Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO-— UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
V. LIT©
ftterslife S@b«§fžg8 8. novembra 1936«
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV« 45
Pravilnik k uredbi o likvidaciji kmeikih dolgov
Objavljen je bil pravilnik za izvajanje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Njegove najvažnejše določbe so:
Uredba se nanaša na vse kmečke doigove, ki so nastali pred 20, aprilom 1932, Pod dolgom je razumeii tudi vse stranske obveznosti, ki izvirajo iz te obveze. Uredba velja za vse kmete, ki so bili kmetje takrat, ko so se zadolžili, in dne 26. septembra t. 1., ko je stopila uredba v veljavo. Uredba velja torej tudi za onega, ki je morda po 26. septembru prenehal biti kmet. Enako velja za one, ki so po prejšnjih uredbah zaščito Izgubili, a so jo po novi zopet pridobili, razen ako so zaščito izgubili zaradi zlonamernega oškodovanja upnikov.
Kdo Je kmet
Kmet je cseba, ki ji je kmetijstvo glavni poklic. V vsakem primeru pa se smatra pri trgovcih fn obrtnikih (z izjemo malih vaških trgovcev in obrtnikov), pri industrijcih, aktivnih in upokojenih uradnikih, duhovnikih, advokatih, zdravnikih, inženjerjih, notarjih, lekarnarjih, in pri sličnih poklicih, da jim je ta poklic glavni poklic. Če kmet del svojega posestva daje v zakup, se smatra za kmeta po uredbi le tedaj, če daje v zakup manj od polovice posestvg. Izjema velja le, ako zaradi bolezni ali drugih sličnih zadržkov ne more sani obdelovati zemije, aH če je posestvo last nedoletnih otrok.
Kmet je zaščiten, ako so njegovi obdavčeni dohodki večji od kmetijstva kakor od drugih gospodarskih panog. Odločilna torej ni višina davkov, mar več višina dohodkov, od katerih se davki plačujejo. Kot orna zemlja se smatrajo njive, vrtovi, sadovjaki, vinogradi, travniki, in vsa ostala zemljišča, ki bi se lahko obdelovala, če prav se morda ne obdelujejo. Stalni pašniki se ne smatrajo za orno zemljo. Merodajne so površine v državnem katastru, če pa bi se kataster v tem ali onem primeru morda ne skladal z dejanskim položajem, bo izvršila občinska uprava korekturo na zahtevo interesenta.
Kateri dolgovi spadajo
pod zaSCito
Uredba se nanaša samo na one kmečke obveznosti, ki se glase na denar. Ako se terjatev glasi na zlato ali na tuj denar, se po dnevnem tečaju preračuna v dinarje.
Ako je dolžnik v svrho zagotovitve svojega plačila izvršil prenos kake
nepremičnine na upnika, lahko sodišče na njegovo zahtevo razveljavi ta prenos, če se nepremičnina še nahaja v posesti upnika ali njegovih dedičev in če njegova pogodbena pravica do vračila pcsestva še ni ugasnila do 20. aprila 1932.
Znižanje dolga in druge olajšave po uredbi veljajo tudi za poroke, enako kakor za glavnega dolžnika in to tudi v primeru, ako porok ni kmet. V uredbi določeni roki za odplačevanje dolga začno za poroka teči od trenutka, ko upnik od njega zahteva plačilo. Kar velja za poroka, velja tudi za takozvanega solidarnega dolžnika.
Pri zadrugah z neomejeno zavezo, ki so pod zaščito, se jamstvo zadružnikov omeji na desetkratni zadružni delež in na najvišji znesek 1000 Din.
Po uredbi niso zaščiteni oni dolgovi, ki so kriti z ročno zastavo. Za take se smatra tudi vlnkulac!ja hranilne knjiž!ce in dolg po tekočem računu z ročno zastavo. Ne smatrajo pa se kot ročsa zastava predmeti, ki so bili na dan uveljavljenja uredbe slu č<?jno v rokah upnika.
Ugotovitev vlline dolga
Čl. 4 uredbe določa, da se do 20 aprila neplačane obresti prištejejo glavnici in je tako ugotovljeni znesek osnova za znižanje dolga. Pravilnik pojasnjuje, da se odplačila glavnice Izvržena do dneva uveljavljanja uredbe, odštejejo od glavnice pred zmanjšanjem. Obresti do 20. aprila 1932 se vračunajo tako, da z vsemi vzpored nimi plačili in stroški ne presegajo 12% na leto. Obresti od 20 aprila 1932 do 15. novemara 1936 odnosno pri denarnih zavod h do 1. novembra 1936. se obračunajo od nezmanjšane glavnice. Hpotekarno zavarovanje ostane v polni veljavi, če ne presega zneska zmanjšanega dolga, kolikor pa ta znesek presega, se črta.
Določba uredbe, da velja zaščita le za posestva, ki ne presegajo 50 ha orne zemlje, se ima razumeti tako da velja zaščita tudi še za posestvo s točno 50 ha orne zemlje.
Dolgovi pri denarnih zavodih
V uredbi določeni rok treh mese cev, v katerem morajo denarni zavodi izročiti Privilegirani agrarni banki up niške listine, pričenja teči od dne uve ljavljenja tega pravilnika, Zavodi bodo izročili banki seznam dolžnikov, s ka terimi so doslej postopali kot z za ščitenimi pa tudi seznam dolžnikov,
ki doslej niso bili zaščiteni, a so zaščito prejeli po novi uredbi. Za vse dolžnike morajo denarni zavodi priložiti potrdila pristojnih občinskih uprav, da so kmetje v smis!u uredbe. De narni zavodi lahko izročijo PAB upniške listine tudi po preteku trimesečnega roka od dolžnika, ki je naknadno predložil potrdilo ali sodno rešitev, pa je kmet v smislu uredbe.
V	času od uveljavljenja uredbe do izročitve seznamov in listin Privilegirani agrarni banki vršijo denarni za-« vodi za račun Privilegirane egrarne banke vse neodložljive posle, kskor dohodke in izdatke v zvezi s temi terjatvami. Sprejete vsote denarja so denarni zavodi dolžni takoj dostaviti PAB.
Obresti na terjatve po tekočih računih tečejo denarnim znvodom od 16. novembra tega leta.
Dolžniki, ki imajo več nego 25.000 Din dolga, morejo v dveh mesecih mesec h po razglasitvi tega pravilnika vložiti prošnjo na sresko sodišče za znižanje dolga v smislu uredbe. Zahtevane priloge lahko predložijo kasneje.
Odplačilni načrt
Čl. 28 uredbe določa, da morajo kmetje znižane dolgove odplačati Pri všlegirani agrarni banki s 4 5% obresti v 12 enakih letnih obrokih. Pravilnik vsebuje odplačilni načrt, po katerem znaša letna anuiteta, ki jo je treba plačati vsakega 1. novembra, 10 60 Din od vsakih 100 Din dolga, le prvi dve leti 10 50 Din.
Plačilo prvega obroka
V	roku 20 dni od objave tega pravilnika morajo denarni zavodi pozvati vse svoje dolžnike, ki so doslej uživali zaščito, rszen one, za katere imajo podatke, da niso kmetje v smis lu uredbe o likvidaciji kmečkih dol gov, da pod pretnjo sankcij iz čl. 48 uredbe (prisilna izterjava) takoj in neposredno dostavijo Priv. agrarni ban ki prvo anuiteto v smislu uredbe. Isti poziv morajo denarni zavodi poslati tudi onim dolžnikom, ki doslej niso imeli zaščite, o katerih pa imajo po datke, da izpolnjujejo pogoje o zaščiti.
Denarni zavodi morajo takoj do staviti PAB seznam vseh tako pozva nih dolžnikov skupaj s kopijo poziva tn skuoaj z začasnim izračunom prve anuitete, ki g8 prav tako pošljejo dolžniku Na osnovi teh podatkov bo PAB, če ji dolžniki ne bodo pravo časno plačali dolžnih zneskov, zahte vala izterjavo teh zneskov z eksekucijo preko davčnih uprav. Davčna uprava izvrši izvršbo na premičnine dolžnika, če pa ta izvršba ne da zadovoljivega
uspeha, izvrši izvršbo za plačilo vsega ostanka v smislu čl. 48 uredbe na dolžnikove nepremičnine.
Cl. 48 uredbe določa, da privatni upnik lahko zahteva plačilo celotnega ostanka dolga po redni sodni poti, če dolžnik ne plača dospelega obroka. Pravilnik sedaj pojasnjuje, da mora upnik najprej pismeno opozeriti dolžnika in mu pustiti za plačilo zapadlega zakasnelega obroka rok 15 dni.
Cenitev imovine dolžnikov
Čien 24. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov določa, da se dolg kmeta denarnim zavodom, ki presega 25 000 Din zniža individualno do največ 30%' pri čemer se ccenl razmere dolga in imovinskega stanja vsakega posameznega dolžnika; če ves neznižani dolg denarnim zavodom in privatnikom presega 50 procentov vrednosti kmetove imovine, sme kmet zahtevati znižanje dolga do 50 procentov. Glede na te določbe uredbe je kmetijski minister v sporazumu s finančnim, pravosodnim in trgovinskim ministrom izdal pravilnik o cenitvi zemljišča in imovine kmečkih dolžnikov.
Ta pravilnik določa, da ugotavlja vrednost zemljiša, ki ima čisti katastrski dohodek, sresko sodišče; vrednost zgradb, stavbišč, strojev, orodja, mlinov, sušiinic in slično, nadalje živine in kmetijskih proizvodov pa ocenjuje na zahtevo sreskega sodišča posebna komisija. V to komisijo imenuje občinski odbcr dva člana, tretjega kot predsednika pa upravno oblastvo I. stopnje iz vrst prebivalcev dotične občine. Člani komisije ne morejo biti upniki ali dolžniki po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Vrednost ostale imovine dolžnika ugotavlja sresko sodišče po izven spornem postopku.
Vrednost zemljišča se ugotavlja tako, da se skupni katastrski čisti dohodek pomnoži z 12. Katastrski čisti dohodek je oni dohodek, ki je ugotovljen po predpisih člena 20. in 21. zakona o neposrednih davkih ne glede na zmanjšanja v poznejših finančnih zakonih.
PO L! 2 I K d
Predsednik italjanske vlade
Mussolini je na zborovanju fašistov v Milanu imel važen političen govor, v katerem je glede na našo državo dejal sledeče: Četrta dežela, ki je Italiji soseda, je Jugoslavija. V zadnjem času se je ozračje med obema državama temeljito izpremenilo. Spominjali se boste, da sem pred dvema letoma na tem mestu jasno podčrtal možnost prisrčnih prijateljskih stikov med obe-
ma državama. Ponavljam danes to misel ln izjavljam, da obstoje sedaj vsi potrebni in zadostni pogoji, moralni, politični kakor gospodarski, da postavimo resnično :n konkretno prijateljstvo med obema državama na nove osnove."
Vodja bivše zemljoradniške
stranke Joca Jovatiovfč se je vrnil z Dunaja, kjer je bil na zdravljenju. S tem je bila omogočena že dolgo predvidena seja šefov združene opozicije, ki se je pred dnevi vršila v Beogradu v Davidov cevem stanovanju. Razpravljali so o splošnem političnem položaju in poleg drugega o skupnem nastopu svojih pristašev pri občinskih volitvah v drinski, dunavski in vardarski banovini.
Za občinske volitve, ki bodo to nedeljo v drinski banovini, je bilo do sedaj vloženih 656 kandidatnih list, od tega 426 list JRZ, dočim odpadejo ostale liste na opozicijske skupine.
Romunski kralj Karol je v spremstvu prestolonaslednika Mihaela in svojega zunanjega ministra obiskal prejšnji teden češkoslovaško prestolnico Prago, kjer so mu pripravili nad vse prisrčen sprejem. Ta obisk pa je bil tudi političnega značaja in manifestacija nerazdružnosti in globokih vezi, ki obstojajo med državami Male antante.
Načelniki generalnih štabov Male antante in Balkanske zveze se bodo sestali v Bukarešti. Razpravljali bodo o tesnejšem sodelovanju zavezniških vojsk.
Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič se je mudil pretekli teden v turški prestolnici Ankari. Ob tej priliki je imel važne politične razgovore tudi z predsednikom turške republike Kemalom AtatOrkom. K temu pristavljajo turški časopisi: »Turčija želi, da bi tudi v bodoče imela za iskrenega zaveznika Jugoslavijo in gotovo je, da bo Kemal AtatOrk še z večjo odločnostjo nadaljeval politiko zbližanja in zavezništva, politiko bratstva, ki jo je uvedel s pokojnim kraljem Aleksandrom Uediniteljern." Ob svojem odhodu iz Ankare je nsš pred-
sednik vlade izjavil: »Turčija za Jugoslavijo ni samo običajna zaveznica, nego ludi iskrena prijateljica/ Iz teh besed se da sklepati o velikih političnih uspehih, ki jih je dosegel naš predsednik vlade.
Kaj hoče dr. Maček? O tem je govoril eden izmed voditeljev mač kovskega g banja na političnem shodu v Splitu. Med diugimi je rekel tudi sledeče: »Vsa zemlja mora preiti v kmetovo last. Država mora biti kmečka in mora gledati na to, da se bogastvo ne zbira v rokah poedincev,
marveč v rokah vseh. To se bo doseglo po zadružnem delu Gospodarske sloge." Besede so seveda lepe, od teh pa nihče nič nima.
Italjansko časopisje je v zadnjem času zelo prijazno pisaio o naši državi. Glede tega je podal izjavo tudi novi italjanski poslanik na našem dvoru, Povdaril je: »Kar ste čitaiš v ital. jaoskih listih o odnošajih cced vašo in mojo državo je izraz mišljenja vsega itaijanskega naroda. To je mnenje našega ljudstva in je po tisku prišlo le do svojega javnega izraz?."
K spominom »Novinam" g. Klekla
Zadnja števiika glasila g. Klekla je bila zopet bojno razpoložena. Zopet enkrat so si gospodje zavihali rokave z namenom, da udarijo po g. poslancu Benku. V ta namen je g. župnik v p. objavil neke spomine, ki naj razsvetlijo borbo za popolno gimnazijo. Ali mu je primanjkovalo prostora, ali se pa ne spomni več na vse podrobnosti nazaj, skratka vsa zadeva zveni enostransko, zato mu bo gotovo prav, da njegove spomine malo izpopolnimo.
Leta 1927. je bilo, ko smo še imeli višjo gimnazijo, ki so jo pa pozneje skrčili na račun ostalih slovenskih gimnazij. Ugotavljamo, da sta bila baš v tej dobi na poslanskih mestih g. župnik Klekl in g. Šiftar Geza. V vladi sami, pa so sedeli isti gospodje iz Slovenije kot danes. Takrat je bil na čelu mursko- soboške občine sedanji poslanec g. Benko, ki je ob raz3ulu naše višje gimnazije napel vse sile, da se vsaj to reši, kar se še rešiti da. In tako je mursko-soboška občina, zavedajoč se svoje dolžnosti, prevzela z velikimi žrtvami vzdrževanje višjih razredov samoupravne gimnazije, s pomočjo takratnih oblastnih odborov. Več kot razumljivo je, da se je takrat začela takoj akcija za zopetno podr-žavljenje višje gimnazije, da se cd vali breme tukajšnjim davkoplačevalcem. Leta 1929. se je v ta namen podala deputatija v Beograd, ki jo je vodil g. Klekl, z nalogo, da intervenira pri vseh ministrstvih pa tudi pri
takratnem prometnem ministru g. dr. Korošcu, da 6e nam vrne to, kar se nam je odvzelo po krivici. Že takrat je dobila depufacija obljubo, da se bo zadeva ugodno rešila. Svojevrstno pa je deputacljo sprejel, takratni prosvetni minister g. Makslmovič. Ir precejšnje razdalje je poslušal prošnjo prekmurskih odposlancev, in da so bile nje gove besede vse prej kot vspodbudne in prisrčne, se bo tudi g. Klekl gotovo spominjal. Naslednjega dne pa je g. Klekl nenadoma zbolel in deputa-clja je ostala brez voditelja, zato je vsa nadaljna pota vodi! sedanji po-slannc g. Benko ter bil z deputacijo še pri takratnem ministrskem predsedniku in pri notranjem ministru.
G. Klekl je takrat priznal, da se je Prekmurju zgodila velika krivica s tem, da je bila ukinjena soboška višja gimnazija, priznal je tudi, da se je vse to zgodilo brez njegovega privoljenja, a obenem povdaril, da ima zagotovila svojjh političnih voditeljev, da se bodo višji razredi v doglednem času zopet podržavili in to iz drugega vidika, samo da ostanejo druge gimnazije v Sloveniji neokrnjene. Med tem pa so morali soboška občina ter oblastni odbori doprinesti težke žrtve, da so bili na njihov račun višji razredi dostopni dijaštvu. Neštete intervencije, vloge, protesti i. t. d. so deževali na vse strani, da bi se nam popravila krivica. Ogromne množice ljudstva so ob proslavi 10 letnice osvobojenja Prekmurja
FR. KOVAČEVA:	10
Mati.
Velika še ne odprta škatla, ki so jo baš prinesli s pošte, je zavzemala največ prostora. Vsa nestrpna je Ana Marija odpirala pošiljko. Vrtnice, množica kraljevskih cvetov, v vseh barvah ... Med cvetjem je bil majhen listič: . . . ljubljena Ana Marija..."
Mučno je bilo Rihardu Bergerju in sramoval se je svojega skromnega darila. Z težkimi koraki je pristopil učitelj Blezer.
»Kdo ti je poslal cvetje ?*
Ana Marija se je smehljala in skrila najdeni listek.
»Moj učitelj petja mi želi prijetne praznike."
»Kedaj so pa že učitelji pošiljali svojim učencem cvetlice?
Ana Marija ga je nedolžno pogledala.
»Očka, kaj vendar misliš. On je prijatelj mojega strica in tete in zato je ta pozornost." Sunkoma je okrenila glavo in se z vso prijaznostjo obrnila do Bergerja.
»Najlepša hvala za krasno cvetje, gospod Berger."
Odnesla je lonček s cvetjem v svojo sobico, pustivši vrtnice pod božičnim drevesom. Z žarečimi lici pa je prečitala pisanje, nato pa ga je držala nad plamenom sveče, dokler ni cd vsega ostal le kupček pepela.
Gospa Margareta je prišla v sobo in s tresočim glasom jo je vprašala: »Otrok moj, ali mi nimaš česa zaupati? Materine oči mnogo vidijo in sreča, ki te je navdala ob pogledu na vrtnice mi ni ostala neopazna. Povej mi Ana Marija, v kakšnem odnosu si do moža, ki ti je poslal vrtnice?1'
Ana Marija se je smehljala in se oklenila matere:
»V nikakem, mamica. Toliko ga cenim kot vse druge ljudi. In sploh, zakaj se toliko skrbiš za mene. Sicer pa mi je on všeč. Moj učitelj petja je, a poleg tega še slaven umetnik ter je silno v mene zaljubljen. To mi je v zabavo... a kaj ti je mamica ?"
Gospa Margareta se je sprostila hčerkinih rok in stopila korak nazaj.
Ledeno ji je zarezalo krog srca in bolesten strah jo je duši! v grlu:
»V zabavo ti je ? Ana Marija, jaz...
Hripavo se je izvilo iz prs žene, nato pa se je gospa Margareta nenadoma obrnila in planila iz sobe, da skrije solze, ki so ji megliie oči.
Presenečeno je gledala Ana Marija za njo. Kaj je le materi? Kako je vendar težko sprijazniti se z nazori svojih starišev, se uživeti v nje in delati vse tako, da bo njihovim žeijam všeč. Mislila je na Riharda Bergerja. Mehka sanjava izmučenost je pronicala v njeno dušo. Hrepenenje po miru in samoti se je zbudilo v njej, če se je zmislila njegovih resnih in tihih oči, ki so jo božale z vso zadušeno iskrenostjo. Pa jo je zopet kakor vihar zajelo poželenje, da bi posvetila svoje življenje umetnosti, ki prinaša s seboj opojnost in pozabljenje, slavo in oboževanje. Veliko in opojno hrepenenje po sreči, po neznani blaženosti je navdalo njeno življenje. Ne-
enodušno zahtevale, da se nam vrne popolna gimnazija. Čakali in čakali smo uspehe, a vse zaman 1 Sedanji poslanec g. Benko je tudi glede tega vprašanja v polni meri izvršil svojo doižnost in napravil vse, kar je bilo v njegovih močeh. Ob vsaki priliki je zihteval podržavljenje višjih razredov, ni pa svojih intervencij obešal na veliki zvon. Da so pa bili gospodje, ki so imeli pri tej zadevi prvo in zadnjo besedo gluhi za vsa njegova moledovanja, ni to njegova krivda.
V spomladi se je rsdi tega obrnil g. poslanec naravnost do ministrskega predsednika g. dr. Milana Stojadinovič i. Ia g. predsednik vlade je spričo devetih drugih slovenskih poslancev trdno obljubil, da bodo višji razredi naše gimnazije z vso sigurnostjo podržavljeni. Jasno pa je in to tudi ugotavljamo, da imajo g. ministri v vladi več moči in večji vpliv na rešitvi tega vprašanja kot g. poslanec Benko. V toliko k pomanjkljivim spominom g. Klekla, kar se tiče gimnazije, v kolikor izvirajo iz naših beležk in spominov. Iz vsega tega mora biti slehernemu razvidno kdo nosi večjo krivdo za ukinitev višjih razredov gimnazije in čigava dolžnost je, da krivico, ki se je storila prekmurskemu ljudstvu, popravi.
domače vesti
murska Sobota:
- Prireditev „Soče". Kakor smo če zadnjič pisali, priredi tuk. emigrantsko društvo „Soča" dne 14 t. m. spominsko proslavo ob priliki 30 letnice smrti našega velikega pesnika Simona Gregorčiča. Poleg govora o življenju našega pesnika-preroka, bodo na sporedu recitacije njegovih najlepših pesnitev, pevske točke, ki jih bo izvajalo pevsko društvo „Jadran" iz Maribora ter domači pevci pod vodstvom g. Tuša. Vmes bedo orkestralne točke, h koncu pa zborovska deklamacija pesmi „Soča". Spored je pester in zanimiv, saj obsega niz naj-
izprosno je bila zasidrana že njena odločitev. Nazaj mora, Beli Hoyerju je dala besedo in je noče prelomiti. On je bil, ki ji je v dušo zasejal vse mamljive slike in zasanjano bodočnost, ki ji je obljubil, da jo dvigne v višave slave in časti, če se zopet
povrne k njemu. In to mora, to hočel *
Po zasneženi gozdni poti sta proti domu hitela Ana Marija in Rihard Berger. Prve sence nastopajočega mraka so hušknile skozi gozd. Veje sme-rek so se upogibale pod belim tovorom. Tesno drug ob drugem in brez besed sta korakala po stezi. Segel je po njeni roki, jo previdno dvignil k svojim ustnicam. Svečano, resno in pobožno jo je poljubil, da se je Ana Marija bolestno in trudno zasmehljala. Pa jo je vprašal:
»Ali si srečna?"
Dolgo, dolgo je molčala, nato pa se je težko izvilo iz nje:
lepših del nesmrtnega poeta ter nudi pogled v globino njegovih velikih ustvaritev. Proslava bo v Sokolskem domu. Začetek ob 20. uri. Prepričani smo, da bo obisk s strani občinstva polnoštevilen, da s tem manifestiramo za našo slovensko misel, ki je baš v Gregorčiču našla svojega velikega glasnika. Naj bo pa tudi ta večer ob naši severni meji tih pozdrav onim v Gregorčičevi domačiji!
—	Osebna vest. Pred dnevi je na zagrebški juridični fakulteti diplomiral tuk. domačin g. Nemec Janez. Znanemu javnemu delavcu naše najiskrenejše čestitke!
—	Premestitev. Uradnik pri tuk. davčni upravi g. Magišta je bil te dni premeščen k davčni upravi v Radovljico.
—	Vsi sveti. Ves dan je bilo slabo vreme. Od časa do časa je deževalo kakor da bi nebo pla-kalo nad ovenčanimi grobovi. Kljub temu pa so množice hitele na božjo njivo, da počaste spomin vseh onih, ki jih je iztrgala usoda iz naših vrst. Kakor vsako leto je tudi letos tuk. šolska mladina lepo okrasila grobove vojnih žrtev. Zadnji dom sokolskih le-gijonarjev je bil prav tako lepo okrašen in marsikdo je posadil gorečo svečo v razmočeno prst. Mnogo pozornosti so vzbujali novi spomeniki: na grobublago-pokojnega č. g. kanonika Slepeča so se zbirali farani k iskreni molitvi, pri gomili tako tragično preminulega šoferja g. Lukašeka, kateremu so poštarji postavili krasen nagrobnik, je marsikdo s solzami v očeh vzbujal spomine na žrtev težkega poklica. Proti običajem prejšnjih let, tokrat ni bilo petja na pokopališču.
—	Uprizoritev igre. Trgovski sotrudniki v Murski Soboti
uprizorijo 7. in 8. novembra 1.1. v Sokolskem domu veselo igro „Maksel", burka iz kmetskega življenja. Ker je čisti dobiček namenjen brezposelnim trgovskim pomočnikom, se apelira na vse trgovce in trgovske sotrudnike, da se prireditve v čim večjem številu udeleže. Predprodaja vstopnic je v trgovini Gašper v M. Soboti.
— .Novine" cd 1. novembra 1936 pišejo pod naslovom »Beltinci", da je hotel Krono, ki je last gospoda Kob-lencerja, kupil g. Fafiik Alojz, hotelir iz M. Sobote. Kakor smo zvedeli to poročilo ne odgovajja resnici, ker g Fafiik ni kupil omenjenega hotela. G, Fafiik še vedno rtflektira na občinsko hišo v M. Soboti, ki jo bo preuredil za gostilno in moderno kavarno.
DOPISI:
Tišina, G. Beltrsnn Franc, ko mandir žand. stanice je po službeni potrebi premeščen v Gor. Radgono. V dobi svojega večletnega službovanja pri nas, si je pridobil, s svojim korektnim in prijaznem postopanjem splošno simpatije naroda. Na novem mestu želimo njemu in družini, mnogo zadovoljstva in uspešnega delovanja. — G. Berginc Francu, ki je premeščen iz G Radgone na Tišino, izrekamo kot novemu komandirju naše žandarmerijske stanice, dobrodošlico z željo, da bi se med nami dobro počutil in vršii svojo težko službo tiko vesln? in korektno kakor v G. Radgoni.
9es svet pričara v Vašo hišo JRIOH" 11
Obroki 5,— Din na dan. V prvi prekm. strokovni radiodelavnlcl H E ME C 3.
GASILSTVO:
—	Križevci. Po težki in mučni bolezni je 27. oktobra 1936 v Križevcih umrl Član domače gasilske čete tov. Gergar Imre. Na zadnji poti so ga gasilci in ostali narod častno spremljali. V zadnje slovo mu je ob odprtem grobu spregovoril predsednik čete tov. Džuban Josip nekaj v srce 3egsjočih besed. Slava njemu 1 Preostalim naše sožaljel
—	Fikšinci. Naša gasilska četa priredi 8 11. 1936 v gostilni Gomboc v Fikšiccih svoje letno veselico, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo easilskega orodja. Na številno udeležbo sosednih čet in ostalfga naroda prosi odbor.
—	Zenkovci. Naši gasilci se le redko kedaj odločijo za prireditev veselice. Tokrat jih sili potreba nabave gas. cevi, ki jih iz lastnih sredstev ne-morejo nabaviti. Odločili so se, da priredijo 15. 11. 1936 v gostilni Vukan Marije domačo zabavo v upanju, da jim bo toliko dohodkov prinesla, da bodo lahko nabavili potrebne cevi, radi česar prosijo cenjeno občinstvo za čim večjo udeležbo.
SOKOL
Redna seja uprave Sokolskega društva Murska Sobota bo v sredo dne 11. XI. 1936 ob 20. uri v Sokolskem domu.
Vse edinice Prekm. okrožja pozivamo, da pošiljajo mesečna poročila le potom okrožja.
Zdravo!
10\?5t\?0
Lovsko društvo v M. Soboti naznanja vsem članom, zlasti društvenim odbornikom in zaupnikom, da ima lovski zakon z vsemi formularji in razlagami v večjem številu v zalogi. Z vsebino zakona in razlagami je neobhodno potrebno, da se vsaki lovec spozna, radi česar priporočamo nabavo tega zakona. Zakon je krasno vezan in stane 84 Din.
Zdravstvo
Dr. Greg o rc Albin,
zdravstveni svetnik.
0 (Mi ohromelosti
Zadnja leta se večkrat pojavljajo tudi v dnevnem časopisju poljudni članki in razprave o nevarni nalezljivi bolezni otroški ohromelosti ali otroški paralizi, ki jo zdravniki imenujejo poliomyelitis. Bolezen se je namreč v zadnjih letih pojavila v raznih deželah v večjih epidemijah. Lani so bile večje epidemije te bolezni v Nemčiji, na Madjarskem in v Romuniji, letos pa je bila velika epidemija v Avstriji in s!cer največ ravno v okrajih, ki mejijo na našo državo. Iz Avstrije se je zanesla bolezen tudi v naš obmejni kraj Gerlinci, kjer sta bila izsledena dva slučaja bolezni pri otrocih v prvih letih starosti. Sebe in svojce moremo proti nalezljivi boiezni varovati le, ako bolezen poznamo, ako vemo, na kakšen način se bolezen razširja. Zato je potrebno, da prebivalstvo to bolezen pozna.
Bolezen se imenuje otroška ohromelost, ker povzroča omahla ohrorae-nja rok, nog ali trupa. Ta ohromenja ostanejo mnogokrat skozi celo živije-njenje in napravijo tako bolnika za težkega pohabljenca. Predvsem so tej bolezni podvrženi otroci v prvih letih starosti — zato otroška ohromelost ali paraliza; vendar tudi odrasli niso pred njo popolnoma obvarovani; bolezen poteka pri odraslih navadno celo mnogo težje in je dostikrat smrtno nevarna.
Otroška ohromelost je nalezljiva bolezen, ker jo povzroča zelo majhna klica, ki je šele kratek čas poznana. Ta povvzročiteij pride neposredno od bolnega človeka na zdravega in se naseli v nosni in ustni votlini, pride pa tudi v prebavljalne organe, ker so ga našli tudi v blatu bolnikov. Prenesti se more tudi z okuženimi predmeti. Okužimo se torej z malimi kapljicami, ki jih izkašlja bolnik ali se razpršujejo iz njegovih ust pri govorjenju in iz nosa pri kihanju. Okužimo pa se tudi s predmeti, ki so prišli v
Pižmovka
(Pižmarka, Bisararatte, Ondatra.)
(Konec.)
Ta gospod se je v kalkulaciji silno zmotil. Koža evropskih pižmovk je veliko slabša, kot ameriških, škoda pa, ki jo pri naj povzročajo, se ne da preceniti.
Pižmovke so se hitro rszpiodile po celem češkem, izpcdkopale so marsikateri nasip in jez; od tu so se začele širiti v Nemčijo, katero so že celo preplavile in skozi Avstrije so prišle k nam.
Neki dnevnik je prinesel te dni vest, da so ustrelili pred kratkim 7 kg težko pižmovko ob Bodenskem jezeru. Res lep eksemplarl Škoda, da ni meso užitno radi duha po cibetu (mošum), vsaj za naš okus ne, med tem, ko so ga skoro že izumrli Ameriški Idijanci radi jedli.
Zatiranje pižmovk. V Nemčiji imsjo nastavljane za zatiranje pižmovk posebne lovce, razven tega se daje za vlovljene živali posebne nagrade iz javnih sredstev.
Iz pripovedavanja nekega takega lovca je razvidno, kako se lovi pižmovke z res dobrim uspehom.
Na vse zgodaj se je odpeljal v svoj okoliš, kjer je več ribnikov in malih jezer. Imel je visoke gumijaste črevlje, da je lahko delal v vodi. Sledove pižmovk je hitro našel na bregu ribnika po na sveže obgrizenem bičju in trstiki in blatu, ki ga odlagajo na bregu. Njihovo gnezdo pa je našel še le po eno urnem iskanju, v tega so vodili eden glavni in dva postranska rova, ki imajo vhod pod vodo v različni globini. Glavni vhod je najgloblji, stranska sta pa v precejšni bližini glavnega, toda že bolj na plitvem.
Pod vodo so le vhodi v rove. Rovi sami pa vodijo skozi nasip, ki je že nad vodo do gnezda.
Ko je ta lovec našel naselbino pižmovk, je zamašil stranska vhoda, h glavnemu vhodu pa je položil past-Past je zgrajena iz debele žice (pižmovka namreč pregloda les v najkrajšem času.) Ta past ima obliko podolgovatega zaboja, ki ima na ožji strani, katera se nastavi k vhodu v gnezdo, zaklopnico. Ta zaklopnica je podobna zaklopnici pri zaklopnem gnezdu kokoši. Seveda je tudi ta iz močne žične mreže. Cel breg, kjer je slutil njihovo gnezdo, je preluknjal z dolgo zaostreno železno palico. S tem je pregnal pižmovke iz svojega prebivališča v past. Po dreganju z železno palico v gnezdu so se pokazali v vodi zračni mehurčki, znak, da je bil
lov uspešen. V past je vlovil staro pižmovko z osem mladiči.
V istem okolišu se je pri nekem ribniku zrušil nasip, katerega so spodkopale pižmovke. Lovec, ki je hodil po navidezno še trdnem nasipu, se je nenadoma vgreznil do kolen razrova-no zemljo. Naselbino pižmovk so tu hitro našli. Lovili so na isti način, kot je že zgoraj popisano. Lovec je vlovil v past 11 pižmovk, nastavil pa je potem pred vhod v gnezdo še mrežo, kamor so se vlovile pižmovke, ki niso bile ob času lova doma. V to mrežo je vlovil ie 8 komadov. Ta lovec je vlovil v letu 1929. 1600 pižmovk, prejšne leto pa celo 200 komadov.
Pižmovke se znajo v nevarnosti hrabro braniti in so lahko s svojimi ostrimi zobmi tudi nevarne. Zato moramo biti pri lovu zelo previdni.
dotiko z bolnikom, ker je znano, da se nahaja povzročitelj bolezni povsod v bližnji okolici bolnika. S prahom, ki je na tleh in na predmetih v oko-lici bolnika, se dvignejo v zrak tudi klice in ako tak zrak vdihavamo, se lahko okužimo. Iz načina prenašanja in razširjanja bolezni je razvidno, da mora biti vsak bolnik popolnoma ločen od zdrave okolice, kar se da za nesljivo izvršiti samo v bolnici; vsa bližnja okolica in predmeti, s katerimi je prišel bolnik v dotiko, pa se morajo sproti razkuževati. Temeljito konč no razkuženje stanovanja mora izvršiti desinfektor po oddaji bolnika v bolnico ali po popolnem ozdravljenju, ko oboleli ni več nosilec kužnih klic.	(Se bo nadaljevalo.)
Na pravni fakulteti zagrebške uni verze je diplomiral znani športnik, popularen Cani gospod Nemec Janez, načelnik nogometne sekcije SK Mure. Iskreno čestitamo.
(Obenem izražamo vročo željo, da bi se mu posrečilo privesti naše simpatično nogometno moštvo v prvi razred, kamor po svojem znanju vsekakor pripada, kajti — žalibog" — je za to potrebno večkrat jurldična spretnost)
Veseltčnl odsek SK Mure.
Kdo se ne bi spomnil dobro uspelih čajank SK Mure lanskega leta! V slabem, deževnem vremenu so tako-rekoč edino razvedrilo, kjer se lahko vsak — tudi nečlan Mure —• dobro zabava. Na splošno željo bo prva čajanka v nedeljo, dne 8. novembra 1936 popoldne ob V2 5 uri v restavracijski ovorani hotela Krona. Vabljeni vsi.
Smučarska sekcija SK Mure.
Z nujno pripravo vsakega smučarja za nastopajočo sezono — s smučarsko gimnastiko bodo Muraši pričeli v sredo, dne 11. novembra 1936 zvečer ob 8. uri v dvorani stare kavarne. Vsem, ki goje smučarski šport, je gimnastika v predsezcni dobršen del uspeha pozneje v terenu, na diicah. Vse vas torej, ki že težko čakate snega in z njim prilike, da s smučmi pohite na bele poljane, vabi smučarska sekcija SK Mure, da posečate in se pridno udeležujete njenih gim-nastičnih večerov, ki bodo tedensko dvakrat, sredo in petek zvečer ob 8 uri v dvorani stare kavarne. Tečaj vodi iz prijaznosti znani pionir smučarskega športa v Prekmutju, odvetn k gospod Koder.
Sabljaška sekcija SK Mure.
Redni treningi se vršijo tedensko dvakrat, v sredo in petek. Nove člane sprejema in daje potrebne informacije g. ŠebOk Ladislav ali g. Foihsy.
Šahovska sekcija SK Mure.
V svrho volitev sekcijskega odbora in določitve sestankov bo v pone deljek, dne 9. novembra 1936 zvečer ob 8. uri sestanek šahistov v kavarni Faflek.
Lahkoatletska sekcija SK Mure.
Na lahkoatietskerri mitingu SK Ptuja, dne 8 novembra 1936 nastopi štiričlanska ekipa SK Mure sestoječa nd atletov : Tručl. Sz'lSoyi; Cisar in Benko. Odhod v Ptuj z vlakom v nedeljo, dne 8. t. m. ob 5 19. Navedeni atleti naj bodo ob 5 uri zjutraj na kolodvoru s kompletno opremo.
Načelnik.
Nogomet.
LNP je kakor znano na protest Gjadjaaskega razveljavil prv. tekme Lendava : Slavija, Slavija : Drava in Slavija : Gradjanski ter odredil, da se morajo te tekme ponoviti. Na konferenci prizadetih klubov dne 25. oktobra v Ptuju je bila soglasno sprejeta resolucija, ki je bila odposlana LNP u in v kateri se izrekajo klubi proti sodelovanju Slavije v letošnjem prv. tekmovanju, češ da Slavija ob pričet-ku prvenstvenih tekmovanj ni bila sprejeta za rednega člana JNS-a. Mura je v sedanji dobri formi siguren favorit morebitne prv. tekme s Slavijo in se je priključila — kakor smo zvedeli — h gornji resoluciji zgolj iz solidarnosti, vendar ne moremo zamoiačti ogorčenosti, zakaj se morajo važne prvenstvene tekme odigrati v pozno jesenskem vremenu v mesecu novem bru ali decembru, ko so igrišča vsled slabega vremena brez publike in radi deževja, blatnega terena za regularno tekmo skoro nesposobna. KSubi na deželi močno čutijo gospodarsko kri zo, nekateri se morajo naslanjati ca privatno in'cijativo ia moralno ter ma terijelno podporo idealnih športnikov. Nevarnost je, da tudi to pičlo število vnetih športnikov obrne hrbet nogo metu ko vidi prlstranost pri zeleni mizi. LNP bi moral — vpoštevajoč financijelne okolnosti — določiti prv. tekmovanje v jesenski sezoni tako, da bi se iste končale najkasneje do srede oktobra.
LNP skupnemu protestu klubov ni ugodil. Tekma Slavija : Mura bi se morala odigrati 25, oktobra, je pa bila brez tehtnega vzroka in brez spo rszuma preložena na poznejši termin Kot preložena tekma bi se morala odigrati v prvem prostem termitu, torej 8. novembra. Ce bi se pa vrstni red določil drugače, bi svetoval Muri, da prepusti tekmo nasprotniku par foifalt.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Seja uprave in nadzorstva
V	pondeljek, dne 2. novembra 1936 se je vršila seja uprave in nadzorstva Združbe, na kateri je bilo sklenjeno:
Z ozirom na svoječasni sklep združb Ptuj, Ptuj okolica, Ormož, Ljutomer-Radgona, Dolnja Lendava in Murska Sobota, ki je bil sprejet na sestanku, ki se je vršil v Ormožu, kjer se je konstatiralo, da Zveza trgovskih združenj dravske banovine nikakor ne zastopa interesov trgovstva v taki meri, kakor bi to bilo potrebno, da naše združenje izstopi iz Zveze, ta sklep je bil soglasno sprejet na seji uprave in nadzorstva ter se bo radi tega sklical še v teku letošnjega leta izredni občni zbor.
V	pondeljek, dne 16. novembra 1936 se skliče ustanovni občni
zbor za ustanovitev gospodarskega predstavništva vseh gospodarskih korporacij,t.j. trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in industrijcev za sreze M. Sobota, Lendava in Ljutomer-Rodgona, eventuelno tudi Ormož in Ptuj.
Predsednik g. Čeh je poročal na tej seji tudi o poteku predpriprav za kandidaturo za volitve v Zbornico za trgoviuo obrt in industrijo, ter da je tu prišlo med strankami do sporazuma, tako da bo lista sestavljena sledeče: da pride v trgovski odsek 6 pristašev JNS in 6 pristašev JRZ gg. Jela-čin Ivan in Kavčič Josip iz Ljubljane ter še dva nevtralca. Ker sta v trgovskem odseku le dve volišči, t. j. ena za Ljubljano mesto in druga za ostali del Slovenije, tako M. Sobota ne more postaviti svoje kandidatne liste, kakor je to pri obrtnikih, ki imajo svoje volišče v M. Soboti in si lahko postavijo sami svojo kandidatno listo, tako izmed trgovcev iz sreza M. Sobota in Lendava najbrž nikdo ne pride v bodoči zbornični sosvet, ker bi po volilni uredbi trgovci iz Ljubljane sicer imeli pravico samo na dve mesti. Raditega kandidirajo sedaj Ljubljanski trgoyci po ostalih srezih eni kot pristaši JRZ, drugi kot pristaši JNS zopet kot nevtralci na škodo podeželskih trgovcev. Zveza trgovskih združenj tudi tukaj ni storila svoje dolžnosti, da bi postavila sama svojo listo, bodisi po predhodnem sporazumu s strankami, če pa to ni šlo, pa ne oziraje se na delo strank, ter je tukaj zveza zastopala zopet le prvotne interese ljubljanskih tr-
govcev, dočim na podeželje niti mislila ni v tej meri, kakor bi kot taka morala storiti.
Obrtniki in volitve v Zbornico za TOI
Ljubljanski dnevniki prinašajo vest, da je vložena in potrjena od glavnega volilnega odbora za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani kandidatna lista za 18 volilno okrožje, to je srez Murska Sobota z nosilcem Kavka Karlom, tesarskim mojstrom iz Ljubljane, kar nas je ne malo iznenadilo, ker to, da kandid ra kot nosilec en tesarski mojster iz Ljubljane, dokazuje obrtništvu, da isto nima v celem srezu sposobnega človeka za zborničnega svetnika, kar je moralo potrditi le posebej vseh onih 50 obrtnikov, ki so podpisali predlog za kandidata, ker potrebnih je bilo,$50 podpisov, kot predlagateljev za nosilca liste, Srez Murska Sobota dobi v Zbornco ie 1 člana, a če ne bo tukaj proti kandidata, bo g. Kavka izvoljen za zborničnega svetnika za dobo 6 let in tako obrtništvo ne bo imelo v tem času nobenega zastopnika v Zbornici. Nam se zdi zelo čudno, da se obrtništvo v M. Soboti nI pobrigalo, da predloži svojo kandidatno listo za volitve, ker smo prepričani, da bi tudi v slučaju, da kandidira kak obrtnik Iz Ljubljane, dobil pri glasovanju gotovo večino obrtnik z domačih krogov,

URE od Din 30.-
Velika izbira najboljših BUDILJK in preciznih ur, zlatih in srebrnih predmetov. Ure vse pod pismeno garancijo od 2-10 let Popravila ur in zlatnin najboljše ;in najcenejše edino pri	3
Dittrich Franjo, M. Sobota.
Kdor ieli kupiti AVTO nai kupi voz znamke
r/ADLER''
Najboljši Najelegantnejii
Najbolj ekonomičen NajsolidnejSi
Zamenjajte Vai zastareli radio aparat Z NAJNOVEJŠIM IN NAJBOLJŠIM
Štivan Ernest,
tehnična trgovina
Mursa Sobota.
Dospeli so najnovejši modeli najboljših znamk:
HORNVPHON
KdRTlNG . BLAUPUNKT
Najnovejši 3 cevni
Saper HORHVPHOH "na baterije
sprejema vse, ludi izven evropske postaje, ter porabi zelo malo toka.
Vse aparate dobite zelo po ceni na male meseine obroke I
Zahtevajte brezobvezne ponudbe!