P osamezne Številke« Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*“”» -TABOR* iih»j« »Mit dan, nedelje in f-nMmkov, ob 18. nn l datumom naaiadnjeita dne ter stane mesečno pC D K>-. » “•* acmstvo D tt -, doateifi« "» dom D U'—, m izkaznice D 1U —, po dogovoru* Naroča ae pri upravi »TABORA . MARIBOR Jurčičeva ulica »tev. t. Naslov Poštnina plačana v goiovmr sa:^3 oa:mn]3 sist« mz> t TABO ITI« esrera—) —p i—— Posamezne številke; Navadne Din —“75, ob nedeljah Din 1*—. JREDNISTVO ae uahaju v Meri o ona, Jurčičev* ul. št. i, L nadstropje. Telefon intorurb st. 276. UPRAVA »e nahaja v Jurčičev ulici št. 4, pritličja demo ela> fon št- 24. — Sr^ia- po3tnočwSf»v< račun štev, 11.7S7 Na oaročil u brez denarja ae m •sir«. — Kolenci*« «a o# vračal** t. . j i ž u iP ei 1 i c g j 3.^ Ljubljana Maribor, četrtek 5, februarja 1925. Leto: VI. — številka: 28. ČUKIH, 4. februarja. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 28.05, Beograd 8.3739, London 24.81, Praga 15.38, Milan 21.56, New-vork 518.10, Dunaj 0.0073. ZAGREB 4. febr. Pariz 334.50-330 50, Švica 1194—1204, London 296.95—299.95, Dunaj 0.0867—0.0887, Praga 181.80-134 80, Milan 257—260, Newyork 61.43—62.48. Člani NKS na listi dr. Pivka niso i/ključeni. — Glavni odbor N RS priznava listo Narodnega bloka. BEOGRAD, 4. febr. Danes dopoldne jo. minister dr. Žerjav opozoril ministrskega predsednika Pašiča, da ^ •kujinia mariborskih radikalov, ki z^rp dr. Ravnika, trdovratno vzdržuje vest, da je glavni odibor N RS izključil moral hud« razljutiti, kajti klerikalci silijo v nemški zeljnih. O, ubogi Nemci, ki imajo toliko snubcev: Sohaiu-er, Korošec, socialisti... Dr. PIVKO BO GOVORIL V LJUBLJANI. V četrtek bo priredil Narodni blok v »Unionovi« dvorani v Ljubljani manifa-istacijski shod, na katerem bo nastopil kot prvi go-vornik nosilec naše kgndidut-sa tiste dr, Pivko, PRELOŽILI SO SHOD. Ravnikovi radikali so bili neprijetno presenečeni, ko se je razkrila njihova sleparija z notranjim ministrom. Daisi so prilično trde hrže, ki prenese tudi najdebelejše leži, jih je vendarle mulo zaskrbelo, češ, kaj bo. če ne bo notranji minister prišel na shod in ga ne bo mogoče opravičiti — kot so nameravali prvotno — »z nujnimi državnimi posli«. Utegnilo bi se celo pripetiti, da bi lastni pristaši navili dr. Ravniku ušesa, ker jih tako glupo »farba«. Kaj pa je bilo treba notranjega ministra vtikati v mariborsko politiko! Ali dr. Ravnikov« ime ne vleče dovolj! Odkar smo izvedeli iz zadnjega »Narodnega gospodarja« za njegove »u-spešne« intervencije (ali mu obljubijo, da bodo po možnosti kaj storili, ali pa uradna komisija ovrže njegove navedbe) »mo vsi jako-navdušeni za takega poslanca. Preverjeni smo, da bi ne bilo v Mariboru toliko influence, če bi bil zdaj že dr. Ravnik- poslanec ali celo — minister. DUHOVŠČINA BELA S POLNO PARO ZA KOROŠČEVO POLITIKO. Z dežele nam poročajo, da se je v mnogih krajih vrgla duhovščina uprav divje na agitacijo za. 1. skrinjico. V zadnjem trenutku je zopet izdrla zarjaveli meč slovenskega klerikalizma: »Vera je v nevarnosti«. Njeu naj višji glavar, _ sam božji namestnik v Vatikanu, izjavlja, preko kardinala Gasparija, da vera ni v nevarnosti, če katoličan vstopi y stranko. k' ne nasprotuje veri. Papež je duhovščini prepovedal vtikaiti se. v naše politične razmere, ali duhovščina je za to prepoved gluha in slepa. S polno paro ifcraMja cerkveni vpliv, da zbega kmete in jih nažene h Korošcu kot »edinemu rešitelju sv. vere« v naši deželi. Dočim se hrvatska duhovščina udejstvuj« v raznih strankah skupno s framazoni in javnimi brezverci, dočim Korošec veže klerikalne niti ne samo s pravoslavnimi, annlpak celo s protestanti in z muslimani, agitira duhovščina na deželi za »čisto katoličanovo« in ne lnže o nevarnosti, ki 'bojda preti naši veri 1n cerkvi. Napredni agitatorji imajo težek boj s predsodki, vendaT pa je gradiva toliko, da se dajo tudi najbolj zakrknjenemu kmetu odpreti oči. Treba je le prečitati Radičev govor o veri in duhovščini nad grobom ra-dičevskega poslanca, njegove izjav« o škofovskem pastirskem listu in druge podobne reči ter dokazati, da Korošec brez Radiča v Beogradu splfh nič ne po-m.eui. Najsi fic klerikalci navidez otresa Volilna abstinenca opozicije? Vedno resneje govorijo, da se opozicija ne bo udeležila volitev. — Današnji politični položaj v Beogradu. BEORRAD, 4. februarja. Danes dopoldne je vzbudilo splošno pozornost, da je Pašič prispel v vladno predsedstvo šele ob 11. uri in se podal kmalu nato na dvor. Mudil se je pri kralju v približno tričetrturai avdijenei. Ob odhodu i dvora je rekel novinarjem, da je bila avdi-jenca v zvezi z volitvami. Kolikor je znano, se še vlada ni odločila definitivno, kaj bo storila s skrinji čarni razpuščene HRSS. Tako vladni kakor opozicijski krogi pričakujejo nestrpno končnega sklepa. Baje m bila s tem v zvezi tudi včerajšnja avdijenca ministrov Maksimoviča ih P r i b i-čeviča, ki ji nekateri pripisujejo da-lekosežen, celo odločilen pomen. Po vesteh, ki jih ima vlada, so opezi cijski voditelji v nedeljo sklenili, da se Naš novi poslanik v Atenah. ATENE, 4. febr. Semkaj je prispel no vo imenovani poslanik kraljevine SRS Pan ta G a v r i 1 o v i e. Iz podzemne Bolgarije. SOFIJA, 4. febr. Na lovu za prevratnimi življi je policija odkrila tajno komunistično tiskarno, ki ni izdajala samo brošur, ampak tudi tajni delavski list »Raibotničeski vestnik«. Med matorija-lom, ki ga je policija zaplenila, se nahaja tudi tajno poročilo 5. kongresa tretje kominterne, iz katerega je razvidno, Kako je bila ustanovljena k resni torna (km e čk a i n t e r n aci jon a 1 a). bo vsa opozicija abstinirala od volitev. Značilno je, da Davidovič in tovariši skrbno prikrivajo svoje namene, s čemer bi radi vlado zbegali, da ne bi mogla storiti o pravem času protiukrepov in se orientirati o položaju. Veliko pozornost je vzbudila današnja še nepotrjena vest »Politike« in »Vremena«, da bo vlada uporabila na Hrvaškem stari ogrski zakon iz 1. 1513 za zaščito kralja in kraljevine. Po avdijenei sta se oglasila pri min. predsedniku ministra dr. Žerjav in D r i n k o v i č. Posebno važnost pripisujejo konferenci z dr. Žferja'voim, ki mu je poverjena naloga, da poravna nesoglasja, ki so se bojda pojavila med radikali in samostojnimi demokrati- v nekaterih volilnih zadevah. Dvorni diner na čast francoskemu poslaniku. BEOGRAD. 4. februarja. Kralj je dal včeraj na čast prejšnjemu francoskemu poslaniku de Builly.ju. intimen diner. — Navzoči so bili tudi poslanik Grerard, prof. Starčevim s. soprogo in dr. Roben. Vatikan ne vrača enakega z enakim. PARIZ, 4. febr. »Figa.ro« javlja, da bo Vatikan še nadalje vzdrževal v Praizu svojo nuncijaturo, ne glede na sklep francoske zbornice, s katerim, je bilo odpravljeno francosko poslaništvo v Vatikanu. jo Radiča, je vendar gotovo, da ©o v njegovi malhi in že to dejstvo, je dovolj močno, da razkrinka klerikalni »švindol«s čisto katoliško politiko... Taka politika v Jugoslaviji sploh ni mogoča, saj celo Vatikan odklanja klerikalizem, ki ga je v Avstriji kot katoliški državi podpiral. Prej-alislj bodo tud: ovčice to spoznale in spodile kupčevalce iz hrama Gospodovega.. OD SV. BARBARE V SLOV. GOR. Volilni shod S-KS z dne 25. jan. se je sijajno obnesel v veliko razburjenje SLS, ki so hoteli v-s-e nreiprečih, a so bili nagnani. Kokol iz Žikarc je veren, je moral iti in drugi enako se je moral pokoriti. V nedeljo 1. tm. je imel gostilni- čar J. Sabcder zaupni shod svojih »Nemcev i Rad i čevcev«; pri zadnji valitvi je ta gostilničar pridobil 4 gde.se Schaucr-ju, kar je sramotno za naš popolnoma slovenski kraj Sl. gor. G. Jan. Sabcder ne omadežujte nas! Če s:« željni Nemcev, pojdite med nje za redno! LEP SHOD NA REMŠNIKU sta priredila v nedeljo gg. dr. Miiller in Podlesnik. Shoda se je udeležilo častno število volilce v. Pot 'ml je povsem zadovoljivo, dasi so ga skušali motiti plačani in vpijanjeni kalini tistega dušnega pastirja-, ki bo zaradi svoje telesne paše na fantih že kmalu jedel ričet v mariborski jetnišnici. >«wll»rri< )l'llvw»-^-rT3-JHII'Wr..aT.TVIC.|gr-CBCt« . --- 7. sels mmri&orskeja svata« Maribor, 3. februarja.' Na današnji popoldanski seji občin sk-egR sveta je bila zaključena proračunska^ debata. Potekla je mestoma dokaj živahno; videlo se je, da živimo v razburljivih dneh tik pred volitvami. Vprašanje mestne avtonomije. V poročilu o tekočih zadevah se je župan dotaknil vprašanja mestne avtonomije, ki se je sprožilo že na zadnji seji. Neposreden povod je dal odlok velikega župana., da preidejo aigende bivšega prosvetnega oddelka v Ljubljani v smislu zakona o oblastni samoupravi na prosvetnega referenta velikega župana v Mariboru. Na podlagi te uredbe prevzame okrajni referent nekatere funkcije mestnega, šolskega sveta. Po županovem mnenju sloni to poseganje v mestno avtonomijo ra krivem tolmačenju omenjenega zakona. Vsled tega predlaga župan pritožbo na upravno sodišče radi kršenja mestne avtonomije. Obč. sv. dr. Kukovec -je glede na načelno važnost tega vprašanja predlagal, naj ostane župan pri dnevnem redu, predmetno zadevo pa naj prouči pristojni odsek. Selo na podlagi njegovega poročila naj razpravlja občinski svet o korakih, ki bi jih bilo treba storiti. Zadeva je bila rešena tako, da bo župan sporazumno z odsekom interveniral -piri velikem županu in pod vzel potrebne korake. Ena-k sklep je bil sprejet tudi glede svOije':nsneva prenrsn m- ‘•'•'ge obrtnega referata na državno oblast. Nemške spletke. f Nato je župan poročal, da so bili računski sklepi za leta 1919—1923 čez en mesec na razpolago vsakemu občinskemu svetniku. Predlagal je, da naj jih občinski svet odobri, da se stvar končno odstavi z dnevnega, reda. Tu se je oglasil k besedi nemški občinski svetnik Pfrimer in izjavil, da še ni vsega proučil in bi želel podaljšanje roka. Njegova želja je imela prozoren namen: Nemci bi hoteli dobiti primeren agitacijski »Singer« o slabem občinskem gospodarstvu po prevratu. Iver pa je bilo dovolj časa, da bi lahko našli zaželjeno gradivo, če bi ga res kaj bilo. je večina predlog odklenila in letne sklepe odobrila. Razne zadeve. Vojaška uprava se je vendarle začela zanimati za odkup mariborskih mestnih vojašnic. Zahtevala je razne podatke. — Zadeva je bila stavljena na dnevni red tajne seje. V zvezi s stanovanjsko anketo^ ki jo jc pred dnevi sklical veliki župan, jo bila mestna občina naiprošena za izjavo, bi-li hotela sodelovati pri adaptaciji bivše konjeniške vojašnice. Na predlog podžupana dr. Lipolda se sklene, da bo občina podpirala vsako stavbeno akcijo ter bo v tem smislu tudi odgovorila velikemu županu. Občinski svetnik Stabej je predlagal, naj bi se reorganiziralo mestno socialno '-••havo po vzorcu Ljubljane. Predlog je bil izročen pristojnernui odseku. Taki- Stran S."1 A BO H or V Mariboru, dne 5. feTirnciV*" 1925. fito je žel v odsek njegov nadal jni predlog, nag bi se postavil spomenik ga mesto Maribor zaslužnemu prvemu mariborskemu škofu A. M. Slomšelku. Sklep proračnnske debate. Nato se je nadaljevala proračunska razprava. Izredni krediti predvidevajo okoli 10 milijonov din. izdatkov za ureditev novih ulic. za kanalizacijo, za nabavo raznih strojev, ga povečan™ hladilnice. napravo modernih stranišč 'n za zgradbo poslopja mestnega električnega podjetja. Za kritje id služila f!nkn'-inn, ki jo pobira carinarnica in ki iznaša o-koli 2 milijona din. Ostanek 8'milijonov din. naj hi so kril z najetjem inozemskega posojila. Nato je bil proračun nmti glasovom nemških odbornikov snrejet. "Poročevalec dr. .Terovšek je podal daljše poročilo o mestnih podjetjih. Vsa so na poti pomolue ®anaeiie. Uveljavlja se načelo kar n n.i večjega študenta, hkrati pa je bilo določeno sledeče; Vsa naročila mestnih podjetij mora vplivati župan oziroma občinski .svmh Od 1. narca dalje morajo vsa podjetja vsak dan ob 12. uri izročiti denar centralni ulnc-nini. Pridržati si smejo zgoD mani še, že v naprej določene zneske izvije samo mestna osrednja blagajna. Vsak mesec tnora.io podjetje proUr-šiti ^u^ovo bilanco in mesečni računčki gklcp skupno z dokngili. Predstojniki ned-MU so ose’'no odgovorni za. eventualno šlko.lo Kuncuo je ob“iniski ‘-vet, prntrp<--.>1 š-nekoliko prošenj za podporo. Ob °0. uri je bila javna seja zakljr*«na.. nakar so je vršila tajna sem. na kateri so rešili nektere osebne zadeve. Bcma šgn m@> svetu. — Tiskarski Škrat nam le včeraj zamenjal strani tako, da jo 2. stran prišla na 3. in obratno. Vzgleden narodno nanredni delavec odvetnik dr. Prue, v Konjicah je ve’iko pripomogel k prekrasno uspelim shodom v konjiškem okraju. V" del n se je. do je ljudstvo vkljub klerikalnemu pritisku rado prišlo pesi n šot naših govornikov. Ur. Prus, pa je vsled svoje oHknrdleno-sti tudi povsod priljnihljen. ^elol" p; da bi bili krajevni faktorji povsod tako n-gilni kot so v Drnž.ii vasi. Zrečah. Oplotnici itd. TTsrebi bodo potem večji in kmalu bo večina naroda izven klerikalnega taboirja. Našim možem pa kličemo; »Le tako namrei za zmago napredne fronte«! Ne svidenje. — Graške demonstracije zoper jugoslovansko dijaštvo in noš konzulat bodo imele diplomaitične posledice. Naša vlada^ bo te dni intervenirala na. Dunaju in izjavila, da takih pojavov v interesu dobrega sosedstva ne bo trpela. Obsodba AnlrolIčeve. V po-ndeljek je bila Da.nien Andrnl'reva. ob.-oiena na 3 leta leče. Ostali obtožen?« so bili oproščeni. T-jko je zaključena vohunska afera. ki je dolgo časa vzbujala javno pozornost. — Cela vas zgorela, Rlizu Soro bora v Vojvodini je v noči od 1. na 2. trm. izgorela va« Koku d od prve do zadnje hiše. — O zlatem dežju v Jugoslaviji. »Neue Freie Presse« pripoveduje dogodek, ki se je pripetil nedavno na jugoslov.-avstr, meji prigodom carinskega pregledovanja in ki ga pri nas ni nihče zabeležil. Pri nekem popotniku so našli z"!at denar, ki ga je hotel vtihotapiti v Avstrijo. Seveda so ga takoj aretirali. Toda popotnik ni maral dati denarja carinikom ampek je vrgel omot z zlatniki skozi okno v vlak, ki je pravkar odhajal. Vse bi bilo preleno za srečneže ki so bili deležni zlatega dežja, ko ne bi star in večen pohlep po zlatu vzbudn kar v trenutku njihovih straisti. Nastal je pretep, ki bi se bil najbrže končal s krvavimi glavami, če ne bi tisti hip vstopi! v vagon avstrijski carinski uradnik in v imenu znkona poliral vse kaplje »zlpiuu" dežja«. Popotniki pa so spoznali, da še vedno velja stara p risi o vica; »kjer se dva prepirata, se tretji veseli!« — Aretacija mojstrskega slcnarja. Te dni le bil v Skoplju aretiran .Tosip Pe-rit, ki slovi kot, prebrisan slepar daleč po svetu. Mož ima eleganten nmstip in obladnje več jez!kov. tako da je lahko sleparil v »boljših krogih«. V Fbrinrn fe je izdajal za predsednika .Tugislov. novinarskega udmženja in je kot tak »službeno« poselil — Tutankamemv grob. — Od naših Dalmatincev v Aleksandriji je izvabil čez 50.0(10 din. V Atenah se je zaročil s hčerko nekega bogatega trgovec in opeharil »bodočega« tasta zn večjo svoto denarja. Perila so prepeljali v Beograd Pripisujejo mu čez 100 večjih sleparij. Nastopal 'n kot zdravnik, advokat. pov'nar in uodobno. — Poljskim državlinnom. Generalni konzulat, pol jeke republike v Zagrebu poz:va vso poljske državljane, ki so se rodili 1. 1204, da se — ne glede na čas in vzrok njihovega odhoda iz Poljsko privlake najpozneje do 28. febr D. r-»«bno v konzulatu Kukovičeva ul. IR.. TU. nadstropje in sicer med uradnimi urami od 0.—12. ali pismeno v s vrh o registriranja in da hkrati predložijo dok o m en t-1. ki potrjujejo njih istovetnost Državi inn, k! se ne odzove temu vabilu, je osebno odgovoren za neizpolnitev te obveznosti. — Uradnik se je prijavil z,- (Sr n "dne-gn krvnika. Tz Osijeka poročajo, da se je tprne^nji cod-nj uradnik T.-n d vi gor, do mn iz Kranjske «-ore. prostovoldno prijavil RodUču. da bo izvršil justl fikacijo Grruge, če krvnik M^uzner -vsled /aostr Uh honorarjev res no mara priti v Osijek. — Očeta so vrgli pod vlak. Tz Novega Rml-n javljajo; Železniški paznik Jovan Vladin iz Starega Pečejo je tako sl "ho ravnal svojo družino, da g a ni vihče maral. Ko je dne 25. minulega meseca zopet pretopel ženo in odra«V otroke, sta "a n n jstn.ro ;ši sin in zet prijela zvezale in vrgla na železniško progo, k:’or ve je lokomotiva raztrgala na kosce. Brutalna ubijača «tn že pod ključem. — Samomor mladega zdravnika. N .Beogradu se je obesil asistent, medicin .sko-pronedevtičkn klinike dr. Stevan D"mn. "Romun po rodu. Storil je smr! radi bolpgni. g iT. književna tombola. Ponovno o poznrjamo. da sta bili pri prvom žrebn PRfSEŽBM samo samo Zialsroi milom! milom! ZLATOROG TERPEMTIH n ju izžrebani številki 4-5 petinštirideseti in 00 (devetdeset). S tem so bile zadete' tudi vse am-bt Pri drugem žrebanju je bila izžrebana tretja številka, t. j. številka 4 (štiri) in se je s tem pričela igra zn terne. Zato prosi Pokrajinski odbor Ju goslovenske Matice vpo one. ki inna.jonn svojih tombolskih tablicah vse tri navedene številke v eni vrsti, da mu iste vpo šljejo najkasneje do petka, dne G. tm. v svrho razdelitve dobitkov. — Franclja predi Vatikanu. Ker je bil Herriotov nredlog o odpravi francoskega poslaništva v Vatikanu sprejet z močno parlamentarno večino, bodo službene vezi med pariško vlado in papežem zopet ukinjene. — Viharni oblak? nad Balkanom. Zopet so se razpalHa stara nasprotja med Turki in (Trki. Tzgon ekumenskega pa-trijarhn iz Carigrada delo angorske vlade. je silno vznemiril grške patriote. Grčija imia takointnko težke skrbi z begunci. ki so prišli iz Turčije in katerih število raste vedno bolj. Izgon patrijarha je globoko užalil grška čustva in se zdi. da grška .iavnoist enoGušnn zahteva zadoščenje. Nekatere vesti že govore o mož-nosti nove vojne med -Grčijo in Turčijo. P*ir fiočP moiim? Kravi! in pametno {rosjiodarsko delo namesto večnih orenirov 4 v narodni skupščini ho vrgel 8. febr. krogliico v g šjujnjlco I &TABOR79 Lastnik In Izdajatelj; KoujoccJi iTabor«. G!a .iredirh: Vcitoslas Špindler. —. Tiika Marib'>v«t:a tiskarna H. J