poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
'^TRST, ne*del}a 31. marca 1963
Leto XIX. - Št. 77 (5452)
'AS P IJS KO MORJI—£
ATLANTSKI
Robat
MAROKO
Tripolis
AL2IRIDA
LIBIDA

SAUDSKA ARABIJA
SUDAN
Kartum
INDIJSKI
SOMALIJA
Kakor je znano, so se takoj po revoluciji v Siriji začela pogajanja med Sirijo, ZAR in Irakom o federacij* med temi tremi državami, kateri bi se pridružili še Jemen in Alžirija. Takoj v začetku so poudarili, da hočejo postopoma ustvariti arabsko enotno skupnost, ki naj bi segala od Perzijskega zaliva do Atlantskega oceana. Sedaj so še v teku pogajanja med Sirijo, ZAR in Irakom, in prejšnji teden so se začeli razgovori tudi z alžirsko delegacijo. Tudi Jemen je že sporočil, da želi biti vključen v to zvezo.
Pozneje bi se tej arabski skupnosti lahko priključile še druge ((osvobojene arabske države«.
---OCEAN

DANES
Danes moramo na tem mestu predvsem opozoriti čitatelje na zelo perečo zadevo na Tržaškem, ki jo obravnavamo obširno na peti strani našega dnevnika, in sicer o sklepu tržaškgta občinskega sveta za razlastitev 8X0.000 kv. m zemljišč na Kolonkovcu. Ce bi se namreč ta sklep izvajal, bi pomenil skoraj smrtni udarec vrtnarstvu v tržaški okolici. Zato poudarjamo: sklep občinskega sveta je že veljaven in sedaj je treba preprečiti hude posledice, dokler je še čas, zlasti zato, ker so tržaški občini za izvedbo njenega regulacijskega načrta na razpolago prav tako u-godno ležeča druga področja.
Ravno tako ne moremo mimo vsega tistega, kar so povedali včeraj številni govorniki na rimskem zborovanju o zloglasni «Kedercon-sorzi», kajti tudi naši kmetovalci čutijo neposredne posledice delovanja te «velikodušne dobrodelne organizacije«, ki razpolaga z o-gromnimi finančnimi sredstvi, katerih del «daje na razpolago bono-mijanski organizaciji neposrednih obdelovalcev za gospodarski pritisk, ki omogoča, da zbira za zastavo s križastim ščitom male lastnike in najemnike,« kot je poudaril eden izmed govornikov. Pri tem ne bomo ponavljali vsega tistega, kar smo napisali o dogajanju pri delitvi podpor kmetovalcem, ki so bili prizadeti zaradi suše. Zato smo tudi mi mnenja, da je potrebno to organizacijo reformirati ali pa likvidirati. Najbolje bi bilo, da bi vlada prevzela javno upravo nad vsem, kar je sedaj poverjeno «Federconsorzi», pokrajinskim kmetijskim zadrugam pa naj se vrne največja avtonomija, tako da hi bila Federconsorzi koordinacijski organ teh zadrug. Strinjamo se tudi s predlogom, naj bi se ustanovila parlamentarna preiskovalna komisija, takoj, ko bo začel delovati novoizvoljeni parlament v mesecu maju in ki bi nadaljevala z delom dosedanje parlamentarne komisije.
Od mednarodnih dogodkov pa naj omenimo naprej važen ohisk predsednika Združenih držav Mehike v sosedni Jugoslaviji, katere predsednik je skupno s svojim gostom ugotovil skupne poglede na svetovno politiko. Odgovorni voditelji gospodarstva obeh držav pa so sklenili, da bodo medsebojno gospodarsko sodelovanje okrepili in so v ta namen sklenili ustanoviti mešano jugoslovansko-mehiško gospodarsko komisijo, kakor tudi, da si bodo čimprej izmenjali obiske gospodarskih delegacij.
Najvažnejša včerajšnja mednarodna vest pa je vsekakor poročilo ameriškega državnega departmaja, da je ena ameriška podmornica na atomski pogon z izstrelki -Polaris« že prišla v Sredozemsko morje.
V Franciji nadaljujejo rudarji s svojo stavko že 31. dan in vse kaže, da je edino upanje za obnovitev pogajanj na posredovanju posameznih prefektov, čeprav se še vedno ne ve, na kakšni podlagi se bodo pogajanja lahko obnovila, če vlada odklanja več kot 6,5 odst. poviška mezd od 1. aprila dalje.
Tudi s področja Kube ni nobenih poročil o zboljšanju položaja, vendar pa ni bilo včeraj »izjemoma* tudi. nobene novice o kakem novem napadu kontrarevolucionar-jev. Pač pa so iz ne preveč oddaljene salvadorske prestolnice sporočili, da so gvatemalska letala obstreljevala tri salvadorske ribiške ladje. Gvatemalska vlada še vedno drži svoje prebivalstvo pod obsed-1 nim stanjem, očitno zaradi tega,. ker hoče preprečiti sleherno politično dejavnost v zvezi s predsedniškimi volitvami.	1
PRVO ZBOROVANJE GIBANJA «GAETANO SALV E M IN h
Govorniki so poudarili nujnost ukinitve vseh privilegijev te organizacije in njene temeljite reforme - Preiskava se mora nadaljevati
■umel
lžuje^J
odeželji
itališča
lovNftcev
diranje
. .. -
RIM, 30. — Pod predsedstvom Ferruccia Parrija se je danes začelo zborovanje, ki ga je sklicalo «gibanje Gaetano Salvemini* in na katerem so razpravljali o »Federconsorzi*. V svojem uvodnem poročilu je prof. Ernesto Rossi omenil, da je bila »Federconsorzi* ustanovljena v Piacenzi leta 1892 na pobudo privatnikov brez intervencije države -kot zadruga druge stopnje, «da koordinira in omogoči učinkovitejšo akcijo kmetijskih zadrug».
Omenil je postopno razširi-
tev intervencije te organizacije na raznih sektorjih dejavnosti in je nato govoril o odnosih med ((Federconsorzi* in bonomijansko konfederacijo neposrednih obdelovalcev zemlje. «Federconsorzi», je izjavil, daje konfederaciji neposrednih obdelovalcev finančna sredstva in instrumente za gospodarski pritisk, ki ji omogoča, da zbira pod zastavo s križastim ščitom male lastnike in male najemnike, ki so neposredni obdelovalci, medtem ko konfederacija neposrednih obdelovalcev uporablja s svoje strani pritisk, ki ga lahko izvaja na parlament in na vlado s politično težo vojske kmetov, da doseže za »Federconsorzi* večja finančna sredstva in vedno nove privilegije.*
Prof. Rossi je dalje poudaril, da je Federconsorzi velikodušna dobrodelnica tudi organizacije veleposestnikov, ravnatelji mi-' nistrstva za kmetijstvo pa skle-
pajo stalne sporazume z vodi-delji te organizacije, zato da poverijo tej privatni zadružni družbi javne funkcije, za katere pooblaščajo zakoni njih.
Nato je prof. Rossi govoril o poslih Federconsorzi. Dejal je, da je ta organizacija napravila do sedaj -dobre posle v zvezi z obvezno oddajo žita, z uvozom na račun države, s kreditnimi operacijami po ugodnih obrestih kot izvršilni organ ukrepov, ki jih določa zakon v korist kmetij? Iva in kmetovalcev*. "™
Dalje je ugotovil, da so ti privilegiji omogočili Federconsorzi velike dobičke, s tem da -je ta vsilila kmetijskim zadrugam svoje posredovanje in se sporazumevala z velikimi ii)diištlij#kijpi . Skupinami za prodajanje proizvodov, ki so koristni .za, k^ve-tijstvo, ter sodelovala pri dobičkih družb, pri katerih del^i-i čaika-.
Na koncu je percičeval*|,,.pqfi lidaril, da je potreono temeljito spremeniti Federconsorji, ne|(j»
bi pri tem škodovali sistemu državne pomoči kmetom. Poudaril je, da je Federconsorzi glavna ovira za razvoj slehernega zadružnega gibanja in za napredek v državnem kmetijstvu.
Sledila je diskusija. Prvi je govoril socialistični poslanec An-derlini. Omenil je, da v preteklosti ni bilo nobenega parlamentarnega nadzorstva nad Federconsorzi. Zato so v zadnjih mesecih ustanovili komisijo za raziskovanje monopolitične dejavnosti in uvedli preiskavo proti Federconsorzi. Poudaril je, da je Federconsorzi opustila svoje smotre, ki si jih je zastavila ob ustanovitvi in se je spremenila v -centraliziran in birokratičen organ-. Na gospodarskem pod-
sorzi danes -transmisijski pas politike in volje velikih industrijskih monopolov do italijan-jstva-.^^ polUjčne-ta predstavlja tudi se ga h »fhde-jš pro-S parla* dstavlja o. oviro tja po-skega kmetti-i
v za prihjkl-

M	W
V petek popoldne so v Ljubljani pokopali priljubljenega primorskega pisatelja in zdravnika dr. Bogomira Magajno, od katerega se je — kot vidimo na sliki — z ganljivimi besedami poslovil poleg! drugih govornikov-Audi pisatelj Franco JJevk
nost je Anderlini omenil, da se danes postavlja to vprašanje na dva načina: reformirati ali pa likvidirati to organizacijo. Socialistična stranka je to vprašanje temeljito proučila in predlagala rešitve, ki jih vsebuje volilni program, in sicer: 1. Vlada naj prevzame javno upravo nad vsem tem, kar je sedaj poverjeno Federconsorzi. 2. V ostalem naj se ta organizacija povrne na privatistično dejavnost, pokrajinskim agrarnim zadrugam pa naj se povrne največja avtonomija do Federconsorzi, ki bi se morala spremeniti v koordinacijski organ teh zadrug.
Časnikar Eugenio Scalfari pa je predlagal ustanovitev parlamentarne preiskovalne Komisije o Federconsorzi, za kar se bodo morale levičarske sile zavzeti v novi zakonodajni dobi.
Prof. Piero Ugolini je na popoldanski seji med drugim poudaril, da ima Federconsorzi z gospodarskega stališča velik delež pri žitnem trgu in pri vsem zapletenem mehanizmu političnih cen. Dalje je izjavil, da sta Federconsorzi in konfederacija neposrednih obdelovalcev zemlje tako povezani med seboj, -da se manifestacije ene prepletajo z manifestacijami druge in se s tem zlivajo v eno samo stvar-.
Govoril je nato o pretežnem položaju, ki ga Federconsorzi ima na sektorju agrarnega kredita in pri prodajanju ' kmetijskih strojev ter umetnih gnojil, kjer obstaja pravi monopolistični položaj.
V diskusijo je posegel nato komunistični poslanec Natoli, ki je poudaril, da je za pravi demokratični razvoj na podeželju potrebno '■ temeljito reformirati Federtonsorzi.' Govoril je o preiskavi, ki jo je uvedla proti Federconsorzi parlamentarna komisija. v . kateri je sodeloval tudi on in je poudaril, da je bila ta preiskava prekinjena, prav ko je začela dajati, plodove. Kritiziral je sklep predsednika zbornice o prekinitvi dejavnosti komisije in je poudaril, da za levičarske stranke preiskava ni zaključena, ter se bo morala nadaljevati ob začetku nove zakonodajne dobe. Vendar, pa so številne težave in močan odpor, Zato da bi preiskava lahko dala pozitivne rezultate in konkretna navodila za reformo organizacije. Da bo to mogoče, je potreben pravi preobrat v levo.
Današnjo sejo je zaključil^ prol. Manlio Rossi Doria, ki je poudaril, da so pri preiskavi glede dejavnosti Federconsorzi -šele v začetku razjasnjevanja, ki ga bo treba izvesti do kraja-. Poudaril je, da je reforma Federconsorzi -osrednje vprašanje našega kmetijstva-. Kritiziral je nato nedavne podatke ministra
za kmetijstvo v zvezi s Federconsorzi in dejstvo, da ta ni predložila svojih obračunov. Zborovanje se bo nadaljevalo jutri.
«Polarisi» v Sredozemlju
VVASHINGTON, 30. — Ameriški državni departma je danes sporočil, da je ena ameriška podmornica z izstrelki «Polaris» že prišla v Sredozemlje. Podmornica na atomski pogon je plula skozi Gibraltarsko ožino dva dni prej, kakor je bilo določeno. Kakor je bilo že sporočeno, bodo te podmornice pod poveljstvom vrhovnega poveljnika atlantskih sil v Evropi generala Lemnitzera.
Osem milijonov volivcev ZDA ne more voliti
VVASHINGTON, 30. — Predsednik Kennedy je ustanovil danes komisijo, ki ima nalogo proučiti vzroke, zaradi katerih več milijonov ameriških državljanov ne more izvajati svoje volilne pravice, zlasti ko gre za predsedniške in parlamentarne volitve.
Iz poročila, ki ga je Bela hiša izročila danes tisku, izhaja, da skoraj osem milijonov ameriških volivcev ni moglo voliti pri volitvah leta 1960, ker se niso mogli pravočasno -prilagoditi krajevnim določbam-.
Predsedniška komisija, ki bo morala predložiti svoje poročilo Ken-nedyju do novembra letos, ima nalogo, da še posebej prouči zakone, ki omejujejo pravico vpisa v volilne sezname in izvajanje volilne pravice zaradi vprašanj, ki nastajajo v zvezi z rezidenco volivcev, v zvezi z njihovim gospodarskim položajem in -iz toliko drugih razlogov-, z drugimi besedami, zaradi omejitev, ki jih povzročajo ukrepi o rasni diskriminaciji. Komisija bo morala posvetiti posebno pozornost volitvam s pooblastilom ali po pošti in razlogom, zaradi katerih ameriški državljani, ki imajo vso volilno pravico, ne morejo te pravice izvajati.
Novi komisiji bo predsedoval ravnatelj urada za štetje Richard Scammon in v njej bo okoli dvajset političnih in univerzitetnih osebnosti.
VALENCIA, 30: — Več sto študentov je danes demonstriralo pred ameriškim konzulatom v Valenci na Španskem. ‘ Študentje so metali kamenje v okna in vzklikali -Pojdife domov!». -Odstranite vojaška oporišča-. Izročili so tudi resolucijo, s katero protestirajo proti -žalilnim trditvam- glede španske zgodovine, ki jih je baje predsednik Kennedy izrekel na nedavnem sestanku predsednikov srednjeameriških držav v Kostariki,
Kdo je kriv?
Narodni svet koroških Slovencev, ki združuje predvsem katoliško usmerjene koroške Slovence in z Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem piedstavlja ogromno večino koroških Slovencev, je v zadnji številki (od 21. marca 1963) svojega kultur-no-političnega glasila *Naš tednik-Kronika» objavil izjavo pod naslovom *Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom?* Izjava nam kar precej jasno odkriva nedopustne odnose do koroških Slovencev v celovški škofiji. V svojem drugem delu postavlja namreč Narodni svet koroških Slovencev naslednja teht-
na vprašanja:
«Vemo, da ima naš prevzvi-šeni nadpastir dobro, blago srce, odprto srce tudi za naše potrebe in da bi rad upošteval naše pravice, če bi drugi tega zavestno in sistematično ne preprečevali.
Pri tem pa le ostane odprto nadvse važno vprašanje:
Kdo nosi danes pred Bogom zadnjo odgovornost za usodepolna dejstva, da slovenski duhovniki ne smejo več postopati po svoji vesti, da se v šoli ne smejo več posluževati družinskega jezika, da ne smejo v šoli z otroki moliti v tistem jeziku, v katerem z njimi doma njih starši opravljajo običajne družinske molitve?
Kdo nosi zadnjo odgovornost pred Bogom, da se postavljajo naši duhovniki na zatožno klop in jih sodijo ljudje, ki zato nimajo legitimacije, ljudje, ki so vse drugo kot prakticirajoči katoličani? — Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom, da cela vrsta naših otrok po raznih farah kljub prijavi k dvojezičnemu pouku leto in dan ne sliši več slovenske besede? — Ali tu, g. generalni vikar, ne vidite krivice, — tu, ko gre za naravno pravo na-kega slovenskega človeka in za od Vas tako poveličevano pravico staršev?
Kdo nosi končno zadnjo odgovornost pred Bogom za obstoječi manjšinski šolski zakon v današnji obliki: država
ali cerkvena oblast? — Država je širokogrudno predlagala pri formulaciji tega zakona materinščino za učni jezik krščanskega nauka, cerkveni zastopniki pa so to edino pravično in .krščansko rešitev preprečili in določili za manjšino krivično formulacijo, ki praktično izključuje materinščino pri veronauku in poleg tega omogoča — kar je v nasprotju z vso cerkveno prakso — uči-teljem-laikom ne glede na njih svetovni nazor, da »nadzirajo* naše katehete pri poučevanju veronauka na dvojezičnem o-zerr^lju.	-
Kdo nosi slednjič odgovornost pred Bogom v deželi za porazno dejstvo, da trpijo naši duhovniki na svojih postojankah dostikrat pravo muče-ništvo? Na eni strani jim vest kot najvišji sodnik veleva dejanja, ki jih cerkvena oblast s svojimi odloki izrecno prepoveduje. Na drugi strani pa jih vsak lahko napada in toži na najvišjem mestu in le malo ie slučajev, da bi vzelo cerkveno predstavništvo v določenih primerih naše duhovnike v zaščito in bi jim nudilo možnost obrambe! Tako ni čuda, da se je ob tem žalostnem stanju v zadnjih letih osem slovenskih bogoslovcev izneverilo svojemu poklicu. Mlad človek bi moral imeti živce in svetniško stanovitnost, da bi si še upal po teh poraznih spoznanjih vršiti duhovniško službo na dvojezičnem ozemlju.
Dolgo smo čakali, ponovno prosili, a vsa naša dokazovanja so bila na žalost zaman! Nikdar pa nismo grozili s štrajkom ali z izstopom iz Cerkve, kot z u-spehom grozijo gotovi, cerkveni oblasti znani ljudje. Spričo zadnjih dogodkov v Dobrli vesi, ki so verjetno samo začetek že dolgo vsestransko zasnovane večje akcije, pa ne moremo več molčati. Ako ni človeka v škofiji, ki bi imel pogum in bi čutil dolžnost, braniti naravne pravice manjšine, potem apeliramo na pravični čut vesoljne Cerkve, apeliramo na krščansko čuteči svet zunaj naše dežele!*
V prvem delu pa je v izjavi rečeno naslednje:
»Koroški Slovenci slovimo v zgodovini po svoji otroški zvestobi nasproti Cerkvi in škofu.
Ko je nemški del dežele zajel val proticerkvenega gibanja «Proč od Rima!*, so slovenski verniki strnjeno stali za svojim škofom in papežem kot naj višjim cerkvenim poglavarjem. Takisto je bilo za časa narodnega socializma, Zavedni Sloven-
ci so ostali zvesti Cerkvi in svojemu nadpastirju in marsikateri je moral za to svojo zvestobo v koncentracijsko taborišče ali v gestapovski zapor, dočim so nemški priseljenci po vrsti odpadali in netili sovraštvo do Cerkve. Ni čuda, da so krški škofje Slovence kot najzvestejše vernike tudi temu primerno cenili. Škof Kahn je bil znan prijatelj Slovencev. Značilen za njegovo miselnost je izrek: «Lasset di Slowenen Slovenen sein, damit das Oift des deu-tschen Liberalismus nicht auch unter ihnen Wurzel fasse!* Ce-lo nadškof dr. A. Hefter, dasi Nemec iz rajha — je ljubil Slovence in se zanje tudi potegoval. Tudi nadškof Rohracher nikdar ni dopustil — več takih slučajev je znanih — da bi postali njegovi duhovniki žrtve političnih napadov, ščitil jih Je z vso svojo avtoriteto in je v kali zatrl vsako gonjo proti njim.
Od tega časa se je življenje v deželi dosti spremenilo.
Vzgoja v semeniščih našim dijakom in bogoslovcem ne da s seboj tisto, kar bi moralo biti naravna podlaga za vsako u-spešno delo med ljudstvom: ljubezen in znanje materinega jezika! S tem se zavestno pospešuje nekakšen razdor med starejšo in mlajšo duhovniško generacijo^ In vendar bi morali biti glede konsolidarnosti duhovniki blesteč vzgled laikom: »O quam bornim et jucundura est, habitare fratres in unum*. Koliko upravičenega pohujša? n ja lahko nastane med vernim ljudstvom, kjer je medsebojna mržnja zajela duhovnike sosede, ki se v ogromno škodo verskega življenja med seboj sovražijo ter delajo drug drugemu težave. Gospodova napoved, da mora vsako kraljestvo, ki je na znotraj razdvojeno, nujno razpasti, se v teh žalostnih primerih prvič v naši zgodovini v vsej tragediji uresničuje.
Vedno je bila, krajevno gledano, naj večja nesreča za Cer« kev, če je postala sužnja političnih struj ali žoga v rokah oh. lastiželjnih diktatur, in ni mogla v miru in nepristransko brez razlike stanu in jezika učiti svoje vernike. Obdobje, v katerem zdaj živimo koroški Slovenci, je v cerkvenem pogledu morda najtežji preizkusni kamen v naši zgodovini.*
Nikdar naši požrtvovalni, sva. jemu materinemu jeziku zvesti duhovniki pač niso bili tako kot danes brez vsake zaslombe in, brez razumevanja cerkvene oblasti za naše življenjske pravice, popolnoma prepuščeni brezvestni gonji in napadom nahujskanih raznarodovalnih organizacij, ki se skrivajo pod svetohlinsko krinko navideznih verskih gibanj v spodnjem delu dežele. Na žalost ugotavljamo, da si gotovi, po svoji dvomljivi preteklosti sumljivi elementi svojijo celo »dano* pravico, da nadzirajo naše duhovnike in kot edino zanesljivi poročevalci ugotavljajo »dejanske* jezikovne razmere in potrebe po naših župnijah. Ce Jim postane kak duhovnik radi svo-je doslednosti, ker pri veronau. ku upošteva družinski jezik o-trok, neprijeten, ga zatožijo in posledica je prej ali slej ta, da mora brez zaslišanja in brez možnosti zagovarjanja in o-brambe svojega stališča izginiti iz šole. Tako se bližamo vedno bolj kaotičnemu stanju, ko naše duhovnice ne bo več nastavljala in premeščevala cerkvena oblast po danih objektivnih dušnopastirskih potrebah, temveč razna društva staršev in tisti narodni nestrpneži, ki se spretno skrivajo v ozadju.
Nek takšen nestrpnež »čast nega* formata, ki Živi v veliki meri od našega slovenskega ljudstva, je na primer v Dobrli vesi ob priliki slovesnega evharističnega obhoda na praznik Rešnj ega Telesa šel od ženske do ženske in jim naročal, naj za božjo voljo molijo vendar nemški rožni venec, ker bi se ob slovenski javni molitvi tujci lahko »zgražali*.
Važna
obletnica
Tl* arca, pred dvajsetimi le-ifI ti je zajel severno Ita-ITJ lijo val stavk, v kate-rin je sodelovalo približno 300.000 delavcev. Stavke so izbruhnile predvsem zaradi te-£a.)fnnga gospodarskega položaja Bavcev. Hkrati pa so bile t-di prva organizirana množična manifestacija nezadovoljstva z režimom, odkar je prišel na oblast fašizem.
. Začelo se je tisti megleni dan ob koncu zime v vojnem letu 1843, 5. marca ob deseti uri. Več tisoč delavcev’ tovarne Fiat-Mirafiori v Turinu je ustavilo delo. Proizvodnja več kakor potrebne vojne opreme v tem ^ajvečjem industrijskem velikanu Italije se je pretrgala za več ur. Medtem so se delavci zbrali na tovarniškem dvorišču. Predstavnikom uprave podjetja, ki so jih skušali spraviti nazaj na delo. so odgovarjali:	»Hočemo živeti, zahteva-
mo izplačilo za nadurno delo, zahtevamo draginjsko doklado.*
Novica o stavki v Fiatu se je razširila z veliko naglico po mestu. Se isti dan je bilo ustavljeno delo v še nekaterih drugih turinskih tovarnah. Fašistična milica je bila v pripravljenosti. Ko pa je po nekaj dneh v Turinu stavkalo še nad 100 000 delavcev in ko se je gibanje razširilo tudi na okoliška industrijska mesta, je vlada, ki je budno spremljala potek dogodkov, poslala na ulico tanke. V akcijo je stopila tudi politična policija OVRA. Zaradi sodelovanja v stavki so 12. marca prijeli 164 delavcev. Naslednji dan so se aretacije nadaljevale. Takrat so v Turinu prijeli 28 voditeljev in aktivistov komunistične partije, ki so neposredno sodelovali pri organizaciji stavk. (Komunistična partija je bila v ilegali od.leta 1926, ko je fašistični režim sprejel tako imenovane »izredne zakone*, s katerimi je postavil izven zakona vse politične stranke — razen fašistične.) Vsi ti povračilni ukrepi pa niso modi preprečiti stavkovnega gibanja. Delavci so še dalje vsak dan po več ur, pogosto pa tudi večkrat zapored prekinjali delo in uporabljali metodo tako imenovane «bele stavke*.
To akcijo turinskih delavcev so pripravljali dlje časa. Težaven gospodarski položaj v državi, pomanjkljiva preskrba z živili, blokiranje mezd na ravni iz leta 1940, odrekanje draginjskega dodatka in podaljšanje delovnega časa zaradi povečanja vojne proizvodnje, brez nadomestila za nadurno delo — vse to je povzročilo skrajno bedno življenje delavcev. Njihov položaj in položaj njihovih družin je postal v začetku leta 1943 poglavitna snov pogovorov v vseh tovarnah. Zaradi tega je naletel predlog predstavnikov komunistične partije, naj začnejo stavko za zboljšanje gospodarskega položaja delavcev, med njimi na širok odmev in podporo. Nekaj polemike je bilo samo o tem — ali naj gredo stav-kajoči na ulice in tam manifestirajo svoje nezadovoljstvo, ali pa naj stavkajo samo med tovarniškimi zidovi, da bi tako zmanjšali možnost za krvave represalije fašistične milice, policije in vojske. Voditelji stavke, Leo Lanfranco*), Umberto Masola**) in drugi, so izkoristili izkušnje nekaterih manjših stavk v tovarnah, ki so bile od avgusta 1942 do tedaj, in sklenili, da bi bil najprimernejši sistem »belih stavk*, ki dajejo precejšnje jamstvo, da stavka širših razsežnosti, zlasti v središču z bogato revolucionarno tradicijo, kakršno je Turinu, lahko u-spe, da pa pri tem ne pride do obsežnejših represalij proti udeležencem. Tembolj, če u-poštevamo, da se je začetek stavke skladal ne le z gospo- « darskim, temveč tudi vojaškim in političnim polomom tedanje Italije. To je bila agonija režima, ki je doživljal poraze na vseh frontah.
Trinajstega marca, ko je bila stavka na vrhuncu, so se sestali v nekem turinskem predmestju predstavniki delavcev vseh tovarn, v katerih so prenehali delati. Organizirali so delavski komite, ki je sklenil, da se bo stavka nadaljevala, da bodo zahtevali, naj izpustijo na prostost aretirane delavce in odstranijo policijske straže, ki so zasedle tovarne.
Naslednji dan je bil v Milanu v globoki ilegali sestanek vodstva komunistične partije. Ker Jih je izučila izkušnja iz obdobja »okupacije to-vkrn* po prvi svetovni vojni, ko • so doživeli tunnski delavci zaradi osamljenosti svoje akcije neuspeh, so udeleženci, sestanka pozvali tudi delavce iz Milana in drugih indu-rnilskih središč v severni Italiji; naj stavkajo. 2e 24. marca' so prenehali delati dejavni Pirellijeve tovarne v Milanu. Naslednji dan sc začelij stavkati tudi delavci milanskih tovarn. Oborožena policija je takoj zasedla tovarniške obrate, stavke pa ni mogla zadušiti, še več, stav-
ka je v nekaj dneh z veliko naglico zajela ves Piemont in Lombardijo. V stavki je zdaj sodelovalo že 300.000 delavcev, ki so si vzeli za geslo »Kruh, mir in svoboda*. Njihove zahteve niso bile več ozko gospodarske. S tem, da so zahtevali konec vojne in demokratizacijo države, so italijanski delavci povzdignili svoj glas proti fašističnemu režimu v celoti.
Soočen z velikimi motnjami v vojni proizvodnji, z enotnostjo delavskega razreda In neučinkovitostjo fašističnih »sindikatov*, je bil režim 2. aprila po enomesečnih stavkah prisiljen dati delavcem svojo prvo »strateško koncesijo* in povečati njihove pristojnosti. To je bila pomembna zmaga delavcev. Njihove gospodarske zahteve, ki so jih poudarili v začetku stavke, so bile v bistvu le zadovoljene.
Nasprotja v tedanji italijanski družbi pa so bila pregloboka, da bi bilo lahko ostalo samo pri tem. Stavka je močno vplivala na razvoj političnega položaja v državi. Prvič, omajala je zaupanje mnogih gospodarskih, finančnih in drugih krogov v režim, ki so ga podpirali, niso se pa z njim neposredno istovetili. Drugič, opozorila je opozicijske, toda neenotne sile v državi, da si demokratičnega in protifašističnega gibanja ni mogoče niti misliti brez sodelovanja delavskega razreda in njegovih strank. V tem smislu so imele marčevske stavke, glasnice poznejših dogodkov v državi, velik vpliv na oblikovanje enotnega, protifašističnega in osvobodilnega gibanja v Italiji.
MARKO KOZMAN
*) Leo Lanfranco, delavec, komisar prve partizanske divizije »Garibaldi«. Fašisti So ga ujeii in tisi redili februarja 1945 v Vilfraaou Piemontu.
**) Umberto Masola, delavec, organizator in voditelj komunistične partije od 1941 do 1943. pozneje član vrhovnega poveljstva garibaldinskih brigad. Zdaj Je član kontrolne komisije Kp Italije.
Nenni o pomenu volitev KPI: "Borba proti KD»
Resolucija vodstva KPI govori o premiku KD v desno in kritizira zadržanje levičarskih strank nasproti KD Današnji «11 Popolo» objavlja volilni program KD
RIM, 30. — V jutrišnji številki glasila PSI oAvantil* Nenni govori o pomenu bližnjih volitev in pravi med drugim, da »na desnici, od liberalcev do fašistov, se v tej volilni kampanji vodi nasilna borba proti levemu centru; proti PSI, ki ga imajo zh avtorja preobrata pred letom dni; proti KD, ki jo predstav-
ljajo kot žrtev socialističnega nasilja. Socialdemokrati in republikanci poudarjajo vlo-o, ki so jo imeli pri politiki levega centra, in predlagajo nadaljevanje te politike«; toda republikanci so od. ločno proti nadaljevanju te politike brez socialistov (tako imenovani «čisti» levi center), socialdemokrati pa puščajo vrata odprta. «KD je z govorom Mora zavzela stališče, ki — čeravno ni brez dvoumnosti — ni v nasprotju s sklepi kongresa v Neaplju«. V govoru Mora je sicer tudi potrdi, tev, da se mora nadaljevati politika levega centra, vendar pa se njem opažajo tudi druge, ne pozitivne tendence, kot na pr. ((nesmiselne težnje po hegemoniji«, ki ne upoštevajo, da se je stvarnost spremenila, da »nismo v a-prilu 194« .ampak v aprilu 1963».
Kur zadeva odnos med Pbl in KD, Nenni poudarja, da KD ostane za PSI «tista, ki je sprejela preobrat v februarju 1862, ki ga je prekinila v . januarju 1963, in za Katero ne vemo točno, kaj bo po 38. aprilu«. Zaradi tega je ve, nadaljnji razvoj politike levega centra odvisen od odnosa sil, ki ga bodo ustvarile volitve. Nenni pripominja. da so socialisti priprav ijeni prevzeti «popolno obvezo politične soodgovornosti in bistvenega soglasja glede vseh vprašanj, ki zadevajo vlado in parlamentarno večino«, kakor to zahteva Moro, vendar pa da so pri tem za socialiste važni programi in vo. lja, da se uresničijo »proti burji in nevihtam«: «Tu je za nas nepremostljiva meja glede večinskih sporazumov ali morebitnih vladnih sporazumov. In v to se vključuje tudi to. kar je Moro imenoval ..zgodovinsko priložnost, zaradi katere je PSI tisti, ki odloča o vključitvi važnih delavskih sil v demokratično življenje in na vrh države’’. Taka priložnost zahteva čut odgovornosti, sposobnost akcije, zavest stvarnosti in hkrati idejnosti, katere važnost
iiiiiiiiiiiiHiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiitiiiiirtiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
l
Vdigoras hoče preprečiti normalno volilno borbo
Prekinjen promet na letališčih zaradi napovedanega povratka bivšega predsednika Arevala
GVATEMALA, 30. — Gvatemalska vlada je odredila, da bodo jutri vsa letališča zaprta, ter je pozvala prebivalstvo, naj ostane doma, ker se bo vrnil iz izgnanstva v Gvatemalo bivši predsednik Juan Jose Arevalo.
Ministrstvo za obrambo je sinoči objavilo sporočilo, da so UKinili vse privatne in linijske polete za jutri. Prebivalstvo prestolnice poziva, naj ostane doma, ostale prebivalce pa, naj od danes opoldne do ponedeljna zjutraj do 6. ure ne pri. dejo v prestolnico. Sporočilo pravi, da so odkrili »obširen načrt za sabotažo in agitacijo«. Zatrjuje se, da so nedavni neredi v Gvatemali nastali zaradi napovedi povratka Arevala iz Mehike. Areval je napisal protiameriško knjigo z našlo, vom «Morski pes in sardine«. 2e 25. marca so v Gvatemali odredili obsedno stanje zaradi spopadov med vojsko in uporniki.
Politični opazovalci so mnenja, da hoče Ydigorasov režim z izgovorom o prevratni dejavnosti z izvedbo obsednega stanja zavreti vsako politično dejavnost v zvezi s predsedniškimi volitvami. Mehiški tisk je mnenja, da so ti ukrepi del političnega udara, ki je preračunan na omejevanje možnosti normalnega razvoja volilne, borbe. Tisk poudarja, da gverilske skupi, ne obstajajo v notranjosti Gvatemale že od novembra 1960 in se torej niso pojavile šele sedaj, ko se
začenja volilna borba. Dalje meni. jo, da želi Ydigoras izkoristiti obsedno stanje kot povod za nove obtožbe proti Kubi. Njegov «a-larm« je že naletel na odmev v nekaterih državah Srednje Amerike. Tako je Nikaragua že začela pošiljati Ydigorasu vojaško pomoč.
General Taylor o protiraketnih izstrelkih
WASHlNGTON. 30. — Načelnik glavnega štaba ameriške vojske general Taylor je v pododboru finančne komisije predstavniške zbornice izjavil, da bi ZDA utegnile zgubiti «hladno vojno«, če bi Sovjetska zveza lahko pripravila protiraketni izstrelek pred Američani. «Trditev Sovjetov glede tega, je dodal general, je morda samo prah v oči in propaganda. Ven. dar pa morajo ZDA upoštevati tudi nasprotno možnost.«
Te izjave generala Taylorja so v protislovju s stališčem tajnika za obrambo McNamare, ki je izjavil, da do sedaj niso še odkrili nobenega protiraketnega izstrelka, katerega možnosti bi opravičile izdatke za serijsko proizvodnjo.
Na tisoče Holandcev sodeluje pri protestnih demonstracijah proti načrtom, da se nemški v'*Jnkt utaborijo v Budelu na Holandskem
merimo dan na dan, tako nasproti laičnim m katoliškim demokratičnim silam, kajti brez njihovega sodelovanja in pomoči bi morali odložiti za daljši in nedoločljiv rok vsakršno politiko postopne demokratične obnove«.
Vodstvo KPI je danes objavilo resolucijo, ki jo je odobril pred dnevi in v kateri se ugotavlja, da se je povečal premik KD v desno, hkrati pa poudarja, da je smote-KPI na teh volitvah borba proti KD in potreba, da desničarske stranke dožive poraz. Resolucija nato poudarja odgovornosti in napake levičarskih strank, ki se ne bore v zadostni meri proti KD, da bi zmanjšale njeno moč, hkrati pa kritizira volilni program PSI. o katerem pravi, da pomeni korak nazaj v primerjavi s prejšnjimi zahtevami te stranke. Resolucija navaja vrsto programskih ciljev, da bi losegli preobrat v levo: samostojno pobudo Italije v korist miru, proti vsakršni obliki raztegnitve atomske oborožitve. Italija naj se dostopno umakne iz politike blokov in naj bo nevtralna; gospodarsko načrtovanje; globoko demokiatično reformo državne u-reditvo in uveljavljenje deželne u-reditve.
Jutrišnja številka glasila KD «11 Popolo« objavlja celotno besedilo volil,lega programa KD.
Letalo z 8 potniki strmoglavilo
RIM, 30. — Neko letalo tipa »DC-3», ki pripada družbi «Itavia», ki je odpotovalo nocoj iz Pescare in ki bi moralo prispeti ob 20.30 na letališče Ciampino, ni prispelo ob določeni uri.
V letalu so bili trije člani posadke s petimi potniki. Avtonomija letala je prenehala ob 21.50. Skupina karabinjerjev je odšla na kraj, kjer domnevajo, da se je letalo ponesrečilo; do sedaj pa ga še niso našli. Domnevajo, da se je letalo ponesrečilo zaradi slabega vremena. Zadnje sporočilo so na letališču v Ciampinu dobili ob 19.25, ko je pilot sporočil, da je «pred veliko goro«.
Nova politika v Jordaniji
AMAN, 30. — Predsednik jordanske vlade Rifaj je danes izjavil tisku: »Moja vlada je odločena naglo sprejeti vse potrebne ukrepe, da dokaže svojo iskrenost in svoje bratske namene do drugih arabskih bratskih držav,« Izrazil je nato upanje, da bodo ostale arabske države storile nasproti Jordaniji korak, ki naj omogoči neposredne stike za sporazum o tem, kaj naj bi storili na eni in na drugi strani, da se prispeva k splošni enotnosti. Na koncu je Rifaj izjavil:	»Jordanija ne bo
krenila z arabske poti, ki vodi v osvoboditev in enotnost. Pripravljena je na vsako žrtev za to veliko stvar.«
En mesec stavke francoskih rudarjev
PARIZ, 30. -r Po enem mesecu stavke rudarjev v francoskih premogovnikih temelji sedaj vse upa-
nje za obnovitev pogajanj na posredovanju posameznih prefektov, ki so baje že začeli »tajne stike« s sindikalnimi predstavniki. Vendar pa se opazovalci pri tem sprašujejo, na kakšni podlagi se bodo pogajanja lahko obnovila, če vlada odklanja več kakor 6,8 odstotka poviška mezd od 1. aprila dalje.
V zvezi s ponudbami vlade je minister za trgovino in industrijo izjavil danes na zborovanju indu-strijcev, da je pripravljen sestati se s predstavniki rudarjev kadarkoli, toda na vsak način šele potem, ko se bodo rudarji vrnili na delo.
Zopet napete v Karibih
Zopet sneg
Po nekaj dneh lepega vremen« se ie skoraj po vsej Italiji od včeraj dc danes vreme znova poslabšalo in v mnogih krajih je znova zapadel sneg. Snežiti je začelo v višjih predelih okoli Turina, Nova-re, Genove, Sondria, Belluna, v Apeninih, v Abrucih ter tridentinski in bocenski pokiajini. Temperatura je povsod znatno padla. Okolico Prata v Toskani pa je davi zajela zračna tromba, ki je povzročila precejšnjo škodo.
Iz Nice poročajo, da se Je davi okoli 7. ure utrgal nad vasjo Plan-Du-Var ogromen plaz skalovja in zemlje, ki je povzročil smrt treh ljudi ter je porušil številne hiše. Skalovje se je utrgalo iz gore nad vasjo med divjanjem viharja. Velika skala je zadela ob šolo, v kateri je bila družina učiteljice. Izpod ruševin so potegnili učiteljico in njenega moža. Truplo njune triletne hčerke še iščejo.
Po poznejših poročilih se zdi, da je plaz povzročil več žrtev in večjo škodo, kakor so prvotno javili. Plaz je poškodoval več ko sto metrov kanala, ki dobavlja pitno vodo. Voda je z vso silo pridr-
Po krivdi ZDA se je stanje na karibskem področju znova po. slabšalo in zavladala je precejšnja napetost. Kubanski kontra-revolucionarji so napadli še eno sovjetsko ladjo v nekem kubanskem pristanišču in jo močno po-škodovali. Kakor običajno, je a-meriika vlada sporočila .da ta napad ob soja. Vendar pa je iz izjave razvidno, da ga obsoja predvsem zaradi tega, ker so »taki napadi neučinkoviti in celo te krepijo komunistični režim na Kubi*.
Kubanska vlada je sporočila, da bo odslej prisiljena poskrbeti za obrambo plovnih poti ter si bo nabavila potrebna letala z večjo avtonomijo ,fci bodo brani-nila kubanske in druge ladje pred piratskimi napadi. V četrtek zvečer pa je prišlo do novega incidenta, ko so kubanska letal a po pomoti streljala v bližini ameri. tke ladje «Floridan». Amer iška vlada je zadevo izkoristila in jo zelo napihnila, čeprav je kubanska vlada takoj sporočila svojo pomoto, še preden so v Washing-tonu vedeli, za čigava letala gre.
Sovjetska vlada pa je poslala ameriški vladi tretjo noto, s katero zahteva odškodnino za škodo, ki so jo kubanski kontrare--voluctpnarji povzročili sovjetski ladji aLgov«. Nota poudarja da take napade spodbuja in podpira ameriška vlada in je torej zanje odgovorna. Saj brez ameriške pomoči v orožju'in ladjah ne bi taki napadi bili mogoči. Tudi sovjetska vlada poudarja, da bo prisiljena odslei ooskrbeti za varnost svojih ladij.
Italija
Po nedeljskem govor u političnega tajnika KD Mora v Rimu. v katerem je v več kot dveurnem govoru obrazložil v nejasnih potezah volilni prograv svoje stranke (okrog 50 tipkanih strani ob. šepajoči propram KD pa bo objavila današnja številka plašila KD «/l Popolo«), se v predvolilni kampanji in propagandi nadaljuje polemika med strankami. KD se v svoji volilni oropapandi iz. opiba jasnim stališčem glede nadaljnjega razvoja politike levega centra: na splošno sicer izjavlja, da politika levega centra sicer nima nobene veljavne politične alternative .liberalna alternativa Malagodija Pa da je povsem nerealna ,ker da bi pomenila dejan-r, ki da je za KD bojazni pa. da
ska desni center,
vela po pobočju gore ter odnašala s seboj veliko količino zem-1	”
lje in skalovja. Ta ogromen plaz
je zajel številne hiše in pokril I tikomuniHično^ušmeTjenošt večje število avtomobilov.	| ko silovitostjo, da dobi
IUiii Hill.n m iti n mi m umu im it n, im  .............................n«  ............m m  ....... n....im
I ne bi izgubila preveč na svoji desnici, KD poudarja svojo pro-
— --------1----- s ta.
človek
vtis, kakor da bi bila KPI na tem, da prevzame oblast! Hkrati s svojim protikomunizmom pa KD poudarja »katoliški« značaj svoje stranke, s čimer skuša prepričati katoličane, da morajo glasovati le za KD. ker da je edina stranka v Italiji, ki njena politična dejavnost temelji na krščanskih načelih.
Proti takemu načinu volilne propagande so zelo ostro nastopili zlasti socialdemokrati in republikanci. pa tudi liberalci. Najodločneje so se uprli temu poskusu KD, da bi monopolizirala glasove katoličanov ,ker je povsem nedopustno, da bi neka stranka izkoriščala versko prepričanje ljudi za svoje politične smotre: v politiki ne gre za verske resnice .ampak za določene gospodarske in socialne programe, in je povsem samovoljno zatrjevati, da so nekateri programi v skladu z nauki katoliške vere .drugi pa ne (drugače sto ji seveda zadeva s svetovnimi nazori). Pri tem se poudarja, da na bližnjih političnih volitvah ne gre. za to, da bi izbirali med komunizmom in protikomunizmom niti za to, da bi se odločili za katoliško vero ali proti njej, ampak izključno za to, ali naj se nadaljuje politika levega centra, ali pa na- se ne nadaljuje; če se naj nadaljuje, je treba jasno in odločno povedati, kako naj se nadaljuje; če pa se noče, da bi. se nadaljevala, je treba prav tako jasno in odločno povedati, kakšna politika naj se vodi in s kakšnimi političnimi silami. Opletati s protikomunizmom in katolištvom pomeni namerno ustvarjati zmešnjavo, po-
Rerlin
Prejšnji teden sta ameriški državni tajnik Dean lusk in sovjetski poslanik Dobrinin obnovila v ŽVashingtonu razgovore o Berlinu Imela sta daljši razgovor, po katerem so izjavili, da gre za nadaljevanje poizvedovalnih razgovorov, ki so bili lansko leto prekinjeni. Dogovorjen je bil v kratkem nov sestanek. To je vse, kar so povedali. Sicer pa je na splošno ie znano stališče obeh strani, kakor je tudi znano, da kancler Adenauer take razgovore vsakikrat sabotira. Glede tepa je hamburški dnevnik iiDie Welt» napisal, da Bonn sprejema te razgovore nerad, toda ne misli demonstrativno prikazati svojih pridržkov glede tega, da ne bi poslabšal svojih odnosov z ZDA. List dodaja, da bo bonska vlada z veliko pozornostjo sledila razgovorom, da «obe velesili ne bi rešili vprašanj, ki bi utegnila hi. ti sestavni del splošne ureditve nemškega vprašanja, ali ki bi pozneje lahko poslabšala izhodiščne točke Zahoda Pri sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo)). Bonn
Razgovori Tito-Mateos
Sklenili so ustanoviti raehiško-jugoslovansko komisijo in izmenjati gospodarske delegacije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 30. — Danes dopoldne so se v zveznem Izvršnem svetu začeli razgovori med predsednikom maršalom Titom in predsednikom Mehike Mateosom Lopezom. V razgovorih sta z mehiške strani sodelovala zunanji minister Manuel Tel-lo in mehiški veleposlanik Juares, z jugoslovanske strani pa podpredsednik Kardelj, državni tajnik Koča Popovič, generalni tajnik predsednika republike Bogdan Crnobr-nja in drugi visoki funkcionarji. V razgovorih sta oba predsednika izmenjala poglede o važnih mednarodnih vprafanjih. Potrjena Je bila enakost pogledov do najvažnejših mednarodnih problemov.
Istočasno so se začeli razgovori o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Mehiko. V razgovorih so proučili možnosti povečanja blagovne izmenjave in drugih oblik gospodarskega in tehničnega sodelovanja. Dogovorjeno Je bilo, da s« ustanovi mešana mehlško-jugoslo-vanska komisija, ki naj podrobno prouči vse možnosti gospodarskega
sodelovanja in predloži nove ukre-,Mateos obiskal vojni muzej na Ka-
" *vfil—  -----------‘‘----**	lemegdanu in si ogledal mesto.
Pri ogledu mesta je bil povsod deležen navdušenih pozdravov meščanov.
Pred kosilom je Mateos s svojim spremstvom in v spremstvu visokih jugoslovanskih funkcionarjev obiskal tovarno motorjev in traktorjev v Rakovici,
Soproga predsednika Mateosa je danes v spremstvu soproge predsednika Tita obiskala bolnišnico za otroško paralizo in kostne bolezni na Banjici in Košutnjak.
Nocoj je Mateos priredil v hotelu ((Metropol« slovesen sprejem
v	čast predsedniku Titu in njčgo-
vi	soprogi.
Številni mehiški novinarji, ki »premljajo predsednika na poti po Evropi, so se danes sestali z zastopniki Zveze novinarjev Jugoslavije in z zastopniki beograjskih uredništev, V razgovorih so si izmenjali lnformrrije o tisku in so izrazili željo po tesneišem sodelovanju med novinarji obeh držav.
B. B.
pe in oblike za napredovanje blagovne Izmenjave .in razširitev gospodarskih odnosov med Jugoilavi-Jo in Mehiko. Dogovorili so se tudi o izmenjavi gospodarskih delegacij. Mehiška gospodarska delegacija bo obiskala Jugoslavijo, ko bo zagrebški velesejem.
Na slovesnem kosilu, ki ga je priredil maršal Tito v čast svojemu gostu, in katerega so se udeležili vsi člani spremstva mehiškega predsednika, z Jugoslovanske strani pa najvlšjl jugoslovanski državni ln politični voditelji, sta sl predsednik Tito in predsednik Mateos izmenjala zdravici.
Po kosilu je Tito izročil Mateosu Red jugoslovanske velike zvezde, medtem ko je Mateos izročil maršalu Titu mehiško ogrlico nacionalnega reda azteikega orla.
Popoldne je Mateos s svojimi člani sprejel na Dedinju delegacijo mesta Beograda .ki mu je izro čila zlato spominsko plaketo, ki ju mesto Beograd izroča samo naj vib jim državnim osebnostim. Nato je
Prešernova družba oskrbuje z dobrimi in poceni knjigami stotisoče bravcev
Za 900 din dobile 6 knjig in stensko barvno sliko
Konec leta 1963 Jsodo dobili člani Prešernove družbe ■a članarino 909 dim
L Bogato rioaltiraa Frsloraot koMor IBM
1 Zbirko sgodovinskih povaab Ivana Tavčarja a? Zali«
1 Roman sodobnega ruakoga piaataija V Nakraaova oV *
Planin«
i. Mladinsko agodovinako povesi
T. Bovka »Poker«
k. Pončo« m adrovatvono vagojno de'e dr. F. Smerduja oNal adravoik«
k.	Obširno ilnatrirano dole F »Slovenija in njeni kraji«
a priloženim natančnim aamljrvidons
l.	Eno lained »tanakib barvnih ebk Janoaa Šubica Riba Debenjaka Maksima Gaaparija ah Goldanelemovtge Pr«torna po avobodm rabin
Valikoa) »lik okoli 4« X M cn
Naročnik« sa Prešernovo drutbo nabiraj« poverjenik' in knjigarno, lahko pa e« naročila tudi naravnoat pri Pi«|*r*«v> dralb v Ljnb
jeni, noJtn' proda' 41/1
DAMASK, 30.	— Predsednik
sirskega revolucionarnega sveta general Atasi je sporočil po radiu, da bodo ustanovili »revolucionarna sodišča, ki bodo sodila separatiste«. Pozval je revolucionarne ljudske množice, naj »se združijo proti vsem, ki ogrož.ajo smotre revolucije, in naj preprečijo spletke imperializma, ki hoče razdeliti Arabce«. Predsednik je dalje izjavil, da bodo revolucionarna sodišča sodila tudi tiste, ki bodo širili lažne novice.
ZADNJI ŠPORTNE VESTI
Italija 1 Francija 0
NANTES, 30. — Današnja med-zvezna mednarodna tekma B reprezentanc Francije in Italije, ki so jo odigrali pred 15 000 gledalci, se je po neodločenem prvem polčasu končala s pičlo zmago Italijanov. Gostje so gol dosegli v 34' drugega polčasa s Ciccolom.
• • •
RIM, 30. — Prijateljska tekma, ki Je bila danes popoldne na stadionu Flaminlo med Laziom in praško e-najstorico Spartaka, se je končala z zmago domačinov s 3:0	(1:0).
Rimljani so prišli do prvega dosežka z avtogolom Kriza, Morrone in Bernasconi pa sta rezultat povečala.
PLAVANJE
NEAPELJ, 30 — Med mednarodnim plavalnim mitingom, ki Je bil danes v bazenu Scandone, Je član Fiata Ezlo della Savia izboljšal s časom 2’21”6 Italijanski rekord na 200 m hrbtno. Prejšnji rekord Je z 2’23”4 pripadal Istemu plavalcu.
BOKS
se boji, da bi se ZDA in SZ sporazumele o navzočnosti Združenih narodov o Berlinu, kar bi pomenilo vsaj začasen sporazum, ki pa ga hoče Adenauer za vsako ceno preprečiti.
Francoski rudarji
V Franciji se stavka rudarjev nadaljuje. Vendar pa se nakazuje možnost obnovitve pogajanj. Za navezavo novih stikov baje neuradno posreduje pre/ekt v Metz u. Vlada seveda še vedno vztru ju, da bi se morali rudarji prej vrniti na delo, in šele potem .naj bi se začel i razgovori pri aokrogli mizi«. Posredovanje je torej sila težavno, vendar Pa bo morala vlada spričo vsestranskega pritiska na kak način popustiti; in res se že govori, da je sedaj pripravljena precej približati se zahtevam rudarjev.
Demonstracije v Londonu
V Londonu je bila pred dnevi izredno močna demonstracija več tisoč brezposelnih delavcev, ki so prišli v mesto iz vseh krajev dežele. London ni po vojni sploh še videl tako ostre demonstracije. Demonstranti so hoteli vdreti v palačo parlamenta, toda policija je poslopje močno zastražila. Prišlo je do hudih spopadov. Demonstracije je organizirala labunstič. na stranka. Demonstranti so vzklikali proti Mac Millnnu in njegovi stranki ter zahtevali odstop vlade in odločne ukrepe proti naraščanju brezposelnosti.
Naslednji dan pa ie pred par. lamentom demonstriralo več tisoč šolnikov, ki so zahtevali gospodarske izboljšave.
Jeklene cevi
za
ji po kapa ct. v Evropi ne v
DORTMUND, 30. — Madžar Lazslo Papp Je danes ohranil evropski naslov srednje kategorije. V dvoboju za evropsko krono Je premagal v četrti rundi s tehničnim k. o. izzi-vača Nemca Petra Muellerja.
Embargo na izvoz brezšivnih cevi v Sovjetsko zvezo, m ga je kancler Adenauer s svojo avtoriteto vsilil Bundestuga, je sprožil dvojno cevi«, katere vzroki so bolj konkretni in globlji, kot bi morda lahko sklepati iz ameriške utemeljitve ,češ uda g/e za strateški material ,/ i krepi moč ko. Vitalističnega bloka...«
Za embargom, ki ga je ob negodovanju zahodnone niških poslovnih krogov sprejela zahodno-neniška vluda, je prišlo ameriško »priporočilo« britaiiofci vladi, naj svojo trgovino avsi ladi z načeli NATO«, v Italiji pa so se v po. slovitih krogih razširile govorice, da bo vlada azavrla dobavo brez* širnih cevi Sovjetski zvezi*... Sovjetski tisk pa je naz aml ,da so v Čeljabinsku odprli tovarno b rezšivne cevi, ki teti ni enake Ameriki...
Forsiranje embarga za brezšiv-ne cevi, ki je izzval negodovanje v zahodnih državah, utemeljujejo v Ameriki na dva načina:
Kenned-gjeva administracija govori o tem, da ne kaže krepiti vojaške moči Sovjetske zveze;
predstavniki poslovnih krogov v Kongresu pa govore predvsem 6 tern ,da je treba zavreti pro. dor Sovjetske nafte na svetovno tržišče.
Vmes pa je nemara še tretja komponenta: bojazen, da bi So-vjetska zveza vsaj na nekaterih področjih uresničila geslo aDohi. teti in prehiteti Ameriko»,
Tisti, ki govore o »vojaških vzrokih» embarga, sklepajo tako. le: za uresničitev daljnosežnih načrtov glede naftovodov in plinovodov v Sovjetski zvezi bodo potrebovali dva milijona ton jekla, ki jih bo morala Sovjetska zveza izločiti iz potreb oboroževalne in. dustrije ,če ji ne bo uspelo potrebnih brezšivnih cevi uvoziti tz inozemstva; razen tega, da bi se uresničevanje na'rta o mreži naj. tovodov z domačimi sredstvi zavleklo po ameriških računih za nekaj let, bi taka rešitev angažirala tudi veliko finančnih sred-itev in kvalificirane delovne st. le, kar bi Sovjetska zveza, spel po ameriških računih, morala odtegniti iz okvirov oboroževalne industrije.
((Ekonomski	razlogi»	za embar-
go prav tako niso, s stališča »sedmih petrolejskih sestra» asedem velikih petrolejskih družb, ki ima. jo svetovni monopol na petrolej. skem	tržišču), iz trte	izviti.	Po-
ročila sovjetskih geologov govo. re, da so na ozemlju to in onstran Urala	odkrili	bogata	naftna	le.
zišča — govore o petih (inovih Bakujih« — ki jih bodo z nafto, vodi približali potro nim centrom, 4 5C0 kilometrov dolgi naftovod ((Prijateljstvo« je že segel v Srednjo Evropo in »napaja« ne samo DR Nemčijo, Poljsko, CSSR in Ma. d^arsko, marveč teži naprej, v Avstrijo. Švico in Bavarsko, t. j. na področja, ki so tradicionalno interesantna za vse petrolejske družbe... Razen tega pa ima Sovjetska zveza v načrtu tudi na/. tovod	preko	Sibirije,	ki bi	ne
«napajai» samo sovjetske dalino-vodne industrije m pristanišč, marveč bi zadovoljeval tudi ja-pons’ e potrebe...
Delež sovjetske nafte v zahodni potrošnji se stalno veča. Med. tem ko je pred desetimi leti sovjetski izvoz nafte na zahodna tržišča znašal nekaj milijonov ton, je_ lani ZSSR izvozila na zahodna tržišča že 30 milijonov ton nafte do leta 1965 pa jih namerava 50 milijonov ton Sovjetska nafta ima namreč dve prednosti: je cenejša od tiste, ki jo prodaja komor, cij <isedmih sestra», razen tega pa je Sovjetska zveza pripravljena prodajati svojo nafto za izdelke tistih industrijskih panog, ki so na Zahodu v krizi, kar pomeni, da ie nakup sovjet-ke nafte hkrati tudi posredno reševanje določe-n ih industrijskih vej. ki so v ne. katerih zahodnih državah v stagnaciji. Italija, Zahodna Nemčija, Janonska v manjši meri pa tudi Britanija in Francija so imele pred očmi prav gotovo ti dve prednosti, ko so te odločile, da boli ali mani široko odpro vrata soiriefskj nafti.
ZDA so tore i izbrale «vojno cent« tudi kot eno izmed sredstev, ki naj onemogoči uresničitev sovjetskega programa ((Dohiteti in prehiteti«. Po reakciji, ki jo je ta ukrep vzbudil pri ameriških zahodnih partnerjih, pa bi lahko sodili, da le-ti »vojne cevi« ne odobravajo. «Ce ZDA nočejo, da bi Sovjetska zveza dohitela in prehitela Zahod, potem naj te proti temu zavarujejo tako. da bodo pospešili razvoj zahodnih ekonomij. ne pa tako ,da bi nasilno zavirati napredek sovjetske» pravi komentar v rimski rev v ali Punto«. ki je zelo blizu vt-dnim krogom...
H. REIN'

*.
1
fp
15
•	Ta brazgotina,* je rekel Wood-haus in s prstom pokazal na mesto med desnim kotičkom ust in široko brado, «ta brazgotina je spomin na policijo.*
Govoril je mirno, brez jeze. Brazgotina, ne posebno velika, je spremenila izraz njegovega lica, ki je bil sedaj nekoliko trši, čeprav mu je v očeh igra) nasmeh. Ker sem ga poznal že več let, mi ni bilo lahko verjeti, da je kadar koli prišel navzkriž z zakonom.
•	Spomin na policijo?*, sem ponovil začudeno. »Verjetno se šalite. Ali pa gre morda za kakšno Usodno zamenjavo?*
Woo#haus je zmajal z glavo.
•	Ne, to ni bila zamenjava. To je bila bolj... kako naj povem... nemara je bila to samoobramba...*
•	Samoobramba?* je vzkliknil. Fahrlan «Kako naj to razumem? Policija vas je udarila v samoobrambi? Napadla vas je...»
Gledal sem svojega prijatelja in nenadoma se mi je zdelo, da bi bil sposoben kaj takega storiti.
<cSte hoteli mar s tem reči,» sem ravezaj na Fahrlandovo vprašanje, «da je morala policija proti vam storiti korake, da bi se vas obranila?*
Woodhaus je prikimal.
•	Zadeli §te... v določenem srni-sin*.
•	Kako to?» je pripomnil Fahr-land že nekoliko jezno. «Ali ja kaznivo dejanje ali ni?»
•	Točno,* je mirno potrdil Wood-haus. «In vendar... so primeri, Jci so na meji. Mislim, da bi bilo najbolje, če vam povem celo zgodbo. Potem boste lahko sami presodili »
•	Od tistih dni je minilo že pet let,* je začel Woodhaus, ki je prej s počasnimi gibi napolnil in prižgal pipo, kot da bi hotel preizkusiti naše potrpljenje. «Tega dne, ko sem se odpravil na oddih, je bila nevzdržna vročina. Imel sem se za zelo srečnega, ker sem zapustil New York, ki se je spremenil v parno kopališče. Nekaj časa sem stal na hodniku, ko pa sem se naveličal izogibanja mimoidočim, sem stopil v prvi oddelek in sedel na prazen sedež.
Opazbval sem, kako je predel, ■kozi katerega smo potovali, ostajal za nami in se izgubljaVftetti daleč v sončni svetlobi. Velika okna so odpirala široke vidike, zato sem užival v tej blagodati in razkošju barv. Ce sem na nekaj mislil, potem je bilo to samo modro jezero, v katerem sem nameraval ribiti, in samotne planinske poti, po katerih se bom vzpenjal.
Kmalu pa se je znova pojavil nemir, ki razburja in obljublja spremembo. V oddelek je vstopila starejša žena, oblečena v črnino. Videti je bila prestrašena. Negotovo se je ustavila pri vratih, krčevito držeč veliko ročno torbico. Toda ta starejša dama ni bila vzrok mojega razburjenja. Za njo se je pojavila njena spremljevalka, mično mlado dekle, bujnih
plavih las in vitkih bokov, ki bi jo opazil med tisoč drugimi. Diskreten in neposreden način, s katerim je skrbela za starko, me je ganil.
Od trenutka, ko sem ugledal to dekle, sem bil fasciniran. Čeprav še nisem uspel razbrati vseh podrobnosti na njej, je imela toliko zunanje lepote in toliko —1 morda se boste nasmejali, ko boste slišali to besedo — toliko srčne toplote. — Da — srčne toplote.*
Woodhaus je umolknil. V mislih je, zanesen, obujal spomine... Potem je nadaljeval:
• Pripravljal sem se, kako bom ure in ure sedel ter opazoval to prelepo deklico. Toda že po nekaj minutah je vstopila v oddelek neka žena. Iskala je mesto, ki bi ji ustrezalo, in sedla je poleg stare dame. Zena mi že od prvega trenutka ni bila simpatična. Imela je trideset let, ostre črte in nosila je temne naočnike proti soncu.
Z vso pravico bi mi lahko očitali, da bi se mi za to ženo ne bilo treba brigati. Toda ta ni samo slučajno sedla k stari dami. To je bilo moč videti že po nekaj minutah. Komaj je sedla, že je pričela govoriti. Postal sem še nezaupljivejši, ko sem opazil, da se nenehoma smehlja. To je bil prisiljen, krčevit smeh, nekakšno zatezanje ust, mežikanje in hihitanje, ki je brazdalo njeno lice v vseh smereh. Vsega tega pa stara dama, kot kaže, ni opazila. Se več, bila je srečna, da je tudi s te strani prejemala izraze vdanosti. Niti tega ni opazila, da je med mladim dekletom in ženo že od vsega začetka zavladala napetost in rivalstvo, ki se nista izražala v besedah, temveč le v pogostnih sovražnih pogledih.
Nenadoma sem se spomnil, da sem nekje prebral, kako išče policija prebrisano tatico, ki je »delala* v vlakih od New Yorka proti Philadelphiji in iz New Yorka proti Albani. Žrtve je izbirala v glavnem med neizkušenimi, starejšimi ženami, katerim je pokradla ročne torbice.
Odločil sem se, da te žene He spustim več izpred oči in da bom pazil na sleherni njen kow*k. Priznam, bal sem se za mično mlada deklico, ki je spremljala starko. Pred postajo Rannicklaf je starka vstala. Pozdravila je ženo, ki je sedela levo od nje in pripomnila: »Srno že v Rannicklafu » V tem trenutku je skočilo pokonci tudi dekle in odrinilo sedež, na katerem je sedela starka.
•	Gospa,* je dejala, «le še dve al: tri minute. Pomagala vam bom pri izstopu, stopnice so visoke.*
Starka je hvaležno prikimala.
•	Zelo ste ljubeznivi. Mnogo ste mi pomagali.*
Deklica se je skromno in srčno nasmehnila.
•	Vesela sem... Tako ste podobni moji materi...*
Medtem ko si je starka posaja-
la na glavo klobuk in zapenjala kostim, sem opazoval drugo ženo. Lice se ji je spremenilo. V naglici je pobrala vse, kar je bilo v njeni bližini. Podobna je bila lovcu, ki je čakal v zasedi. Vsaka nična mišica je bila napeta. Sedela je držeč se z obema rokama za naslonjala. S pr»ti nog se je upirala ob tla.
Tudi jaz sem se dvignil in se napotil proti vratom. Odločil sem se, da takoj interveniram, če bi žena poizkušala...*
Woodhaus je za trenutek utihnil, kot da bi hotel napetost svoje zgodbe še stopnjevati, potem pa je nadaljeval:
»In poizkušala jel Ko se je vlak ustavil, je najprej izstopila mlada deklica. Starka ji je izročila svojo veliko ročno torbico, da bi se lahko z obema rokama oprijela ročajev. V tem trenutku se
(Nadaljevanje na 5. strani)
JOŽE JAVORŠEK
Peter Grilanc (III. razr. nižje ginin.)
1'osode
«Literarnih vaj*)
ni.m.........nuniiinuuninHHiimnntiiuiiiiiinmiinmniHHHnminiinnHuuHnuninMliuniiiini.....um..........urnam
TUDI ZA KRITIKE IN ESEJISTE BOLJŠI ČASI
Drobni eseji Josipa Vidmarja so le delček iz njegove obširne dejavnosti
Knjigo je izdala mariborska založba Obzorja v knjižnici Razpotja
r

J
t
%
v
iVrV'V'*' *
1
11
I
ti;.'.
Mi
izložba (adova naivnih ujnjetnika Jugoslavijo ir kolekcije zagrebačkog novinara Gerharda Lediča
PIONIRSKO KAZAUŠTE TREŠNJEVKA Zagreb	ožujak-travanj 196S.
Med slovenskimi slikarji gotovo nihče toliko ne razstavlja kot naš znanec Joža Horvat-Jaki; večinoma sam včasih pa v družbi s kakim drugim umetnikom ali v skupini. Sedaj n. pr. razstavlja v skupini «naivnih» na Trešnjcvki, Zagreb, razen tega pa ima v Zagrebu še posebno razstavo svojih slik in grafik. Razstava naivnih je posvečena spominu Mirka Viriusa, kmeta slikarja, ki jc pred dvajsetimi leti izgubil življenje v koncentracijskem taborišču. (Reprodukcija z naslovne strani razstavnega kataloga: Pošast z eno nogo.)
Korale naprej k boljšemu razumevanju esejev, kritik in polemičnih člankov pomeni prav gotovo dejstvo, da je tej literarni zvrsti tudi mariborska založba Obzorja posvetila svojo novo knjižno zbirko, V tej zbirki z imenom Razpotja sta doslej izšli že dve knjigi. Tretja publikacija pa je izbor esejev


Josipa Vidmarja, ki sp nedavno izšli v zbirki pod naslovom Drobni eseji.
Bilo -bi skoraj neprimerno predstavljati Josipa Vidmarja saj je vendar po svoji predvojni dejavnosti kot esejist, kritik in dramaturg, po 'svoji vodilni vlogi med vojno iti po vojni kot . osrednja kulturna osebnpst , ter predsednik Slovanske akademije znanosti in umetnosti, dpvolj dobro poznan. Zadošča naj ugotovitev, da pomeni njegova knjiga z drobnimi eseji delček' iz njegove bogate uhietnostnO kritične in literarno kritične, dejavnosti in majhno oddoliitev za literarno delo, ki ’je v mnogočem ostalo raztreseno po raznih revijah in časnikih, s tem pa tudi manj znano širši javnosti.
IMIIIIimilllilllllWIMI»llllll|*lll|llll,,,l,l,,",|,,,l,,,,,,|l
M	A
MIROSLAV KOŠU]*
KOLIKO VODE
Knjig«} Drobrp eseji ima dva dela. Medtem ko je prvi neenoten in vseljuje predvaem.jlikov-no umetnostne kritike in sdptav-ke, vtise s potovanj in nekaj sestavkov o prevajanju, gledališki in likovni kritiki, je drugi del knjige bolj zapjtrožen.. Prinaša namreč izključno literarne eseje, kritike in študije o nekaterih velikih mojstrih svetovnega slovstva: Puškinu, Scotti}, Knutu Hamsunu. Thomasu Mannu in drugih. V knjigi so objavljeni eseji skprgj izključno starejšega datuma/ Vendar pa se ..tudi všteto 'dejp&ki tvorijo nekak- pester mo'zaik drobnih esa-, jisticnih sestavkov, pa naj bojda. ti kritičnega-ali poje.ipičnegg Zndcaja ali'pa »rimo razglabljanja o posameznih umetnostni^
. pnUutmih., kaJu^tnjih avtor ko|t pronicljav duh, ki z velikim znanjem, obenem pa globoko osebno prizadetostjo in iskrivim "temperamentom ter brezhibnim stilom, obravnava posamezne probleme likovne umetnosti, književnosti ter splošna kulttir-• na vprašanja. Ker se pri ' tem I avtor postavlja vedno na strogo kritično stališče, stoječ vedno. v obrambi prave umetnosti, pomenijo njegovi eseji, čeprav so to le krajši zapiski in male Študije, ali pa samo beležke, dragoceno berilo za vsakogar, ki hoče spoznati bodisi kakega pisatelja, likovnega umetnika ali pa zavzeti stališče v splošnih kulturnih vp.rašarijjh^. Čeprav morda, nlsp tako aktualni, bodo ti"»drobni eseji* vseeno dragocen priročnik marsikomu današnjemu javtnemu "in kulturnemu delavcu. Pomenijo pa tudi, kot rečeno, oddolžitev Josipu Vid-' marju, katerega delo bo tako , postalo bližje širši javnosti, saj so bili doslej prav kritiki in esejisti ne' 'samo' zapostavljeni temveč tudi več ali manj neznani. Sele v prav zadnjem času se nam po razumevanju vo-
iiiHiiiimiuu*
dilnih slovenskih založb tudi v tem pogledu obetajo boljši ča-1 si.Mkar dokazujejo nekatere zad-nje:‘ izdaje.r Založba Obzorja je z 3orkovimi eseji v knjigi Na razpotju časa in zdaj z Vidmarjevimi Drobnimi eseji pokazala polno razumevanje za objavljanje tovrstne literature, ki ni ravno najbolj iskano blago.
• • •
V svoji zbirki Svet v knjigi je založba Gbzorja istočasno kot Sartrovo knjigo Igra je končana, o kateri smo že poročali, izdala tudi prevod iz srbohrvaščine. Gre za roman Zapečkarji, delo mlade hrvatske pisateljice Ivanke Vujčič-Laszowski, ki je v gladkem prevodu Geme Hafner prišel med slovenske brav-ce Ceptav ;n^ poznamo niti av-. lonce 'niti njenega dela, pome-, ni izdaja - njenega romana- prijetno poživitev prevodov iz jugoslovanske- književnosti, predvsem, pa uspešen prodor tudi med slovenske bravce. Roman Zapečkarji sicer ni kak posebno velik roman. Je pa to psihološko odlično zasnovano delo, slogovno morda še neizdelano, včasih tudi malce dolgovezno, toda zaokroženo in enovito, predvsem pa dovolj zanimivo in idejno poantirano, da nas ogreje in pritegne.
V romanu pripoveduje pisateljica predvsem o upokojenem geometru Viktorju Malcu, ki se mu kljub vojni in okupatorjem posreči, da doseže vselitev v kupljeno hišo na Kraljevcu med vrtovi in vinogradi v okolici Zagreba. Pomagali so mu nekateri sorodniki, ustaši, katerih se Malec predvsem boji, čeprav jim ni niti naklonjen niti jim preveč ne zaupa. Toda Mulec je povprečen meščan, človek, ki bi rad mir in ki noče niti vojne, niti drugih nadlog, ki pa se vedno podreja oblasti, ker se je pač treba podrediti vsakim oblastnikom. Zato tudi ne odobrava partizanskih akcij, če-■ j- ._________________________

prav na lastni koži spozna vso zločinsko podlost ustašev. In zato tudi ničesar ne ukrene, da bi rešil svojega nečaka, samo ker se boji, da se ne bi s tem komu zameril ali da bi kaj tvegal. Rajši dopusti, da mu nečaka ustrele kot talca, čeprav je bilo že napeljano vse za njegovo rešitev. Peter Malec ostane zapečkar, človek ki skuša ored vojno skriti gtavo v pesek in ki egoistično gleda samo sebe in vidi samo svoj mali svet okoli sebe. Zato ga nič ne premakne, da postane v svoji egoistični koristoljubnosti naravnost zopern, čeprav čutimo včasih do njčga pomilovalno sočustvovanje.
Taka je preprosta zgodba v kateri nastopa	V
rJBSELim1
govčičev, sosedov in sorodnikov, do podrepnikov oblasti in ustaških zločincev. Tako še nam v romanu predstavi cela galerija zanimivih likov, z dobrimi in slabimi lastnostmi, med katerimi pa je prav lik osrednje osebnosti odlično karakteriziran in plastično predstavljen. Tudi vse dogajanje prepričljivo izhaja iz o-sebnosti glavnega junaka, tako da je v tem pogledu pisateljica nedvomno dosegla velik uspeh. Tudi njena obsodba fašističnega nasilja je poleg kritike socialnin krivic in nizkotne sebičnosti glavne osebe, prepričljiva in stvarna, čeprav prefinjeno podana. Dejapje je tudi zaokroženo v času in prostoru in obrav-nava izsek dveh, treh dni, z retrospektivnim pogledom v preteklost, s čimer pisateljica svoje osebe le še bolj karakterizira. Uspel je tudi prikaz celotnega ozračja v okupiranem Zagrebu. Ce odštejemo nekaj prej omenjenih šibkosti, moramo Zapečkarje označiti kot delo, ki je zaslužilo tudi prevod v slovenščino.
Sl. Ru.
* ■" *
' Wv
m

.eR
■ 'v ' :* ■ ,
ligihhirfrtf ,
■.j'sv'7' Veto*
m
Koliko vode čez tvoje: te^V od dolgega pričakovanja ■ koliko mračnih želja ^ in slutenj. Zdaj .6E vračaš dobra kot domače dvorišče, kjer so se razcvetale prve rože med ,kamni,	'
ki s0 bili vsak zase ,
malo čudo. Svetla ^
od tolikega sonca, nemirna
od večera,,,ki ga tajiš.	c-
In si sveže lubje
in vlaga ob koreni/iah,
si žeja v črni prsti,
razširjena zertica neba,'
ki drhti in čaka.
NOSIM TE
44-'« r'*A •	*
Nosim, te med dnevom jn nočjo. Skrivam te '	>	v svoji črni krvi.
S sipino kostjo rišem . - tajna znamenja
po produ — zaklinjam slepe mreže: sivi jambor je kot oko stražarja.
Tavava z obrežja na obrežje, daleč stran od 'lačnih čolnov, kjer so druga k drugi
,	„. .	. jioložene ribe:	'f
njih hrbti se blešče kot noži.
Iz zbirke Morje brez ob#le, ki izide v kratkem pri koprikl za. ložbi Upa.
WJLLIAM SAROYAN
PIŠA TE L J
Pisatelj je duhovni anarhist, kakršen je na dnu duše vsak človek. Z vsem	in vsakomer je	ne zadovoljen. Pisatelj	je	vsem	najboljši prijatelj	in	edin	resnični	sovražnik — dober in	velik so-
vražnik. Nikdar ne gre z mno žico, vendar ji tudi nikoli ne pritegne.
Pisatelj, ki je zares pisatelj, je upornik, ki se ničesar ne drži. Ne prilagaja se, in sicer iz preprostega razloga, ker ni ničesar, čemur bi se	lahko prilagodil.	In če je kaj,	čemur	bi	se veljalo
prilagoditi, se pač ne prilagodi ali le na pol.
Celo spi	in počiva drugače kakor drugi	ljudje.
Ce je mrtev, je najbrž prav tako mrtev kot ostali ljudje, toda tako dolgo, dokler živi, živi kakor nihče drug, celo ne tako kot kakšen drug pisatelj.
Pisatelj, ki	je	zares	pisatelj,	je tudi norec. Nikogar	na	svetu
ni tako lahko	ponižati,	zasmehovati, odriniti ob stran	in	prezi-
rati; in tudi to je točno tako, kot mora biti.
Tudi prismojen je, dokazano prismojen, toda razumnejši kakor vsi ostali, obdarjen je z najimenitnejšim razumom, edinim, ki je vreden pozornosti — živim, ustvarjalnim, ranljivim, pogum-nim, neustrašnim in vzvišenim razumom svobodnega moža.
Kaj naj	svetujem temu,	ki bi utegnil	postati	pisatelj?	Ne
vem, kajti vsakdo	bi utegnil biti	pisatelj, pisatelj pa, ki	je	zares
pisatelj, ne potrebuje nikakršnega nasveta in ga tudi ne išče.
APOTEOZA BERAŠTVA
Tisto noč, ko sem poslušal ta antično zgodbo, sem po cesti hodil preko trupel. Ta stavek je treba razumeti dobesedno, v njem ni nobene prispodobe, nobenega namigovanja in nobene samoizpo-vedi. Zakaj v Indiji nekateri ljudje spijo na cesti: zavijejo se preko glav v svoja bela oblačila in se sprožijo v spanec v popolnoma vodoravnem stanju, zato so do pike podobni mrličem iz Svetega pisma ali pa pekovskim štrucam, ki jih v pekami polagajo na z moko potresene police. Te štruce leže včasih čisto skupaj, včasih narazen, tako da se lahko samotni nočni popotnik preko njih prestopa. In takih Štruc spi na cesti v Delhiju čez 100.000, v Bom-bayu čez 800.000, v Kalkutti pa čez poldrugi milijon. Ce bi ves narod, kolikor ga je doma in po svetu, šel prenočevat na ceste, ne bi dosegel števila te vrste brezdomcev.
A prava mizerija, nočna mizerija in mizerija, ki jo vidiš rta hitro, Se nič spričo velesile beraštva, ki sicer 'vlada v Indiji. Pravijo, da je registriranih beračev okoli pet milijonov, a verjetno jih je še več, zakaj po zadnjih Štetjih v Indiji je brezposelnih ljudi nad sedem milijonov. In kaj naj brezposelni počno? Berače* nje je zanje edini izhod, zlasti ker beračenje ni v 1 ndiji nikakršna sramota. Zato se proti popotniku iztezajo od vsepovsod roke pa če gre iz hotela ali seda v avto, če hodi brezbrižno po cesti ali pa če ogleduje pokrajino. Te roke, te straSne roke, ki jih ne bo mogoče izgnati iz spomina, pa niso tako pretresljive, kakor obrazi, ki nemo prosijo, moledujejo, zahtevajo, a tudi ti obrazi niso tako vpijoči kot tiste črne, lačne, globoke oči, ki se vsesajo na človeka kot pijavke in ga ne izpuste iz vida. Te oči so kot neka tajna policija, ki ve vse, ki ima preštete solde v tvojem žepu, misli v tvoji glavi in zlasti tiste trenutke razkošja in pozabe, ki so spričo indijske revščine pravo pravcato hudodelstvo. Oči indijskih ljudi so najgloblji prepadi, ob katerih sem kdaj hodil. Zrl sem vanje in vrtelo se mi je v glavi. Sele ko se mi je glava približno umirila, sem! ugledal celotno razporeditev indijskega beraštva — predvsem pa njegov nedosežno visoki hierarhični vrh saduje. To so sveti ljudje. Prepoznati jih je mogoče že po obleki, zakaj opravljeni si bodisi v rjavkaste žakljevinaste cunje ali pa so skoraj ali pa čisto nagi. Nago telo si navadno prepleskajo z raznimi barvami, ki jih ščitijo zoper zunanji svet, hkrati pa so te barve molitvena znamenja, oziroma molitvena zveza z božanstvi. Saduji so asketi. Njihovo edino opravilo na zemlji je njihovo notranje življenje, vse zunanje oblike življenja, torej tudi obleko, zaničujejo do skrajnosti. Omnia mea mecum porto je potemtakem množična prikazen, ne pa samo duhovita filozofija posameznikov. In ker stoje na vrhu beraštva, njihova aristokratska pozicija od njih zahteva tudi plemenitost: zato ne prosijo, temveč se brez besede postavijo ob vrata in hišni gospodar jim mora zavoljo svojega dušnega blagra prinesti prehrano.
A vsega tega ni mogoče razumeti, le ne razumemo, da je spoštovanje do beračev v /ndiji sad starodavnega izročila in da ja prav v beraštvu skrita veličastna poduhovljenost Indije. Gre namreč za neko psihotehniko, ki je nakazana tudi v krščanstvu, saj tudi krščanstvo oznanja uboštvo. Ta azijska velemodrost, ki je s krščanstvom prišla v Evropo, se je v Evropi ohranila samo v organizacijski obliki samostanov, ki pa so seveda samo karikatura pristne azijske golote in pristnega azijskega uboštva. Ce pomislimo, kako se je to azijsko-evangelijsko priporočilo izrodilo v razne Vati* kane, v banke Svetega duha in v zmagovito gospodarstvo kristjanov, oblije človeka zona. In še iz tistih nekaj Diogenov, Frančiškov Asiških in Terez Avilskih, ki jih imamo, je naš propagandni stroj omike, ki tako natančno in imenitno deluje, napravil filozofe in svetnike, a nikdar se ni dotipal do svete teme in »vete eksistence azijskih Diogenov, azijskih Frančiškov in azijskih Terez.
Beraštvo je oblika duhovnega življenja, ki se je zarodila v Indiji in ki jo je Indija posredovala Aziji. Ali pa je beraštvo učinkovita duhovna sila, to je seveda drugo vprašanje.
Ne poučeni Evropejec pa bi lahko štel med berače tudi ljudi; ki so izven kaste: nedotakljivce, parije, otroke božje ali kakor jim že pravijo. Teh je okoli 55 milijonov. V svoje žalostno stanje so zabredli iz verskih, higienskih in estetskih razlogov. Paria je v svojem prejšnjem življenju bil človek, ki se je najbrž vražje pregrešil zoper človeške in božje zakone, zato se je zdaj rodil za kazen kot paria. Paria je bil lahko v prejšnjem življenju bramin, a v novem je njegovo stanje oblika kazni za neznane grehe. Paria pa seve lahko postane tudi tisti, ki se v trenutnem življenju pregreši z°PVr	Kas le in ga torej iz nje izvržejo. Gre torej za
nekpkšen inamki pekel^ a ta pekel je v glavnem sociološkega in psi'fVnnčafn, “teot je Sartrov pekel v drami Za zaprtimi vrati. Paria nima nobenih pravic in same dolžnosti. Opravljati mora najnižje posle, ki jih človek opravlja in zato se ga nihče ne srhe dotakniti. V primeru če se ga kdo dotakne, se mora podvreči dolgotrajnemu čiščenju. Tisti prvi higienski nagib, ki je vpeljal la zakon, se je seveda razrastel v pošastno liturgijo, a ta liturgija ima svoje divje posledice. Parije so namreč ljudje, ki so nabiti z manjvrednostnimi kompleksi, saj jim jih njihov položaj vsak dan sproti ustvarja. Ce pomislimo, da je še pred nedavnim moral panja, ki je šel čez cesto, zvoniti z zvoncem in vpiti: »Pazite, brami-ni, ki ste mogoče v bližini, in se odstranite, zakaj paria gre čez cesto! Lahko bi vas okužil..'* si lahko mislimo, kakšna groza je spremljala vsakdanje življenje teh ljudi. Nikjer na svetu in v nobeni zgodovini ni toliko časa trajala industrija manjvrednih ljudi in nikdar in nikjer ni bila ta industrija tako prefinjena in tako neznosno nečlovečanska. Nekdanji sužnji so bili spričo izvenkastnih j ljudi pravi pravcati gospodje, zakaj sužnje, kolikor vemo, so v I glavnem izkoriščali le telesno, v Indiji pa so parije izkoriščali telesno, zlasti pa so se skopali na njihovo duševnost, zato so indijski brezkastniki uničena, polomljena, opljuvana in razžaljena človečnost, ki se kot glista mota po blatu vsestranske nizkotnosti.
Gandhi se je prvi uprl in junaško razglasil enakopravnost nedotakljivih z drugimi ljudmi. Nalašč jih je krstil za otroke božje, se nalašč družil z njimi, prosil zanje in tako pripravljal ukinitev tega psihološkega pekla na zemlji. Morebiti je prav njegov junaški boj za počlovečenje brezkastnikov najbolj nenavadna in najbolj svetniška poteza njegovega genija. In kaj je dosegel? Moderna iru svobodna Indija jv z zakonom zaščitila enakost ljudi, Nehru pa j* v pogovoru s Tiborjem Mendejem z nekakšno nasprotujočo si me-lodijo r stavku dejal o nedotakljivosti tole: »Pravzaprav je nedotakljiv že na tem, da izgine. Dejansko obstaja samo še v nekaterih osamljenih pokrajinah, toda ljudsko prepričanje je zoper nedotakljivost. Prav zaradi gospodarskih razmer, novega načina življenja, naše propagande, prizadevanja in zakonov, je nedotakljivost žc popolnoma izumrla. S tem je končano.*
In kaj bo z revščino kot nefilozofskim pojmom, s tisto revščino, v katere peklensko območje sodijo tudi nedotakljivci? Kaka bo modema Indija nahranila vsa lačuna usta? In kaj bo s tistim duhovnim bogastvom beraštva, ki pa je najbrž cokla za modemi razvoj Indije? In kdo je tisti nebožji, ki si je izmislil lažnivi pojem Indije Koromandije? In kaj sem jaz in kaj je Aleksander ,,ob sili bfraštva? Kaj bo z njim? Kaj bo z mano? Kako je mogoče, da se mi ta klofuta, ki sem jo prejel, v stiku z indijsko revščino« sploh ne pozna? Samo vedel sem, da sem jo prejel, zabolela pa me ni in še manj pretresla Se naprej bom torej živel drugače kot žive saduji, stregel bom svojim vsakdanjim velikim in drobcenim strastem, zbiral bom okoli sebe predmete pomembne in nepomembne narave, skrbel za svojo zunanjost in svoje evropstvo v narekovajih, skratka, ostal bom natanko tak kot sem bil: človek, ki gleda vase zato, da bi njegova ekstravertiranost in potrebe, ki jih čuti kot bitje v zunanjem svetu, prišle še bolj do izraza.
In taki smo skoraj vsi modemi evropski intelektualci. Med nami ni pravih svetnikov, in če so, so svetniki zato, da bi na vse štiri strani sveta razglasili svojo osebnost. Ne poznamo anonimnih duhovnih dejanj.
Kar se tega tiče, je Aleksander neprimerno na boljšem kot jaz. Njegova navznoter usmerjena osebnost brammskega kova mu zagotavlja celovitost in harmoničnost duha in s tem klasično učinko-'1 vitost.
Kljub temu ne bi hotel z njim zamenjati.
Do konca, pa četudi do katastrofe, moram preživeti avanturo sodobnih evropskih ljudi.
(Odlomek iz knjige Indija Koromandija, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani.)
V gledališču «Verdi» je sedaj na sporedu R. Straussa ((Kavalir z rožo», ki ga pojejo v nemščini. V glavnih vlogah nastopajo (z leve na desno): Liane Synek, Gisela Litz, Lisci otte Hainntes in Georg Schnapka
SLOVENIJA JE BOGATA NARAVNIH LEPOT
T r igla vski narodni park
Na j več ji del parka tvori Dolina triglavskih jezer - Krasna alpska flora - Priče davnih zgodovinskih dob
V	zadnjih letih se je posebno v Sloveniji čutila potreba po zaščiti določenih območij, ker bi sicer moderna civilizacija, industrializacija, turizem itd, uničili če redke otočke prvobitne narave.
V	ta namen je Zavod za spomeniško varstvo LRS v Ljubljani začel izdajati letno publikacijo eVarstvo naraven, ki ima namen, da seznani širše občinstvo z vprašanji zaščite naravnih spomenikov.
V pnri številki, ki je izšla lani, avtorji obravnavajo predvsem visokogorsko področje v bližini Triglava, ki je pred nedavnim postalo sestavni del «Triglavskega narodnega parkan.
Ljudska skupščina Slovenije je
ZAŠČITENI IN ZAŠČITE VREDNI NARAVNI OBJEKT! SLOVENIJE
na seji republiškega zbora dne 26. junija 1961 sprejela odlok o razglasitvi Doline sedmerih jezer za narodni park Prvi člen odloka pravi: Dolina sedmerih jezer se razglasi za narodni park pod Imenom #Triglavski narodni parka
Drugi člen omenjenega odloka določa meje narodnega parka, ki obsega v glavnem območje med Komarčo nad Bohinjsko kotlino in Kanjavcem na severnem delu Doline triglavskih jezer.
Z odlokom Ljudske skupščine Slovenije se je končala dolga bitka, ki so jo številne slovenske politične in kulturne osebnosti, znanstvene ustanove, planinske in druge organizacije, vodile vrsto let zato, da bi prišlo do pravne zaščite naravnih zakladov in lepot enega izmed redkih skoraj prvobitnih področij slovenske zemlje.
Triglavski narodni park sestavljata dve področji; Dolina sedmerih jezer in Komarča. Dolina sedmerih triglavskih jezer tvori največji del parka. Dolga je okoli 9 km ter poteka od juga proti Severu. Začne se nad Komarčo, kjer jo zapira precej debela plast krajne groblje (morene) bivšega ledentka, ki je pred 10.000 in več leti polzel proti Savici ter se s silnim truščem lomil v stenah Ko-marče.
Takoj nato pa planinec, ki se je povzpel čez Komarčo, zagleda 7. triglavsko jezero »Malo črno jezero*. Obdajajo ga temni gozdovi, posebno na zapadni strani v smeri proti Komni. Na vzhodni strani pa se bohotijo bela melišča. 10.000 let ali malo več je bilo dovolj, da so voda, sneg in druge vremenske neprilike povzročili izrazito razkrajanje sten in skalovja ter s tem zasipali pobočja od dnu doline. Danes melišča segajo že do' gladine Malega črnega jezera.
Tako se začne v višini 1300 m naše romanje po tej visokogorski dolini. Najprej po zložni in potem po precej strmi stezi, se povzpnemo do dvojnega jezera in tik za njim do koče pri Sedmerih jezerih (poleti je odprta od julija do oktobra, spomladi pa navadno od marca do maja).
Tu se je dolina že nekoliko razširila, saj smo že okoli 1700 m nad morsko gladino. Ne njeni levi strani (v smeri sever - jug) se dvigajo Tičarica, Kopica, Zel-narica in drugi vrhovi vse do Kanjavca. Na zapadni strani pa, nekoliko bolj oddaljeni, se vrstijo Malo Spičje, Veliko Spičje, Plaski Vogel, Vršac itd.
To je kraljestvo Izrazite alpske flore, kar je je še ostalo pri nas. Vsako leto se proti koncu junija narava prebudi in vse, kar je živega zadiha novo življenje. Nedaleč od koče pri Sedmerih jezerih je zgornja meja gozdnega pasu. Sem pa tja se še najde kak macesen, ki kljubuje strahovitim viharjem, ki divjajo na tem delu doline v zimskih mesecih. Prednjo stražo rastlinstva tvorijo potem samo še rušje in druga planinska flora, ki se uteg. ne povzpeti daleč navzgor po me-liščin in v sama ostenja vrša-kov.
"o pa preidemo Veliko črno jezero postane narava, ki nas obkroža, . vedno bolj divja. Povsod je opaziti samo silne skladi :z terciarne dobe (ko so nastali Julijci), melišča ter silne robne in krajne groblje nekdanji ledenikov.
Po vijugasti in precej strmi stezi se planinec povzpne nazadnje do pobočja Kanjavca in mimo njega do Vodnikovega Vršaca ter Prehodavcev, ki na severu zapirajo Dolino triglavskih jezer ter s tem tvorijo krajno severno mejo Triglavskega narodnega parka.
Marsikdo se bo vprašal, zakaj so odgovorni činiteljl omejili Triglavski narodni park izključno na Komarčo in Dolino triglavskih jezer. Odgovor je zelo preprost, če se pomisli na gospodarske interese, ki zadevajo ta planinska področja Gorenjske. Gre tu za planšarstvo, izrazito gospodarsko panogo bohinjske kotline, Trente in na severu vse zgornje Savske doline. Ze stoletja iz vseh teh krajev ženejo konec junija živino na visokogorske pašnike. Krava seveda ne zna ločiti med zaščitenimi cvetlicami jn drugim rastlinstvom. Vse ji pride prav, kakor pride tudi prav vsefn ljubiteljem bohinjskega sira. Prav v teh gospodarskih pogojih je bila največja težava, da se Končno uredi vprašanje Triglavskega narodnega parka. In prav od tod izvira tudi njegova omejitev, ki nikakor ne gre v račun vseh tistih, ki jim je pri srcu ohranitev tega visokogorskega naravnega dragulja v osrčju Julijcev.
Večji del svojega življenja prebijemo v mestih in gosto naseljenih krajih. Zato ai vsako toliko
zaželimo, da se povzpnemo na planine, da se naužijemo svežega zraka ter si opajamo pogled z živobarvnim in pestrim planinskim rastlinstvom.
Pa ne samo to! Ko se vzpenjamo po Dolini triglavskih jezer srečavamo na vsakem koraku še neizbrisane priče davnih zgodovinskih dob, ko je ta dolina začela nastajati. Nekoč (še prej kot so dolino prekrili ledeniki) ie tu tekla reka. Ni imela imena, ker ga ni bilo človeka, ki bi poslušal šumenje njenih valov. Iztekala se je v morje približno tam, kjer je danes Bohinjska kotlina. Potem pa se je ves svet začel dvigati (sem pa tja je še potonil pod valovi morja The-
(Nadaljevanje na S, strani)
icoino* :
• loičite m r>oro.m o bitko ® ntoono mično Bomo,o O raičnt vrtam narovm objekti
Na karti so razni objekti označeni s številkami. V pojasnilo či-tateljem bomo navedli le nekatere bližnje in bolj znane. Štev. 1. — Triglavski narodni park, 3. — Mlinarica — Razor — Trenta (alpska flora), 8. — Blejski otok, 10. — Mlinarica — Korita (Trenta), 12. — Rakov Škocjan, 18. Blejski grad, 25 Branik (park), 31. Komen (park), 33. Kromberk (park), 38. Rafut (parka) 42. Sežana (parki), 45. Štanjel (park),
50.	Juliana (Trenta — alpinetum),
51.	Kukla (Trenta — alpinetum v steni), 61.' Slavnik, 83. Postojnska jama, 8 4. Škocjanske jame, 92. Zadnja Trenta, 93. Dolina zgornje Soče, 105. Logarska dolina, 108. Kamniška Bistrica, 107. Jezersko, 110. Lipica, 111. Predjama pri Postojni, 115. Most na Soči — (tise), 121. Snežnik (grad in park), 122. Koper (drevored pinij), 123. Portorož (park), 149. Pokljuka.
DA NE NASEDETE POTEGAVŠČINAM
Pazite - Jutri bo prvi april
Jutri bo 1. april. Na ta dan, si šaljivci po vsem svetu privoščijo svojega bližnjega ter mu kar koli natvezejo, ko pa se izkaže, da revež, nič hudega sluteč, verjame, se mu smejejo in se iz njega norčujejo. Prav gotovo bo torej tudi jutri, kot vsako leto, precej takih, ki bodo šli gledat' kak zvonik, ici «se je podrl*, ali pa »nenavadno kozo z dvema glavama*, «nov izvirek nafte*, »meteor, ki je padel z neba ponoči* ali.
Odkod pa _ navada prvoaprilskih šal in, horčij? Tega ni še nihče znal zanesljivo pojasniti do sedaj. Res je sicer, da so nekateri, ki »vse znajo in razumejo*, dokazovali, da so bili stari Rimljani prvi, ki so poznali to navado. Drugi pa zopet trdijo, da izhaja ta navada iz Indije. Vendar pa, kot rečeno, zatrdno tega nihče ne more pojasniti.
Koiiko Je že bilo teh šal in potegavščin ob 1. aprilu vsepovsod do sedaj! Nekatere od teh, posebno take, ki so imele »množični učinek*, ter so se ohranile zaradi svoje izvirnosti in duhovitosti do današnjega časa, nas še sedaj zabavajo.
Pred leti je bila objavljena v norveškem dnevniku »Aften-posten*, ki izhaja v Oslu, naslednja vest:
»Uprava državnega monopola bo razprodajala v svojem skladišču 1. aprila od 9. do 12. ure večje množine najfinejšega francoskega vina znamke «Chateau la Spas* po polovil ni ceni. Prednost pri nakupu
bodo imeli tisti, ki bodo vzeli večjo množino. Ker uprava nima na razpolago potrebnih steklenic, naj interesenti prinesejo s seboj dovolj velike posode.*
Ob napovedani uri se je pred skladiščem državnega monopola zbralo najmanj tisoč oseb. Od sile smešno je bilo zlasti to, da je vsakdo nosil kar se da veliko posodo za vino. Ta je imel velikansko pletenko, oni manjši sodček, a nekateri , Padite, toreij ao privlekli tja kar 100-litrske pravzaprav iznaja sode. Nekaj časa so vsi ti »interesenti* piotrpežljivo in tiho čakali, da se bodo vrata skladišča odprla in da bodo začeli točiti toliko zaželeno kapljico. No, nazadnje so se menda le zavedli in spoznali, da jih je nekdo pošteno potegnil za 1. april. Strašno ogorčeni so vsi šli pred uredništvo »Aftenpo-stena*, toda krivca, nad katerim bi se lahko znesli, niso našli.
Podoben uspeh je imela tudi naslednja vest, ki so jo objavili nekateri newyorški listi zaanje dni marca 1918: «Rešimo naše vojne ujetnike! Iz taborišč vojnih ujetnikov v Nemčiji, kjer so naši ujeti vojaki, smo izvedeli, da so se tam zaredile podgane v taki množini, da je ogroženo zdravje in celo življenje naših vojakov. Da bi preprečili najhujše, smo začeli akcijo za zbiranje mačk, da jih bomo potem poslali po Rdečem križu v nemška ujetniška taborišča. Zato pozivamo vse domoljube, ki želijo pomagati, da žrtvujejo svoje mačke in jih oddajo proti skromni odškodnini. Za
KRIŽANKA
ABCDEFGH I J K L M N 0
	—													“1
								■					~	
							'							
						p								
														
														
								——j	■					
														
				_				__		—	1			
VODORAVNO:	1. Slovenski
pesnik in pisatelj (Josip) — nočno zabavišče v večjih mestih, 2. popularna Verdijeva opera — nagota, 3. ujemanj« koncev vrstic v pesmi — nepoklicno u-kvarjanje z neko dejavnostjo, 4. znamenit sovjetski biolog (Aleksander Ivanovič) — veznik — želatina iz alg, 5. okrajšava za • mlajši« — ozemlje na skrajnem severu, 6 vrsta goveda — glasbeni ansambel, 7. nasip — živali, ki žive pod zemljo — znamka nemških avtomobilov, 8. vojaška bolnišnica — star predmet umetniške vrednosti, 9. evropska država — železniška proga — tekoča začimba.
NAVPIČNO: A. otok v Lipar-skem otočju z 927 m visokim ognjenikom, B. trojnik, C. mesto južno od Fruške gore — staro ime za ječo, D. reka v Srbiji — drag kamen, E. kazalni zaimek — kratica ameriške zvez-
ne države Illinois — avtomobilski znak reškega okraja, F. mesto v južni Turčiji — biljardna palica, G. močna alkoholna pijača — naziv za turško vlado do leta 1918, H. vojaško poročilo, K. voznik tanka, J. nekdanji turški fevdalci — kemični znak za selen — osebni zaimek, K. kozmetični preparat — sto kvadratnih metrov, L. ameriški krokodil, M. žensko ime — pripovedni pesnik, N. tekočina, ki se uporablja pri narkozi — italijanski baročni slikar (Guido), O. tovarna avtomobilov v Mariboru — rase na glavi.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Nabrežina -lata: 2. adrenalin - tobak: 3. Pivka - intrigrant; 4. as - Arta-II - Inki; 5. dan - Erdeljsko - v; 6. abak - Marjana . li; 7. letina -reva - kis; 8. Eboli • ro - egoist; 9. Oanal - klicanje.
oddanega prejel 2
ja mačka bo lastnik prejel 2 dolarja, za mačko 1 dolar, a za mačjega mladiča pol dolarja. Vse te živali bodo sprejemali na sedežu Rdečega križa dne 1. aprila v dopoldanskih urah.*
že v zgodnjih jutranjih u-rah se je zbralo pred sedežem Rdečega križa okoli tisoč domoljubov, povečini žensk, ki so tja prinesli svojega mucka. Nekateri so spravili svoje ljubljenke v lepe košarice, drugi pa so jih imeli v lični škatli. Precej časa Je minilo, preden so spoznali, da so nasedli nesramnemu šaljivcu, ki je izrabil njih domoljubna čustva za prvoaprilsko šalo.
1.500 lično opremljenih var bil je bilo pred nekaj leti razposlanih uglednim članom angleškega avtomobilskega kluba, s takole vsebino:
»Velespoštovani gospod! U-sojamo se Vas prositi, da s svojo navzočnostjo blagovolite počastiti otvoritev predora, ki bo povezoval cesto med mestoma Harwich in Felixtowe. Ta predor je sad dolgotrajnega napora in velikih žrtev. Vsakdo, ki se bo temu vabilu odzval, bo s tem pridobil pravico do nekih ugodnosti, ki pa so zaradi presenečenja za sedaj še skrivnost. Svečanost bo natanko ob 10. uri dne 1. aprila.*
In ko so se vsi ti povabljenci ob napovedani uri zbrali, so takoj spoznali, v čem je pravzaprav tisto napovedano presenečenje. O kakem predoru ni bilo niti sledu in, seveda, tudi ne o kaki svečanosti. Vsa Anglija se je takrat smejala nad tako posrečeno prvoaprilsko potegavščino. A še do danes je skrivnost, kdo si jo je izmislil.
Francozi so znani šaljivci. In zato so bili med prvimi evropskimi narodi, ki so si dali duška s prvoaprilskimi šalami. Vsako priložnost so znali izkoristiti za take šale. Nikomur niso prizanesli. Niti najvišje glave niso bile vame. Kronika pripoveduje tudi o prvoaprilski šali, katere žrtev je bil sam francoski kralj Henrik IV. O njem Je bilo znano, da je velik ženskar. Takole pisemce mu Je 1. aprila 1583. navsezgodaj prinesel lakaj, že na zunaj se je videlo, da je pisemce od ženske. Bilo je odišavljeno in pisava je bila zelo nežna.
»Sire! Ni več zame ne miru ne sreče, o Sire! Vaša podoba mi je vedno pred očmi. Zame ni več obstanka brez Vas. čustva me silijo, da Vam izpovedujem tako dolgo varovano skrivnost. Stiska mojega srca me sili k pisanju. Ne vzdržnim nič več! Dajte mi, o Sire, le drobtinico sreče! Dopustite mojim očem, da bodo gledale Vaš ljubi obraz! Utešite moje hrepeneče srce in pridite nocoj o mraku v Gozdni dvorec, kjer bova daleč od vseh, popolnoma sama, uživala srečo, Vi in — jaz.*
Roka se mu je tresla od vznemirjenja, ko Je spravljal dišeče pisemce v žep. Poln veselega pričakovanja, se je odpeljal v Gozdni dvorec, ki Je stal dokaj daleč sredi širnega gozda. In ko je kralj ves nestrpen nazadnje stopil skozi grajska vrata in prišel v prostraT no vežo, je obstal kot pribit: V razkošno razsvetljeni dvorani so bili zbrani vsi njegovi dvorjani, a med njimi Je stala kraljica, njegov?, žena Marija in zrla vanj z neznansko za-
ničljivim smehljajem, zatem pa je še dejala:
»Zahvaljujemo se Vam, Sire, ker ste blagovolili počastiti s svojo navzočnostjo nocojšnji ples — ples norcev!*
Zanimiva pa je zgodba o prvoaprilski šali, ki se ni končala, tako kot se po navadi končajo vse druge, namreč v smehu in zbadanju. Takole je bilo:
1. aprila 1886. Je bil v »Neue Zuercher Zeitung* objavljen članek o gradnji gorske železnice na naj višji vrh v Bernskih Alpah, Jungfrau, visok 4.167 m. V članku je bilo bodisi trasa proge kot tudi opis posameznih delov in tehničnih podrobnosti tako strokovno in mojstrsko opisano, da se ni povprečnemu čitatelju zdelo to prav nič čudnega in nemogočega. Sele pozneje, ko so jeli izražati začudenje m osuplost strokovnjaki, so postali pozorni tudi drugi, posebno pa še potem, ko so razvozlali podpis
pod člankom «Ing. S. Ch. Win-dler* (Schvvindler - slepar).
Potem so se pa zares vsi od kraja smejali nad tako posrečeno potegavščino.
Pravzaprav ne vsi. Znani švicarski industrijec Adolf Gu-yer-želler je bil menda edini, ki se ni smejal. Natanko je še večkrat prebral tisti članek in se zamislil. Potem se je odpravil proti vrhu Jungfrau po trasi, ki je bila opisana v članku. In ko je spoznal, da tisti načrt m tako nemogoč, je skupno s strokovnjaki in finančniki ustanovil družbo, ki je uresničila načrt. Deset let pozneje, je bila prvoaprilska potegavščina uresničena.
Noben pošten človek pa ne more odobravati takih, ki se 1. aprila šalijo tako, da kličejo gasilce ali rešilni avto. Tako početje je treba zares obsojati, kajti bodisi gasilci kot Rdeči križ, sta človekoljubni ustanovi, ki pomagajo človeku v nesreči.
Nevarni odtisi
Kdor dela stvari, ki bi Jih ne smel, mora zelo paziti, da da ne pusti prstnih odtisov, ki so izdajalski. Proti njim ni ugovora, ne moreš jih zatajiti.
Tudi pisava je izdajalska. Pišeš pismo, menjaš risavo, zvijaš in verižiš črke, a zaman. Pisavo, vsako črko, fotografirajo in povečajo, da jo laže analizirajo in ugotovijo, kdo Je pisal.
Lumparija, je nekoga klicati po telefonu, ga žaliti, zmerjati, mu lagati, groziti in podobno. Tudi temu «športu» je odklenkalo. Kakor je pri pisavi vsaka črka sestavljena iz raznih nihajev in valov, za do-tično pisavo prav določenih in značilnih, tako je tudi vsak glas pravzaprav samo skupek nihajev in valov. Vsak glas ima nekaj prav značilnih nihanj, krivulj, valov.
Glas ujamejo iz telefona na magnetofonski trak. Z magnetofonskega traku prenesejo glas v nihanje in valovanjo, da dobe tako imenovani glasovni spektrogram.
Poglejmo. Nekdo bi nas zmerjal po telefonu. Zmerjanj o bi ujeli na magnetofonski trak. Urad, ustanova, ki se s tem ukvarja, bi naredila glasovni spektrogram tega glasu. Nato bi dobili magnetofonske posnetke glasov ljudi, ki jih sumimo. Zopet bi dali narediti glasovni spektrogram. Ce bi se glasovni spektrogram ujemal, potem bi krivca imeli in nobeno izmikanje mu ne bi nič pomagalo.
Znano je, da si dajo zločinci velikega kova, katerih prstne odtise imajo vse policije sveta, narediti plastične operacije na prstih, da tako menjajo odtise. Prav tako poskušajo z operacijami, da bi spremenili svoj glasovni odtis ali spektrogram.
Spremembe na zobeh in o-peracija mandeljnov ne vplivajo ali pa neznatno vplivajo na glasovni spektrogram. Spektrogram menja le operacija v nosu, v grlu, na glasilkah. So pa težke in nerodne operacije.
Kakor so za prstne odtise izdelali cele pravilnike in po-
stopke, tako sedaj delajo za glasovne odtise. Angleži primerjajo te glasovne odtise po desetih njihovih najbolj pogostih besedah, in sicer: it, me, you, the, on, I, is, and, a, to.
Mrve in drobiž


☆ T
OKIO je veliko mesto; ljudi kot mravelj. Povsod Jih je dosti. Seveda je tudi cestna železnica vedno natrpana, prenatrpana. Ljudje se tišče v cestni železnici kot krompirji v polni vreči. Dobra uprava cestnih železnic — tokijski Acegat — je dal nadišaviti — parfumirati vozove cestne železnice, da bi svojim klientom nudil vsaj malo prijetnosti, če jim že ne more nuditi udobnosti.
* J
APONKE so tudi ženske, torej kot poročene žene ljubosumne in sitne. Na Japonskem so posebna zabavišča za moške, čajnice, kjer mlade dame zabavajo gospode. Med drugim jih tudi odišavijo — parfumirajo. Zgaran družinski oče se vozi uro ali več domov s cestno železnico. Navzame se v vozilu cestne železnice prijetnega vonja. Pošteno. Doma pa družinska mati sitnari češ da se je klatil po čajnicah, kjer so ga nadišavile dame, uslužbenke čajnice.
☆ F
62 let. Kadar je sneg ne zamudi dneva, da ne bi smučal. Najmanj prevozi na dilcah 12 km; poleti pa pešači. Finska je dežela gozdov. Tudi okoli prestolnice so gozdovi. Najmanj po šest kilometrov prepešači vsak dan po gozdu, ko ni snega. Pa ne da bi samo pešačil, med potjo izvaja še vsemogoče športne vaje.
★ A'
VTOMOBIL ima danes že marsikdo, zato pa je po mestih težko dobiti prostor, kamor boš lahko postavil svoj avtomobil. Imamo za to lep izraz — boj za prostor, boj za parkiranje. Ameriško mesto — Boston. Tudi tam, kot pri nas — boj za parkiranje, boj za prostor. Brihtna glava se vedno znajde. Nekdo je postavil tablo z napisom: Nevarnost — žarčenje na tem mestu. Parkiranje varno samo za vozila, ki imajo naprave, ki ščitijo pred žarčenjem. Postavil je to tablo na cesto v bližini svojega urada. Seveda je vedno našel prostor za parkiranje. Policija, ki se vtakne v vse, je končno razkrinkala podjetnega in brihtnega goljufa.
☆ K'
ENIJA je tudi samostojna država in članica OZN. Dandanes filmajo povsod, po vsem svetu, tudi v Keniji. Večina prebivalcev Kenije so zamorci. Filmsko podjetje je snemalo film iz Afrike. Najelo je nekaj tisoč domačinov, ki bi morali nastopiti v filmu kot nekdanji vojščaki s ščitom in sulico. Dobili so jih, kolikor so jih hoteli. Težava je bila le v tem, kako jih prepričati, da bi dali iz roke tranzistor. Dosti besed je bilo treba, da so jih končno le prepričali.
★ R
AZSTRELIVA so na svetu potrebna. Si morete zamisliti gradnjo predorov, cest, železnic brez razstreliva? Razstrelivo pa je razneslo pred nedavnim največjo tovarno razstreliv na svetu. Pok — tresk so čuli 30 km daleč, 5 km naokrog so popokale vse šipe.
AZALO je, da se bodo zagrabili, in to prav zares, Francozi in Brazilci zaradi morskih rakov-jastogov.
☆ K
Brazilci so bili proti temu, da bi v njih morju lovili Francozi jastoge, že so se zbirali črni oblaki in tudi vojna mornarica. In potem vse tiho je bilo.
rpi ATOVI so na Dunaju na pomladanskem sejmu vdrli v paviljon dunajske »Delavske zbornice*. Kaj so ukradli? Nič manj kot cevko, v kateri je bil radijev izotop — svinčena cevka, dolga 6 cm, široka 3 cm, v njej pa tri tisočinke radija. Nevama tatvina Ne bo dobro tatu, če jo odpre. Cevko z radijevim izotopom so imeli tam, da so z njo preizkušali Geigerjeve števce.
☆ u
MRETI mora vsako živo bitje. Tudi pingvini. Ko se postarajo in si niti hrane več ne morejo iskati, se odpravijo na posebne otoke, na katerih so bistra je-zerca in bistri ribniki. Gredo v vodo in umro. Dna teh jezerc in ribnikov so pokrita z mrtvimi pingvini. Vsi leže na hrbtu. V krasni prozorni, bistri, čisti vodi, se na dnu belijo njih bele prsi.
-* *- EDNARODNA komisija psihiatrov je sestavila seznam -4r IVI 50 pisateljev, katerih dela so primerna za duševno bolne. Predvsem jih priporočajo kot pomirjevalno sredstvo živčno razrvanim in prenapetim ljudem. Nekateri pisatelji se že veselijo, koliko jim bo vrglo, če se bodo njih knjige obnesle v norišnicah in na oddelkih za žične bolezni.
☆ R'
EKORDOV je več vrst. Prav gotovo je dosegla rekord tudi sijamska mačka. Odnesli so jo nekam k sorodnikom 240 km daleč. (Za primer Trst-Maribor). čez nekaj dni je že primijavkala nazaj pred vrata domače hiše v mestecu Limoges v Srednji Franciji. Pa še en rekord so te dni doživeli v Franciji, in sioer v kraju Aniche. Ta rekord pripada borcu ki se je hrabro, junaško boril skoraj pred petdesetimi leti pred trdnjavo Verdun. Sele pred dnevi, ga je za to junaštvo odlikoval z medaljo sedanji poglavar francoske države.
★ B
IRMINGHAM je mesto v Angliji. Tam živi zanimiv možak. Kadar se ga pošteno naseka in je tako trd, da prav ne ve, kaj se z njim godi, govori popolnoma pravilno arabsko in še dva druga jezika. Ko je trezen nima pojma o teh jezikih. Angleški psihologi in jezikoslovci imajo polne roke dela, da bi pojasnili to zadevo. Ni zlodi.
TVT1
sopisu je bil tudi oglas, ki naznanja spoštovanim či-tateljem in lastnikom psov, da je neko podjetje ustanovilo dom onemoglih za stare pse. Vsak «upokojenec» ima svojo hišo iz mahagonija, ki je zunaj obita in okrašena z medeninastimi okraski. Te pasje hišice so pokrite z mehko in toplo preprogo. Na željo pritrdijo na hišo tudi družinski grb — gospodarja, ne psa.
Veljaven od 31. marta do 6. aprila
@
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Spoznali boste osebo, katere prijateljstvo vam bo zelo koristilo v bližnji prihodnosti. Bodite na to pripravljeni, da boste pustili lep vtis že ob prvem srečanju. Možnost spora v družini zaradi malenkosti. V poklicnem delu boste uveljavili svoje zamisli. Srečni dan torek.
'___’ BIK	(od 21. 4. do
f20. 5.) / V srčnih za-f	devah	se bodo raz-
J mere	znatno zboljša-
V	le in	boste preživeli
,	nekaj	prijetnih ur z
drago osebo, vendar morate paziti ng svoje živce, V poklicnem delu vas bodo čakali raznovrstni opravki in boste imeli malo časa za zasebne zadeve. Obisk znancev. Srečni dan sobota.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Srečali se boste z osebo, ki vas ima iskreno rada in je vedno bolj navezana na vas. Lahko boste preživeli v njeni družbi nepozabne trenutke, če ne boste trmoglavi in sebični. 'Zvezde so vam sploh naklonjene tudi v poklicnem delu. Lepa priložnost za izlet. Srečni dan nedelja.
RAK (od 21. 6. do
22. 7.) Spremenljivo razpoloženje ne bo dobro vplivalo na odnose z drago osebo, ki pa vas bo razumela. Ne bodite zaskrbljeni, ker tako stanje ne bo dolgo trajalo. V poklicnem delu kratek zastoj. Privoščite si malo počitka in uredite zasebne zadeve. Pismo. Srečni dan sreda.
spoznanja.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Obeta se vam obilo zabave in razvedrila v prijetni družbi. Priložnosti za izlete in nova Kovali boste nove načrte za prihodnost. V poklicnem delu boste zelo podjetni in iznajdljivi. Družinske spore boste lahko rešili, če boste nekoliko bolj razumevni.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nekoliko boste otožni in se i vas bo skoraj lotila melanholija, toda družba drage osebe vas bo razveselila in rešila iz takega vzdušja. Priložnost za izlet in prijetno srečanje. Rešili boste neko zasebno zadevo. Lepi predlogi s strani prijateljev. Lotili se boste izrednih pobud.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Zvezde so vam v srčnih zadevah precej naklonjene in boste lahko sklenili nova prijateljstva. S prijatelji se boste pogovorili o važnih zadevah. Pred vsakim sklepom dobro premislite. V poklicnem delu nobene spremembe. Pazite bolj na svoje zdravje.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. II.) Tudi vam bodo zvezde naklonjene v srčnih zadevah. Lahko boste ugodno rešili
stare spore ter odstranili neprijetne sporazume, toda dokazati boste morali, da ste iskreni. Nejasen položaj v poklicnem delu, ki se ga morate resno lotiti, da vam ne prerase čez glavo. Obisk.
STRELEC (od 22.
11.	do 21. 12.) Zanimive novosti in nova doživetja, ki se jih boste radi spominjali. Opustite vsa-
željo po novih ljubezenskih pustolovščinah. Lep uspeh v poklicnem delu. Prijetna zabava v veseli družbi. Potovanje. Pazite na svoje zdravje. Ne sklepajte še važnih pogodb. Srečni dan sobota.
KOZOROG (od 22.
12.	do 20. 1.) Lotila se vas bo melanholija in boste najraje bili sami. Razveselil vas bo obisk prijatelja. Prijetno presenečenje. Poklicno delo bo terjalo od vas nekaj napora, uspeh pa Je zagotovljen. Delali boste načrte za prihodnje mesece. Pismo. Srečni dan nedelja.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Te dni vas prava ljubezen ne bo zanimala in vam bodo bolj všeč razna prijateljstva. Verjetno vas bo obiskal nekdo, ki ga že več časa niste videli. V poklicnem delu boste naleteli na male ovire, ki se vam bodo zdele ogromne. Potovanje. Srečni dan četrtek.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Te dni boste prav očarljivi in zelo podjetni. Izkoristite to svojo formo in obiščite svoje prijatelje. Srečali se boste z vplivnimi osebami. V poklicnem delu boste dosegli lep uspeh. Nevoščljivi Jeziki vas bodo zaman ogovarjali. Obisk drage osebe. Srečni dan sobota.
srecm dan
(D


' :
.V.Vvž

RsižSm
*:W:*




■*ŠL	>,i;,.ii,


PO SKLEPU OBČINSKEGA SVETA ZA RAZLASTITi
TEDEN
Se komaj slab mesec je do volitev in čeprav počasi, se je volilna kampanja že nekoliko razvnela in tudi volilni položaj se je že praktično do kraja razčistil, čeprav bo deželna volilna komisija za senat, ki se je sestala včeraj, šele v torek uradno potrdila kandidate. Medtem pa je vsedržavni volilni urad v Rimu zavrnil pritožbo tržaške sekcije FRN proti izključitvi njenega četrtega kandidata za poslansko zbornico, zaradi česar bo ta stranka nastopila v Trstu samo s tremi kandidati. Tudi izjavo o povezavi kandidatov za senat v sedmih okrožjih dežele Furlanija-Julijska krajina so vložile že vse stranke razen monarhistov. V volilni kampanji so še vedno najbolj aktivni komunisti, ki imajo vsak dan na programu številna krajša in leteča zborovanja po mestu in deželi. PSI je imela preteklo nedeljo z nastopom inž. Pečenka otvoritveno zborovanje za okolico v Nabrežini, danes pa ima uradno otvoritveno zborovanje za mesto na Trgu Sv. Antona Novega, kjer bo govoril tajnik Pittoni.
Za KD bo danes verjetno govoril minister Colombo, komunisti pa so za jutri potrdili prihod senatorja Terracinija.
V četrtek so v kinu «Ala-barda» zborovali upokojenci. Zborovanje je organiziral pokrajinski sindikat upokojencev CGIL. Na njem so upokojenci odločno zahtevali reformo vsega pokojninskega zavarovanja.
Mnogo razburjenja, predvsem med delavci, je povzročila nenadna odločitev vodstva Acegat o uvedbi posebnih izkaznic za delavce in študente za izdajanje tedenskih tramvajskih vozovnic in pa izdajanje teh vozovnic' šamo na sedežu v Ul. Genova in. ne več neposredno v tramvajih in filobusih. Spričo ogorčenega protesta prizadetih in odločnega nastopa sindikalnih organizacij, je moralo vodstvo Acegat svojo odločitev dejansko umakniti, čeprav samo začasno in z izgovorom na tehnične težkoče.'
Na sindikalnem področju je treba zabeležiti dvodnevno stavko uslužbencev Javnih skladišč in pa borbo nameščencev zavarovalnih družb, ki se je v presledkih nadaljevala tudi ves ta teden.
Cene na drobno se še vedno krčevito držijo na zelo visokih kvotah kljub nekaterim vladnim ukrepom, da bi se znižale. Prav zaradi tega je bil sredi tedna pri vladnem gen. komisarju dr. Mazzi sestanek odgovornih predstavnikov javne uprave in raznih ustanov. Ob tej priložnosti je dr. Mazza dejansko zagrozil z odločniihi ukrepi in pozval trgovce na drobno naj znižajo cene.
Na gospodarskem področju naj omenimo še izvolitev novega odbora tržaške delegacije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Ob tej priložnosti je predsednik delegacije
Sklep občinskega sveta je že veljaven - Preprečiti je treba hude posledice, dokler je še čas, sicer bodo izginili zadnji vrtovi, ki zalagajo Trst s svežo zelenjavo - Na razpolago so druga področja
..	- w-.~	rw i • i	•	-
-	1 Z oblska Pri vrtnarjih
govni promet na obmejnih področjih. Z Dunaja pa je prišla vsekakor pomembna vest oz. potrdilo o zgraditvi naftovoda Trst-Dunaj z izhodiščem v Trstu. Graanja naftovoda bo stala okrog 25 milijard lir, njegova začetna zmogljivost bo milijon in pol ton letno, kasneje pa bo lahko dosegla 6 milijonov ton letno.
Podpredsednik Slovenske kulturno gospodarske Zveze dr. Peter Sancin in tajnik Slovenske prosvetne zveze Gorazd Vesel sta v sredo obiskala prefekta goriške pokrajine dr. Princivalla. Fozdravtla sta ga v imenu slovenskega prebivalstva, v nadaljnjem razgovoru pa sta mu prikazala težave, v katerih delujejo slovenske kulturne organizacije. Zaprosila sta ga za finančno podporo, da bi mogle uspešno opravljati kulturno nalogo za slovensko manjšino.
Spori okoli gradnje avtomobilskih cest med Gorico in Vi-lessami se odpravljajo. Podtajnik v ministrstvu za javna dela Ceccherini je, upoštevajoč stališče pokrajinskega in občinskega sveta, zagotovil pokrajinskim upraviteljem, da bosta dve milijardi lir, ki sta bili že nakazani, v celoti potrošeni za izgradnjo avto ceste, Villesse-Gorica. Vest je sporočila pokrajinska uprava, ki je opozorila javnost, da avto ceste ne zamenjuje z. razširitvijo državne ceste Gorica -Gradiška - Cervinjan, kakor tudi ne z gradnjo krožne ceste Tržaška cesta-Ločnik, ki i-mata povsem drugačne namene in značilnosti.
Tudi v tem tednu je bilo goriško sindikalno življenje zelo razgibano. Na Zvezi indu-strijčev so se začela pogajanja za izplačilo predujma na proizvodno nagrado tekstilnim delavcem, ki so zaposleni v so-vodenjskem obratu; nagrada ne sme biti manjša od 10.000 lir. V nedeljo popoldne pa so na prefekturi podpisali sporazum, š katerim se bodo zvišali prejemki polnilcev statev V' Podgorski tekstilni' tovarni. Urejuje se tudi vprašanje delavcev v pekarnah in mlekarnah. Sindikalne organizacije predlagajo, naj se poprej u-streže zahtevam .te kategorije, potem pa naj se uvede za pekarne in mlekarne prost dan, ki bo vsako nedeljo.
Goriški občinski svet je spet začel zasedati. Odobriti mora proračun za tekoče leto, obenem pa se izreči o nekaterih pobudah, in sicer o pasji razstavi, ki bo v parku ob Kor-nu, otroški prireditvi, na kateri bodo sodelovali televizijski igralci ter razstavi miniaturnih električnih vlakov. Nedvomno bodo te pobude omogočile dotok turistov v naše mesto. Toda še naj večji priliv bo ustvarila etapa kolesarske dir-
ne avtomobilske ceste, gospodar pomaga zidarjem, ki širijo čedno hišico. Stara mati Josipina, gospodinja Justina in hčerka Sonja nabirajo in čistijo mlado solato, ki jo bodo ob zori že pripeljali na zelenjadni trg. Nona Josipina se je rodila v sosednji hiši.. Od kar je prišla na svet živi tu. Od otroških let nabira in vozi zelenjavo v mesto. Tudi zdaj vsalc dan pelje s sinom zelenjavo v Trst, popoldne pa pomaga nabirati in čistiti.
Gospodinja pridno nabira in prinaša solato: kMa kaj si mislijo
Ko je po dolgem mrazu in deževju te dni spet posijalo sonce, smo obiskali nekaj vrtnarjev na Kolonkovcu in se z njimi pogovorili o namenu tržaške občine. Doma ni bilo nikogar ,vsi so bili na delu. Zima je bila dolga in ostra. Ni jim prizanesla. Izgubili so zaslužek, zdaj pa jih preganja delo. Vrh vsega tega pa še skrb ,kaj bo jutri, če bodo zares stroji začeli grmeti in bodo rušili terase, trte, krasne lehe in sončne grede. Kam potem? Denar bi kmalu splahnel. Vrtovi bi izginili. Mar bi potem nabirali radii,, solato in drugo ,žele. njavo po Velikem trgu ali po terasah mestnih palač?
Najprej smo se oglasili pri Poj jšakovih, oziroma Po domače «)M Beriiardu*. Ob cešti C$>-.	t. Vse snafr
tako. Letos nas prav tare. N* spomnim se, da bi še nikoli lahko spali do 6. ure, kakor letos. Ni bilo kaj obirat in peljat na trg.»
Da ,letos je nona Pepina lah. ko spala — pozimi — do S. ure. in ne samo ona, tudi drugi «man-drijerjis, ker niso imeli dela, zelenjave — in zaslužka. Zdaj ie spet vstajajo bolj zgodaj. Se jim vreme dela preglavice in sonce ne greje kot bi moralo. Kakor da vse to ne bi bilo še dovolj, pa jtm zdaj grozijo, da jim bodo vzeli vrtove, ki so jih rodovi pripravili, da jih bodo spodili z zemlje, od katere živijo. Ne. To je nemogoče. To bi bito preveč krivično za te ljudi ,ki delajo kot mravlje od zore do mraka.
ALBIN BUBNIČ

pustijo pri miru.»	—
uNona ,se spomnite ^kakšne
*°kgrkMeml*m
stalunga lepa tlišica. nor in 1ia svojem mestu,; pred hišo pa S000 KV. m do zadnje pednje skrbno obdelanega vrta, po vsem ' vrtu napeljana voda, vse za zelenjavo in 30Q m latnika. On presaja solato, žena zaliva radič. Sel je pogledat načrt. Rekli so mu, da bo vrt presekala cesta in da mu bo nekaj ostalo, da ni misliti na nobena pogajanja. Ce bo šlo na trdo ,bo odločal o sodišče. Tako so mu odgovorili.
«Občina ne more delati z nami, kar hoče. Dali bi nam. nekaj denarja. Kaj bi si s tem pomagali? In zelenjava za mesto? Kaj bodo mlado solato vozili iz Padove? Veš, koliko damo vsako leto p to zemljo? Samo za gnoj 120.000 lir. In voda? In trud? Frav te vrtove hočejo? Glej tja gori ,saj je dovolj prostora pod Lovcem, Na inšpektoratu so obljubili ,da se bodo zavzeli».
Pokaže tni, kod naj grem k Marcelu Coktt.	•:	-
! ■ Velika lepa hiša z itvema stanovanjema, pri hiši pa nlSOlPlev,'' vi vrta, njive ,trte, odkrite in pokrite grede z najlonom. Pri trtah dela stari oče, oče in sin pa kopljeta njivo, nad katero je speljana žičrica s Ključa do to-varne cegienfa. Hišo so. si sezi-aali pred d leti, po ndčrfu bi jo baje morali porušiti ,del vrta pa bi uničili za trg,
To je ena izmed najiečj ih «ma ndrijs, na njej živita dve družini. Sin Marcel, star 26 let, je nekaj let delal kot električar, pa mu je bolj všeč delo na vrtu, ker je tako bolj neodvisen in sam svoj gospodar. Z veseljem vrtnari že štiri leta. Zakaj naj prečili morebitne špekulacije , z bi mu ubili to veselje ter ga zemljišči; Vrtnarji hočejo ostati, spravili na cesto?
dftl o ti i n viuati ra n pirnilk «r i
i nHf fiO o*

” * "

Pogled na del lepih vrtov na Kolonkovcu, ki jih hočejo razlastiti
še zadnji vrtovi v tržaškem predmestju, ki zalaga- ritve mesta jo naše mesto z zelenjavo in povrtninami, so v nevar-	področja skor
nosti, da izginejo. Kakor smo že poročali, je namreč	izginili. Zlasti
18. marca tržaški občinski svet z glasovi demokristjanov,	Sp. Magdaleni
socialdemokratov, republikancev	in liberalcev odobril	je v kotu m
sklep o razlastitvi 810.000 kv m zemljišč v Rocolu-Mela- krožno avto c« ni, pri Sp. Magdaleni in pri Spi Magdaleni pod Rovtami	-najlepši vrtov
za gradnjo ljudskih hiš, upravnih poslopij, šol \rtcev, i-	ne najdemo, N
grišč, cerkev, cest, itd. V Rocolu-Melani bi ng podlagi aiti vrtnarje a tega sklepa	razlastili	183.000 kv. m zemljišč in	jih plačali	in	skrbeti za
po 3000 lir,	pri1 Sp.	Magdaleni 335.000 kv. m	po	700 lir . Jn	rborahi' obči
in pri Sp.	Magdaleni pod Rovtamj 392.000 kv,	m	pp 3000	se	mestna-pre
lir. Na tem	področju	naj bi v prihodnjih 10 letih	zgradili	žj'	tšRb najtfb
iHS
ki bi nastale. Prepričani smo, da se bodo za pravično rešitev tega vprašanja zavzeli na pristojnem mestu kmetijsko nadžorništvo, urad za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu, trgovinska zbornica in strokovne organizacije kmetov.
Popolnoma naravno in razumljivo je, da so vrtnarji zelo zaskrbljeni. Prav tako pa se opaža zaskrbljenost tudi v mestu. Prizadeti vrtnarji bi zgubili sVo-je vrtove, ki so viri, njihovih dohodkov, meščani pa ne bi več dobivali vsak dan’sveže zelenjave in povrtnine. Prav na Kolonkovcu in pri Sv. Ani- ,kjer občina hoče začeti z razlastitvami zemljišč, so se še ohranili vrtovi ,saj so drugod zaradi razši-
ri o tem, se človek" najprej spomni ia gamsa. Ta čudovita žival je še vedno zelo številna na vsem triglavskem pogorju, toda ie redko jo zagledaš. Toda gams je le največj*a žival, ki živi tu. Števil« ne so najrazličnejše živalske vr. ste, da ne govorimo o žuželkah, ki si najdejo zavetišče in hrano na samih vrhovih, ali v njih bližini.
Konec septembra začne to bujno življenje hirati. Niso več da-leč..zimski mrazovi, ni več daleč prvi sneg, ki bo pobelil strme vršake in njih podočja. Življenje se umakne v razpoke, v votline, pod snežno odejo toda ne propade; samo zaspi ter se pripravlja na novo pomlad.
Mož z brazgotino
(Nadaljevanje s 3. strani)
je ob meni znašla druga žena. Odrinila me je na stran in hitela skočiti iz vagona. Zagrabil sem jo za ramena in jo potegnil nazaj. Obrnila se je, zasikala nekaj nerazumljivih besed, z bliskovitim gibom se je osvobodila mo-jih rok in me s pestjo močno u-darila po licu. To je bil v re*. niči mojstrski udarec. Na roki je imela dva prstana in od teh ml je na licu ostala brazgotina.*
Woodhaus se je s kazalcem dotaknil brazgotine. Gledal nas j« kot človek, ki še ni izdal svoje največje skrivnosti.
«Zena je bila namreč znamenita detektivka C. Bootbie,* je na-daljeval VVoodhaus, «jaz pa, idiot, sem ji onemogočil, da bi ujela pri delu dolgo iskano tatico — tisto mično mlado dekle!
Ne bom ponavljal, kaj vse se mi povedali gospodična Bootbie in drugi policisti. Zame je bila sreča, ker so dekle čez nekaj dni vendarle ujeli. Z vso pravico se sumili, da sodelujem s tatico.
Vidite torej, da dolgujem te brazgotino policiji, čeprav niše«! storil nobenega kaznivega dej* nja.»
IVoodhaus
ke po Italiji, ki bo po 25 letih imela ponovno cilj v Gorici, in sicer na Gradu.
tis), toda končno
so se le pokazali izraziti obrisi gora, ki danes obdajajo to čudovito dolino. Od tedaj naprej pa so v njej zagospodarili' samb dež, sneg, led in veter in sevčda tudi sonce. Spremenili so jo sice;r nekoliko, toda v bistvu je ostala tako, kot se je dvignila iz pradavnega morja: očarljiva, lepa in ' tako privlačna ,da še danes ljudje XX. stoletja hodijo1 ure in ure samo, da se znajdejo v njenem naročju.
Ta nujno suhoparen, opis Doli-ne triglavskih jezer lahko navede -Mtatelja, ki ne zahaja v gore, v ptepričanje, da v določeni višini zamre vsako življenje. Temu pa ni tako. Brž ko v poznih pomladanskih mesecih skopni sneg, se življenje prebudi povsod z vso silo. Niželežeči gozdovi zelenijo in vseh vrst cvetlice začnejo prekrivati prostrana pobočja doline. Njihove barve so tako iive in tpko številne, da do-linska flpra ne more tekmovati z njimi. Konec julija in v začetku avgusta je pogled na dolino najbolj pester: oko se naslaja ob krasni rdeči barvi rododendrona, murkah, encijanu in stotinam najnežpejšega cvetja. Triglavski narodni park, je bil u-stanovljen med drugim tudi zato, da se zaščiti prav to neizmerno bogastvo visokogorske narave.
Kaj pa živalstvo? Ko se govo-
tJ,rf:ZlAu£y
mi s /j f i ili ; * ifj uUJSfef
Bi gaje, rahel uetdr odnese/
PftMtto jbror^e m Je raz
kjer so Čakali Indijanci.
UR ^neverjetno J E
rTf II1
NjN Dl JANCI BAZUKO E	GMSOI/6 / .
MARCEL COK, ml.
Zanima nas, icaj bo povedal. Ko izve, da bo izšel članek o «Primorskem dnevniku*, pripomni; sNapišite, napišite dosti. Prav bi bilo da bi tudi drugi časopisi kaj napisali in protestirali. V Rimu pravijo ,da hočejo podpreti kmetijstvo in delajo zelene načrte, tu p a hočejo uničiti vrtnarstvo. Čudno, da občinski svet pi glasoval prpti. Ali se niso zavedali, ali ne poznajo tega kraja in teh vrtov? To je treba preprečit i.»
Pri Lukačevih, skoraj na skrajnem vzhodnem delu blizu krož-
'ij ki fo 2g hrepeneti po borbi
PomrtvA ZOAV MAU VOLČJI......—
TAKO /ZOBO BOVA
počakala,Da vidiva KAKO se bo VSESKU-PAV ODVIJALO!
f
KMETJE, VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
t>A NE BO ŽRTEV,VSAJ MED NAMI NE____	.
TRST, Ul. Milano 18
TE LE F. 35-169
. y
katera vam nudi po najnižjih ce-	•' Vi • • 1 Jim
nah vsakovrstna semena najbolj-	y
ših inozemskih krajev ln semena
lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico naclo-nalno in angleško, umetna in erganska gnolila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti.
Ekskluzivni zastopnik za Tržaško, Goriško In Beneško Slovenijo: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice «AGRIA»
se je nasmejal, potem pa je skomignil z rameni: *Od tistega dne dalje nimam nikakršne želje več, da bi še n*, stopal kot detektiv-amater.*
Zdirjala sta pr<tko naravnega
attiii-wiikfca
i*irtWi'ihidti1'š

f'
\m			■tyvf i’?
s	Hu mi		Uka s- ki
d	u
H	F.
77 |	
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.5, najn-lžja 8.1, ob 19. url 11; vlage 60 odst., zraini tlak 1009.9 pada, veter 11 lem severovzhodnik, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 6.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 31. marca
Benjamin
Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 18.30. Dolžina dneva 12.40. Luna vzide ob 10.03 in zatone ob 0.43 Jutri, PONEDELJEK, 1. aprila Bogomila
DANES PRVA INTENZIVNA PREDVOLILNA NEDELJA
Deželni volilni urad kandidature za
vse
potrdil
senat
Volilni proglas Skupne slovenske liste vanje PSI na Trgu Sv. Antona Novega
Ob 11. otvoritveno zboro-la KD Botteri, za PSD!
prof. Schiffrer - Jutri na Trgu Goldoni senator Terracini za KPI
Včeraj dopoldne se je sestal deželni volilni urad pod predsedstvom sodnika dr. Palerma in je sprejel vse kandidature za volitve v senat v vseh sedmih okrožjih dežele Furlanija-Julijska krajina. Gre za drugo stopnjo pri postopku glede vlaganja kandidatur
Skupna slovenska lista nam je poslala v objavo daljši, mestoma dokaj polemičen, proglas. Uvodoma utemeljuje stališče o potrebi lastnega slovenskega političnega predstavništva, nato pa ugotavlja, da je potrebno za izvolitev poslanca v parlament 35 tisoč glasov.
Naslednje poglavje, ki ima naziv »Slovenska enotnost*, se nanaša na trditve o škodljivosti vključevanja v italijanske stranke, češ da se s tem Slovenci podrejajo tujemu vodstvu. Proglas govori o slovenski politični enotnosti, za kar naj bi služila SSL. Zato naj bi njen nastop na volitvah predstavljal korak za ustvarjanje politične enotnosti ne glede na izid sedanjih volitev.
Naslednjemu izrazito polemičnemu poglavju sledi poglavje «Naš program*, katerega prvi odstavek pravi dobesedno:
• Skupna slovenska lista se bori za ohranitev in okrepitev slovenstva v Italiji. Bori se za uveljavitev (lena 6. ustave in uzakonitev Spomenice o soglasju. Zavzema se za pravico in uporabo slovenščine v vseh javnih uradih, za potrebe slovenske šole, za krepitev slovenske prosvetne, športne, družabne dejavnosti, za sorazmerno zastopstvo Slovencev v javnih uradih in ustanovah, za zaščito narodne sestave naših krajev pred umetnim raznarodovanjem, za večje upoštevanje potreb in koristi krajev, kjer iive naši ljudje.*
Proglas Skupne slovenske liste se zaključuje s pozivom in sklicevanjem na preteklo razdobje.
Po nekoliko medlejši volilni kam. panji bodo danes skoro vse stranke imele naporen dan, saj bodo priredile vrsto zborovanj.
Jako bo tržaška federacija PSI uradno otvorila v Trstu kampanjo z zborovanjem, ki ga bo imel ob 11, uri na Trgu sv. Antona Novega tajnik federacije Arnaldo Pittonj, kil bo govoril o programu stranke na letošnjih volitvah. Sinoči pa je bila skupščina mladinske federacije PSI, ki sicer nima izrazito volilnega značaja ,na kateri pa so govorili tudi o teh vprašanjih in nato izvolili novo vodstvo.
Komunisti bodo (priredili pomembnejše zborovanje v ponedeljek ob 18. uri na Trgu Goldoni, kjer bo govoril vidni vsedržavni predstavnik senator Terracini. Sicer pa je bila KPI v dosedanji volilni kampanji najbolj živahna, saj je priredila od ponedeljka pa do včeraj zvečer kar 39 volilnih zbo-rovanj. Med njimi sta bili zlasti zanimivi zborovanji, ki sta bili posvečeni mladim volivcem, ker stranka upošteva, da bo tokrat prvikrat na političnih volitvah oddalo svoj glas kar 16.000 mladincev in mladink. Zanimiva so bila tu-
di številna druga zborovanja. U-radno sporočilo KPI pravi, da so na zborovanjih in drugem propagandnem materialu podčrtali obvezo KPI, da bodo izvolili v poslansko zbornico kandidata slovenske narodnosti in da bo izvoljena Marija Bernetič, ki je edini slovenski kandidat, ki ima stvarno možnost, da bo izvoljen.
Danes bo imela KPI naslednja zborovanja: ob 11. uri Vidali v naselju' San Sergio, ob 11 Cala-bria na Trgu Garibaldi, ob 11 v Nabrežini G. Burlo in Marina Bernetič, ob 11 na Trgu Gioberti Tonel, ob 11 na Opčinah odv. Po-gassi in Siškovič, ob 16 v V. Rep-nu in ob 17 v Zgoniku Siškovič, ob 16 v Gabrovici in ob 17 na Proseku Gombač ter končno ob 18 v Lonjerju G. Burlo in Marina Bernetič.
Tudi druge stranke bodo danes priredile številna zborovanja. KD bo uradno otvorila kampanjo z zborovanjem, na katerem bodo govorili pokrajinski tajnik Botteri
ter oba kandidata za volitve v senat Bartoli in Rinaldini. To zborovanje bo ob 11. uri v kinu Grat-tacielo. PSDI pa bo priredila ob 12. uri zborovanje, na katerem bo govoril kandidat za volitve v senat v prvem tržaškem volilnem okrožju prof. Schiffrer.
Navdušeno sprejeto Brechtovo delo
Poln Avditorij (vmes tudi osebnosti, ki jih v gledaliiču ne srečujemo) je bil včeraj zvečer dokaz velikega zanimanja, ki ga je zbudilo delo Bertolta Brechta «Človek je človek». Dobro pripravljeni predstavi je občinstvo sledilo z veliko pozornostjo. Po navdušenem sprejemu dela je pričakovati obilnega obiska tudi pri naslednjih predstavah.
(Zaradi pozne ure in pomanjkanja prostora bomo o predstavi še govorili.)
SMRTNA PROMETNA NESREČA NA MILJSKI CESTI
Avto
eden
v tilobusni steber: mrtev in trii e ranteni
Trčenje je bilo tako močno, da se je kovinski steber upognil - Vzroki nesreče še niso pojasnjeni
Včeraj ponoči okrog 2. ure jel prišlo na cesti med Miljami in Zavljami do hude prometne nesreče, pri kateri je izgubila življenje ena oseba, tri pa so bile ranjene. Smrtna žrtev nesreče je 61-lelni upokojenec Ivan Škerl iz Ul. Carbonara 8, ranjeni pa so bili 26-letni delavec Marino Senica iz Ul. Ginnastica 37, 40-letni delavec Karlo Lisjak in njegov 32-letni brat Anton, iz Ul. Corsi 1.
Kako je točno prišlo do nesreče policija še ni mogla ugotoviti v vseh podrobnostih. Vsa četvorka je nekaj pred 2. uro z avtom TS 40506, ki ga je vozil Marino Senica, zapustila Milje in se usmerila proti Trstu. Kakih 200 m onstran potoka Ospa na področju Stramarja pa je Senica nenadoma zgubil oblast nad vozilom, ki je zašlo popolnoma na desni rob ceste in se s prednjim delom zaletelo v kovinski steber električnega filobusnega omrežja. Udarec ob drog je bil tako močan, da se je naravnost upognil, pri čemer pa je bil močno poškodovan seveda tudi avto, iz katerega so mimoidoči izvlekli vse štiri potnike hudo ranjene. Iz bližnje ladjedelnic ce Felszegy so o nesreeči po telefonu obvestili Rdeči križ in pro-
ZAKADI (/[POPUSTLJIVOSTI DBLODAJAICCV
Delavci tovarn skupine 8XIV so napovedali 48-urno stavko
Prvi dan je bila udeležba 100-odstotna • Ugoden sporazum za delavce v podjetju Gaslini
metno policijo.
Ku sta na kraj nesreče z največjo naglico privozila avto Rdečega križa iz Trsta s službujočim zdravnikom dr. Pincettijem in ambulanta iz Milj, so najprej prevzeli hudo ranjenega Škerla in ga odpeljali v tržaško bolnišnico, z drugim avtom pa so takoj nato odpeljali še ostale tri. Dr. Pincetti je že na prvi ogled lahko ugotovil, da je stanje Škerla zelo resno zaradi številnih ran po nogah, na čelu in sencih, zloma čeljusti, verjetnega zloma stegnenice in zaradi notranjih poškodb. Seveda je bil Škerl nezavesten tudi še ko so ga sprejeli na ortopedski oddelek in je, ne da bi prej prišel k zavesti, izdihnil kake tri ure kasneje kljub vsem naporom zdravnikov.
Karla Lisjaka so tudi sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti kakih 40 dni zaradi zloma desne roke, ran na desnem boku, zloma nosne kosti ter ran na ustnicah in nad levim očesom. Njegov brat Anton se je ranil na desnem sencu in po desni roki ter bo ozdravel predvidoma v desetih dneh, Senica pa v 20 dneh zaradi ran na čelu in na bradi, po nosu in desnem stegnu, verjetnega zloma čeljusti in izgube več zobov.
Truplo nesrečnega Škerla je na razpolago sodnim oblastem v mrtvašnici. Škerl ni bil poročen in je živel s sestro in bratom. Dolga leta je bil zaposlen kot strojnik na ladjah Tržaškega Lloyda, pred nekaj meseci pa je bil upokojen.
t krog 13. ure ponesrečil 12-letni Da-rio Grgič s Padrič št. 42, ki so ga sprejeli v bolnišnico in se bo moral zdraviti tri tedne. Tekel je po telovadnici, pa ga je neki sošolec nehote zadel in je nerodno padel, tako da si Je nalomil nosno kost.
Pokrajinski sindikat tekstilnih delavcev FIOT-CGIL je napovedal včeraj skupno s sindikatom Delavske zbornice enotno stavko tekstilnih delavcev v skupini podjetij SNIA, to je v tovarnah FIL-SNIA, Export-Filatura in Pettinatura Triestina. Skupno je v teh tovarnah, ki so vse v industrijskem pristanišču v Zavljah, nad 700 delavcev in delavk, ki že dolgo časa zahtevajo izboljšanje delovnih in mezdnih razmer. Stavke se je udeležilo 100 odstotkov vseh delavcev in delavk. Stavka se bo ponovila v ponedeljek in se vrnejo delavci na delo v torek v prvi izmeni.
Stavko so napovedali, ker je podjetje odklonilo vse zahteve delavcev, ki sta jih predložila oba sindikata. Sklep o stavkanju so
?„prei*\r	^
delavci tudi pritožili nad ravnanjem ravnateljstva sploh.
Delavci zahtevajo: uvedbo dnevne doklade v višini 200 lir; zvišanje proizvodne nagrade za 50 odstotkov, tako da bo znašala najmanj 6000 lir na mesec; revizijo člena pogodbe iz leta 1961, ki določa, h katerim strojem se namestijo delavci, ter nagrado tistim delavcem, ki nadomestijo odsotne pri njihovih strojih; novo uvrstitev delavcev v oddelkih za bar-
Mandljev cvet na sveži grob pisatelju Bogomiru Magajni
Pomladni sokovi so tu ob modrem Jadranu — kot vsako leto ob koncu zime — zrahljal« zaščitne lusktce na cvetnih brstih mandIjevcev. V prvih žarkih pomladnega sonca so se brsti nekaj dni napenjali in debelili, nato pa jih je porkota prisilila, da so na površju razpokali Iz rjavih brstov se je prikazalo prvo belo »n rožnato cvetje ...
Pomlad ... Mandljeve! cvete-
^°Žeijan obojega — pomladi in evetja — sem se pred dnevi u-stavil pod vejami razcvelega mandljevca. Prišla si pomlad, prikazalo se je prvo cvetje, sem se razveselil. Nisem se mogel do-volj nagleda ti prvega cvetnega razkošja. Dolgo ni mogla oživeti " ki jo je zima v globino . Zdaj
zemlja, razhladila.
pa živi .
In v to pomlad, v to razkošje prvega cvetja, je iz Ljubljane po etru planila vest:
Umrl je pisatelj dr. Bogomir Magajna. ..
Pomlad... v Cvetje...
Trije pojmi življenja. Trije mejniki v naravi. Tri besede, ki v globino pretresajo človeško občutje in dojemanje naravnih zakonov. Prvi dve besedi sta tista močna vzvoda, ki dvigneta še tako potrto in otopelo občutje, da srce in dušo oblije toplota in lepota življenja .. .
Vendar . .. Kadar tako nenadoma in nepričakovano plane med nas — in v nas — beseda preloma: Smrt, se v nas nekaj podere. Nekaj za boli in zaskeli. In zakrvavi. .
Tesno smo bili navezani z vezmi prijateljstva, razumevanja in zaupanja na tovariša Magajno, ki smo ga tako nepričakovano izgubili. Izgubili v tej toliko lepote in cvetja obetajoči pomladi. V nas je nastala velika praznina, ki jo bomo le težko nadomestili z drugimi znanstvi. Bogomir Magajna je bil samo eden/ Je bil e-den tistih Primorcev, ki se je v temi fašizma s peresom boril za tisto pomlad, ki ji z drugo be-tedo pravimo — Svoboda. Je bil eden tistih Primorcev, ki je zapustil močno sled v tej primorski zemlji. Vsi Primorci z Gregorčičem občutimo:
«Kako naj duše mi ne stresa
bol,
ko utrgalo se mi je srca pol.s
• • •
Naključje ali v naprej določeno srečanje. Bogomira Magajno sem kot partizan prvič srečal na prpi partizanski novinarski kon-
ki so jo ljudje v mojem kraju
—	in verjetno po vsej Primorski
—	brali z nevsakdanjim zanima-
njem. V moji vasi je ta njegova knjiga romala od hiše do hiše, da je bila nazadnje že vsa oguljena in raztrgana. V družinah so se kar trgali zanjo:	»Ali boš
kmalu prebral, da bom še jaz prišel na vrsto*. To je bilo v tistih hudih letih, ko je fašizem na Primorsko poveznil svoj koš starorimske imperialne kulture — nam pa odvzemal pravico do govora celo v materinem jeziku. Se prej nas je bil oropal vseh knjig in časopisov. Magajnovi »Graničarji» so tako — v ilegali
razsvetljevali temo. s katero nas je bil obdal fašizem.
Ob srečanju v Črnomlju sva se v krajšem razgovoru — v veži kino dvorane sredi šumnih priprav za slavnosten zaključek konference — tiho in zavzeto pogovarjala o novicah iz Primorske. Bil je vesel, ko je slišal, da je velik del Primorske že osvobojen. Povedal sem mu, da nas je vso pot od Predmeje, preko Loške doline in dalje ob Kolpi spremljalo cvetje Tako bo Primorska sprejela svobodo, ki ni več daleč, sva soglašala ... Leto kasneje se je ta napoved uresničila . ,.
~)b slovesu me je naprosil, naj tudi njemu pošiljam po en izvod važnejših reportaž in pesmi, ki sem jih takrat, kot mnogi drugi vartizani, skoval* za potrebe mitingov na terenu. V beležnici imam od takrat zapisan njegov naslov: Dr. Mirko, sanitetni oddelek Glav nega štaba NOV in POS.
. t •
Naj bodo te preproste besede — bel mandljev cvet na prezgodnji sveži grob pisatelja Bogomira Magajne. Ko smo med narodnoosvobodilno borbo videli padati in umirati partizane, nam je vilo tako hudo. Takrat smo smrt srečavali skoro vsak dan. Zato smo se je bili nekako privadili. Pokopavali smo padle in zasuli grobove z listjem. Častna salva je zabrisala žalovanje, čeprav nam je bilo hudo za padlimi.
Na njivi slovenske književnosti na Primorskem, je Bogomir Magajna zaoral globoke brazde. Iz petnajstih brazd je zraslo in zacvetelo — petnajst knjig. Brali smo jih odrasli in otroci — in jih bomo zdaj še pogosteje. Pogovarjali se bomo o pisatelju Magajni, ki bo odslej živel v nas in v knjigah. V družinskih knjižnicah bomo njegove knjige namestili na vidna mesta. Da nam bo vedno blizu ... Vedno živ... Naš
vanje, prevoze in embalažo, da se jim zagotovijo boljši prejemki; napredovanje v kvalifikaciji, če opravljajo delavci več nalog; prilagoditev prejemkov delavcev, ki delajo v različnih izmenah; proučitev položaja v oddelku, kjer izdelujejo cevke in sprejetje potrebnih ukrepov ter odtegovanje članarin delavcem, ki dajo ravnateljstvu za to pooblastilo.
• • •
Sindikalne organizacije so na sedežu industrijcev sklenile s podjetjem Gaslini sporazum, ki med drugim določa, da bodo izplačali delavcem sorazmerno i njihovo kvalifikacijo od 100.000 do 125.000 lir proizvodne nagrade na leto. Sporazum se tiče okrog 200 delavcev.
.-.Inna
V Rimu so vsedržavna pogajanja za sklenitev nove pogodbe za pekovske delavce. Pogajanja za sklenitev dopolnilne pogodbe so tudi v Trstu in jutri se bodo sindikalni predstavniki sestali s predstavniki pekov.
Posredovanje PSDI za vozovnice Acegata
Politično tajništvo PSDI sporoča, da je včeraj stopilo v stik s predsednikom upravne komisije Acegata odv. Ninom Fazzinijem, ki se je vrnil zjutraj v Trst. Z njim je proučilo položaj, ki je nastal po nedavni odredbi o prodaji vozovnic za delavce in dijake. Predsednik Fazzini je zagotovil, da so dali navodila, da ostane v veljavi stari postopek, da se olajša razdeljevanje vozovnic. Tajništvo PSDI poudarja, da morajo cene vozovnic za delavce in dijake ostati nespremenjene.
Tajništvo PSDI sporoča nadalje, da je poslalo ministru Tremelloniju brzojavko, v kateri ga prosi, naj posreduje, da ne bodo odtrgali policistom bivše ZVU, ki so prešli v civilne službe, od 200 do 300 tisoč lir za zaostale zavarovalne prispevke za leta 1954-1961.
Končno sporoča, da bodo danes zjutraj odprli novi sedež sekcije PSDI pri Sv. Soboti v Ul. Flavia št. 20/1.	__________
Splavitev nove ladje za Tržaški Lloyd
V palermskih ladjedelnicah bodo spustili danes v morje motorno ladjo «Quirinale», ki bo četrta trgovska ladja Tržaškega Lloyda, ki
bo plula proti Daljnemu vzhodu. Ladja ima 10.000 ton in bo plula z brzino 18 vozlov. Ostale tri ladje opremljajo v Tržiču, Livornu in Neaplju.
7. aprila pa bodo imeli splavitve-no slovesnost v ladjedelnici Felsze-gy v Miljah. V morje bodo spustili vlačilec «Castor», ki Je dolg 38 m, širok skoraj 10 m in visok 5 m. Pogonski stroj bo imel 3000 konjskih sil. Gradijo ga za tržaško družbo «Tripcovich».
UO f/uinau...™* ---------.	----- V runu Uit***,.. V	***'...
f trene i v Črnomlju 6. maja 1944. Bogomir Magajna it Vrem ..
Oštbno ga prej nitem poznal. Po- |	m A _______
znal pa sem Jonjifio *Grnvičnrji*t
F. A. • Of ar«?
Aprilska
potegavščina
Ker naš list jutri, v ponedeljek, 1. aprila ne izide,-bodo naši čitatelji tokrat zaman iskali običajno prvoaprilsko potegavščino. Zato pa bomo poskrbeli, da bo k letu toliko bolj učinkovita.
UREDNIŠTVO
Izletnikom v Dalmacijo
Vse udeležence izleta »Primorskega dnevnika* v Dalmacijo in na Krf prosimo, da uredijo svoje dokumente za potovanje. Kdor potuje s svojim potnim listom naj poskrbi, da bo potni list veljaven tudi za Grčijo. To se napravi na kvesturi oziroma komisariatu javne varnosti ali pa preko potovalnega urada «Aurora» v Ul. Cicerone 4. Kdor potuje s skupnim potnim listom in vizumom, naj čimprej predloži o-solino izkaznico v našem uradu, kjer se je vpisal.
Prav tako prosimo vse prijavljene, ki še niso poravnali tretjega obroka vpisnine, da to čimprej storijo, sicer bomo morali zamudnike črtati iz seznama udeležencev izleta.
UREDNIŠTVO
Odložitev
stanovanjskih izgonov
Sodne oblasti so na prošnjo vladnega generalnega komisarja dr. Mazze odredile, da se za velikonč-ne praznike prekinejo sodni stanovanjski izgoni, in sicer od 8. do 20. aprila.
Med telovadno uro si je zlomil nos
Med telovadno uro na strokovni šoli pri Sv. Ivanu se je včeraj o-
•••iiifHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii
TISKOVNA KONFERENCA ODV. M0RGERE
Prihodnje leto začnejo zidati novo bolnišnico
Sedaj že preurejajo nekatere oddelke v splošni bolnišnici
Predsednik združenih bolnišnic i dimnik, kt bo dvakrat višji od se odv. Morgera je včeraj na tiskovni | danjega. Končno obnavljajo tudi
konferenci povedal, da se bodo prihodnje leto pričela dela za temeljito preureditev bolnišnic. O tem vprašanju so razpravljali v preteklih dneh v Rimu z ministrom za zdravstvo Jervollnom in z glavnim ravnateljem ministrstva Cramaroz-zo. V splošnem okviru preureditve so z novo porodniško dvorano že pričeli z najbolj nujnimi deli v splošni bolnišnici.
Sedaj dopolnjujejo oddelek za nevro-radlologijo, ki ga bodo otvo-rill čez dva meseca, podzemeljski hodnik za notranje prenose, s čimer se bodo izognili prehodu po hodnikih v nadstropjih in nova tovorna dvigala in dvigala za nosilnice, ki bodo nameščena na štirih vogalih poslopja. Zgradili bodo tudi
kuhinjo in pralnico V zvezi s poslopji pri Magdaleni je odv. Morgera dejal, da bodo sezidali novo bolnišnico na kraju se danje in bo najbrž štela dvanajst nadstropij. Zraven glavnega poslopja bo manjše, ki bo namenjeno zdravljenju kužnih bolezni.
Po Senenem trgu se je včeraj po poldne 54-letnl Karlo Ota peljal z vespo proti Drevoredu D’Annunzio, pa ga je od zadaj zadel z avtom 36-letni Livio Lauro iz Ul. Tibullo 5. Vespist je zletel na tla in se pobil ter ranil po čelu. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško po moč. Zdraviti se bo moral 10 dni.
Truplo novorojenčka na zidu
v Ul. Cisternone
Včeraj ob 22.40 so prinesli v mrtvašnico splošne bolnišnice trupelce novorojenčka moškega spola. Našli so ga dve uri prej na zidu v Ul. Cisternone zraven hiše št. 43. Novorojenček je bil zavit v cunje in pokrit t bršljanom. Preiskavo vodijo karabinjerji.
IZ LONJERJA
Pokopali smo Stanka Čoka
Včeraj smo pokopali domačina Stanka Čoka, starega komaj 42 let. Vest o njegovi smrti je močno odjeknila ne samo v njegovi rojstni vasi, temveč povsod, kjer so pokojnega Stanka poznali. To je izpričalo tudi veliko število ljudi, ki so se udeležili pogreba, ter mnogo vencev in cvetja, ki so jih položili na njegov prerani grob. Krsto so iz hiše žalosti nosili do katinarskega pokopališča njegovi prijatelji, ob grobu pa mu je domači pevski zbor zapel nekaj žalostnik.
Stanko Cok se je rodil v Lonjerju 3. V. 1921. Po poklicu je bil kuhar. Ko je bil v italijanski mornarici je ob kapitulaciji Italije odšel v partizane, najprej v Bari, kjer je bil s sovjetskimi letalci, nato pa je prišel z drugimi tovariši v Jugoslavijo in je bil dodeljen kot kuhar štabni četi jugoslovanskega letalstva v Zemunu. V jugoslovanski vojski je ostal še po osvoboditvi. Številni tovariši se ga s hvaležnostjo spominjajo, ko jim je kot kuhar rad pomagal in jih večkrat rešil lakote. Za svoje zasluge je dobil poleg jugoslovanskega odlikovanja Reda za zasluge narodu, tudi dve sovjetski odlikovanji.
-Po vrnitvi v domači kraj je postal aktivni član prosvetnega društva in je marljivo nastopal dramski skupini. Njegovo zdravje pa ni bilo dobro ter je začel čutiti posledice vojne. Zdravil se je v Zemunu in na Bledu, kakor tudi na Golniku, vendar s pičlim izboljšanjem. Neozdravljiva bolezen ga je spravila v prerani grob Materi in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje, njemu pa naj bo lahka domača zemlja.
Pevci za festival domačih popevk
Kot smo že objavili, se pripravlja festival lahke glasbe in domačih popevk, ki bo sredi maja v Trstu. Jutri ob 19. uri pa bo v dvorani PD «/. Cankar» v Ulici Montecchi 6 preizkušnja kandidatov, ki bi hoteli sodelovati kot pevci na tem festivalu.
Pripravljalni odbor v tej zvez poziva vse mlade fante in dekleta ki imajo veselje do petja in pred vsem do lahke glasbe, da se zpla sijo pol ure pred začetkom poskus ne avdicije v dvorani PD *I. Can kar.. Znati morajo vsaj eno pe sem iz običajnega repertoarja po pevk.
Vabljeno je tudi občinstvo, k bo poskusni avdiciji prisostvovalo v vlogi žirije. Vsak poslušalec bo namreč dobil glasovnico z imeni kandidatov, v katero bo poleg imena vpisal štepilo točk od 1 do 10. Posebno žirijo bodo sestavljali glasbeni strokovnjaki.
Začetek poskusne avdicije bo ob 19. uri. Prosimo za točnost!
RAZNASALKO ali RAZNAŠALCA za Kolonkovec
išče uprava Primorskega dnevnika.
Telefonirajte na št. 95-823
...................................................................»m.......................................................................................................
fleri Tujach in šivilja Fiorella Goina,
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 29 marca je v Trstu umrlo 15 oseb: 76-ietni Settimo Pištola, 74-let-ni Pelagio Nidari, 87-letna Francesca
rvonziatia Br*co, trgovec Ennl0 Capo-
Včeraj-danes
Dell a Vali« vd. Mucha, 75-letna Anita Mese vd. Fraglacomo, 50-l«tna Maria Kuštrin, 77-letni AMghierl Fabbro, 59-letni Bruno Bralni, 79-letna Aliče Griggi por. Gentile, 82-letna Emilia Ielusich vd. ihnocenti Caramelli, 58-letha Giovainoa Marc por. Marc, 57-letni Luciano Solini, 41-letni Stanl-slao Cok, 61-letna Carla Hauser por. Poles, 70-letnl Oiorgio Bonetta.
Dne 30. marca 1963 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa Je 11 oseb
UMRLI SO: 70-letni Ernesto Sancin, 68-letna An na Topič por. Travah, 72-letna Glovanna Giassi por. Pitacco, 75-letna Teresa Smoli vd. Cohen, 78-letna Virginia Cantonl vd. de Guari-ni. 80-letnl Francesco Godina, 71-letni Ermenegildo Ukmar, 57-letni Ollmpio Delneri, 94-letnt Ernesto Vidali, 95-letn» Ellsabetta Petersekka vd. Ver-tes, 75-letna Amabile Bergamo.
OKLICI: trgovec Glannl Belotti in gospodinja Anna Maria Vatle, podoficir Sebastiano Alba in gospodinja Maria La Spina, novinar Giuliano Man-zutto In gospodinja Beatrice Arehln-to, delavec Stelllo Millo ln gospodinja Anna Angaro, agent prometne službe Olindo Zizioli In uradnica Carla De Mattel, delavec Paolo Tamburini ln delavka Germana Vavassort, JetmSki čuvaj Ennlo Bevllacqua in kmečka delavka Maddalena Buonanoo, pek Vlt-torlo lerman in delavka Atttlla Ohes-mech, strugar Romano Cimoli-no In knjlgovezka Renata Pecenco, bančni ravnatelj Roberto Arrigo Polano in profesorica Glulla Ferrara, elektfome-hantk Glorglo F eri n In fospodlnj* A Ti-
ral in gospodinja Maria Valenti, pomorščak Giuseppe Aonese in frizerka Lidla Guerrinl, zidar Basilo Danieli in otroška negovalka Maria Kemperle mehanik Bruno Pernarčič in delavka Eleonora Venturln, poštni agent Antonio Vitranl ln frizerka Rosa Maria Peternelu, delavec Bruno Cancia-n! in delavka Lulgia Makovec, geometer Giuseppe Rosenwirth in uradnica Licia Kenic, trgovec Angelo Gia-cOmini in delavka Marcella Faganel, šofer Sergio Puntar in delavka Ma-rlsa Salvagno, električar Guido Mo-colle in trg. pomočnica Marisa Ger-dol, kapitan dolge plovbe Glorgio Ri-volt in gospodinja Arian-na Fabris, železničar Mario Brosolo in cvetličarka Liiliana Vercon, natakar Umberto Quercini In trg. pomočnica Emanuela Molesini, inštalater Raffaele Starc in šivilja Bruna Bogateč, oficir Agostino Cassara in trg. pomočnica Renata Stradella, delavec Luciano Vodaric in gospodinja Liliana Milossa, uradnik Tito Livio Castellan in uradnica Ada Bpinoglio, mehanik Angelo Caruso in trg. pomočnica Adriana Gargano, trg. pomočnik Sergio Bastiani ln uradnica Val ne a Metlika, natakar Roberto Buda ln gospodinja Giovanna Gabersnlk, špediter Roberto Prio*li0 in gospodinja Maria de Steinkuel, železničar Antonio Brazzanovich in šivilja Silvana Nicolacci, delavec Mario Naperotti In gospodinja Rosa D’Augusta, natakat Vincenzo Barbato in uradnica Carmela Dussl, kohir Mariano Bučo-vu in gospodinja Virginij Špeh, upokojenec Remo Rlnaldi Vn gospodinj*
Adelaide Becattini, pomorščak Giam-paolo Bullo in frizerka Fiorella Gam-boz, podoficir J.V. Gabriele Cuppari in gospodinja Romana Gelardi, šofer Duilio Ciipolat-Godet in uradnica Maria Spadoni, uradnik Olaudio Miali in gospodinja Luciana Butta, trgovec Paolo Maritan in uradnica Gigiliola Cattonl, finančni stražar Bruno Seme-ria in gospodinja Silena Mlnen, tehnik Sergio lob in gospodinja Adriana Buiattl, študent Vittorio Lorenzi in gospodinja Loredana Petrizza, sprevodnik Gtanfranco Faconini In trg. pomočnica Biancangela Romano, študent Roberto Visaloerghi in gospodinja Ful-via Vlslntin, mehanik pietro Steffe In delavka Adriana Bisiacchi, uradnik Plavio Klein in delavka Lidla Guštini, električar Vittorio Durin in pletilja Bruna Degrassi, uradnik Alfredo Spa-daro in uradnica Alida Bartole, uradnik Doriano Novi in trg. zastopnica Mara Bortolotti, uradnik Armando Galvani in gospodinja Nives Jerman, varilce Stelio Cafau in likalka Annun-zlata Russo, delavec Glaudio Ferlattl in delavka Irene Goette, uradnik Pa-stjuale Saoohettl ln gospodinja Maria Pia Parnainzini, lesar Emilio Saganlch in gospodinja Sabina Tradelli, mehanik Mario Parenzan ln pletilja Imel-da Rossettl, kemik Aldo Pobega in šivilja Maria PraselJ, študent Franco Debelil im risarka Claudla Pavanello, delavec Mario Malzan ln uradnica Mi-rella Rando, delavec Glovanni Steffe ln delavka Redenta Gavinel, železničar Sergio Marracclm In gospodinja Clara Stenta, učitelj Manilo Sossi In učiteljic* Emili* Cozzl, mehanik Al-
delavec Natale Stocca in gospodinja Maria Drescek, geometer Alberto Fa-bretti In sanlt. asistentka Dolores Ga-lante, vrtnar Splridione Parovel in gospodinja Angela Kozlevčar, lirioti-pist Giampiero Borsetto in gospodinja Edda Massa, trgovec Glaudio Bosca-rol in gospodinja Licia Larioh, uradnik Antonio Lomuscio in uradnica Giullana Brandolin, trgovec Alberto Dl Lenardo ln gospodinja Maria Pia Rossaldi.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo, Ul. L. Berniril 4, Millo. Ul. Buonarrotl 11, Mizzan, Trg Vene-zia 2, Tamaro-Nerl, Ul. Dante 7, Glu-stl, Ul. Bonomea 93 (Greta).
LEKARNE ODPRTE DANES
Benussi, Ul. Cavana 11; Croce Ver-de, Ul. Settefontane 39; Picclola, Ul. Oriani 2; Pizzul-Cignola. Korzo Italia 14; Ravasini, Trg Llbertš 6; Alla Salu-te, Ul. Giulia 2; Vernari, Trg Valmau-ra 10.
LOTERIJA
BARI	88	10	22	58	89
CAGLIARI	62	53	13	5	42
FLORENCA	56	28	51	7	37
GENOVA	64	25	73	49	47
MILAN	11	84	12'	54	38
NEAPELJ	76	79	37	1	71
PALERMO	48	39	2	84	17
RIM	4(2.	10	54	87	79
TURIN	66	33	73	74	71
BENETKE	90	7	62	54	22
ENALOTTO					
12 X	2 1 2 X X 2 2 2 1				
KVOTE: 12	točk —	nihče;		1 točk	
— 696.900 H»;	10 točk	—-	» 700 Mr.		
GOJENCI SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA V TRSTU priredijo
pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze
danes 31. marca ob 17. uri
v dvorani na stadionu «l.maj» dramo v treh dejanjih
♦JEZUSOVI APOSTOLI*
Po uspelih prireditvah na podeželju, bo nedeljska predstava zadnja in v mestu edina uprizoritev te zanimive in dobro podane igre.
Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
Z ladjo po Dalmaciji in na Krf
Na razpolago imamo nekaj prostorov za enajstdnevno križarjenje po Dalmaciji in na Krf v času od 5. do 16. aprila. Reklamne cene!
☆
Za velikonočna praznika
14. in 15. aprila pa prirejamo Izlet na Reko in v Opatijo,
združen z izleti v bližnjo okolico.
☆
Informacije in vpisovanje pri turističnem in potovalnem uradu
«AURORA»
Ul. Cicerone 4 tel. 29243
KINO ROSANDRA- BOUUNEC
predvaja danes 31. t. m. ob 17. uri Eastmacolor Diali-scope film:
<t/z CA Pl TA NO DEL RE»
(Kraljevi kapetan)
Igrajo: JEAN MARAIS BOUR-VIL, ELSA MARTINELLI in ARNALDO FOA’
Osnovne šole iz Bazovice, s Peska in iz Gropade priredijo danes 31. marca ob 17. uri v kino dvorani v Bazovici
skupno šolsko prireditev
Vabljeni!
SLOVENSKI KLUB vabi
na predavanje, ki ga bo imel v torek, dne 2. aprila ob 20.15 v Ul. Geppa 9 slavist Filibert Benedetič z naslovom «NOVA POTA V RUSKI KNJIŽEVNOSTI*.
Gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
Danes ob 16. uri za dnevni red vseh prostorih druga predstava Straussove opere ((Kavalir z rožo« v originalni izvedbi in z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi. Dirigent Maingard von Zallinger. Pri blagajni gledališča se začenja prodaja vstopnic.
V	torek za red B v parterju in ložah ter za red A na galerijah in stojiščih tretja predstava opere «Kavalir z rožo«.
V	sredo ob 21. tiri prv« predstava Offenbaohove komične opere «Lepa Helena«. Dirigent Mario Bugamelli. V glavnih vlogah bodo nastopili: Gianna Galli, Alvlnio Misohiano, Paolo Miontarsolo, Marina (Ouodhio, Enrico Dezan itd.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo predstavo, jutri pa se začenja prodaja za predstavi v torek ln v sredo.
AVDITORIJ
Danes ob 17. uri uprizori Tržaško stalno gledališče v Avditoriju igro Bertolta Brechta «Clovek je človek«. Režija Pulvio Tolusso. Cena vstopnic: sedeži A 1000 'Mr, sedeži B 650 lir, galerija 300 lir.
Nazionale 14.30 ((Arsenio Lupin con-tro Arsenio Lupin« Jean-Claude Brialy, Jean-Pierre Cassel.
Arcobaleno 14.00 «La smania addos-so« Vittorio Gassman, Annette Strpy-berg. Prepovedano mladini.
Fenice 14.30 «Budda» Technicolor,
F.xcelsior 14.00 «pome ingannare mio marlto« Technicolor. Lana Turner, Dean Martin.
Grattacielo 14.30 «Russia salto inchie-sta« Cinemascope Agfacolor.
Supercinema 14.30 «La donna nel mondo«. Technicolor. Prepovedano mladini.
Alabarda 14.00 «Sexy al neon bis* Colorscope. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 14.30 «Questo nostro impossibile amore« Technicolor. Šarita Montiel.
Aurora 14.30 »La steppa«.
Cristallo 14.30 ((Paradlso deiruomo«. Tebhhicolor. Prepovedano mladini.
Capitoi 14.00 «La guerra dei bottoni«.
Garibaldi 15.00 «1 4 monaci« Technicolor. Pepplno De Filippo, Aldo Fa-brlzt, Nino Taranto, Macario.
Zadnji dan.
Massilno 14.00 «11 trlonfo dl Robin Hood« Technicolor. John Burnett, Gla Scala.
Impero 14.00 «La granqe ruota«.
Moderno 14.00 »Marcia o crepa« Ste-vvart Granger, Dorian Gray, Maurl-zio Arena. Zadnji dan.
Astorla 14.00 Izredni film v technico-lorju: ((Appuntamento In riviera«. Mina, Tony Kenis. «11 glustlzlere dei mari«
Cene 200 m 150 lir.
Astra 15.00 «3 contro tuttl«.
Vittorio Veneto 14.00 ((L’uomo dl Al-catraz« Burt Lancaster.
Abbazia 14.00 «Senilita» Claudia Car-dinale, Anthony Franciosa. Prepovedano mladini.
Marconi 14.00 «L’urlo detla battaglia« Technicolor. Jeff Chandler.
Ideale 14.00 «La monaca di Monza« Giovanna Ralli, Glno Cervl.
Skedenj 14.00 »Geronimo« Technicolor.
I Ctvuck Connors, Kamala Devi,
TRGOVINA S ČEVLJI
:ROIANO»
lastnik A. GEC
TRST, TRG TRA I RIVI 2 — TEL. 31198 Vam nudi veliko izbiro
pomladanskih in poletnih čevljev ter torbic
Razna obvestila
Odbor Podpornega društva Dijaška Matica v Trstu bo imel sejo v sredo 3. aprila ob 20. uri na sedežu v Ul. Geppa 9.
* * *
Pedagoški odsek Sindikata Slovenske šole vabi vse šolnike na drugo predavanje prof. Vinka Bellčiča, ki bo v ponedeljek ob 18. url na osnovni šoli pri Sv. Jakobu.
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščte trgu. vino »MAGLIAHELLA« na Korzu Garibaldi, li (Barrlera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN nogavic ln perila za ženske, moške Ih otroke po najrilžjlh cenah v Trstu, Po. strežeril boste v vašem jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo.
PH1 MAGAZZINU FELICE — Trst Ulica Carducci 41. DOBITE: ženske moške In otroške dežne plašče, bunde, hlače, jopiče In srajce najboljšlb vrst ln znamk po najnižjih cenab. PLASTIKA ZA POKRIVANJE PODOV višina 2 metra Po 500 lir kv. meter; termoplastičrn podi, ploščice csilioua. plastične preproge, zagotovljena na. mestitev. brezplačni predračuni Zant. majte se pil »ITALPLAST«. Trst. Trg Ospedale 6, tel. 95-919.
SOBOSLlKAR-PLESKAH Izvršuje vsakovrstna dela in dekoracije. Telefonirajte na štev. 95873.
ZENSKA od 28-37 let dobi sobo v središču mesta za male usluge — eventualno tudi hrano — pri samem moškem (40 let). Tel. 37-808.
RABLJENI TELEVIZORJI v perfektnem stanju po 30.000 lir. UNIVERSAL-TBONICA, Trst Corso Garibaldi št. 4. Tel. 41234.
FANTA za trgovino Jestvin Išče Tav-
čst. Plazu Vico »t. 1.
Prosvetno društvo v Skednju organizira 25. aprila 1963 enodnevni Izlet v Velenje in Šoštanj. Vpisovanje na društvenem sedežu, via dl Servola 124-I., od srede 27. 3. 1963 dalje, vsak dan cd 20.30 do 22 ure, razen sobote in nedelje.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Stanka Čoka daruje Pavla Gombač 500 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. svaka Gianmija Embergerja daruje Benjamin Žerjal 50C0 lir za Dijaško Matico.
Ob obletnici smrti svoje žene Apolonije daruje Fridrik Žnidarčič 3000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja n-a grob gosipe Ko-ba-love daruje družina Daneu 2000 lir za Dijaško Matico.
Namesto venca na grob Karoline Pi-ščanc daruje Milka Pertot 5000 lir za Glasbeno Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Stanislava Čoka daruje Zveza vojnih invalidov NOV 3000 lir za Dijaško Matico.
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljubljene mame, babice in prababice
Karoline Piščanc
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Cesco-nu za njegovo požrtvovalnost.
ŽALUJOČI OTROCI
Trst, 31.111.1963.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Ukradeno uro in zapestnici Je odvrgel na dvoriščno smetišče
Okradel je lastno teto med njeno odsotnostjo iz stanovanja
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Pascoli, zapisnikar Strippoli, obramba Ugles-iich) se je moral zagovarjati včeraj 19-letni Mario Buttara s Trga Stare mitnice 7. Mladeniča so obtožili, da je 9. oktobra lani ukradel svoji teti Emiliji Kokič, vd. Boccia, zlato žensko zapestno uro, dve zlati zapestnici in nekaj jestvin.
Zdi se, da je šlo tudi v tem primeru za mladeniča, ki se je znašel na zatožni klopi zato, ker ni bil pravilno vzgojen v svojih detinskih in otroških letih.
Toda pojasnimo najprej potek dogodkov v zvezi z inkriminirano tatvino. Bilo je okoli 14. ure omenjenega dne, ko se je Kokičeva, ki stanuje v Miramarskem drevoredu 155 (Barkovlje) odpravila s tramvajem v mesto. Po poti je opazila svojega nečaka Maria Buttara, ki je šel peš proti Barkovljam. Pozneje je izjavila, da se je mladenič tedaj potepal ter da ni imel stalnega bivališča.
Med 16. in 17. uro se je ženska vrnila domov. Takoj pa je opazila, da so neznani tatovi vlomili zgornji leseni okvir pri vstopnih vratih ter tako odprli vrata stanovanja. Ko je Kokičeva prišla domov, so bila vhodna vrata odprta. Bežni Dogled po stanovanju jo je prepričal, da so jo obiskali tatovi. Takoj je odšla na policijsko postajo v 3arkovlje, kjer je prijavila vlom. Dva policijska funkcionarja sta natančno pregledala vse prostore. Ob tej priliki je Kokičeva ugotovila, da ji je izginilo iz spalnice več zlatih predmetov, ki jih je bila shranila v nekem predalu. Trdila je, da so ji neznani tatovi odnesli eno zlato žensko zapestno uro ter dve zlati zapestnici. Poleg tega je še ugotovila, da so ji neznanci odnesli iz kuhinje en kg sladkorja. 10 dkg mortadele ter nedoločeno količino sadja.
Kdo je zakrivil tatvino? Kokičeva je izjavila policistom, da jo je verjetno zagrešil njen nečak Mario. 3vojo domnevo je potrdila s tem, da je že vedela, da je Mario kradel na Trgu Stare mitnice, kjer je tivel skupaj s svojo materjo Katarino Kokič ,v4. Buttara,
Policisti so oprezovali za mladeničem en dan in pol. Sele 11. oktobra so ga zasačili na domu na Trpi Stare mitnice. Na zasliševanju je Mario skušal najprej zanikati veakršno krivdo, toda nazadnje je It klonil ter priznal, da je vlomil v tetino stanovanje. Razbil je zgornji okvir na vratih ter odprl zapah. Vstopil je v stanovanje ter se pb-astil omenjenih predmetov. V neti bližnji sobi se je spravil nad kovček, katerega je odprl s kleščami, ki jih je našel v stranišču. V kovčku pa je našel le nekaj odej n razna oblačila. Ni pa opazil, da jp bilo tam sranjenih tudi 100.000 lir. Nadalje je priznal, da je z rov--lico odprl predal na šivalnem stroju.
Na zaslišanju je mladenič povedal, da je naslednjega dne odšel v zastavljalnico, kjer je upal, .dabo zastavil ukradene zlata predmete. Uslužbenec zastavljalnice pa, jih ni hotel sprejeti. Ker je bil zaradi tega neuspeha zelo razjarjen, se je vrnil domov ter vrgel ukradene predmete na smetišče. Pozneje se ja policiji posrečilo, da je našla uro in eno zapestnico, druge zapestnice pa niso nikoli našli, čeprav je mladenič trdil, da je tudi ta končala na smetišču. Poleg omenjenih oredmetov so policisti našli v smetišču tudi dve zaponki, ki ju je Kokičeva spoznala za svoji.
Na včerajšnji razpravi so prišle na dan nekatere okoliščine, ki so kazale, da bi se obravnava utegni-!a razvijati po čisto drugačnem ti-"U, kot je bilo pričakovati spočetka. Buttarov zagovornik je namreč zahteval naj sodišče zasliši tudi mladeničevo mater, ki bi pojasnila zakaj je pravzaprav njen sin sklenil okrasti svojo teto. Zagovornik je namreč trdil, da je Kokičeva ravnala slabo z Mariom Buttaro, ko je ta pred leti živel pri njej. Tedaj je njegova mati živela namreč v Jugoslaviji. Odv. Uglessich je zagovarjal tezo, da Je mladenič okradel teto, ker se je hotel maščevati
BOLJUNEC
Tudi naši fantje se že pripravljajo na «majnico», čeprav nimajo še fantovskih ur. Na večer pred I, majem bodo prikorakali »Na gorico* in prepevali narodne pesmi, kakor so jih peli že pred stoletji njih pradedje. Nato pa bodo na trgu postavili lepo o-krašen mlaj, ki ga bodo podrli naslednji dan po I, maju. Fantje, dekleta in možakarji se bodo zbi-rali pod mlajem in prepevali ob kozarcu poštene domače kapljice, ki so si jo prihranili na pustnem pogrebu.
Prav gotovo bo ta običaj, ki se je ohranil tudi v najtežjih letih, privabil izletnike iz mesta ,ki so že začeli prihajati v Glinščico. £o mlaju se bo začel v Glinščici lov na rake, ki so za marsikoga prava poslastica, pozneje pa bomo lovili jegulje.
Menda ga ni kraja na našem področju, ki bi imel še toliko privlačnih zanimivosti in ohranjenih narodnih običajev.
PROSEK
Lukšovo hišo z znano gostilno na križišču ceste Trst—Nabrežina n Opčine—Nabrežina so začeli rušiti pred zadnjim mrazom, nato so delo opustili, v četrte« pa 10 se spet lotili rušenja kar z buldožerjem. V kratkem bo stavba .zginila in ne bo več ozkega žrela v središču vasi, ki je bilo zelo nevarno za promet in varnost pešcev.
Zaradi dolge zime je vse delo v vinogradih in na polju zaostalo. Krompirja nismo še posadili, marsikomu pa je zmrznil v ihrambi. Tisti, ki imajo nekaj več zemlje ,so v stiski zaradi pomanjkanja delovne sile in tako kmetijstvo propada. Tudi cvetličarn, ki jih je v naši vasi precej, so lili prizadeti zaradi mraza in tipajo .da bo vendar nastopilo lepo, sončno vreme.'
nad njo zaradi slabega ravnanja v otroških letih.
Priznati pa je treba, da spočetka Buttara ni navedel na policijskem zasliševanju teh vzrokov za osnovo svojega sklepa, da okrade teto. Tedaj je izjavil, da je iskal denar, ki pa ga ni našel.
Spričo teh dejstev so včeraj kazenski sodniki zavrnili zagovornikovo zahtevo naj se zasliši tudi ob-toženčeva mati. Buttara so spoznali za krivega ter so ga obsodili na 1 leto in 4 mesece zapora. Pomilostili pa so mu eno leto zapora ter celotno globo, ki znaša 40 tisoč lir.
Pred istimi sodniki (tožilec Corsi, obramba Retta) se je moral zagovarjati tudi 37-letni jugoslovanski državljan Branko Milentijevič iz Beograda, ki je bil obtožen, da je skušal vtihotapiti v'Italijo 99 škatlic cigaret ter 3 litre in pol žganja.
Milentijeviča so financarji prijeli 27. t. m. v bližini železniške postaje ter so ga takoj priprli. Včeraj so ga kazenski sodniki spoznali za krivega tihotapstva ter so ga obsodili na 93.000 lir globe. Hkrati so ukazali naj ga takoj izpustijo na svobodo, ker je kazen pogojna in ne bo vpisana v kazenski list.
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 31. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film:
SISSIADISCHIA
(SISSI V ISCHIJI)
Igra ROMY SCHNEIDER
Krnc na
SZS®-
predvaja danes 31. t. m. z začetkom ob 15. uri Paramount film:
L1RI0CHEUCCISE LIBERTV VALAItCE
(Mož, ki je ubil Libertv Valante)
Igrajo:	-
JAMES STEWART in JOHN WAYNE
V
18.
ponedeljek, 1. apr uri ponovitev filma:
aprila ob
L’UOMO CHE JJCCISE
tIBERTY VALANCE
KINO »IRIS* PROSEK
predvaja danes 31. t. m. z začetkom ob 16. uri zabavni Cine-mascope barvni film:
MADAME SANS GENE
- f hfi,
Igluju:-	»ROBfrttT HOSC1N in MARINA . BERTI .
KINO «BELVEDERE» NA OPČINAH
predvaja danes 31. t. m. z začet kom ob 15. uri Technicolor film:
IFIfiLIDEIMOSCHETTIERI
(Sinovi mušketirjev)
Igrajo: CORNEL WILDE in MAUREEN 0’HARA
IZ POROČILA UPRAVNEGA SVETA
Na občnem zboru Kmečke banke so ugotovili vsestranski napredek
Povečanje vlog in investicij ■ V primerjavi s prejšnjim letom se je promet zvečal za 30 odstotkov
Kmečka banka r. z. z o. j. v Gorici je imela v nedeljo 17. marca redni letni občni zbor, na katerem so prebrali poročilo upravnega sveta in nadzorstva, odobrili obračun za leto 1962 ter razdelili čisti dobiček.
Sejo je otvoril predsednik g. Anton Ternoviz, ki je pozdravil vse prisotne, imenoval tajnika občnega zbora in dva skrutinatorja ter prebral poročilo upravnega sveta.
Iz tega poročila, ki se uvodoma ukvarja z vsedržavnim stanjem gospodarstva in kreditnega sektorja, povzemamo osnovne misli o razvoju gospodarstva v naših krajih. Predvsem se omenja opuščanje kmetij, pojav, ki je zelo občuten na Krasu in v Brdih. V teh krajih skoraj ni družine, ki ne bi imela vsaj po enega člana zaposlenega v industriji, trgovini ali pomožnih službah. V industriji se opaža viden napredek z investicijami domačega in tujega kapitala, predvsem na področju Tržiča. Trgovina je doživela v preteklem letu nadaljnji razmah. Jugoslovanski državljani, ki se v vedno večji meri orientirajo na goriško tržišče, že postajajo kupci kvalitetnejšega blaga. Ko se je predsednik dotaknil splošnih trgovinskih zvez med Italijo in Jugoslavijo, je z zadoščenjem ugotovil, da je zavod, kljub skromni možnosti, dosegel zadovoljive uspehe v zunanji trgovini, tako v okviru splošnega in krajevnega sporazuma, kakor tudi pri izvajanju novega sporazuma o sejmu «Alpe-Adria».
Nadalje je predsednik podal pregled bilance, iz katere izhaja, da je bilo zadružno premoženje vredno 24 milijonov lir, sestavljeno iz 13.151 deležev v nominalni vrednosti, iz 13 milijonov lir glavnice ter iz 11 milijonov lir rezerv.
Vloge znašajo 422 milijonov, in sicer 242,8 milijona hranilnih vlog, in 179,7 pasivnih tekočih računov, s
poviškom 104,9 milijona, odnosno 33 odstotkov več kot v prejšnjem letu. Največji je povišek na vezane vloge.
S povečanjem vlog so bile zavodu podane možnosti krepitve investicij v prid malih in srednjih podjetij v industriji in trgovini ter pomožnih tvrdk in delavstvu v skupni višini 254 milijonov, kar je 21 odstotkov več kot prejšnje leto. Ce se dodajo še zavodovi vrednostni papirji, znašajo investicije 317 milijonov. V prometu je bilo 4.000 eskomptiranih menic (400 milijonov), inkaso 5.202 menici (332 milijonov), izstavljenih je bilo 430 krožnih čekov za 211 milijonov. Cisti dobiček 2,8 milijona so razdelili delničarjem, upravnemu svetu, dobrodelnim ustanovam, večidel (2 milijona), pa so dali v rezervni sklad.
Predsednik Ternoviz se je ob koncu zahvalil nameščencema Francu Gravnarju in Francu Percu, ki sta stopila v pokoj, za njuno vestno delo.
Predsednik nadzornega odbora Ivan Prinčič je z zadovoljstvom u-gotovil, da je poslovno leto ugodno poteklo, saj se je v primeri s prejšnjim prometom povečal skoraj za 30 odstotkov. Zahvalil se j.e predsedniku, upravnemu odboru in ravnatelju ter vsemu osebju, ki so pripomogli k dosegi takšnega uspeha ter predlagal odobritev bilance, ki so jo prisotni soglasno, pptrdili.
V	torek obravnava goriškega proračuna
V	torek 2, aprila se bo ponovno sestal občinski svet v Gorici. Seja se bo začela ob 21. uri. Uvodoma bo odbornik za javna dela
IZPRED GORIŠKEGA OKRAJNEGA SODIŠČA
V eni noči je za zabavo ukradel dva motocikla
Senat je Jacopicha obsodil zaradi kraje in vožnje brez šoferske knjižice
. j! ’t( »»o
OOOV
Pred goriškim okrožnim sodiščem se je zagovarjal 27-letni Mario Jacopich s Svetogorske ceste 133. Tožili so ga, da je v noči od 11. na 12. decembra lanskega leta ukradel v Gorici dva motocikla. Najprej se je usedel na vespo Daria Bufonija, ki je bila ustavljena pred njegovim bivališčem; še isto noč, nekaj ur kg-i sneje, pa je Jacopich sedel na lambieto Guerrina Gasperinija, ki jo je nezaklenjeno imel pred sta-


Radio Trst A
8.00: Koledar; 8.30: Poslušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: S pesmijo na planine;, nato Orkester Hans Carste; 11.15: Oddaja za najmlajše; nato Vesele harmonike; 12.00: Slovenska nabožna pesem; 12.30: Glasba po željah; 13,00: Kdo, kdaj, zakaj; 13.30:	Glasba
po željah; 14.45:	Vokalni duet
Kos-Pertot, vodi Oskar Kluder; 15.00:	Ciganski orkester; 15.20:
Portret v miniaturi:	Oscar Val-
dambrini; 15,40:	Jam Session;
16.00: Popoldanski koncerti .17,00: Za smeh m dobro voljo; 17,30: Plesna čajanka; 18,30:	Obisk v
naši diskoteki; 19.30:	Glasba s
filmskih trakov; 20.00:	Šport;
20.30:	Solisti z orkestri; 21.00:
Iz slovenske folklore; 21.30: Simfonična glasba; 22.00:	Nedelja v
športu; 22,10: Večerni ■ ples; 23.00: Vokalna glasba,
9.30:	Kmetijska oddaja; 12.00:
Plošče; 12.15:	Športni dogodki;
12.30:	Glasbeni program; 14.00:
«E1 campanon'1.
Koper
7.15 in	7.40:	Jutranja	glasba;
8.00: Prenos RL; 8,40: Domače viže; 9.00:	Reportaža; 9.15:	Zbor
tolminskega učiteljišča; 9.30:	Zabavni zvoki; 10 00:	Prenos RL;
10.30: Operne arije; 11.00: Vojvodina, žitnica Jugoslavije; 11.15: Poje Jimmy	Fontana; 11.30:	Parada
orkestrov;	.12,10:	Glasba	po že-
ljah; 12.45: Lahka glasba; 12.50: Glasba po željah, drugi del; 15.10: Zabavna glasba; 15.15: Domače pesmi in melodije; 16,00: Prenos RL; 19.00:	Šport; 19.10:	Glasbeni in-
termezzo; 19.30: Prenos RL; 22.15 in 22.40: Plesna glasba; 23,00: Prenos Rl/.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 7.10: Almanah; 8,20: Ital. narodne pesmi in plesi; 8,30: Kmetijska oddaja; 11.25: Roditeljski krožek; 13.25: Pevski motivi; 14.00:	Haendlov
koncert; 14.30: V nedeljo skupaj; 15.45:	Ansambli	Bruna Martina,
Peppina dl Caprija in Marina Ma-rinija; 16.15: Šport; 17.45:	Radijska igra;	19.15:	Športni	dnevnik;
19.45:	Glasbeni	program; 20.25:
Roman Gluseppa Rovanija: ((Cento anni»; 21.00: Orkestri p. v. Rl-
NEDELJA, 31. MARCA 1963
charda Jonesa In Wernerja Muel-lerja; 21.30: Koncert Iz Neaplja.
II.	program
8,00: Jutranja glasba; 9.00: Oddaja za ženske; 10.00: Glasbeni leteči krožnik; 10.35: Pomlad prihaja; 11.35: Pevski program; 12.00: Dvorana športnega tiska; 12.10: Plošče tedna; 13.00: Gospodična ob 13, vam predstavlja; 12 3G:	Don
Klhot, epsko-glasbena revija; 14.30: Svetovni pevci; 15.45:	Glasbena
prizma; 16.15:	Odmevi na prire-
ditve v svetu; 17.00: Glasba in šport; 19,35: Vaši najljubš: pevci; 19.50: Srečanje1 med notami; 20.35: Sama glasba; 21.00: Športna nedelja; 21,35i Evropa poje.
III.	program
17.05: Radijska igra Silvia Gio-vanettlja; 19.15: Sociološki pregled; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Camille Saint-Saens:	koncert	za violončelo In
orkester; 21.20: ((Kavalir z rožo*. Straussova opera.
Slovenija
6.00: Dobro jutro; 6.30: Napotki za turiste; 8.00: Mladinska radijska igra; 8,38: Mladinske pevske revije; 9.05: Za dopoldansko razvedrilo; 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30: Matineja narodno zabavne glasbe; 11.30: Karel Franz: Sre-

Ililra popravila in prodaja TV aparatov pralnih strojev elektrogospodinjskih predmetov
| Hadio TREVISAN
Trst, Via S. Nicold 21, tel. 24-018 I Popravila; Via Delle Milizie 3, , telefon štev.
^popraj
1Z1C O, |
76-276 I
Čanje z Afriko; 11.50: Veseli ritmi; 13 15: Zabavna glasba; 13.30: Za našo vas; 14.05:	Koncert; 15.15:
Godala v ritmu; 15.30: Marjan Kozina: Na Južno stran; 15.34: Violinist Viktor Pikalzen; 16.00: Humoreska tedna; 16.20; Ogrlica s popevkami; 16.45: Nogometna tekma Belgija-JugMlavUa; 17.50;
Hammond orgle; 18.05:	Matiji
Bravničar: Diverttssements za klavir in godalni orkester; 18.22: Zabavna glasba; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Izberite svojo melodijo; 22.15:	Skupni program
JRT; 23.05: Ples do polnoči.
Ital. televizija
10.15:	Kmetijska oddaja; 11.00:
Velika noč športnika; 17.35: Oddaja za najmlajše; 19,00: Dnevnik; 19.15: Registriran športni dogodek; 20.15: Šport; Ž0.30: Dnevnik; 21.05: Vittorlo Gassman v «11 gioco degll eroi»; 22.40:	Televizijski tednik;
23.40: Športna nedelja In dnevnik.
DRUGI KANAL
18.00: #Rlnaldo In campo*, revijski program; 19.15: Leta Evrope; 20.15: Rotocalchi ln poltrona; 21.05: Dnevnik: 21,15: Bazar norčij, komični film; 22.40: Koncert, prenos iz Neaplja.
Ponedeljek, 1. aprila 1963.
8.30, 12.15 in 15.00: Sola; 17.30: Oddaja za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15: Glasbena beležka; 20.00:	Šport;
20.30:	Dnevnik;	21.05:	Potovanje
po Italiji, ki se spreminja; 21.50: Komični igralci včeral in danes; 23.00: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15; ((Nokturno v New Yorku», komedija; 23.20: Šport.
Jug. televizija
9.30:	Kmetijska	oddaja;	10.00:
Otvoritev avto ceste v Smederevu; 11.00:	Matineja	RTV	Ljubljana;
11.30:	«Stekel pes* — zgodba;
17.30: Poročila; 17.35: «Glasba v noči* — mehiški igrani film; 19,00: Mednarodno plavalno sieča-nje; 20,00:	TV dnevnik; 20.45:
«Muzej voščenih lutk*. — zabavna oddaja; 21.45; Naši glasbeni umetniki — klarinetist Mlljenko Stefanovič; 22.15:	Poročila; Na
kanalu 9 (Sljeme) 11.30: »Denis — pokora* — zgodba za otroke.
Ponedeljek, 1. aprila 1963.
18.30: Poročila; 18.35: »Nevarnost v džungli* — zgodba za otroke; 19.00: «Anno 3003» — slovenski lutkovni film; 19.15: Mala TV univerza; 19,30: TV obzornik; 20.00: TV dnevnik; 20.30:	Športni pregled;
20.45:	Aleksander Obrenovlč:
((Sončno z dežjem* — TV drama; 21.45: TV tribuna; 22,15: Poročila la iahovskl komentar.
novanjem. Kvesturi ni bilo težko priti storilcu na sled, zakaj Jacopich je že poprej kazal nagnjenja, ki jih je kvestura dobro poznala, po nezakonitem uporabljanju tujih motornih vozil. Prijavila ga je sodišču, kjer se je v petek moral zagovarjati. Jacopich je zavrnil obtožnico, češ da- je obe vozili ukradel, ampak je sodnikom pojasnil, da se je motociklov polastil samo zato, da bi z njimi napravil kratko potovanje,
Ker je sodišče Jacopicha že obsodilo zaradi podobnega prekrška, se je branilec odv. Bernot zavzel, da bi ga sodišče obsodilo samo zaradi nadaljevanja kaznivega dejanja. Sodišče je branilčev predlog sprejelo in obsodilo Jacopicha na en mesec zapora zaradi kraje in dva meseca pripora za vožnjo brez šoferske knjižice.
V Štandrežu so pokopali Alojza Nanuta
Prejšnjo nedeljo popoldne Je številna množica vaščanov poko-, pala Alojza Nanuta, starega 78 let, iz Standreža. Pokojnik je zapustil ženo, ki vodi gostilno- Mo-lar, in tri sinove. Nanuta so vsi vaščani spoštovali. Po poklitu je bil, kakor vsi železničarji slovenske narodnosti, službeno premeščen v notranjost Italije, kjer je preživel dolga leta. Njegova družina je stalno čitala naš list od prvih let njegovega izhajanja. Ob hudi izgubi izrdka^o ' sožalje prizadeti družini.,
Danes v Štandrežu Juventina proti Isontini
Danes se bosta na nogometnem igrišču v Štandrežu srečali Juventina in Isontina. V prvem srečanju je Juventina zmagala s 6-0. Vse kaže, da se hočejo igralci Isontine oddolžiti za poraz. To nalaga trenerju Kovačiču še prav posebno odgovornost. Tekma bo popoldne na igrišču v Štandrežu in bo odigrana v okviru diletantskega prvenstva druge kategorije.
dr. Franco Gallarotti prebral moralno poročilo, ki spremlja proračun za leto 1963, nakar bo sledila razprava o celotnem proračunu. Pozneje bodo prebrali posamezne odstavke proračuna, h katerim bodo svetovalci lahko dodali svoje predloge. Glasovanje o proračunu se bo izvršilo, kakor vedno doslej, v dveh obrokih:. najprej bodo glasovali o poročilu, ki spremlja proračun, potem pa še o proračuni! samem.
Ob 16. uri so pripeljali v civilno bolnišnico 42-letnega Salvatora Fa-brisina iz Ul. Colombirii 8. V livarni SAFOG se je ranil po nosu. Po zdravniški pomoči v civilni bolnišnici se je vrnil na delo.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Kdaj bodo pritrdili napise na slovenske šolske zgradbe
Po izjavah odbornika Lupierija se urejuje zadeva s podvozom pri prehodu Rdeča hiša
V petek zvečer je bila seja občinskega sveta v Gorici, za katero pa med svetovalci ni vladalo kdove kakšno zanimanje, saj jih je manjkala skoro polovica. Posvečena je bila pretežno resolucijam in interpelacijam. Odbornik Lu-pieri je zagotovil svetovalcu PSI, predlagatelju resolucije, o ureditvi podvoza na prehodu Rdeča hiša, ki je prenizek, da se zadeva urejuje. Na vrsto je prišla tudi resolucija KPI (predlagatelj dr. Bat-tello), naj se tudi levičarskim strankam omogoči uporaba dvorane «Petrarca», ki jo je Lega Na-zionale prevzela v upravo od finančnega ministrstva. Podžupan dr. Gallarotti, ki je v odsotnosti dr. Poterzia vodil sejo, je zavrnil strankino zahtevo, češ da se ne more vtikati v delovanje Lege Nazionale. S tem v zvezi je svetovalec Zuliani (PSI) predlagal
■■iiilimiiiiililiaitlllliailMMiitiiiaiiiaiMiaaMiitnniaiitiaiiiitiitllilliilttliaiiiiUfliiikiiiaviiiiiloiiiiiiiiviaiiatiiniiil
ODLOČITEV ZVEIE TRBOVCEV GORIŠKE POKRAJINE
Podražitev kave in pijač v kavarnah in barih
Kava pri mizici bo od jutri dalje stala 70 lir
Z' jutrišnijm dnem bodo pričele veljati nove cene v kavarnah,'barih in prodajalnah sladoleda, ki jih je določila Zveza trgovcev go-riške pokrajine.
Na podlagi tega cenika bo kava pri točilni mizi še vedno stala 40 lir, pri mizici pa 70 lir, mali »cappuccino* 45-70 lir, »cappucci-no» 60-80 lir, kava s smetano 70-100 lir, navaden čaj 60-80 lir, mleko 50-60 lir.
Kozarec vina 40-50 lir, mali kozarec piya 80-100 lir, veliki kozarec 160-200 lir, posebno inozemsko pivo 170-220 lir, Coca-Cola 90-120 lir, Oransoda 100-130 lir, limonin sok 100-130 lir, aperitivi 100-120 odnosno 130 lir,
Poletni urnik za trgovine
Po prefekturnem odloku od 8. oktobra 1951 bo s 1. aprilom pri-i
čel veljati poletni urni* za trgovine, ki bo, veljaveh” uo 30; leja tembra 1963, jn sicer za vse trgovine na Goriškem.
PEKARNE: od 6.30 do 12.30 in od 16 do 18.
MLEKARNE: od 6.30 do 12.30 in od 17 do 19.30.
TRGOVINE Z JESTVINAMI IN DROGERIJE: od 8 do 12.30 in od 16 do 19.30.
TRGOVINE S POHIŠTVOM ter industrijskim blagom: od 8.30 do
12.30	in od 15.30 do 19.30 2ELEZNINE: od 8.30 do 12.30 in
od 15 do 19.
TRGOVINE S SADJEM IN ZELENJAVO: od 8 do 12.30 in od 16 do 19.30.
PRODAJALNE GORIVA: od 8 do 12 in od 13.30 do 17.30.
TRGOVINE Z AVTOMOBILI, motorji in nadomestnimi deli: od
8.30	do 12 in od 15 do 19 TRGOVINE KOLES: od 8.30 do
12.30	in od 15.30 do 19.30. CVETLIČARKE: od 8 do 12.30
in od 15.30 do 19.30.
TRGOVINE S KMETIJSKIMI PRIDELKI: od 8 do 12.30 in od
15.30	do 19.
SLAŠČIČARNE brez dovoljenja javne varnosti, ki prodajajo kruh:
od 7.30 do 22.30.
Urnik pokritih trgov bo določila vsaka občina posebej. Ob sobotah in na večer pred prazniki se bodo trgovine zaprle pol ure kasneje.
MESNICE bodo ob ponedeljkih ves dan zaprte, ob torkih, sredah, četrtkih in petkih bodo odprte od 6.30 do 13. ure, ob sobotah od 6.30 do 13 in od 16 do 20, ob nedeljah pa od 6.30 do 11. ure.
Za vsako priliko bo Zveza trgovcev posebej objavila urnik trgovin za praznike.
Huda nesreča Rupenca pri letališču
Okoli 17. ure je šofer Fiat 600 24-Ietni Bernardo IVla Manica iz Gabri j povozil kolesarja 4 l-letncga Ljuba Tomšiča iz Rupe št. 51, oče-, ‘Vk	jč' zgodi-
JttvV bližini , ffltoJJŠčja, njeni ; vzroki pa niso povsem znani. Tomšiča so z avtomobilom nemudoma odpeljali v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so ga pridržali na' zdravljenju s prognozo okrevanja v 60 dneh. Ugotovili so mu zlom kolka in hude poškodbe na hrbtenici;
Izlet SPD na velikonočni ponedeljek
Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira na velikonočni ponedeljek dne 15. aprila tradicionalni popoldanski družinski izlet z avtobusom v Dutovlje. Peljali se bodo skozi prehod Rdeča hiša, Renče, Temnice in Komen v Dutovlje.
Odhod iz Podgore ob 13. uri, izpred kavarne Bratuš pa ob 13.15. Voznina za člane 500, za nečlane 600 lir.
Poskrbljeno bo za bogat srečolov in prosto zabavo.
Vpisovanje se zaključi 10. aprila. Prijave sprejema kavarna Bratuš.
RIIIIIIIIMlIlllllllllllllllllllllllllllltllUllllllUlIllillilllllllIlIllllltlltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuillllllllllll
TRAGIČNO DEJANJE V ŽIVČNI KRIZI
Samomorilni skok bolnika iz 3. nadstropja bolnišnice
Nesrečni Blažič iz Cegla je podlegel poškodbam tri ure kasneje
V noči od petka na soboto je napravil samomor v civilni bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto 35-letni Alojz Blažič iz Cegla, občina Krmin. Skočil je iz tretjega nadstropja, z višine kakšnih 20 m. Umrl je tri ure kasneje zaradi zloma nog, rok, ter udarca v glavo.
Blažič se je pred enim letom zdravil v umobolnici. Vedno je bil podvržen duševnim krizam, ki so ga po vsej verjetnosti pripravile do usodnega koraka. Z njim je bival v sobi 72-letni Angelo Tozetto, ki je povedal, da je Blažič nekaj pred 24. uro odprl okno in stopil nanj. Ko je Tozetto spoznal njegov namen, je poklical bolničarko. Le ta ga je skušala pridržati, toda Blažič se je pognal v globino, kjer je obležal nezavesten. Odpeljali so ga v
SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA
gostuje DANES 31. marca v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 ob 16. In 20. uri s kitajsko pravljično igro v štirih dejanjih
«KROG S	KREDO»
Sedeži 300 ln 200 lir, stojišča 100, dijaška stojišča 50 lir. Prodaja vstopnic od danes dalje na sedežu SPZ In v kavarni Bratuš ter eno uro pred pričetkom predstave.
operacijsko sobo, vendar je bilo njegovo stanje brezupno: umrl je tri ure kasneje.
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
Pokrajinski upravni odbor Je na zadnji seji 29. marca odobril številne sklepe občinskih uprav. Med temi je tudi doberdobska, kateri je prefektura dovolila, da njeni uslužbenci opravljajo izredno delo v volilnem uradu, prav tako pa je odobrila nagrado osebju, ki je izpolnjevalo volilna potrdila.
zgraditev občinske dvorane, ki naj bi služila potrebam vseh strank. Za resolucijo KPI so glasovali svetovalci KPI in PSI, proti MSI, PLl in KD, vzdržali oa so se SDZ in rSDI.
V nadaljevanju seje so odobrili namestitev varnostnih prometnih znamenj na cestah v bližini špi. Svetovalec dr. Sancin je s tem v zvezi vprašal odbor, kdaj bodo namestili naslovne napise na slovenske šolske zavode v mestu. Odbornik dr Gallarotti je svetoval-čevo vprašanje vzel na znanje, medtem ko je svetovalec Fabrisin (KD), ravnatelj italijanske šole v Ločniku, pripomnil, da mu je občina, ko so jo vprašali, poslala nov in še večji napis namesto prejšnjega, ki ga je rja uničila. Iz njegovih besed sklepamo, da je zadeva zelo preprosta. Zakaj totej občina doslej še ni namestila napisov, čeprav je bila na to opozorjena že neštetokrat? Ce ni težav za italijansko šolo v Ločniku, jih ne bi smelo biti niti za slovensko*
Pobiranje trošarine vsak ponedeljek v Doberdobu
Doberdobsko županstvo sporoča, da bo uslužbenec posebnega urada za pobiranje trošarine lz Ronk pobiral davek na doberdobskem županstvu vsak ponedeljek od 1. aprila dalje, in sicer od 9. do II. ure. Obenem bo opravljal tudi druge o-peracije, ki so v zvezi z omenjenimi davki.
Ce bodo davkoplačevalci zakasni li, bodo plačali globo v skladu' s predpisi.
Roditeljski sestanek v Siov. dijaškem domu
DANES 31. marca t.l. ob 14.30 bo roditeljski sestanek v prostorih zavoda.
Ker se bodo obravnavali šolski uspehi gojenk in gojencev ter njihovo življenje v domu, se priporoča staršem, da se sestanka zagotovo udeležijo.
Uprava
Včeeaj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 24. do 30. marca se je v gori š k l občini rodilo 18 otrok, umrlo je 18 oseb, bili sta 2 poroki in 6 oklicev.
ROJSTVA; Rossana Monico, Lui-gi Visconji, Monica Benvenuto, Marina Coren, Giancarlo Petarin, Tiziana Godeas, Alessandro Sotrpin, Maržo Buzzin, Luca Bittea-nich, Elisa Del Franco, Roberto Busjnelli, Maria Palazzo, Patrizia Šuligoj, Sidonia Bensa, Massimo Culot, Ester Tomadin, Fabrizio Janke, Daniele Bressan.
SMRTI: 87-1 etn a Caterina Mini-sini, kmetovalec 63-letni Costanti-no Visintin, gospodinja 71-letna Luigia Bosnik, vd. Marvin, gospodinja 86-letna Tranauilla Braidot, vd 'Feresfn,' Upokojenka 65-Ietna Francesca Lapanja, upokojenec 65-letni Attilio Fumis, delavec 51-let-ni Agostino Valentič, 84-letna Maria Fonzari, gospodinja 83-letna Maria Zriroc, por. Persolia, 73-let-na Luigia Visintin, vd. Battistella. 14 ur stara Maria Palazzo, upokojenec 78-letni Pietro Puppulin, gospodinja 40-letna Anna Basacci. por. Ausilio, upokojenka 63-letna Maria Borghes, vd. Brandolin, go-sDodinja 60-letna Ernesta Gon, vd Franzot, kmetovalka 67-ietna Rosa Stabile, vd. Franco, upokojenka 75-letnn Maria Kalin. vd. Novak, gospodinja 82-letna Matilde Gre-gorig. vd Terpin.
POROKE: kovač Francesco Ne-grisini in gospodinja Argia Mar-tinelli, hidravlični inženir Laupo Riihr in vrtnarica Nives Martin*.
OKLICI: šofer Paolo Lassig in šivilja Alma Viilini, delavec Emi-lio Briseo in delavka Nadja Sfiligoj, pismonoša Antonio Kravos in trgovska pomočnica Marina Cu-mar, šofer Giovanni Carcangiu in gospodinja Antonietta Lugarš, karabinjer Antonio Magione in tekstilna delavka Rosa Corecic, oficir karabinjerjev Primo Maso in gospodinja Elena Simonin.
v Gorici
VERDI. 14.00:	Jacopettijev doku-
mentarni film v barvah »La don-na nel mondo*; mladini pod It. letom vstop prepovedan.
CORSO. 15.00: «Le quattro giomate di Napoli*. Italijanski čmobeli panoramski film. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 15.00:	«Due settimane
in un altra citt&», K. Douglas in C. Charisse. Ameriški barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 15.00: «Selvaggi della prateria*, J. Philbrook in N. Ko-vach. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
t" Tržiču
NAZIONALE, 14.00: «Gli invasori*, Cameron Mitchell in obe Kessler.
ENCELSIOR. 14.00: «Le ore dell'a-more», Ugo Tognazzi in Emanuele Riva. film v cinemascopu.
AZZURRO. 14.00:	«Lolita», Sue
Lyon, James Mason in Shelley Winters
PRINCIPE. 14.00: «11 processo dl Verona», Silvana Mangano, Frank Wolff in F Prevost.
v Ronkah
RIO. «11 talso iraditore*, Wllliam Holden in Lilli Palmer.
ENGELSIOR. «Ponte di comando*, Alec Guiness in Dirk Bogarde. Barvni film v cinemascopu.
Kino r ,\oci (,urici
«SOCA». 31.3, ((Ekspres Bongo*. A-meriški barvni film.
»Solkan* v Solkanu: 31.3. «Rdeča zvezda*, Jugoslovanski film
»Svoboda* v Šempetru: 31.3 »Princesa ln Klevan, Francoski barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci St. 12, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 15 stopinj ob 1010; najnižjo 5,2 stopinje ob 22. uri v petek zvečer. Povprečne dnevne vlage je bilo 90 odstotkov, dežja je padlo 6,8 mm.
r
Svetovno prvenstvo v košarki
Zaključni del prvenstva
od 16. do 25. maja v Riu
Izločilne tekme bodo v treh mestih
RIO DE JANEIRO, 30. — Trinajst držav — Argentina, Kanada, Francija, Združene Države Amerike, Japonska, Mehika, Italija, Jugoslavija, Sovjetska zveza, Urugvaj, Peru, Portoriko, Brazilija, ki brani svetovni naslov in je istočasno prirediteljica, se bodo udeležile letošnjega svetovnega prvenstva v košarki, ki bodo maja
meseca v Braziliji.
Kot je znano, bi moralo biti svetovno prvenstvo decembra lani v Manili. Turnir za svetovni naslov pa je odpadel, ker so filipinski vladni organi vztrajali, kljub številnim prošnjam, pri diskriminacijskem sklepu, da ne izdajo vstopnih vizumov igralcem jugoslovanske reprezentance. Med-
Na stadionu «Prvi maj»
DANES ZJUTRAJ tekma v odbojki ženske B lige BOR-FARI (Este)
Danes zjutraj, če bo vreme količkaj ugodno, bosta na stadionu «Prvi maju dva zanimiva in vaina spopada v odbojki. Borove igralke bodo nastopile v drugem kolu B lige proti nasprotnicam FARI iz E st, medtem ko bodo fantje gostili v 7. kolu prvenstva C lige ekipo goričkih gasilcev.
Obe tekmi bi morali biti na prostem. Ce bi pa dež nagajal, bo tekma C lige, ki bi se moral a začeti ob 10. uri, prav gotovo odnadla. Za tekmo ženske B lige Bor -FARI (ob 11.30) pa obstaja možnost, da jo odigrajo v dvorani.
Vabimo vse ljubitelje te panoge in predvsem navij ače Bora, da prisostvujejo tekmam, ki so za obe ekipi zelo važnega pomena. (Na sliki: dekleta Bora).
Na sporedu sedmega kola C lige so na sporedu poleg tekme Bor-Gasilci (Gorica) že naslednje: v Gorici: AGI-Gasilci (Trst) v Gradiški: Torriana-Pol. Friuli v Vidmu: PAV-Olimpija
V glavnem mestu Portugalske
Od 27. aprila do 4. maja
evropsko prvenstvo
v hokeju na kotalkah
LIZBONA, 30. — Od 27. aprila do 4. maja letos bo v portugalskem glavnem mestu evropsko prvenstvo na kotalkah. Prireditelji so že najavili razpored tekem, ki bodo potekale kakor sledi;
27.	APRILA
Italija - Švica, Španija - Z. Nemčija, Portugalska - Francija.
28.	APRILA
Anglija - Francija, Belgija Nemčija, Španija - Švica, Belgija-Holandska, Anglija-Nemčija, Švica - Francija, Portugalska-Italija.
29.	APRILA
Holandska - Francija, Belgija -Španija, Portugalska . Švica, Itali-ja-Nemčija.
30.	APRILA
Švica - Nemčija, Italija-Belgija, Portugalska - Holandska, Spanija-Anglija.
1.	MAJA
Francija - Belgija, Holandska -Švica, Portugalska - Anglija, Španija - Italija.
2.	MAJA
Švica - Anglija, Španija - Francija, Portugalska - Nemčija, Itali-ja-Holandska.______
3.	MAJA
Nemčija - Francija, Italija - Anglija, Portugalska - Belgija, Spani-ja-Holandska.
4.	MAJA
Anglija - Belgija, Italija - Francija, Holandska - Nemčija, Svica-Belgija, Holandska - Anglija, Portugalska - Španija.
TENIS
.OD RINGA DO RINGA
SAN JUAN, 30. — Štirje zdravniki bodo nocoj okoli ringa, kjer se bosta Carlos Ortiz in Doug Vaillant spoprijela za svetovni naslov lahke kategorije. Dvoboju, ki se bo začel ob 4. zjutraj po italijanskem času, bo prisostvovalo 20.000 gledalcev.
V zadnjem trenutku se je zve-
Za evropski pokal narodov
Danes v Bruslju povratno srečanje Belgija-Jugoslavija
BRUSELJ, 30. — Jutri bo jugoslovanska nogometna reprezentanca odigrala v okviru turnirja za evropski . pokal narodov povratno srečanje z Belgijo. V prvem srečanju, ki je bilo novembra v Beogradu, je Jugoslavija zmagala 3:2. Jugoslovani so prispeli že včeraj v Bruselj. Kljub dežju so že nekaj ur po prihodu odšli na stadion Heissel, kjer so nekoliko trenirali. Trener še ni najavil postave, ki jo bo sestavil šele jutri zjutraj.
delo, da so morali dvoboj Ortiz-Vaillant odložiti. Med zdravniškim pregledom so Ortizu ugotovili infekcijo V črevesih, zaradi česar je bil zdravnik mnenja, da svetovni prvak ni sposoben za tako važen nastop.
* ♦ *
TOKIO, 30. — Danes je zdravnik japonske boksarske komisije zelo natančno pregledal Brazili-janca Ederja Jofreja, ki je svetovni prvak petelinje kategorije, in njegovega izzivača Japonca Katsu-toshija Aokija. Boksarja se bosta 4. aprila spoprijela v Tokiu v dvoboju za svetovni naslov.
Zdravnik je izjavil, da sta oba tekmeca v zelo dobri fizični kondiciji in je pripomnil, da je paž-njo osredotočil na glavo in oči boksarjev.
* * *
LOS ANGELES, 30. — Prijatelj Daveya Mooreja L. C. Morgan, ki je prejšnji ponedeljek izjavil, da se bo odpovedal boksu, se je v teh dneh vseeno redno pripravljal za borbo v Rimu, kjer bo 5. aprila nastopil prot Brunu Vi-sintinu. Organizator boksarskih srečanj Fragetta je izjavil, da mu je Morgan potrdil nastop v Italiji.
MANILA, 30. V drugem dnevu drugega kola teniškega turnirja vzhodne cone za Davisov pokal so Filipini v vodstvu z 2:1 nad Novo Zelandijo. Filipinska igralca za single sta včeraj prinesla domačim barvam obe točki, v drugem dnevu pa je Nova Zelandija zmagala v doublu in tako zmanjšala razliko.
Rezultat doubla je naslednji:
Jeff Robson-New Gerrard:Johnny Jose-Ravmundo Deyro 6:4,	6:3,
3:0, 6:3.
Jutri bosta še zadnja dva nastopa v singlu.
* • ♦
KUALA LAMPUR, 30. — Malezija se je uvrstila v tretje kolo turnirja vzhodne cone za Davisov pokal. Malezija je v drugem kolu premagala Birmanijo 3:2.
Izida zadnjih dveh tekem v singlu sta naslednja:
Ažman (Mal.)-Than Elwin (Bir.)
6:0, 6:2, 6:2
Joe Ba Maung (Bir.)-Kwok Yoke Yan (Mal.) 6:4, 7:5, 6:2
narodna košarkarska zveza je zaradi odložila izvedbo svetovnega prvenstva in ga poverila Braziliji.
Izločilne tekme bodo v treh mestih in sicer v Curitibi v državi Parana, Belo Horizonte v državi Minas Gerasi in v Niteroiu v državi Rio.
Otvoritvena svečanost bo 10. maja ob 22.30 po italijanskem času na stadionu Maracanazinho v Rio de Janeiru. Dan kasneje, to se pravi H. maja, bodo reprezentance odpotovale v mesta, kjer bodo nastopile v izločilnih skupinah. Izločilne tekme bodo 12., 13. in 14. maja. 16. maja se bo v Riu de Janeiru začel zaključni del prvenstva, ki se bo z enim samim dnevom odmora zaključil 25.
PLAVANJE
CLEVELAND, 30. — Donna De Varona se je danes med plavalnim prvenstvom Amerike oddolžila njeni najresnejši tekmici Sha-ron Finneran. De Varona je v finalu plavanja na 440 yardov v štirih slogih zmagala s 4’34”3, s čimer je za 5”6 izboljšala ameriški rekord in je dosegla tudi najboljši čas na svetu v kratkem bazenu.
Izid medzvezne tekme B reprezentanc
FRANCIJA - ITALIJA
na II. strani
NOGOMET
DANES
ALlGA
atalanta-l. r. vicenza
Righetti
FtOHENTm A-COMO
Varazzano
milAn-juventus
Jonni
MODEN A-C AT ANIA Adami
NAPOLI-VENEZIA
Campanati
PALERMO-GENOA
Ubardella
SAMPDORIA-INTER Lo Bello SPAL-MANTOVA De Marchi TORINO-BOLOGNA Marchese
MADALOSSO
v Trstu. Ul Torrebian-ca 26 vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PEHMAEI.EX — Cene ,ugodno
HOTEL „SLON"
LJUBI JAN A lituva lil tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, ki Jih nu-____	dimo v kletni restavraciji. Kjer si lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, Kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hote) Vam nudi 177 modernih ležišč, v moder,io urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače In tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BAKU se lahk0 vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih ln mednarodnem artističnem programu.
Sprejemamo rezervacije za manjše ln večje družbe. Telefon 20-641-44.
Tvrdka Ing. E. RIGHI
TRST - TRG GOLDONI 9
TEL. 94-022
s preko 40-letnim delovanjem na kmetijskem področju nudi kmetom in vrtnarjem najnižje cene, prvovrstna semena; vsakovrstno kmetijsko orodje in stroje, brizgalke, sredstva proti rastlinskim zajedalcem in proti glivičnim boleznim, piščance in krmo.
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK
motornih kosilnic in motornih lopat «R0NDINE>. motokulti-vatorjev «SIMAR» ter «COFU-NA», naravnega in osušenega gnoja 7 prahu.
VOZNI RED VLAKOV
R* E* D. A.T. A. Trst, Ul. K Scvero št. 5b - Tel. 31893
nudi priznane akumulatorje (baterije) S. A« F. A •
in vse elektroavto predmete in nadomestne dele
Novi lastnik LISJAK (LIS1ANI) se vljudno priporoča
SPL0SNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje z
modernimi tovorno potniškimi ladjami
rednu progo Jadran-Južna Amer>ka — vla Zahodna Afrika (Bljeka Split, Napoli, Genova, Marseille, Casablanca, Dakar. Conakry, Tako. radi, Tema, Hio de Janeiro. Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (Iz Jadrana v Indijo. Indonezijo. Japonsko, ZDA — Zahodna obala sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja uSplošna plovba« Piran, Zupančičeva ulica 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami; Plovba Piran	Telexi: 035—22, 035—23
Telefoni: 72-170 do 72-177
—BENETKE-MILAN PARIZ—RIM-RAR1
ODHODI
5.38 A Cervtgnano . Porto-gruaro
6.10	R Benetke • Milan (*)
6.35 D Benetke Milan - Turin - Rim
8.46 R Benetke . Rim
9.52	UD Benetke • Milan - Ge-
nova (II) • Pariz 10.15 A Portogruaro
12.50	R Cervignano - Benetke
13.34	A Portogruaro
14.50	D Benetke • Milan
16.10	D Benetke - Milan . Pariz
16.50	A Tržič - Portogruaro
17.50	D Benetke . Ban 18.48 A Tržič • Portogruaro 19.25 A- Tržič Cervignano
22.05	OD Benetke Milan . Tu-
rin • Genova • Ventimi-glia • Marseille (spalni vagon in ležalni prostori Trst Genova) • Me-stre Bologna - Rim (spalni vagon in ležalni prostori Trst . Rim)
PRIHODI
6.22 A Cervignano • Tržič 7.28 A Portogruaro • Tržič 7.55 DD Turin Milan • Benetke . Rim (spalni vagon in ležalni prostori Rim • Trst.)
9.25 D Marseille - Genova Milan • Benetke
10.34	R Benetke
11.41 D Pariz Milan - Benetke 13.30 D Bari
13.58 A Cervignano -Tržič 15.33 D Pariz . Milan . Benetke
17.20 D Benetke ■ Portogruaro . Cervignano
18.06	A Tržič (**)
18.52	R Bologna - Benetke (*) 19.16 A Portogruaro . Tržič
Milan • Benet-
22.32 A Benetke . Tržili 23.55 DD Turin • Milan • Genova (II) - Rim • Bologna
Benetke
VIDEM—DUNAJ— SALZBURG—MUENCHEN
20.00 DD Pariz ke
21.25 R Rim (*)
Milan • Mestre
Obiščite kmetijsko trgovino
AGRARIA
na OPČINAH, Narodna ulica št. 53 - Tel. 221-321 in v TRSTU, v Ulici Udine št. 23 - Tel. 36-258
Pri nas dobite: koncentrirana krmila za živino po zelo nizkih cenah, sredstva proti rastlinskim zajedavcem in boleznim, razne vrste semen, sadike,
kmetijske stroje ter umetna gnojila
3.43 A
5.20	A 6.16 D
6.21	A 7.12 D
9.40 A 12.20 A 12.28 A
14.35	A 16.24 A
17.35	A 19.10 D 19.55 D
20.30 A 21.32 A
ODHODI
Videm - Trbiž Videm
Videm • Trbiž Videm
Videm • Trbiž . Dunaj
- Miinchen Videm - Trbiž Videm Videm Videm
Videni . Trbiž Videm Videm
Videm - Benetke • Miinchen (ležalni prostori do M(inchena)
Videm Videm
PRIHODI
1.08 D Videm
7.05	A Videm
8.05	A Videm 8.22 D Videm 9.17 A Videm
9.53 D Dunaj - Miinchen . Trbiž • Videm
11.58	A Trbiž • Videm 15.07 A Videm
16.55 A Videm
19.00 DD Dunaj • Trbiž • Videm 19.50 A Videm 21.03 A Videm
22.58	A Videm
23.12 D Miinchen . Dunaj • Trbiž • Videm
OPČINE—LJUBLJ ANA —BEOGRAD
ODHODI
0.19 D	Opčine - Reka . Zagreb - Beograd
7.06 tt	Opčine . Gradec • Du-nai
7.22 A	Opčine
8.28 D	Opčine • Reka . Ljubljana
12.03 DD Reka - Zagreb	
13.41 A	Opčine
18.00 A	Opčine
20.01 A	Opčine
20.20 D	Opčine . Ljubljana • Beograd • Atene . Carigrad PRIHODI
5.30 D	Beograd • Zagreb • Opčine
7.12 A	Opčine
9.10 D	Carigrad • Atene - Beograd . Zagreb • Opčine
11.22 A	Opčine
17.05 A	Opčine
19.38 D	Ljubljana • Reka . Opčine
21.46 A	Opčine
22.48 R	Dunaj • Gradec • Opčl-
R — rapido; DD — brzec; D — brzec; A — potniški
(*) samo L razred (*#) ne vozi ob nedelja!)
|	★ Televizorji - Radio aparati	|
f	★ Pralni stroji in vsi elektrogospodinjski
i	*—n“znamk	!
I <UniversaItecnica» 1
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHRjiiN.
TRST, Corso Garibaldi št. 4, tel	L 41234 - 90191
Jugoslovanskim kupcem pošiljamo ko. naslov j	
S
iiiiiiiiliiliiiiiiiiililliiii
ERSKINE
CALDWELL:
INDIJANSKO
POLETJE
Zakaj j« ne bi potapljala? jo bo prestrašilo, da ne bo : metala vejevja v potok, tudi tožariti ii naju ne bo ; upala.*
Bolje bo, da je ne potaplja-Les,» sem dejal. »Se spom-, kako sva potapljala Bi-i? Kmalu bi bil utonil. Ne im si, da bi se kaj takega enkrat zgodilo.*
>es je malo pomislil in opažal Jennyjin hrbet. Ves čas brcala in praskala, toda ni ma mogla do živega in dr-a sva jo tako, da se ni mo i osvoboditi.
< Dobro,* je dejal Les, «Na-izala jo bova torej z bla-■n. To je prav tako dobro t potapljanje ln jo bo izu-o; pa tudi čvekanje jo bo nilo.»
iTožarila naju bo kljub te-i zato morava dobro izko-titi priložnost. Morda vsaj tem ne bo več metala vej v ,jino kopališče* cNe bo naju zatožila, ko bo-
va opravila z njo,* je dejal Les. »Nikomur ne bo povedala; niti staremu Howesu. Potapljanje in mazanje z blatom vedno učinkuje na čvekače.*
»Prav,* sem dejal. «Storila bova tako. Res, zaslužila je, da jo potapljava, namaževa z blatom ali kaj podobnega. Do tega je moralo priti in zdi se mi, da sva midva kot nalašč poklicana, da! se lotiva tega posla. Stavil bi, da naju ne bo več nadlegovala, ko bova opravila z njo.*
Les je položil Jenny na tla ob bregu potoka, ji sklenil roke za hrbtom in tiščal njen obraz v zemljo da ne bi delala hrupa. Moral ji je sesti za vrai; da ni mogla kričati.
»Sleci ji obleko, Jack,.* je dejal Les, »Imam jo. Dokler jo držim, nama ne more pobegniti.*
Sklonil sem se, da bi potegnil obleko z nje, pa me je z vso močjo brcnila z obema nogama v želodec. Padel sem
vznak in ko sem poskusil sesti, sem ostal brez sane. Odprl sem usta, da bi kriknil Lesu, vendar nisem mogel niti šepniti.
«Kaj je, Jack?* je dejal Les. Okrenil je glavo in me pogledal. Ves sključen sem se vzpel na kolena, držeč se z obema rokama za želodec.
«Kaj je s teboj. Jack?* je dejal Les. «Te je brcnila?*
Les je bil s hrbtom obrnjen proti meni in ni videl, kakšno mi je zagodla Jenny.
«Seveda me je brcnila,* sem dejal s šibkim glasom, «toda meni se zdi, kot bi me bila brcnila mula. Vso sapo mi je vzelo.*
«Pa ji sedi na noge,* je dejal Les. «Potem te ne bo mogla več brcniti.*
Stekel sem proti potoku in se vrnil z dvojno pestjo rumenega blata. Ko sem ga grabil iz potoka, je sikajoče zapiskalo in zasmrdelo je huje kot v svinjskem hlevu. Naslaga v potoku je razširjala odvraten smrad. Bile so sicer polomljene veje in blato, vendar je bil vonj neznosen.
Potegnil sem obleko z Jenny in jo zagnal v grmovje, da se ne bi umazala. Lesu je uspelo, da je držal njene roke in ji sočasno pokril usta, ker Jenny
zdaleč ni bila tako močna kot jaz ali Les.
«Perilo ima na sebi, Les,* sem dejal.
«Seveda ga ima,* je dejal Les, «Vsa dekleta oblačijo perilo. Zato so tudi tako mehkužna.*
»Menda ne meriš name,* sem dejal in ga pogledal.
«Govorim o njej,* je dejal Les, «Vem, da uporabljaš spodnje perilo, ker tvoji tako želijo, toda dekleta ga sama rada oblačijo. Niso rada brez njega. Zato so dekleta tako mehkužna.*
«Prav,» sem dejal. «Vendar ne postajaj nesramen, sicer bom...*
«Nič ne boš, zato molči. Pohiti in jo sleci.*
«Ali jo bova slekla do golega?* sem dejal.
«Seveda,» je dejal Les. »Saj jo mprava. Ne moreva je namazati, če je ne slečeva, mar ne?»
«Vem,* sem dejal, »kaj pa, če pride stari Howes sem dol in nas vidi....?*
«Kdo se le boji starega Ho-wesa? Jaz že ne.»
Po nadaljnji borbi z Jenny, ko sva ji slednjič slekla perilo, je dejal' Les, da je ne more več držati. Sopihal je, kot bi bil tekel pet milj brez po-
čitka.
Prijel sem jo za roke, ji z dlanjo pokril usta in ji sedel za vrat. Les je pograbil veliko pest blata in ga zagnal vanjo. Blato ji je priletelo na trebuh, da je bil slišati, kot bi deska udarila po vodi. Vrgel je še eno pest, da je pljusknilo povsod naokoli.
Medtem ko je Les tekel k potoku po naslednji tovor blata, sem obrnil Jenny, da bi jo lahko namazal po hrbtu. Ni se več upirala, toda bal sem se izpustiti njene roke in odmakniti dlan z njenih ust. Ko sem jo obrnil, je negibno obležala na tleh in tudi z nogami ni več brcala.
«To Jo bo izučilo,* je dejal Les, ko se je vrnil s polnima rokama blata, »že dolgo si je to razlužila; morda jo bo odvrnilo od tožarjenja.*
Spustil je blato Jenny na hrbet, odhitel in prinesel še eno zalogo.
«Razmaži to, dokler ne prinesem naslednjega tovora. Jack,* je dejal. «Morava jo obvladati, da ne bo več metala odmrlih vej v potok; pa tudi obrekovala naju ne bo več.*
Segel sem po blatu in ga z eno roko razmazal po Jenny-nem hrbtu, po nogah in rokah ter po ramenih. Pazil sem„ da
| ji ne bi prišlo blato v lase,
I ker sem vedel, kako težko jih je oprati z rumeno vodo iz potoka.
«Obmi jo,» je dejal Les in počenil poleg naju z novo zalego blata. «Sedaj sva šele začela.*
Spet sem jo obrnil, ona pa ni niti poskušala, da bi se osvobodila, Les je stresal blato po njej in ji ga utiral v kožo. Zajel je polno pest in ga razmazal po njenih stopalih, po stegnih in po trebuhu. Naslednjo pest blata ji je razmazal po ramenih in po prsih. Jenny se še vedno ni poskušila premakniti, čeprav se je rahlo zvijala, ko je Les drgnil najnežnejše dele njenega telesa s kepo blata in zlomljenih vej. Ves čas je ležala tako mirno, kot bi nemoteno spala.
«To je čudno,* sem dejal.
»Kaj je čudno?* je vprašal Les in me pogledal.
«Saj niti ne poskuša, da bi se osvobodila.*
»To je zato. ker - Je zvita,* je dejal Les. «V resnici samo čaka, da se ji ponudi priložnost za pobeg. Pusti, naj jo še jaz malo držim.*
Z Lesom sva zamenjala mesti. Pobral sem pest blata in ga pričel spuščati nanjo. Bla-
to zdaj ni bilo več bodeče in ko sem z njim mazal, je bilo mehko in gladko. Ob premikanju svoje roke sem občutil, da je bilo njeno telo mnogo mehkejše od mojega, nekateri deli pa so bili izredno mehki. Ko sem ji mazal spolzko blato po prsih, je bilo vse tako gladko in nežno, da sem se bal ponovnega dotika na tem mestu. Bežno sem ji pogledal v obraz in videl sem, da me opazuje. Po izrazu na njenem obrazu sem občutil nenadoma, da se ne jezi nad najinim ravnanjem. Na misel mi je celo prišlo, da bi se pustila mazati od mene, kakor dolgo bi jaz hotel, če ne bi bil navzoč Les.
«Kaj delaš, Jack?* je dejal Les. «Malce nenavadno je to tvo.ie mazanje.*
»Dovolj ima, Les. Prenehajva zdaj z mazanjem. Naj odide domov.*
«Kaj je s teboj?* je dejal Les in mrko pogledal. «Saj še nisva opravila z njo. Se eno plast blata morava spraviti nanjo.*
Ko je Les to dejal, me je pogledala Jenny s široko razprtimi očmi. Ni bilo potrebno, da mi pove glasno, kaj je hotela povedati.
»Dovolj je bilo, Les,* sem de-
jal. «Dekle je. Za dekleta Je to dovolj.*
Ne vem zakaj, toda nekako sem vedel, da čuti Les enako kot jaz, samo da tega ni hotel priznati. Zdaj, ko sva Jo slekla in jo vso namazala z blatom, sva se spomnila, da Je Jenny dekle. Ravnala sva z njo kot s fantom, toda bila je vendarle dekle.
«Nama obljubiš, da ne boš povedala, če te zdaj izpustiva?* jo je vprašal Les.
Jenny je prikimala in Les je odmaknil roko z njenih ust.
Oba sva pričakovala, da nar ma bo zdaj povedala, kaj namerava storiti in kaj bo pripovedovala drugim o najinem početju. Toda v trenutku, ko sva jo izpustila, je naglo sedla in se brez besede poskušala zakriti z rokami.
Brž ko sva videla, da ne namerava poklicati starega Howesa, sva z Lesom stekla k potoku in se na glavo potopila v vodo. Potem sva počenila. da sta samo najini glavi moleli iz vode, ter si pričela spirati blato.
Jenny naju Je gledala, zakrivajoč se, kolikor je mogla.
še vedno ni spregovorila besede.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO:	TRST - UL. MONTECCH1 6 - II TELEFON 93-808
letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir - FLRJ:	v tednu
Stritarjeva ulica 3 I, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v
IN 94-618 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulma S Pelllco 1 II, Tel 33-82 - UPRAVA. TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tel St 37 338	- NAROČNINA: mesečna 650 Ib - Vnaprej: četrt-
20 din mesečno 420 din - Nedeljska' posamezna 40 din letno 1920 din, poIVtno 960 din, Četrtletno 480 din - Postni tekoC.l raCun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: aDIT, DZS, Ljubljana. Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finanCno upravm 150, osmrtnice 120 Ur. - Mali oglas 30 lli beseda. - Vs) oglasi se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln r.iska Založništvo tržaškega tiska. Trst