St. 94 JriMN mfnjn (inii cimititiiu *tu)
List izhaja Vsak S mesoce L l'^v
V Trstu« v Ćorak* 20. aprila 1926.
Posamezna Številka 25 stot
Letnik Ll
^dliota**
jatraj razen pone
1 leU L 31-, cr - - - - -	..v :-.w
L 6 50 vet - f i2.*\t Številke 25 -	Tiitnlda ^ i nun |uu»uxa
v feirokosti t	'2mm): z« t;	bitne oglase 75 stot, za
csmrtnice, zahvale, po. vabila L	oglase denarnih zavodov L Z—
Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 3.
EDINOST
UradnUtvo in upravmitvoj Trat (3), ulica S. Francaaco d'Aaaiai 20. Te-kfoa 11-57. Dopiai naj ae poitljajo izključno uredništvu, oglati, rtkU« macijc in denar pa upravništvu. Rokopisi trn ne vračajo. Nefrankirana pisma se ae sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarna „Edinost" Podurednlltvo v Gorici: ulica Olosuć Carducd JtL 7, L n. — Telet It 827 Glavni In odgovorni urednik: prof. Ffllp Peric.
Kolonijalna mrzlica
(Od našega rimskega dopisnika) RIM, dne 18. aprila.
Z obiskom g. Mussolinija v Libiji se je polastila italijanskega javnega mnenja, zlasti pa režimskega tiska, pravcata kolonijalna mrzlica, ki se je za Časa bivanja prvega ministra v Trlpolisu vedno bolj stopnjevala z injekcijami mnogoštevilnih posebnih poročevalcev italijanskih listov in pa tudi z raznimi govori samega prvega ministra, izrečenimi tekom njegovega potovanja in bivanja v Afriki. Kot sem že v enem iz svojih rimskih pisem povdaril, je hotel Mussolini s svojim hrupnim potovanjem v Afriko opozoriti italijanski narod na veliko važnost njegovih kolonij, evropsko in svetovno javnost pa na krivično prikrajšanje Italije, ki ne ve kam s svojim preobilnim in vedno bolj se množečim prebivalstvom, pri razdelitvi kolonijalne posesti. Potovanje prvega ministra v Afriko naj bi bila nekaka manifestacija italijanske kolonijalne zavesti in obenem tudi nekaka demonstracija pred svetom radi zapostavljanja Italije pri prejšnjih delitvah kolonijalnega plena. Ta svoj dvojni namen je Mussolini dosegel v polni men.
Do sedaj je gledala večina italijanskega ljudstva na svojo kolonijalno posest, zlasti pa na puščavo Libije skorajda z nekakim zaničevanjem. Tripolis so Imenovali že večkrat veliko peščeno škatljo (scatolone di sabbia), ki zahteva od Italije samo krvne in gmotne žrtve, a ji nudi v zameno le malo koristi. Z Mussolini-jevim potovanjem pa je nastal v italijanskem javnem mnenju velikanski preobrat. Posebni poročevalci listov, ki so spremljali Mussoli-ni-ja na njegovem potovanju, so hiteli slikati Libijo kok nekak paradiž, v katerem bodo našli tisoči in tisoči, če ne milijoni italijmskegn prebivalstva delo, srečo in b ras vo.
Ali kakor je bilo morda prej pretirano in neutemeljeno ono zaničevanje in pode nje vanje iaolmli Lvolonij, tako je brez dvoma pretirano in neutemeljeno njihovo precenjevanje, ki bi znalo imeti s časom prav neprijetne posledice. Zato so se že pričeli oglašati nekateri resnejši listi, ki svare ^red podobnim precenjevanjem, kateremu bi neizbežno sledilo veliko razočaranje. Ti listi opozarjajo, da Libija in sploh afriške kolonije niso z izjemo obrežnih pasov kaj nič pripravne za naseljevanje belokož-cev, in to že radi tega ne, ker ti po večini le težko prenašajo tamkajšnje podnebje. Zato o kakem naseljevanju v velikem slogu ne more biti govora. Pač pa imajo afriške kolonije razen vojaškega svoj precejšnji gospodarski pomen, v kolikor zalagajo mater-domovino s surovinami in odjemajo njene industrijske izdelke.
Že dalj časa povdarja režimski tisk, da so meje Italije, ki se vsak dan po-množuje za tisoč lačnih ust, katere je treba nasititi, pretesne za njeno preobilno prebivalstvo. Prej si je iskalo v tujini dela in zaslužka, kakor si ga mora iskati sedaj. Ali po vojni so Združene države, ki so požirale največji odtok italijanskih izseljencev, zaprle vrata izseljencem evropskih držav. V francoski afriški koloniji Tunis, ki je pravzaprav nadaljevanje italijanskega polotoka v Afriki, je trikrat več Italijanov nego Francozov. Italijanske izseljeni-ške mravlje so tekom kratkih let spremenile prej zapuščeno kolonijo v cvetoč vrt. Italija, ki je doprinesla veliko žrtev v svetovni vojni, je bila pri sklepanju mirovne pogodbe grdo prevar jena. Ostali zavezniki, ki so itak prena-sičnei z lastnimi kolonijami in bogati na surovinah, so si lepo razdelili med seboj nemški kolonijalni plen, a Italija, ki je revna na surovinah, je pri vseh svojih žrtvah in navzlic svojemu preobilnemu prebivalstvu dosegla le neznatno zboljšanje svojih mej.
Tako približno se glase tožbe in očitki režimskega tiska, ki enodušno zahteva, da se ta krivica popravi, dokler je še čas. Zato se ta tisk prav nič ne ogreva za lokarnske dogovore in za Društvo narodov, katerih naloga je ščititi in čuvati sedanje posestno stanje, ki je po mnenju tega tiska krivično. Zato se ta tisk raduje odgovoru Rusije na vabilo na razorožitveno konferenco, ki naj bi preprečila nadaljno oboroževanje. Zato je hotel prvi minister Italije s svojim šumnim potovanjem v Afriko opozoriti svetovno javnost na stremljenje Italije po novih krajih za njeno vedno bolj se množeče prebivalstvo in po novih virih surovin za vedno bolj procvitajočo italijansko industrijo.
Kam pa so uprta stremljenja nove 'Italije? — Na Sredozemsko morje, na katerem je bil velik nekdaj stari Rim in na katerem hoče postati velika nova Italija — Italia imperiale, kakor je že /večkrat prej in za časa svojega bivanja v Libiji povdarjal ministrski predsednik on. Mussolini.
In tudi v tem pogledu je on. Mussolini dosegel svoj namen, zakaj njegovemu potovanju sledi vsa evropska javnost z
napeto pozornostjo in tudi s skrbjo in s strahom. Neki turški list se je tako preplašil, da je napovedal skorajšnji — seveda ne prijateljski — poset italijanskega vojnega brodovja v turških vodah. Pa tudi Francija je v velikih skrbeh za svoje afriške kolonije in celo Italiji prijateljsko naklonjena Anglija je nekoliko v zadregi.
No, pa tudi na tem polju je pričela kolonijalna mrzlica znatno pojemati. Po mrzličnem razdraženju so se že pričeli pojavljati pomirjajoči glasovi v režimskem tisku.
Včeraj (v soboto) zvečer je prispel gospod Mussolini v Rim. Ob njegovem povratku mu je priredila prestolica svečan sprejem, kakor so ga nekdaj prirejali stati Rimljani svojim zmagovitim konzulom in imperatorjem. Z njegovim povratkom se najbrže, vsaj za nekaj časa, zaključi burna akcija italijanske mednarodne politike ter se prične živahna notranje politična akcija, katero zahtevajo razne reforme, stanovanjska kriza in pa gospodarski položaj v državi.
Poročilo dr. Ninčića o položaju
Dn politična shoda — PMmtraji ▼
Mussolini ori kralju
Razgovori z ministri — Odredbo za proslavo 21. aprila
RIM, 19. S povratkom vladnega načelnika on. Mussolinija je oživelo politično življenje in delo vlade. Včeraj ob 10.30 je bil Mussolini sprejet v avdi-jenci pri kralju ter mu poročal o svojem potovanju po Libiji. Kralj se je natančno informiral o gospodarskem položaju v kolonijah ter je izrazil Mussolini j u priznanje za njegovo prizadevanje v prid narodnemu gospodarstvu Avdijenca je trajala nad eno uro.
Okolu 12. je Mussolini odšel v palačo Chigi, kjer so ga pričakovali ministri in druge politične osebe. Najprej je imel dolg pogovor z on. Rossonijem, ki mu je obrazložil delovanje državnega sveta sindakatov. Nato je sprejel državnega podtajnika za vojsko generala Cavallero, rimskega guvernerja senatorja Cremonesija in državnega podtajnika za kolonije on. Di Scaleo. Mussolini je državnemu podtajniku za kolonije orisal vtise, ki jih je prinesel iz Libije ter poudarjal, da se obeta italijanskim kolonijam lepa gospodarska bodočnost. Posebno velike važnosti je bil pogovor z notranjim ministrom. On. Federzoni je obvestil prvega ministra o najvažnejših vprašanjih, ki so se pojavila za Časa odsotnosti vladnega načelnika, ter mu predložil poročila raznih prefektov o stanovanjskem vprašanju v večjih središčih Italije.
Končno je on. Mussolini sprejel glavnega tajnika fašistovske stranke on. Turatija. Glavni tajnik Turati mu je poročal o notranjem položaju stranke in o sejah direktorija fašistovske stranke Določene so bile ob tej priliki tudi nekatere posameznosti za proslavo 21. aprila. Fašistovski direktorij bo izdal za proslavo pravočasno natančne odredbe. V kratkem bo sklican ministrski svet in se bo bavil s stanovanjskim vprašanjem in z nekaterimi ukrepi ministra za narodno gospodarstvo.
Vsebina angleško-ltalUanskih pogajanj
glede Abeslnlje
RIM, 19. V zadnjih dneh so inozemski listi objavili popolnoma neutemeljene vesti glede vsebine angleško-italijan-skih pogajanj, ki zadevajo Abesinijo. — V svrho pravilne orijentacije sporoča italijanska vlada naslednje: An-gleško-italijanska pogajanja glede Abe-sinije so imela namen, da vzporedijo razvoj gospodarskih interesov obeh držav v Etiopiji ter da odpravijo nekatera nesoglasja, ki so nastala radi teh interesov. Tozadevni dogovori med Anglijo in Italijo se nanašajo le na koncesije gospodarskega znača1'^ ki jih predvideva pogodba, sklenjena med Anglijo in Italijo leta 1906. Odveč bi bilo naglašati, da so se angleško-italijanska pogajanja v polnem obsegu ozirala na suverenost etiopskega cesarstva, ker tvori načelo etiopske suverenosti že [itak podlago pogodbi iz leta 1906.
Ponsalos položil prisego
Slavnosti v Atenah
ATENE, 19. V nedeljo zjutraj je v tukajšnji katedrali predsednik grške republike Pangalos na svečan način položil prisego. Obredu so prisostvovali člani vlade, višji civilni in vojaški krogi, diplomatski zbor, župan z vsem občinskim svetom, nadškof iz Aten in številne druge osebnosti.
Ko se je general Pangalos povrnil v svojo palačo, so se mu predstavile Številne deputacije ter mu predložile svoje Čestitke.
Novega predsednika republike je po ulicah navdušeno pozdravljala velikanska množica meščanov. Na vseh hišah so plapolale zastave.
Zunanje ministrstvo je uradnim potom obvestilo vsa grška poslaništva v inozemstvu, da je g. Konduriotis podal demisijo in da je general Pangalos prevzel mesto predsednika republike. {
BEOGRAD, 19. (Izv.) Včerajšnja nedelja je potekla vrlo živahno. V Novem Sadu se je vršil shod Svetozarja Pribi-čevića, v Subotici shod dr. Korošca, v Velikem Bečkereku pa proslava Svetozarja Miletića, kateri je prisostvoval tudi zunanji minister dr. Momčilo Nin-čić. Podal je novinarjem situacijsko poročilo, v katerem je zatrjeval, da četudi sedanja vlada Še nima večine v zbornici, si jo bo pa vendarle ustvarila. Glede kombinacij s SLS je dr. Ninčić izjavil, da stvar še ni si^ui na in da se o tem še ni razpravljale; pač pa meni, da je kombinacija z vstopom Ljube Davido-vića v vlado najbližja. Vendar pa se v radikalskem klubu tudi o tem še iii govorilo.
Glede zunanje politike je dr. Ninčić izjavil, da so odnošaji s sosednimi državami dobri. Izprememba režima v Romuniji nikakor ne vpliva na delovanje Male antante. Odnošaji do Madžarske so normalni, a kar se pa narodnih manjšin tiče, je glavni interes Jugoslavije, da je vsak človek v državi zadovoljen in da je dober in lojalen državljan.
Pribičevićevega shoda v Novepa Sadu se je udeležilo kakih 5000 oseb. Pribi-čevič je v svojem govoru zatrjeval, da ni mogoče doseči rešitev sedanje krize, če se ne razpišejo nove volitve. Potrebno je stopiti pred narod in ga vprašati, kako naj se rešijo problemi, ki in-teresirajo celo državo. Vlada Uzunovi-ća je vlada parlamentarne manjšine, in pričakovati je še velikih in senzacionalnih dogodkov.
V Subotici je dr. Korošec govoril predvsem o sporazumu. Rekel je, da je sporazum med Srbi in Hrvati navaden «trik». Hvalil je Ljubo Jovanovića, na-glašal pa je, da opozicijonalni blok še vedno obstoja med demokrati, SLS, zemljeradniki in muslimani. SLS, je naglašal dr. Korofiec, ni taka kakor St. Radić, da bi prodala avtonomijo. Izhod iz sedanje težke situacije so volitve ali pa nova vlada, ki naj vodi boj proti korupciji. Če bi pa prišlo do vrtite v, jih mora voditi Ljuba Jovanović.
Včeraj so se v Beogradu vršile v ministrskem predsedništvu živahne konference med Uzunovićem in posameznimi ministri. Opoldne je bil Uzunović v daljši avdijenci pri kralju, kateremu je poročal o tekočih državnih poslih Novinarjem je izjavil, da se bo vlada spopolnila, ko bo bolj stabilna. Glede St. Radića je pa rekel, da vlada pazljivo spremlja postopanje voditelja HSS, in da bo znala odločno varovati svojo avtoriteto.
Kralj odpotoval v Sarajevo
Danes popoldne so v političnih krogih komentirali včerajšnje dogodke; pozornost pa je bila posvečena v veliki meri tudi seji Ožjega glavnega odbora radikalske stranke, katere so se udeležili vsi ministri razun Srskića, ki je spremljal kralja v Sarajevo, kamor je kralj odpotoval v spremstvu svojega adjutanta Hadžića in dvornega maršala. V okolici Sarajeva se bo namreč te dni vršil velik lov.
Radićevi disidenti
Dr. Nikiću se je posrečilo pritegniti v svoj parlamentarni klub še tri druge Radićeve poslance (Juraja Znidarića, Jakoba Krupića in Mihajla Zimmerja). Poslali so Nikiću pismo, v katerem na-glašajo, da so prostovoljno in iz globokega prepričanja zapustili Radića. Zni-darić je novinarjem izjavil, da je bil že skrajni čas, da se je napravilo konec Radićevemu postopanju. Zatrjeval je tudi, da vlada posebno v Bosni velika nezadovoljnost radi Radićevega poče-njanja.
ZAGREB, 19. (Izv.) Danes popoldne je izšel Radićev «Dom», v katerem načelnik HSS trdi, da je Uzunović izvršil politično prevaro; predzgodovino sedanje vlade označuje kot državni udar. V svojih nadaljnih izvajanjih izpada ostro proti dr. Nikiću in Šuperini ter ju proglasuje za nesrečnika. Poleg tega pa posamič karakterizira vse disidente. Te karakterizacije so pisane v zelo ostrih besedah in jih zagrebško javno mnenje živahno komentira.
Nov Ust v Beograda
BEOGRAD, 19. (Izv.) Nocoj je izšla prva številka novega dnevnika «Narodni glas», po Čigar pisanju sodijo, da stoji zelo blizu Ljubi Jovanoviću.
Razburjenje v Poljski
radi rusko-nemfiklh pogajanj
VARŠAVA, 19. Ves poljski tisk se bavi z vestmi o novi pogodbi med Nemčijo in Rusijo. «Warszawsky Kurier», glasilo skrajne desnice, poudarja, da je podpis rapallske pogodbe jasno dokazal, da je Nemčija igrala dvojno igro, radi česar so člani konference novi zahtevali takojšnjo izključitev Nemčije iz konference. «Danes — zaključuje omenjeni list — pomeni separatni dogovor med Rusijo in Nemčijo ravno tako, da nadaljuje Nemčija svojo dvojno igro.
Nemško-ruski dogovor jemlje vsako vrednost obvezam, ki jih nalaga Nemčiji pakt za Družbo narodov. Liberalni «Novy Kurier Polski» piše: «Rapallo in separatni dogovor z Rusijo sta za Nemčijo absolutno nezdružljiva. Med 16. členom pakta za Družbo narodov in posebnimi obvezami drŽav, ki napadajo Družbo narodov, obstoja bistveno nasprotje. Nemčija se mora odločiti: ali za Locarno ali za Rapallo. Evropa mora prisiliti Nemčijo, da se izrazi brez pridržkov«.
Poljsko-feboslounfltt blok
Spomenik oteta esperanta
VARŠAVA, 19. V prisotnosti številnih zastopnikov iz vseh krajev sveta, in ob udeležbi visokih političnih osebnosti je bil včeraj odkrit spomenik na grobu poljskega zdravnika dr. Samenhofa, očeta esperanta. Nastopilo je več govornikov, med njimi tudi minister Gra-\vowski. Spomenik je bil postavljen s prostovoljnimi prispevki esperantistov iz vseh držav.
Kove težave bo pogalanjlh za Maroko
Abd-El-Krimova nepopustljivost
PARIZ, 19. Na prvem sestanku fran-cosko-španskih delegatov in rifanskih odposlancev v Oudijdi se je moglo ugotoviti, da je stališče Abd-El-Krima v očitnem nasprotstvu s pogoji premirja in miru, kakor sta jih nedavno določili španska in francoska vlada. Največja nesporazumljenja so nastala radi vprašanja odstranitve Abd-El-Krima. Razen tega se Rifanci protivijo premaknitvi francoske fronte za 7 km v rifansko o-zemlje, katero zahtevajo Francozi, da obvarjejo svoje čete pred morebitnimi presenečenji. V teh dveh točkah se Rifanci kažejo nepopustljive, radi česar se predvideva, da bodo pogajanja za sklenitev miru v Maroku dolgotrajna in težavna. ______
Pred splošno radarsko stavko v Evropi
LONDON, 19. Frank Hodge, delegat angleških rudarjev na kongresu rudarske internacijonale, je izjavil poročevalcu lista «Evening Standard»: Duh angleških in nemških rudarjev je nevaren. V Franciji položaj ni tako resen. Ako pa bi angleški rudarji skupno z belgijskimi in nemškimi v interesu skupne stvari pričeli stavkati, tudi Francija ne bi ostala na strani. Delegat računa s 1. maja s splošno rudarsko stavko v Evropi.
LONDON, 19. Ministrski predsednik Baldwin je bil včeraj pri kralju v Wind-soru, kjer mu je poročal o resnem položaju v angleški premogovni industriji, ki je v glavnem nastal vsled tega, ker delavci odklanjajo vsako podaljšanje delovnega časa in znižanje mezd. Mednarodni rudarski odbor v Bruslju je sklenil nuditi angleškim rudarjem, ako pride do stavke v angleških premogovnikih, vso pomoč s strani mednarodnih rudarskih zvez.
Vojaške vaje v Franciji
PARIZ, 19. General Girard, predsednik vojne komisije zbornice, je sinoči dobil dopis vojnega ministra, ki zahteva 93.8 milijonov frankov kredita, ki se bo porabil za sklicanje gotovega števila rezervnih letnikov na letošnje vaje. V prvi vrsti bodo poklicani rezervni častniki. Ves letnik 1920. bo sklican leta 1927. v skupno taborišče.
Padanje prebivalstva Pariza
PARIZ, 19. Po ljudskem štetju od 7. marca 1926 izhaja, da šteje Pariz 2,838.417 prebivalcev, to je za 25.017 manj nego o priliki ljudskega štetja od leta 1921. _
Obsodba «Abendovih» urednikov
DUNAJ, 14. V senzacijonalnem procesu proti glavnemu uredniku tukajšnjega lista «Abend» in solastniku nekega dopisnega urada radi izsiljevanja je bila proglašena razsodba. Glavni u-rednik Aleksander Weiss je bil obsojen na sedem mesecev strogega zapora; drugi obtoženec je dobil 4 mesece strogega zapora radi izsiljevanja v škodo Kamila Castiglionija.
Kitajski ministrski predsednik demlsi Jonlral
PEKING, 19. Predsednik Huan-Tei-Jui je naslovil na zvezne načelnike brzojavko, v kateri jih prosi, da naj čimprej sestavijo vlado, ki naj mu omogoči, da se umakne iz javnega življenja. Ministrski predsednik je demisijoniral. Mandžurske čete stražijo vhode v mesto.	_
Mednarodna konferenca za potne liste
2ENEVA, 19. Dne 12. maja se bo začela mednarodna konferenca za potne liste. Predvsem bodo skušali končno-veljavno v vseh državah odpraviti vizume na potnih listih.
Naročaito in širite >t EDINOST"
Uredništvo «Prager Presse» se je obrnilo do vrste poljskih politikov in parlamentarcev s prošnjo, naj povedo svojo mnenje o poljsko-čehoslovaskem zbližan ju. Navajamo tu nekoliko teh izjav. I. Daszynski, — vodja poljske socija-v Ge- listične stranke, znan že iz avstrijskega parlamenta kot neizprosen sovražnik habsburtrovskega režima in po vojni dločen borec za popolno neodvisnost Poljske, — odobrava popolnoma mirovno politiko Skrzynskega in v tem smislu pozdravlja obisk tega poslednjega v Pragi.
K. 01chowicz, znameniti poljski novinar, piše: «Sredi temnih oblakov, ki se zbirajo na evropskem obzorju, je naraščajoče razumevanje neogibnosti čim najtesnejšega sožitja med obema bratskima narodoma svitel solnčni žarek. Zavest te neogibnosti in z njo spojenega zbližanja na kulturnem, gospodarskem in političnem polju bo najboljši in morda edino možni obrambni jez, ki bo ščitil obe deželi pred pohlepi skupnih sovražnikov.
K. Popiel, predsednik narodne delavske stranke: Zbližanje med Poljsko in Čehoslovaško ne sme sloneti na čustvenih momentih, ker ti so nezanesljivi in neprimerni, da bi mogli vzdržati v različnih izkustvih življenja. Logika našega skupnega zemljepisnega položaja nam narekuje, da vidimo glavno nalogo v medsebojnem zbližanju, v likvidaciji vseh prejšnjih nesporazumljenj in v določitvi skupnih političnih smernic na mednarodnem torišču. Z radostjo ugotavljam, da se minister Skrzynski v svoji politiki napram Če-hoslovaški daja voditi od teh načel, kar predstavlja jamstvo za ugoden uspeh njegove politike, ki jo vodi v interesu obeh držav in v interesu miru med narodi.
St. Stronski, ugleden novinar in glavni urednik lista «Warszawianka», v času vojne odkrit sovražnik centralnih vlasti, radi česar ga je avstrijska vlada vrgla v ječo: Sedanje generacije obeh držav vedo še malo, kako so bili Čelio-slovaki in Poljaki tisočletja združeni po skupni obrambi zapadnih ozemelj slovanskega plemena. Prošlost priča, da so spori med Cehi in Poljaki od 11. do 16. stoletja vsekdar škodovali obema narodoma ter da so te spore umetno nemili skupni sovražniki. Poljaki in Čehi 15. stoletja so to boljše razumeli, nego današnja generacija. Izguba neodvisnosti Češke v 16. in Poljske v 18. stoletju je namreč v veliki meri razrušila direktno čustvo za državno politiko obeh narodov. Sedaj pa, ko zopet začenjamo državno živeti in čutiti državno-odgo-vorno, se uveljavlja zopet v isti meri razumevanje za tako zgodovinsko delovanje. Danes, ko je Locarno zanesel neko negotovost v naziranje glede nedotakljivosti odnošajev v srednji Evropi v razmerju z zapadno Evropo, je skupna obramba prva zapoved. Politični krogi Poljske zrejo z vedno večjim priznavanjem na previdno delovanje Čehoslovaške pod vodstvom predsednika Masaryka in razumevajo vedno bolj politiko znanega ministra za vnanje stvari, dr.ja Beneša. Neogibna potreba tega sodelovanja, in sicer trajnega i u iskrenega, postaja os naše politične miselnosti. Obisk Skrzynskega po obisk\i Beneša v Varšavi bo izraz te politične struje, v kateri se iskrenemu čustvu pridružujejo trezna pamet, misel samo-ohrane in veliko pričevanje prošlosti.
Maršal senata V. Trampczinski, senior poljskih parlamentarcev: Bojazen je naložila obema bratskima narodoma dolžnost, da zakopljeta in pozabita medsebojne obtožbe. Dejstvo^porazuma med Poljsko in Čehoslovaško more več prispevati k ohranitvi evropskega miru, nego pa loearnski duh. Razveseljivo pa je, da pridobiva premoč tudi misel, da bo čehoslovaško-poljski blok imel pomembnost le tedaj, če bosta oba naroda stremila po vzajemnem gospodarskem jačenju.
Dr. Jan Zalaska, poslanec ljudske in narodne zveze: Na njegovem potovanju v Čehoslovaško spremljajo ministra Skrzynskega simpatije vsega poljskega naroda. Zemljepisni položaj in povojne razmere silijo Poljsko in Čehoslovaško k sodelovanju na mednarodnem polju. Naloga diplomatov je, da olajšujejo in pospešujejo to stremljenje po medsebojnem zbližanju, kakor ga zahtevajo najelementarnejši interesi obeh držav. Politični činitelji se morajo le veseliti, če v javnem mnenju obeh držav zapoved skupnega delovanja nahaja vsekdar plodna tla. Poljsko-čehoslovaški sporazum je naravna posledica toliko zemljepisnega položaja, kolikor skupnih nevarnosti, in se more zato potovanje ministra Skrzynskega smatrati kot uspeh konsolidacije in miru. Poljsko-čehoslovaško zbližanje bo črpalo svojo moč iz vrelca duhovnega sorodstva. K političnemu zbližanju se mora po naravi pridružiti tudi gospodarsko, kar je v interesu obeh držav.
Če si predočimo skupno sliko vseh teh izjav od čehoslovaške in poljske
IL
«EDIN08T»
V Trstu, dne 20. aprila 1926.
strani, imamo pred seboj dejstvo, da je praški obisk poljskega ministra podal evropski javnosti potrdilo Čehoslova^ ftko-poljskega prijateljstva in popolnega sporazuma.
V jasno luC postavljajo praške dogovore izjave dr. j a BeneŠa in dr.ja Skrzyn-Bkega (omenjene že v naSem nedeljskem uvodniku) v zdravicah na svečanem obedu na praškem «Hradu». Naj omenimo tu še ugotovitev zgodovinske-
Sa dejstva, ki priča o prisrčnih vezeh
led obema narodoma Že v davno profilih časih. Minister dr. Skrzynski se je namreč spominjal dobe, ko so poljski Jagelonci vladali obe državi in kako je slavni Jurij Podčbradski z dobrovoljno resignacijo omogočil veliko delo polj-sko-Čeboslovaškega ujedinjenja, da sta si Poljska in Čehoslovaška podali roko «od naroda do naroda», da bi ustvarili v sredi§ču Evrope cslovanski blok». Obisk dr.ja Skrzynskega v Pragi kaže, da to prijateljstvo traja dalje tudi v sedanjosti in da je dogovorjeno tudi za bodočnost, ker temelji na eni strani v plemenski in zgodovinski sorodnosti, na drugi pa v zavesti skupnih nevarnosti v sedanjosti.
Politične vesti
O POLŽAJU V JUGOSLAVIJI
«Prager Presse« vidi vzrok krize, ki je izbruhnila, v dvoboju med idejama, ki ju zastopata Pašić in Radić, ali celo morda med dvema svetovnima nazira-njima. Kot neposreden vzrok prelomu označa praški list dejstvo, da prejšnji opozicijonalci hrvatske seljačke stranke tudi v ministrskih foteljih niso odložili vsega frazerstva, ki so ga prinesli s seboj iz časov ljudskih shodov. Ta kal Je dovedla stvari do sedanjega razpada. S sestavo Uzunovićevega kabineta pa kriza ni rešena. Vse je odvisno od Števila radićevskih disidentov, ki bi hoteli sodelovati z radikalno stranko. Za to poslednjo pa nastajajo iz tega položaja nove dolžnosti: iskati si mora novih zaveznikov. Prav za prav je danes položaj jasnejši, nego je bil pred tednom dni, ko je izbruhnila kriza Pašič -Radič. Matematično govorjeno je danes majije neznank, odkar je vodstvo radikalne stranke odkrito nastopilo proti Radiću. Ustvaril se je položaj, ki je zelo podoben onemu pred razpustom prejšnje skupščine. Sedanja naloga je pridobiti si nove zaveznike iz sedaj še opozicijskega rezervoarja. Možnosti za to je dovolj, toda istotako verjetnosti neuspeha. Čiankar prihaja do zanimivega zaključka: potem ostane odprta samo že mnogo izkušena pot, v katere označbo zadostujeta dve besedi: Pašić in nove volitve.
NOVE SMERNICE V FRANCOSKI
KOLONIJALNI POLITIKI
Poleg finančnega problema je prišlo v zadnjem času v Franciji na dnevni rod tudi kolonijalno vprašanje. Kri se pretaka v Maroku in v Siriji, stotine milijonov frankov gredo za vojsko. So-cijalistični guverner Aleksander Va-renne je izzval s svojimi reformami v Indokini splošno nezadovoljstvo. Bri-and je Nemčiji obljubljal kolonijalni mandat, italijanski ministrski predsednik Mussolini je s svojim potovanjem v Tripolis obrnil pozornost sveta na kolonijalna stremljenja Italije; ni torej čudno, če se je francoska javnost pridela te dni bolj zanimati za kolonijalno politiko Briandove vlade, čeprav je znana reč, da Francozi za taka "vprašanja niso nikoli kazali preveč zanimanja. Kolonizatorično delo je v tretji republiki izvedlo majhno število intelektualcev, in to proti volji radikalnih mas, ki so zmerom zastopale mnenje, da je treba narodom v kolonijah dati svobodo.
Vlada je uvidela, da bi Francija znala utrpeti veliko škodo, če bi se dosedanja kolonijalna politika nadaljevala, pa je sklicala v Tunis kolonijalno konferenco, kjer naj bi se izdelal načrt za edinstveno kolonijalno upravo. Pre-mnogokrat so že nastopili v zbornici zastopnik? naroda proti kolonijalni politiki vlade, proti politiki, ki požira tako ogromno svote iz državne blagajne, a vanjo ne prinaša prav nič. Mnogo poslancev je že iskalo izhod iz takega položaja; predlagali so, naj bi se kolonijalnim narodom priznala pravica do samoodločevanja, predlagali, naj Francija svoje kolonije proda, ali pa naj se jim odreče. In ni treba menda še posebej govoriti o stališču komunistov, ki vztrajno zagovarjajo Abd-EI-Krimovo akcijo.
Aleksander Varenne, guverner Indokine, je v Hanoju obljubljal uglednim zastopnikom prebivalstva, da se bo v tistem delu sveta, kjer živi toliko ljudi (v Indokini), ustanovila nova država, ki bo vezana na Francijo samo po skupnosti interesov. In Francozi, je zatrjeval .Varenne, si že desetletja prizadevajo, da bi preobrazili Indokino v tako državo. Ko se bo to zgodilo, bo zgodovinska misija Francije v Indokini končana. Te njegove izjave francoski senat ni odobril, a odobrila ga je vlada. Konservativni elementi so se postavili proti Varennu, ker mislijo, da bi izvajanje njegovih načrtov do vedlo do velikih nesporazumljenj in komplikacij.
Francoski komisar v Siriji, De Jou-venel, je približno iste stvari obljubljal Druzom. Vendar je pa položaj Francozov v Siriji bistveno različen, ker izvršuje Francija tam samo mandat, ki ga ie dobila, od Družbe, narodov
Tudi guverner v Alžiru, Violette, katerega je imenovala Herriotova vlada, je večkrat javno proslavljal republikansko idejo svobode in samoodločevanja. Sicer pa v Alžiru prilike niso take, kot v drugih francoskih kolonijah. V Alžiru živi namreč kak milijon Francozov, in je to tudi najvzornejša francoska kolonija. Avtonomijo zahtevata tudi guverner Steeg za Maroko in Augagneur za Madagaskar. Augagneur je proti temu, da bi se Francija odpovedala kolonijam. On pravi, da so kolonije važen političen faktor. Če bi se kaka evropska drŽava odpovedala svo-
jim kolonijam, bi na njeno mesto takoj stopil njen soseo. Prebivalci v kolonijah mnogokrat niso sposobni, da bi sami izkoriščali zemljo; izkoriščanje zemlje pa je potrebno za splošne koristi človeštva. Kolonijalna politika je samo tedaj nemoralna, kadar škoduje materijalnim koristim domačega ljudstva, ali pa, če skuša urojence iztrebiti.
Po teh in sličnih izjavah lahko sklepamo, da hoče Francija, kar se njene kolonijalne politike tiče, stopati po stopinjah Angležev, ter da namerava izboljšati položaj ljudstva v svojih kolonijah.
DNEVNE VESTI
Pcfziv!
Na pogrebu Žrtev roparskega napada v Prestranku, železniškega uradnika Ugo del Fiume in finančnega stražnika Demenico Tempesta, Je g. prefekt tržaške pokrajine na koncn svojega govora izrazil željo, da bi se padlima postavil spomenik na mesta usodnega spopada, na brega Pivke, in da bi se nabirali med nažim prebivalstvom prispevki v ta namen.
Misel g. prefekta odgovarja čustvovanja naftega ljudstva v tako polni meri, da pač ni treba nobenih nadaljnjih bodrilnik besed, nego le io dejanj, da se plemenita misel tudi uresniči, trn se stekajo prispevki in se pripravlja potrebno, da se spomin dveh mladih mož, ki sta na tako tragičen način mo-
Rossettijevega gledališča, kjer bo zborovanje. Prodajalne in trgi bodo zaprti vCs dan. Javna podjetja, gostilne, restavracije, kavarne, bari, likernice, bu-feti in slaščičarne bodo zaprte samo ob času manifestacije, in sicer od 9.30 do 12. _
veliko politično h sodlolno zlo setfauleoa časa
Senzacijonalni kazenski proces, ki se je vršil te dni na Dunaju in ki je razgalil strašno koruptn>st izvestnega dunajskega tiska, je končal z obsodbo obeh obtožencev, čeprav razmeroma zelo milo, ker so sodniki uvaževali vrsto olajševalnih okolnosti. Radi dejstva pa, da so se tekom razprave vlačile v
krasen uspeh; uspeh, kakršnega beležimo le malokdaj, tera spada med najboljše drame, in igralci, ki so nastopili v tej igri, so najboljše moči našega tukajšjega odra: zato je bil uspeh že v naprej zagotovljen.
Občinstvo se je premijere udeležilo v lepem številu ter je igralcem burno ploskalo koncem vsakega dejanja. In s tem je hotelo pokarati svoje priznanje in svojo hvaležnost; priznanje igralcem in režiji, ker je bilo delo podano tako, da bi lahko delalo čast vsakemu velikemu gledališču. Hvaležnost dramatičnemu odseku «Cital-nice», ker nam je preskrbel večer lepega, umetniškega užitka.
Kritika nam je obljubljena; priobčili jo bomo v eni prihodnjih številk.
nastopi obenem v glavni vlogi (Lesovin), Druge važne vloge so v rokah gg. MikJav-ca Z. in Mezgeca J ter g.čen ŽajČeve in Pregarčeve.
— «čitalnlea». Športni odsek «Citah nice» priredi jutri v sredo £1. t. m. celodneven pešizlet na Veliko Gradišče. Zbirališče in odhod izpred bolnišnice pri Magdaleni točno ob (1.45. Kosilo it nahrbtnika. — Prijatelji društva dobrodošli!
—	Mandolinistična skupina. — Radi praznika jutri odpade običajna vaja; prihodnja v sobote ob navadni uri. — Na-čelništvo.
—	Kolašil Jutri v sredo točno ob 9. uri dopoldne pevska vaja. Prosi se točnost in da nihče ne izostane.
—	M, d. «Prosveta - Opčine priredi jutri svoj prvi pomladanski izlet v Škocjar.e^o jamo. Vabljena so vsa mladinska društva, da se tega izleta udeleže. Zbirališč
Sergljen Tučič: -Golgota* To dramo, ki je doživela ras že lepe JfSfJ'L^i2^ Jramatlčnl	za* "prosveta5eT na "o P činu h "ob TsO* 'zju-
£ ? ™	Tommaseo v sredo, dne tmj ^ p]acil». odidemo ob ti. uri v Ba-
t. m. ob 21.31 v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu.
Za to igro je izdelal nafi znani slikar g. A. černigoj lepo in originalno scene-rljo, ki bo zbudila tisto gotovo obče zanimanje. Občinstvo se gotovo ndeleii, ker je to letos prva dijaška prireditev.
Druitven* vtstl
— Anton Fantek: «Tekma». Čeprav drugače že znana, tvori vendar ta nadvse zanimiva trodejanka, ki je od strani drugih dramatičnih krožkov rekli bi popolnoma zanemarjena, pristno noviteto za naš oder. — Dram. odsek S. d. «Obzon> uprizori omenjeno igro prihodnjo nedeljo 25. t. m. v dvorani D.K.D. pri Sv. Jakobu. Igro režira gosp. VI. KraŠevec, ki
zovico, kjer se sqiden?o z drugimi tržaškimi društvi. Odtod skupen odhod v Škocjan. Kosilo iz nahrbtnika. Povratek z večernim vlakom. V slučaju deževnegn vremena se izlet ne vrši. Na svidenje!
—	Danes zvečer ob 8. uri športni sestanek. — Odbor.
—	D. K. N. Tommaseo. Danes ob 19 uri zadnja vaja za jutrišnji nastop v D. K. D. Prisotnost \seh obvezna. — Vodstvo.
—	S. d. «Adria» priredi jutri 21. t. m. društveni izlet na Artviže. Vabljeni so člani in prijatelji društva. Kosilo iz nahrbtnika. Odhod s postaje Sv. Andreja oh 5.20. S postaje Sv. Ane oh 5.3?. Shajališče ob 5. uri pred cerkvijo Sv. Jakoba. Prihod z večernim vlakom ob 20.iJ5. Na svidenje.
Odbor.
__sodno dvorano — in s tem pred vso javkala* izpAčaU*svoje čustvo dolgosti tn^^t - tum najintimnejše zasebne in
Porivamo rojake v postojnskem okra-|in vsega uvaževanja vrednih razmotri, ju in po vsef Julijski Krajini, naj pri- vai?J Med drugim piše:
spevajo po svojih močeh, tako da bo spomenik, ki se mora čim prej postaviti, hkratu tndi priča, nema sicer, ali vendar zgovorna, čustvovanja in mišljenja našega ljudstva, njegove blue človečnosti in državljanske discipline, kakor tudi njegove ielje, da U v tej deželi vladal mir in red in da bt so pod zaščito zakonov vedno bolj dvigalo moralno in materijelito blagostanje
Prispevki naj se pošiljajo uprav-ništvem slovanskih listov v Julijski Krajini ali 2upnemu uradu ▼ Postojni
V Postojni, IS. aprila 192«. Franc Kerhne, dekan, Josip Lavrenčič, bivši državni poslanec, Josip Wilfan, državni poslanec.
Obfnl zbor novinarskega društvo za Julijsko Krajino
Včeraj popoldne se je vršil občni zbor novinarskega društva za Julijsko Krajino v prostorih društva na Verdijevem trgu. Kmalu po 17. uri je predsednik g. Riccardo Zampieri otvoril zborovanje s kratkim otvoritvenim govorom, nakar je dal besedo poročevalcem, ki so poročali za odbor o delovanju društva v preteklem poslovnem le-letu, o stanju blagajne in o položaju društva z ozirom na sindikalnem. Poročila odbora so bila enoglasno odobrena. Daljša živahna razprava se je razvila o vprašanju sklada bivšega pokojninskega zavoda, katerega poslovanje je prenehalo s koncem meseca februarja. Vprašanje usode tega sklada se je pretresalo z vseh vidikov novinarskih interesov in pravic. Končno je bilo sklenjeno, da se sestavi posebna tozadevna spomenica na vlado, o kateri bo razpravljal izreden občni zbor društva.
Sledila je nato zadnja točka dnevnega reda — volitev vodstva. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Riccardo Zampieri, Čigar zasluge za društvo so se v teku zborovanja ponovno pohvalno omenjale od raznih govornikov.
Občnega zbora so se udeležili tudi slovanski novinarji, kateri so pred kratkim pristopili k društvu. V imenu teh
«To nespoštovanje pred najsvetejšim, navada, da se prijemlje nasprotnika i njegovimi najskritejfiimi slabostmi, da se rani njegovo najnotranjejše: to je eden najhujših pojavov našega Časa. Kako naj se razvija dostojnost, ko ne nahaja več nobene zaščite? Kako naj nastajata notranje vredn6te, kako naj se razvijata pravo in zVestpba, če pa se sme nekaznovane rušiti sleherni rodbinski oltar ?»
Porotom VIII. siMskeifl zleto v Progi
piše agencija Ceps: Sokolski zleti so zapuščina samega ustanovitelja Sokol-stva, dr.ja Miroslava TyrŠa. V pozivu na I. zlet, ki se je vršil 1. 1882, je pisal Tyrš: «To ni prehodno gibanje; ni to prazna svečanost, na katero vas vabimo; s skupnim vzajemnim delovanjem se hočemo pripraviti za nadaljnje in, kolikor bo potrebno, efektivno delo. Hočemo nastopati kot edinstvena celota, napredek sokolske stvari povzdigniti v vsem nad stremljenja po-edincev. A napredek naše stvari je obenem splošen napredek, napredek vsega naroda, ki potrebuje v vsakem času sposobnih, neustrašnih in z rodoljubnim duhom prežetih sinov, ki z radostnim srcem gleda na take sinove in jih s podvojenim navdušenjem pozdravlja na stvarnem delu». — Tako si je predstavljal Tyrš zlet, ki se je vršil pod njegovim vodstvom. Po zletu pa Je pisal: «Kar nas je povzdignilo, sta bila vrednost in delo, ki ga je z naporom izvršila vsaka edinica. Edino le vsakodnevno stremljenje, vodjeno vztrajno in razumno, nas združi in povzdigne višje. Zavest, da pripadamo veliki celoti, nas mora spodbujati in mora povečati našo sokolsko moč; zavest, oa v gotovem času stopamo kot celota pred lice svojega naroda, mora povečati delovanje vsake edinice! To ne dopušča ravnodušnosti, ampak nas vzpodbuja na to, da vsakokrat dovršenejše in veličast-nejše stopamo pred javnost*.
Volk v obiskih
SPORT
Športni dogodki pretekle nedelje
NEDELJSKE
TEKME
Ko je v nedeljo zjutraj ob 5. uri tr-
I
cesto — volk srednje velikosti. Ko je žival uzrla človeka, se je ustavila in gledala proti njemu. Vendar je Stančič šel srčno dalje. Ko se je približal volku na
so vzeli zborovalci z odobravanjem na
znanje.
f Anton Foerster
Našo nedeljsko vest o smrti tega češkega rojaka in slavnega slovenskega skladatelja moramo popraviti v smislu, da je pokojnik dosegel starost 80 let. V «Jutru» pa čitamo, da je slavni pokojnik želel doživeti 100 let, kar bi pričalo o njegovi nenavadni življenjski energiji. V češkem rojstvu in pa v njegovem velikem delu na polju slovenske glasbene umetnosti je tudi simbolizirano bratstvo obeh slovanskih narodov. Kot glasbeni voditelj v ljubljanski stolnici'sporoča:
je deloval pok. Anton Foerster celih! Vsi oni kandidati tolminskega učite-41 let, a poleg te velike naloge je bilo|lji^a, ki so prestali v letih 1924 in 192S . '	i11fi:	ri^lri na lzPjt usposobljenosti za pouk na ljudskih
vendar epohalno tudi njegovo delo na šoYah piTed izpraševalno komisijo v Vidmu
PRVENSTVENE Izidi:
L divizije:
Gorica - Obzor 1:1; Prosveta - Volga 0:1; Zarja - Sparta 4:2.
U. divizija:
Rocol - Primorje 8:1, Magdalena - Višava 2:0 (forfait).
m m m
Po enomesečnem počitku smo videli v nedeljo zopet naše prvodivizijske čete v bojtj fta prvenstvo. «Gorica», katera je za vsako Četo trda kost, je bila v nedeljo zopet na svojem mestu in priborila z «Ob-zorom» izenačenje. Lep vtis smo dobili s strani «Prosvete», katera je upognila «Solkan» za 6:1. Kes da je «Solkan» imel v četi 5 rezerv, kljub temu bi nam bil pokazal lahko lepšo igro. Lepa tekma pa je bila «Žarja» - «Sparta», ne vem, če lahko rečem, da je bila «Zarja» v premori, čeravno je «Sparta» klonila za 4:2. Manjkalo je «Sparti» edinole malo več sigurnosti v njeni napadalni vrsti. Sploh pa je bila ta tekma res kavalirska in igra Je kazala večkrat lepih trenutkov in lepih kombinacij.
Redovanje I. divizije.
Obzor Adria Gorica Prosveta Zarja Volga Sparta
Tommaseo Magdalena Jadran Rocol Primorje Višava Adria Prosek
N.B. - I . _ tekme), N (neodločene tekme), Z (zgubljene tekme), Na (napravljeni goali), Zg (zgubljeni goali).
ŠPORTNO UDRUŽENJE Seja tehničnega vodstva in Saveza sodnikov se $0 vršila v četrtek ob 20. uri. — Ob 21. uri pa se bo vršila seja Osrednjega sp. vodstva. — Prisotnost obvezna.
PROSVBTA - SOLKAN («Volga») «:i riego S, Maček 2, Cek 1, - Levo poikrllo 1.
Nestrpno je friaša športna javnost ča-
	Tekme			Goali		o M, >U
I.	D.	N.	Z,	N.	Z.	O
9	6	2	1	23	5	14
8	li	2	—	24	8	14
8	4	3	1	10	7	11
9	4	1	4	2li	12	9
9	4	_	5	13	19	8
9	2	—	7	9	24	4
10	1	—	9	12	42	2
n. Divizija.						20
11	10	—	1	27	9	
11	8	2	1	24	6	18
12	7	2	3	29	18	lfi
11	5	3	3	24	21	13
11	5	1	5	28	28	11
10	4	—	G	15	19	8
10	3	2	5	11	19	8
12	2	2	8	9	25	ti
grane	tekme,		D	(udobljene		
trio po-
žrtvovalnem Furlanu je napadalni «Prosvete>> menda tehnično najbolj polno napadalno moštvo. Srednja vrsta «Prosvete» ima v svojem centerhalfu Ku» feršinu (kapetan) najboljšega moža četo. Obramba ima svoj poseben način dela. Ne pozna metod drugih branilcev, ki /. mogočno brco odstranijo nevarnost il svoje obrambne linije, temveč zdriblira napad nasprotne čete do tik pred goalom. V odjeinljanju žoge je prednji half Kobal neprecenljiv. Istotako IljaS. Vratar l)e-kleva, skrajno flegmatičen in siguren. Krila napadalne vrste se istotako razlikujejo od drugih tovarišev drugih Cet. S počasno in sigurno pasažo dodajata žogo napadalnemu triju. Halfa na mestu.
V nedeljo je napad «Prosvete» igral boljše kot lastna obramba, ki ni imela dneva.
Sodnik Kras zažvižga ob Iti. začettk tekme. Žogo ima «Prosveta», katero pa «Volga» odnese iz lastnega obrambnega prostora do pred vrata «Prpsvete». Napad «Volge» ima težko delo s sprednjo obrambo «Prosvete», H se komaj po par minu tali otrese nasprotnih napadalcev in prisili goste v kratko obrambeno delu. «Volga» pa hoče na vsak način prisilili «Prosveto» koj v začetku, da klone, hi res ima skrajna obramba belo-modrih sitno delo in se kar trikrat mora rešiti v korner, ki pa jih po 'zaslugi Dekleve «Volga» ne more izrabiti.
Sedaj pa je vrsta na «Prosveti». Igrah), ki so se v prvem momentu morali vdafi brzi igri «Voige», se polastijo žoge iti jo od sedaj naprej s svojo že znano tehniko počasi ali sigurno dovedejo pred vrata «Solkana», ki se reši v korner, katerega «Prosveta> ne izrabi. Ali hitro za tem sledi ponoven korner. katerega izpelje Flego na sigurno pasažo Ceka s svojo specijelno kretnjo z glavo v krasen goal. Solkanri hočejo ta prvi nepričakovan ne-uspev izravnati in zopet močno pritiskajo. Ali zaman. Flego se polasti žoge in jo skupno s svojimi tovariši kaj hitro dovede do nasprotnih vrat, kjer napadalni trio najprej zmeša nasprotno obrani ho in je zopet Flego, ki na brzo pasažo z glavo vrže žogo v mrežo. Buren aplavz pozdravi res mojstrsko izpeljani goal. He-zultat ostane od tu naprej neizpreme-njen, in to Še precej po zaslugi drugega vratarja, katerega je postavila «Volga - na mesto prvega.
Drugi polčas obvladuje «Prosveta» popolnoma igrišče. Le tupatam se posreči «Volgi» kratek izpad. In zopet je Flego, ki na lepe pasažo levega krila mojstrske
obeh čet. «Prosveta» je v turni tekmi mo rtla odnehati z rezultatom 1:0 v prid «Volgi». Takrat nas je rezultat res presenetil. Vsi so prerokovali «Prosveti» častno zmago. Sicer je bila «Prosveta» tudi takrat v dobri tehnični formaciji i»
^___________ je skozi in skozi obvladovala «Volgo» ter
kakih pet korakov,*se~je iver obrnila in I ji diktirala tempo. Ali do zaključnega
goala le ni prišlo, in je že takrat nastalo vprafianje, je li bil vratar «Volge» tako imenitno dober, ali pa napad «Prosvete tako čudno nerođen.
V nedeljo je bil torej dan, ko se je naša športna publika hotela prepričati, kje da leži bistvo «Prosvete».
«Solkan» je priSel na igrišče v res lepi formaciji. Četa računa v svoji igri na hitro izpeljavo napada, naslanjajoč žogo ob izredno hitra krila napadalne vrste. Posebne vrste dodajanje žoge sicer napad nima, ali močni streli proti vratom «Pro-svete» so kaj hitro našli krila v poziciji. Sploh leži moč «Solkana» v njegovi napad.
— - —---M---- •	»	-	-	x	,	»J	I	J	/ II »V^,« Al 1IU iii \'J % ■	V
kala na res izredno prvenstveno srečanje j obine žogo 7 gIav0 v Ipvf kot J)asj)ro(Mjh
odšla mirno zopet v hosto, ne da bi se bila več prikazala. — Glejte no, to pot je imel ta sicer nemili gost Se precej «manire». Vendar opozarjamo ljudstvo v tamošnjem okolišu, naj bo previdno, da se ne bo dogodila kaka nesreča.
Dokumenti maturantov tolminskega učiteljišča v letih 1926 in 1929.
Ravnateljstvo tolminskega učiteljišča
polju posvetne glasbene umetnosti. Spomin njegov pa je nam Tržačanom mil in drag tem bolj, ker so ga spajale tesne rodbinske vezi z idealno m uzorno tržaško slovensko rodbino Mankočev. Hčerka njegova, Duška, je poročena z gospodom Jakobom Mankočem. Klanjajoč se spominu velikega delavca na kulturnem polju slovenskem izrekamo družinama Foerster-MankoČ najgloblje sožalje.	_
Obletnica Rima
Jutri v sredo je državni praznik — praznik obletnice Rima in obenem državni predpisani praznik dela. Faši-stovski sindikati priredijo v Trstu obhod no mestu, in sicer s trata Unita do
in so že odposlali predpisani kolek za diplomo, jo zamore jo dvigniti na ravnateljstvu kr. učiteljišča v Vidmu ali pa mu naznaniti, potom katerega županstva naj se dopošlje diploma.
Oni maturanti, ki niso še doposlali potrebnega kolka, morajo najprej zadostiti temu predpisu.
Nadalje se opozarjajo vsi maturitetni kandidati omenjenih dveh let (naj so prestali izpit ali ne),da zamorejo dvigniti na ravnateljstvu kr. učiteljišča v Tolminu šolsko izvestje zadnjega letnika
S. PRz IBISIKW8KIi
Delavni dramatični krožek Šentjakobske «Citalnice» je po daljšem, a prisilnem odmoru nastopil v nedeljo zvečer i silno poljsko dramo «Za srečo«, k* je šla prvi-
vrat. Kratek Izpad «Volgp» dobi obrambo «I-rosveto> popolnoma nepripravljeno. Najbrže je hotela počivati za trud in delo napadalne vrste. «Volga» zabije po vzoru Flegota res lep strel v vrata «Prosvet*'». Iznenađeni vratar «Prosvete» je imel ie Se potegniti žogo iz mreže in jo dati v center. Zopet pritiska «Prosveta>> na vrata «Volge». Levo krilo Cek dobi žogo in studija v vrata, iznenada: goal. «Volga» se stisne vsa v obrambo. Ali zopet se posreči ^<Prosveti» zabiti goal, in sicer takrat po zaslugi Mačka. Ta vedno le na sigurno žogo čakajoči igralec «Prosvete» uporabi še eno priliko in zabije zadnji goal «Pro-svete», katerega je bil vratar skoraj že ubranil, ali radi nerodne poze mu je žoga ušla med nogami v mrežo. Volga sku^a rešiti, kar se rešiti da, in res se ji posreči od sedaj naprej ubraniti nadaljevanje streljanja na lastna vrata.
Igra je bila skrajno napeta in je «Vol-
vrsti. Obramba skrajno požrtvovalna in/?a>> kljub veliki premoči «Prosvete» dobro
dobra, ali v vratarju skozi in skozi pomanjkljiva. Vratar turne tekme Spacapan je bil pravi mojster napram nedeljskemu, katerega so igrači «Volge» po drugem zabitem goalu, zamenjali.
Računajoč na svojo prvotno zmago z «Prosveto» je «Volga» v prvem tempu prvega polčasa hotela diktirati «Prosveti» igro, ki pa se je znala kmalu otresti nevarne in močne igre gostov.
«Prosveta» ni sicer odigrala v nedeljo eno izmed svojih dobrih tekem, ali poznati Ji je bilo sijajen tehničen napredek. Posebno se je napad dodobra izšolal v hitrem izrabljanju momentov streljanja na goal. V svojem centerju Flegu, ki zna c glavo izvrstno obrniti žogo v mrežo, je napad cProevete« mnogo pridobil na moči. V sigurnem Mačku, ki res kot maček pre-
krat čez slovenski oder In doživela res ži na gotov moment streljanja, in v po-
igrala. Kljub občutnemu porazu «Y'o!g<' > ne sinemo podcenjevati nje faktične vrednosti. Boljšega vratarja da bi imeli, irr bila bi četa, ki bi res strahovala vse prvake I. divizije. — Goali so bili vsi brez izjeme lepi. Prvi, drugi, tretji, četrti in peti goal «Prosvete» so bili neubranljivi, medtem ko bi ostala dva siguren vratar gotovo blokiral. Goal «Volge» je bil neubranljiv. — Najboljši mož na igrišču Kuferšin. Izvrstno se je držal Flego. Od «Volge» je center posebno dober in krila izredno hitra. — Igra v gotovih momentih še precej težka, drugače kavalirska. Nobenega niti najmanjšega incidenta ni bilo zaznamovati. Publika korektna. — Sodnik res dober.
Četa zmagovalka: Dekleva, Hjaš, Kobal, Gerželj, Kuferšin (kap.), Opara, Čepek, Flego, Maček, Cek.	H. Fač.
V Trstu, dne 20. aprila 1626.
Prosvefa-Tommaseo
•EDINOST.
lil.
Jutri nastopita omenjeni četi v prijateljski nogometni tekmi. Tekma bo tem zanimivejša, ker četi nastopita v prvenstveni sestavi. Začetek točno ob 13. uri in pol na igrišču S. D. Adria Via Calvola. S. d. « Adria ». Jutri ob 2. popoldne naj bodo vse haze-našice pred gostilno D.K.D. pri Sv. Jakobu.
— V petek s splošnim sestankom sestanek kolesarjev, ki naj prineeo slike (dve) s seboj. V četrtek zvečer plenarna seja. cPonzianini Erranti» - « Adria* 3:2 (Poročilo prihodnjič.) Hazena «Adria» - «Ponziana» 5:1
Pravilnik za prvenstveni cross-country S. U., ki se vrši 25. aprila 192«.
1.	Tehnično vodstvo lahke atletike S. y. organizira za dne 25. aprila 1926 prvenstveni cross-country na pet kilometrski progi. Tekmujejo lahko poedinci in moštva.
2.	Pravico do tekmovanja imajo vsi verificirani člani, kateri se morajo na startu legitimirati z izkaznico S. U.
3.	a) Start in cilj na igrišču S. K. «Pri-morje» - Prosek. Odhod ob 10. uri.
b) Tekmovalci morajo biti pol ure pred odhodom na igrišču «Primorja», kjer dobe tekočo številko.
4.	Prvenstvo poedinca ima tekač, ki prispe prvi na cilj; prvenstvo moštva pa ono društvo, katerega trije tekači prispejo prvi na cilj.
5.	Darila: a) poedinci: I. velika bronasta svetinja; II.—IV. srednja bronasta svetinja; V.—IX. mala bronasta svetinja;
h) moštva: Častno diplomo.
ti. Vpisnina tekmovalca znaša L 1.
7.	Prizivi tekačev se sprejemajo le pismeno do pol ure po končanem teku. Vlagatelj priziva plača L 3.
8.	T. V. L. A. si pridržuje pravico spremeniti pravilnik po potrebi.
9.	Prijave je poslati najkasneje do 22. aprila na naslov L u i n Milan, Trieste, Via G. Rossini št. 20.
10.	Vsako tekmujoče društvo mora določiti tri svoje reditelje, kateri morajo hiti na razpolago T.V.L.A. na igrišču «Primorja» ob 8. uri na dan tekmovanja, sicer zapade kazni.
PRAVILNIK kolesarske dirke, ki jo priredi Športno Udruženje v nedeljo, dne 2. maja 1928.
1	S. U. priredi v nedeljo, 2. maja t. 1., kolesarsko'dirko na progi: Trst, Opčine, Trebče, Padriče, Bazovica, Lokev, Divača, Gaberk (razpotje proti Trstu), Štorje, Sežana, Opčine. Odhod ho dan točno ob 9. uri zjutraj izpred vojaške bolnice v ulici Fabio Severo, a cilj bo postavljen pred gostilno Fabčič na Opčinab.
2	Dirko priredi S. U. za vse verificirane dirkače svojih članic, ki se fciorajo pri odhodu predstaviti z legitimacijo S. U.
3.	Maksimalni čas je določen na 30 min.
po prvodošlem.	.
4.	Nagrade za posamezne dirkače so: 1) velika vermejasta svetinja, 2) srebrna velika svetinja, 3) srebrna mala svetinja, 4) bronasta velika svetinja, 5) bronasta mala svetinja; ostalim v maksimalnem času d oš lini dirkačem se poklonijo spominske diplome.	.
5.	Prijave sprejema g. Kravos Ljubo, Trst, ul. Concordia 12.
0. Prijave morajo vsebovati ime in priimek, dan in leto rojstva dirkača, njegovo bivališče in društvo, kjer je včlanjen. Prijavi mora biti dodana vpisnina v znesku L 3. Vpisnina se vrne le v slučaju, da je dirka iz kateregakoli razloga odpovedana.
7.	Med dirko je premenjava koles strogo
zabranjena.
8.	Dirkač vozi z ozirom na policijski red na lastno odgovornost.
9.	Prepovedana je alenacijo s pomočjo motornih koles, drugih kolesarjev ter sploh drugih transportnih sredstev kakor tudi krajšanje cest.
10.	Cestna kontrola z listki bo na Ga-
berku.	.
11.	Eventuelne pritožbe dirkačev je vložiti najkasneje pol ure po dohodu dirkačev pri T. V. Vloga v znesku L 5 se vrne dirkaču le v slučaju, da najde komisija pritožbo za upravičeno.
12.	Vsi dirkači morajo biti pol ure pred določenim Časom na startu.
13 Tekoča številka pri vpisovanju služi tudi kot kontrolna Številka pri dirki.
14.	Vsi klubi in društva, ki na lastnih vozilih spremljajo dirko, morajo rezervirati po en prostor za komisarja T. V. dirke.
15.	T. V. K. si pridržuje pravico spremeniti pravilnik po potrebi.
It;. Prijave morajo biti vložene do 28. aprila 1926._T. V-
Iz tržaškega llvllenja
Obupni korak mladega podčastnika. S smrtjo se je hotel odtegniti kazni.
Ni preteklo niti teden dni, odkar smo poročali o tragičnem koraku narednika Henrika Cuoco, ki si je radi pretečega kaznovanja pognal kroglo v prsa, pa že moramo beležiti drug sličen slučaj, ki se je dogodil v nedeljo v vojašnici Oberdan. Višji narednik Angel Artemisio, komaj 26-leten mladenič, dodeljen stotniji S. Giusto, je imel biti te dni strogo kaznovan radi nekega prestopka. Mučna zavest, da ga čaka ponižanje, je mladega narednika tako prevzela, da se je naposled odločil k obupnemu koraku, ki naj bi ga za vedno rešil vseh skrbi in težav. V nedeljo popoldne, ko so ga začasno izpustili iz zapora na zrak, je Artemisio smuknil ne-opaženo v stražnico, vzel tam revolver nekega drugega podčastnika ter si pognal kroglo v prsa. Na pok so prihiteli nekateri vojaki in poveljnik straže, ki je, zapazivši nesrečnega narednika stokajočega na tleh v krvi, nemudoma telefoniral za pomoč na rešilno postajo. Na lice mesta prihiteli zdravnik je dognal, da je Artemisio želo nevarno ranjen; krogla mu je predrla ■koz in skoz prsa in hudo ranila pljuča. Po prvi pomoči je bil nesrečni narednik prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo.
Padel z lokomotive. V nedeljo zvečer se je pripetila na len Iezniški progi med Trstom in Barkovlja-mi nenavadna nezgoda. Okoli 18.30 se je premikal po tej progi tovorni vlak, ki je malo prej odrinil iz Trsta. Na sprednji
lokomotivi je bil poleg strojnika zaposlen 26-1 etni kurjač Peter Dentico, stanujoč v ulici Commerciale št. 14. Tekom vožnje se je Denticu zazdelo, da spredaj pri stroju nekaj ni v redu; hoteč se prepričati, ali ga uho ne vara, se je nagnil z lokomotive, pri tem je izgubil ravnotežje in je padel na tla. imel je srečo, da ni prišel z roko ali nogo pod kolesa, vendar se je pri padcu precej pobil po levi rami. Strojevodja je takoj ustavil vlak in priskočil tovarišu na pomoč. Na bližnji postaji je Dentico izstopil ter se pozneje z drugim vlakom vrnil v Trst, kjer je na kolodvoru dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje. Nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico.
Razne nezgode.
Pri ogledovanju puške tipa «Flaubert», ki mu jo je posodil neki prijatelj, je 20-letni Josip Laurentis, stanujoč v Skorklji-Sv. Peter št. 232, ravnal tako neprevidno, da se je obstrelii na desni roki. Dobil je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kjer so mu povedali, da se bo moral zdraviti kakih 20 dni.
—	V nedeljo popoldne je bil prepeljan v mestno bolnišnico 69-letni vratar Vin-cenc Vrabec, stanujoč v ul. Molin grande št. 34, ki je v soboto zvečer, ko je zapiral duri v veži, padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v stegnu. Zdraviti se bo moral najmanj mesec dni.
—	Pri delu v tovarni strojev «Stubili-mento tecnico triestino» pri Sv. Andreju je 19-Ietnemu livarju Gothardu Colonello, stanujočemu v ul. Lloyd št. 9, sinoči padel na desno nogo pol stota težek kos železa in ga precej hudo ranil. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico.
Iz zlikov&kega dnevnika.
V petek zvečer so neznani zlikovci vlomili v stanovanje novinarja Costanta Piz-zarello, stanujočega v ulici Ginnastica št. 19, kjer so nekaj časa prav brezobzirno gospodarili. Preiskali so vse kote, odprli in prebrskali vsa predala in omare ter pobrali dva daljnogleda, mnogo rjuh, fotografični aparat, razne dragocenosti in druge predmete v skupni vrednosti kakih 5000 lir.
G. Pizzarello je javil tatvino na policij-
resnemu delu na prosvetnem polju, in želimo, da bi v kratkem zopet kaj priredili.
Udeleženec.
IDRIJA.
Pretekli teden se je pričela na pritisk tukajšnje kraljeve podprefekture, kot oblasti za javno varnost, uravnavati in čistiti struga potoka Nikove, ki je ob lanski veliki povodnji dne 18. junija, ob svojem izlivu v Idrijco skoraj popolnoma spremenila svojo strugo in jo več sto metrov na dolgo tako zasula, da bi bile ob morebitni
skem pomisarijatu v ulici Brunner, toda i novi taki povodnji hiše in njih stanovalci o zjikovcih ni do sedaj de nikakega sledu. v sredini mesta resno ogroženi. To delo, — Zelo lačne in snedene goste je imel! ki bo trajalo precej časa, bo gotovo vsaj
v noči od sobote na nedeljo krčmar Jakob Bertolini v svoji gostilni v ulici Istria Št. 72. Prišli so pa po policijski uri, ko je on že sladko spal doma, in sicer skozi dvoriščna vrata, ki so jih — ker niso imeli ključev — kratkomalo vlomili. Trud se jim je izplačal, zakaj v gostilni so našli mnogo dobrega sira, salama, sardin in drugih prigrizkov. Predno so jo odkurili z vsem tem darom božjim, vrednim kakih 2000 lir, so si seveda tudi pošteno namočili žejna grla.
Orožniki iz postaje v ulici Istria si sedaj prizadevajo, da bi spravili snedene zlikovce tja, kjer bi imeli malce bolj postno hrano.
—	Trgovec Anton Zerjal, lastnik trgovine z jestvinami v ulici Commerciale št. 10, je predvčerajšnjim javil na bližnjem policijskem komisarijatu, da so mu neznani zlikovci ukradli 2 vreči sladkorja v vrednosti 1700 lir.
—	Zasebnica Amalija Prunk, stanujoča v irlici Concordia št. 21, je potožila na komisarijatu v ulici A. Vespucci, da ji je bila ukradena srebrna ročna torbica, vredna 400 lir.
za prvo silo precejšnjega pomena, ker bo tekla voda po svoji uravnani in izpraznjeni strugi in bo tako še preostali ali novo
(Dalje na IV. strani)
Vesti z Goriškega
Anica Žvanova Ivan Uršič
poročena
Semič (Belokrajina), 17. aprila, Zagreb
495
SLUŽKINJA, ki ima veselje do kuhanja, se sprejme v gostilno. Naslov pri uprav-ništvu.	572
DEČEK, 14—16 let star, krepak, se sprejme takoj v pekarno; oni s prakso imajo prednost. Jakob Merhar, Sv. M. Magd. zgornja - Bivio 4.__573
PRILIKA I Dve postelji, novi, dve vzmeti L 450, Hiborgo Madalosso. _5T4
SPALNA soba, bukova, se proda. Cena po dogovoru. Sv. M. Magd. zgornja -Bivio 4, mizar, Renko Vincenc. 57(»
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29.
5411
Draga teleienska črta Gorica-Trst
V kolikor smo poučeni, se je za napravo druge telefonske črte Gorica-Trst zavzel zraven komisarja goriške trgovske obrtne zbornice tudi komisar goriškega mesta. Posredovanje je imelo uspeh in v Gorici se že nudi nadzornik telefonske družbe vseh treh Benečij, da izvrši na licu mesta zadnje potrebne načrte. S tem se pa polagoma udejstvuje splošna želja goriških trgovskih, obrtniških, bančnih in novinarskih krogov in bližamo se z urnimi koraki drugi telefonski črti s Trstom.	____
MIREN
Odsek «Zelenega križa» posluje redno od 15. t. m. dalje. V slučaju nezgod po dnevu, treba se oglasiti pri obč. obhod: niku Ferletiču Hektorju, ponoči pa pri brivcu M ariju Hartelju odnosno pri g. Ivanu Beltramu, gostilničarju. Goriški «Zeleni križ» nikakor ne pride v slučajii nesreče, če ga ne kliče mirenska podružnica.
* * *
Naš župan je izdal sledeči razglas na občinarje, v katerem poveličuje nesebično in požrtvovalno delovanje nekaterih mož o priliki zadnjega požara: «Domačini! Včeraj popoldne je nesrečna roka namenoma podnetila ogenj v gozdu sosedne frakcije Vrtoče in priča smo bili radi precejšnjega vetra nenavadnemu požaru, ki je trajal pozno v noč in še vedno tle iskre ogromnega požara. Naša posest, ki meji na frakcijo Vrtoče, je bila zelo ogrožena in na treh prostorih je požar že prekoračil mejo in zgodilo bi se isto, kar vidimo danes na južnem pobočju hriba; borovski nasadi, ki stanejo občino in državo stotisoč lir, bi bili pokončani, ostala bi le ožgana debla.
A tu je poBegla vmes hrabra in neustrašena četica, ki je v življenjski nevarnosti med pokanjem granat in drugih rasstre-livnih snovi nudila prostovoljno pomoč in
ročamo vodilnim osebam, da napravijo red in da ne razburjajo brez potrebe ljudstva, ki brani le svoje pravice.
SOVODNJE
Med sosednim Standrežem in našo občino ima delavnico na prostem ob Soči tvrdka Badoni, ki se bavi z izpraz-njevanjem granat, ostalih še izza vojne na našem ozemlju. Delo je precej nevarno. V petek je nastala mahoma močna eksplozija in ko so pritekli ljudje, so videli, da sta ležala na tleh v krvi 25-letni Bruno Grattoni iz Ločnika in Alfred Desinano iz Martinjaka v Fur-laniji. Prvi je imel veliki rani v trebu-, hu, drugi na prsih. Takoj se je seveda' poklical Zeleni križ, ki je odpeljal nato oba v bolnišnico usmiljenih bratov. Kakor smo zvedeli, je bil Grattoni iz Ločnika operiran, ali bo pa operacija imela zaželjeni uspeh, je šele vprašanje. Kmalu po tej nesreči je prihajalo na kraj nesreče obilo meščanov. Lahko si mislimo žalost matere, ki ji je nesrečni -rattoni edini sin in edina opora na stara leta.
*
O tej nesreči smo prejeli le sledeče podrobnosti:
Dodatek k dopisu is Sovodenj o grozni eksploziji
Preiskava je dognala, da je eksplodiralo tvrdki Badoni trideset po 45 kg težkih granat kalibra 152. Delavec Bruno Grattoni, ki je bil, kakor smo poročali, pripeljan v goriško bolnišnico, je umrl v soboto zjutraj. Rane so bile take, da je bila vsaka zdravniftka pomoč brezuspešna.
IVAJMIORAD PRI KOMNU
Ob veliki udeležbi občinstva je uprizorilo v nedeljo dne U. t. m. društvo «Svo-
ZAHVALA
Prelepa udeležba naših prijateljev in znancev pri pogrebu našega nepozabnega
IVANA
nam je bila v veliko tolažbo. Zato se vsem prav srčno zahvaljujemo. Iskrena, srčna hvala za prekrasne vence si. ravnateljstvu rimskega kamnoloma (Cava romana), gg. uradnikom, delavcem-tovarišem pokojnika, ki so poklonili dva venca v pozdrav pokojniku, ter nabrežinskim dekletom in mladeničem. Ravnotako srčna hvala za udeležbo godbenemu društvu in nabrežinskim pevcem za prekrasne na-grobnice, kakor tudi rediteljem in vsem, ki so pomagali, da se je pogreb tako lepo izvršil, kakor tudi č. duhovščini.
Dolžnost nas veže, da se zahvalimo g. Heidlerju za skrb, naklonjenost in tolažbo in še posebej comm. Villasanta za prekrasen govor in zadnji pozdrav na grobu, ki je vsem segel do srca.
Vsem srčna hvala 1
Nabrežina, 19. IV. 1926. 494	DRUŽINA PERTOT.
POMLADNO ZDRAVLJENJE. Snilojod
Trpoški sok izdelan v lekarni Castella-novich, Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju in,' revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje G steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva se sam v lekarni Castellar-ovieh.	r>" 1
otela naš gozd. Hrabri četici, sestoječi fe j boda» petdejanko «Mlinar jeva bči». Delo družinskih očetov, se je posrečilo po tru- j je za podeželske odre kaj težavno, ker za-dapolnem naporu omejiti nadaljni raz- hteva namreč dokaj kuliserije, udoben voj požara na našem posestvu, medtem j oder in tudi izv«3banih igralcev. Vse to ko ie na sosednem, proti vetrni strani pa naiih «svoboda#ev» ni prav nič stra-Žečem, trajal požar do danes zjutraj in j lilo in lotili so se dela. Vloge ao bile pre-grozne posledice so danes vsem vidne. -*;cej dobro porazdeljene in videli smo, da Domačini! Čast in obenem dolžnost me,8e je vsakdo izmed igralcev potrudil, da veže, naznaniti imena te neustrašene če- ; se vživi v svojo vlogo in jo poda koliko« tiče,'ki je obstojala iz: Mozetiča Anto- j mogoče dovršeno. Igralo se je na prostem,
na, občinskega tajnika, Mozetiča Alojzija (2efita), delavca in Vižintina Ivana, gozdnega in poljskega čuvaja, katerim izrekam javno pohvalo, da so neglede na nevarnost lastnega življenja nudili izdatno pomoč v dobrobit celokupne občine. — Miren, 14. aprila 1926. Župan: Albin gpacapan. — (Dodatek uredništva: Požari v goriški okolici se ponavljajo le preradi, da bi se moglo govoriti o nesreči, ali o neprevidnosti. Najprej je gorelo na Kalvariji nad Podgoro, potem na Saboti-nu, potem na Škabrleju„ kmalu nato zad za Kalvarijo proti Brdom in sedaj pa pobočje nad Mirnom. Nehote misli človek na kako zlobno roko, ki uničuje tujo lastnino v lastno zabavo.)
VRTOJBA
Po dolgem cincanju je Brunnerjevo podjetje iz Podgpre začelo tudi pri nas dokončavati daljnovodno električno napeljavo. To je prav in lepo, ker smo Vrtojbenci željni luči. A nekaj drugega ni prav. Delavstvo, ki je zaposleno pri teh delih, mora hoditi črez tuja zemljišča, ki so sedaj že obdelana; in škoda je tu. To res ni lepo in ni prav.
Na številne pritožbe je odredilo podjetje svojega zastopnika g. Griona iz Gorice, da pride v petek 16. t. m. na lice mesta v Vrtojbo in da se dogovori s prizadetimi posestniki glede odškodnine za napravljeno delo. Posestniki so pustili vse dek> v nemar in čakali g. Griona, ki ga ni hotelo biti od nikoder. Med temi so delavci, ki so izgubili dnino, a tudi za kmeta je v teh dneh vsaka zamujena ura draga Tako postopanje ni pravilno! Od podjetja; kakršno je Brunnerjevo v Podgori, bi pričakovali že večje soiidnoeti in točnosti. Mnenja smo, da bo električna napeljava splošne koristi, a tudi to je resnica, d« bo podjetje slutilo pri tem. Ljudje radi podprejo podjetje, a si svojih zasebnih pravic ne puste kar tako kratiti. Pripo-
kar je veliko težje za igralca, kakor pa v dvorani, ker glas se na prostem kaj hitro zgubi. Tudi tu so se igralci brez izjeme potrudili, tako da je bil lahko vsak zadovoljen, tudi od odra najbolj oddaljeni. Maskiranje dovolj posrečeno, le tupa tam kakšen majhen nedostatek. Pred igro je g.čna Stepančič kaj lepo deklamirala Aškerčevega «Majnika». Sledila je šaljiva enodejanka «Maček-spaček», katera je spravila poslušalstvo v dokaj veselo razpoloženje. Podaja je bila jako lepo in z vso sigurnostjo.
Mislimo, da bo uspeh nedeljske prireditve še bolj vzpodbudil Ivanjegrajce k
znasg
POZORI Specialen slovenski tečaj im kega in damskega krojenja za Slovem <■ iz zasedenega ozemlja. Vsak krojač, šivilja ali nešivilja ima priliko točno po vsaki podobi v modnem listu, na vsako mero naučiti se krojenja po lahko razumljivem sistemu, ki je preizkušen -oblast, konces. «Krojni akademiji Starem trgu št. 19, I. v Ljubljani, \ tečaju, ki se prične 8. maja. Šola izdaja modne liste po najnovejši modi za krojače in šivilje s priloženim točnim slovenskim poukom, da more vsak krojač ali šivilja po teh modnih listih krojiti ali dobiti zaželjeni kroj po podobi. Cena modnim listom je Din. 120 z veliko stensko tablo. Razpošiljanje in izdelovanje najmodernejših krojev po vseh merah in podobah. Učeni, ki ne morejo prfti v Ljubljano, dobijo lako pouk potom pošte s slovenskim učnim zvezkom. Informacije daje «Krojna akademija«, Stari trg, št. 19, Ljubljana._ 543
STANOVANJE (dve sobi, kuhinja) se da v najem. Gorica, Riva Piazzutta št. 13. f>56
Zobozdravnik
M. U. dr. D. Sardot
specijalist za ustne in zobne bolezni
pcrfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via H. R. Imbriani 16,1. (prsi Via S. Giovanai)
g^	od 9-12 In od 3-7
452
TRGOVSKI POMOČNIK, z veCletno prakso, v trgovini z mešanim blagom, išče službe. Sprejme tudi kako drugo primerno mesto. Naslov pri upravništvu.	557
an
Sprejmeta se
UČENKA
IN
PRODAJALKA
za veliko manufakturno trgovino
v večjem trgu. , 479 Ponudbe na upravništvo pod „Št. 144"
KRONE
po L 2.10 komad
m, Mllaft, Hana. 21bwkt zlate imii
kupuje In plačuje po najviiflh cenah
Albert Povh — urerna
l# 451
BABICA, avtorizirana. diplomirana, spra-jema noseče. Ade!e Emerscbitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-G4._ 50?
RAZGLAS.
Podpisana oddaja gradnjo nove hiše v Št. Petru na Krasu.
Ponudbe morajo biti izdelane na podlagi načrta in podatkov, ki so na razpolago interesentom v uradu podpisane, in vposlane pod zaprto kuverto na podpisano Zadrugo do najpozneje opoldne dne 2. maja 1926.
Oziralo se ne bode na najnižjo ponudbo, ampak predvsem na popolnoma solidno, zanesljivo delo, za katero se bo zahtevala garancija.
Št. Peter na Krasu, 18. aprila 1926.
Hranilnica in posojilnica v št. Petru na Kvasu.
Razpis službe
Natečaj za podrtitev tajniške službe v občini Števerjan v Brdih je podaljšan do 15. maja t. 1.
Predpisani dokumenti in pripustitve-na taksa 50 lir.
Župan:
4%	Karo! Prinčič 1. r.
Najbogatejša Izb era. manufakturnega blaga za moške obleke, svilenin, pokrival in vseh drugih potrebščin po najzmernejših cenah.
Da dokažemo vsem cenj. odjemalcem svojo naklonjenost dajemo
20% popust
ki se odbije pri blagajni.	492
GEHT1LLI i CMStUHClCH - Trst, DiO NOZZlni 40
PODLISTEK
JULES VERNE:
(56)
Skrivnostni otok
1 poškodovali. Zakaj bi si jih ne privoščili živo srebro in solitarno kislino za pokalni' InaVniiirn *o »oHrir?«	prah in končno svinec za krogle, pa bo Cir
.napravil najlepše puške na svetu.
— O, je pripomnil inženir, vse te tvarine
Obala, po kateri so se naseljenci zdaj iz-prehajali, je bila pokrita z neštetimi Školjkami. Nekatere vrste so bile kaj lepe in bi jih marsikateri zbiralec Školjk z veseljem pobiral. Toda naše potnike Je zanimala samo obširna sipina ostrig, ki jih je upajoče morje odkrilo. To sipino je našel Nab, in je ležala kake štiri milje daleč od kaminov med skalovjem.
«Nab ni potratil dneva, je vzkliml Pen-croff, ko je promatral veliko naselbino
okusniv ostrig.
—	Resnično, to je srečno odkritje, je rekel poročevalec, in če pomislimo, da izleže vsaka ostriga letno 50 do 60 tisoč jajčec, potem moremo pričakovati, da bo ta zaloga neizčrpna.
—	Meni se zdi, da niso ostrige posebno redilne, je rekel Harbert.
—	Ne, je odgovoril Cir Smith. Ostriga ima malo duševnih spojin. Človek, ki bi s? hotel hraniti samo z ostrigami, bi jih moral pojesti najmanj petnajst do šestnajst ducatov.
Dobrot je rekel Pencroff. Nekaj ducatov ostrig pa lahko od tržemo, ne da bi sipino
nekoliko za zajtrk ?»
Ne da bi čakal odgovora na svoj predlog, _
^^VSSS^Ji U« brzine*" Zobe'na pEku';'VtreiHo
nabral veliko množino teh školjk in jih prinesel v mreži, ki je bila narejena iz vla-kev bibisca. To mrežo je izdelala spretna Nabova roka. V mreži so bila tudi druga jedila za kosila. Nato so šli dalje med sipinami in ob morju.
Zdaj pa zdaj je Cir Smith pogledal na uro, da bi se pravočasno pripravil na opazovanje solnca opoldne.
Ves del otoka do konca Zveznega zaliva, to je do Južnega Krempljastega rta, je bil peSčen. Samo pesek in školjke pomešane s posameznimi ostanki lave je videlo oko. Nekatere morske ptice so obletovale bližnji breg. Bili so to galebi, albatrosi in nekaj divjih rac, ki so vnemala Pencroffovo po-željenje, zakaj on je imel vedno izboren tek. Skušal je ubiti katero s puščico, toda brez uspeha, zakaj race niso bile nikdar mirne, pogoditi bi jih moral v letu.
Zaradi tega neuspeha je ponovno omenil inženirju:
«Vidite, gospod Cir, dokler ne bomo imeli kako puško, nam bo marsikaj nedostajalo.
— Seveda, Pencroff, je odgovoril poročevalec; toda to vse je vaša stvar. Preskr-bite nam ftelezo za cevi, jeklo za zaklop-nice , solltar, oglje in žveplo za smodnik,
korožje je izdelek, ki zahteva izvrstna in natančna orodja. Sicer pa bomo pozneje videli, kaj se da v tem oziru napraviti.
—	Čemu pa smo vrgli iz ladjice vsa ^orožja, orodja in celo žepne nožiče! je vzkliknil Pencroff.
—	Toda če bi ne bili tega napravili, Pencroff, ga je poučil Harbert, potem bi nas bil zrakoplov vrgel v morje.
—	Kar praviš, je Žalibog res, sinko!« j* odgovoril mornar.
Nato je skočil k drugi misli in dejal:
«Rad pa bi vedel presenečenje Jonatha-na Forsterja in njegovih spremljevalcev* ko so po našem odhodu našli prazen prostoj- in je zrakoplov odletel.
—	To je moja najmanjša skrb, kaj so si oni pri tem mislili, je rekel poročevalec.
—	Misel pa je bila vendarle moja! je rekel Pencroff.
—	Imenitna misel, Pencroff, je rekel po-ročevalec v smehu, ki nas je privedla do semkaj.
—	Rajši sem tu kakor v rokah južnja-kov! je vzkliknil mornar, posebno pa o<> tedaj, ko se nam je gospod Cir pridružil.
—	PrUnati moram, da je tudi z meno. tako, je odgovoril poročevalec. Sicer ka pa nam manjka?... Nič!
IV.
cEDIM08T»
V Trstu, dne 20. aprila 192«.
naplavfjeni grušč lažje odnašala. Velikega pomena pa bo tudi to, ker se po reki Idrijci odslej ne bodo več plavila drva gozdnega ararja, ki so ob takih prilikah zanašala «Grablje» ter tako ovirala odtok vode po njeni strugi. Nekaj delavcev vzdržuje kr. rudnik, nekaj kr. gozdno oskrb-ništvo, katerega last je struga potoka Ni-kove; največ delavcev pri tem delu pa .vzdržuje mestna občina, ki po svojem stavbnem uradniku nadzira in vodi to delo.
Nekako mesec dni po imenovani lanski povodnji je pozvala naša mestna občina vse oškodovance po povodnji naj se zglasijo v mestnem uradu, kjer se jim bo napravila prošnja za odpis zemljiškega davka Naši oškodovanci so to storili ,toda do danes se še ni nič slišalo o rešitvi tozadevnih prošenj. Informirali smo se v tej zadevi na tukajšnji kr. davčni agenciji, kjer so nam pojasnili, da so ob začetku leta morali natančno predpisati ves davek kakor vsako leto; če pa bo višja instanca, od ka tere je odvisna tozadevna rešitev, ugodila tem prošnjam, se bodo zneski pozneje od-računali ali povrnili. Toliko na znanje Vsem prizadetim. Ker je bila škoda ob tej povodnji v resnici velika, bi bilo želeti, da bi se prošnjam za odpis davka čim prej ugodilo, da bi tako tudi tisti posestniki, ki lansko leto ob tej nesreči niso prejeli nikake podpore, bili deležni nekoliko olaj Save vsaj pri zemljiškem davku.
Delovna pogodba. Precej se je že govorilo in pisalo o novi delovni pogodbi med idrijskimi rudarji in njih delodajalcem, tukajšnjim kr. živosrebrnim rudnikom, toda niti do danes ni zadeva še prišla do svojega konca. Rudarji bi seveda radi videli, da bi se to vprašanje rešilo, ter poudarjajo to svojo željo pri vsaki priliki. Na veliki četrtek opoldan se je z dovoljenjem kompetentnih oblasti vršil v rudniškem gledališču rudarski shod, katerega se je udeležilo vse delavstvo idrijskega rudnika. Na shodu je tajnik tukajšnjega fašir stovskega sindikata Schiavi poročal, kaj* /vse je že do sedaj storil odbor sindikata, da bi se deloma pogodba pospešila, ter prebral brzojake in pisma, ki jih je v tej zadevi že odposlal na razne naslove. Shod je ponovno pokazal solidarnost idrijskega delavstva v svojem mezdnem boju ter odločno zahteval čimprejšnjo rešitev te za<-deve.
V četrtek dne 15. t. m. je prispel v Idrijo provincijalni tajnik sindikatov Castellani, vodi pogajanja med odborom tukajšnjega sindikata kot zastopnikom idrijskega delavstva in vodstvom kr. rudnika .Ta pogajanja, ki so se vršila ta dan dopoldne v uradu rudniškega predstojništva, pa niso dovedla do nikakega rezultata. V celoti se je ponudilo delavstvu približno 700.000 lir letnega poviška na dosedanje plače kar bi odgovarjalo 10 odstotnemu povišku na sedanje prejemke ali pa povprečno lir 2.50 poviška na dnino. Po predlogu rudniškega vodstva bi to izboljšanje stopilo v veljavo 6 15. februarja tek. leta. Provincijalni tajnik Castellani pa bi pristal eventuelno tudi na to, da bi se ta povišek pričel 1. januarja 1926.
Do podrobnejše razprave ni prišlo ker se fcastopniki delavstva niso upali prevzeti odgovornosti za tako delovno pogodbo, ki ne bi nudila delavstvu niti polovice tega, kar vsebuje od njega predloženi načrt delovne pogodbe, ki ga je delavstvo začetkom januarja predložilo rudniškemu vodstvu in ki je bil tedaj tudi objavljen v našem listu. Ker niso pogajanja dovedla do zaželjenih uspehov, se je tajnik Castellani odpeljal še isti dan iz Idrije z obljubo, da se osebno poda v Rim, kjer bo okušal za idrijske rudarje pri ministrstvu za narodno gospodarstvo Še kaj več Azposlovati. Z ozirom na to, da se ta za-,deva vleče že toliko mesecev in z ozirom na to, da so se med tem časom posebno Sivila in blago, katerega nujno potrebuje delavec za svoj obstanek, tako občutno podražila, da idrijski delavec ob sedanjih plačah nikakor ne more več izhajati, je tipati, da se ta zadeva ne bo predolgo odlašala in da se bodo plače idrijskih rudarjev, že vendar enkrat tako uredile, da bodo odgovarjale točasnim cenam živil kakor tudi modernim zahtevam sedanje flobe; kajti dosedanji plačilni pravilnik je v resnici več kot preveč konservativen. Idrijsko delavstvo, ki stoji na visoki kulturni stopnji, bo gotovo znalo s hvaležnostjo ceniti dobrohotnost svojih gospodarjev.
satana in sicer tam, kjer je najbolj za- nos ti, cm ni premagal samca t sebi, Člo-peljiv, v «nečisti spolnosti», pokrižale [ vek razuma in naprednosti ni nadvlar
____m________:.'k___:----U.i —	_ ki__i______ __s „l-i___;
Književnost In umetnost
«ZA SREČO»
Stanislav Przybyszewski pripada starejši modernistični generaciji. Svoj program je obrazložil kot urednik neke krakovske umetniške revije s sledečimi nedvoumnimi besedami: «Umetnost je reprodukcija tega, kar je večno, neodvisno od vsake spremembe, od vsaJke vzročnosti, neodvisno od časa in prostora, ali reprodukcija resnične duševne bitnosti v vseh njenih pojavih, grdih ali lepih — dobrih ali slabih. Umetnost nima nikakršnega namena, obsega ga sama v sebi. Ona je absolutna, ker predstavlja odsev absolutnega v duši...» Torej popoln dekadent v literarno zgodovinskem pomenu te besede, simbo-list, larpurlartist, genialen predstavnik tiste šole — ker prej nego vse drugo je genialen umetnik — iz katere se je nam rodil Ivan Cankar. S tem razloč- j liziranja, kom, da je bil Cankar še nje učenec, ko so šteli Przybyszewskega že splošno med njene najboljše učitelje. V času, ko se je morala ta šola boriti za uveljavljen je svoje teze proti počasnemu para-litičnemu preperevanju prejšnje generacije — v resnici je šlo kakor vedno le za uvel j avl jen je mlajših, nepriznanih sil nasproti okostenelim avtoritetam, za zmago nebrzdanega talenta nad pro-gramatično ukovanost nesposobnega epigonstva in nad tradicijsko zakida-riost filistrstva — v tistih časih so uvrstili Przybyszewskega celo med najskrajnejše dekadentske strujarje, med sataniste, ki so zavrgli vsako sporočeno ume vanje dobrega In zla in priznavali zlu večje kraljestvo na zemlji
nego dobremu. Spodobne občutljive duše so jim zato oponašale, da molijo čina. Oba nista pretehtala svojih zmož-
so se, če so samo slišale njihova imena, in jih žigosale za norce, ki so namenjeni skorajšnjemu pozabljenju. Slučajno pa je umetniški okus nekaj neodvisno absolutnega in samo sebi namenjenega kakor umetnosti zato Przybyszewskega nismo pozabili, uvrstili smo ga med genije, ki jim dela ohranijo trajno vrednost v splošni književni produkciji in ki jo ohranijo Še bolj med narodom, v katerem so prejeli najvažnejše generalije. Njegova dela so se prevajala na vse jezike, tam, kjer je najmočnejši^ svojih dramah, je našel pot deloma tuui med nas.
*
Ne poznam vseh njegovih dram, zato ne morem presoditi, katerai bi se mi zdela najboljša; o izredni sili njegovega dramskega talenta pa sem se prepričal popolnoma, ko sem prirejal «Za srečo» za slovenski tržaški oder. Malokateri pisatelj me zna tako prepričati, da vidim v njegovem delu, od prve do zadnje besede, odsev resničnega življenja: Przybyszewski je takšna izjema* Njegova drama daje človeku že pri samem branju občutiti najdrobnejše psihološke momente, ki delujejo v igralcu, ko ustvarja ulogo. To je pa tudi najtežji problem: razkriti sprejemaj o čemu duhu vse vrednote dela samega, to, kar je Čutil pisatelj, ko je delo spočenjal, obenem pa ga spremeniti v delujoč faktor, v tisto, kar najde svoje utelešenje -igralcu reproduktorju. So dela, ki imajo kakšno vrednost samo takrat, Če jih vidiš uprizorjena; druga so narejena samo za tisk, na odru nimajo večjega pomena; tretja ne pomenijo ne kot knjiga ne kot predstava nič; četrta — in to je naš slučaj — ne zgubijo nič, če jih samo bereš, in ne pridobijo, če stopijo na oder, ker vplivajo na obojni način enako silno. V prvem in drugem primeru jim je življenje okrnjeno, tretjem ga ni nič, v četrtem je popolno in je bilo posneto tam, kjer se je pokazalo v neobičajno čisti, osredotočeni obliki, in ga je zajel tvoren duh, ki ga je znal v tisti osredotočenosti prenesti tudi v svoj produkt. Koncentrirano po dejanju — da se ne zgodi na zunaj nič, kar bi bilo neutemeljena in odveč; koncentrirano v psihološkem dogajanju —-da posamezne osebe čustvujejo, čutijo in mislijo samo to, kar pri svoji naravi v tem in tem položaju morajo. To dogajanje je tudi važnejše nego zunanje dejanje, saj je temu izhodišče. Lahko si mislim po tej teoriji delo, ki nima na zunaj nobenega pravega dejanja, pa vpliva na odru vendarle elementarno baš zalo, ker ima bogato notranje dogajanje. Tako si je lahko razložiti — običajna teorija o dramatičnem dejanju tega ne zmore — zakaj je Cankarjev lirični poem «Lepa Vida» vendarle tako močno dramatičen tudi na odru in zakaj Zupančičeva «Veronika Deseniška» na odru ne uspeva, dasi ji epičnega elementa, bogme, ne manjka.
•
Močna notranja dramatičnost je po tem znakovita lastnost Przybyszewske-ga. To je v skladu z njegovim simbolističnim programom. Najbolj skrite duševne pojave, ki jim prečestokrat ne najdemo izraza in ki jih znanstvo s suhimi definicijami nikoli niti točno ne izčrpa niti jim opiše globočine in dinamike, so simbolisti trgali iz teme ter jih prikazovali drugim očem, zavite v simbole, v bolj ali manj realno dojetne podobe njihove. Pri tem figuralnem opisovanju duševnega, dogajanja ne gre toliko za točnost in zunanjo istovred-nost podobe, temveč za neposredno silo občutka, za čim bližji afekt, ki ga naj pesniška prispodoba predrami v tebi. Umetnost je bila od vselej nekoliko simbolistična, to njeno jedro pa je moralo priti do absolutnega zavladanja nad drugimi njenimi prvinami seveda šele v času, ko je rafiniranejše življenje v človeku odkrilo, razvilo in rodilo neštevilo novih duševnih edinic. «Za srečo» je produkt tega časa, je ena izmed najbolj tipičnih simbolističnih dram, vsa njena rafiniranost pa se kaže v tem, da je nje simbolizem položen v okvir navidezno povsem vsakdanjega, strogo realističnega dejanja in da dopušča baš njegova preprostost silno jasen vpogled v zamotane dogodke du-ševnosti, ki jih je mogoče le površno označiti s kakšnim naslovom, kakor: zarodek zločina, čista ljubezen, maščevanje, vest, seksualno hlepenje samca po samici, utvara z idealom o sreči, trpljenje in kaj vem še kakšnih afektov. Le malokje se poslužuje Przyby-szewski v tem delu direktnega simbo-tako v 1. prizoru 2. dejanja, kjer opisuje v vizionarni obliki vso grozo zapuščene ljubezni, ali pa čisto pred zvršetkom, kjer se začuje trkanje na vrata kakor pretnja neke porogljive usode, neke satanske vesti,, ki prihaja, da dovrši delo kaznovanja. Kajti osnovni problem je tudi v tej drami problem greha in kazni, greha moža, ki se je menil dovolj osvobojenega vseh predsodkov, ko je zavrgel ljubezen deviško čiste Žene in se mu je zdelo, da ji bo mogla biti žena, «ki je Šla že skozi toliko rok» s svojo utrujeno ljubeznijo vredna naslednica; in greha žene, ki se je igrala z moškimi srci kakor mačka z mišjo in si sedaj, ko je že vsega sita, išče miru in pozabljenja ob moškem, «ki je napravil nanjo razmeroma najboljši utis», išče ga pa na račun novega zlo-
dal v njem Človeka srca« ni ubil prejšnje ljubezni; ona bi po življenju go-spodujočega zločina ne smela zahrepe-neti po miru, ki se udaja. Ubije ju ne-konsekventnost med značajem in stremljenjem. Vsi, ki nosijo to nekonsekvent-nost v sebi (in nekonsekventna je tudi Helena, ker njena odpoved ni znala premagati njene telesne ijubezni), so izročeni trpljenju in propasti. Sredi tega razdora duš uspevaj o samo dosledni značaji, bodisi da so tudi propali in zlobni kakor cinik Zdzarski, ki je bil nekoč dober, šibak in pohleven, pa se je znal v trpljenju preleviti v višjega Človeka, močnega in brezobzirnega kakor satan. On, ki je v zlu otrpnil napram vsemu, ki pozna samo svoje sovraštvo, je poklican, da prevzame v tej družbi šibkih ljudi ulogo maščevalca in uničevalca, da predstavlja vest, ki je neusmiljena in razdirajoča kakor on sam.
Že iz teh kratkih vsebinskih podatkov je vidno, da mora biti težišče te drame v ideji in v njeni formalni obdelavi. Ne vem sicer, kako se njena močna idejnost, da ne rečem tendenčnost, ujema z absolutnim larpurlartizmom av-
torjeve umetniška veroizpovedi, je pač tudi tukaj; kakor vedno: že s tem, če smo izrekli, da umetnost nima tendence, smo izpovedali tendenciozno tezo in je v resnici tendenčnost z umetnostjo v zvezi kakor vrat z glavo. Formalna stran, torej predvsem obdelava dialoga, pa je zato v tesni skladnosti z njegovo trditvijo, da je umetnost odsev absolutnega v duši. Kakor je to absolutno čudovito, bogato, duhovito, nepričakovano, nasilno, samoniklo, spremenljivo in logično, takšen je tudi njegov jezik. Vrže samo na sebi brezpomembno besedo, pa začutiš za njo cel prepad čustva, občutkov in misli. In vidiš tudi to, česar mojster v tej drami ni nikjer določno izrazil. Ali vede Zdzarski Heleno zavestno v samomor? Ljubi Olga Mlickega vendarle bolj, nego bi bilo pri njej pričakovati? Vsak, ki je količkaj živel, ve, da so takšna v sebi nasprotujoča si stanja mogoča: da je n. pr. možno ubijati z usmiljenjem in ljubiti brez ljubezni. Kar se zdi v črtanju značajev nejasno, je v resnici globlje in naravneje utemelje-jio nego z jasno besedo. To razumeti pa je tudi najtežji problem, ki ga «Za sre-čo» postavlja režiserju in igralcu.
Karlo Kocjančič.
GOSPODARSTVO
niMeHn lem mile i L ms.
Lansko poljedelsko piodukcijo Italije je treba smatrati za eno izmed najboljših. Iz podatkov, ki jih objavlja agrarni statistični urad ministrstva za narodno gospodarstvo mesec za mesecem, razvidimo, da proizvodnja žita ni presegala samo one prejšnjega leta, marveč celo srednjo letno produkcijo desetletja 1915—1924. V naslednjih vrsticah navajam podatke o lanski žetvi.
Pšenica. — Žetev je po definitivnih podatkih dosegla 65,548.000 metrskih stotov napram 43,306.000 v letu 1924, 61,191.000 v letu 1923 in napram povprečnemu letnemu pridelku 47,109.000 metrskih stotov v desetletju 1915—1924. Na enem hektarju obdelane zemlje se je pridelalo povprečno 14 metrskih stotov pšenice, Lombardija je n. pr. dala 21.4, Emilija 19.2, Benečija 18.8, a Pijemont 15.3 metrskih stotov za hektar. Južna Italija ni dosegla niti povprečnega pridelka 14 stotov.
Koruza. — Pridelek je po dosedanjih predvidevanjih znašal 27 milijonov metrskih stotov. Žetev je bila obilna v pokrajinah severne in srednje Italije. Radi suše v mesecih juliju in avgustu je slabše izpadla v južni Italiji.
Ječmen. — Ječmen pridelujejo v prvi vrsti južne pokrajine in otoki. V pokrajinah severne in centralne Italije igra važnejšo vlogo samo Emilija, kjer pridelajo letno okrog 100.000 metrskih stotov ječmena. Lanska žetev je znašala 2.800.000 stot., leta 1924. — 1,891.000, 1. 1923. — 2,216.000, a povprečna letna v desetletju 1915—1924. — 1,965.000 metr. stotov. Pridelek je bil napram letu 1924 višji na Siciliji za 317.000 stotov, SaKliniji za 263.000, v Apuliji za 161.000 in v Kalabriji za 54.000 metr. stotov. Tudi ostale pokrajine z izjemo Piemonta so več pridelale.
Rlž. — Piemont, Lombardija, Emilija in Benečija pridelajo največ rila. Letošnja produkcija se po merodajnih računih vrti okrog 6,300.000 metr. stotov. To bi značilo napram letu 1924 povišek v znesku 385.000 q in 1,178.000 q napram srednjem pridelku desetletja 1915—1924. Žetev je slabše Izpadla v Piemontu, a ta primanjkljaj je nadoknadila Lombardija. Predvideva se, da je bil pridelek Emilije in Benečije obilnej-Ši od lanskega.
Rž. — Produkcija rži je dosegla 1,703.000 metr. stotov proti 1,583.000 v letu 1924., — 1,647.000 v letu 1923. in 1,827.000 v desetletju 1915—1924. Pridelovanje rži je skoro enakomerno razdeljeno po vsej Italiji. Vsekakor je pa pomembnejše v Piemontu, Lombardiji, Kalabriji, Kompaniji in Tri-dentinski Benečiji. Porast letošnje pro-dukcje je treba pripisati izborno izpadli žetvi Kalabrije, Lombardije in Tridentin-ske Benečije, ki so dale 60.000, 24.000 oziroma 22.000 q več nego leta 1924.
Oves. — Tudi pridelek ovsa je bil večji nego leta 1924. in višji od srednje letne žetve desetletja 1915—1924. Žetev je znašala 6,891.000 metr. stotov proti 4,833.000 v letu 1924., 5,781.000 v letu 1923 in proti srednji letni 4,892.000 metr. stotov v deceniju 1915—1924. Produkcija je zelo pora-stla v Angliji (+ 767.000 q), v Kalabriji (+329.000 q), v Bazilikati (+ 156.000 q), na Siciliji (+ 139.000 q), v Kampaniji (+ 137 tisoč q), Laciju, Toskani in na Sardeniji.
Bob. — Sicilija pridela nad polovico celokupnega letnega pridelka boba v Italiji. Manjše množine odpadejo na Sardinijo, Apulijo, Abruce, Lacij in Toskano. Letošnja žetev v znesku 5,025.000 metr. stotov je prekašala lansko {1. 1924.) za 1,801.000 q. Sicilija je dala 2,267.000 metr. stotov, Apu-lija 470.000 Abruci pa 370.000 metr. stotov.
Krompir. — Tudi krompir je dobro obrodil. Pridelek je dosegel 21,577.000 metr. stotov. Bil je tedaj za okroglo 2 milijona stotov večji nego leta 1924., ki je znašal 19,580.000 stotov. Bolje so obrodile pokrajine Abruci, Benečija, Piemont, Ligurija, Kalabrija in Tridentinska Benečija.
Grozdje In vino. — Grozdja se je v starih pokrajinah pridelalo 69,904.000 metr. stotov proti 68,913.000 v letu 1924. in proti povprečnemu srednjemu letnemu pridelku 59,564.000 metr. stotov v desetletju 1915—1924. Letošnja produkcija je bila večja samo v Emiliji in Apuliji, medtem ko je nazadovala v Benečiji, Toskani, Laciju, Abrucih in Kampaniji. Pridelek vina se ceni na 45 milijonov hI proti 44,714.000 letu 1924. in proti srednjemu letnemu 38,659.000 hl v deceniju 1915—1924.
Oljkovo olje. — Oljke so v letih 1924. in 1923. zelo dobro obrodile. Preteklega leta pa so se pojavile v centralni Italiji bolez-
pridelka oljk mogoče iztisniti 1,600.000 kg oljkovega olja, kar znači 30 odstotno naza dovanje proti 1. 1924. in 22 odstotno proti dvanje proti 1. 1924. in 22 odstotno proti srednjemu letnemu pridelku desetletja 1915—1924. — Produkcija je zelo padla v Apuliji, Toskani, Abrucih, Laciju in na Si ciliji, medtem ko je porastla edinole v Kalabriji.
Sladkorna repa. — Preteklega leta se je nasejalo polovico manj zemlje s sladkorno repo nego prejšnjega leta. Vremenske nezgode, predvsem suša v mesecih juliju in avgustu so znižale količino sladkorne repe. Manjkajo še vedno definitivni podatki, kljub temu se pa lahko reče, da je bil pri delek za polovico manjši od lanskega.
Sadje. — O tem predmetu ne predstoje niti približne cenitve. Računa se, da je letina kostanja popolnoma zadovoljila, med temi ko je bil pridelek ostalega različnega sadja precej pričel.
Sočlvje ln drugi pridelki. — Letina svežega sočivja je znašala 1,309.000 metr. stotov proti 1,166.000 v letu 1924. Čebule in česnika se je pridelalo 1,206.000 metr. stotov proti 2,448.000 v letu 1924. Primanjkujejo do sedaj podatki o produkciji paradižnikov, fižola in tobaka. Računa se pa da se pridelek navedenih predmetov ni v mogočem oddaljil od povprečnosti.
Vlakus. — Dober in zadovoljiv pridelek sta dala konoplja in lan. Konoplje se je pridelalo 1,239.000 metr. stotov proti 740 tisoč, lanu pa 26.000 metr. stotov proti 21 .tisoč v letu 1924.__F. C.
POSKUS ORANJA S STROJEM
Kmetijska potovalna šola v Ajdovščini je v nedeljo dne 11. t. m. priredila na polju pri Vipavi poizkus oranja z motorjem tipa Fordson. Gospod inženir Velicogna, kateri je organiziral to delo, je imel pred oranjem kratko predava nje, v katerem je pojasnjeval koristi in dobiček modernega oranja s strojem. Gospod inž. Velicogna je pojasnjeval nadalje navzočnim, kolike koristi bi imeli naši kmetovalci, kateri so povečini mali posestniki, če bi si nabavili moderno orodje za obdelovanje svojega posestva. Prhranili bi si s tem drago "vzdrževanje delovne živine, in mesto nje redili bi lahko po par krav več, katere bi jim prinašale več dobička kakor pa voli, in porabili bi jih lahko tudi za vsa lahka dela. Seveda vsak posamezni kmetovalec si ne bi mogel nabaviti stroja, ampak pomisliti moramo, da imamo po deželi več zadrug bodisi kmetijskih ali drugih, katere bi bile poklicane v prvi vrsti pomoči kmetovalcu z nabavo, oziroma pomočjo k nabavi.
Da bi skoroda zadostoval en sam stroj za eno ali pa tudi dve občini, kaže dejstvo, da je bila v 80 minutah zorana njiva okrog 2000 m2 površine in celih 35 cm na globoko. Stroški tega oranja so jako malenkostni, ker se je porabilo, kljub temu da se je poskusilo na željo navzočnih kmetovalcev orati del travnika, komaj 7 litrov petroleja. Njiva kakor tudi travnik sta bila presenetljivo dobro preorana in vsi nav-zočni kmetovalci, kateri so prihiteli iz vseh občin vipavskega pa tudi ajdovskega okraja, so se pohvalno izrekli o oranju.
Goriomenjeni stroj je zelo lahko vodljiv. Ne zavzema veliko prostora ter je uporabljiv za različna druga dela in ne samo za oranje. Z njim se lahko vozi, pripraven je tudi za žaganje drv in njih prevažanje iz gozda, za pogon mlatil-nice in slamoreznice itd. Z uvedbo takega stroja bi se gotovo povečali dohodki našega kmetijstva. Sedaj — reklo bi se lahko — zanemarjeno )i pa zelo slabo obdelano polje bi postalo njiva, katera bi donašala veliko koristi. Pa tudi živinoreja bi se s tem dvignila.
Marsikdo poreče: Že dobro, ali kako priti do stroja? Reklo se je, da bi v to bile poklicane v prva vrsti zadruge, katere bi nabavile stroj za svoje člane in lahko tudi za nečlane. Tam pa, kjer ni zadrug, bi se zbralo gotovo število posestnikov ter kupilo stroj. Prav gotovo
. .	se ne bi kesali, ker bi oranje za 100
ni na drevesih, ki so povzročile nazadova- j j^ov zemlje stalo kvečjemu 1/4 tega,
pMUih^^0 «nuik j "tane z voli. neglede na prihranitev
ljev znašala 9 milijonov metr. stotov, pro- i Ca®av	.	..
ti 13,561.000 v letu 1924. in 11,420.000 v letu Kakor se sliši, se bo poizkusilo orati 1923. Računa se, da je bilo iz letošnjega t tudi v drugih krajih doline, da se vsi,
ki se zanimajo za to, lahko prepričajo o dobrem in hitrem delu.
O KRIZI NASE ŽIVINOREJE V GORENJI GORIŠKI
Naša živinorejska delavnost, ki je bila svoječasno še precej živalma, se nahaja že več časa v krizi, ki preti, da uniči to važno kmetijsko panogo. Glavni vzrok te stagnacije leži ponajveč v slabih razpečevalnih prilikah klavne kakor tudi plemenske živine. Že pred vojno so se pogostokrat opažali slični zastoji naše živinske kupčije, vendar se zdi, da ne tako občutno, kot ravno letos. Ta kriza pa ni samo škodljiva, ker živinorejcu ni mogoče priti do primernega izkupička, pač pa je primoran drago kupovati seno, ki ga v splošnem primanjkuje in je zato tudi prisiljen ostalo živino, ki ni za kupčijo, nezadostno krmiti, kar povzroča slabe plemenske kvalitete za bodočnost. Da je tako gospodarstvo skrajno škodljivo in lahko povzroča popoln polom smotre-nega dela dolgih let na polju živinoreje, je očitno. Kakor vse trgovske dobrine, tako je tudi cena živine kot tržni produkt podvržena najrazličnejšim oscilacijam in povsem odvisna od ponudbe in povpraševanja. Če hočemo torej kot ponudniki dobiti povpraševalcev-kup-cev, moramo seveda s produktom tja, kjer se srečata ponudba in povpraševanje, in to je ravno tržišče, če hočemo po domače — semenj. In v istini nimajo podeželski semnji radi razširjenja male trgovine več tistega historičnega pomena, kot nekdaj, pač pa so postali pri nas važna neobhodno potrebna živinska tržišča. Ta poslednja so se v zadnjih desetletjih tako razvila, da tvorijo nekako živinsko borzo. Sežana je na pr. odločilna za določitev cen klavne kakor plemenske živine za ves Kras, velik del Pivke, Vipavsko dolino in gornjo Istro, pa tudi v goriški okolici tvori sežanska cena bazo pri sklepanju kupčij. Zdi se da kanalski, tolminski, ko-bariški, cerkniški, bovški, trbiški in tudi drugi merodajni čintelji še do danes niso prišli do spoznanja, da bi tudi recimo pri Sv. Luciji vzpostavili redne mesečne živinske semnje, ki bi bili lahko izboren regulator živinske cenovne konjunkture in tudi narodnogospodarsko koristni, ker bi take prehodne krize lahko znatno omiljevali. V prvi vrsti bi se seveda morale interesira ne občine zediniti za kraj, ki bi poleg dobrin prometnih sredstev tvoril tudi središče gospodarskega okrožja. Važna je tudi določitev dneva, ki se ne sme križati z drugimi istovrstnimi tržišči drugih krajev. Mogoče bi bilo dobro določiti datum neposredno pred ali za sežanskim semnjem, ker bi trgovcem — vsaj onim iz oddaljenih krajev — (posebno iz Furlanije) prihranili čas in stroške ter vsaj v začetku medpotoma skušali obračati njihovo pozornost nase. Seveda ne bi se smelo zgubiti takoj ravnodušja, če bi, kar je zelo verjetno, v začetku stvar nekoliko šepala. Dobro in stalno tržišče se ne ustvarja čez noč, treba je dosti truda in trgovskih sposobnosti. Organizacija sama bi morala biti rezultat temeljitega proučevanja in tudi tehnično prvovrstno izvedena. Dolžnost občinskih funkcijonarjev in obstoječih kmetijskih institucij, posebno pa živinorejskega urada v Gorici, bi bila, da prične nujno proučevati to velevažno eksistenčno vprašanje naših živinorejcev in z energično potezo vzpostavi tudi na Tolminskem in mogoče še v drugih sosednih okrožjih stalna mesečna živinska tržišča.	I. R.
MODRA GALICA.
Naročnike, kateri so predznamovall svojo potrebo na modri galici, vabimo, da jo dvignejo, ker v slučaju, da nam zmanjka, ne bomo odgovarjali. Posebnih obvestil ne bomo razpošiljali. Angleško modro galico lahko dvignejo v naših skladiščih ulica Torrebianca št. 19 in ul. Raffineria št. 7.
Isto modro galico imajo v zalogi:
V	SEŽANI: g. GoljevšČek in
V	DOLINI g. J. Terjan.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TBSTU.
PLUŽNE GLAVE
Tržaška kmetijska družba v Trstu naznanja, da so nam dospele iz češke plnžne glave za lesene gradlje. Cene plnžnim glavam so po velikosti od 115 do 125 lir za komad.
Tržaški kmetijska dražba v Trsta, ulica
Raflineria 7 in ulica Torre bianca 19.
DAROVI
—	V počastitev spomina blagopokojnoga Antona Grgiča iz Bazovice se je nabrali med njegovimi prijatelji L 71 za Šolske društvo, in sicer so darovali kakor sledi: M. K. 2, Ant. B. 2, F. K. 2, F. 2. 5, M. M. 2, F. K. 2, And. K. 2, J. G. 5, M. 2. 2, J. 2. 2, I. P. 5, Ant. K. 3, H. R. 5, And. 2. 3, Ang. T. 5, And. M. 2, And. G. 5, Ant. G. 5, L. G. 5, And. R. 2, I. K. 5. Gosp. dr. Joa-him Ražem dodal L 50; skupaj L 121. — Pokojniku blag spomin, vsem cenjenim darovalcem srčna hvala!
—	Ker g.a N. N. ni hotela plačila za «Xovice», daruje gospa Roža Verhova L 10 za Šol. društvo.
G.čna P. P. daruje L 5 Šol. društvu, ker se je naSla njena torbica.
Ker ima Janez ravno 110 kg, daruje družba Ajdovcev L 15 za na.še malčke. Da bo število bolj okroglo, doda veterajnar-ski podnarednik L 5, skupaj L 20 za <6ol. društvo.
Ob priliki krsta malega Cvetka Cibir dne 11. t. m. se je ob omizju na predlog Andreja Škabarja med školjevskimi in boškotarskimi Cibici nabrala svota L 20 za Šol. društvo.
Od jeze, ker je napravil buč fuč, še L 1 > za «Ljudsko knjižnico* na Prošeku. (Denar za knjižnico hrani Šolsko društvo).
Vsem darovalcem najsrčnejša hvala!