^ ^v 'cv ^ % ‘f Q V, ^ vv % ' /Imeri$ka Domovina > A ^ %- A mnvrg AMCRICAN IN SPIRIT #OR€IGN IN LANGUAGE ONLY NO. 23 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) SLOVGNIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. HORNING N€WSPAP€B e.ttsDurgU, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, iiKuanapoiis, Florida, Fly, Pueblo, Bock Springe, all Okie HflNHk CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 23, 1931 VOL. LXXXIII Sodna obravnava zoper Franja Tudžmana radi neobjavljenih izjav ZAGREB, Hrv. — Zahodna poročevalna agencija Reuters je poročala iz Beograda o začetku prve sodne obravnave zoper pomembnejšega političnega oporečnika v Jugoslaviji po smrti predsednika Josipa Broza Tita maja lani. Dopisnik Reutersa je citiral izjavo uradne jugoslovanske časnikarske agencije Tanjug in povedal, da je obsojenec znani hrvaški zgodovinar in bivši general v partizanski vojski, dr. Franjo Tudžman. Po podatkih iz Tanjugovega poročila, je bil Tudžman obtožen zato, ker je v Jugoslaviji podal intervjuje novinarjem zahodnonemške televizije in francoskega radia. Intervjuji so bili lani. V teh intervjujih naj bi bil Tudžman podal neresnično in zlonamerno sliko o “socialnopolitičnih” razmerah v SFRJ. Ako bo sodišče obsodilo Tudžmana, ga lahko čaka 10 let zaporne kazni. Kar je najbolj zanimivo v zvezi s to zadevo, je dejstvo, da je jugoslovanska tajna policija zaplenila magnetofonske trakove teh intervjujev še v SFRJ, tako, da niso bili nikoli prenašani po televiziji ali radiu na Zahodu. Kljub temu, je trdil jugoslovanski državni tožilec, je mogoče po veljavnem jugo slovanskem zakonu smatrati omenjene intervjuje za “sovražno propagando”. Sedanje težave z jugoslovanskimi oblastmi niso nič novega za Tudžmana. Oktobra 1972 ga je sodišče obsodilo na dve leti ječe zaradi “zločinskih dejanj zoper državo in ljudstvo”. Tudžman se je obrnil na prizivno sodišče, kjer mu je bila kazen znižana na eno leto zapora. Takrat je Tudžman odsedel 9 mesecev v ječi. Njegovi “zločini” so bili političnega značaja. Sodna obravnava poteka v glavnem mestu Hrvaške, Zagrebu. -----o------ Alžirijska vlada si želi nabaviti ameriška transportna letala WASHINGTON, D.C. — Alžirijska vlada je vložila prošnjo pri Reaganovi administraciji za dovoljenje naku-pg več vojaških transportnih letal tipa C-130 Hercules. Le- _ tala so odlična za prevažanje vojakov in njihove opreme. Dosedanja politika ameriških vlad pa je bila, da radikalne arabske in druge revolucionarne države ne smejo kupovati teh letal. Tudi Libija jih želi imeti. Ameriška vlada je zaskrbljena, da bi radikalne vlade uporabljale letala proti državam, s katerimi imajo ZDA dobre odnose. Dejstvo pa je, da je Alžirija veliko pomagala pri izpustitvi ameriških talcev iz Irana. Tako Carterjeva kot Reaganova vlada je močno pohvalila Alžirijo in se zahvalila za alžirijsko pomoč. Odločitev o prodaji letal C-130 Alžiriji torej ne bo lahka za predsednika Ronalda Reagana, El Salvadorska vojska ni zmožna streti upora levičarskih gverilcev WASHINGTON, D.C. — Posebno poročilo, ki ga je pripravil ameriški Pentagon za državnega tajnika Alexandra Haiga/ meni, da Ei Salvadorska vojska ni .zmožna streti upora levičarskih gverilcev. Oborožitev te vojske ji ne dovoljuje takšne zmage, menijo strokovnjaki v Pentagonu. Alexander Haig je rekel na sestanku z veleposlaniki držav, zaveznikov ZDA, da si morajo skupno prizadevati za ustavitev dotoka orožja in streliva s Kube in drugih komunističnih oz. komunistično usmerjenih držav el salvadorskim gverilcem. Haig je rekel tudi, da ZDA ne bodo stale prekrižanih rok spričo tega komunističnega vmešavanja v latinsko-ame-riške zadeve. ZDA se ne bodo vpletle v El Salvador tako, kot so to storile v Vietnamu, je dejal Haig, a se bodo osredotočile na protiku-banske ukrepe. Kaj naj bi to točno pomenilo, pa Haig ni povedal. Pentagonovo poročilo je o-menilo med drugim, da ima el salvadorska vlada na razpolago okrog 17,000 oboroženih vojakov, vseh gverilcev je pa okrog 9000. Takšno razmerje sil ni v prid vladajoče j ante. Edwin M e e s e, Reaganov najtesnejši svetovalec v Beli hiši, je izjavil, da ne izključuje možnosti, da bi bili ameriški vojaki poslani v El Salvador. Ta možnost je pa pičla, je pripomnil. ------o----- ZDA: Izraelska naselja na arabskem ozemlju res ogrožajo mir WASHINGTON, D.C. — Predstavnik za tisk državnega tajništva William Dyess je izjavil na svoji redni tiskovni konferenci, da nadaljevanje naseljevanja Židov na a-rabska ozemlja škoduje prizadevanjem, doseči mir na Srednjem vzhodu. Reaganova administracija je zaskrbljena nad dokazi, da v Izraelu načrtujejo veliko novih naselij, je rekel Dyess. Pretekli teden je pa sam predsednik Ronald Reagan povedal novinarjem, da ne smatra nova izraelska naselja na arabskem ozemlju za nezakonita. Dyess je pa trdil, I. J Leta dolgo naj bi bili Jugoslovani živeli “čez svoje razmere”. To pripovedujejo danes dan za dnem komunistični funkcionarji v Jugoslaviji tako svojim občanom kot tujim obiskovalcem, kadar hočejo pokazati na vzroke današnje domače gospodarske krize. S tem skušajo istočasno odvrniti pozornost od svoje odgovornosti. Obiskovalec si o tej trditvi ustvari svoje mnenje. Vemo, da jugoslovanske delavce povsod, posebno še v ZR Nemčiji, cenijo kot poštenjake, in se čudimo, zakaj naj bi skromna življenjska ravan, ki jo je njihova domovina 35 Novi grobovi Marian J. Kuhar Preteklo soboto je na svojem domu po dolgi bolezni umrla 58 let stara Marian J. Kuhar. Njena mati, Marian Kuhar, je umrla lani, njena sestra, Lillian Swisher (Colo.) pa pred dvema mesecema. Rajnka zapušča nečakinjo Marian Fournier (Colo.). Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 1053 E. 62 St. v sredo, 25. februarja, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na- Kalvarijo. John J. Slogar Na svojem domu v Clevelandu je umrl 74 let stari John J. (Larry) Slogar, mož Friede, roj. Breskvar, brat Frances Peters in Marge Slogar (obe v Fla.) ter pok. Jennie Demshar, Marie Glo-wacki, Rose Hardman in Ann Marinček, zaposlen kot delovodja pri Linderme Tube Co. do svoje upokojitve. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Julia Paucek Umrla je 86 let stara Juha Paucek (Pavček) rojena Gra-dišar v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1910, vdova po pok. možu Ludwigu, mati Ludwiga ml. (Kalil.), Olge Bacho in Mary Bolz, 10-krat stara mati, 5-krat prastara mati, sestra Pauline Strnad (pok.) ter Terezije in Marije (oba v Slov.), članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu, Dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in Slovenske ženske zveze. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. danes ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na Kalvarijo. ' da predsednik in prav tako državni tajnik Alexander Haig nasprotujeta izraelski politiki glede takšnih naselij. Stališče vseh ameriških vlad od 1. 1967 je, da so takšna naselja nezakonita po mednarodnem pravu. Pred ameriškimi volitvami je bila odprta tajnost, da je izraelska vlada želela zmago Ronalda Reagana nad Jim-myjem Carterjem. Zato so kritične besede Williama Dyessa presenetile mnoge o-pazovalce ameriško-izraelskih odnosov. let po koncu vojne končno dosegla, bila “čez razmere” teh ljudi. Še posebno v Sloveniji občuti človek takšne marnje funkcionarjev kot nesmisel: ta jugoslovanska republika ni vse od komunističnega prevzema oblasti leta 1945 živela niti eno minuto čez razmere, temveč zmeraj pod svojim; razmerami. V Ljubljani je bilo v tednih pred Božičem naenkrat spet dobiti kavo in pralne praške. To je jasen znak, da začno postajati republiške o-blasti zaradi nezadovoljstva občanov zaskrbljene. Pa ni le to. “Močni mož” Slovenije, partijski sekretar Popit, je Slovenija boleha na Zadnje vesti DEMOKRATJE KRITIČNI DO GOSPODARSKEGA NAČRTA PREDSEDNIKA R. REAGANA • Moskva, ZSSR. — Danes se je začel v tem mestu kongres komunistične partije Sovjetske zveze. Uvodni referat je podal Leonid I. Brež-njev. Zbranih je več kot 5000 delegatov, navzoče so tudi delegacije, ki predstavljajo komunistične partije in levičarska revolucionarna gibanja iz. velike večine držav sveta. Na kongresu bodo sprejeli nov 5-letni gospodarski načrt in izvolili nov centralni komite. Obsežnejših sprememb v partijskem vodstvu ne pričakujejo. • Tel Aviv, Izr. — Izraelski komandosi so vdrli v južni Libanon in napadli oporišče PLO. V tem napadu je padlo 10 gverilcev, trdi izraelsko vojaško poročilo. • Washington, D.C. — Ernest W. Lefever, namestnik državnega tajnika za človečanske pravice v Reaganovi administraciji, je rekel v intervjuju, da so nekateri duhovniki in redovnice prestopili mejo dostojnosti v svojih aktivnostih v nekaterih tujih državah. Izrabljajo vero v. prid svojih političnih namenov, je dejal Lefever. Takšne aktivnosti so posebno izrazite v Latinski Ameriki, je pripomnil. k • London, Ve i Brit. — Iranska vlada je izpustila na svobodo 3 angleške misijonarje, ki so bili obtoženi vohunjenja v prid zahodnim državam. Četrti Anglež, nek trgovec, je menda še v ječi. • Miami, Fla. — Policisti so zaplenili 826 funtov kokaina in aretirali dve osebi. Vrednost zaplenjenega kokaina “na ulici” ocenjujejo za več kot 200 milijonov dolarjev. • Johanne*burg, Juž. Afr. — Sovjotska zveza je poslala več svojih bojnih ladij v pristanišče Maputo v Mozambiku. Mozambik je marksistična država v jugovzhodni A-friki. • Flint, Mich. — Več kot 3500 plačevalcev zveznih davkov se je organizirano uprld Internal Revenue Service s tem, da nič več ne plačujejo svojih davkov. Pri IRS priznavajo, da je upor največji te vrste v zgodovini ZDA. IRS je poslala opozorilna pisma vsem zataj licem zveznih davkov, v katerih je jasno povedano, kakšne so lahko jugoslovanski krizi imel pred slovenskim CK govor, v katerem je prvič naznanil nekaj sličnega kot neodvisno, dejanskim republiškim razmeram prikrojeno gospodarsko politiko. V devetih letih, odkar je bil tedanji šef slovenske vlade Kavčič zaradi ‘neodvisne' politike odstavljen in je Popit stopil na vrh partije, niso v prid slovenskih koristi storili bogvekaj. Sedaj mora Popit hočeš nočeš pokazati na posledice zanemarjanja, posebno na zastarelo stanje industrijske proizvodnje. Slovensko gospbdarstvo, ki mora obenem z ostalimi republikami nositi tudi skupne jugoslovanske H z d a t k e , ni WASHINGTON, D.C. — A-meriške televizijske družbe so prenašale uraden odgovor demokratske stranke na gospodarski načrt, ki ga je predložil zveznemu kongresu predsednik Ronald Reagan. Sedaj je v navadi pri teh družbah, da po pomembnejših govorili predsednika ZDA nudijo priliko predstavnikom nasprotne stranke, povedati svoja mnenja. Demokratski govorniki so kritizirali Reaganov predlog o zmanjšanju davka na dohodke za okrog 30 odstotkov v naslednjih treh letih. Trdili so, da bi znižanje pospešilo inflacijsko stopnjo in bi koristilo predvsem posameznikom z najvišjimi osebnimi dohodki ter podjetjem. Zato bi demokratje rajši videli zakonski predlog o davkih, ki bi pospešil industrijsko proizvodnjo ter bi odprl nova delovna mesta. Kljub svojim pripombam, so demokratski zastopniki pohvalili predsednika, ker je res predlagal obsežen načrt ip je med svojim govorom z dne 13. februarja povabil demokrate k sodelovanju. Reagan je že imel več sestankov z raznimi demokratskimi voditelji v Beli hiši. James Wright, eden demokratskih voditeljev v predstavniškem domu, je priznal, da je mnogo v Reaganovem načrtu, kar d e m o k r a tska stranka lahko odobri. Pri tem je Wright omenil predsednikovo željo za posodobitev ameriških vojaških sil in modernizacijo ameriškega industrijskega stroja. Reaganove besede o zmanjšanju nadzorovanja zvezne vlade nad dejavnostmi privatnih podjetij ter o pospeševanju lokalne kontrole nad javnimi šolami, so mu tudi bile všeč, je dejal Wright. Ni pa soglašal z Reaganovo trditvijo, da so ZDA du- ****************************+** posledice zanje po veljavnem ameriškem zakonu. Večina u-pornikov je zaposlena v lokalni tovarni General Motors Corp. imelo spričo nezaslišanih bremen za tako imenovano “družbeno režijo”, to je prispevkov za državo in družbene storitve, (za vsak dinar gospodar j enega dohodka 0.70 dinarja!) denarja za naložbe v proizvodnjo. Zaradi velikih potreb centralne uprave skupni jugoslovanski sistem ni republiki Sloveniji pustil dovolj tujih valut. Ob vsem tem bodo v Sloveniji po uradnih izjavah pokrili okrog 90' < uvoza z izvozom, medtem ko v skupnem j u g o s 1 o v anskem povprečju le dobrih 50'r. Slovenija bi lahko imela svoj plačilni obračun izravnan, (Dalje) nes v slabšem gospodarskem položaju, kot so bile pred 20 leti. Povprečen ameriški državljan je v mnogo boljšem gmotnem stanju danes, kot je bil pred 20 leti, je rekel kongresnik. ^ Republikanci v kongresu u-pajo, da bo končno odobreno okrog 75 odstotkov vsega, kar je predsednik Reagan predlagal. Priznavajo pa, da je delovanje zveznega kongresa v takih primerih zelo dolgotrajno. Se težavnejše bo, ker imajo demokratje večino v predstavniškem domu, .menijo republikanci. Vsak program zvezne vlade, ki ga namerava predsednik skrčiti ali ukinili, ima svoje zagovornike v kongresu in ameriški družbi. ------o----- Papež govoril v prid pravičnejše delitve svetovnih bogastev ILOILO, Pil. — V tem središču filipinske sladkorne predelovalne industrije, kjer je razlika med bogatejšimi in revne j širni sloji filipinske družbe naj izrazitejša, je papež Janez Pavel II. govoril v prid pravičnejše delitve svetovnih bogastev. Današja delitev je nepravična, je dejal Janez Pavel II. Nepravičnost prevladuje, je pojasnil papež, ko se nekatere države obogatijo, druge pa postajajo čedalje revnejše. Prav tako prevladuje nepravičnost, ko ima v posamezni družbi v svojih rokah večino bogastva le en sloj prebivalstva, vsi ali mnogi drugi sloji pa trpijo pomanjkanje in revščino. Lokalni škof na otoku Negros je msgr. Antonio Y. Foi-tich, znan zagovornik delavcev, zaposlenih na plantažah, kjer gojijo sladkorni trs. Delavci zaslužijo do dva dolarja dnevno, včasih celo veliko manj. Msgr. Fottich je dejal že pred prihodom papeža, da bo zelo hvaležen, ako bo Janez Pavel II. res govoril o nepravičnosti v družbenih ureditvah. Včeraj je papež odpotoval na majhen otok Guam, nato pa nadaljeval pot na Japonsko, kjer bo med drugim obiskal tudi mesto Hirošimo, u-ničeno od ameriške atomske bombe proti koncu druge svetovne vojne. Janez Pavel II. bo obiskal tudi mesto Nagasaki, piav tako uničeno od atomske bombe 1945. leta. Nagasaki je bil in je še danes središče krščanstva na Japnnskem. V tej državi pa je komaj 400,000 kristjanov, VREME Deževno danes z najvišjo temperaturo okoli 52 F. Ob-1 lačno in vetrovno jutri z možnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 39 F. ---—0------- Darujte v Korotanov potovalni skati! Iz Clevelanda in okolice Zanimivo predavanje— Mirko Javornik, znan slovenski pisatelj, bo imel predavanje o lepoti slovenskega jezika v petek, 27. februarja, ob 7.15 zvečer v Villa Gwinn na 12407 Lake Shore Blvd. v Bratenahlu. Villa Gwinn je nekdanja rezidenca clevelandskih škofov, sedaj jo uporabljajo za razne sestanke in konference. G. Javornik bo predaval v angleščini, kot re-\ citatorja bosta sodelovala Avgust B. Pust in Rosemary Prosen. O slovenskem jeziku je g. Javornik že predaval v New Yorku, kjer je poslušalce navdušil. Program sponzorira Slovensko-ameriški kulturni svet. Vsi, ki se zanimate za slovenski jezik in njegov obstoj, ste vljudno vabljeni. Vstopnine ni. Prodaja peciva pri Sv. Vidu— V soboto, 28. feb., in v nedeljo, L marca, imajo pri Sv. Vidu prodajo peciva. Vse farne organizacije so naprošene, da sodelujejo in da prinesejo pecivo. V soboto, 28. feb. bo prodaja trajala od 1. do 7. zv., v nedeljo, 1. marca, pa od 8. zj. do 1. pop. Iz bolnice— Ga. Mary Jeraj se je vrnila iz Richmond Hts. bolnišnice po težki operaciji in okreva na svojem domu na Edna Ave. Ga. Jeraj, ki je bivša predsednica Kluba slovenskih upokojencev na St. Clair Ave., se zahvaljuje vsem, ki so jo obiskali, ji poslali kartice in darila ter vsem, ki so se je spomnili v svojih molil-vah. Najlepše se zahvaljuje bratu Johnu in njegovi ženi Florence za vso oskrbo ter sosedu Tomu in njegovi ženi Pat Morrisu za red okoli hiše. Na maškarado— Dramatsko društvo Lilija prisrčno vabi vse clevelandske Slovence na svojo vsakoletno maškarado v soboto, 28. feb. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za zabavo in ples igra Alpski Sekstet. Tiskovnemu skladu— Ga. Frances^emanich, Euclid, Chio je darovala $14 v tiskovni sklad Arne. iške Domovine. Rev. A. Žitko, Oakland. Kalif, je daroval $12 v naš tiskovni sklad. Ga. Mary Dolšak, Euclid, Ohio je pa darovala $10 našemu slovenskemu listu. Vsem darovalcem naša iskrena hvala! Na gostovanje— Dramatsko društvo Lilija ponovni igro “Trije tički” v soboto, 7. marca, in sicer za Slovence v Hamiltonu, Kanada. Na razpolago bo avtobus. Kdor se želi prijaviti, naj pokliče tel. 943-4062. Prvi Slovenski folklorni festival v Ameriki— Slovenski folklorni inštitut organizira prvi Slovenski folklorni festival v Ameriki, ki bo v soboto in nedeljo, 4. in 5. julija letos in sicer na . Slovenski pristavi. K sodelovanju na tej kulturni prireditvi so vabljena vsa društva, organizacije in posamezniki iz ZDA in Kanade. Za informacije ali prijave se obrnite na naslov: Slovenski folklorni inštitut, P.O. Box 17359, Euclid, Ohio 44117 ali pa pokličete tel. (216) 951-1782. AMERIŠKA DOMOVINA. FEBRUARY 23, 1981 Ameriška Domovina «mssEU KicarrmrrTi 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July IT Beseda iz naroda. Z GLASBENEGA POLJA e n Tretji vsakoletni koncert U.S.S. godbe na pihala NAROČNINA: Združene države: > $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 m.'sece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: Unitea States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio Za nami je tretji vsakoletni koncert U.S.S. godbe na pihala, pod vodstvom dirigenta Normana Novaka, ki se je vršil kot vedno v Slovenskem narodnem domu na St. Clair-ju 8. februarja. Orkester je zaigral za otvoritev programa ameriško himno “The Star Spangled Banner”, za katero je sledila slovenska narodna himna “Naprej zastava slave”; Po tej je spre'-, govoril nekaj pozdravnih be-i. sed predsednik U.S.S. g. Tony Petkovšek. Omenil je. med V naslednjem delu sporeda je orkester U.S.S. zaigral dela ameriških komponistov, in sicer venček pod naslovom “Marching up Broadway”, kateremu je sledil venček melodij iz filma “Star Wars” ter skladba pod naslovom “Dry Bones”. Temu delu je sledil nastop nove skupine orkestra U.S.S. Swing Band,' ki je izvajal tri kompozicije v stilu takozvanega Big Band Soundy. “Night Train”, disco “Saturday Night Fever” ter Glenn Millerjev “In the No. 23 Monday, Feb. 23, 1981' Nov ton v politiki do Sovjetov Nova, drugačna muzika od dosedanje riam udarja na ušesa iz besed in izjav ameriškega predsednika in njegovega državnega tajnika. Kadar koli se je eden ali dfugi dotaknil odnosov Amerike do Sovjetske zveze, voditeljice in pospeševateljice svetovnega komunizma, je označil sovjetsko svetovno politiko za to, kar je, namreč kot orodje za “vežbanje, plačevanje in oboroževanje mednarodnega terorizma”. Dolgo smo čakali pravilne, resnične oznake sovjetske mednarodne politike, sedaj smo jo .po več kot 20 letih neodločnega mečkanja končno dočakali. Mehka, popustljiva in zelo spravljiva ameriška politika do Sovjetije se je začela po smrti Eisenhower-jevega državnega tajnika Johna Foster ja Dullesa. Ta je nekoliko prešerno še govoril o valjanju železnega zastora iz srednje-evropskega prostora na stare ruske meje, kar je bilo čuti zelo spodbudno, a je bilo žal — brez uporabe vojaške sile — nerealno. Že ob času iztekanja Eisenhowerjeve vlade je bilo čutiti popuščanje do Sovjetov; saj je še v spominu velika tirada v uradnih proglasih in zlasti v časopisnih poročilih in komentarjih o “Spirit of Camp David”, kjer sta se sestala Eisenhower in Hruščov, tedanji sovjetski diktator in demagog svetovnega slovesa. Kaj je sledilo? Nič drugega kot sovjetska agresivnost, nepopustljivost in aroganca. Tudi ni pozabljen sestanek med Lyndonom Johnsonom in sovjetskim predsednikom vlade Aleksejem Kosyginom v Glassboro. Takrat se je predsednik Johnson kar topil v navdušenju, da se je mogel sestati z vodilnim boljševikom in z njim izmenjati nekaj besed. In časopisje je zagnalo krik o “Spirit of Glassboro” in njega ogromnem pomenu za mirno reševanje medsebojnih sporov. Kakšne so bile posledice? Sovjetski tanki so pregazili Dubčekovo. “češko pomlad” in znova zasužnjili svobodoljuben narod. Znano je, kako je predsednik Nixon pred 8 leti romal v Moskvo, da bi se nekako opravičil zaradi prejšnjega obiska Pekinga, s katerim je Moskva skregana. Posledica Nixonove poti, ki je bila na pol Canossa, je sprožila akcijo za začetek ter razvoj zloznane detente, katero je mojstrsko razvijal in pospeševal bivši državni tajnik Kissinger, tudi na račun žrtvovanja ame-i iških in svetovnih koristi. Postala je, po besedi sedanjega predsednika Reagana, “one way street”, kar se pravi, da so imeli- od nje koristi samo Sovjeti, ki so jo brezobzirno izkoriščali na račun zahodnih zaveznikov in Amerike v prvi vrsti. Višek je detente z ameriškimi koncesijami Sovjetom dosegla s helsinško listino, ki je slovesno potrdila status quo v Evropi: kdo bi zdihoval zaradi vključitve treh prej neodvisnih baltskih držav Litve, Latvije in Estonije v Sovjetsko zvezo? Kdo bi jokal ob potrditvi sovjetizacije vse vzhodne Evrope pod moskovsko knu-to? Kdo bi se zgražal nad sramotnim zidom, ki deli Berlin v dva dela in med njima ni prostega prehoda, marveč streljanje prebežnikov? Vse to se slovesno potrdi s podpisom predsednika Forda, da se utrdi “mir in prijateljstvo...” Čudno, da ni ameriško časopisje takrat pisalo o “Spirit of Helsinki”, najbrž zato ne, ker Amerika pri tisteip aktu ni bila direktno nič prizadeta — če pa drugega boli, čemu se razburjati? Odmev Helsinkov se ponavlja vsaki dve leti (trenutno v Madridu) na konferencah, kjer svobodni svet odkriva sovjetsko grobo kršenje sprejetih obveznosti na področju človekovih pravic. A ostane le pri besedah, komunisti pa delajo v tem oziru po svoje, kakor vedno in povsod. V duhu pcmirjenja, sodelovanja in ohranjevanja svetovnega miru in detente je ob podpisovanju dogo-vora o omejevanju strateškega (atomskega) orožja (SALT II) sovjetski mogočnik Brežnjev dal predsedniku Carterju na Dunaju poljub- na lice kot znamenje prijateljstva in zvestobe. Komaj pol leta kasneje je u-kazal vdor sovjetskih divizij in tankov v Afganistan. Poljub na Dunaju je bil Judežev poljub izdajstva; A-merika je protestirala in ukrepala o sankcijah, a je sam<' pri tem ostalo. Nič ni bilo odločnih mednarodno-diplomatskih akcij, nič ostrih izrazov za pravilno o-znako prelomitve komaj doseženega sodelovanja in drugim nameravano1 turiiejo orkestra v letošnjem letu meseca junija po Sloveniji.' Med nastopi bo gotovo najvažnejši koncert v Tivolski dvorani v Ljubljani, ob priliki prireditve “Kmečka 'Oh-cct”, 'ki vedno ■ privabi veliko tujcev v Slovenijo, tako bo orkester igral pred veliko množico občinstva. Letošnji spored je bil razdeljen v štiri kategorije, in sicer v prvem delu smo slišali dunajski marš “Dunaj ostane Dunaj Slakovo polko “Visoko nad oblaki” ter valček “Glas harmonike”. Zanimiva je bila slovaška skladba “To pilzensko pivo“, kateri je sledil Učakarjev potpuri narodnih melodij pod naslovom “Za goro” Temu delu je sledil nastop ansambla “Alpine sekstet” s triom pecev bratov Janeza in Tomaža Sršena in Nejčka Slaka. Ansambel je zaigral poskočno Avsenikovo polko “Na avtocesti”, ki je takoj žela velik aplavz poslušalcev. Sledil je venček Slakovih melodij, katere so brezhibno zapeli pevci, ki so pokazali visoko raven, lahko, rečemo, profesionalnega petja. Nadvse prijetni glasovi bratov Sršenov in podlaga lepega basa, ki ga dodaja Nejči Slak s popolno sigurnostjo, tako da lahko trdimo, da je to sedaj najboljši moški trio, ki ga imamo sedaj v Clevelandu. Želimo,, da bi ob spremljavi “Alpskega seksteta” kaj kmalu posneli lastno ploščo. Temu venčku Slakovih pesmic je sledila Avsenikova polka “So mam’ca mi d’jali”, kjer je član ansambla trobentač Edi Mejač pokazal svoje pevske zmožnosti. Moramo priznati, da Edi kar dobro poje in ima prijeten glas ter se dobro ujema s triom, kadar pojejo skupaj. medsebojnega spoštovanja, kar je hotel izpričati dunajski poljub. Našteta dejstva, resnična dejstva, so obžalovanja vredne litanije ameriške slabotne popustljivosti do Sovjetske zveze. Ali se bodo litanije sedaj vendar enkrat ustavile? Izjave sedanje ameriške oblasti kažej), da se je začela po dolgem času drugačna muzika do Sovjetov. Sedaj 'so tu samo še besede, a te so primerno ostre in zadenejo v celo. Upati smemo, da bodo besedam sledila tudi dejanja. Če bodo ta odgovarjala izjavam, se bo marsikaj v zunanji politiki do Sovjetov izdatno spremenilo. Novi ton izpevajo izjave sedanjih dveh krmarjev ameriške zunanje politike, predsednika Ronalda Reagana in njegovega državnega tajnika Alexandra Hai-ga. Oba pojeta točno isto melodijo: Sovjetska zveza uporablja kriminalna dejanja, laž in prevaro za doseganje svojih političnih ciljev, .da bi vladala na svetu. Sovjeti so danes aktivni v vežbanju, denarnem podpiranju in oboroževanju mednarodnih teroristov. Izvajajo zavedno politiko načrtovanja, ki pospešuje, podpira in razširja (teroristično) aktivnost, zaradi katere danes krvavi v mnogih ozirih svet širom zemeljske oble. Tc besede bi bilo treba izreči že pred mnogimi leti. Hvala Bogu, da smo jih slišali vsaj sedaj. L. P. Mood”. Ta del orkestra bi lahko s časom igral na plesnih prireditvah, ako si bo pridobil zadostni material. Po kratkem odmoru je sledil zopet “Alpski sekstet” s polko “Žena naj bo doma”, Avsenikovim valčkom “Na Zbiljskem jezeru” ter Slakovo skladbo! “Vrh planin”. Ansambel, kakor trio pevcev so pokazali velike zmožnosti in talente, ki jih imajo ti mladi fantje, za katere sedaj lahko rečemo, da se bodo v kratkem povzpeli na vrh glasbene ravni, saj nimamo v Ameriki Veliko ansamblov, ki bi lahko peli v “čisti” slovenščini ter v “pravilni” angleščini, česar so zmožni pevci pri sek -stetu. Prav tako ni mnogo orkestrov, ki lahko igrajo v takozvanem Avsenikovem, stilu! Za zaključek je zaigral pihalni orkester še znani nemški rmarš “Stari prijatelji”, slovenski marš “Mladi vojaki”, skladbo znanega klarinetista ter komponista Janka Gregorca “Triglav moj dom” ter marš J. P. Sousa, ki je bil vsekakor najboljši ameriški komponist maršov, menda Slovak po pokolenju, “The Stars and Stripes Forever”, kjer so se posebno izkazale mlade flavtistke Betsy Voi-novich, Patty Marin in Vera Marsic. Ta koncert je bil v vseh o-zirih najboljši in upamo, da se bo tudi v bodoče orkester zopet predstavil z dobro izbranim in zanimivim sporedom. Želeti bi bilo, da bi v bodoče program tekel nemoteno in brez vmesnih motenj. Vsekakor je treba čestitati g. Normanu Novaku, da je v tako kratkem času pripeljal orkester do glasbene višine, da poslušalci lahko uživajo ob igranju godbe. Orkester se je vsekakor predstavil z ve- / liko boljšim izvajanjem kot prejšnja leta, posebno dinamika in tudi intonacija sta bili veliko boljši. S pridnim vadenjem se bo riivo igranja še izboljšal. D. M. ------o----- Zakaj prosimo? CLEVELAND, O. — Kakor je bilo že pojasnjeno v Ameriški Domovini, nameravajo imeti skupna slovenska oltarna društva kosilo v pomoč mesečniku Ave Maria, ki ga tiskajo očetje frančiškani v Lemontu. Kosilo bo v nedeljo, 8. marca, od 11.30 do 2. popoldne v dvorani pri Sv. Vidu. V današnjih razmerah imajo v Lemontu velike težave z izdajanjem tega mesečnika po stari ceni, ki je res neznatna. Odšteti $2.50 na leto za 12 knjižic res ni veliko. Kljub temu sem opazila v januarski številki, da je okoli 100 naročnikov pozabilo plačati naročnino že dve leti. Taki primeri in današnja draginja pa jim v Lemontu delajo velike skrbi, kako bodo mogli še naprej izdajati ta tako lep in koristen katoliški list. Na pobudo in prošnjo župnika pri Sv. Vidu, č. g. Jožeta Božnarja, je naša glavna predsednica ga. Mary Marinko prevzela skrb in delo za posebno kosilo v prid Ave Maria. Rev. Božnar nam bo dal dvorano in kuhinjo brezplačno na razpolago. Naše dobre in pridne kuharice bodo pripravile — kakor vedno — okusno kokošje in govejo kosilo. Tudi cena je privlačna: $5 za odrasle, komaj $2.50 za otroke. Kosilo bodo servi-: 'e od 11.30 dopoldne do 2.30 popoldne. Ga. Marinko prosi, da bi prišle pomagat članice iz o-stalih treh oltarnih društev. Saj veste, bo dosti dela tako v kuhinji kot pri mizah. Delajmo torej skupno, da bo u-speh dober in da jim bomo pomagale v Lemontu iz njihovih, težav in skrbi. Bralcem teh vrst pa naj povem, da so vstopnice že v predprodaji in da jih lahko dobite pri naslednjih: pri fari sv. Kristine od Mary Gerl (tel. 281-1316), pri Sv. Lovrencu od Ann Tomšič (271-7964), pri Mariji Vnebovzeti od mene, Rose Bavec (531-6167), pri Sv.'Vidu pa od Mary Marinko (486-5156), Ann Larko (531-4806) ali Ann Brodnik (361-3948). Ako bi kdo slučajno ne mogel priti na kosilo, a bi rad daroval v ta dober namen, lahko pošilje dar ge. Marin-• ko ali kateri koli zgoraj o-menjenim. Vsak dar bo s hvaležnostjo sprejet in tudi objavljen v tem listu. V imenu vseh članic vas vljudno prosim, da- si nabavite .vstopnice čim prej, tako, da bodo vedele kuharice, koliko naj pripravijo. Z zaupanjem v srcu, da nam bo Mati božja pomagala uspeti, vam vsem kličem na svidenje pri Sv. Vidu v nedeljo, 8. marca! Rose Bavec ------o----- Naročniki pišejo Toronto, Ont. — Spoštovani! Oprostite, ker smo malo zamudili z našo naročnino. U-pam, da nas niste že črtali! List je zelo zanimiv in ga prav radi beremo. Prilagam ček za $40, vam pa želim veliko uspeha in potrpljenja v vašem delu. Prisrčen pozdrav Slavka Stajnn Mimogrede iz MILWAUKEE, Wis. — Pravijo, da je slovenski narod iz hlapcev postal narod herojev. Pravijo tudi, da je slovenski narod postal iz naroda herojev — narod godrnjačev. Od tod pa do zopetnega hlapčevstva ni dolga pot. Pravijo; da odkar nismo več narod hlapcev, nas ta problematika, kot so duševna revščina, hlapčevstvo, hinavščina in izkoriščanje ne zanima. Kakor bomo videli, nas ta problematika še zelo zanima, ker 1 vemo, da teh slabosti še nismo izgubili. LMG (ljubljansko Mestno gledališče) in 1 j u b 1 j anska Drama sta pred kratkim in skoraj istočasno uprizorili I. Cankarjevo največje delo “Hlapci”. Pred kratkim sem prejel od mojega prijatelja iz Ljubljane pismo in poročilo o teh dveh predstavah v Mestnem gledališču in ljubljanski Drami. Poroča takole: Cankarjevi “Hlapci”, ki smo jih tako radi gledali, saj so nam Slovencem pisani na kožo za vse večne čase, so sedaj izmaličeni, bedasto modernizirani. Za vsako ceno hoče biti režiser moderen, originalen in s tem predstavo popači in jo pripravi nesprejemljivo. V Mestnem gledališču je režiral “Hlapce” Dušan Jovanovič,. v ljubljanski Drami pa režiser Mile Korun. Po odhodu naših dobriF režiserjev Šesta, Putjate, Gave-le, Stupice in Debevca, nima mo enega režiserja, ki bi bil omembe vreden. Pričakoval sem Cankarjeve hlapce, a jih ni bilo, bili so Korunovi in Jovanovičevi. Kalander naj bi koval novi svet, boljši, lepši svet, a njega ni bilo. Vsi, tudi Jerman, so bili medli, brez vsake osebnosti. O drugih igralcih pa naj bom tiho. Iz “Hlapcev” naj bi črpali svojo narodno moč in zavest, pa smo doživeli samo neko dušečo meglenost in kup kričanja. Danes igralci ne znajo govoriti v mejah normale in ko greš od predstave, ti samo bobni v ušesih od pretiranega napenjanja glasilk posameznih akterjev. To je razkroj razuma in okusa. Mlada dijakinja Milena B. je dejala:' Gledala sem dvoje “Hlapcev”: enkrat Koruna, enkrat Jovanoviča — nisem pa videla Cankarja. Slovenec bi moral predstavljati Slovenca, nej pa takole ... konec se mi je (zdel zgrešen: bistva ni bilo. Brala sem Cankarjeve Hlapce, vse je bilo nekam drugače — tam gre za neko človeško toplino, tukaj pa je bilo vse kar po svoje prikrojeno. Cankarjev tekst je lahko še vedno sodoben, medtem je pri teh predstavah Cankar izpuščen — tekst pa je Jovanovičev in Korunov. Torej, nekaj ni v redu v glavah na-' ših kulturnikov! Te ocene o ljubljanskih “Hlapcih” sem napisal največ radi tega, da bi razumeli, kako med slovensko inteligenco proces razkrajanja slovenskega jezika, okusa in pameti pada in teče navzdol in bo to težko ustaviti. Starejši slovenski kulturniki trdijo, da je današnja slovenska poezija in književnost v zelo žalostnem stanju. Mi danes dejansko nimamo v literaturi ljudi velikih obzorij, in zato ! niso zmožni velikih literar- 1 nih dosežkov. Mnogi pišejo pesmi — pa so zelo težko razumljive, ker so slabo izraže-’ ne v slovenskem jeziku, visijo v meglenih oblakih, v nekih pornografičnih in modernih frazah, manjka pa pristnega ih jasnega izraza. Milwaukeeja Pesnik Oton Župančič je nekoč zapisal: “Petdeset let po moji smrti ne bq znal nihče več slovenskih piesmi pisati.” Torej, izgleda, da js slovenski jezik in s tem slovenska književnost v globoki oseki, ne samo doma v starem kraju, ampak tudi v A-meriki med slovenskimi naseljenci. To slovensko kulturno oseko ljubljanski književnik J-V. opravičuje tako: “Mislim, da se je to pojavilo zato, ker se je vsa intelektualno moralna zgradba človeštva, veS kompleks človeških vrednot podrl. Nič čudnega, pravzaprav, ko pa smo se v drugi svetovni vojni in revoluciji osem let učili samo moriti drug drugega. Ta reč, skratka, ni tako preprosta; pobijanje ljudi, pa čeprav sovražnika, ni malenkostna stvar. To v človeku pušča strašne sledove, nemoralne in razdiralne moči se bude v njem.’’ Upamo, da bo čas tekom dolgih let zacelil te rane in da bo prišla plima in zopet pognala slovensko kulturo D književnost na zeleno vejo. * Po vsem tem mi je postal0 jasno, da ne bo držala trditev; nekaterih rojakov in rojakinj, da bodo delavci, ki pri' hajajo delat v Slovenijo L južnih, krajev Jugoslavij°i predvsem iz Hrvaške in Bosne ter Hercegovine, pokvarili oz. uničili slovenski jeziF Po večini so ti delavci nepismeni in nešolani ljudje in kot taki, čeprav sredi Ljubljan® in v drugih krajih govori]0 srbohrvaščino, še zdaleka niso zmožni in nevarni razkrajanju slovenskega jezika F kulture. Slovenskemu jeziku preti večja nevarnost od nas samih in od slovenske brezbrižne inteligence. Vsak narod, tudi slovenski, ima svoji sredi kulturno in književno elito. Če pa je ta književna elita bolna, je v veliki nevarnosti slovenski jezik i3 z njim vsa slovenska kultura’ Slovenski pregovor pravi Če ga polomi kmet, trpi sam-Če ga pa polomi izobraženec-trpi ves narod. Amen! * Še vedno se mi zdi neverjetno, da prebrisani ameriški, angleški, nemški in italijanski novinarji z vsemi mog°' cimi sredstvi do danes še niso bili zmožni odkriti in izvohati vsaj kanček skrivnostnega in tragičnega življenj0 Titove žene, danes vdove J0' vanke. Ameriški novinarji, znani po svoji drznosti, saj odkrivajo celo ilegalne državne tajnosti, nemški in italijanski novinarji, znani, da izvohajo najbolj skrivnostne privatne in osebne škandalozne afere uglednih ljudi, so ^ Jugoslaviji, v prestolnici Beogradu, onemogočeni in nezmožni odkriti podrobnosti o življenju Jo vanke, ker to ne želi komunistična tajn° policija in vlada. Tujerodni novinarji so prepričani, da jih doma ščiti zakon, prepričani pa so tudi. v Jugoslaviji komunistični tajna policija ne verjame solzam, ne verjame novinarskih1 opravičilom, v e r j ame sam0 svoji komunistični vesti >n zakonom. Novinarjem je dobro znano, če jih, policija dobi pri takem novinarskem, 3 ; v Jugoslaviji ilegalnem delo, sledi zapor, če ne še kaj hujšega. Po vsem tem sodeč b0 ta policijski neprehodni zid med Jovanko in resnico osttd nepristopen novinarjem '(1 drugim državljanom. Po J °' (Dalje na str. 3) AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 23, 1981 priredi MAŠKARADO / -4 V SOBOTO, 28. FEBRUARJA 1981 OB 7.30 ZVEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue Za ples igra Alpski Sekstel MAKS SIMONČIČ: In končno še stocktonski Slovenci m. Leta 1974, ko je bil današnji novoizvoljeni predsednik Ronald Reagan še guverner naše kalifornijske države, je poslal na naš naslov sledeče pismo: As Governor oj California, I am pleased to extend warm greetings and congratulations to the members of the Slovenian Heritage Group as we celebrate your 25th anniversary in California. The blending of cultures oj those who have come to this land from foreign shores is one of the great charms oj our nation and state. Groups such as yours serve to perpetuate your traditions and add flavor to our American culture. Best wishes for a most enjoyable anniversary celebration. Sincerely, Ronald Reagan Governor Sedaj po pojdimo še na drugo stran mesta, kjer so tudi, ali pa so bile nekoč, družine naših slovenskih rojakov. Kot sem že v članku popre-je omenil, je bila družina g. in ge. Kozine prva, katero sem spoznal v Stocktonu, predno sem se semkaj preselil iz Petalume. Njih začetni razvoj je bil hitrejši, boljši, sigurnejši, zlasti, ker je gospodar imel stalno nameščenje. Tudi Kozinova družina se je selila iz enega konca mesta v drugega — boljšega. Sedaj imajo zelo lepo urejeno hišo in stanujejo v bližini naše stolnice. Tudi okolica je mirnega značaja, na krasnem mestu z obcestnimi drevesi kot kak drevored. To je značilnost naših ameriških mest. Poleg zelo lepo preurejene notranjosti hiše, imaš še krasen razgled po vrtu. Gospodar zna vse od radio tehnike, preko televizorskih popravkov pa do lesnih izrez-Ijajev. Lahko bi rekli: reči, kaj hočeš, pa bom napravil. Gospa Jožica, njegova zvesta ženka, pa je dobra vzgojiteljica družini in razume se, kot znajo vse slovenske žene. je tudi ona okoli kuhinjskega štedilnika svoj “izvrsten mojster”'. Leta in leta nazaj, ko sem še redno zahajal k njim, me pelje misel. Tam je bilo petja, veselja in glasbe, nikdar pa nisem odšel brez dobrot, katere je znala tako lepo pripraviti “gospodinja”. (Danes sem upokojen, pa mi primanjkuje časa. Nič ne zahajam na pomenke, preveč časa vzamejo moji članki za pisanje in sestavljanje. Kdor jih redno čita, si lahko predstavlja, da to ni opravljeno v minuti, pač pa moram prištevati uro k uri.. M. S.) Danes ko vidim to mladino, kako hitro je odrasla, se zavedam, da sem se med tem časom tudi precej postaral. Uspehi pri družini so odlični. Gdč. hčerka je zaposlena pri računovodskem oddelku v banki, starejši njen brat je advokat, v bližnji bodočnosti bo njen drugi brat zdravnik, tretji pa je še v višji šoli. Vsi govore lepo slovenščino. Ko sem se prvič ustavil pri Vraničarjev! družini, so stanovali na drugem koncu mesta od nas. Imeli so hišico z. obširnim vrtom in dodatno zemljo. Bila je to druga slovenska družina, pri kateri smo našli razumevanje in gostoljubje. Cesto smo potem zahajali k obema družinama. Kmalu potem smo se tudi mi osvojili, kot sem že poprej o-menil. Po dvanajstih letih bivanja na kraju, kjer smo kupili prvo hišo, smo bili primorani, da se izselimo, kajti država se je odločila, da bo napeljala čez tisto ozemlje svojo velecesto, kar se je zgodilo potem v doglednem času. Bilo je veliko težkoč, vendar smo našli kmalu drugo hišo, kjer smo potem ostali in smo še danes na istem kraju. Toda slika je bila drugačna. Cene vrednosti nakupa so poskočile, cena, katero pa sem dobil za odkup mojega posestva, pa ni odgovarjala in sem imel takrat okoli 7,000 dolarjev izgube. To je bila že druga izguba v družini. Prvo je utrpela naša Boža v višini 8,000 dolarjev. Ko smo se malo opomogli, je bila hiša preko ceste naprodaj. Lep kraj, v bližini prometnih zvez in trgovine. Vraničarjev! so zagrabili in kupili. Tako smo sedaj sosedje že polnih 16 let in zadnja leta preživljamo v pokoju z raznimi nevšečnostmi, katere naš slovenski rojak č. g. župnik Leo Kristanc imenuje. “Na stara leta vsi berači skupaj lete...” Vraničarjev ata “gospodar” in njegova priljubljena gospa ženka tudi že uživata zasluženi pokoj. Otroci so odrasli in imajo hčerko edinko poročeno. Sedaj nosi ime “Paul”. V družini imajo dva dorašču-joča fantiča, mož je železniški uslužbenec, ona pa je po poklicu učiteljica za angleški jezik. Njen starejši brat g. Martin ml. je advokat, da pa ne bo sameval v uradu, si je izbral ženko tudi advokati-njo, naslednji njegov brat je že tudi poročen, je strojni inženir nekje na vzhodu. V prihajajočem mesecu juniju pa bodo imeli pri hiši še enega strojnega inženirja in pa inženirja za stavbarstvo. Kot vidite, tudi pri tej družini so lepo zasadili lopato bodočnosti. O teh napredkih drugič več. Njihov ožji sorodnik je Št. Andrejski župnik msgr. dr. Martin Starc. On je brat g. Jožetu Starcu in ge. Vrani-čarjevi. Nekaj se govori, da “škili” pp zasluženem pokoju. Bomo še pisali o tem. Razume se, da se staramo ... Sledi družina g. Jožeta Starca. Družini je bela žena iztrgala iz naročja ljubljeno ženko in mamo, go. Pavlino Starc že pred leti. Bila je tudi učiteljica po poklicu in poznana kot odlična pevka altistinj a. Sedaj g. Jože gospodari doma sam. Je v službi v . ce- mentni tovarni kot kemični analist in izprašanec. Njegova gdč. hčerka Miriam študira ekonomsko vedo na univerzi v Berkeleyju, starejši njen brat je zdravnik . (točas-no v neki newyorški bolnici na programu za specializacijo). Njegova življenjska družica, sedanja ga. Starc, pa je tudi po poklicu zdravnica hi imajo v zakonu prvega sinka, komaj nekaj mesecev starega. Drugi g. brat pa je medicinski tehnik, zaposlen tu v Stocktonu. V sorodstvu pa je še eno pomembno bitje, to je njihov striček “92-letni Marko”, vojni veteran, ki se nahaja v o-skrbi veteranske vojaške bolnice. Njegova gospa soproga pa živi svoje privatno življenje v našem mestu. Sedaj pa nazaj k moji družini. Z ženo uživava zasluženi pokoj, za dodatek pa imava še prikrajšano zdravje. Starejši sin je poročen, v zakonu ima tri hčerke v * starosti eno, devet in dvanajst let, ter svojo hišo, s katero se,res lahko ponaša. Njegova sestra Marijanca je sicer po poklicu učiteljica za umetnost, porojena s prof. Pearsonom in mati dveh otrok, sinka Mihca in hčerke Rebeke. Največ škode v svojem življenju ima moj najmlajši sin Tedi, kateri je dovršil z odliko domači koledž, ni pa mogel radi prevelikih finančnih težav pri družini v nadaljnji študij. Sedaj je drugi delovodja neke trgovine z barvo (Pittsburgh Paint Store). Moja pokojna pastorka Karmen (z dekliškim imenom Drnovšek je zapustila ob času svoje smrti 12 in 14-letn: hčerki, kateri sedaj živita z mojo družino. Ima še 19 in pol leta starega sina, kateri poskuša, da bi se postavil na lastne noge. Nekaj zanimivega je, in to je poudaril mrliški oglednik prav včeraj ponovno, da je Karmenina smrt nekaj presenetljivega, kajti nikakor niso mogli najti njenega vzroka. Njena, leto mlajša sestra Boža, pa je poročena, živi z možem in mlajšo hčerko v Sacramentu, katera študira socialno vedo na tamkajšnji univerzi, dočim ji je starejša sestra poročena in živi v državi Colorado s hčerko in možem, kateri je v vojaški službi pri motoriziranih enotah (tankih). Med slovenskimi rojakinjami imamo tudi gdč. Albino Kozina, katera pa je ostala zvesta svojemu samskemu stanu. Današnji članek ne zaključuje tvarine o naselitvi in razdelitvi stoektonskih Slovencev. Podrobnejša poročila bodo prišla, ko mi bo omogočeno priti osebno v stik z vsemi rojaki, katerih imena so bila o b j a v 1 j ena v mojem članku. Da pa bo članek popoln vsaj z ene strani, moram dodati še te-le novice: Samo en rojak-duhovnik liživa med nami zasluženi pokoj, to je župnik msgr. Leo Kristanc^ poznan našim čita-teljem po svojih preteklih objavljenih člankih in čestokrat tudi omenjen v mojih dopisih. V naše duhovniške vrste je tudi smrt posegla s svojo roko in kot prvega nam je iztrgala iz naše srede nekdanjega kaplana g. Franceta dr. Kladnika. Ponesrečil se je s svojim enomotornim letalom “Cessna” na Dan ameriške neodvisnosti v letu 1958. France '.je. bil dober prijatelj moji 'dtužini, nekdanji brat-domobranski borec, dober glasbenik in prevajalec iz slovenščine na angleški jezik. Na ta način je prevedel več slovenskih cerkvenih pesmi in so imeli verniki priliko slišati slovenske melodije z angleškim besedilom. Rojakom zelo malo poznan pa je bil pokojni frančiškanski pater č. g. Edgar Sever. V Stockton je prišel iz oddaljene Kitajske, kjer, je popre-je pastiroval. Zavratna bolezen, katero je prinesel s seboj, ga je položila v prerani grob. Bilo mu je komaj 68 let. H koncu pristavljam, če ima kdorkoli od naših bralcev kako vprašanje, nanašajoče se na moje objavljene članke, prosim, naj to javno vpraša potom našega časopisa, ker težko je odgovarjati na privatna pisma, katerih je dvakrat v letu, bi dejal, kar preveč. Hvala za razumevanje. ■o- LEMONT. LEM0NT Kdo ga ne pozna? Kdo ga ne ljubi? Gotovo ni Slovenca v Ameriki in Kanadi in še daleč naokrog, ki mu Lemont ni pri srcu. Pa kako ne bi bil? Iz slovenskih žuljev je zrasel. Že od začetka je bil namenjen za Slovence. Tja že ves - slovenski svet prihaja nad 55 let. Tam so spomini. Tam je Marija Pomagaj. Tam so slovenski frančiškani; naši verski očetje in učitelji. Od tam prihaja nad pol stoletja list “Ave Marija’”. Marijo Pomagaj smo si zbrali za našo Mater in vodnico. K njej smo se zatekali v bolezni, težavah in križih. Njej smo izročali naše družine. Nje se oklepamo tudi danes v tem razburkanem svetu. Da! Marija Pomagaj je vseh Slovencev Kraljica in pomočnica. Kolikokrat smo Njej brezštevilni šepetali, prosili in se tu in tam tudi zahvaljevali z rosnimi očmi. Tudi danes še imamo močno zaupanje v JNjo. želimo in iščemo fia-čin, kako naj ohranimo Lemont še nadalje slovenski. Sigurni smo, da če ne bomo zgubili zaupanja v Marijo Pomagaj, da bomo našli pot za to. Slovenski narod je delaven, žilav in se ne zboji vsake malenkosti. Je vejren in pošten. Zaveda se tudi, da nihče ne more v nebesa na “Rocking' Chair.” Ravno tako vemo, da brez otroškega hrupa in mlade živahnosti ne more biti nikjer bodočnosti. Brez tega je vsak narod zapisan smrti. Zato, vsi dragi Slovenci po Ameriki, Kanadi in povsod, kamor te besede sežejo, zavihajmo rokave visoko in pojdimo na delo, da ohranimo Lemont in se borimo za skupnost slovenskega naroda. Sedaj je še čas - jutri bo'morda že prepozno. To so resni trenutki. Sigurni smo, da nam bo Marija pomagala, če bomo zaupali v njo in če gremo na to resno delo z Njo. Vemo, da so mnogi pripravljeni iti v boj za Lemont. Z Bogom in z Marijo v mislih bomo vse dosegli. Samo poglejmo malo naokrog, na slovenske šole, cerkve, domove, na organizacije in razna društva, na tiste, ki že nad 90 let obstojajo. Niti ena stvar ni bila narejena brez težave in žrtve. Niti ... VSI ZA LEMONT! ena stvar ni zagledala luči brez močne vere v Boga. Samo za trenutek pošto j mo, pa bomo videli, kako ponosne stojijo in še pričajo vsem pridnost in vernost slovenskega naroda. Brezštevilni niso imeli več kot samo za sproti v tistih časih - sebi so pritrgali .in dajali - in uspeli so. Vsi vemo, da je slovenski narod rad vesel, kaj da ne bi pel! Saj mu pesmi iz srca teko. Številni še pomnimo, kako se je nekdaj razlegala slov. Marijina, in narodna pesem po Lemontskem Griču. Preč. gg. duhovniki so peli z nami. Vsi smo se sprostili. Na potu domov smo še prepevali in cele tedne o tem “Good time” govorili. Srečni smo se vračali in svoje težave ob tem lajšali. Zadnje čase pa vsi vidimo, da tudi tam naša pesem peša, obraze zagrinja neka zaskrbljena tančica. Večkrat zadnja leta se je že dvignilo vprašanje, kako dolgo še bomo slovenski Lemont ohranili? Pred . par leti nam je bilo v odgovor: “Dokler bodo Slovenci sem prihajali!” Sedaj se pe vprašujemo, kako dolgo bodo čč. patri frančiškani vzdržali? Ko slišimo, da je kateri izmed njih bolan ali celo hujše, da je umrl, se nam stiskajo srca in se vrstijo vprašanja. Zaskrbljeno gledamo - vsega veliko, delavcev pa malo. Vsi moramo prositi. Pomagaj nam Bog! V Chicagi in okolici že dalj časa skušamo najti pot za Slovenski Kulturni Center. Pa vse poti in misli vodijo samo v Lemont. Začasni odbor za to sedaj zbira imena dobrotnikov, ki bi darovali vsak po svojih močeh za zemljišče, katero nameravamo kupiti od slovenskih frančiškanov v Lemontu. To je sedaj od 1. aprila neobhodno potrebno. Zato prosimo vse, mislite na, i Zapisnikar: Filip Oreh w Tajnik: Miro Erdani, 922 East Wome a q 216 St., Euclid OH 44II9, Tele.: 486-3495 Activi- Bob BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik — Jože Kokalj Pod-pred. — Toni Švigelj Tajnik —- Viktor Domines Blagajnik r- Cilka Švigelj Zapisnikar — Filip Oreh Odborniki — Ani Breznikar, Feliks Breznikar, Ferdo Sečnik, Janez Švigelj, Karel Gorišek, Milan Pezerovič, Matilda Tavčar, Nace Tavčar, Tone škrl. -Nadzorniki in razsodišče — Filip Oreh, Vera Žnidaršič, Zinka Domines Seje se vršijo po dogovoru. SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU Predsednik: Joseph Cah Podpredsednik: Dr. Rudolph M. S ušel Tajnica: Marija Deichin, Blagajničarka: Pavla Rijavec, 6613 Schaefer A ve., Cleve., OH 44103, Tel: 431-5030 Nadzorniki: Vinc Sfiligoj, Jož« Leban, Karl Bonutti, Lojze Pet-rach, in Jean Bryan. Nadzorni odbor: John Hočevar ml. Branko Pfeifer Mate Resman Razsodišče: % Ivan Brlenj Tone Lavriša ml. Frank Urank ar Odborniki: Š Jože BojcJJ Jože Cah 1 'J,,. IH Viktor Domines Lawrence fFrank Ivan Hočevar Janez. Hočevar ml. Frank Kasjtigur ■ i Jože Kokalj Tone Komolec Mirko Kristanc Jože Leben mL Tomaž Lobe Lojze Lopčar Sofija Mazi Stane Mrva ml. Lojze Petelin ml. Lojze Petrič Stanley, Rožič Rudi špehair Tone Štepec Tone Švigelj . Jože Urankar -Tomaž -Žnidaršič ■ ! Zastopniki Slovenskih šol: r ŠOLA SV. VIDA — Vidko Sleme Stane Mrva ml. ; ŠOLA MARIJE VNEBOVZETE Ivan Tome Children’s ties: — Jackie Hanks. Men’s Sports Activities Schulz Meetings are held the second Wednesday of the month at secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m. All- Slovenian doctors in greater Cleveland areas to examine prospective members. ST. VITUS CHRISTIAN MOTHER’S CLUB Spiritual Director — Rev. Joseph Boznar Principal —- Sister Mary Cecilianne, S.N.D. President: Mrs. Janet Borso 1st Vice President — Mrs. Karen Shantery 2nd Vice President — Mrs. Charlotte Tariseka Recording Secretary — Mrs. Betty Svekric Corresponding Secretary — Mrs. |*alrlcia Talani Treasurer — Mrs. Roseaune . Piorkotvski . Publicity Chairman — Mrs. Mary Jo Rom Meetings- are held on the first ' Wednesday of every month ex-cldcling July and August r : Dues are $3.00 and paid in September for; each school year. Pravni svetovalec: Charles in pogum mi je raste! čedalje Ipavec (odvetnik) ST. VITtS POST 1655 CATHOLIC WAR VETERANS Officers: 1980-81 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Richard J. Mott SKO TRIGLAV ^t. V.C.: Daniel' Reiger MILWAUKEE, WIS. J/t 2C,d V C'; JT°hq °stf? Duhovni vodja — Rev. Beno flT 3rd .C. — Ludwig Snyder Korbič, OFM JV Adjutant -- Thomas Kirk Predsednik — John Limoni Č Treasurer: Steven Piorkowski podpred. ^ Loni Limoni ml. . ■ Judge Advocate: James Slap-tajnik — Frank Menčak ! ■ "bik Jr. b’agajnik — Atini Mejač 1 Welfare: John Kirk Jr. zapisnikarca — Marička .t i Historian: Vincent J. Baškovič Kadunc , ; I Officer of Day: Frank Godic upravnik Parka-— Ivan Bambič 5: Jr- pomočnik uoravnika — Jože ; Medical: Martin Strauss Kunovar * . L 1 Year Trustee: Joseph S. prosvetni vodja — Vlado Kralj Baškovič It pays to be Independent Earn the highest interest on Passbook Savings and Checking in Cuyahoga County, 1 V 6% on Passbook Savings 5-1/2% on Checking Savings Certificates Available Convenient Save-by-Mail NDEPENDENT fAVINGS J515 E, 260th, Euclid, Ohio 44132 731-8865 920 E. I85fh, Cleveland, Ohio 44U9 486-4100 ‘ DIRECTORS: Harold R. Swope/ Frank Berzin/Jeffery A. Cole/James J. Conway/louis l. Drasler/fafy} JCpyadc 2 Year Trustee: Frank Ljubi 3 Year Trustee: James Logar Auxiliary Liaison: George Paprik r Mb«« ; ’ -T Meetings are held every third Tuesday each month in our fine Clubroom, located at 6101 Glass , Purpose: To guard the rights land privileges of veterans, pfo-y tect our freedom, defend our V Faith, help our sick and disabled, ‘. care for the widows and orphans, assist those in naad, aid in youth • .activities, promote Americanism •and Catholic Action, and to offer : ' v. r.'..,. Catholic veterans an opportunity to hand together for social and athletic activities. C.W.V. LADIES AUXILIARY St, Vitus Post 1655 President —• Rose Poprik 1 st Vice Pres.: Bonnie Mills 2nd Vice Pres.: Marcie Mills 3rd Vice Pres.: Laura Shantery Secretary: Antoinette Ken.der Treasurer: Jo Mohorčič Historian: Mary Brisear Ritual Officer: Josephine Gorencic Welfare Officer: Irene Toth Social Secretary: Ann Kern 3 year Trustee: Jo Nousak 2 year Trustee: Helen Snyder 1 year Trustee: Diane Potočnik Our meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue. AMERICAN SLOVENE CLUB President — Gene Drobnič Vice Pres. — Terry Hočevar Recording Sec. — Helen Levstik Corres. Sec. — Agnes Koporc Treasurer — Rose Grmsek 6512 Bonna Ave., Cleve., O: 44103 361-3893. Meetings held on the first Monday of each month, except July and August at Broadview Savings Club Room at 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio. ST. MARY HOLY NAME SOC. 15519 Holmes Ave. Cleveland, Ohio 44130 Spiritual Director — Rev. Victor N. Tome President — Emil Knez Vice-President — William Kozak Slovenian vice-president — Rudy Knez Secretary — John Lamovec Treasurer — Art Eberman, 531-7184; 16301 Sanford Ave., Cleveland, Ohio 44110 Sick and Vigil Chairman — Frank Sluga'. Program Chairman — Louis Koenig Corresponding Secretary — Louis Jesek Marshall — Frank Zernic Social Apostolate— Ed Kocin Retreat Chairman — Joseph Sajovic ST. MARY’S PARISH P.T.U. ON HOLMES AVE. Spiritual Dir.: Fr. Vic Tome Honorary Pres. Sr. Donna McKula Pres. — Mrs. Richard E. Uszko Vice. Pres. Mrs. Leonard Nowak Rec. Sec’y. — Mrs. Donald Red chard t Treas. Mrs. James Dedieh Corr. Sec Mrs. Matthew Hozjan Spir. Chm. Mrs. Anton Nemec Auditor Mrs. Joseph Kocin Membership Mrs. John Plymak School Affairs — Mrs. Frances Zupon Sunshine Mrs. Harold Whetzel Cafeteria — Mrs. Stove Densa, Mrs. George Muzina Refreshment — Mrs. Peter Hoffman Safety — Mrs. Jane Smolič Hospitality— Mrs. Anton Mazi Historian — Mrs. George Olesko Health, Mrs. Ivan Tome Radio & TV — Mrs. Louis Jesek BARAGA COURT NO. 1317 Catholic Order of Foresters Spiritual Director — Rev. Joseph P. Boznar Chief Ranger — John J. Hočevar Vice Chief Ranger — Joseph V. Hočevar Past Chief Ranger — Rudolph A. Massera Recording Secretary — Alphonse A. Germ Financial Secretary— Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Road — Tel. 881-1031 Treasur er — Rudolph V. Germ Trustees — Frank J. Kolenc Albert Marolt, Charles F. Kikel Youth Director — Edward M. Prijatel Visitor of Sick — Joseph C. Saver Program Director — Albert R. Giambetro Senior Conductor — Joseph C. Saver Junior Conductor — Frank J. Kolenc Senior Sentinel — Elmer L. Perme Junior Sentinel — Edward M. Prijatel Field Representative — Franli J. Prijatel — Tel. 845-4440 Meetings held third Friday of each month, Social Room, St, Vitus Auditorium at 8:00 p.m. IZVRŠUJEMO PRIJAVE VSEH DOHODNINSKIH DAVKOV! Bodite brez skrbi glede vseh vaših davčnih problemov. Pokličite: Cuth and Sirvaitis, Attorneys at Law 877 East 185th Street — Cleveland, Ohio 692-3253 ali 914-9707 Naši odvetniki in računovodji so seznanjeni tudi z k hajnovejšimi spremembami v zakonih o obdavčenju posameznikov in podjetij. Sestanki možni: Delavniki: od 10. dop. do 8. zv. Sobote: od 10. dop. do 6. zv. Priznavamo Buckeye Card — Pripravljeni smo vam pomagati 12 mesecev na leto! Naša pisarna je v Old World Plaza na E. 185 St. in sicer y Lithuanian Community Center. ST. MARY'S COURT # 164« CATHOLIC ORDER OF i FORESTERS Spiritual Director Rev. Victor Tome Chief Ranger, Henry Skarbez Recording Sec. Joseph Sterle Financial Secretary, John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer Louis Somrak Youth Director. Louis Jesek Trustees: Virginia Trepal, Frank Kocin Jr., Wm. Kozak. Past Chief Ranger: John Osredkar Conductors: Bastian Trampuš and Frank Mlinar Field Representative, Frank J. Prijatel, 845-4440 Meetings held every third Sunday in St. Mary’s Study Club Room. DAWN CHORAL GROUP Slovenian Women’s Union President and Librarian: Pauline Krai). Vice-president, Jo Trunk Secretary-Treasurer Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., Willowick, Ohio 44094, phone 943-1546 Reporter: Fran Nemanich Auditors: Ann Troha and Ann Terček Director: Dorothy Vogelin Rehearsals every Monday evening at 7:30 p.m. in Recher Hall, Euclid, Ohio. SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Rd. Cleveland, Ohio 44119 i 1979 - 1980 Executive Committee— Albin Lipoid — President Rudolph Kozan — Vice Pres. Alma Lazar - Treasurer Jean Križman ■— Rec. Sec’y. Josephine Hirter — Corres. Sec. The Executive Committee will also act as the House Rules Com. Auditing Committee— Joe Gabrowshek Marie Shaver Ray Perme Dr. Rudolph Susel Walter Lampe Finance Committee— Ray Perme Albin Lipoid Frank Kosich Ronald Zele Alma Zazar Josephine Hirter James Richlak, Consultant Admissions — Screening Com.— Marie Shaver v Josephine Hirter Pauline Burja House Committee— John Cech Joe Gabrowshek James Kozel Walter Lampe Personnel and Professional Practices Committer— Rudolph Kozan Ronald Zele Pauline Burja Alma Lazar Marie Shaver Nursing Home Consultant— Frederick Križman Statutory Agent and Parlimentarian— Paul J. Hribar Legal Counselor— Paul J. Hribar, L.P.A. Fund Raising Commi^ee— Hon. Mike Telich Jean Križman Josephine Hirter James Kozel Albert Pestotnik Cecelia Wolf Membership Committee— Alma Lazar Josephine Hirter Dr. Rudolph Susel Vida Shiffrer Publicity Committee— Josephine Hirter Cecelia Wolf Rudolph Susel Auxiliary Liason Chairperson— Jean Križman Welfare Patients Coordinator— Cecelia Wolf Building and Planning Com.— Albin Lipoid Frank Kosich John. Cech Fred Križman Mary Cerer will be an Ex-officio member of all Committees, and she is to receive notice of all Board of Trustees Meetings and all Committee Meetings. First person named in each committee is chairman. The Slovene Home for the Aged is a non-profit organization accredited by the national Joint Commission on Accreditation of Hospitals as a long term facility dedicated to the principles and standards of excellence for care and service ran* derejl to patients and residents. Your donations make it possible for our aged and disabled to spend their remaining years in quiet dignity. For all information call: (area code 216) 486-0268. Treasurer — Frank Balash Service Officer — Lou Svetlic Sgi.-at-Arms — Chuck Rapfraj Judge Advocate— John CerM Historian — Joe Jagodnik Chaplain — Ray Campenaa Trustees: Bob Baughman, Otto Rufo, Fred Nevar Jack Waschura, Frank Taj kaes, Bill Dombusch, Joe Delost Jake Chesnic, Joe Godec Meetings 1st and 3rd Mondays of the Month at Euclid Vets Club ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB President: Frank Zorman, Sr. Vice-Pres;: John Truden. Sr. Financial Sec.: Eugene Kogovšek Recording Sec.: Edward Pečnik) Entertainment Mgr.: Frank Zorman, Sr. Keeper of Arms: Elio Erzetič Auditors: Aloiz Pugel, Rudy Boltauzer, Ludvik Zorman. Trustees: John Truden, Frank Truden, Frank Cendol, Frank Beck League Manager: Joseph Cah PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2 President: Cecilia Subel - Honorary Vice-Pres. — Frances Legat 1st Vice-pres.: Neva Patterson 2nd Vice-pres. Rose Žnidaršič Secretary: Margaret Kaus Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec’y.: Mary Zakrajšek Auditors: Anna Filipič,. Nettie Malnar, and Frances Tavzel Sunshine Chairman: Cecelia Subel Publicity: Mary Zakrajšek Refreshment Com: Frances Tavzel, Margaret Meyers Meetings are the 3rd Wednesday of the month at 1 p.m., Slovenian National Home, St. Clair. PLANINA SINGING SOCIETY President — Al Glavic Vice President — Frank U rbaneic Financial Sec.—Emma Urbančič 11106 Lincoln, Ave., Garfield Hts., OH 44125 — Tel. 581-1677. Corresp. Sec. — Olga Ponikvar Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m. SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD — 1979 President — Edward Kucia Vice-president: Vlasta Radisek Treasurer — Boris Kozel Rec. Sec'y.: Amalia M. Raab (Molly) 681-2992 Auditors: Doris Sadar, Ann Samičk, John Streck Membership Chairman: Elizabeth Hostnik 261-4076 Program Chairman: Pauline Fisher Exhibition Chairman: Justine Skok Meetings: Third Tuesday of the month at 7:30 p.m. at Tony’s Polka Village,, 971 E. 185 St, ISKRICE Obstoj sosedov je edina o-bramba narodov pred večno državljansko vojno. —Valery -r—* EUCLID VETERANS CLUB 1980 OFFICERS President — Jerry Tartaglione Vice President — Jeff Morris Secretary — Lou Shenk V blag spomin DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN DRUGE MATERE MARY YERAK (roj. Novak) ki je umrla 24. februarja 1972 Devet let se zdaj v večnost izliva, težke ločitve spomin se budi. Ljubezen do Tebe, prelepa in živa, v našem življenju kot lučka gori, V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj! Žalujoči: ANTON — soprog sinova JOSEPH in FRANK pastorka ELSIE KOŽAR, pastorek RAY OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 23. feb. 1981.