delali bomo na tem, da se ta ideja uresniči,« je potrdil Brulc, ki podobno kot Romoli meni, da naj Gorica in Nova Gorica kandidirata za sedež evroregije ali meddeželne povezave Alpe Adria, o kateri je tudi govor. »Tako se deželam in državam ne bo treba kregati o glavnem mestu evro-regije, ker ne bodo hotele pristati ne na Trst, Ljubljano ali Celovec. Gorica in Nova Gorica sta rešitev. Tudi Bruselj ni Pariz ali Berlin, a manjše, nevtralno mesto. Za nas pa bi to ogromno pomenilo.« Brulc se je obregnil tudi ob Romoli-jeve besede, da zidovi v glavah še stojijo na obeh straneh meje: »S temi zidovi se ne obremenjujem več. Kdor namerava kaj dobrega narediti, bo to naredil. Razlike lahko premagamo, če smo dovolj inteligentni, če ne napenjamo z drobnarijami in če spoštujemo različnosti. Naš skupni prostor se je že zelo omehčal in postaja en sam prostor. Politiki ga ne smemo deliti.« S tem v zvezi je novogoriški župan tudi pojasnil pobudo o silvestrovanju na Trgu Evrope: »Naš predlog je bil, da prvo skupno silvestrovanje priredimo na tem trgu, ker je v njem veliko simbolike, potem pa se lahko prihodnje leto dogovorimo, da ga priredimo drugje. Dolgo smo čakali na odgovor in upali, da se bo to uresničilo. Iz tega ni bilo nič, pa čeprav je bil pritisk, da bi tam priredili praznovanje, tudi z italijanske strani, od koder prihaja k nam silvestrovat na ulico ogromno ljudi. Prepričan sem, da bo prišel čas, ko bo ta trg zaživel tudi na Silvestrovo. Letos pa bomo praznovali vsak na svojem koncu in bomo šteli, kdo ima več ljudi, in to bo škoda.« Povedal je tudi, da še vedno sanja o tramvaju, ki bi povezal obe Gorici in Šem-peter-Vrtojbo: »O tem pravzaprav danes nihče noče resno razmišljati, naš prostor pa bodo povezale tudi kolesarske steze, ki jih moramo skupaj speljati do morja.« Dodal je še, da imajo na slovenski strani moralnega mačka, »ker z meje nismo povsod odstranili nadstreškov in kabin. K nam prihaja 7. decembra ustrezna ministrica in bomo poskušali izsiliti, da se to odstrani«. Omenil je napore, da bi oživili Lokve, ki pa so bili doslej obsojeni na neuspeh, in pristavil še besedo o Livarni: »To je tako spolitizirana zadeva, da nočem niti zraven. Naše mesto se širi in Livarna ne spada več tja. Iskali smo drugo lokacijo, a je v naši občini preprosto ni. Livarna vsekakor spoštuje vse evropske standarde. Pritiski z italijanske strani so veliki, a je ne moremo zapreti sam zato, ker nekaterim ni po godu. Če pa se bo izkazalo, da onesnažuje, jo bo treba zapreti. O tem ne debatiramo.« Kaj pa igralništvo? »Takšno igralništvo, kot ga imamo danes, ni več perspektiva za naš prostor. Spremeniti se mora, imeti manjši obseg in ponujati nove turistične vsebine. Zato je Hit v krizi in igral-niški delavci stavkajo. Njihova stavka pa je neupravičena. Jasno bi jim morali biti, da standarda, kot so ga imeli, ne bodo več imeli, ker ga tudi mi nimamo.« (ide) gorica Večina se odloča za najem stanovanja Cene stanovanj v Gorici so v prvem polletju tekočega leta ostale stabilne. Tako izhaja iz podatkov podjetja Gambetti, ki je opravilo analizo goriškega nepremičninskega trga in primerjalo cene stanovanj v raznih predelih goriške občine. podatki kažejo, da je do rahlega upada prišlo le pri rabljenih in starejših stanovanjih, novejša pa so med januarjem in junijem obdržala svojo vrednost. Bistveno pa se je v letošnjem letu povišalo povpraševanje po najemu stanovanj. Vzrok za porast je v težavah, s katerimi se predvsem mladi pari srečujejo pri pridobivanju posojil. »Pomanjkanje likvidnosti je zato pospešila povpraševanje po najemu stanovanj,« opozarja podjetje Gambetti, ki je med drugim zabeležilo, da so cene najemnin manjših in večjih stanovanj med sabo zelo podobne. »Za opremljeno dvosobno stanovanje je treba plačati med 400 in 450 evrov mesečno, za trisobno stanovanje pa med 450 in 500 evrov mesečno,« izpostavlja podjetje Gambetti. Za nakup hiše so se v prvih šestih mesecih letošnjega leta odločile predvsem premožnejše družine, ki so na primer iskale stanovanje za sinove, in mali investitorji. V dvosobno stanovanje so bili pripravljeni vložiti med 100 in 130.000 evrov. Najvišje so cene v zgodovinskem mestnem središču, npr. v Raštelu in na Trgu Ca-vour, kjer je povprečna cena na kv. meter 1.900 evrov. Povpraševanje v tem predelu mesta ovirata predvsem pomanjkanje parkirnih mest in centralna kurjava, ki jo najdemo v mnogih palačah mestnega centra. Izven ožjega mestnega središča so cene nekoliko nižje, in sicer med 1.600 in 1.700 evrov na kv. meter. Povprečna cena novega stanovanja v Štandrežu je 1.750 evrov na kv. meter, pri Sv. Ani in v severni mestni četrti (območje »Casermette«) 1.700 evrov na kv. meter, v Podgori pa 1.500 evrov na kv. meter. Za stanovanja, ki so potrebna obnove, je treba v goriškem mestnem središču odšteti približno 900 evrov na kv. meter, v Straž-cah 800 evrov na kv. meter, pri Sv. Ani pa 700 evrov na kv. meter. (Ale) gorica - Občina načrtuje obnovo ulic na območju Rafuta Varnost in lepši videz V Ulici Formica razširitev cestišča, v ulicah Giustiniani in Favetti obnova pločnikov Večja varnost za avtomobiliste in lepši videz sta cilja gradbenega posega, ki ga bo goriška občina izvedla na območju Rafuta. Tudi obnova tamkajšnjih ulic Formica, Corsica in Rafut je bila namreč vključena v načrt, ki ga je v prejšnjih dneh odobril goriški občinski odbor in ki je namenjen izrednemu vzdrževanju trinajstih mestnih ulic. Projekt, ki ga je izdelala naveza med studiom Crocetti in podjetjem Tecnoprogetti, je skupno vreden 1.800.000 evrov. V Ulici Formica bodo razširili vozni pas, ki pripelje iz Ulice Corsica. Zato bodo nekoliko zožili desni pločnik, kar bo omogočilo tudi uresničitev dodatnega pasu, ki bo zagotavljal varnejše zavijanje avtomobilom, ki so iz Ulice Formica namenjeni na Trg De Ami-cis. V Ulici Corsica bodo preuredili parkirne prostore, na ožjem delu Ulice Rafut pa bodo obnovili tudi pločnike in gredice. Preuredili bodo prehode za pešce in razširili pločnik v Ulici Giustiniani, kjer bodo asfaltirali cestišče. Razširitev pločnikov, ki bodo obrobljeni z nabrežinskim kamnom, je predvidena tudi v Ulici Favetti, kjer bodo poskrbeli za ureditev vzdolžnih parkirnih mest. Skupno jih bo na voljo 52. Na križišču med ulicama Favetti in Rafut bo manjša gredica, ki bo nadomestila današnjo. V načrt spadajo še obnova ulic di Manzano, Duca DAosta, Alviano in Codelli. (Ale) Načrt nove cestne ureditve v Ulici Corsica, na območju Rafuta bumbaca gorica - Dežela FJK Konferenčni center brez jasne usode politični problem Kaj namerava dežela FJK storiti, da bo konferenčni center v Ulici Alviano v Gorici zaživel? Kako bo deželna vlada poskrbela za rešitev problema njegovega upravljanja? Ali bi ne bilo bolje, da ne bi napovedovali v konferenčnem centru pobud mednarodnega pomena, če v zvezi njihovo uresničitvijo ni gotovosti? Odgovore na ta vprašanja zahteva deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa, ki od predsednika Renza Tonda pričakuje, da pojasni stališče deželne vlade. Sodobno poslopje, v katerega so vložili okrog pet milijonov evrov, bi morali odpreti že spomladi, napovedi pa se še zdaj niso uresničile. Stavba, ki bi morala biti goriški nagelj na gumbnici, je še vedno neizkoriščena, zadnje izjave upraviteljev in predstavnikov ustanov, ki so bile soudeležene v njeno uresničitev, pa so dokaj zaskrbljujoče. »Predvideno je bilo, da bo konferenčni center upravljal goriški univerzitetni konzorcij, njegov predsednik pa danes to demantira,« je povedal Brussa in opozoril tudi na izjave župana Ettoreja Romolija, ki je priznal, »da je bil vedno skeptičen v zvezi s predlogom izgradnje konferenčnega centra v Gorici.« Brussa je spomnil, da so zunanji minister Franco Frattini, podsekretarka Stefani Craxi in Ton-do med obiski v Gorici napovedovali organizacijo pomembnih mednarodnih dogodkov v konferenčnem centru, vse obljube pa so doslej ostale neizpolnjene. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 29. novembra 2009 1 1 gorica - Poklon »futurizmu z meje« na različnih prizoriščih Goriške razstave bodo odmevale Med izpostavljenimi umetniki sta tudi Pilon in Čargo V galeriji Fundacije Goriške hranilnice so sinoči odprli prvo futurizmu posvečeno razstavo, danes bodo na gradu odprli še drugo, obe pa že nakazujeta, da bo goriški po-klon futurizmu prvovrsten kulturni dogodek, ki bo odmeval v širšem okolju. Uradna predstavitev obeh razstav je sicer potekala včeraj pod večer v deželnem avditoriju, kjer je ob udeležbi predstavnikov oblasti in potomk nekaterih eminentnih futuristov nagovoril publiko Giordano Bruno Guerri, najbolj znani življenjepisec Tommasa Marinettija, avtorja futurističnega manifesta. Po nagovorih so se ljudje odpravili v razstavne prostore Fundacije Goriške hranilnice, kjer je na ogled bogato dokumentarno gradivo, namen katerega je rekonstruirati odnose futurizma s krajevnim in mednarodnim okoljem, predvsem pa prikazati ino-vativni naboj tega umetniškega gibanja, o katerem je strokovnjak Maurizio Scudiero dejal, da je »edina resnična in prava italijanska avantgarda«. Scudiero je tudi navedel, da so se v zadnjem letu v Italiji in v tujini zvrstile številne pobude na temo futurizma, goriška razstava pa med temi izstopa, ker povzema futuristično mišljenje in ker - edina - razkriva Marinettijev odnos do Julijske krajine ter mednarodne odnose, ki so jih futuristi znali splesti. Kot so povedali pobudniki razstav, so se odnosi med Marinettijem in našim prostorom prekinili s prvo svetovno vojno, a so ponovno zaživeli po njej, v Gorici še prej kot v Trstu, ko je Sofronio Pocarini z javnim proglasom pristopil k futurizmu in 11. oktobra 1919 v časniku La Voce dell'Isonzo objavil manifest o ustanovitvi futurističnega gibanja v Julijski krajini. To umetniško vrenje je prikazano skozi dokumente, fotografije, publikacije, časopise, risbe, grafike, skulpture in slike v galeriji Fundacije, kjer so »speljali« kar 80 metrov vitrin. Med umetniki, ki so s poudarkom zastopani, sta tudi Veno Pilon in Ivan Čargo. Gradivo pa ni samo kakovostno, a je tudi v marsikaterem primeru nepoznano. Veliki raziskovalni napor, ki je razstavi omogočil, je izpostavil Marino De Grassi, ki je tudi uredil kataloga. Da je Gorica to zmogla, je zasluga sodelovanja med goriško občino in pokrajino - mimo političnih razlik -ter Fundacijo Goriške hranilnice, sta poudarila občinski odbornik Antonio Devetag in predsednik Fundacije Franco Obizzi. »Že v prvih 90. letih minulega stoletja smo načrtovali v Gorici retrospektivo del Tullia Cralija, zaradi sprtosti med pokrajino in občino pa je načrt propadel,« je pripomnil Devetag. Danes ob 11.15 bodo na gradu odprli razstavo, ki je posvečena Craliju, medtem ko bodo razstavo o futurizmu in modi odprli 19. decembra na grajskem sedežu Pokrajinskih muzejev. Ob odprtju razstave v galeriji Fundacije Goriške hranilnice foto l.k., bumbaca gorica - V Kulturnem domu Obletnica s koračnicami in swingom Pevke zbora Carmina Slovenica na odru goriškega Kulturnega doma bumbaca Najstniško živahen in odraslo konkreten v ponudbi, goriški Kulturni dom stopa v 29. leto delovanja. Praznovanja ob 28-letnici so se v četrtek zaključila z nastopom koncertnega zbora Carmina Slovenica. Mariborska dekleta je predstavila napovedovalka Barbara Uršič, ki je med prisotnimi v dvorani pozdravila državnega sekretarja Borisa Jesiha, deželnega svetnika Igorja Kocijančiča, pokrajinskega odbornika Maurizia Salomonija, Rudija Pavšiča in Livia Semoliča iz SKGZ ter druge goste. Ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel je v pozdravnem nagovoru omenil pomembne mejnike in obletnice, ki smo jih Slovenci v Gorici obeležili v zadnjih letih, vse do letošnje stote obletnice prvega poleta bratov Rusjan. Pri Rusjanovih in pri mnogih drugih Goričanih je bila svojčas večjezičnost normalna, vsakodnevna praksa, kakor je to danes v Kulturnem domu, kjer nastopajo in se zbirajo Slovenci, Italijani, Fur-lani, Sicilijanci, Sardinci, priseljenci iz Abrucev in drugi. »Tudi mi moramo poleteti v prihodnost, z novim elanom in še tesnejšim sodelovanjem,« je dejal. Ko so besede utihnile, so bili na vrsti ubrani glasovi 29 deklet Carmine Slovenice. Kljub gripi, zaradi katere je zbor nastopil v okrnjeni zasedbi, je požel koncert uspeh. Dekliški zbor je med najbolj uspešnimi in mednarodno uveljavljenimi slovenskimi ansambli. Pod taktirko Karmine Šilec so pevke v zadnjih letih odkrile nove razsežnosti zborovskega petja in se lotevajo zahtevnih in nenavadnih projektov, kakršen je v Gorici predstavljeni projekt »Na juriš in the mo-od!«. Ob spremljavi harmonike Janeza Dovča so dekleta zapela 90-minutni program skladb iz prve polovice minulega stoletja. »Mlade partizanke« so stopile na oder s »Kozaračkim kolom« in že s prvimi skladbami - z rusko »Po dolinam i po zagorjam«, italijanskima »Bella Ciao« in »La brigata Garibaldi« ter Smrtjo v Brdih - takoj prevzele publiko. V nadaljevanju so zapele še okrog dvajset skladb, od Lili Marlen do judovske partizanske »Zog mit keyn mod« ter ameriških »Boogie Woogie Bugle Boy«, »Kiss me Good Night« in »Sergeant Major«. Zaključile so z obvezno Vstalo Primorsko, pri čemer se jim je pridružila vsa dvorana. S projektom »Na juriš in the mood!« se bo zbor Carmina Slovenica vrnil v Gorico 18. januarja, ko bo nastopil v centru Lojze Bratuž. nova gorica - Poklon bratoma Rusjan zaokrožili s predstavitvijo dveh ultralahkih letal Flaminga prekrstili z imenom Eda 100 Preizkusni poleti s prototipom bodo marca prihodnje leto, prvo serijsko letalo pa bo izdelano maja - Kacin: »Odnos slovenske države do Rusjanov je bil mačehovski« Sicer prostorna avla novogoriške mestne hiše je bila ob množici, ki se je včeraj udeležila predstavitve dveh novih ultralahkih letal, polna do zadnjega kotička. Res pa je, da sta prototipa letal Flamingo - Eda 100 in AS 18 zavzela precej prostora. Novogoriški župan Mirko Brulc je ob tem dogodku izrazil prepričanje, da se z njim zaokroža plejada prireditev v počastitev 100-letnice prvega slovenskega poleta z motornim letalom bratov Rusjan, nekaj besed o tem, kako bi morali Slovenci danes slediti pogumu bratov iz Gorice, pa je zbranim namenil tudi evropski poslanec Jelko Kacin. Poudaril je, da je bratoma Jožetu in Edvardu pomagala tudi sestra Luisa. »Ciljali so visoko, živeli so hitro. Hoteli so vse in zato so zmogli tako veliko,« je povedal in opozoril, da je bil odnos slovenske države do Rusjanov mačehovski. Včerajšnjega dogodka se je udeležila tudi nečakinja slavnih bratov Gra-zia Rusjan. Počaščena je bila, da lahko kot botra krsti ultralahko letalo Fla- mingo, ki so ga v počastitev 100-letni-ce poimenovali Eda 100. Novo šolsko ul-tralahko letalo, zasnovano kot nizko-krilni dvosed, se ponaša z odličnimi letalnimi sposobnostmi. Izdelano je iz vi-sokokvalitetnih kompozitnih materialov, kar pomeni prihranek pri teži, pa tudi večjo trdnost oziroma boljše zmogljivosti. Kot je povedal Bojan Sajovic, direktor družbe Multitech, ene od družb, ki sodeluje pri projektu Flamingo, sicer pa pionir ultralahkega letalstva na Slovenskem, konstruktor, preizkusni pilot in uspešen tekmovalec, se je ideja za Flaminga rodila leta 2004, prvi aerodinamični načrti so bili narejeni dve leti pozneje, statični izračuni konstrukcije pa v začetku leta 2007. Pripomnil je, da so s projektom nekje na polovici poti, saj bodo preizkusni poleti s prototipom opravljeni marca prihodnje leto, prvo serijsko letalo pa bo izdelano maja 2010. Aleksander Špacapan, ustanovitelj družbe Pegasus, druge nosilke projekta Flamingo, in strasten letalec, ki zagovarja rek »En luping na dan odžene zdravnika stran«, je pred zbranimi zagotovil, da bo mogoče tudi z novim letalom na nebu izvajati vratolomne lupinge. Poleg Flaminga oziroma Ede 100 je bilo predstavljeno še eno ultralahko letalo, ki je plod slovenskega znanja in izkušenj. Gre za letalo AS 18m podjetja Albastar, ki ga vodi Pavel Potočnik. V sodelovanju s podjetjem Pipistrel so v družbi Albastar poskrbeli za kompozit-no gradnjo strukture letala Sinus. Prvi Albastarjev večji samostojni projekt je bilo enosedežno ultralahko letalo Apis, AS18m pa je dvosedežno šolsko jadralno letalo s pomožnim motorjem, ki ga bodo začeli serijsko izdelovati prihodnje leto. V avli novogoriške občinske stavbe je bila včeraj razstavljena tudi maketa zadnjega Rusjan-Merčepovega modela iz leta 1912, ki jo je izdelal Jože Si-lič, prototip letala Flamingo - Eda 100 pa si bo mogoče pod strokovnim vodstvom ogledati še danes med 9. in 13. uro. Nace Novak Eda 100 v avli novogoriške mestne hiše foto n.n. 16 Sobota, 28. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / sovodnje - Občinski svet sprejel spremembo proračuna Poleti sanacija radona v osnovni šoli na Vrhu Posegu bodo namenili okrog 90.000 evrov - Kmalu nakup novega šolskega avtobusa Prihodnje leto bo prišlo do sanacije radona v osnovni šoli na Vrhu. Sovodenjski občinski svet je na zadnjem zasedanju vključil v proračun del sredstev (40.000 evrov), s katerimi bodo izvedli poseg, preostali del denarja pa bo uprava krila z deželnimi in državnimi prispevki za vzdrževanje šolskih poslopij. Po besedah sovodenjske županje Alenke Florenin se bo sanacija začela po zaključku tekočega šolskega leta, pred septembrskim prihodom otrok v šolo pa bo poseg že nared. Prisotnost radona v šoli na Vrhu so pokazale analize, ki jih je pred časom izvedla okoljska agencija ARPA. »Koncentracija radioaktivnega plina v prostorih, v katerih se zadržujejo učenci, ni zaskrbljujoča, iz previdnosti pa razrede pogosteje prezračujejo kot drugod,« je povedala Floreninova in dodala, da je kljub temu potrebno in pomembno izvesti poseg. »V varnost in vzdrževanje šolskih poslopij na območju naše občine bomo vložili 120.000 evrov. Tretjino sredstev bo prispevala dežela Furlanija-Julijska krajina, tretjino država in tretjino občina sama. Deželni in državni prispevek - skupno 80.0000 evrov -, je bilo mogoče prejeti le z vključitvijo našega deleža v proračun,« je pojasnila županja Alenka Florenin in nadaljevala: »Sanacija plina radona v osnovni šoli na Vrhu bo skupno stala 90.000 evrov, preostalih 30.000 evrov pa bomo vložili v vzdrževanje ostalih šolskih stavb v naši občini. Na Vrhu bodo dela potekala v poletnih mesecih, ko otrok ne bo v šoli. Nameščena bo naprava za prezračevanje, poskrbeli pa bomo tudi za boljšo izolacijo oken. Preliminarni načrt je v bistvu že izdelan in ga bomo v kratkem odobrili v odboru.« V proračun je sovodenjska občina vključila tudi prispevek za nakup novega šolskega avtobusa, ki naj bi bil na razpolago že pred božičnimi pazniki. Vozilo stane 72.000 evrov. Večji del - 40.000 evrov - bo krila goriška pokrajina, 32.000 evrov pa bo plačala občina Sovodnje. V spremembi proračuna so dalje vključili deželni prispevek za civilno zaščito (7.000 evrov), 14.000 evrov iz deželnega zakona za slovensko manjšino 26/2007 in 300 evrov, ki jih je Zadružna banka Doberdob - Sovodnje dodelila občini za nakup knjig za sovodenjsko knjižnico in za obdaritev otrok v sklopu pobude Rojeni za branje. Osnovna šola na Vrhu bumbaca »Dežela nam je zagotovila tudi 26.000 evrov za izvedbo socialno koristnih projektov, v okviru katerih bomo z enoletno pogodbo zaposlili dva delavca in enega uradnika z diplomo geometra, ki so v dopolnilni blagajni. Delavca bosta zadolžena za vzdrževanje občinskih stavb in urejanje okolja, tretji pa bo v veliko pomoč pri tehničnem in upravnem delu,« je povedala županja. Nova delovna sila - čeprav začasna -bo okrepila organik občinskih uslužbencev, ki ga trenutno sestavlja devet oseb. »Uslužbencev bi moralo biti enajst; imeti bi namreč morali še enega tehnika in enega delavca, preden nekoga zaposlimo pa moramo razumeti, koliko denarja nam bo dežela namenila v finančnem zakonu,« je povedala županja Alenka Florenin. Izrazila je vsekakor zadovoljstvo, ker je občina prvega oktobra dobila stalnega tajnika, ki si ga deli z občinama Zagraj in Fara (osnutek sporazuma je občinski svet odobril soglasno). »Ob tem smo rešili tudi problem odgovornega za tehnični urad. Na to mesto je bil imenovan naš dosedanji tehnik, inženir Paolo Nonino, ki je uspešno opravil natečaj in prevzel status odgovornega,« je zaključila Floreninova. V kratkem bodo dobili tudi novega prevajalca oz. prevajalko, ki bo na sovodenjski občini delala predvidoma do maja, kolikor pač dopuščajo dodeljena deželna sredstva. Od 1. oktobra do stalne namestitve na nabrežin-ski občini je to delo opravljal Mitja Košuta. (Ale) krmin - Antonaz Dežela FJK črtala denar za enologijo Deželni svetnik SKP Roberto Antonaz se je obrnil na predsednika deželne vlade z zahtevo, naj prepreči zaprtje univerzitetnega tečaja za enologijo s sedežem v Krminu. Antonaz pojasnjuje, da je dežela v bilanci prihodnjega leta izničila finančno postavko za tečaj enologije: črtala je 200 tisoč evrov za njegovo delovanje kot tudi 300 tisoč evrov za študentski dom. Anto-naz trdi, da krčenje denarja ni ekonomske ali organizacijske narave, temveč eminentno političnega značaja. S tem v zvezi je opozoril, da bodo deželni finančni zakon in z njim povezani ukrepi najhuje prizadeli ravno Goriško, tako na primer na področju zdravstva. Primosig o predoru Bombi in avtocesti Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici je svetnik SSk Silvan Primosig predlagal, naj se vprašanje predora Bombi, obravnava na prihodnjem zasedanju občinskega sveta, ker njegovo zaprtje preprečuje hiter dostop v mestno središče in povzroča višjo stopnjo onesnaženosti na ulicah z gostim prometom, predvsem pa prinaša škodo travniškim trgovcem in iz mesta odganja turiste. Primosig je tudi predlagal, naj si župan in njegov odbor prevzameta obvezo, da se bosta zavzela za uresničitev novega izhoda iz hitre ceste oziroma nove avtoceste Vileš-Go-rica v občini Fara. To naj bi predvsem zrahljalo promet tovornih vozil, ki morajo danes prečkati mesto, da lahko dosežejo industrijsko cono v Pod-gori, Brda in druge kraje na desnem bregu Soče. Prometnih omejitev ne bo Čeprav je v četrtek koncentracija prašnih delcev PM10 v Gorici že tretji dan zaporedoma presegla mejno vrednost 50 mikrogramov na kubični meter, je včeraj goriška občina sporočila, da še ne bo uvedla prometnih in drugih omejitev. Padavine so namreč včeraj zjutraj privedle do znižanja količine prašnih delcev v zraku, zato je župan odločil, da še ne bo izdal odredbe, ki predvideva znižanje kurjave v javnih in zasebnih poslopjih in prepoved uporabe vozil, ki so bila registrirana pred 1. januarjem 1993. Nesreča zaradi spolzke ceste V Števerjanu se je včeraj zgodila prometna nesreča, v kateri je lažje telesne poškodbe utrpela slovenska voznica. Nezgoda se je pripetila okrog 16.20 na cesti v Sovenci, ki pelje proti bivšemu mejnemu prehodu. Avtomobilistka je - najverjetneje zaradi spolzkega cestišča - za-vozila in trčila v obcestni zid. Ženska je bila le lažje poškodovana, rešilni avtomobil pa jo je vseeno prepeljal na pregled v goriško bolnišnico. Musicum nocoj v stolnici Pevska skupina Musicum ob desetletnici svojega delovanja pripravlja v sodelovanju z mestno župnijo sv. Hilarija in Ta-cijana v Gorici drugi jubilejni koncert. V soboto, 28. novembra, ob 20. uri bo v goriški stolni cerkvi prvič izvajala oratorij »Il Cantico dei Cantici« za soliste, zbor in orgle, goriškega sodobnega skladatelja Marca Colelle, glavnega organista goriške stolnice. Ob pevski skupini Musi-cum bodo izvajalci še mezzosopranist-ka Erika Reguljova, baritonist Eugenio Leggiadri Gallani in Marco Colella pri or-glah. Sejem v Ulici Boccaccio Danes in jutri bo Ulico Boccaccio in Trg Donatori di sangue v Gorici poživila tržnica, ki jo kot uvod v Andrejev sejem prirejajo zveza trgovcev ASCOM, konzorcij kramarjev iz FJK in družba Ter-ziaria ASCOM. Goričanom in drugim obiskovalcem bo na voljo okrog trideset stojnic, ki bodo ponujale hrano, pijačo in raznovrstne izdelke. Zaradi tržnice bosta Trg Donatori di sangue in Ulica Boccaccio dane sin jutri zaprti prometu. Maurensig v knjigarni Ubik Danes ob 16. uri bo v knjigarni Ubik v Gorici predstavitev zadnje knjige pisatelja Paola Maurensiga »La Tempesta. Il mistero di Grigione«; avtor se bo pogovarjal s Stefanom Cosmo. gorica - Nadškofija prodaja stavbo Centru sv. Jožefa odštevajo dneve Sprejemni center za priseljence, ki deluje v Ulici Vittorio Veneto v Gorici in ga upravlja Karitas, bodo v kratkem zaprli. Nadškofija namreč prodaja stavbo. Center sv. Jožefa je predvsem v obdobju po razpadu Jugoslavije sprejemal pribežnike z evropskega vzhoda, v zadnjih časih pa nudi zatočišče prosilcem političnega azila. Trenutno je v njem okrog 70 ljudi, ki jih prehranjujejo in jim zagotavljajo streho nad glavo. V mnogih primerih sprejemajo priseljence, ki po šestih mesecih zapustijo center CA- Sprejemni center za priseljence, ki deluje v Ulici Vittorio Veneto in ga upravlja Karitas bumbaca RA pri Gradišču, a ne vedo kam in kaj s sabo, pojasnjuje Paolo Zuttion, direktor goriške Karitas. Nekateri prebivajo v njem že eno leto. Strošek za vzdrževanje strukture je visok, a razen prispevka Fundacije Goriške hranilnice in goriške občine od ostalih institucij ne prejemajo nikakršne pomoči. Zaradi vsega tega se je sedež Karitas že preselil na Trg sv. Frančiška, nadškofija pa bo prodala poslopje v Ulici Vittorio Veneto, ki je potrebno prenove. Usoda teh, ki jim nudijo zatočišče, pa je neznana. šempeter - Župan Valenčič o gospodarstvu Hit ima podporo občin »Igralništvo ne bo moglo več temeljiti na iztrošenem italijanskem trgu - Nismo zavrnili Ikee« »Zaskrbljeni smo nad dogodki. Skupaj z novogoriško mestno občino smo podprli sanacijske ukrepe družbe in vodstvo Hita. Razumemo zaposlene, a jih vseeno pozivamo k prekinitvi stavke, saj čas za to ni primeren. S tem si tudi zmanjšujemo pogajalske pozicije glede zmanjševanja obdavčitev v igralništvu,« je včeraj povedal župan občine Šempeter-Vrtojba Dragan Va-lenčič. Izrazil je tudi prepričanje, da se bodo morali v času, ko se vsi odpovedujemo, tudi zaposleni v Hitu odpovedati določenim privilegijem. V zvezi z nadaljnjim razvojem Hita oziroma igralništva na Goriškem je Valenčič včeraj izrazil prepričanje, da bo treba spremeniti filozofijo, saj igralništvo ne bo moglo več temeljiti na iz-trošenem italijanskem trgu, ampak bo moralo privabljati goste od drugod. »Osebno se počutim neprijetno, ko si prizadevam, da igralnemu salonu Fortuna ne bi bila podeljena koncesija, po drugi strani pa si Hitovci žagajo vejo, na kateri sedijo, kar se mi zdi nerazumljivo,« je poudaril. Glede Fortune je pojasnil, da je po seji občinskega sveta, na katerem ni bilo izglasovano negativno mnenje, a tudi pozitivno ne, ker ni bilo predlagano, Urad za nadzor iger na srečo seznanil s svojim negativnim mnenjem zaradi bližine stanovanjskega naselja in zato, ker se igralni salon nahaja znotraj 150 metrskega obmejnega pasu. »Urad sem seznanil tudi s tem, da mi je povsem nerazumljivo, kako je prejšnja vlada v tem primeru ravnala, kajti s podelitvijo koncesije na tem območju je škodila družbi Hit, katere lastnica je država preko Soda in Kada in lokalnim skupnostim, ki smo solastnice družbe Hit,« je pojasnil Valenčič. Šempetrski župan je v celoti zavrnil tudi očitke občinskega odbora SDS o gospodarskem hiranju v občini in poudaril, da se, odkar obstaja občina, ukvarjajo z obrtno-gospodarskimi conami. Kot prvo je omenil obrtno cono Smete, kjer so do zdaj zrasla poslopja družbe ICIT, avtomatski bencinski servis in Ga-tis center. Glede južnega dela obrtne cone Lavžnik - gre za območje nekdanjih Vozil - je pojasnil, da je tudi že komunalno opremljeno in da tam že rastejo določene hale. »Čakamo na gla- Dragan Valenčič foton.n. vno investicijo družbe Hypo Leasing, ki namerava tam zgraditi večji trgovski center. Ne poznam investitorja v občini, ki bi zaradi slabe občinske politike odšel drugam,« je še odgovoril predstavnikom strank SDS. V zvezi s premiki na območju mednarodnega prehoda Vrtojba je dejal, da sta za gradnjo tam zainteresirana Mercator in Lesnina, ki tudi pričakujeta gradbeno dovoljenje. Kar zadeva območje Brežine ob Vrtojbenski obvoznici, ki je v lasti Pri-morja iz Ajdovščine, je izrazil upanje, da čakajo na začetek gradnje čistilne naprave in z njo dostopne ceste, sicer pa bo na tistem območju investitor v celoti Primorje, z gradnjo pa naj bi začeli najkasneje v letu 2011. Omenil je še območje jugovzhodno od Kalie, kjer je bilo zemljišče prodano Sparu, in načrtovano izgradnjo novih stanovanj na območju vrtnarije Lada, kjer se v času, ki gradnji ni najbolj naklonjen, ureja projektna dokumentacija. Zavrnil je tudi očitke, da je z občinskega območja izgnal Ikeo. »To ne drži. Predstavniki družbe Ikea so bili pred sedmimi, osmimi leti res tu na pogovorih, a so iskali 150 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče za distribucijski center za vzhodno Evropo. Ker bi dobilo v njem zaposlitev le okrog 50 ljudi, se nam je zdelo tako velikega zemljišča škoda, načrti za nakupovalni center v Vilešu pa so takrat že obstajali,« je sklenil Valenčič. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 29. novembra 2009 1 1 gorica Na dvorcu Lantierijev nova galerija V hali dvorca Lantieri na Trgu sv. Antona S v Gorici bodo danes ob 17. uri odprli prodajno galerijo GO ART Gallery. Kot napovedujejo, želijo zapolniti vrzel v Gorici, ponujali pa bodo dela likovnikov iz povojnega časa, ki že sodijo v zgodovino umetnosti. Med njimi bodo tudi manj znani umetniki, ki pa zato niso nič manj pomembni. Galerija, v kateri bodo mestoma prirejali tudi razstave, bo osredotočena na prodajo likovnih del in se zato obrača na ljubitelje umetnosti in zbiratelje, ki jih tudi na Goriškem ni malo. Pobudniki galerije računajo, da bodo v Gorico privabljali interesente tako iz Vidma kot Trsta. Napovedujejo tudi, da bodo po ugodnih cenah ponujali dela Zorana Mušiča, Alberta Burrija, Afra Basaldelle, Marina Marinija, Emilia Vedove, Fabrizia Plessija, Pierrea Fernandeza Armana, Jacques Germain, Paula Jenkinsa in drugih. Viteška slovesnost V organizaciji Združenja slovenskega reda vitezov vina, ki je bilo ustanovljeno 9. januarja 2004, se bo na dvorcu Zemono pri Vipavi danes ob 10.30 uri začela 6. Viteška slovesnost Združenja slovenskega reda vitezov vina. Vanjo bosta uvedla konzul viteškega omizja Dušan Humar in ambasador reda Milan Kne-ževič, prisotne pa bosta pozdravila tudi župana Vipave in Brd, Ivan Princes in Franc Mužič ter slovenska vinska kraljica Karolina Kobal. Slovesnosti, na kateri bodo sprejemali nove člane in izvedli napredovanja v redu, se bodo udeležili člani slovenskega reda vitezov vina iz celotne Slovenije in iz zamejstva, ki si prizadevajo za dvig vinske kulture in negovanje tradicije pridelave vina v Sloveniji, delujejo pa tudi na področju humanitarnih dejavnosti. (nn) Sandra Hall z bendom V okviru cikla Jesenski glasbeni tris 2009 bo drevi ob 20.1S uri v novogoriškem Kulturnem domu nastopila ameriška blues pevka Sandra Hall s skupino Gnola Blues Band. Kritiki jo uvrščajo med opaznejše pevke modernega bluesa, saj poslušalce navdušuje s čudovitim glasom in z energičnim nastopom. Njen repertoar je mešanica čikaškega blue-sa, globokega soula in plesnega rhythm & bluesa. Še posebej so občudovanja vredne njene izvedbe skladb velikih zvezd bluesa. Hallova je zapela trudi na koncertih Joeja Te-xa, Otisa Redinga, B.B. Kinga, Jackie Wilson in Joeja Simona ter ostalih mojstrov soula in bluesa. Izdala je pet samostojnih albumov, pred goriško publiko pa bo odpela predvsem skladbe z zadnjega, naslovljenega »Red Bone Woman«. (nn) Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 gorica - Nocoj koncert najboljših na Florestanovem tekmovanju Nagrajujejo klavirske talente Posebej so letos blesteli ruski in srbski pianisti, med nagrajenimi tudi slovenski in italijanski poustvarjalci _* , Çywfpm Koncert Ekaterine Richter, lanske zmagovalke nagrade Pecar UNfl J bumbaca V deželnem avditoriju v Ulici Roma v Gorici bo drevi ob 20.30 zaključno dejanje letošnjega, po vrsti devetega klavirskega tekmovanja za nagrado mesta Gorica in za nagrado v pianistični interpretaciji Giuliano Pecar. Mednarodni natečaj prireja goriško združenje Florestan, ki bo na nocojšnjem večeru s prostim vstopom nagradilo zmagovalce. Domači in tuji nagrajeni talenti bodo tudi zaigrali. Ocenjevalna komisija s predsednikom Dariom De Roso na čelu je tako porazdelila nagrade mesta Gorica: v kategoriji A (do 9. leta) Daria Zaritskaya iz Rusije (prva absolutna nagrada), Teodora Ra-failovič iz Srbije (prva nagrada), Chiara Giacomelli, Caterina Moretti, Giacinta Vescovo iz Italije in Mina Damjanov iz Srbije (druga nagrada), Matija Drofenik iz Slovenje, Maria Teresa Brachi e Antonio Caputo iz Italije (tretja nagrada); v kategoriji B (do 12. leta) Ivana Damjanov iz Srbije (prva absolutna nagrada), Hoang Pham Anh iz Vietnama (prva nagrada), Lara Oprešnik iz Slovenje in Alessandra Signorotto iz Italije (druga nagrada), Filip Jovanovič in Sofia Vuckovič iz Srbije ter Antonio Danza iz Italije (tretja nagrada), Vasilisa Obradovič iz Srbije (diploma za udeležbo); v kategoriji C (do 15. leta) Danica Dujakovič iz Srbije (prva absolutna nagrada), Victorie Theodora Pru-vost iz Francije in Tommaso DellArci-prete iz Italije (prva nagrada), Elizabeta Adžaga iz Hrvaške (druga nagrada), Silvia Carlin iz Italije (tretja nagrada); v kategoriji D (do 18. leta) Ana Dadič iz Hrvaške in Špela Troha iz Slovenije (drugo mesto), Ana Hübscher iz Slovenije, Milena Maleš iz Srbije in Victorie Theodora Pru-vost iz Francije (tretja nagrada). Ob predsedniku Dariu De Rosi so v žiriji sedeli še Vincenzo Balzani iz Italije, ruski pianist Igor Lazko iz Francije, Massimo Gon iz Italije, ki je nadomestil avstrijskega pianista Erwina Kropfitscha, in ruski pedagog Sijavuš Gadžijev, ki je obenem umetniški direktor Florestano-vega tekmovanja. [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Blues Band. Koncert sodi v cikel jesenski glasbeni tris 2009; informacije na tel. 003865-3354013, www.kul-turnidom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja jesenski ciklus v okviru glasbenega niza »Gorizia classica« - Tri stoletja komorne glasbe: danes, 28. novembra, ob 17. uri v bivših konjušnicah palače Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici bo nastopil violončelist Andrea Musto; vstop prost. H Čestitke ~M Gledališče CTA (»Centro Teatro Animazione e Figure«) iz Gorice prireja niz Zimski popoldnevi: danes, 28. novembra, ob 16. uri in ob 17.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo na programu »Bouton et le chaperon« švicarske gledališke skupine Theatre Jo-hana; informacije na tel. 0481-537280 (urad CTA v Ul. Cappuccini 19/2 v Gorici), www.ctagorizia.it. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi v nedeljo, 29. novembra, ob 18.30 v Kulturni dom v Sovodnje na ogled gledališke predstave Krčmarica Mirandolina v režiji Borisa Kobala. Igrajo tečajniki tretjega letnika gledališke šole Studio Art. V Doberdobu danes, 28. novembra, STEFANO in NATAŠA si bosta večno zvestobo obljubila in hčerko Nastasjo krstila. Da bi jima sonce sreče v zakonu svetilo in mali Na-stasji vso srečo podelilo jim želijo vsi, ki jih imajo radi. Danes praznuje 80. rojstni dan mama in nona VILMA s Poljan. Veliko zdravja in sreče ji želita Igor in Milojka z družinama. 80poljubčkov pa ji pošiljajo Andrej, Adam, Martin, Filip in Saša. Danes naša VILMA, ki na Poljanah živi, okrogla leta slavi. Da bi še mnogo let bila tako živa in zdrava, ji iz srca želijo svakinje in svaka Juren. □ Obvestila U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »New Moon: The Twilight Saga«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Ca-do dalle nubi«. Dvorana 3: 17.30 »Planet 51«; 10.00 - 22.00 »Triage«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 - 22.10 »New Moon: The Twilight Saga«. Dvorana 2: 16.45 »Planet 51«; 18.30 - 21.30 »2012« (Digital 2k). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Dorian Gray«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Ca-do dalle nubi«. Dvorana 5: 17.45 »500 giorni insie-me«; 20.00 - 22.00 »La dura verita«. À Koncerti MEDNARODNA NAGRADA GIULIANO PECAR: danes, 28. novembra, ob 20.30 v deželnem avditoriju v Gorici bosta nagrajevanje in koncert zmagovalcev. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 28. novembra, ob 20.15 nastopila ameriška blues pevka Sandra Hall z njeno skupino Gnola KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da čajanka predvidena za danes, 28. novembra, odpade iz organizacijskih razlogov in bo prenesena na začetek na-slenjega leta. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo srečanje - čajanka danes, 28. novembra, v Jamljah (na sedežu društva Kreme-njak) od 15. do 18. ure za vse starostne skupine. SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA se bo srečala z občani v ponedeljek, 30. novembra, ob 20.30, v Sovodnjah (Kulturni dom) in v petek, 4. decembra, ob 20.30, na Vrhu (center Danica). LETNIKI 1944 iz slovenskih goriških občin Doberdob, Sovodnje in Števerjan so vabljeni na jubilejni praznik, ki bo 12. decembra s potepom na Gorenjski in z možnostjo večerje ter plesom pri Avsenikih v Begunjah na Gorenjskem. Organizacijsko srečanje bo v sredo, 2. decembra, v Doberdobu ob 20.30 v gostilni pri Pirčevih. Predhodno prejemajo prijave poverjeniki Branko (tel. 393-2989700 ali 392-3393117) v So-vodnjah in Karlo (tel. 333-9766745) nepreklicno do srede, 2. decembra, do večernega srečanja. OBČINA DOBERDOB obvešča, da socialna delavka ne bo sprejemala kot običajno v ponedeljek, 30. novembra, pač pa v sredo, 2. decembra; informacije na tel. 0481-784736. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo zaprta za dopust od 30. novembra do 9. decembra. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja društveno večerjo v soboto, 12. decembra, v Kulturnem domu v Sovod-njah. Odrasli 20 evrov, otroci 15 evrov. Vpisovanje v gostilnah Pri Francetu in Rubijski grad. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI iz Sovodenj prireja sestanek v sejni dvorani PD Rupa Peč v Rupi v torek, 1. decembra, ob 20.30 z naslednjim dnevnim redom: politično poročilo in stanje na občini Sovodnje, jus Vrh, pred-božični pozdravi, razno. UPOKOJENCI CISL prirejajo v soboto, 12. decembra, tradicionalno predbo-žično praznovanje v gostilni Transalpina v Gorici; informacije in vpisovanje na sedežu v ul. Manzoni 5 v Gorici ali na tel. 0481-533321 od ponedeljka do petka. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi 7. decembra, zaprti. V TOČKI ZKD NOVA GORICA (Grad-nikove brigade 25) bo v četrtek, 3. decembra, ob 20. uri ob dnevu odprtih vrat v kulturi prireditev z naslovom Društva se predstavljajo. Zveza kulturnih društev Nova Gorica je povabila Zvezo slovenskih kulturnih društev, ki se bo predstavila in ponudila kulturni program v izvedbi zasedb in posameznikov iz različnih pokrajin delovanja ZSKD. Nastopili bodo glasbena skupina BK evolution (Igor Černo, David Klodič, Anna Bernich, Davide Tomazetič, Alessandro Bertossin, Lu-ca Clinaz), pesnica in prevajalka Silvana Paletti, ki bo predstavila pesmi v rezijanščini, vokalna solistka Alessia Peressini in kvartet Volnik. H Prireditve KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja srečanja na temo Gojiti starševstvo v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandre-žu. Strokovna vzgojiteljica Paola Scar-pin bo 3. decembra ob 19. uri govorila na temo Joka: oblika komunikacije; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta). Vstop bo prost. GLASBENA MATICA prireja nastop ob zaključku delavnice za petje z Darjo Švajger ob spremljavi Andrejke Moži-na, Gorazda Pintarja in Marka Čepa-ka v nedeljo, 29. novembra, ob 19. uri v Tumovi dvorani KB centra, Korzo Verdi 51 v Gorici. SKRŠD TRŽIČ IN SKRD JADRO vabita na predstavitev zgodovinske knjige Kras, avstroogrskega vojaka Abela Kornela, ki jo bo predstavil raziskovalec njegovega dela Dario Frandolič v petek, 4. decembra, ob 18. uri v prvem nadstropju občinske knjižnice v Tržiču. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 28. novembra, ob 17.30 predstavitev knjige Anne Marie Mori »Nove per due«. MIKLAVŽEVANJE v Kulturnem domu v Gorici v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in v sodelovanju s Kulturnim domom v Gorici in Športnim združenjem DOM bo v petek, 4. decembra, ob 17. uri. V družbi pravljice Božične potičke za vse bodo otroci pričakali Miklavža, ki jih bo vse obdaril; vstop je prost. GORIŠKA POKRAJINA, TRŽIŠKI KULTURNI KONZORCIJ IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA prirejajo predstavitev pesniške zbirke Franceta Balantiča in Mirka Špacapana z naslovom Gospod, za tabo se bom zdaj napotil, v petek, 4. decembra, ob 18. uri v sejni dvorani goriške pokrajine na Korzu Italia 55 v Gorici. Delo bo predstavila Tatjana Rojc, sodelovala bo pevska skupina Akord iz Podgore. Publikacija bo na razpolago po znižani ceni in ves izkupiček bo namenjen Društvu paliativna oskrba Mirko Špacapan - Ljubezen za vedno. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici predstavila izdajo zgoščenke zborovskih skladb goriškega skladatelja Patricka Quaggiata; govoril bo skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, sodelovali bosta mešani pevski zbor Štandrež in dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela. L. Mali oglasi IŠČEMO popoldansko učno pomoč za srednješolca; tel. 0481-884091 v večernih urah. PRODAM plug sogema št. 14, cena po dogovoru; tel. 333-2331049. IH Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Tatiana Saunig vd. Miseri iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Fulvio Castelli (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ZDRAVŠČINAH: 11.30, Eugenio Visintin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.30, Angela Bembic vd. Pian s pokopališča v cerkev Svete Trojice, sledila bo upepeli-tev. DANES V MEDEI: 11.00, Pia Cisilin vd. Bergomas (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Sobota, 28. novembra 2009 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Orazio Bobbio - La Con- trada Loretta Goggi: »S.p.A. Solo per Amo- re« / Režija: Gianni Brezza. Urnik: danes, 28. ob 20.30 ter jutri, 29. novembra ob 16.30. Stalno gledališče FJK Rossetti »Storia di un astronauta« / Režija: Fa-bio Poggiali, nastopa: Fabio Poggiali. Urnik: danes, 28. ob 21.00 in jutri, 29. novembra ob 17.00. Edmond Rostand: »Cyrano de Bergerac« / Nastopajo: Massimo Popolizio, Stefano Alessandroni, Roberto Bal-dassari, Luca Bastianello, Giovanni Battaglia in Luca Campanella. Režija: Daniele Abbado. Urnik: v torek, 1. ob 20.30, v sredo, 2. ob 16.00, od četrtka, 3. do sobote, 5. ob 20.30 ter v nedeljo 6. decembra ob 16.00. _SLOVENIJA_ KOMEN Kulturni dom Jutri, 29. novembra ob 18.00 / Nataša Otrin: »Internat«, drama. Režija Maja Poljane. Gledališka skupina MAK kulturnega društva »Svoboda Deskle«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 30. novembra ob 18.00 / Andrej Rozman Roza in davor Božič: »Neron«. V torek, 1. decembra ob 19.30 / Thomas Middleton in William Rowley: »Premenjave«. V sredo, 2. decembra ob 19.30 / Se-bastjan Horovat; Andreja Kopač in Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. V četrtek, 3. decembra ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Mala drama Danes, 28. novembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. V ponedeljek, 30. novembra ob 20.00 / Evripid: »Helena«. V torek, 1. decembra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II / Igra«. V sredo, 2. decembra ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog masakra«. V četrtek, 3. decembra ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 4. in v soboto, 5. decembra ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 28. novembra ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V sredo, 2. ob 19.30 in v sredo, 3. decembra ob 20.00 / Steven sater in Du-can Sheik: »Pomladno preburjenje«. V petek, 4. decembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtja«. V soboto, 5. decembra ob 19.30 / Steven sater in Ducan Sheik: »Pomladno preburjenje«. V nedeljo, 6. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 28. novembra ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. V sredo, 2. decembra ob 20.00 / EricEmmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. V četrtek, 3. decembra ob 18.00 / Gregor Čušin: »Hagada«. V soboto, 5. decembra ob 20.00 / EricEmmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. Slovensko Mladinsko Gledališče Šentjakobsko gledališče Danes, 28. novembra ob 19.30 / »Tič-ja kletka« (komedija) režija in priredba Gašpet Tič. V sredo, 9. decembra ob 18.00 / D. Perne: »Dogodivščine dvornega norčka Ferdinanda«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giuseppe Verdi: »Il trovatore« Urnik: danes, 28. novembra ob 17.00. »La fanciulla di neve« / Nastopa balet Stanislavskij / glasba: P. I. Čajkovskij. Urnik: v soboto, 12. ob 20.30, v nedeljo, 13. ob 16.00, od torka, 15. do četrtka, 17. ob 20.30, v petek, 18. ob 18.00 ter v soboto, 19. decembra ob 17.00 PRIREDITVE V torek, 1. decembra ob 20.30 / Koncert nagrajencev prvega tekmovanja za mlade dirigente Victor De Sabata. Tržaški dirigent Marko Ozbič bo vodil simfonično pesnitev »Juventus« / V. de Sabata, dirigentka Alya Joffe pa overturo »Romeo in Julija« / P. I. Čaj-kovskega. Stalno gledališče FJK Rossetti Danes, 28. ob 20.30 in jutri, 29. novembra ob 16.00 / »La dame aux camelias«. Nastopa balet praške Opere. V ponedeljek, 30. novembra ob 20.30 / Eggner trio: F. Mendelsohn: »Trio op. 66«; A. Piazzola: »The four sea-sons«; J. Brahms: »Trio op. 8«. ■ WUNDERKAMMER Festival antične glasbe Danes, 28. novembra ob 20.30 Grad Svetega Justa - dvorana koncertov / »Come chiara luce del giorno«. Nastopa nizozemska skupina »Red Rose Four. TREBČE Cerkev Sv. Andreja Jutri, 29. novembra ob 18.00 / Nastopajo: Ženska Vokalna Skupina Cappella Civica Sv. Justa, Marko Fe-ri - kitara in Giorgio Marcossi - flavta, dirigent: Marco Sofianopulo. TRBIŽ Občinsko gledališče V torek, 1. decembra ob 20.45 / Nastopata: Veronika Eberle - violina in Oliver Schnyder - klavir. GORICA Goriška stolnica Danes, 28. novembra ob 20.00 / »Visoka pesem«, nastopa skupina Musi-cum z mezzosopranistko Eriko Re-guljovo, baritonistom Eugeniom Leg-giadrijem Gallanijem in organistom Marcom Colello, prvič bodo izvedli oratorij »Il cantico dei cantici«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom SNG Drama Danes, 28 in jutri, 29. novembra ob 19.30 / Wolfgang Amadeus Mozart / Gioachino Rossini: »Gledališki direktor / Ženitna pogodba«. Šentjakobsko gledališče Kino Šiška - Prostor urbane kulture Danes, 28. novembra ob 20.00 / Gal Gjurin: »Kaj vse bi dal«. V ponedeljek, 30. novembra ob 21.00 / Nastopa kitarist Robben Ford. V sredo, 2. decembra ob 20.00 / Nastopa pevka Josipa Lisac. V četrtek, 03. decembra ob 21.00 / nastopa: »The Kilimanjaro Darkjazz en-samble« in »Bong-Ra«. V petek, 4. decembra ob 21.00 / Nastopata skupini Muškat Hamburg (SLO) in Valient Thorr (ZDA). V torek, 15. decembra ob 19.00 / nastopa skupina Noctiferia / predstavitev nove plošče "Death Culture" / Nastopata še skupini: Dickless Tracy in Mordenom. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Tržaška knjigarna: na ogled je razstava Franka Vecchieta: »XS sizes ali dela manjšega formata«. Ogled je možen ob urniku Tržaške knjigarne. Narodna in študijska knjižnica: do 10. februarja 2010 je na ogled razstava Tanje Kralj »Mandale«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 18. ure. Muzej Revoltella (Galleria "Scarpa"): do 6. decembra je na ogled razstava: »Livio Rosignano. Kava ... Burja ... In ljudje. Poklon Trstu«. Urnik: odprto vsak dan od 10.00 do 18.00. Ob torkih zaprto. BARKOVLJE SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6): s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete, vabi na »Predbožični čar«. Razstavlja in ponuja svoja dela dvajset ustvarjalk. Otvoritev bo v torek, 1. decembra ob 20.00. Glasbena kulisa prof. Igor Zobin - harmonika in Sara Temperini Beoni - sopranistka. Urnik: do 6. decembra, od srede do petka od 15.00 do 19.00, v soboto in nedeljo ob od 10.00 do 13.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. RONKE V kavarni Caffe Trieste na Trgu Gu-glielmo Oberdan 1 je na ogled razsa-ve fotografij Marka Vogriča pod naslovom : »Miška po Gorici«. Urnik: do 5. decembra, od torka do nedelje med 10. in 23. uro, ob ponedeljkih zaprto. GORICA V Podružnici Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje (na Korzu Verdi 55): bo do 31. decembra na ogled izviren izvod Slave Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, ki ga razstavlja lastnik Roman Gergolet. Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V Kulturnem domu: je na ogled dokumentarna razstava pod naslovom: »Brata Rusjan - 100 let brnenja na goriškem nebu«. Ogled je možen do 30. novembra. Galerija Maria Di Ioria (Ul. Mame-li12): v četrtek, 3. decembra, ob 17.30 odprtje razstave slikarja Roberta Faga-nela in predstavitev publikacije poezij Irene Navarra in slik Roberta Fagane-la, ki jo je uredila Silvia Valenti z naslovom »La terra, la visione. Gorizia (e dintorni) tra realta e sogno. Poesie e Di-pinti«. Poezije bo prebirala Mariolina De Feo, sodelovala bosta Gloria Angeli in Jurij Paljk. Razstava bo na ogled do 7. decembra. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni last- -/ niki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mohoriča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 20. decembra je na ogled razstava risb in slik Zlatka Bou-reka. Urnik: od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih, sobotah in praznikih. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Slovenski Etnografski Muzej: v četrtek, 3. decembra od 10.00 do 18.00 bo na ogled sklop razstav »Ta veseli dan kulture« ob Prešernovem rojstnem dnevu. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija CD: do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava". Mala galerija: do 20. decembra je na ogled fotografska razstava Benke Pul-ko pod naslovom: »Črno-bela mavrica«. trst - Drevi na gradu sv. Justa Nizozemke Red Rose Four Koncert bo v okviru festivala antične glasbe Wunderkammer - Bernard Brauchli odlično zaigral na klavikord I! Ai W" Ifl^Hi Festival antične glasbe Wunderkammer je v dvorani muzeja Sartorio razkril najbolj posebno in izbrano ponudbo letošnje sezone, ki je kljub značaju »za strokovnjake«, privabila lepo število radovednih poslušalcev. Koncert je tokrat publiko ponesel v pretekla stoletja ne samo po stilu, temveč tudi po doživljanju dogodka, ki so ga oblikovali zvoki klavikorda. Zahteval je namreč popolno zbranost publike, ki bi dovoljevala dojemanje zvočnih nians, ki sploh niso običajne za zvok modernih, a tudi velike večine antičnih glasbil. Klavikord je bil namreč v glavnem študijsko glasbilo, ki je bilo razširjeno predvsem od 15. do začetka 19. stoletja (najdlje v nemškem okolju); do 17. stoletja so ga plemiči uporabljali za zasebno muziciranje, organisti pa za doma- čo vadbo. Po svoji naravi, omejenem dinamičnem potencialu in zahtevni kontroli izvajalske tehnike je glasbilo neprimerno za vir-tuozne koncertne podvige, a lahko vseeno preseneti s »posebnimi efekti«, kot je na primer svojevrstni vibrato. Zaradi zelo šibkega zvoka pa je koncertni nastop precej zahtevni izziv, saj je celo odvijanje bombonov lahko glasnejše od glasbe (nepremični poslušalci so se skoraj do konca odpovedali tudi prehrupne-mu ploskanju). Švicarski glasbenik in raziskovalec Bernard Brauchli je postregel z dvema možnima zvočnima podobama z uporabo kopije nemškega glasbila iz leta 1680 in kopije večjega, portugalskega glasbila iz konca 18. stoletja. Na prvega je zaigral skladbe avtorjev 16. stoletja (Gabrieli, Attaignant, de Cabezon, Carreira, Cavazzoni, Valente), med katere je kot posebnost vključil molitev za vrnitev francoskega kralja Franca I., ki je bil leta 1525 jetnik v Španiji. Ob vsaki novi skladbi se je udeležencem posluh vse bolj privadil in se hkrati izostril do vse bolj jasnega prepoznavanja barv in ekspresivnih odtenkov te zvočne in glasbene razsežnosti. Soočanje z drugim glasbilom je temu dodalo še filološko uglasitev, ki je za skoraj pol tona nižja od moderne, največje presenečenje pa je bila izbira nekaterih skladb klasičnih avtorjev oz. njihova popolnoma drugačna zvočna podoba, kot tudi nekateri precej svobodni izvajalski prijemi predvsem na področju agogike. Sonata vD-duru Josepha Haydna je osvetlila briljantnost, ki jo premore tudi tako osebna dimenzija, izvedba dramatične Fantazije v D-molu Wolfganga Amadeusa Mozarta pa je predstavljala pravi ekspresivni izziv, kateremu je glasbenik kljuboval kreativno in v skorajda romantičnem tonu. Po intimnih vtisih, ki so zelo pozorni publiki 21. stoletja razkrili čisto neobičajne in bolj zasebne glasbene perspektive preteklosti, bo zadnji koncert niza Wunderkammer ljubitelje antične glasbe popeljal v Anglijo 16. stoletja, za kar bo poskrbela nizozemska ženska skupina (kljunaste flavte in petje) Red Rose Four. Glasbenice bodo nastopile danes v izrednem okviru koncertne dvorane na gradu sv. Justa, kjer bo ob 18. uri odprta vaja za otroke, katerim bodo gostje pripovedovale o glasbilih in skladbah na programu, koncert pa bo na vrsti ob 20.30. (ROP) GLEDALIŠČE w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Že danes v A- Udinese mora proti Livornu nujno zmagati Zvečer derbi v Genovi - Juti ob 15. uri Inter proti Fiorentini - Triestina v Modeni GENOVSKI DERBI IN UDINESE Ne glede na to, če si navijač ene od dveh ekip ali ne, je genovski mestni derbi morda najbolj zanimiv in pester med vsemi. Ri-valstvo med tema dvema kluboma je neverjetno in že tedne pred tekmo je v mestu zaslediti vrvež in trepetanje v pričakovanju tega dvoboja. Favorita na takih tekmah seveda ni, po mnogih letih pa bo der-bi tudi pomemben za uvrstitve tik pod vrhom. Z zmago bi se Sampdoria celo povzpela na začasno drugo mesto. Pri Ge-noi je zadnje čase najbolj razpoložen Pal-ladino, medtem ko je lahko za Sampdorio odločilen Palombo. Ne gre seveda pozabiti na dvojico Pazzini-Cassano. Še prej (ob 18. uri) bo stopil na igrišče Udinese, ki proti Livornu nujno potrebuje zmago, da se oddalji od nevarnih voda. Livorno, ki je trenutno na 18. mestu, ima namreč le tri točke manj od Fur-lanov. Marino se bo vrnil na postavitev z le dvema napadalcema (Di Natale in Floro Flores), medtem ko Livorno prihaja v Videm z motiviranim Lucarellijem, ki je končno prebil led. TRIJE VELIKI - Pri Milanu, Interju in Juventusu si celijo rane po zelo neuspešnih evropskih nastopih, ki so bili nov dokaz, da italijanske ekipe niso več oziroma niso še na nivoju najboljših evropskih klubov. Pred najtežjo nalogo je v tem krogu Inter, ki pa bo edini imel prednost domačega igrišča. Na San Siro prihaja v goste edina italijanska ekipa, ki si je že zagotovila nastop v osmini finala lige prvakov, Fiorentina. Prandellijevo moštvo lahko vse do februarja misli izključno na prvenstvo in jutri bi lahko resno zaposlil Mou-rinhove varovance, saj so nekateri igralci Fiorentine v izjemni formi (Montolivo, Marchionni, Vargas). Juventusovi navijači so se »izkazali« tudi v Franciji, kjer so nadaljevali z gesli proti Balotelliju; morda bi jih morali bolj zanimati slabi nastopi Ferrarovih varovancev. Črnobeli še nimajo izoblikovane igre, kar bi lahko v Cagliariju drago plačali, saj so Sardinci v tem obdobju zelo napredovali, medtem ko je kar nekaj igralcev Juventu-sa, z Diegom na čelu, v hudih težavah. Jutrišnja večerna tekma bi lahko bila za Milan pomembna. Črnordeči bodo namreč vedeli za izide tekmecev in ob spodrsljaju Interja bi se lahko Borriello in soigralci približali vrhu. Catania pa je pred- Obramba Udineseja zadnje čase dokaj peša ansa zadnja, tako da ji še točka ne bi bila dovolj. Bomo videli, katere motivacije bodo prevladale. FANTANOGOMET - Prelahko bi bilo svetovati, da vključite Tottija v postavo. Poskusimo raje z, z ekonomskega vidika, manj zahtevno trojico Zalayeta, Matri in Barreto. V veleblagovnici bi tako ponudbo reklamizirali z geslom »vzami tri za ceno enega«. Na sredini igrišča bi se s težavo odpovedali Marchionniju in Vargasu (oba Fiorentina), kljub temu, da igrajo To-skanci na San Siru, zvezno vrsto pa bi dopolnili z Dzemailijem (Parma). V obrambi so izbire nekoliko bolj tvegane, saj so najboljši klubi (to so ponavadi ekipe, ki prejemajo najmanj zadetkov) v težavah. Naš izbor: Kroldrup (Fiorentina), Nesta (Milan), Kneževic (Livorno) in Ziegler (Sampdoria) pred vratarjem Chieva Sorrentinom. NOGOMETNE STAVE - Po tistem, kar smo videli med tednom, so trije italijanski velikani (Inter, Milan in Juventus) v dokajšnjih težavah. Želite resnično tvegati? Poskusite s kombinacijo Cagliari - Juventus 1X (1,79), Inter - Fiorentina X2 (2,10) in Catania - Milan 1X (1,89) torej brez zmage prvih treh ekip na lestvici. Manj tvegana rešitev je zaupati v zmago Rome (2,15), Barija (1,75), Interja (1,60) in Lazia (1,65). V B-ligi igra Triestina na zahtevnem gosotvanju v Modeni in pobiralci stav so prepričani, da pravega favorita ni, saj je Mo-dena v prednosti (2,15) nad Triestino (3,35 - neodločen izid je vreden 2,85), a vrednost nad 2 pomeni vse prej kot gotova zmaga domačih. NAŠA NAPOVED - danes (ob 18.00) Udinese - Livorno 1:1, (ob 20.45) Genoa - Sampdoria 2:1; jutri (ob 15.00) Atalanta - Roma 1:2, Bari - Siena 3:0, Cagliari - Juventus 2:0, Chievo - Palermo 1:1, Inter - Fiorentina 1:2, Lazio - Bologna 1:0, Parma - Napoli 2:1, (ob 20.45) Catania -Milan 1:2. TRI ESTINA - V dneh pred tekmo sta trenerja Triestine in Modene tekmovala v tem, kdo ima bolj oslabljeno moštvo za današnji dvoboj (ob 15.30 v Modeni) med ekipama, ki imata na lestvici isto število točk. Že ta podatek bi bil zadosten razlog za napoved o izenačeni tekmi, ki bi vsaki od dveh ekip lahko omogočila dodaten skok proti vrhu lestvice, zlasti zato, ker je v tem krogu na sporedu dvoboj med Empolijem in Ceseno, to sta ekipi, ki sta na lestvici takoj pred Modeno in Triestino. Somma ima hude težave na sredini igrišča, kjer je seznam odsotnih res dolg. Zaradi disciplinskih ukrepov športnega sodnika bosta mirovala Gorgone in Pani, zaradi poškodb pa bodo odsotni Princi-valli, Tabbiani in Volpe. Somma torej nima veliko svobode pri izbirah. Za dve mesti »razdiralcev« igre je ostala trojica igralcev, Hottor, Cossu in Gissi. V prednosti sta prva dva. Za tri mesta polšpice ima Somma na razpolago Siligardija, Šedive-ca, Testinija in Stankovica. Zadnji trije, ki so že igrali proti Cittadelli, bodo potrjeni tudi za današnji nastop. Seveda bo edini napadalec Godeas, medtem ko je obrambna četverica nedotakljiva. Vratarja sploh ni potrebno omenjati, ker je v tem trenutku Agazzi morda ob Antonioliju najboljši vratar B-lige. Modena, ki lahko računa v napadu na odličnega Bruna, ima ravno tako nekaj odsotnih. Med temi je gotovo najtežje nado-mestljiv zvezni igralec Pinardi. Trener Apolloni, ki se poslužuje sheme 5-3-2, bo premaknil v obrambo Tamburinija, v napadu pa naj bi Brunu pomagal Catellani. Verjetna postava Triestine: Agazzi, Nef, Cottafava, Scurto, Sabato, Cossu, Hottor, Šedivec, Testini, Stankovic, Godeas. Sodil bo Pierpoli iz Firenc. (I.F.) 1 4 Sobota, 28. novembra 2009 APrimorski ~ dnevnik tenis - Masters Del Potro in Federer v polfinalu LONDON - Argentinski teniški igralec Juan Martin del Potro je v zadnjem četrtkovem obračunu skupina A na zaključnem mastersu v Londonu premagal Švicarja Rogerja Federerja s 6:2, 6:7 (5) in 6:3. Federer in del Potro sta se uvrstila v polfinale, kamor se je iz skupine B že prebil Šved Robin Soderling. Razplet argentinsko-švicarskega dvoboja, ki se je končal po dveh urah in šestih minutah, je močno razžalostil britanske teniške privržence, saj je brez polfinala ostal domači ljubljenec Andrew Murray. Včeraj pa je Srb Novak Dokovič v prvem dvoboju skupine B po dveh nizih s 7:6 (5) in 6:3 premagal Španca Rafaela Nadala. S to zmago je Dokovič ohranil upanje na uvrstitev v polfinale. KOCIJANČIČ - Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič je bil v Lizboni na volilnem kongresu za štiri leta izvoljen v izvršni odbor Evropskih olimpijskih komitejev (EOC); Kocijančič je tudi član predsedstva Mednarodne smučarske zveze (FIS). Za 12 mest v izvršnem odboru se je potegovalo 19 kandidatov. BREZ GROŽNJE - Nogometni reprezentanci Čila je zaradi sodnega postopka, ki ga je sprožil dru-goligaški klub Rangers, grozil suspenz s svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki 2010. Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je to grožnjo umaknila. ALPSKO SMUČANJE - Po tekmah svetovnega pokala v Soldnu in Leviju so se smučarke preselile v Aspen, kjer jih ta vikend čakata veleslalom in slalom. Danes bo v velesa-lomu slovenski adut Tina Maze, pri »azzurrah« pa Denise Karbon, tretja v Soldnu. Štart prve voženje bo ob 18. uri po našem času, druga pa se bo pričela ob 21.00 (po TV: Slo2 in Rai sport piu). Smučarji pa bodo ta konec tedna v Lake Louisu odprli sezono tekem hitrih disciplin. Danes je na sporedu smuk (ob 19.30 po srednjeevropskem času; po TV: Slo 2 ob 19.55), jutri pa superveleslalom (ob 19.00 po srednjeevropskem času). INIESTA - Barcelona je podaljšala sodelovanje z Andresom Iniesto do leta 2015. ROKOMET - Tržaški rokome-taši bodo danes (ob 18.30) gostoval pepelko prvenstva Ambro, ki je zbrala samo eno zmago. košarka - AcegasAps po tretjini sezone Senčne in sončne plati Nestanovitna igra, a deset enakovrednih igralcev in mladi, ki ne grejejo klopi leta 2011 V Clautu SP v turnem smučanju PORDENON - Pordenonsko hribovje bo v letu 2011 najprej gostil etapo svetovnega pokala v turnem smučanju, nato pa še svetovno prvenstvo v tej disciplini. Zima 2001 bo za Claut zelo pomembna. Zahvaljujoč se tema dvema pomembnima športnima prireditvama bo lahko privabil veliko ljubiteljev turnega smučanja in radovednežev, ki morajo ta šport šele spoznati,« je ob napovedi prireditev povedal podpredsednik deželnega odbora Luca Ciriani. Generalka za obe prireditvi bo januarja prihodnjega leta nova izvedba tradicionalnega tekmovanja Transclautana. V 11. krogu bo AcegasAps prost, zato lahko naredimo obračun te prve tretjine prvenstva. Po desetih krogih so Tržačani na začasnem 9. mestu s štirimi zmagami in šestimi porazi. V zadnjih štirih krogih se bodo doma spoprijeli s Tre-vigliom in Ozzanom, na tujem pa z Ome-gno in Forlijem. Ozzano in Forli sta trenutno na 2. oz. 3. mestu razpredelnice, medtem ko sta Omegna in Treviglio doslej igrala s podobnim učinkom kot Ber-nardijeva ekipa. Predvsem je razočarala piemontska ekipa, ki so jo izvedenci pred pričetkom prvenstva imeli za drugo najboljšo ekipo za nedosegljivim Fortitudom. Dve zmagi bi zagotavljali Tržača-nom ohranitev sedanjega statusa do konca prvega dela in seveda neokrnjene možnosti za nastop v končnici. Če bo šlo kot lansko leto, lahko pričakujemo stopnjevanje forme od začetka povratnega dela do konca prvenstva. V tem prvem delu so mladi tržaški igralci bili skrajno nestanovitni in celo v teku iste tekme pokazali zdaj navdušujoče akcije, zdaj nepovezano in zmedeno igro. Edini, ki je vselej zaigral so- lidno, je bil Benevelli. Po okrevanju Ben-fatta in Ciglianija ima sedaj Bernardi (na sliki) na razpolago deset igralcev, ki lahko stopijo na igrišče, kar si ne more privoščiti skoraj nobena druga ekipa. Za razliko od ostalih pa ima AcegasAps mladince, ki ne grejejo samo klopi in stopijo na igrišče, ko je izid že odločen. Marko Oblak formula ena - Po včerajšnji odločitvi Sauber spet s svojim moštvom ŽENEVA - BMW je preklical dogovor s skrivnostnim švicarskim podjetjem Qadbak in svoj delež v moštvu formule ena prodal nazaj Petru Sau-berju. Nemški proizvajalec avtomobilov BMW je sicer pred meseci sporočil, da se umika iz formule 1, včerajšnja odločitev pa pomeni, da bo švicarska ekipa ostala v karavani formule 1. »Vesel sem, da smo dosegli dogovor. Lahko bomo nadaljevali z delom v Hinwilu in obdržali večino delovnih mest. Prepričan sem, da bo imela nova ekipa lepo prihodnost v formuli 1, saj bodo nova pravila omogočila bolj enakovredno sodelovanje tudi zasebnim ekipam,« je novico o nakupu pospremil vodja moštva in dosedanji manjšinski solastnik Peter Sauber. Peter Sauber je bil med leti 1993 in 2005 večinski lastnik moštva, ko pa je ekipo prevzel opremljevalec motorjev BMW, je obdržal 20-odstotni delež. Sauber sicer še nima uradno potrjene vstopnice za SP 2010: krovna av- tomobilistična zveza (FIA) pa bo najverjetneje brez večjih zadržkov dovolila ekipi nastopati, saj se je po letošnji sezoni poslovila tovarniška ekipa Toyote. SUTIL IN LIUZZI ŠE SKUPAJ - Moštvo formule 1 Force India bo v naslednji sezoni svetovnega prvenstva nastopalo z letošnjo dirkaško zasedbo. Barve indijskega moštva bosta branila Nemec Adrian Sutil in Italijan Vitantonio Liuzzi. Medtem ko je bilo podaljšanje z Nemcem pričakovano, je za vozniško mesto bolj trepetal Liuzzi. Ta je pred koncem sezone 2009 zamenjal rojaka Giancarla Fisichello, ki je vskočil na prazno mesto pri Ferrariju med okrevanjem Felipeja Masse. SMUČARSKI SKOKI - Avstrijski smučarski skakalci so zmagovalci uvodne tekme svetovnega pokala v olimpijski sezoni 2009/10 v Kuusamu. Drugi so bili Nemci, tretji pa Finci. Slovenci so po ponesrečenem nastopu Jerneja Damjana z devetim mestom za 2,4 točke zaostali za finalom. 20 Sobota, 28. novembra 2009 ŠPORT / košarka - Jutri na Opčinah v državni C-ligi Jadran Qubik proti novincu S. Vendemianu Obeta se izenačena tekma - Proti mrazu z blazinicami za gledalce V desetem krogu državne C-lige bo Jadran Qubik cafle gostil ekipo La Meridiana San Vendemiano, s katero deli mesta od dvanajstega do petnajstega na začasni lestvici. Po skupnem koš količniku bi se lahko jadranovci ponašali z dvanajstim mestom, zaradi porazov v medsebojnih spopadih s Spilimbergom in San Danielejem pa so trenutno predzadnji. Pri Jadranu so po zadnjem srečanju poskrbeli za blazinice, da gledalcem med tekmo ne bo mraz na hladnih betonskih tribunah telovadnice openske Polisportive, kjer se bo tekma začela kot običajno ob 18.00. Pravico bosta delila sodnika z Videmskega - Bel (San Daniele) in Figus (Pasian di Prato). San Vendemiano je novinec na državni ravni, po zgodovinskem napredovanju, s katerim je dejansko postal najboljša ekipa v okolici Co-negliana, pa ni bistveno spremenil postave. Potrjeni trener Torazza ne more več računati na dvojico "over 35" Cremonesi - Ber-ton. V vlogi centra je letošnja novost dvo-metraš Carpi (lani na Sardiniji v amaterski B ligi), ki povprečno dosega po 9 točk in lovi po 6 odbitih žog. Poleg njega igra s San Vendemianom tudi Benettonov mladinec iT kroma Brusamarello, ki prav tako dosega po devet pik na srečanje, za to pa "porabi" kar trinajst žog. Grbčevi fantje morajo na osemnajst-letnega Pordenončana paziti predvsem, če meče izza črte treh točk, saj ima tu boljši od- stotek realizacije kot izpod koša. Več preglavic bosta gotovo povzročala playmaker-ja Lena in Gherardini, ki povprečno dosegata po 12 oz. 13 točk na tekmo, predvsem pa prejemata veliko prekrškov (skupno več kot 11 na tekmo) in nato uspešno izvajata proste mete. Oba sta pred dvema letoma igrala s Padovo v B2-ligi, kjer je Gherardini dosegal po 11 pik na srečanje. San Vende-miano pa ima nekaj dobrih realizatorjev tudi med krili, saj Pavan in Metlica povprečno zbirata po 9 oz. 12 točk. Pod košema se - poleg že omenjenega Carpija - borita še dva dvometraša, Lot in Zambon, ki pa po navadi dosegata precej skromne izkupičke v napadu, na skoku pa je uspešnenjše krilo Simoni. Jadranu se torej kot običajno obeta zahtevna naloga predvsem v zunanjih položajih, medtem ko sta na skoku že Franco in Malalan učinkovitejša kot tri nasprotni centri skupaj. Jutrišnji nasprotniki so prav tako kot jadranovci premagali Rovigo in Oderzo, tretjo zmago pa so dosegli proti Codroipu. Po številu doseženih in prejetih točk sta si ekipi skoraj enakovredni, tako da se jutri obeta izenačen boj. (M.O.) odbojka - Televita 2010 v moški B2-ligi V Cordenonsu derbi klubov in treh igralcev Odbojkarji Televite 2010 čaka jutri v Cordenonsu prvi od dveh deželnih der-bijev B2-lige. Čeprav na tej ravni nastopa tudi videmski VBU pa lahko rečemo, da je jutrišnja tekma na Pordenonskem hkrati tudi derbi dveh društev, ki v zadnjem desetletju najboljše delata tudi na mladinski ravni in ni naključje, da imata obe, poleg ekipe v državni ligi, tudi ekipo na deželni ravni. Posebno občuten bo jutrišnji dvoboj za tri igralce. To sta člana Televite 2010 Cristian Corazza in Ambrož Peterlin ter igralec Cordenonsa Andrea Cisolla. Corazza je barve Cordenonsa branil v prejšnjih dveh sezonah, Peterlin lani, Cisolla (brat slovitega reprezentanta Alberta) pa je kar štiri sezone branil barve Sloge. Čeprav ima moštvo z desnega brega Tilmenta na lestvici le osem točk, je vsega spoštovanja vreden nasprotnik. Poleg razmeroma šibkega Roseja (3:0), je premagal tudi zelo solidno Motto (3:1) in odščipnil točko Monseliceju in Trentinu, izgubil proti vodilnemu Mestrinu (3:0)in nekoliko presenetljivo tudi proti mladincem Sisleyja. Glavna aduta moštva sta 2,02 metra visoki korektor Ezio De Pin, dolgoletni prvoligaš, ki je kljub 41 letom še vedno pravi »razbijač« (lani je igral v B1-ligi z Bibione) in podajalec Gianluca Co-lussi, ki je v začetku desetletja igral v Trstu za Adriavolley. Pri nas je poznan tudi center Sirch, ki je eno leto igral tudi za goriški Val. Ambrož Peterlin seveda dobro pozna in ceni nasprotnike (»lani sem se imel v Cordenonsu zelo lepo«), meni pa, da jih je mogoče premagati z dobrim servisom. »Nujno moramo servirati dobro, sicer se lahko Colussi, ki je po mojem mnenju najboljši podajač v ligi, razigra s centri in De Pinom. Vsi nasprotniki se mi zdijo na približno enaki ravni, zato nismo brez možnosti,« je dejal mlajši od bratov Peterlin, ki še ne ve, ali bo spet igral kot tolkač na krilu ali se vrnil na položaj libera. Zagotovo bo odsoten Andrea Vatovac, ki še čaka na rezultate magnetne resonanca, ki se ji je podvrgel po poškodbi hrbta. košarka - V Trstu prvi letošnji slovenski derbi C2-lige Obeta se hud boj Bor ima z Bregom pozitivno bilanco zmag 5:1, a letos po točkah daleč zaostaja za nasprotnikom - Začetek ob 20.30 V devetem krogu deželne C-lige je drevi na sporedu slovenski derbi med Borom Radenska in Bregom. Na stadionu prvega maja se bo tekma pričela ob 20.30, sodila pa bosta Della Valle iz Vidma in Degano iz Červi-njana. Na papirju je razlika med slovenskima ekipama precejšnja, saj Brežani trenutno delijo drugo mesto z Rorai-grandejem, borovci pa zadnje z videmskim Cusom. Gotovo je zanimivo dejstvo, da ekipi letos nista nikoli dosegli istega rezultata: Bor je namreč zmagal le v prvem krogu, Breg pa v vseh ostalih. Trener Zovatto drevi od svojih varovancev pričakuje boljšo igro v napadu, potem ko so že prejšnji teden proti Arditi pokazali napredek v obrambi. Pri Boru so med tednom imeli precej težav zaradi gripe, saj so trenirali v okrnjeni postavi. Prav ta teden pa je novi trener hotel izkoristiti za spreminjanje igre v napadu, ki je bila minulo soboto enaka kot na prvih sedmih tekmah z Muro. »Na prejšnji tekmi smo zadeli le 49 točk, predvsem zaradi pomanjkanja potrpežljivosti in uigra-nosti v napadu. Tokrat moramo upati v dobro razpoloženje ekipe in odigrati svojo tekmo ne glede na nasprotnike.« Svetoivančani bodo predvidoma nastopili v popolni postavi, na klopi bi moral biti tudi Miran Bole, ki med tednom ni sploh treniral. Brežani že trideset dni ne trenirajo, kot bi morali, zaradi službenih obveznosti in poškodb. Tokrat bodo predvidoma odstotni Sechet, Klabjan, Lokatos, Samec in Posar, tako da bo postava predvidoma podobna kot pred tednom dni proti CBU-ju. Klarica in soigralci bodo der-bi igrali kot vsako drugo tekmo. »Nasprotnike spoštujemo, gotovo bo težko gostovanje. Lestvica pa že sama pove, da je med ekipama nekaj razlike,« je komentiral Kra-šovec, ki je v zadnjih dveh sezonah na dolinski klopi dosegel kar dvaintrideset zmag in le dva poraza. Če bi Breg nastopil v popolni postavi, bi predvsem pod košema lahko nadigral borovce, zaradi številnih odsotnosti pa se pod košema obeta zanimiv dvoboj med Borovo dvojico Alberti - Madonia na eni in trojico But-tignon - Klarica - Zeriali na drugi strani. V zunanjih položajih pa se bo Haskič pomeril s Silo, katerega vlogo je pri Bregu prevzel tik pred pričetkom prvenstva. Cre-vatin, Križman, Štokelj in Šušteršič pa se bodo predvidoma borili proti Bozicu in Jevnikarju. Obeta se zanimiv in borben derbi, saj Bor krvavo potrebuje točke v boju za obstanek, medtem ko bodo Brežani skušali obdržati odlično drugo mesto in se morda celo vključiti v boj za prvo ... Zgodovina derbijev med Borom in Bregom Bor in Breg sta se nazadnje srečali v promocijskem prvenstvu v sezoni 1991/92, ko so Borovci obakrat slavi- li (81:58 in 79:97). Edina Bregova zmaga proti Borovi prvi ekipi je bila v sezoni 1986/87, ko je zmagal drugo tekmo v gosteh (88:89), medtem ko so na prvi slavili Svetoivan-čani (73:84). Leto prej sta bila na sporedu prva derbija med ekipama sedanjega brežansko-mestnega košarkarskega pola, obakratpa je zmagal Bor (81:73 in 111:113). Vosem-desetih letih sta se na derbijih kot igralca srečala tudi današnja predsednika sekcije oz. društva, Boris Salvi in Bruno Kneipp. Ta pa je v sezoni 1991/92 igral prav z Bregom proti svojemu sedanjemu društvu. Tudi Salvi pa je sezono odigral na prvem maju, sicer elta 1980/81, ko pri Bregu niso še imeli članske košarkarske ekipe. Skupek medsebojnih spopadov je torej 5:1 v korist Bora, ki pa se je precej slabše odrezal na slovenskih derbijih v zadnjih letih. Zadnjo zmago je dosegel 6. januarja 2007, ko je na 1. maju premagal Jadran (78:83), po nazadovanju in ponovnem napredovanju združene ekipe pa je proti njej v minuli sezoni obakrat izgubil. Za Brežane je to prvi derbi med C-ligaši, od zadnjega poraza proti slovenski ekipi pa so minila skoraj tri leta: nazadnje je v Dolini klonil proti Sokolu 9. decembra 2006! Za tem je zmagal oba povratna derbija, v naslednji sezoni pa obe tekmi proti združeni ekipi Kontovela-Sokola. Lani je pod taktirko Toma Krašov-ca štiri derbije z Domom in Kontovelom zmagal s povprečno osemintridesetimi točkami naskoka. (M.O.) balinanje - C-liga Gaja mora tokrat nujno zmagati Danes bodo gajevci pred najpomembnejšim obračunom sezone. V prvem povratnem kolu balinarske C-lige se bodo v Domu pristaniških delavcev ob 15. uri srečali z ekipo GTN iz Laipacca, ki je prav prejšnjo soboto predala Gaji rep lestvice. Tako je postala slovenska ekipa edina, ki doslej med 12 nastopajočimi še ni izborila zmage. Danes pa si ne more privoščiti drugega kot zmago. V prvem delu je sicer današnjega nasprotnika prisilila na delitev točk. Portuale pa bo skušal izničiti tabu gostujočega igrišča, od koder so se letos pri-staniščniki obakrat vrnili domov praznih rok in to celo proti ekipam iz dna lestvice. Danes pa jim bo stal nasproti solidni Spi-limberghese. Izidi 5. kola: Skupina A: Triestina - Latt. Cividale 9:11; GTN - Fortitudo 13:7; Moimacco - Gaja 14:6. Vrstni red: Latt. Cividale 8, Triesti-na 7, Fortitudo in Moimacco 5, GTN 3 in Gaja 2. Skupina B: Tre stelle - Cussignacco 14:6; Spilimberghese - Fiumicellese 11:9; Portuale - Villaraspa 10:10 Vrstni redt: Villara-spa 8, Spilimberghese 6, Portuale in Fiumi-cellese 5, Tre stelle 4 in Cussignacco 2. (Z.S.) V Dolini vsako soboto dve skupini Pri Bregu vsako soboto vadita dve skupini otroške telovadbe. Malčkov od 3. do 6. leta starosti je približno 17 in razvijajo vse psihomotorične sposobnosti. Največ je motorike s poudarkom na koordinaciji, zelo radi pa se tudi lovijo in igrajo z obroči, žogami, kiji in blazinami. Vse do konca šolskega leta bodo vadili enkrat tedensko po uro in pol. Otroci prihajajo iz dolinske občine, pa tudi iz Bazovice in Katinare. Osnovnošolcev pa je približno 20. Enotedenska vadba je raznolika: otroci vadijo prevale, preskoke in izvajajo gimnastične vaje, tudi za lepo držo telesa, radi se zabavajo z žogami, kolebnicami in obroči ter drugimi družabnimi igrami. Obe skupini vodita Tine Kraševec in Katja Spetič. Z ostalimi najmlajšimi člani Brega, ki trenirajo odbojko, košarko in nogomet, bodo nastopili na tradicionalni božičnici, na kateri se bodo pomerili v štafetnih in družabnih igrah. Vsem bodo podelili tudi darilca. namizni tenis Kras na Sardiniji za sam vrh Tekma Norbello - Kras 6.kroga ženske A2 lige predstavlja pravo uganko, kajti težko je napovedati, kdo se bo na koncu veselil zmage. Krasovke so se podale na Sardinijo, kjer jih jutri čaka ekipa, ki z našimi igralkami deli isto število točk. Končni izid bo torej razkril, ali bo Kras sam kraljeval na vrhu lestvice, ali si bo še vedno delil točke z Norbellom (v letošnjem sistemu tekmovanja je na-meč možen tudi neodločen izid), ali jih bo z negativnim izidom zasledoval. Kra-sov kitajski strokovnjak Liang Feng pravi, da je »veliko odvisno od nas samih, ali bomo pokazali dobro igro. Bo pa težka tekma!« Kdo sestavlja sardinjsko ekipo? Med njimi je kitajska mlada branilka Wu Shuang, temperamentna igralka iz Avellina Di Meo (št. 28 na državnih lestvicah) in pa stara znanka krasovk, Trža-čanka Ana Bržan (št.15), bivša Borovka in Krasovka, ki se je odločila za profesionalno pot v drugih italijanskih klubih. »Proti Krasu upam na neodločen izid, kajti Yuanova je boljša od naše Kitajke,« je nekoliko manj optimistično razpoložena Bržanova. Krasovke so se na tekmo dobro pripravile, kljub delnemu spodrsljaju v prejšnjem krogu trdno zaupajo v lastne sposobnosti. Moški B2-ligaši pa bodo doma ob 18.uri igrali proti ekipi Villazzano iz bližine Trenta, ki se prav tako bori za obstanek. Krasovci ciljajo na zmago. (R) HOKEJ NA ROLERJIH Kdo bo zapustil dno? Danes ob 21.00 čaka Polet ZKB Kwins pomembno srečanje. Na openski ploščadi bo gostovala Modena, ki ima na lestvici enako število točk (4). Proti neposrednemu tekmecu trener Aci Ferja-nič bo lahko računal tudi na Sama in Mitjo Kokorovca, odsotna pa bosta Cava-lieri (poškodba) in Montenesi (gripa). Ker se bo zmagovalec oddaljil od dna lestvice, lahko pričakujemo tudi presenečenje. Gostje imajo namreč na seznamu razpoložljivih igralcev tudi nekaj zelo kakovostnih, ki bi jih zaradi pomembnosti srečanja tokrat najeli. □ Obvestila SK DEVIN sporoča, da se nadaljuje smučarski sejem v Sesljanu 41/d. Prodaja vsako soboto in nedeljo do 29. novembra od 10.30 do 19.ure, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.ure. Informacije na: info@skdevin.it ali 040 209873. / ŠPORT Sobota, 28. novembra 2009 21 nogomet - Vse ekipe bodo nastopile jutri ob 14.30 Želijo izboljšati izkupiček zadnjega kroga Kras, Sovodnje, Vesna, Primorec, Zarja Gaja in Mladost pred domačimi igralci Vse ekipe naših društev bodo ta teden igrale v nedeljo ob 14.30. ELITNA LIGA Kras (22) - Monfalcone (12) Kras bo pred domačimi gledalci skušal v 11. krogu ponovno prevzeti zmagovalni ritem, ki ga je prejšnji teden prekinil s porazom proti Torviscosi. V Repen prihaja Monfalcone, ki je na začetku prvenstva jasno ciljal na napredovanje. Zaradi visokih ciljev je tudi dodatno okrepil ekipo, po enajstih krogih pa mu ne kaže dobro. Ta teden je na 11. mestu z 12 točkami (zbral je tri zmage, prav toliko porazov in štiri remije). »Gre vsekakor za nevarno ekipo,« je pripomnil športni direktor Goran Ko-cman. Trener Musolino še vedno ne bo mogel računati na vratarja Contenta, vrnila pa sta se Giacomi in Sessi. PROMOCIJSKA LIGA Sovodnje (7) - Pozzuolo (3) V Sovodnjah se bosta pomerili domača enajsterica in zadnjeuvrščeni Pozzuolo. Obe ekipi najbrž želita osvojiti vse tri razpoložljive točke, tako da se v obeh taborih zavedajo pomembnosti srečanja. Trener Sari bo imel na razpolago popolno postavo. Vprašljiv je le nastop Lo-settija, ki je med tednom staknil virozo. Centro Sedia (6) - Juventina (18) Okrenjena Juventina - Mosotti je diskvalificiran, Marini še ni okreval po poškodbi, nastop Stabileja pa je vprašljiv, saj ga muči mišična poškodba hrbta -bo skušala vknjižiti vse tri razpoložljive točke. Med tednom so varovanci Gio-vannija Tomizze dobro trenirali. Vesna (18) - Gemonese (13) Vesna bo v osmih dneh stopila še tretjič na igrišče. Po hladni prhi v med-tedenskem krogu bo na domačem igrišču ponovno gostovala nevarnega nasprotnika, ki se odlikuje predvsem po hitrosti napadalcev. V postavi ekipe Ge-monese izstopajo Stampetto (bivši D-li-gaš) ter Rossi in Giorgi, ki sta vrsto let igrala v elitni ligi. V taboru Vesne se ambulanta počasi prazni: trenerju Vene-zianu bo najbrž na razpolago Grgič, na Pri Mladosti pričakujejo reakcijo fantov. Ta teden so trenirali samo v sredo in včeraj, v torek pa je trening odpadel bumbaca klopi pa bosta sedela mogoče tudi Monte in Stradi. Še vedno pa bosta odsotna Carli (poškodba) in Giorgi (službene obveznosti). 1. AMATERSKA LIGA Primorec (11) - Azzurra (16) »Odvisno bo, kako bomo igrali. Če bo predstava taka kot v nedeljo prvi polčas, ko smo igrali odlično, čeprav nismo zadeli, lahko presenetimo. Sicer pa bo težko, saj je novinka v ligi Azzurra trd oreh,« je pojasnil trener Sciarrone, ki bo lahko računal na vse igralce. 2. AMATERSKA LIGA Cormonese (12) - Primorje (14) Trener Gulič še vedno ne bo mogel računati na Ferra. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je Primorje treniralo slabše, kljub temu pa želi na gostovanju osvojiti vse tri točke. V prejšnjem krogu je Cormonese igral v okrnjeni postavi in izgubil z Bregom 1:4. Zarja Gaja (13) - Sant'Andrea (10) Poškodovanim (Ghezzo, M. Grgič, D. Gregori in Segulin) se je ta teden pridružil še diskvalificirani Franco. V Bazovico prihaja mlada ekipa, domači igralci pa želijo nadaljevati serijo domačih ugodnih izidov. Piedimonte (14) - Breg (14) Proti neposrednemu tekmecu bo Breg skušal nadaljevati z ritmom iz prejšnjega kroga, ko je visoko zmagal. Še vedno ne bo Suttora, vprašljiv pa je nastop Krevatina (gripa). Medda pa je zaključil študij in se vrača na Sardinijo. 3. AMATERSKA LIGA Mladost (8) - Mossa (16) V Doberdob prihaja solidna Mos-sa. Klub pričakuje reakcijo nogometašev Mladosti, ki sicer že več kot teden dni slabo trenirajo. V torek je trening odpadel, v sredo pa so bili vsi prisotni. Odsoten bo Zotti. walter milkovic Pri Zarji Gaji »klapa« in dobro vzdušje Na treningih in tekmah spremlja nogometaše Zarje Gaje Walter Milkovič: »Nogometu sem se približal sicer že kot mladinec in dve sezoni igral pri Gaji. Ob ustanovitvi Zarje Gaje pa sem najprej spremljal mladince z nekaterimi drugimi odborniki, pred letom dni pa sem se pridružil članski ekipi. Družba je dobra, vzdušje prav tako,« je povedal pristaniški delavec v pokoju, letnik 1952. Milkovič pa ni navezan le na Zarjo Gajo: pri domačem klubu Gaja je podpredsednik že več kot 30 let. Zvestobo klubu kaže na različne načine: »Prisoten sem na vseh prireditvah, ob poletnih praznikih pa skrbim za hrano in pijačo. Od ZSŠDI-ja sem leta 1997prejel tudi odlikovanje kot športni delavec,« je še povedal Milkovič, ki je nekaj časa igral tudi odbojko pri Gaji, nato pa športno udejstvovanje opustil. Deset let je bil tudi član pevskega zbora pri KD Skala. WALTERJEVA NAPOVED Kras - Monfalcone 2:0 Sovodnje - Pozzuolo 2:1 Centro Sedia - Juventina 0:1 Vesna - Gemonese 2:2 Primorec - Azzurra 2:1 Cormonese - Primorje 2:2 Zarja Gaja - Sant'Andrea 2:1 Piedimonte - Breg 0:1 Mladost - Mossa 3:2 DAVID GRINOVERO odbojka - Danes v deželnih ligah Še pregrade za sodelovanje na Goriškem David Gri-novero je že osem let predsednik Go-volleya, to pa v klubu še zdaleč ni njegova edina funkcija. Je namreč tudi zapisnikar, spremljevalec članske ekipe, igralke pa vozi tudi na gostovanja. »Trudim se, da bi društvu čim bolj pomagal, ob koncu letošnje sezone pa bomo morali nujno poskrbeti, da pridobimo več odbornikov, saj tako ne moremo nadaljevati. Veliko organizacijsko breme nosi zdaj tudi sam trener Petejan,« je povedal David, ki se v letošnji sezoni še posebno veseli uspešnega sodelovanja z Borom. »Skupno delo na osi Trst-Gorica se mi zdi zelo pozitivno, čeprav se strinjam, da bi bilo gotovo dobro, da bi sodelovali tudi na Goriškem, a za to mogoče trenutno še vedno obstajajo določene mentalne pregrade.« (T.G.) DAVIDOVE NAPOVEDI Chions - Sloga List 3:2 Bor/Breg Kmečka banka - Reana 3:1 Soča ZBDS - Ferro Alluminio 0:3 Sloga - Porcia 3:1 Buia - Olympia Fer Style 1:3 Il Pozzo/Remanzacco - Val Imsa 2:3 Govolley Kmečka banka - Vivil 3:2 Azzano X - Kontovel 1:3 Naš prapor - Pippoli T.u. 1:3 Dobri nasprotniki Skoraj vse naše ekipe pred težko nalogo - Poškodbe in bolezni hromijo učinek V sedmem krogu čakajo večino naših odbojkarskih deželnih ligašev dobri nasprotniki, tako da bi bil lahko končni obračun tega vikenda dokaj slab. Priložnost za prvo zmago ima ta teden Sloga v moški C-ligi. Peterli-novi varovanci bodo v Repnu gostili Porcio, ki jo sestavljajo izkušeni od-bojkarji, a nikakor niso nepremagljivi. To dokazuje tudi dejstvo, da so prav tako kot slogaši še brez točk, doslej pa so osvojili le dva seta več. Veliko težja naloga čaka ostale naše ekipe v tem prvenstvu. Nasprotnik Soče Zadružna banka Doberdob Sovodnje bo tržaški Ferro Alluminio, ki ima na lestvici točko manj, a je imel doslej težji razpored tekem kot Battistijevi varovanci. Tržačani imajo v svojih vrstah tudi igralce z dolgoletnimi izkušnjami v državnih ligah, tako da bodo morali Sočani igrati zelo dobro, če bodo hoteli zmagati. Olympia Fer Style pa bo ta teden gostovala v Buii, kjer bi imela tudi v popolni postavi malo možnosti za uspeh, brez doprinosa Matije Kom-janca pa bo njena naloga še bolj zahtevna. Pri društvu so se sicer v zadnjem obdobju dogovarjali z nekaterimi bolj izkušenimi igralci, ki bi lahko mogoče priskočili na pomoč. Danes pa bo verjetno na krilu namesto Komjanca še vedno igral Brotto. Val Imsa bo tekmo sedmega kroga odigral šele jutri, ko se bo v go- Staška Cvelbar dva meseca kot libero steh pomeril z Il Pozzom/Remanzac-com. Domačini nedvomno sodijo med boljše v ligi, tako da se bodo morali Makučevi varovanci res izkazati, če hočejo nadaljevati s serijo zmag. Tudi Sloga List v ženski C-ligi bo na igrišče stopila jutri. Njene nasprotnice bodo mlade odbojkarice Chionsa, pri katerem na centru igra Goričanka Mateja Zavadlav. Domačinke so med boljšimi, da se pa jih z agresivno igro tudi presenetiti, saj navsezadnje niso še zelo izkušene. Slo-gašice na žalost ne bodo mogle igrati z najboljšo postavo, saj bo lahko Sta-ška Cvelbar zaradi poškodbe rame dva meseca igrala le kot libero. Domači šport Danes Sobota, 28. novembra 2009 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Breg MOŠKA D-LIGA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel -Dinamo Gorica PROMOCIJSKA LIGA - 20.30 v Trstu, šola Caprin: Skyscrapers - Sokol UNDER 15 DEŽELNI - 16.00 v San Giorgiu di Nogaro: Sangiorgina - Bor ZKB UNDER 14 MOŠKI - 18.00 v Nabrežini: Sokol - Dom UNDER 13 MOŠKI - 17.00 v Dolini: breg - Don Bosco ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Remanzaccu: Il Pozzo -Val Imsa; 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - FerroAlluminio; 20.30 v Repnu: Sloga - Porcia ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Breg kmečka banka - Royalkennedy MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - Pippoli ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Gorici, center Špacapan: Govolley Kmečka banka - Vivil; 20.30 v Azzanu Decimu: Azzano - Kontovel 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 15.30 v Trstu, Ul. Veronese: Killjoy - Sloga Dvigala Barich; 20.30 v Trstu, Suvich: Libertas - Breg Alta Informatica 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 16.30 na Proseku: Kontovel - Roiano Gretta Barcola UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu: S. Andrea - Bor Kinemax UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 v Nabrežini: Sokol -Kontovel; 18.00 v Trstu, Campi Elisi: Coselli - Bor B NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 19.00 v Norbellu: Kras ZKB MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras -Villazzano DEŽELNA C2-LIGA - 16.00 v Vidmu: Rangers - Kras DEŽELNA D2-LIGA - 16.00 v Guminu in Maranu: nastopata tudi Kras A in B NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Štandrežu: Juventina - Kras; 17.30 v Trstu: Trieste Calcio -Vesna ZAČETNIKI - 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina A - Pomlad; 16.00 v Ločniku: Lucinico - Mladost HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A1-LIGA - 21.00 na Opčinah, Pikelc: ZKB Kwins - Sghedoni Invicta Jutri Združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka pa bo danes gostila Reano, ki je bila lani njen nasprotnik v D-ligi. smotlakove varovanke bodo na žalost nastopile v okrnjeni postavi. Poškodovano Ivano Flego bo na centru nadomestila Ingrid Sancin, v zadnjih dneh pa je zbolela Katja Spe-tič, ki pa bi morala biti danes vseeno na svojem mestu. V moški D-ligi ima verjetno malo možnosti za uspeh Naš prapor, ki bo gostil novinca Pippoli Team Up. Videmčani imajo celo dve tekmi manj, a so doslej zbrali tri točke več. Izgubili pa so samo proti še nepremaga-nemu Vivilu. Brici vsekakor ne smejo vnaprej vreči puške v koruzo. V ženski D-ligi bo verjetno prvouvrščeni Vivil, ki je doslej izgubil le en set, v tem trenutku za okrnjene odbojkarice Govolleya Kmečka banka premočen nasprotnik. Fur-lanke so veliko bolj izkušene in ciljajo na napredovanje v C-ligo, tako da se bodo morale Petejanove varovanke pošteno potruditi, če se jim bodo hotele enakovredno upirati. Na nove tri točke pa mora ciljati Kontovel, ki se bo odpravil v Az-zano X pri Pordenonu, kjer se bo pomeril s tamkajšnjim novincem. Nasprotnice so doslej zbrale pet točk in so gotovo slabše od naše ekipe, ki pa jih ne sme podcenjevati. Če bodo Ver-ša in soigralke, pokazale, kaj znajo, bodo lahko nedvomno še izboljšale svoj položaj na lestvici. (T.G.) Nedelja, 29. novembra 2009 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 na Opčinah: Jadran Qubik Caffe' - San Vendemiano UNDER 13 MOŠKI - 10.00 v Trstu, Istrska ulica: Salesiani Don Bosco - Bor NLB NOGOMET ELITNA LIGA 14.30 v Repnu: Kras - Monfalcone PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pozzuolo; 14.30 v Manzanu: Centro Sedia - Juventina; 14.30 v Križu: vesna - Gemonese 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trebčah: Primorec - Azzurra 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Krminu: Cormonese - Primorje; 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Sant'Andrea; 14.30 v Podgori: Piedimonte - Breg 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Mossa NARAŠČAJNIKI - 10.30 na Proseku: Pomlad - CGS ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Cordenonsu: Futura Cordenons - Televita Trieste Volley 2010 ŽENSKA C-LIGA - 17.30 v Chionsu: Chions - Sloga List UNDER 18 MOŠKI - 11.00 v Cordenonsu: Futura - Sloga Tabor; 16.00 v Gorici: Olympia Terpin - Buia UNDER 16 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Pittini; 11.00 v Gorici, center Špacapan: Olympia Hlede A.I. - Prata UNDER 16 ŽENSKE - 9.30 v Tržiču: Fincantieri -Soča UNDER 14 MOŠKI - 16.30 v Trstu. Morpurgo: nastopa tudi Sloga UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Gradežu: Grado -Soča Hrast NAMIZNI TENIS DEŽELNA D1-LIGA - 10.00 v Trstu: Trieste Sistiana A - Kras DEŽELNA D2-LIGA - 10.30 v Zgoniku: nastopa Kras Pojutrišnjem Ponedeljek, 30. novembra 2009 KOŠARKA DRŽAVNI UNDER 19 - 18.30 v Kornu: Calligaris -Bor ZKB19.00 v pordenonski športni palači: Intermek - Jadran ZKB DEŽELNI UNDER 19 - 19.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Ardita ODBOJKA UNDER 16 ŽENSKE - 18.30 v Mošu: Mossa - Soča Diva UNDER 14 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, Suvich: Libertas - Breg 22 Sobota, 28. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / ta teden edinost pred 100 leti V teh dneh je Edinost pogosto poročala o vprašanju Lloydovega arzenala: »Dolgo časa že prihajajo sedaj pa sedaj v svet vesti, da se misli Lloydov ar-zenal opustiti oziroma premestiti. Nu, nikdar se ni moglo doznati nič pozitivnega. V seji deželnega zbora je poslanec Ravasini stavil predlog, naj bi deželni zbor naložil deželnemu odboru, naj stori potrebne korake, da se opuščenje ali premeščenje arzenala prepreči. V splošno začudenje se je dvignil tedaj soci-jalnodemokratiški poslanec Cerniutz, ki je z vso odločnostjo zatrdil, da so vse vesti o opuščenju oziroma premeščenju brez vsake podlage. Tako da so vladni krogi na Dunaju zatrdili njihovim poslancem, ki da so se zavzeli za stvar. Poslanec Cerniutz je šel celo dalje in je zatrdil, da imajo vse te vesti namen špekulacije iz srede delničarjev ven. Po teh izjavah danih v deželnem zboru od strani socijalno-demokra-tičnega poslanca v toli pozitivni obliki, smo se opravičeno pomirili. Zato pa nas je kakor strela iz jasne- ga zadela vest, da se je predsednik trgovinske zbornice predstavil te dni županu z uradnim sporočilom, da mu je došla z Dunaja od avtoritativne strani vest, da je prišlo med Lloydovo družbo in vlado do dogovora glede prodaje zemljišča, na katerem stoji Lloy-dov arzenal. Potemtakem je računati, da se Lloydov arzenal v nedolgem času opusti oziroma premesti. Vprašanje, ki je gotovo na jeziku tisočev in od katerega je zavisna eksistenca stotin rodbin je sedaj: kam se ima premestiti? V tem pogledu je vsa javnost še popolnoma deziorentirana, ker ni še nikakega glasu od avtoritativne strani. Vsekako pa je to vprašanje velikanskega gospodarskega in socijalnega pomena za naše mesto. Zato pa moramo le glasno pritrjevati predsedniku trgovinske zbornice gospodu Demetrio, da je predložil županu, naj bi municipal-ni odbor skupno z borzno deputacijo sklical sejo, ki naj vkrene, kake korake bi bilo še storiti, da se še v zadnjem trenutku prepreči ta škoda za naše mesto.« FILMI PO TV Nedelja, 29. novembra, canale S, ob 3.CS Dogville Režija: Lars Von Trier Igrajo: Nicole Kidman, Stellan Skarsgard in Paul Bettany Von Trierjev film, ki predstavlja istočasno tudi prvi del zajetne režiserjeve trilogije, posvečene ravno ZDA, pripoveduje o mestecu, v katerega pelje samo ena cesta. Po strelu, ki ga zaslišijo tudi v daljavi, se vanj zateče mlada in prestrašena ženska Grace. Očarljiva svetlolaska beži pred mafijo in pridigar Tom, na katerega naleti med svojim begom, ji ponudi skrivališče. O njeni usodi pa bodo morali odločati vsi prebivalci Dogvilla, saj si Tom ne more privoščiti, da bi ji nudil zatočišče, ne da bi se pred tem dogovoril tudi z ostalimi. Danski režiser je z Dogvillom znova prekoračil mejo med filmom in gledališčem. Mestece ni samo izmišljeno, ampak je v filmu tudi le bežno nakazano z belimi črtami na tleh. Prostori, v katerih se dogaja večji del zgodbe, pa so strašljivo prazni in zapolnjeni samo z najnujnejšimi predmeti. ^//Juvw Torek, 1. decembra, rete 4, ob 23.25 Psycho Režija: Gus Van Sant Igrata: Vince Vaughn in Julianne Moore Na begu pred policijo se Marion Crane zateče v motel, ki ga upravlja Norman Bates, neuravnovešeni mladenič, katerega gostje doleti tragična usoda, čim spoznajo njegovo mater. Marion postane njegova naslednja žrtev, toda po njenem izginotju se za njo odpravita sestra Julianne in neki zasebni preiskovalec. Kmalu odkrijeta strahotno vez med Normanom in njegovo materjo. Različico mojstrovine Alfreda Hitchco-cka je s skrbno natančnostjo in vnemo posnel priznani režiser Gus Van Sant. ta teden primorski dnevnik pred 50 leti Ponedeljek, 3C. novembra, rai 1, ob 21.1C Sreda, 2. decembra, rete 4, ob 21.1C Društvo slovenskih umetnikov v Trstu je z občnim zborom zaključilo prvo leto svojega življenja. »Prav gotovo je zanimivo ozreti se na enoletno dejavnost združenja v katerem so včlanjeni skoro vsi naši umetniki, ki so aktivni in produktivni na literarnem, glasbenem, dramskem in likovnem področju v Trstu in v Gorici. Zanimivo je bilo na občnem zboru poročilo predsednika Roberta Hlavatyja, ki je v kritičnih in toplih besedah orisal aktiva in pasiva DSU s posebnim poudarkom, da je v prvem, najtežjem obdobju obstoja DSU upravičilo svoj obstoj in da je uspelo v uresničenju tistih bistvenih nalog, ki si jih je nadelo pred enim letom ob ustanovitvi društva: združilo je umetnike in javne kulturne delavce istega prepričanja in skupnih pogledov v združenje ljudi, ki so z izmenjavo misli po različnih živih problemih pri nas in z medsebojno spodbudo zabeležili prve uspehe. Čeravno je šlo v prvem letu za konsolidacijo združenja, za določitev progra- matičnih nalog, je DSU uspelo v tem da je poživilo zavest skupnih ciljev in hotenja naših tvornih umetnikov in da je kot društvo pridobilo na pomenu in na vplivu v našem kulturnem življenju. Poleg uspehov v okviru društva samega (in med uspehe sodijo stalni stiki članov na rednih društvenih sestankih ob ponedeljkih, predavanja za širšo javnost in diskusijski večeri) je predsednik ugotovil, da DSU ni uspelo v marsikateri zamisli. Tak ni uspelo uresničiti izdajanja lastne literarno-umetniške revije, ki jo sedaj v zamejstvu še vedno nimamo in po kateri je brez dvoma čutiti živo potrebo spričo tako številnega intelektualnega kadra ljudi in obilne tvornosti naših književnikov in drugih umetnikov. Vprašanje tesnejše povezave članov in večji obisk kvalitetnih diskusijskih večerov ter izdatnejša dejavnost združenja tudi za široke kroge je naloga, ki terja veliko osebne požrtvovalnosti. Med te zamisli spada tudi vprašanje primerne uporabe lastnih prostorov.« Le vite PRIMORSKI DNEVNIK de^itn II patriota Režija: Florian Henckel Igrata: Ulrich Muehe in Sebastian Koch Leta 1984: Vzhodni Berlin. Le pet let pred padcem berlinskega zidu spremljamo zadnje vzdihljaje represivnega sistema v Vzhodni Nemčiji, kjer nihče ni varen pred zloglasno obveščevalno policijo Stasi. Komisar Wiesler dobi navodilo, naj prične prisluškovati znanemu gledališkemu režiserju in njegovi spremljevalki, a počasi odkrije, da pravi vzrok za nadzorovanje tiči povsem drugje. Vpogled v drobne življenjske radosti in strahove drugih ljudi na glavo obrne tudi njegovo razmišljanje. Filmu je evropska filmska akademija podelila nagrado za najboljši film leta, nagrado za scenarij in nagrado za najboljšega igralca. Prejel pa je tudi nominacijo za oskarja kot najboljši tujejezični film. Režija: Roland Emmerich Igrata: Mel Gibson in Heath Ledger Ameriška vojna za neodvisnost skozi optiko posameznika in njegove družine. Benjamin Marti je družinski oče in veteran vojne proti Indijancem. Na svoja dejanja iz preteklosti ni ponosen in brutalnost ob odvzemanju teritorija staroselcem ga še vedno preganja. Čeprav je patriot, se ob izbruhu vojne za neodvisnost noče pridružiti organiziranemu uporu proti britanski kolonialni oblasti. Nasprotno pa njegova najstarejša sinova Gabriel in Thomas takoj, ko se Severna Karolina pridruži oboroženemu uporu, zgrabita za puško. A zelo kmalu Gabriela ujame sadistični polkovnik Tavington, ki ga obsodi na smrt. Da bi maščeval in obvaroval svojo družino, se Benjamin pridruži upornikom. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV ZNANI AMERIŠKI VESTERN URSULA ANDRESS BRISAČA AFRIŠKA DRŽAVA POROČEVALKA PRILOGA DNEVNIKA DELO ZA ŽENSKE VLADIMIR NABOKOV NASE KOS. DRUSIVO EVROPSKA DR2AVA ANION AŠKERC ALBERT EINSTEIN PREBIVALKA GLAVNEGA MESTA GRČIJE ZDRAVSTVENA SLUŽBA HUDIČEV KAMENČEK ANGL. PEVEC MERCURY ARABSKI ŽREBEC KOCKA ... JACTA EST TRŽIŠKA PEVKA ZADNJA BRAZDA NA NJIVI AM. PEVEC GARFUNKEL BERI PRIMORSKI DNEVNIK FRANCOSKI PISATELJ FRANCE FR. PISATELJ (PROSPER) ČEŠKI ATLET (EMIL) ZAKLJUČEK MOUTVE ITALIJANSKI LEVIČARSKI DNEVNIK OBLASTNIK NENAKLONJENOST, NEJEVOLJA ALOJZ REBULA POGON NA DIVJAD VEČJI OGNO-JEK, TVOR ZAREBRNICA KOREJSKI AVTOMOBIL MOŠKO IME EGIDIJ VASICA PRI REPNU NEM. ATLETINJA KRABBE KRATKOTRAJNA IZGUBA ZAVESTT BESEDA BREZ NAGLASA MIŠICA VZDIGALKA SLOVENSKI ČASNIKAR IN TV-VODITELJ (ČRT) ERNEST ENGEL / ANGLEŠKO SVETLO PIVO ANATOLIJ KARPOV OTKA PRI PLUGU CIGARETA IZ MARIHUANE ODISEJEVA DOMOVINA UREDNIK NOVEGA GLASA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK SLOVENSKI SLOVNIČAR BOHORIČ MOSKOVSKI NOG. KLUB ITAL. REŽISER DE ... OSKAR DANON SRBSKA POKRAJINA DANSKA IGRALKA NIELSEN DELEC Z ELEKTRIČNIM NABOJEM EMIL ADAMIČ DOTIK ŽOGICE OB MREŽI DOLORES IBARRURI EDEN OD BEATLOV ZEC NIKOLA KEM. ZNAK ZA IRIDIJ NEIMENOVANA OSEBA NEKDANJI ŠVEDSKI SMUČAR (INGEMAR) / KOS SUKANCA POKLON REKRUTACIJA SLOVARČEK - ARESE = mesto pri Milanu * ASTA = danska igralka Nielsen • CAJA = otok pri Portoriku • KANONI = slovenski TV-voditelj • KIA = korejski avtomobil * MERIMEE = francoski pisatelj • RAS = pokrajina v Srbiji / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. novembra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Lupo Alberto -V kletki 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija, sledi Čezmejna tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Nan.: Julija 6.30 Aktualno: Unomattina Week End 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: ApriRai, sledi vremenska napoved 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. E. Isoardi) 13.30 17.00, 23.05 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Lineablu 16.15 Dok.: Dreams Road 16.55 Vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 23.10 Film: Bianco rosso e... (kom., It., '72, i. S. Loren) V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.15 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e magia 6.45 Variete: Mattino in famiglia 10.05 Variete: Ragazzi c'è Voyager 10.25 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.55 Aktualno: Quello che 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Talent show: X Factor - Il Processo 16.00 Talent show: Scalo 76 Talent 17.10 Aktualno: Sereno Variabile (v. O. Bevilacqua) 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Primeval 19.00 Talent show: X Factor - La settimana (v. Marco Castoldi) 19.30 Nan.: Law & Order - I due volti del- la giustizia 20.25 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Close To Home 22.40 Šport: Sabato Sprint 23.30 Nočni dnevnik 23.40 Dok.: Tg2 Dossier, sledi Tg2 Storie ^ Rai Tre 6.00 1.40 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste 7.00 Risanke 8.05 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk (v. M. Bernardini) 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: Tgr I nostri soldi, sledi Tgr EstOvest 11.30 Aktualno: Tgr Levante, sledi Tgr Italia Agricoltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale, sledi Tgr BellItalia 13.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 14.00 19.00, 23.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 15.50 Dnevnik - kratke vesti 15.55 Šport: Sabato sport 16.00 Magazine Champions League 18.10 Šport: 90° minuto serie B 18.55 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse - Il piacere della sco- perta (v. A. Angela) 23.50 Aktualno: Un giorno in Pretura Rete 4 7.35 Nan.: Genitori in diretta 8.10 Nan.: Tequila & Bonetti 9.00 Dokumentarec 9.30 Aktualno: Vivere meglio 11.00 Aktualno: Cuochi senza frontiere 11.30 Dnevnik in prometne vesti 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Film: Perry Mason (krim., ZDA, '88, i. R. Burr) 17.00 Nan.: Psych 17.55 Aktualno: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Bones 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.30 Aktualno: Super Partes 10.15 Talk show: Maurizio Costanzo Show 25 anni (pon.) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 0.20 Resničnostni show: Grande Fratello 14.00 Talent show: Amici 16.00 Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: Chi vuole essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: L'album di Maria (v. M. De Filippi) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.15 7.00 10.45 11.20 12.25 13.40 14.05 15.00 16.20 18.05 18.30 19.00 19.30 21.10 Nad.: Still Standing Risanke Nan.: E alla fine arriva mamma! Aktualno: Tv moda Dnevnik in športne vesti Nan.: Per tutta la vita! Film: Karate Kid III - La sfida finale (pust., ZDA '89, r. J. Avidsen, i. R. Macchio) 17.15, 20.30, 22.05, 23.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: I Nuovi mini ninja (pust., ZDA, '94, r. C.T. Kanganis, i. V. Wong, M.E. Slade) Nan.: Quelli dell'intervallo Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Mr. Bean Film: Una promessa e una pro-messa (kom., ZDA, '96, r. B. Levant, i. A. Schwarzenegger) Film: Santa Claus e nei guai (kom., ZDA, '06, r. M. Lembeck, i. T. Allen, M. Short) 22.55 Film: Mistero alle Bermuda (triler, ZDA, '01, r. L. Teague, i. L. Perry, D. Cortese) 0.55 Variete: Poker1mania ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik 8.05 Aktualno: Storie tra le righe 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.50 Talk show: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.25 Borgo Italia 13.05 Aktualno: Fede, perche no? 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.00 Aktualno: Passione sport 14.10 Aktualno: Qui Cortina 14.20 Aktualno: Hard Trek 15.30 Šport: Super Sea 17.00 Risanke 19.00 Variete: Udin e Conte 19.10 Musica, che passione! 20.00 Športne vesti 20.05 Variete: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Message in a cellphone (kom., '02, r. E. Hendershot, i. J. Laub, N. Whitaker) 23.35 Stoa LA 7.00 10.10 10.45 11.45 12.30 13.00 14.50 17.00 18.00 20.00 20.30 21.35 23.30 0.10 La 7 Aktualno: Omnibus - Week End, sledi Omnibus Life - Week End Aktualno: L'intervista Nan: Matlock Aktualno: Innovation Dnevnik in športne vesti Film: Lassie: avventura in pallone (pust., ZDA, '67, r. W. Beaudine, i. M. Anders) Rugby: Italija - Samoa Dokumentarec Nan.: I Magnifici sette 1.20 Dnevnik Resničnostni show: Chef per un giorno Nan.: L'ispettore Barnaby Variete: Victor Victoria - Senza filtro Boksanje: Andrea Ward - Mikkel Kessler Jr Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Križ Kraž 9.20 Film: Kino Kekec 10.40 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.20 Film: Bitka za kegljišče 15.55 17.25 Sobotno popoldne 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Nasvet 17.15 Ozare 17.40 Na vrtu, oddaja Tv Maribor 18.05 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.20 Utrip 19.50 Gledamo naprej 20.00 Politični obrazi leta 2009, prenos slavnostne razglasitve 21.30 Ars 360 22.30 Hri-bar 23.35 Nad.: Usodna nesreča 0.25 Nad.: Strasti (pon.) 0.55 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 28.11.1991 1.20 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 Skozi čas z arhiva TVS - Tv dnevnik 28.11.1991 Circom Regional (pon.) Primorski mozaik (pon.) ZGNZ Big Father, (pon.) Nan.: Slovenski vodni krog (pon.) Dok. oddaja: Apollo 13 (pon.) Nad.: Samo bedaki in konji (pon.) 14.55 Kuusamo: SP v nordijskem smučanju, smučarski teki, sprint (m in ž) prenos Nogometni magazin Fifa Folkest Koper-Capodistria 2008 20.55 Aspen: SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 7.30 7.40 8.30 9.00 9.30 9.55 10.20 11.15 12.10 14.00 17.15 17.55 19.25 Lake Louise: SP v alpskem smučanju, smuk (m), prenos 21.45 Bleščica, oddaja o modi 22.15 Slovenski magazin 22.40 Film: Danny Rose (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 15.00 15.30 16.00 16.30 17.15 18.00 19.00 19.25 19.30 19.40 20.00 20.30 21.45 22.15 22.45 0.15 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Pogovorimo se o... Potopisi Zoom 23.30 Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Jutri je nedelja Vzhod - zahod Vas tedna SP v AS: Veleslalom (Ž) Avtomobilizem Glasb. odd.: In orbita Trendovska odd.: »Q« Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vreme in kultura (pon.) 12.00 0.45 Videostrani 17.00 Hrana in vino (pon.) 18.00 Vilenica 2009, 2. del 18.30 Izzivi mladih (pon.) 19.00 Mozaik 19.15 Settimana Friuli 19.40 Monitor 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski program 20.30 Primorski tednik 21.30 Glasb. odd.: Z Mojco po domače 22.30 Ekonomika (pon.) 23.00 Veliko platno RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Izlet; 11.00 Predstavitev in glasovanje za osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.1519.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capo-distria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Najlepša viža meseca; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni noktur-no; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital: Sopranistka Zinka Kunc Milanov; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 Posnetek opere Kralj Roger (K. Szymanovski); 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 28. novembra 2009 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika 1000 990 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Zjutraj se bo hitra atlantska fronta pomikala prek severnega Jadrana. Od nedelje bodo dotekali postopoma močnejši in vlažnejši južni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 16.24 Dolžina dneva 9.03 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 13.44 in zatone ob 2.51 A Nad severnim Sredozemljem je nastalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se počasi umika nad Balkan. K nam bo v višinah za njo prehodno dotekal nekoliko bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Popoldne bo obremenitev postopoma oslabela, prav tako z vremenom tudi povezane težave. Priporočamo večjoprevidnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 14,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.33 najnižje -24 cm, ob 6.50 najvišje 47 cm ob 13.50 najnižje -44 cm, ob 20.02 najvišje 21 cm. Jutri: ob 1.11 najnižje -23 cm, ob 7.23 najvišje 51 cm ob 14.16 najnižje -54 cm, ob 20.40 najvišje 26 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............7 2000 m . 1000 m............5 2500 m . 1500 m............0 2864 m . . -2 . -5 . -7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan mm, sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona grAdec 3/9 CELOVEC O 3/7 TOLMEČ O 7/14 TRBIŽ O 4/7 o 3/6 KRANJSKA G. O TRŽIČ 5/7 3/7 CELJE 6/8 O MARIBOR O 5/9 PTUJ O M. SOBOTA O 5/9 O KRANJ XI VIDEM o 8/15 O PORDENON 9/14 11/15 8/11 ČEDAD O 9/14 J^ 0( LJUBLJANA GORICA n 0 N. GORICA 6/8 N. MESTO 6/7 9?B'-CA O „i„ POSTOJNA O O 5/7 KOČEVJE V . O PORTOROŽ L - "S CRNOMELJ 9/12 ,--0 ..MAr „„„T..,. REKA 12/15 UMAG OPATIJA . ZAGREB 6/8 ,o PAZIN O iN NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo pretežno oblačno do povsem oblačno. Ob morju in v Julijski krajini bo verjetno deževalo. V glavnem bodo padavine zmerne jakosti, je pa možnost za kašno ploho ali nevihto z močnejšimi padavinami. Drugod se bodo lahko pojavljale šibke krajevne padavine. Čez dan se bo vreme izboljšalo, nebo se bo delno razjasnilo. Zjutraj in dopoldne bo oblačno in deževno, meja sneženja se bo spustila do okoli 1000 metrov nadmorske višine. Popoldne bodo padavine povsod ponehale in delno se bo zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 9, na Primorskem do 12 stopinj C. TOLMEČ O uUJ TRBIŽ O CELOVEC O 1/9 1/a o GRADEC 2/13 . O 1/9 S. GRADEC MARIBOR O 4/14 M. SOBOTA O 4/14 O TRŽIČ 3/10 KRANJo^ LJUBLJANA 5/12 POSTOJNA O 2/10 KOČEVJE CELJE 4/13 O Po vsej deželi bo pretežno oblačno vreme. Tekom dopoldneva se bodo pojavljale zmerne padavine. Zvečer in ponoči se bodo padavine okrepile. V Predalpah bodo padavine obilne, v Alpah in po nižinah močne. Ob morju pa bo le občasno deževalo in količina dežja bo majhna. Južni veter se bo krepil. Snežilo bo v hribih do 1500m nadmorske višine. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo v zahodni Sloveniji pretežno oblačno, predvsem na Primorskem in Notranjskem bo občasno rahlo deževalo. Drugod bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo.