DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREICN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 54 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 4TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Evropa pričakuje sploš- Novi gr*ki k™lj dirja 7 Velebusines trdi, da 1 r » r avtomobilom ' Atene, 3. maja. (irski kralj George, ki je šele pred kratkim ' začetkom leta 1938 prišel na presto1, potem ko je bi- odpravljena republika, je Davki za bogate ni spopad narodov la kongres zavlačuje prosperiteto Paris, 3. marca. Sem se poro- včeraj že drugič zadel s svojim r Washington, o. marca- Washington, 3. marca. V torek .je poslal predsednik Roose-vet kongresu poslanico, v kateri tolmači kakšne nove davke za-Phe ■ hteva za bodoča tri leta. V prvi Novi dokazi na razpo« Sin Je »mori} J4,.letstaro 40r000 mestnih delav- , . lv * i mater s kladivom lago o nedolžnosti ča iz Moskve, da se definitivno avtomobilom, katerega sam vo- National Manufacturers A'sso- vrsl\ zahteva predsednik, da se pričakuje splošnega evropskega zi, v drug avto. Pretekli teden ciation je včeraj podala izjavo, vpelje davek na takozvane "sur- ; Itiverbead, N. Y„ 3. marca, j Tu so prijeli IG let starega Fr.' Raynorja. edinega sina 74 let stare Mrs. Annie Raynor, katero je sin ubil s kladivom. Na Tom Mooneya San Francisco, 3. marca. Pred najvišjo sodnijo se nada- policijski postaji j« povedal, da Ijuje razprava glede pritožbe £a je mati napadla, ker je pre- cev opravlja delo skebov v N.Y. New York, 3. marca.—Župan mesta New York, Fiorelo La-Guardia, je razglasil, do se nu- spopada v letu 1938. Vojne, ki je zadel v ulično karo. I)o več- v kateri pravijo zastopniki ka-.pus". fonde korporacij. A ko se Tom Mooneya, ki trdi. da je po *ffoda.j vstal, nakar je šel po lcla- 'ja }ork v ured- bo nastala, se bo udeležila tudi jih nezgod pri teh karambolfh ni' pitalizma in veleindustrije, da vpelie ta davek, tedaj bi odpa- nedolžnem v ječi. Včera j je divo in začel udrihati po gfivi, PoIozaJu- Naročil je 40,-Japonska, in mogoče bodo Še prišlo, je kongres odgovoren, da'se ni-del izredni dav^ ha kaPital in pričal George Miller, zavaroval- matere. Najbrž se je siromaku mestnim uslužbencem, da ostale azijatske države pri tem prizadete. Vojna najbolj grozi od strani Nemčije in od strani Japonske, nikakor pa ne od Italije, kakor nekateri mislijo. Rusi so prepričani, d,a obstoji med Japonsko in Nemčijo tajna zveza, ki -o- Senator Wagner napa da neprijatelje delavske postave Washington, 3. marca. Se- so vrnili v Ameriko časi pros- (lavt'k na izredn« da Moone.v ne ugajajo ameriškim kapitali- skl' osta,ie cistl Preostanek, ka- ni mogel zagnati bombo v paničnim interesom: 1. Walshevi tere*a PnP»ejo v surplus fond.|rado v San Franciscu pred 20 prevzamejo mesta pri vodstvu dvigal v newyorskih nebotični-•j i« • » v . , ki h in da skrbijo za kurjavo v leainjene države ima- tisočerih hišah, iz katerih sood- šli n'a št raj k vsi uslužbenci. Zaman se je župan pogajal z voditelji štrajkarjev. Odnehali niso niti za las. Nasprotno, izjavili so, da bodo poklicali na-daljne uslužbence iz službe v ne-Položaj je jako na- jo ie vedno ogromen kredit pri narodu Washington, 3. marca. Za- narekuje, da kadar udari Ja-'llator Rcbert Wagner iz države ! predlog, ki zahteva, da plačuje-: J a fond korporacij' bi se moral leti. ponska mora udariti tudi Nem- New York, ki je ustvaril v pre-- jo ameriške industrije NRA <>»>daveiti. _ Kongresmam niso «.Mi vemo, da Mooney nika- kladniški tajnik Morgejithau! b„tičniHh Olja ah obratno. Nihče ne more teklem kongresnem zasedanju plače in znižajo delovne ure. m<"' kaj 1)1-1 vo1-11 vpeljati ta da-'kor ni kriv>» je pi.iča, Miller, je naznanil, da je bilo vladno .... pregovoriti mogočnikov v sov-! takozvano Wagnerjevo postavo1 2. O'Mahoney predlog, glasom' xv'ek'toda voditelji demokratov so. ,.(,ko(-.< da mu je ,.eta 1919 tako posojilo v vsoti $1,250,000.000 ..... .ietski Rusiji, da to ni resnica. L korist delavcev, je včeraj go-1 katerega morajo dobiti vsi in-jze ?h ,na dfl° 111 bodo tl,dl povedal McCants. "Mi smo te- podpisano od naroda tekom par „. ,)0ni0CJ.° »)0l,clJe ogiije-Italija nikakor ne namerava| voril pred zastopniki 100 delavr dustrijalci licenco, če pošiljajo vpeljali. Zborovanje kongresa daj natančno preiskali ves polo-'ur. S podpisovanjem posojila "j "'J ZUpa" ' buardia začeti vojne v Evropi na svojo ,kih unij in odgovarjal na na- blago iz države v državo. 3.,'j*e bo sicer nekoliko zavleklo, ažaj in smo S9 preprtf.t|it da 0Uj j(> Zm,.,io op,,idliei toda ob roko. Toda če pride do spopa-. |)ade kritikov te postave, ki so j Ellenbogen predlog, ki zahteva j končno bo le vpeljan davek na namreč Moonesy ni mogel zagna- štirih popoldne so bile knjige da, tedaj se bo Italija pridruži-j Rjavili, da bo najvišja postaVa | zboljšanje razmer v tekstilni jn. j bogate korporacije. la onemu, od katerega pričaku-| Wagnerjevo postavo zavrgla,: dustriji. 4. Predlog Connery - ~ 0-- je največ koristi, bodisi Rusija a,r je proti ustavi Zedinjenih Black, ki zahteva, da se omeji Smrtna kosa ali Nemčija. Italija je mnenja, držav. delovnik na trideset ur na teden, i Smočl -ie P° enoletni hudi hoda bo od bodoče splošne vojne; Wagner je izjavil dobila še več ozemlja in odškod- j govoru, da je omenjena nine kot je dobila po zadnji sve-1 smatrana kot ena najbolj pra- dovftnju ti bombe. Dognali smo le, da že zaključene. delovnik na trideset ur na teden, l t'",ra:L»l v svojem i 3. Robinson - Patman predlog,, le.zni Preminula Marija Papež, la postavaj ki namerava narediti konec po- rojena Pečjak, po domače Gre-ibol i nra- -lov*mju verižnim' trgovinam. | Jurjeva mati. Stara je bila 55 itovni vojni. vičnih postav, ne samo v unij- 6. Predlog, da se omeji oblast 'et\,d°ma , y/\ vasi Sevca, iara Grimmer. jc, včeraj pričal na ljive v dvanajstih in petnajstih namestiti mestne uslužbence v donebnikih. Ze prvi dan Dotedaj ' •'^trajku -'e fl° krvavih je bil delavski diktator. Mooney podpisalo že za $6000,000,000 T 'i'-/ in'm 'U(;lil'.t" • t>mi - , , • , ' , , la kakih 40 moških, katere m bilbngs pa bosta kljub temu vec kot je vlada zahtevala. ()j d()|žjja ostala v zaporih, dokler bo ob- Zanimivo je tudi dejstvo, je' š-Mija' stala ni ša družba cestne ž :lez- izjavil zakladniški tajnik Mor-: ' n• . ,, , .. .. . Newyorcani sami so vzeli vso .. ^ Kfntha,U' da, t"«d,e raje pod- ,tvar filoxofiCno in ,aenkral H. priča, George p.sovah zadolznice, ki so plač- nis() na v,.sti Xoliko huj. nespodobnega obna- Neka druga Evropa še ni videla nikdar ta- J skih krogih) pač pa tudi v vseh najvišje sodpije. 7. Preveliki ^mihel, odkoder je prišla v Ame- ,odniii< da je bi] pravi zločinec letih, kot pa zadolžnice, ki bodo f 'j f" , 'U ° .Cnf° 08°: ko silnega oboroževanja v mir- ,ogih> kj 80 delavstvu naklo- davki na veleindustri.jo. 8. Relif- nko Fed :5ix letK Pok°Jna ■,e Joe Daugherty, nekdanji Tek- izplačane v p tih letih. Menda J'-;' « nem času kot v teh časih. Nem-; njeni. Postava ima najbolj de- na podpora, ki zahteva tisoče članica društva sv. Ane st. saneC( ki je bil pozneje ubit. je vzrok to. ker 15-letne zadolž-, „ • , ! ." . . °P1JU' ln..ne čija, Anglija, Italija, Rusija in | mokratične principe izmed vseh milijonov. 9. Premalo pozorno-! KSKJ. Poleg žalujočega so- »f.............u,............. ......., moiejo uointi niti zdravnika, Pom Mooney zahteva o pro- nice nosijo nekoliko višje obre- Francija kar tekmujejo medse- j postav, kar jih je bilo še kdaj I sti napram ameriškim indu- proga Josepha zapušča štiri si-' stjUn- iz zaporov, ker so pride te- -sli kot 5-letne. bojno. Celo male države kot !iarejenih v prid delavstvu v strijam, ki skušajo oživeti in- nove, Johna, Joseph*. Franka m kom prvotnfe obrRvnave kl.;Vo' Eden izmed vzrokov, Nizozemska, Belgija in Švica /jtdjnjenih državah. trosijo danes milijone več za ar-1 Svaril pa je> da ima p0stava|ški zvezne blagajne in mado kot pred svetovno vojno. j.„esne nasprotnike, ki bodo šli večji davki. -o da morejo dobiti niti zdravil ali druge postrežb', ker ne vozijo elevator.ji. dustrijo. 10. Vedno večji stro-j Antona in štiri hčere, Sister Jo- Mooney" je'bil pr'vot- I j ud je" tako'željno segli' po'vlad- J!"'''*^ voditelj1' U'diJ°: da so vedno iephine-Marie, od reda Domini- „0 obs()j,n ., smrt> toda na pri. nem posojilu je tudi ta! ker je S* ^t'hr V kank, ki se nahaja v St. Mary; zadevanje predsednika Wilsona predsednik Roosevelt razčistil. ^ b„;, d(", toriči na lir a tu ^ j do skrajnosti, da jo porazijo. National Manufacturers As-!(lJ Carmel, Chicago, nadalje, je bi]a njeKOva kazen spreme- finančno vprašanje in se raje',- ! •> \enc(n Priča velike tekmovalne tekme ceni. nimi postavami ali ne. Pravijo, vodstvom Louis L. Ferfolia. b()lezni umr] john Rergoč, sta-Naj bo pokoj niči rahla ameri- Smrtna kosa ie \'čera.j z elevatorji peljalo niz- 1 oni a nu- \ Tr . . . ..... dol okoli poldne da gredo na ko-nujoc na 18U10 Chicasaw Ave. kot smo vcerai sporoči l ie po , , , ka zeml i a Preostalim sorodni- •> -i • • i -i , -n , . t . , , . , . . . ' . , 'y!l(l- toda ko so se vrnili, so motor Wagner, "ali ni bil ze skraj- amen»Ke utanv«, u« m«ia h«-i lwl /'tu">1- 1 ",hUUln . 1 Ranjki je bil samec, star o9 let. tn-letm bolezni preminul rojak ,• . t; , , rf. , ni čas, da smo enkrat naredili: stopiti tudi nova doba za ame-1 kom naše globoko sožalje! | Tu opušča dve nečakinji in več Mihael Mastnak, star 66 let. Sta- nV , , ■., • , j •• i • . pij visoko po .stopnicah, ce so postavo, ki je v korist organi- j nške industrijalce. Razstava v S. N. Domu sorodnikov. Rojen je bil v vasi noval jo na 1197 E. 170th St. !l0(e]j .iti n.( ((o|(. zi ranega delavstva, dočim so bi- -o--Nenavadno zanimivo razsta- žeje, fara Slavina na Notranj- Doma je bil iz Celja na Štajer- ,, „•,,■■ , ... i> • 4 ..M . • ' ' -James Dcutidi icav, ki je jireci- le dosedaj vse postave delane le 1 rva cigareta vo boste imeli priliko videti v skem, kjer zapušča sestro m slcem, odkoder je prišel v Ame- lMl; j, kj -t> jvi s1.(v v korist organiziranega kapita-. Včeraj se .je mudil v Washing-1dnevih od 22. marca do 26. mar- mnogo sorodnikov. V Ameriko riko pred 32. leti. Ranjki zapu- ■ ' ... ' ** ' - university in xnick ^huc, iz a.jla? tonu Ben Ross ki je governer jCa. Slovenska tvrdka s pohist- je prišel pred 37. leti. Pogreb šča tu žalujočo soprogo Rose. z-Ičeh ' »o^VmU z'hst IT Tech višje šole. Tekma se vr-' »Ali nj napoči! skrajni čas, da države Idaho. Mož ni kadil že:vom a. Grdina in Sinovi so na- se bo vršil v petek ob 8:30 z ju- tri hčere. Ivanko, poročeno Mo-[ J'.' |I1'.A<'J ^ed','/-" 'J' ši v omenjeni šoli 15. in 16. mar- v Amerjki niisnmo tudi na 35 j dvajset let. Ko pa je včeraj ob-j j eli za omenjene dneve Sloven- t raj iz pogrebnega zavoda J os. horčič, Kristino, poročeno Ska- P''!.''i^^,'l'.t'U 1|l',1/l1'! ca. Pričakuje se najmanj 5000 milil-onov delaVcev in delamo iskal predsednika v Beli hiši, j ski Narodni Dom, kjer boste žele in Sinovi, 6502 St. Clair pin in Pauline, poročeno Snow. vluidT'di1 T- nrt" zunanjih gostov. Srbske zveze| zanje postave( namesto da bi de- mu je Roosevelt ponudil cigare-,lahko videli najfinejšo razstavo Ave. v cerkev sv. Kristine in na Pokojni je bil član društva ^.^Yn ur <'|,|'L ? škoda, da za in — prižgal. Navzoči senator j bo razstava, lahko čitate v d* jajne trofeje. Največje za"1"; leindustrijcev? škoda, da za in — prižgal. Navzoči senator i bo razstava, lahko čitate v da- ranjkemu ohranjen blag spo- Pogreb se vrši v petek zjutraj j^ta" biido'zahtevuli'1 .i'00 viš"o manje vlada za srbski basketball j amerišk(> deiavstvo že prej ni, Pope, ki .je prijatelj governer j a • uašnjem oglasu A. Grdina in mjuj Prizadetim sorodnikom ob 10. uri iz pogrebnega zavoda"" sip^MU'''Vu" team iz Alliquippa, Pa., ki v le- bi]a ustvarjena enaka postava, že iza mladih let, je bil tako za-j Sinovi. Podrobnosti o tej raz- naše iskreno sožalje! August F. Svetek na 478 E. '1 Uslužbenc-r' dobi v Vo tošnji sezoni še ni bil poražen. Vsem bj bj]0 danes mnogo bolje čuden nad tem, da je skoraj s stavi bomo priobčili ob primer- 152nd St. potem pa na Highland. d-r"o"{ ' ° " ' Milanovič, dijak iz univerze vj __0--_ bo zastonj, ako se prej oglasite Po Hough Ave. vozijo od pon- nagfi Kjoboko sožalje! Geneva, Pa. Mestna elektrika Enako kot v Ohio v prodajalni A. Grdina in Sino- del j ka naprej nove vrste kare, Premalo policistov Importirani zajci Mestna vlada je pravkar pod- dmiVe_e"ivl- Pazite na nadaljne oglase! ki niso niti kare, niti busi. Ime- ck,vdamlska odvetniška zbor- Hterka dospela nujejo jih bus-kare. So kakor mesec. Medtem se pa dogajajo mučni pa tudi humoristični dogodki. Neki sodnijski uradnik je niča je naslovila na mestno piiple/al 21 nadstropij visoko. Enako kot v Ohio Najvišja sodnija države Ne- Država Ohio je dala dovoUe-ipisX'^g^to s"Th'e"Cleveiand j!raske Rjavila da je centra-nje, da se importira iz države Electric Illuminating Co., da bo '/.nana vlada v Douglas cjoun- yi,e rojenice s;) se oglasile ousi, iona mmjo zgorej nape- xb0niU.0 zahtevo, da dobi mesto'.,. ... ' " . irv(1 Missouri 5000 missourskih zaj-jslednja oddajala potrebno elek- praska, neustavna, das, | M]. in Mrs. Gene. ljavo za elektriko kot ulične ka- riov,land V(., poncislov. Res-! ^ Mo^ " cev, katere bodo tekom sezone L iko za vse naprave na pro- ^ volivci glaso,al, z vec.no za-|vpse „a 71 cesti> kjer so zapu- re. Avtomobilih ne vedo, ka- nk>a j(,_ (,H ima clevehnd pre. na Midnijo Mo^a n, bilo gojili v posebnih ograjenih pro-;stcrih ogromne jezerske raz- "•'<>• )otl<'ni y lad m sistem je,sUle zal() hčerkn. Mati in hčer- ko bi vozili mimo teh bus-kar, nialo' polit.ije in v siu£.aju ])(h™ma- žen>ka, k biva ^ štorih v državi Ohio, a proti je-|stave. Councilman Bohn se .ie(J>il za las podoben novi vladi, o U ge nahajati v Glenville bol- ali bi se jim umikali na levo ,nb(, je sjln0 ,/anuidno delo pri. U' J^lstiopju je hotela iti seni jih bodo izpustili. To je'izjavil) kako je bilo mogoče|^teri so volivci v Clevelandu nid) k jer se prav dobro počur',ali na desno. Kot se je izja- k]icali poiicista. Cleveland bi fece1' V Kh}l H,Ihce; . \ U/av<' Prvi poskus, da se dožene, če se'^pisati pogodbo s privatno; glasoval,.lansko leto in katero |Uti> Dekliško ime mlade ma- vil glavni prometni inšpektor, nujl,() potreboval vsaj 300 na.i.)e prišla ze skoro dol. ko se je bodo missourski zajci, ki so ne-'kompanijo, ko ima mesto ven- .ie najvišja sodnija države Ohio;mice je gophie Košmerl. se bo zadeva v nekaj tednih daljnib poiicistov za svojo več- koliko večji od ohijskih, obnesli dar iaslno elektrarno. Utilitet- zavrgla kot neustavno. Važna seja «ama uravnala. Jo Vamost. Toda to bi veljalo v naši državi. ni direktor je odgovoril, da Večje plače j Danes večer se vrši važna se- Vest iz domovine ;r.ad milijon dolarjev letno, in Poročna dovoljenja i mestna elektrarna ni dovolj Hamilton, profesor na uni-'.ia št. 49 SžZ. Bodite vse člani-; Mrs. Mary Zupin, 702 E. 15G. elevelandske blagajne niso kaj Poročno dovoljenje sta dobi- močna, da bi oddajala toliko verzi, .je bil imenovan za rav- ce točno na mestu. Ukrepalo St., je dobila vest iz domovine, preobložene z denarjem, la Mr. George Gerscht, 1561 E. elektrike! natelja mestne bolnice v Cleve-1bo radi piknika, volitve delega- da je umrla soproga njenega Ogromni zrakoplovi 45th St. in Miss Louise Ivan- Prva obletnica landu. Dobival bo $6000 plače tin.j bodo in drugo. brata v vasi Laze, Zgornji Tu- United Air Lines družba, ki čič, 1556 E. 45th St. Mr. Adam V četrtek 5. marca bo ob 6. ;na leto in vse prosto. Zakaj so Volitev delegating bin, kjer zapušča moža Fran- vodi zračni promet med Chica- spomnila, da je pozabila denarnico. Vrnila se je v stanovanje, toda ostala je doma. Mnogi starši ne pustijo svojim otrokom, da gredo v šolo, ker je prenevarno štirikrat na dan korakati po stoterih stopnicah. Mnogi ljudje vzamejo s Zimmer, 1435 E. 175th St., in uri zjutraj v cerkvi sv. Vida: Hamiltonu zvišali plačo, je ne- Podružnica št. 10 SŽZ prav ka jn šest otrok, mater, brata go, Clevelandom in New Vor- H>j ' a/lne' v.i; (jle Ja ,!-i(> Miss Frances Smolič, 1120 E. maša zadušnica za pokojnim1 znano. Najbrž, ker je mestna;prijazno vabi članice na sejo v i in sestro. Bodi .ji raha domača kom, je naročila deset velikih 1c'nia na M°1)nieu ,a na n" 1 71st St. Mr Joe Kutina, 3574 Frankom Gorše v spomin prve i administracija zadnjič dobila [četrtek 5. marca, ker se bodo-zemlja. novih zrakoplovov, katerih vsak poenujo. ^ R. 76th St in Miss Mary No- obletnice smrti. Sorodniki in novih sedem milijonov za stroš-' na tej seji volile delega tin je za V bolnici [ velja $100,000. Vtehzrako- Zdravnik^ svetujejo ljudem, v4k, 3461 E. 113th St. — Bilo prijatelji so vabljeni. ; ke. konvencijo,—Tajnica. Včeraj zjutraj je bil odpeljan;plovih bo prostora za 24 potni- »"j ne hod,J° Prevec P° «topm- srečno! "Mascot" Peta obletnica Kdo1' želi dobre Hedeže za "črički" | * V Sofiji sta bila včeraj obso-S v Woman's bolnico rojak Fer- kov, dočim so dosedanji vozili cah, ker taka hoja vpli va ne- Starši p e v ce v mladinskega I jena dva zarotnika, ki sta hote-1dinaud Nahtigal, 6206 Bonna samo po 10 do 12 potnikov, varno na srce. V snom in ™>te obletnice smr- krasno opereto "Mascot," kate-;z|,ora "Črički" so prošeni, da se la .umoriti bolgarskega kraja, v Ave. Obiski so dovoljeni od 2. Družba je imela tekom lanske-11 Pokojnega Frank Vidmarja ro priredi samostojna Zarja 26. j gotovo udeležijo seje, ki se vr-ismrt. Oba sta bila takoj ustreglo 4. ure popoldne. Rojaku že-|ga leta nenavadno živahen prose bo brala v četrtek ob osmi aprila v S. N. Domu, jih ahkoiši petek 6. marca ob 8. uri i ljena. ilimo dobro in hitro okrevanje, met. Seja čričkov Seja pevskega mladinskega uri zjutraj sv. maša v cerkvi dobi pri članih in članicah sa- zvečer v šolskih prostorih. Mno-sv. Kristine Prijatelji pokoj- mostojne Zarje. Pevski pozdrav g0 važnih stvari je treba reši-• »esa so prijazno vabljeni. ' - Frank Bradach, predsednik, ti,—Tajnik. 7,000 delavk, ki so zaposlene j * 6 oseb je bilo ubitih, ko jej * Pogreb pokojnega angleške-, zbora Čričkov se. vrši v petek v tovarnah za obleke, je v Bos-i bus zadel avtomobil v Cumber- ga kralja Georga V. je veljal ob 7:30 zvečer v navadnih protonu odšlo na štrajk. 'land, Maryland. '$125,000. .storili. I AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 4TH, 1936 i ft AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •in St. Clair Ave. Cleveland. Ohio Published dully except Sundays and Holidays NAROČNINA: Ameriko In Kanado, na leto $5.50, Za Cleveland, po poŠti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta (3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta (3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, (5.50, pol leta, (3.00. Za Evropo, celo leto, (8.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: O. 8. and Canada, (5.60 per year; Cleveland, by mall, (7.00 per year. 0. 8. and Canada (3.00 for 8 months; Cleveland, by mall, (3.60 Xor fl month«. Cleveland and Euclid by oarrlers, (5.60 per year, (3.00 for « months. _Single copies 3 cents. European subscription, (8.00 per year. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 190S, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 54, Wed., March 4, 1936 Članarina in mali darovi 40.25 Skupni dohodki za spomenik in spominsko knjigo, do 14. oktobra 1935 .................................................$4,081.18 1. januarja 1935 v blagajni ............................................... 50.00 Za ledenico ............................................................................ 138.50 Vseh dohodkov do 14. oktobra 1935 .................................. 4,269.68 Skupni stroški do 14. oktobra 1935 .................................... 4,264.52 Preostanek v blagajni 14. oktobra 1935 ..........................$ j.16 "Kanarčki" Podpora siromakom v domovini —STROŠKI— Skupni stroški za igro "Divji lovec" ................................$ 96.92 Godbe, dekoracija in drugi stroški v parku ........................................137.38 Jestvine v soboto in nedeljo, 21. in 22. sept..........................................225.01 Znaki škofa Barage ..............................................................................................................200.00 Dvorane S. N. Doma oba dneva ................................................................................244,03 Double Eagle Bottling Co..........................................................................................................180.80 Skupni stroški .................................................$1,114.14 Spomenik, podstavek, knjiga in drugo ............................$3,150.38 Skupni stroški ......................................................$4,264.52 Bratje Hrvati so končno prišli na človekoljubno in čisto bratsko idejo, da se narodu ne da pomagati samo s praznimi resolucijami, govorancami, protesti in brezmejnim kritiziranjem, pač pa z dejanskim nastopom, z materialno pomočjo, ko sledijo besedam dokazi, da v resnici želijo pomagati svojim bratom v domovini. Gasom poročil iz domovine so bili hrvatski kmetje lan-i sko leto silno prizadeti radi suše in neugodne letine sploh.5 Srčna hvaIa vsem> ki ste l)0" mentarja odobrila ta korak cenili ne samo v sami Hrvatski pač pa tudi v Dalmaciji in vima©ali k lepemu uspehu Bara-jtralnega odbora, mu dala zaup-ostalih krajih, kjer biv^ hrvatski seljak. Beda v mnogih £°ve Javnosti. Letos pa glej- j nico, da je popolnoma prav rav- Knjige pregledane od nadzornega odbora dne 14. okt. 1935. Anton Miklaučič, Frances Ponikvar, Joe Zulich. Anton Grdina, predsednik Marian Kuhar, blagajničarka. Saj vam je že gotovo znano, da imamo Kanarčki svoje seje in svoje odbornike. Naša zadnja seja se je vršila v petek, dne 20. februarja po pevskih vajah. Kot častnega gosta smo imeli spoštovanega sodnika g. F. J. Lauscheta. Sodnik Lausche nam je prav prijazno govoril in povedal, kako ga veseli slovensko petje. Povedal nam je tudi nekaj dogodkov iz svoje mladosti. Tako lepo nam je pripovedoval in tako lepo po domače, da bi ga poslušali naprej in naprej. Naš priljubljeni pevovodja Mr. še-me nam je tudi povedal več zanimivih stvari. Naša Ančka, rediteljica nas Kanarčkov, je podala svoje po- ŠS^KJ Če verjamete al' pa ne Iz Jutrovega je priletelo naslednje skromno, pa zelo nujno vprašanje v stiskah se nahajajo-čega rojaka, ki prosi nasveta in sicer z obratno pošto, ker sicer bi se lahko primerilo, da bi prej Dokaj zastopnikov se je priglasilo k diskuziji, kako in kaj storiti, da se ubranimo najhujšemu zlu, katero bolj in bolj preti človeštvu, to je vojna in fašizem. Zavarovani smo proti ognju in vsem, za kar smo se mogli zavarovati. Sklenjeno, da zastopniki in zastopnice podpi- rajo idejo, da društva pristopi- ročilo in nam pojasnila ""konte- jo k Proti v°ini in fašizmu, ste, ki smo jih razmotrivali na|članarina za Posamezna dru-prejšnji seji. Kontest je sedaj | J'e $5;00 letno>A ali Pf si.dru" v teku in sicer kdor bo v 100 be krajih je nepopisna in poroča se, da v mnogih vaseh nimajo niti semena ,da bi začeli s setvijo novega prideka za le- imenik Ivana Cankarja in Sii-tošnjo sezono. ' monaGregorčiča. Dajmo tudi Akcija od strani ameriških Hrvatov, da pomagajo svoj-1n.iinia, kar zaslužita. Zato klicem v stari domovini, je vsega priznanja vredna. Tako med j^em iz dna duše: Slovenec in posamezniki kot pri bratskih organizacijah Hrvatov v Ame- j Slovenka, vsaj položi mali dar riki, se je razvilo gibanje za denarno pomoč narodu v do-j Cankarju, Gregorčiču na narod-movini. j ni oltar. Mi upamo ter pričakujemo, da bo ta odpomoč obilna,! Darove hvaležno sprejema in izdatna in uspešna. Hrvatov v Zedinjenih državah je do : bodo priobčeni v lokalnih listih, 400,000. Mnogi so premožni, večina pa priprosti delavci, j Marjanca Kuhar, 1123 Addison Tisoče njih je prizadjala depresija, a v zadnjih časih so se|Rd., Cleveland, Ohio. razmere precej na bolje spremenile in danes služijo ljudje; - denar, ki niso videli beliča tekom zadnjih štirih let. Pred vami je račun o dohod- Glavni odbor Hrvatske Bratske Zajednice, katera brat- kih in stroških Jugoslovanske-ska zajednica šteje nekako 70,000 članov, je odglasoval pri | ga kulturnega vrta, odnosno svoji zadnji eksekutivni seji, da se pošlje $5,000.00 podpore i Baragovega spomenika. On je siromašnim bratom v domovino. Toda glavni odbor se ne |bil tista sila, ki je potegnila voz drzne, da bi sam poslal to svoto v domovino. Odrejeno je bi-j Kulturnega vrta iz blata, da je lo spošno glasovanje članstva, ki naj se izreče, če sme H. B. bila tako oprana čast Jugoslo-Zajednica poslati to svoto v domovino ali ne. To se bo iz-;Vanskega kulturnega vrta pred vršilo, potom splošnega glasovanja, kar bo seveda vzelo naj- j Američani in sploh vso javno-ma-nj dva meseca, predno se bo zvedelo za rezultat glaso- stj0. Račun je precej dolg, sevanja. ... I stavljen je tako, kakor smo pre- mo, da združeno delujmo za spo-j nal, ko je povabil nadškofa dr. Rozmana ter poslal denar za potne stroške. Sklep zbornice je bil, da tega ne priobča v javnosti. Am pak sedaj pa mnogi vprašujejo: kje so računi? Zakaj se jih ne priobči? Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, je o tem razpravljalo na zadnji seji ter nam sedah najbolj pojasnil, zakaj hoče biti član mladinskega zbora in v 50 besedah, zakaj ga posebno veseli biti Kanarček — bo ob naši prvi obletnici, to je 3. maja, prečital svoje pajasnilo na odru in dobil nagrado. Oddane bodo tri nagrade. Sodnika za izbiranje najboljšega pojasnila se j bosta g. Lausche in g. Šeme, torej smo sigurni, da bodo imeli pošteno sodbo. Kontest imamo tudi za prodajo vstopnic. Kdor bo prodal največ vstopnic, dobi nagrado. Za našo prihodnjo sejo nam je g. Lausche obljubil par do- štva ustanove postojanko in se ista potem učleni pri preje imenovani organizaciji. Definitivne-ga glede tega ni bilo sklenjenega. Društva naj to razmotriva-jo, da ne bomo kakega dne presenečeni in se nahajali v okoliščinah in razmerah, kakršne obstoji j o sedaj v Nemčiji ali kjer vlada tiranija fašizma. Društva naj podajajo svojim zastopnikom naročila, katere lahko skupno zastopstvo razmotriva. Jos. Merhar, zapisnikar. IZ PRIMORSKEGA —Reka, jan., 1936.—V reški pokrajini je bilo pred kratkim tozadevni sklep sporočilo pismeno, da prej ne bodo dali kakih j bitkoV) za katere mu bomo zelo prispevkov, dokler ne bo raču- j hvaležni. V imenu vseh Kanar-nov. Te govorice so bile tudi j £kov drugod, ter je zvenelo, kot da bi1 Lauschetu utegnilo biti pri odboru radi ra-! zahValo izrekamo g. Lauscrtetu j nam, da najamejo nova posoji-1 ozdravel, posebno če bi mu jaz osebno prinesel odgovor. (Tako bi namreč rekla Travnikova Ančka). "Dragi Jaka! Nekaj Te bom prosil in Te tudi prosim, da mi ustrežeš in mi daš recept in nasvet v moji hudi stiski. Mene namreč kašelj tako mar-tra, da mi ni več za prestajati.. Poskusil sem že vse, kar mi je kdo nasvetoval, toda nič ne pomaga. Zato se sedaj obračam na Te, kot na zadnjo in najbolj gvi-šno inštanco, ker v Tebe imam vse zaupanje. Pa da boš vedel, najbolj me badra ponoči, kadar se vležem v postelj. Ne odlašaj z odgovorom in če mi bo Tvoj recept pomagal, Te bom še drugim priporočil. Plačali Ti bomo že, kadar ozdravimo in če. Torej, da veš, da ne bom čakal en mesec Tvojega odgovora. Te pozdravlja Tvoj Anton Vatovec, bolan. * * * Ljubi moj Tone! — Zadel si v tarčo, ko si našel v srcu zaupanje do mene. Lahko Ti pomagam na več načinov in Ti tudi bom. Pa predno začneš jemati moje nasvete, si zapiši za uho to, da so to samo nasveti in ne recept, ker receptov nimam pravice dajati v državi Ohio. In če bi Barbič zvedel, da sem Ti dal recept, bi takoj letel na kravavo rihto, če se ne bi mar še sam name obrnil za pomoč radi polomljenih fedrov v glavi. (Veš Tone, Barbiču samo sv. Katarina lahko še pomaga, če bi se ji priporočil. Pa pu,stimo Barbiča in preti p- ,. . , ., t , . . .. , iljimo zdaj Tvoj kašelj. Veš j se zahvaljujem sodniku g. na posebni seji pokrajinske u-| . ___, . ^ ■ . , , i , . , „ . v L ] !• • u-- ione, jaz vem kaj se pravi ka- schetu m obisk. Prisrčno prave dovoljeno raznim obci-■ „ • čunov kaj narobe. Ker je pa j in g gemetu ker sta prevzela za označeno društvo za to prispe-1 sodnike našega kontesta. Po-valo denar, je popolnoma opra-|zdrav od vseh Kanarčkov! Annie Magdalene, preds., vičeno do računov in upraviče-j na so vsa druga društva in po-j samezniki, ki so tozadevno pri-j spevali. Radi tega se priobča j la, nekaterim celo za milijonske zneske. Med drugimi je tudi ilirsko-bistriška občina, ka- šelj. Se reče, mislim reči,, da vem, kaj se pravi imeti kašelj. _ , (n - račun, da se ne bo potem natol- Pet tisoč dolarjev je malenkostna svota za brate Hrva- jemali denar. Vsak nabiralec ceValo ter koga sumničilo. Zbor-te v Ameriki, ki so včlanjeni pri Hrvatski Bratski Zajedni-jc označen koliko je nabiral, in' Ed. Zabukovec, podpred., Julie Bartol., tajnica, Albina Kodek, zapis. -o- Bi Ti videl, kaj je delal moj tajprajtar, ko sem pripeljal z ja- ,, . . , ,. ,,..., ge kašelj in sem moral vselej, ten je dovoljenih nadaljnjih , . ... , .... ! „.. ' ft .. ... . predno sem zakasljal, prijeti za ci. Eksekutivni odbor H. B. Z. je odglasoval $300.00, da se zagovarja morilce jugoslovanskega kraja, ne da bi vprašal t dotična svota, ki jo je nabral a ali oni niso označene poimen članstvo. Iz nekako enakih virov se je poslalo $3,000.00 visij0> pa£ ]e koliko je nabral, ker Francijo za zagovornike morilcev v Pariz, nakar je franco-' ska sodnija zavrgla na ta način podkupljene zagovornike morilcev in imenovala druge zagovornike atentatorjem, kateri zagovorniki so bili plačani od francoske vlade. Če se torej nabere skoro $5,000.00, da se zagovarja ljudi, ki hodijo okoli z revolverji in strojnimi puškami ter streljajo ne samo svoje domače ljudi, pač pa tudi prijateljske zastopnike francoske republike, zakaj ne bi imeli bratje Hrvati stotisoče dolarjev za svoje stradajoče rojake v domovini! Svota $5,000.00, ki je nastopila tako mučno pot splošnega glasovanja med članstvom H. B. Z., ne bo med 50,000 stradajočimi seljaki storila ničesar uspešnega. Deset centov pride na enega seljaka. Dovolj bo za tobak za en teden. Tozadevno želimo poklicati bratom Hrvatom v spomin, kaj so bratje Slovenci naredili v letu 1919, ko je bila v Sloveniji največja beda in pomanjkanje, takoj po zaključku svetovne vojne. Tekom kratkih treh mesecev so naši ljudje na prizadevanje "Ameriške Domovine" nakupili in odposlali v domovino nič manj kot 4,500 ogromnih zabojev blaga, v vrednosti dveh milijonov dolarjev. To je bilo darilo ameriških Slovencev svojcem v domovini ob času, ko so naši ljudje najbolj potrebovali vse, živež, blago in druge potrebščine. Par pozivov na narod je prinesel tako obilno in človekoljubno pomoč narodu v domovini, brez vsakega "glasovanja." Odločili smo se takoj in imeli tudi uspeh. Našim ljudem je bilo pomagano za najmanj eno leto v njih najhujši stiski. Enako naredijo lahko danes tudi bratje Hrvati.' Namc-j*kc ljubljanskemu nadškofu dr sto, da bi njih voditelji pridigali po shodih sovraštvo in raz-1 Gregorij Rozmanu. Odbor je prtijo v politiki, naj pridigajo gospodarsko pomoč za svoje »adškofa povabil, ter zato po-siromašne rojake. Mi smo iskreno prepričani, da se bo hr- obkstil Rev. Omana, ki je stvar vatski narod odzval in prispeval ne samo $5,000.00, kar je tako «pretno izpeljal. V prvi kaplja v morju bede in pomanjkanja hrvatskih seljakov v polovici avgusta prošlega leta, domovini, pač pa bo hrvatski narod prispeval najmanj mi-j lijon dolarjev, kar pomeni $2.00 na posamezno osebo izse-i ljencev v Ameriki. To bo uspešna in človekoljubna pomoč stradajočim v domovini. Ne samo z besedami, z dejanjem jc treba pomagati! Kadar boste imeli, bratje Hrvati, v sebi zavest, da ste žrtvovali tudi za stradajoče v domovini do skrajnosti svojih zmožnosti, dvignite besedo protesta v politiki! S pet tisoči dolarjev za siromake ne morete pokriti pet tisoč dolarjev za proti-domovinsko politiko! .DOHODKI OB VELIKI SLAVNOSTI BAKAGOVEfM DNE 21. IN 22, SEPT. 1935 imena so bila že prej priobčena in so priobčena tudi v Spominski knjigi. Kar je tajnik prejel ali nabral je priobčeno, tako da dalje označen posamezno tisti, ki je dal $5.00 ali več, ter so v skupni svoti označeni tisti, ki so dali manjše s vote. Društva pa so označena vsa, razen Newbur-škega okrožja, ki so nam dali kar skupno svoto kot j«' vidite v računih. Po zaključku računov 14. oktobra 1935, katere je pregledal in podpisal nadzorni odbor, smo še prejeli od new-burškega okrožja $83.29; nekaj imajo pa še v blagajni ter nam izroče kadar bo potreba. Računi bi morali biti predloženi javnosti že davno prej, to .je, ko jih je odobril nadzorni odbor in potem zbornica. Da se jih ni, so bili gotovi vzroki. V prvi vrsti je bila zadeva, da je centralni odbor (predsednik, tajnik in blagajničarka) odobril, da se pošlje denar za potne stro- je prejel naš Omana pismo, odbor da je od Rev. nadškof Skupni dohodki od društev in posameznikov ..$2,540.53 V soboto 21. sept. '35 pri igri "Divji lovec" za vstopnice V nedeljo 22. sept. 35 na slavnostnem koncertu vstopnico 1'ivskili tiketov prodanih ob dneva Z.nakl alioia Barage.......................... .... .... ............. Povrnjeni denar ................,................................................... Prodane knjige ......................-............... 437.90 400.50 105.70 i'0J..80 25.00 S 0.00 končno le privolil v to, da gre v Ameriko na našo proslavo, le denarne zadeve ne dovoljujejo tega, kar je umevno. Domovina je revna in niti cerkveni dostojanstveniki ne razpolagajo z denarjem. Zato je naš odbor takoj rešil, da če smo že povabili nadškofa semkaj, da bomo ludi toliko genllmani, da mu lo omogočimo, ter mu pošljemo denar niča seve ve, a javnost pa ne in tako bi trpeli odborniki na poštenju kot sem že omenil. 370,000 lir posojila, ki pa je za nekaj let, to se pravi, odkar je prešla uprava^v italijanske ro-| ke, obremenjena s posojili, ki 1 gredo baje v milijone. Vendar pa nima niti Bistrica, še manj pa Trnovo in ostale vasi od teh Akcija za brezposelno zavarovanje Cleveland, O.—Izčrpki zapis- j posojil nobenih koristi, pač pa Da je bil to najboljši način za|nika »»je, obdržavane 28. febru- J čimdalje večje občinske davke, našo proslavo in najboljši načini^ bedeči : Došlo je precej j Ceste so zlasti v' zimskem času sploh, da se je doseglo to, da je prišel semkaj med nas najvišji cerkveni dostojanstvenik nadškof ljubljanski, o tem sploh ni treba poudarjati. Povzdignil je našo proslavo in povzdignil ugled našega naroda tukaj v korespondence od raznih strank, katera je dala zastopnikom precej razmišljanja. Najnujnejši je bil apel z podpisi mnogih organizacij, da se delavci ponovno odzovejo s protesti na Miss Francis Perkins, delavsko taj- Ameriki kot ga še ni noben od nico v Washingtonu, da ustavi in naših predstavnikov. Zato smo mu zelo hvaležni in pa Rev. Omanu za trud in pa stroške. Glavno pa je bilo to: Ko se je šlo radi škofa Barage, najboljši poznavalci naših razmer trdijo, da vse pisanje in agitacija za Baragovo beatifikacijo in da se Barago predstavi Američanom in našim narodom niso dosegli tega, kar se je doseglo s tem, da se je postavilo v ta vrt spomenika škofa Barage in da je na to slavnost prišel metropolit Slovencev dr. Rožman. Torej iz teh in drugih ozirov je bilo popolnoma na mestu, da se je napravilo ta korak, katerega pa vsak zaveden Slovenec odobrava, razen morda tistih, ki niso imeli za tega visokega gosta niti ene besede v pozdrav in dobrodošlico. Naš namen je bil: Kar da desnica naj ne ve levica. Toda ker je narod dal in nam poveril, pa mu moramo tudi prijateljsko povedati in predložiti račune. Apeliramo na našo dobromis-lečo javnost, da nam priskoči na pomoč, da bo letos dosežen cel načrt za popolen vrt in da bo naš Baraga res v vrtu in da dobita v tem vrtu mesto Ivan Cankar in Simon Gregorčič Vsi nadaljni računi pa bodo priob-za potne stroške. Sklica vati I čeni, kadar se bodo zopet nabra skupaj zato celo zbornico ni bi-|li in jih bo nadzorni odbor ter lo časa, zato se je stvar pustilo| zbornica odobrila. Torej vse je zapisano koliko in kdaj je kdo 'Jul .'m te •• Irogo hrani v ar- razveljavi deportacijsko odredbo napram dvema skupnima lastnikoma restavracije v Oakland, Cal. Neki Ferrero, bivajoč tu 30 in Salito 15 let, ker sta oddala del svojih prostorov v najem osobju nekega delavskega časopisja, ki je tam zborovalo, sta nedolžni žrtvi. Obenem je tudi sklenjeno, da posamezniki, kakor tudi društva, opozere svoje kongresnike, da glasujejo za Kerr Bill H. R. 8163. Dalje senatorje, da glasujejo za na- blatne in skoraj neprehodne, poleg tega, je Trnovo brez pitne vode, ker so vse privatne in javne vodnjake že pred leti zapečatili. Tudi elektrčne razsvetljave, katero bodo imele kmalu skoraj vse vasi, Trnovo še nima, razen malenkostne inštalacije po vasi in v nekaterih javnih lokalih. Kljub temu, da so bile vse te naprave in inštalacije že zdavnaj, v načrtu, menda tudi v proračunu, občanom pa že neštetokrat obljubljene in zagotovljene, do danes ni še ničesar storjenega v tem pogledu. Reka, januarja, 1936.—V re- tajprajtar, ker sicer bi ga bil lovil po St. Clairju. Torej zdaj je pa tudi Tebe prijelo, Tone. Aha, saj je prav take. Namreč mislim, da je prav, kar se tiče starosti in let. Nikar ne misli, da Ti privoščim. Saj veš, kako sva bila zdrava prvih 21 let. Ali se še spominjaš, ko smo enkrat ležali v snegu tam za Dravljami nekje in s krigsmaršadjustirengo tri ure skupaj in prav na golem snegu, pa še kihnil ni noben. Samo hornist Pust, če se še prav spominjam, je nekaj krehal, pa se je bil prehladil, ko je golorok : nesel župo iz kuhinje, j Kaj ni bil kerlc tisti Pust! Še dobro se spominjam, ko je prišel neke mrzle zimske noči domov v kosamo in vlekel z eno roko za seboj iberšunk, z drugo pa montel, bos je bil in čevlje je imel obešene čez ramo, kot bi silil na sv. Višarje. Dobro, da je imela sosednja kompanija takrat vahto, in smo si bili s fan- ško pokrajino, kot tudi v Reko ti na roko, da smo ta armadni samo, se je v teku let priselilo veliko število Italijanov iz no- i črt S 2969. kot je. namreč d;i se /.n nekaj t ■}. -i . kvari ne daje v javnost. Zbornica Kulturnega vrta je na hivu. i januarski seji brez vsakega ko Jože Grdina, tajnik. Sprejem omenjenega zakona bi ščitil na tisoče družin, katere bodo uničene, ako se deportacijskega n.ačrta ne ustavi. V pretres se vzame tudi va-bilo sedmih vodilnih organizacij, katere sklicujejo kongres v Clevelandu za brezposelno in starostno zavarovalnino, 3. maja v Public avditoriju. Sklenjeno, da zastopniki apelirajo na društva, da pošljejo zastopnike na omenjeni kongres proti odškodnini 25c. Zasedanje se začne ob 9 uri dopoldne. V slučaju kake spremembe, bo v časopisju, objavljeno. Prosim društva, da to upoštevajo. Nadalje je korespondenca, ki vabi, da bi se naša sekcija odzvala kongresu v Waahingtonu 2, 3. in 4. aprila, ki bo obdržali v prilog Fuzier Lundeen federalnemu načrtu. Ker vsako posamezno društvo ne more poslati zastopnika, so društva napro ; sena finančno pomagat! naši i sekciji, da ona pošlje enega ali dva delegata. škandal potlačili, da ni prišlo do procesov in slučajnosti. Pa mi- tranjih pokrajin države. Zav-jsliš, da se je takrat prehladil! zeli so vsa boljša mesta in polo-j Kaj še. Malo zabodeno je gle-žaje, pa tudi delavskih družin dal drugi dan dec ol. je brez števila. Vsako poletje J Vidiš, takrat pa nismo kaš-prihajajo novi 'priseljenic/.j./^ko ]jaIi. Prav za prav, saj še ne so razna sezonska in javna dela otvorjena, ko se pa sezona teh del zaključuje ostajajo, kljub vem, če smo smeli brez dovoljenja korpskomande. če se ne motim, je bilo zapisano v dinstre- temu, da so brez dela in brez za- glerna, da je kašljanje dovolje- služka. Od raznih ustanov, zlasti pa od občinskih uprav dobivajo podpore tako, da se preživljajo tudi v času, ko so brezposelni. Naši brezposelni, katerih število se vsako leto veča zaradi priseljencev in drugih neugodnih okoliščin, pa ostajajo brez dela in brez podpor. Nobena ustanova in tudi občinske uprave se zanje ne zmenijo, pač pa jih pošiljajo v Abesiuijo, kjer je baje "za vse dovolj dela in zaslužka" ali pa jih z raznimi predbacivanji pošiljajo čez mejo v "sosednjo državo." --o- Pridobivajte člane za S. D. Zvezo no samo tedaj, če to dovoli gospod hauptman ill se mora vsak pisat k raportu, če bi rad kaš-Ijal, in tudi za koliko časa! Vidiš, Tone, pri Salvation Army pa ni tako strogo. Tukaj lahko vsak kašlja in svoj kašelj lahko spremlja še s harmoniko, če hoče. Le Barbiča vprašaj, Ti bo gotovo potrdil. Jej, kam sem se pa zaklepetal! Zdaj sem pa toliko načeč-kai, da sem čisto pozabil na recept. Ker pa mi je odmerjen določen prostor, Ti bom dal nasvet ali recept jutri. Eno noč boš menda že še prestal. Torej le potrpi in počakaj s kašljem, ker dal Ti boni tak recept, da bos mislil, da je Troj kašelj farno žegr.anje ali vsaj surprise party. — Tvoj prijatelj Jaka. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 4TH, 1936 S KRIŽEM PO JOTROVEM Po Rtmikem Isvlrnlkm K. M»y» "Kdo si V" "Uuuuu — aaaah!" je zaze-hal. Mož se je pač le samo delal, kot da je spal. "Uuuu — aaaah!" je še enkrat zazehal, porinil mojo roko v stran in počasi prilezel ven. Bilo je še toliko svetlo, da sem mu razločno videl v obraz. Niti za trenutek ni spal, to sem koj opazil. Strmel je v mene in se delal zelo zadremanega. "Tujec—? Kdo si ti?" me je vprašal. "Povej najprvo ti, kdo da si!" stojnik osorno . "Z vami je bil zunaj pred vasjo, ko ste nas sprejeli." "Molči! Doma je bil!" . Spet je zapovedovalno govoril. Pa nisem se dal oplašiti, iz-nova sem ga vprašal: "Kje so' možje, ki niso doma v tvoji vasi?" "Ni jih več na vasi." "Povej jim, naj se nikar ne vrnejo!" "Zakaj ne?" "To lahko sam uganeš!" "Molči! Ne bom ugibal." in odšli so. Naša večerja je bila zelo "Tale hiša je moja," je dejal, skromna. Dobili smo posušene "Tako? To mi je zelo ljubo. Mi boš vsaj lahko povedal, kako si na streho prišel". "Po lestvi." "Kje je tista lestva?" "Na dvorišču." "Na dvorišču je ni." Ozrl sem se po strehi in zagledal lestvo ob pregraji. "človek, zaspan si! Čisto si murvine jagode, kruh, buče, pečene na žerjavici, in vodo. Na srečo smo imeli še nekaj lastne zaloge, ni nam bilo treba glado-vati. Medtem ko je Halef pripravljal večerjo, sem prižgal še drugo svečo in stopila sva z mladim Haddedinom v vežo. Haddedin je svetil v veži, sam pa sem zle-pozabil, da si potegnil lestvo za | zel po lestvi na streho in natan-seboj. Tamle je!" I čno preiskal leseni pod. Zavzet je pogledal po njej in dejal: "Tamle — ? Pa res! Čisto zaspan sem!" "Zdrami se pa stopi z menoj !" Prislonil sem lestvo, mož je zlezel po njej pred menoj in odšel iz hiše, ne da bi bil le besedico zinil. Malo prej se je delal In res sem našel štirikotno špranjo v tleh, luč iz veže se jc svetila skozi njo. Segel sem z nožem v špranjo — in dvignil štirioglat pokrov. Skozi to lino se je torej dalo priti iz veže naravnost na streho. Še sem iskal in našel nacl sobo še več špranj in lukenj, čisto dobro se je videlo skozi nje zelo začudenega, ko je zagledal , v sobo, tudi vsako besedo sem tujca pred ,seboj na svoji hiši, koj nato pa je mirno in udobno odkorakal k občinskemu predstojniku, nas pa niti vprašal ni, odkod smo prišli in kdo nam je dal pravico vstopiti v njegovo hišo —. "Kdo je ta človek?" je vprašal Anglež. "Lastnik hiše pravi da je." "In kaj je počenjal tam gori ?" "Delal se je, kot da je spal." "Nič ni spal! Poznam tega lopova! Tisti je, ki se je zunaj pred vasjo ločil od Kurdov in jezdil v vas. Niste ga videli, ker ste imeli posla s streljanjem. Yes!" "Torej imajo ti ljudje gotovo slabe namene z nami!" "Jaz tudi tako mislim. Pa kake?" "življenja nam ne mislijo vze-ti, pač pa našo lastnino." "In ta lopov je najbrž zlezel na streho, da bi pazil, kedaj bomo zaspali. Dal bi bil znamenje, drugi lopovi bi bili prišli ter nam pobrali konje in vse." Tudi drugi tovariši so enako zasodili. V tem se je stemnilo. Eno vprašanje sem še moral rešiti, preden smo legli spat, to namreč, ali se da priti s strehe tudi naravnost v sobo. Zdelo se mi je verjetno in že sem mislil Prižgati tresko, ker nismo imeli druge luči, ko je nekdo potrkal na vrata. Šel sem in odprl. Občinski predstojnik je bil z dvema možema. Prinesli so hrano, vodo in dve sveči. Sveči sta bili preprosto narejeni iz voska in sta dajali le slabo luč. Molče so razpostavili Kurdi sveče, vodo in hrano po tleh. Vprašal sem občinskega predstojnika: "Nekega moškega sem našel na strehi. Ali je res lastnik te hiše?" "Da." "Kaj je počenjal na strehi?" "Spal je." "In zakaj je potegnil lestvo sa - ■boj?" "Da bi ga nihče ne motil v »Panju." "Pa si vendar dejal, da bomo sami!" "P'il jc že prej na strehi. Ni-; cm yedel zanj in tudi on ni veda bo goste dobil." Vedel ie!" slišal, ki so jo spodaj govorili. Zlezel sem spet v vežo, stopil na dvorišče, prijel vranca za uzdo in ga kratkomalo odpeljal v sobo. "Oho —!" je vzkliknil Anglež. "Kaj je?" DVOlt BARAGA REDA KATOL. BORŠTNARJEV ŠT. 1317 Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponik-v&r; nadborštnar Prank Perme Sr.. 1133 Norwood Road; pedborštnar Anton Hlabše Sr., 1082 E. 72 St.; bivši borštnar Matthew Juratovac, 7505 Myron Ave.; finančni tajnik Charles Baznik. 1580 E. 133 St.; tajnik-zapis. nikar Matthew Baznik, 6321 Orton Ct.; blagajnik Martin Dulc, 6416 Carl Ave.; nadzorniki: Ivan Zupan, Joseph Gcrnik. Henry Opalek; sprevoditelja I.ouis Erste in Frank Znidarsich; vratar Frank SkerI; društvena zdravnika Dr. James Seliškar in Dr. Louis J. Perme. Seje so vršijo vsak tretji petek v mesecu zvečer ob 7:30 v stari šoli sv. Vida._ DRUŠTVO DOSLUŽENCEV Predsednik Frank Virant, 1161 Norwood Rd., podpredsednik Martin Kostanjšek; tajnik John J. Kikol, 19012 Mohawk Ave., Tel. KEnmore 9946-W; blagajnik Jos. Markovič; zapisnikar Mihael Klemenčič. Nadzorniki: Martin Kostanjšek, Viktor Peterca in Ja-kcb Braniselj. Zastavonoša Frank Hitti. Zdravniki: dr. Kern dr. Oman in dr. Perme. Zastopnik za letno konferenco SND in za Klub društev SND Frank Virant. Zastopnik skupnih društev fare sv. Vida Mihael Klemenčič. Društvo "Doslužencev" je na dobri finančni podlagi. Ima nad $5000 premoženja, plača S7.00 na teden bolniške podpore in priredi časten pogreb umrlim članom z udeležbo vseh članov. Asesment je samo $1.00 na mesec. Društvo zboruje vsako 4, nedeljo v mesecu v starem poslopju v SND. Slovence in Hrvate od 16. do 45. leta se vabi k pristopu. SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Predsednik in pevovodja Peter Sr-rovrsnik, G127 St. Clair Ave.; podpredsednik John Cerar, 5819 Bonna Ave.; tajnik Fr. Kuret, 1246 E. 59 St.; kolektor Fr. Jaklič, 6514 Edna Ave.; blag. Joe Marinko, 1234 E. 74 St.; arhivarja: W. Frank in J. Polz; nadzorniki: Josephine Maček, Elizabeth Stu-cin, Theresa Gorenčič; zastopnik združenih društev Frank Prijatelj. Pevske vaje društva se vrše vsak torek in petek, mesečne seje vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v stari f;oli sv. Vida. Iz življenja naših pionirjev UREJUJE A. G. DR. SV. ANTONA, ŠT. 138 C. K. of OHIO Predsednik Jos. Meglič, podpredsednik John Hrovat, finančni tajnik Anthony C. Skuly, 1174 E. 74th St., zapisnikar in bolniški obiskovalec Jos. Perpar. 5805 Prosser Ave., blagajnik Frank Turek, 985 E. 65th St. Nadzor, niki: Jos. Hrovat, John Hrovat Jr., Jas. Kostanjšek. Redar Frank Mrhar. Vratar in zastavonoša Anton Grego-rač. Duhovni vodja Rov. B. J. Po-nikvar. Zdravnik dr. J. M. Seliškar. Zastopniki za Jugoslovanski kulturni vrt; Jos. Perpar, John Hrovat. Zastopniki združenih društev fare sv. Vida: Frank Turek Frank Skrab. — Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v stari šoli sv. Vida. Člani se sprejemajo od IG. do 60. leta. SLOV. SAM. POD. DRUŠTVO LOŠKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1102 E G4th St.; podpredsednik Frank Nelc; "Storite tudi vi tako, sir! Kaj-I tajnik John Znidaršič, 6617 Schaeffer Ave.; blagajnik in zapisnikar Joe m Snyder. Računski "nadzorniki: John Sterle, Louis Koren, John Mlakar, Za sprejem novih članov so opravičeni vsi slovenski zdravniki. Društvo" zboruje vsako 4. soboto v mesecu v S. N. Domu, št. 4, staro poslopje. Društvo plačuje $200 posmrtnine in $7.00 bolniške podpore na teden. Asesment $1.00 na mesec. Sprejme se nove člane od 16. do 45. lota s prosto pristopnino in bolniško preiskavo. SLOVENSKO SAM. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA Predsednik Joseph Lekan; pod-' i predsednik Domen Blatnik; prvi tajnik Frank Blatnik, 8906 Union Ave.; drugi tajnik in zapisnikar Frank Papež St., blagajnik Matt Zupančič, 3549 E. 8lst St;nadzorniki: Frank Muln, Anton. Škrl, Ladislav Volčanšek. Zastavonoša Joseph Miller. Zastopnika za SND v Newburgu: John Perko in Joe Miller. Zastopnika za SND v Maple Heights: John Peskar in John ti konje so Kurdi najbrž vzeli na muho. Zunaj v veži je lina v stropu, skozi njo se pride s strehe v vežo. Kurdi bi bili počakali, da zaspimo, oni lopov na strehi bi jim bil odprl vrata in lepo mirno bi bili odšli z našimi konji!" "Jako dobro! Zelo dobro!! Pojdem po svojega konja!] Yes!" Tudi vsi drugi so se strinjali z menoj. Zastrli smo okno in spravili konje v sobo. Nato sem nesel še Dojana na streho, če bi Kurdi prišli, bi našli dvorišče prazno, na streho pa tudi nihče ni mo- ^ Zastopnlka za Slovensko Solo; gcl, tam je stražil Dojan. Bill I ,j0)ln Pcrko in Joseph Miller. Za- ' stopnika za skupna društva fare sv. DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO) Predsednica Julija Brezovar; podpredsednica Mary Grdina; prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave.; blagajničarka Katarina Perme; druga tajnica Mary Bradač; odbornici: Mary Škulj in Ana Erbežnik. Nadzornice: Louise Pikš, Genovefa Supan in Jennie Brodnik. Vratarica Frances Kasunič. Bolniška nadzornica Louise Pikš. Zastopnice združenih društev fare sv. Vida: Mary Pristov, 1:30 popoldne. Društveni asesment se Cecilia Skrbeč; zastopnice za Jugoslovan;. kn Kulturni vrt: Mary Stano-nik in Johana Gornik; zastopnica za Klub društev SND: Mary Stanonik; zastopnica za konferenco SND: Mary Stanonik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v stari šoli sv. Vida. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Joseph Ponikvar, 1030 E. 71 St.; podpredsednik Frank Turek; finančni tajnik Rudolph Otonicar Jr., 1110 E. 66 St.; zapisnikar Lawrence Bandi; blagajnik John Melle; nadzorniki: Anthony j. Fortuna, Anthony Klancar, Mary Salamon. Seje se vrše vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali več zastopnikov in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnico se pa vljudno prost da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah. DR. SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ Predsednik Frank Habich, 6310 Carl Ave.; podpredsednik Ant. Strniša, tajnik A. J. Fortuna, 1093 E. 64th St., blagajnik Anton Korošec. Zdravniki ar. J. M. Seliškar, dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme, dr. A. J. Perko, dr. A škur in dr F. j. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 55. leta in, se jim nudi štiri vrste zavarovalnine od $250 do $2000. Bolniška podpora znaša $7 ali $14 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do IG. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna se naj po pravilih Jednote. dd smo varni. Po večerji smo govorili o načrtih za bližnje dni. V Amadiji za take pogovore ni bilo časa, potoma pa tudi ne, ker se nam je mudilo. Najvažnejše je bilo vprašanje, kod bi srečno prišli nazaj k Tigrisu in ob njem k Haddedinom. "Najkrajša je pot skozi deželo Jezidov." je menil Mohamed Emin. "Po tej ne smemo," je ugovarjal Amad. "Videli so me in ■ ! poznajo me. | "Ta pot tudi zato ni varna," i sem dejal jaz, "ker ne vemo, kaj j jc mosulski mutasarrif poročal! v Stambul. Naravnost v Mosul ne smemo." "Torej se moramo Mosulu izogniti in na razpolago sta nam samo dve poti," je razlaga Mohamed Emin. "Ena pelje skozi deželo Tijari, druga pa ob Velikem Zabu navzdol." "Obe sta nevarni. Pa rajši bi si še izbral pot na jug ob Velikem Zabu, čeprav pridemo po njej v deželo Abu Salmanov." Zedinili smo se torej na to pot in sklenili, da bomo potovali v G umri in Lizan in nato ob Zabu navzdol. Presekali bi ovinek, ki ga naredi Zab proti jugovzhodu v deželo rodov Širwan in I Zibar, jezdili črez gorovje Tura Gara in Hair in prišli k reki; Akra. ter ob njej spet nazaj ki Lovrenca: Lad. Volčanšek in Frank Mulh. Zastopnika za kulturni vrt: John Perko in John Kic. Duhovni vodja Rev. Oman in .Rev. Slapsak. Društveni zdravniki dr. Perko in dr. Folin. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND. SLOV. SAM. DR. SV. ANTONA PAD. V NEWBURGU Predsednik Joseph Globokar; podpredsednik Frank Kokotec; tajnik Louis Hoclievar, 9914 Elizabeth Ave.; blagajnik Frank Marinčič; nadzorniki: Anton Hrovat, Frank Perko, Frank Jazbec; zastopnika za SND: Frank Kokotec, Anton Russ; zastopnik za SND v Maple Heights: Anton Skufca. Društvena zdravnika: dr. A. J. Perko, dr. J. Folin. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v S. N. Domu. DRUŠTVO SV. NEŽE, ŠT. 139, C. K. of O. Predsednica Mary Ivane; podpredsednica Frances Baraga; finančna tajnica Jennie Yelltz, 15718 Huntmere Ave, tel. KEnmore 2317-W; zapisnikar ica oLuise Piks, 1176 E. 71st St.; blagajničarka Katarina Perme; vratarica Frances Kasunič; nadzornice: Mary Skuly, Anna Godlar, Mary Otonicar. Seje se vrše vsako tretjo rrp-do v mesecu v stari šoli sv. Vida. Bolne članice naznanite na domu zapis-nikarice. Društvena zdravnika sta dr. L. J. Perme in dr. J. M. Seliškar. Naš slovenski trgovec v Col-linwoodi',, Mr. Anton Gubane, ki ima svojo prodajalno z modnim blagom na 16725 Waterloo Rd., me je večkrat že vabil, naj pridem k njemu, da me predstavi za popis sosedni pionirski družini. Res je prišel čas, ko sem se njegovemu vabilu lahko Odzval. Hvaležen sem mu, ker me je peljal v pionirsko hišo in glejte, ravno s tem hišnim gospodarjem sva se zdaj domenila da sva delala v pajpovni skupaj leta 1898. Ta naš pionir je Mr. John Bajuk in soproga Marija, ki stanujeta na 1230 E. 175th St., kjer se ta par nahaja že nad 32 let. To je takorekoč ena prvih pionirskih družin te okolice, kamor se je naselila pred 32. leti. Takrat tu še ni bilo tlaka-nih cest in ne pločnikov in kadar je bilo deževno vreme so mešali blato do kolen. Naš pionir je doma iz Bele Krajine, vas Božakovo, fara Metlika. Še bolj pa bodo rojaki vedeli, kje je ta kraj, če povem, da je to tam pri Treh fa-rah. Ta kraj je znan daleč naokrog radi svojih treh cerkva, ki stoje druga ob drugi, kar sem nekoč tudi pokazal na filmskih slikah. V" Clevelandu je prav malo Metličanov. Toliko nas je tukaj, pa se jih dobi malo iz Metlike, Črnomlja, Semiča itd. Naj-brže so šli prvi naseljenci v druga mesta .in ostali so šli tje za njimi. Največ Metličanov je v Jolietu in v Pittsburghu. So tudi v Minnesoti in drugod, samo v Clevelandu jih ni dosti. Izmed vseh Slovencev so odhajali Metličani prvi v Ameriko. Naš pionir, Mr. Bajuk, ve povedati, da>so odhajali, iz Bele Krajine že pred letom 1880. In ko je šel on v Ameriko, leta 1890, so mnogi njegovi rojaki prišli že z denarjem iz Amerike. Tudi Mr. Bajuk ni prišel naravnost v Cleveland, ampak je šel najprej v Steelton, Pa., kjer je tudi več Belokrajncev. Oglejmo si malo to Belo Krajino, iz katere prihaja ta naš pionir. Sam sem se svoje dni že mudil nekaj časa tam. Seve, natančno je ne morem popisati, ker nisem študiral njene zgodovine, ampak le toliko, kolikor sem videl pokrajine na lastne oči. Skozi Belo Krajino teče reka Kolpa, ki nekaj časa deli slovensko in hrvatsko zemljo, dokler ne prestopi čisto na hrvatsko stran. Torej bi lahko rekli, da smo Slovenci in Hrvati iz iste zemlje doma, katero deli le reka. Tako pripoveduje tudi Mr. Bajuk, da so imeli polovico vinogradov na hrvatski strani in drugo polovico na slovenski, pa da je bilo iz obeh strani tako vino, da ga nikjer drugje nimajo boljšega. Reka Kolpa jim je dajala finih rib in rakov, a mnogo veselja mladina poleti, ko so se kopali. Mr. Bajuk pravi, da ne bo nikoli pozabil veselih jesenskih dni, ki so se pričeli s septembrom. Takrat je bila zlata doba za pastirje, ko je pričelo zoreti grozdje in sadje. Par pastirjev je ostalo pri živini za stražo, drugi smo šli pa po grozdje in sadje. "O, kako smo veselo ukali, ko smo se vračali domov!" je rekel Mr. Bajuk. (Dalje prihodnjič) ceski zunanji minister Flandi je predlagal, da se takoj skliče eksekutivi odbor trinajstih članov, ki naj tozadevno da Italiji zadnji nasvet. Obenem se je pa angleški minister za zunanje zadeve, Eden, izjavil, da bo Anglija z vso ostrostjo nadaljevala s sankcijami in bo uvedla oljne sankcije napram Italiji, ako se Italija takoj ne poda. Anglija namerava uvesti petrolejne sankcije brez ozira, kaj nameravajo v tem oziru storiti Zedinjene države. Francoski minister Flandin je predlagal, da se sestaneta Mussolini in Haile Selassie glede mirovnih dogovorov. DNEVNE VESTI Zvezni sodnik bo tožen pred senatno zbornico Washington, 3. marca. Kon-gresman Sumners iz Texasa je vložil v zbornici poslailcev obtožbo napram zveznemu sodniku Ritterju iz Floride. Sodnik je obtožen, da je imenoval re-ceiverje za bankrotne kompani-je. Ti upravitelji propalih kom-panij so zahtevali visoke pristojbine za svoje delo. Od teh pristojbin je baje dobival tudi sodnik Ritter svoj delež. Sodnika bo sodila senatna zbornica, potem ko bo obtožen po po- iZVe v slanski zbornici. Od leta 1799 je bilo obtoženih samo 11 zveznih sodnikov. Od teh jih je bilo sedem oproščenih, trije pronaj-deni krivi, eden je pa resigniral. -o- MALI OGLASI POSEBNOSTI Kislo zelje, 2 ft.....................5e Teleti na za golaž ali ajmoht, 2 funta ..................25c Domača mast, 2 funta ........25c Sveži vampi ,2 funta ..........19c Suhe klobase, najboljše, ft. 23c Švicarski sir, ft...................27e Brick cheese, ft...............16 V-jC Ribe brez kosti, 2 funta ......23c Križmanove mesnice 1132 E. 71st St. 6422 St. Clair Ave. Razproda se pohištvo za pečlarje. Vprašajte po 5."uri zvečer na 6907 St. Clair Ave. (54) "Kako to?" je vprašal pred- Zabu. Angležu je bilo vse prav. Pozor! Naprodaj je dobro idoča in moderno opremljena mesnica, v sredini slovenske naselbine. Promet te mesnice je največji v okolici. Izvrstna prilika za podjetnega rojaka. Naslov se po-uradu tega lista. (54) Kanadska vlada nastopila proti Italijanu Ottawa, 3. marca. Minister-ski predsednik Mackenzie King se je včeraj izjavil pred zbranim parlamentom, da je bil govor, katerega je imel Luigi Pe-trucei, laški generalni konzul za Kanado, "jako neprimeren in izven reda." Ako bo Petrucci izustil še enkrat enak govor, tedaj bo kanadska vlada prisiljena zahtevati cd laške vlade, da odpokliče generalnega konzula. Mnogo poslancev v parlamentu je pa že včeraj zahtevalo odpoklic laškega konzula. Baje je generalni konzul organiziral tudi tajno fašistovsko organizacijo v Kanadi. Tekom svojega govora je Petrucci kritiziral Ligo narodov, katere članica je Kanada in protestiral proti sankcijam, ki jih je naložila Liga narodov napram Italiji, češ, da znajo sankcije povzročiti vojno. To je skrajno neslan govor v državi, ki pripada k Ligi narodov. -o- Glasovanje v Maine je demokratično Lewiston, Me., 3. marca. — Star ameriški (politični pregovor je, da kakor glasujejo ljudje v državi Mainet, tako glasujejo po ostali Ameriki. Včeraj so se v republikanskem mestu Lewiston vršile mestne volitve, pri katerih je propadel republikanski župan in je bil izvoljen demokrat Donat Levesque. VSE VLOžNE KNJIŽICE zamenjajte za pohištvo, električne pralne stroje in refrigeratorje. KRICHMAN & PERUšEK FURNITURE CO. 15428 WATERLOO ROAD Odprto zvečer (x) Dr. Anthony L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK v Slovenskem Narodnem Domu 6111 St. Clair Ave, HEnderson 0919 SLOVENSKO KEGLJIŠČE DOAN BOWLING ALLEY JOS. POZELNIK vaš stari znanec, lastnik 10822 St. Clair Ave. Rcjeni prcilčl, naravnost iz dczclc, vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, Sunke, plečeta, loins, izvrsten špeh. Ko-Ijcmo vsak pondcljck in četrtek, (topol jemo na dom vsak torek in petek. Oobite tudi izvrstno goveje in telečje meso po cenah na debelo. H. F. HEINZ VINE ST. WILLOUOHBV, O, Tel. Wicltliffe 110-J-2 Liga narodov na delu za končanje vojne Geneva, 55. marca. Sankdjski odbor Lige narodov je predlo- "MOJ DRAGI MALI SINČEK SEDAJ JE KOT MALI SPAČEK "Bil Je zelo suh in ni imel nobenega •ipetita; nič več nisem vedela it a j mi |c storiti." Matere pravijo, Trjnerjevo greuka vino jo ravno pravo zdravilo za suho, potihnili jene otroke. Njega vsebina so najboljšo snovi, ki jili je zdravstvje-im veda iznajti uiogla za odpravo zaprtja; slabega apetita, glavobola, izgube spanca, plinov, slabega diha, nečiste kože in sitnosti v zvezi s prebavnimi nerodnostmi. Prijetno za pi- žil diktatorju Mussolini ju dobre j^f adl'a" iko nemudoma preneha pogoje, '/. vojno v Afriki. Na drugi strani pa jo Liga narodov zagrozila, da bo poostrila sankcije napram Italiji, ako Mussolini ne neha takoj z vojno. Fran- THINER'S ELIXIK OF MTTEH WINE Joseph Trincr TO AirČBTŠtlA DO'IOVf^A. MAfcČfe 4TTT, 193 KZ? ___________ . A A K K MORSKI RAZBOJNIK A. ft. a a WA "Prav veseli ms, da imate take občutke," je rekel Blood. "Ampak jaz pa jih prav nič ne delim z vami. Vem namreč, da če bi bili ti piratje prišli danes, mesto da so prišli že včeraj, da bi imel jaz danes hrbet prav tako sesekan kakor ga ima Jeremy Pitt. In v tem slučajih, kje bi bil genij, ki bi bil Špancem prekrižal račune?" "Kaj bi govorili zdaj o tem!" "Treba je, polkovnik, dragec! V svojem življenju ste zagrešili marsikatero neusmiljenost in zlodelo, zato vam je potreben nauk, ki ga boste pomnili, za blagor onih, ki bodo morda prišli za nami. Tamkaj spodaj leži Jeremy Pitt, čigar hrbet ima vse mavrične barve; ubogi dečko ne bo spet stari fant še najmanj mesec dni. In če ne bi bilo Špancev, bi bil zdaj morda že mrtev in jaz ž njim vred!" llagthorpe je stopil korak naprej. Bil je visok, orjaški mož, krasnega obraza, ki je svedočil o njegovi dobri vzgoji. "Kaj pa izgubljaš besede nad tem prascem!" je vprašal bivši oficir angleške kraljeve mornarice. 'Vrzimo ga preko ograje, da bo že enkrat konec!" Polkovnik je izbuljil oči. 'Kaj, pri sto hudičih, pa misliš s tem?" llagthorpe mu ni odgovoril, zakaj zdaj se je vmešal Wolver-stone, ki je bil manj usmiljeno razpoložen. "Potegnimo ga na jambor!" je zavpil z jeznim glasom, ki je našel zadovoljiv odmev v vrstah ostalih rebelov. Polkovnik Bishop je pričel trepetati. Mr. Blood se je obrnil. Bil je povsem miren. "Prosim, Wolverstone," je rekel mirno, "jaz uravnavam zadeve na svoj lasten način. To je v pogodbi. Dobro je, da se tega spomniš." Njegove oči so ošinile obe vrsti mož, s čemer je jasno pokazal, da misli to povedati vsem. "Jaz želim, da ostane polkovnik Bishop pri življenju. En vzrok za to je, ker ga potrebujem kot talca, če vztra-jete pri tem, da se ga obesi, morate obesiti mene ž njim vred, ali pa grem v alternativi nazaj na obrežje." Blood je umolknil in počakal na učinek svojih besed. Odgovora ni bilo. Možje so stali po-vešenih glav pred njim, s trmo na obličjih. Samo llagthorpe je skomignil z rameni ter se nasmehnil. Mr. Blood je spet povzel: "Dalje morate razumeti, da mora biti na vsaki ladji samo en kape-tan. Tako!" Ob teh besedah se je obrnil ter spet pogledal polkovnika. 'Dasi sem vam obljubil življenje, vas moram—kakor ste slišali — obdržati na krovu kot talca, zakaj vaša navzočnost tu nam bo jamčila o pravilnem obnašanju governer-ja Steeda, da ne bo ukazal streljati na nas, dokler ne odpluje-mo na visoko morje . . ." "Dokler ne . . ," je povzel eden izmed rebelov. "Ničesar več ni povedati, gospodje. Moje ime je Blood — kapetan Blood, če vam je prav, in ta ladja je Cinco Llagas, vojni plen, vzet Donu Diegu de Espinosa y Valdezu, ki je moj ujetnik. Vedeti morate, da sem tudi drugim prekrižal načrte, ne samo Špancem. Tam-le je le stev, komur ni prav, naj se je posluži; kopnina ni daleč." Poleg Jeremyja Pitta, ki pa zdaj ni bil v položaju, da bi bil v pomoč, jih je bilo kakega pol ducata med njimi, ki so se razumeli na pomorstvo. Hagthorpe, ki je bil sicer bojevniški oficir ter se ni razumel na navigacijo, je imel vendar dovolj znanja o upravljanju ladje in pod njegovim vodstvom so se odpravili, da odjadrajo. Možje so potegnili kvišku sidro, razpeli veliko jadro in pod lahno sapico je ladja odjadrala iz pristana, ne da bi se oglasil iz forta en sam strel. Ko so pluli tik obrežja, se je Peter Blood obrnil k polkovniku, ki je bil v paničnem stanju in ki je spet zašel svoje mesto nad odprtino. 'Znate plavati, polkovnik?" Polkovnik Bishop ga je začuden pogledal. "Kot vaš zdravnik, vam zdaj predpišem mrzlo kopel, ki vam bo ohladila vročo kri," je rekel' Blood in ker še vedno ni dobi] nobenega odgovora, je nadaljeval: "Vaša sreča je, da po naravi nisem krvoločen, kakor so nekateri moji prijatelji tukaj. Verja-mite mi, da sem imel dovolj opravka, da sem jim preprečil maščevanje. Sicer pa dvomim, da ste vreo'ni truda, "ki sem si ga nakopal zaradi vas.' Blood je lagal. Bil ni v ni-kakem dvomu, če bi sledil svojim lastnim željam in instinktu, bi bil prav gotovo dal potegniti polkovnika na jambor. Toda bila je misel na Arabelo Bishop, ki mu je narekovala usmiljenje, in zaradi te misli se je zoperstavil svojim tovarišem, pri katerih bi bil zaradi tega skoro izzval upor. Samo temu dejstvu se je imel polkovnik zahvaliti za življenje, da je bi! ijen stric, dasi ni polkovnik niti izdaleka slutil pravega vzroka usmiljenja, ki mu ga je Peter Blood izkazal. "Dal vam bom priložnost, da boste plavali na breg," je nadaljeval Peter. "Obala ni oddaljena več ko četrt milje in z dobro srečo jo boste gotovo dosegli. Pri Bogu, saj ste dovolj debeli, da vas voda drži. Torej, na noge! Nikar ne oklevajte, kajti čim dlje boste oklevali, tem dlje boste morali plavati, in v tem dučaju sam vrag ve, kaj se vam utegne primeriti. Pri teh ljudeh uživate pač toliko ljubezni, kolikor je zaslužite." Polkovnik Bishop je prevladal svoje občutke in vstal. Neusmiljen despot, ki ni v vseh teh letih vedel, kaj se pravi, obvladovati samega sebe, je bil po iudnem in ironičnem naključju usode prisiljen izvajati obvladovanje v trenotku, ko je v njem kuhala jeza, kakor še nikdar prej v njegovem življenju. Peter Blood je dal kratek ukaz, nakar je bila potisnjena preko ladijske ograje Wen nad vodo deska ter pritrjena ob ograjo. "Ako vam je torej ljubo?" je rekel Blood, zamahnil z roko ter se ironično priklonil. Polkovnik je pogledal v njegove oči ter videl peklo v njih. Nato pa, ker je videl, da ni med-temi ljudmi nikogar, ki bi mu pomagal, je odločno sezul čevlje, slekel suknjo, vrgel vse skupaj na krov ter splezal na desko. Za trenotek je tam gori postal ter z grozo pogledal v vodo, ki je pluskala ob ladij in trup kakih pet in dvajset čevljev pod njim. "Kar naredite kratek izpre-hod, polkovnik, ljubček," je rekel neki glas za njim. Še vedno oklevajoč, se je polkovnik ozrl ter videl ob ograji same sovražne obraze, obraze, ki bi še včeraj prebledeli pred njim, zdaj pa so se mu režali ter mu kazali osle. Stopil je še tri korake naprej. dokler ni izgubil ravnotežja ter telebil v vodo. Ko je prišel spet na površje, prhajoč ko konj in hlastajoč po sapi, se je ladja že dokaj oddaljila, pa vendar ne tako daleč, da ne bi slišal posmeha in kletvic, ki so mu jih metali rebeli I preko ograje na njegovo mokro I pot. DESETO POGLAVJE Don Diego de EspinOsa y Val-dez se je zbudil z bolečo glavo iter se zmeden ozrl po kabini, ki je bila osvetljena po sončnih žarkih, ki so padali vanjo skozi okna. Nato je zastokal ter zaprl spet oči, zakaj oblečina v glavi je bila neznosna. Med to bolečino v glavi in zmedenostjo v možganih, mu je bilo nemogoče osredotočiti svoje misli. Nekak občutek negotovosti je povzročil, da je spet odprl oči in zopet pričel pregledovati svojo okolico. Nobenega dvoma ni moglo bili, da leži v veliki kabini svoje lastne ladje Cinco Llagas, torej je vsako čuvstvo njegove bojazni in negotovosti neutemeljeno. Nizka pozicija sonca, ki je sijalo skozi okna, mu je pravila, da mora ladja jadrati proti severu. Nato pa se je domislil alternative. Mogoče je, da jadrajo proti vzhodu, potemtakem , mora biti zdaj pozno popoldne. : Da jadrajo., je vedel, ker je ču-Jtil zibanje ladje. Pa kako to, ; da jadrajo, ne da bi on, kape-| tan, vedel, kakšna je smer: — vzhodna ali zapadna in ne da bi se mogel spomniti, kam so namenjeni ? Njegove misli so šle nazaj na avanturo včerajšnjega dne . . . ali je bilo včeraj? Da, včeraj je bilo, o tem ni dvoma. Spomnil se je svojega uspešnega napada na otok Barbados; vsaka j posameznost je bila zdaj jas-' na v njegovi glavi vse do tre- notka, ko je stopil spet na svoj lastni krov. Tu pa so se nenadoma nehali vsi spomini. Pričel je razglabljati in vrtati po svojih možganih, ko se vrata kabine nenadoma odpro, nakar je uzrl svojo obleko, ki je stopila v kabino. Bila je izredno elegantna španska toaleta iz črne tafete ter srebrnimi verižicami, toaleta, ki je bila prikrojena pred letom dni v Ca-dizu na Španskem in katero je poznal do zadnjega gumba, tako da radi nje ni mogel biti v dvomu. Obleka je stopila od vrat ter se približala divanu, na katerem je ležal Don Diego. Zdaj je videl, da je v tej obleki visok, vitek gentlmen, ki je bil skoraj iste rasti kakor on sam. Videč osuplje oči, uprte vanj, se je gentlman v njegovi obleki do-brovcljno nasmehnil. "Tak ste zbujeni, kaj?" Don Diego je bil preveč zme- den, da bi mogel odgovoriti. Tujec se je sklonil ter .se s j prstom doteknil temena njego-j ve glave, nakar je Don Diego' od bolečine zastokal. "Nežno teme, kaj np?" je rekel tujec, ki je nato vzel Don Diegovo zapestje med palce in kazalec svoje roke, da bi čutil utrip njegove žile. šele zdaj je začudeni Španec izpregovoril: "Mar ste zdravnik?" "Med drugim tudi to," je potrdil tujec, ki mu je še vedno držal zapestje. "Žila bije pravilno in redno," je končno javil ter izpustil njegovo roko. "Nič nevarnega ni." Don Diego se je potrudil v sedeči položaj na divanu. "Kdo, pri hudiču, pa ste?" je vprašal. 'In kaj, za vraga, delate v moji obleki in na krovu moje ladje?" Oni je dvignil obrvi, na njegovih ustnih se je pojavil nasmeh. "Zdi se mi, da ste še vedno v deliriju. To ni vaša ladja. To je moja ladja in to je moja obleka." "Vaša ladja?" je vprašal Don Diego, čedalje bolj osupel. "Vaša obleka?" je pripomnil. "Ampak . . . potemtakem . . ." Ves zmeden ga je pričel gledati. Nato se je pričel ozirati po kabini, kjer je videl same znane predmete. "Mar .sem blazen?" je končno vprašal. "Na vsak način je ta ladja Cinco Llagas." "Tako je — Cinco Llagas je!" "No, torej . . ." Španec je postajal vedno bolj zmeden. "Valga me Dios!" je vzkliknil kakor človek, ki si ne ve pomagati. "Mar mi hočete tudi povedati, da ste vi Don Diego de Espinosa?" "Oh, ne, ne, nikakor! Moje ime je Blood — kapetan Blood. (Dalje prihodnjič) A. GRDINA in SINOVI PRIREDI PRVO RAZSTAVO PO HIŠTVA ZA DOM (HOME FURNISHINGS EXPOSITION) novica je prišla na dan! Po več letih načrtov in pripravljanja, firma A. Grdina in sinovi naznanja prvo razstavo enake vrste, ki je bila še kdaj prirejena v Clevelandu, morda v deželi od katerekoli sploh tvrdke s pohištvom. Ta razstava pohištva se bo obdržavala 22. do 25. marca v avditoriju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Ave. Obstojala bo iz petih, popolnoma opremljenih sob, — tipična primerjava domov, katere smo opremili v zadnjih par letih. Ta vzorčni dom vam bo pokazal nove misli in ideje v pohišjvu in sicer v pohištvu, ki pomaga napraviti vsak dom udobnejši, prijetnejši, privlačnejši in krasnejši, kot se je sploh kdaj mislilo, da je to mogoče napraviti. Dodatno tem opremljenim grupam sob, bo pokazano na razstavi mnogo drugih reči, ki so potrebne, da je današnji dom udobnejši in privlačnejši, kot tudi, da se zmanjša delo in sitnosti. Mnogo vas se bo čudilo, zakaj da naprav-ljamo to razstavo v Slovenskem narodnem domu, mesto v naših trgovinah. Naš vzrok je ta, ker želimo, da obiščete fo razstavo brez vsake obveznosti, da bi kaj kupili. Da se vam bo izplačalo obiskati to razstavo, smo pripravili vse potrebno, da bo vsak večer te razstave drugačna zabava in privlačnost in sicer po sledečem redu: V nedeljo 22. marca — čarovniška predstava. V pondeljek 23. marca filmske slike. V torek 24. marca — večer presenečenj. V sredo 25. marca — ženska modna razstava. Popoldanske posebnosti se bodo sporočile pozneje. Vstop k razstavi bo samo z vstopnico, toda vstopnice se lahko dobe v katerikoli naši trgovini, zastonj. (Vstopnina brez vstopnice bo 15c). Te vstopnice vam omogočajo tudi dobiti vsak večer kako lepo darilo zastonj. Ta darila bodo ogla-ševana v tem listu vsak dan tekom razstave, od 22. do 25. marca. Prepričani smo, da boste hoteli obiskati to razstavo vsak dan, ker vsak dan bo drugačna zabava ali podučna privlačnost in lahko vrhu tega dobite še zelo vredno darilo. Obe naši trgovini sta odprti zvečer vsak pondeljek, četrtek in soboto, da lahko tako vsak dobi.vstopnico dovolj zgodaj. Pridite in ši jo preskrbite. Povejte svojim prijateljem o tej razstavi. Naj tudi oni pridejo po vstopnice. In zapomnite si prostor, čas in dan, — Slovenski narodni dom, vsak dan, začenši v nedeljo 22. marca do 25. marca, od 2 do 11 pop. Spominki za vsakega. A. GRDINA jn SINOVI 6019 ST. CLAIR AVENUE . 15301 WATERLOO ROAD VrxJi flovJensKi trgovci pohištva, Clevelandu 33 let ... t.