ibo1* AA f>0 10 O k O i osrednja knjižnica PRILviOkSKI DNEVNIK **■ »»M^r^pST’™1 Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 43 (10.563) TRST, četrtek, 21. februarja 1980 *Govr^*^ PNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ____u Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO ŠESTIH DNEH RAZPRAV, POLEMIK IN PREREKANJ Kongres krščanske demokracije končan brez vsakršnih političnih odločitev Vse je odloženo na zasedanje vsedržavnega strankinega sveta - Fanfani razočaral tudi svoje pristaše - Cossiga °dprt do možnosti sodelovanja s komunisti - Zaccagnini potrdil osnovne smernice svojega uvodnega poročila (Od našega poročevalca! Vptaj . — Tudi zadnji dan kongresa KD ni dal jasnih odgovorov na 1*14o i si’ kak^no Poetiko naj vodi krščanska demokracija, da bi ^den t 8 *z «mo™rja*, v katero je zašla. Ta kongres KD je zelo kri j’ čudna tudi krščanska demokracija kot stranka, v ka- ler T Prostor za vse mogoče tendence. Kongres je čuden tudi zato, •itla l' ' ¥ i‘h slišimo iz govorniškega odra, nimajo tistega po-jim iih površni ali morda demokristjanskega jezika ne- . D(Klitčo1«., ULI.. __l c>___________I__ 1_ __ r _! •* 1 •• ki ij1, poslušalec lahko pripisal. So pomembne le v funkciji reakcije, »nJr .““ko sprožijo nri nredstav----------------------- 6jL.jV'-,‘“‘"jo sprožijo pri predstavni^, jUSih strank ali pri pripad-'""gih struj KD. In ko se zgo-kfa,,:.- 'otlitelji krščanske demo-ta leaj ^ Posegih tega ali one-Mparinm?8 objemajo, ne glede na "e "hm? .° raznim strujam, to še K sa'eUi’ se s Poseg' strinja-Moto ■ s*a se objemala svoj čas "ista m Audreotti, ki drug drugega k ohi0108*8 z*vega videti, in tako ,U(1' danes De Mita in ko SL> ’• katerih stališča so, če lah-meh.a,ePam iz njunih posegov dia-Vsaln° nasprotna. konča l ^6- ae odprto, igra se še ni nekaj se ho najbrž komaj čez po vtcr n°v’ ko h° vsedržavni svet či, j,..,1 Pogajanj, neprespanih no-telih j8'1™7 v najrazličnejših ho-ki rineo men’.®oih, med predstavni-istjh .atneznih struj in pripadniki krat'jivollli novega tajnika. Do taja, |(j .ntofda kandidatura Forlani-Osehni na kongresu požel velik ®a j,, UsP®h, ali Picolija že odpa-Bodfflt„Se,.oo uveljavil Cossiga ali to ah kdorkoli drug. Prav zastran),., spremenili pravilnik Marj, ecllem bodo poklicni me-khmer ? Posredovalci, kot je na Ijavitj ondreotli, skušali spet uve-šča, .n?ayezništva. uskladiti stali-lStj. mrcz°, česar dokončni ^ imiv,izvolitev tajnika, uveljavila urjene linije, ki bo omogo-dobj J*°anski demokraciji, da pri-Sedani„V® S'a30ve. ali vsaj ohrani hlaotj. «."! se torej obdrži na o-*i kom,- to v tem trenutku Predsednika senata Fan Uje. jn , yladalo veliko pričakova-,,.kolerični Toskanec je v bi-st&vkniJUk nekaterim uspešnim od-1’anfjnj ’ ,raz°čaral svoje občinstvo. Položaj,, začel pri mednarodnem Proce,. P1’1 svetovni krizi in krizi ?aaes Popuščanja napetosti, ki je n'S°.tna v svetu. Pohvalil je iitičnj 'n j'm Priznal velik po Sovjeti azvoj' ko so obsodili poseg 8°ti Cj.,8 zveze v Afganistanu in izpred u.;arova- Priznal je, da so se Wi zg “* nienda predlanskim, izre-Evrop ^“antsko zavezništvo in za 'eruja r U- gospodarsko skupnost. t» stalisJ-e ug°tovil, KP1 prihaja na kršoa^ trideset let potem, ko Pa sq anska demokracija doumela, ^ plna pravilna, trideset let Pora ~asperijem, Šforzo, Marti-8tjani , .drugimi velikimi demokri-fil2vojaK1 80 P°PG*iali Italijo na pot t0isoima,ni te še nekajkrat podčrtal Pot jn a. Je za Italijo edina možna ntika zv "J8 resn'čno učinkovita po-i_ estoha atlantskemu zavezni-nVr°Psk °kreP'tev vloge v okviru ute 7„e gospodarske skupnosti. ^Posbn ..Politiko, ki je omogočila ''Orijj .medsebojnega spošto-v ■ j , rekel predsednik sena-“VniiB J~z;3vami, ki pripadajo raz-°dPfavi m °m 'n hi je prispevala k Ptocesa ",adne vojne ter uveljavitvi Pfanjip,, Popuščanja napetosti. O-J^lativnn mirlJ ie za Italijo, ki je Pfez » niajhna in revna država, “'stvenP„°vln 'n energetskih virov, rebrači; Pomena. In krščanska de-rniru zaKotnvi!a Italiji 35 ** ni ,.,ar se V nieni zgodovini Iz ^lo, je dodal. kljufei/Sa tega Fanfani izvaja za-Jfične L.8, hi prisotnost komuni-^Vnistj , hje v vladi, kjer bi ko-k '°čitve 880 vT>livali na izbire in j Pegotl vnesla dodatno trenje, ki t Zaostr-u Poetični položaj v svetu H s.™0 Torej, zaključuje Fan-komunisti v vladi nezaže- leni, saj bi ogrožali svetovni mir. Predsednik senata se je ustavil še ob vprašanju, kaj bo po Cossigi. Da je zamenjava sedanje vlade tvegana, dokazuje več testov, je rekel. Predvsem ultimatumi, ki jih postavljajo nekateri krščanski demokraciji, potem dejstvo, da KPI zavrača pogajanja, pri katerih ne bi bilo zelo jasno, da je padla vsaka zapora glede njihovega vstopa v vlado, ne nazadnje pa tudi govorice, da bi iz vlade morale izpasti nekatere stranke, Id trenutno v njei uspešni sodelujejo (in tu je mislil predvsem na liberalce in socialdemokrate) in pa polovična vabila, katerih je bila deležna tudi na tem kongresu socialistična stranka. PSI je politična sila, katere odločitve in stališča so imeli v italijanskem političnem življenju tudi več vpliva kot bi izhajalo iz njene volilne teže. Kongres se je potem v popoldanskih urah zapletel, ko je Donat Cattin predložil svoj tako imenovani «preambul», v katerem je kot 0-srednja politična točka postavljena ideološka zapora do komunistične partije. Gre za uvod v razne politične resolucije, ki bi bil skupek. Nanj so baje že pristali, logično, njegovi pristaši, ter dorotejci in fanfa-nijevci. Vsaka skupina bo sicer predložila svojo resolucijo, vendar bo pa ta del skupen. Tako stališče so Andreottijevi pristaši in pa pristaši. Zaccagninija, ki imajo skupaj 42 od sto glasov zavrnili, saj »e, odpira nobene politične perspektive in bo nujno privedel v krajšem ali daljšem času do predčasnih političnih volitev. Krščanska demokracija je ta trenutek razbita na dva dela, pa čeprav desnica (Donat Cattin, dorotejci in fanfanijevci) ni enotna. Lahko pa šteje na približno 55 od sto glasov, čeprav razdeljenih na tri skupine. Zato smo tudi rekli, da ta kongres ne odpira nobenih idealnih perspektiv. Popoldne je govoril, pred Zaccagnini jem predsednik vlade Cossiga, ki je imel, to gre poudariti, dokaj odprt in pogumen govor, s katerim se bi v drugačnih časih lahko po- stavil za kandidata za tajništvo KD. Cossiga je orisal težke pogoje, v katerih je njegova vlada nastala in delovala. Orisal je probleme, s katerimi se je morala spopasti, še zlasti zaostritev terorizma, gospodarsko krizo ter poslabšanje mednarodnih razmer in zastoj v procesu pomiritve. Prav v zvezi s tem zadnjim problemom je omenil dejstvo, da je proces popuščanja napetosti v Evropi in v svetu nedeljiv in zanj ni alternative. Ni mogoče misliti, da bi ta proces omejili le na majhen del sveta, pa čeprav gre za del sveta', v katerem živimo. Seveda je Cossiga največji del svojega posega posvetil italijanskim notranjim razmeram ter odnosom med raznimi strankami in še zlasti odnosu med krščansko demokracijo in komunistično partijo. Dejal je, da je komunistična partija doživela velik razvoj v demokratičnem smi- slu in da torej sodelovanje z njo pomeni tudi izpolnjevanje duha demokratične ustave, katere namen je zagotoviti udeležbo čim širših plasti ljudstva, pri vodenju uprave in da torej ni mogoče in ni demokratično diskriminirati stranko, ki predstavlja tretjino italijanskih volivcev. Vse to seveda v primeru, da komunistična partija nadaljuje po poti demokratičnega razvoja, po kateri je hodila doslej. Zaccagnini je v svojem zaključnem posegu potrdil zelo jasno smernice. ki jih je že postavil v uvodnem poročilu. Njegovo mnenje je skratka to: dialog s komunistično partijo je trenutno edini izhod iz politične krize, ki' je zajela italijansko družbo. Njegov govor je bil zelo kratek in v njem je Zaccagnini povedal, da bi bilo zelo čudno, če bi nekdo mislil, da bi bila involucija, oziroma zastoj v razvoju komuni- stične partije nekaj pozitivnega. Seveda ne more nihče predvidevati, ali bo KPI nadaljevala v svojem razvoju, vendar ni naloga KD, da dela predvidevanja, temveč da vzpostavi pogoje, v katerih se bo ta razvoj nadaljeval. «Ne razumem onih, je rekel, ki delujejo tako, kot bi hoteli zavreti razvoj KPI; ne razumem onih, ki bi hoteli, da se KPI vrne na stalinistične pozicije.» Vsem mora biti jasno, je nadaljeval, da KD nima najmanjšega namena popuščati, kar je doslej jasno dokazala. Krščanska demokracija hoče samo premostiti sedanji položaj z odprtim in angažiranim dialogom z drugimi političnimi silami. Pozno ponoči so glasovali o resolucijah ter o listah za vsedržavni svet, ki so povezane z njimi. Rezultati bi morali biti znani v teku današnjega dne. IVAN FISCHER niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuniiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii OB ZAHTEVAH ZDA PO BOJKOTU SZ Prizadevanje ZRN za ohranitev dialoga med Vzhodom in Zahodom Le delni uspeh Cyrusa Vaneea: Bonn je zapustil s polovično obljubo o možnosti bojkota moskovske olimpiade (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — ?a ohlapno formulo «i-"škanja celovitega koncepta za premagovanje mednarodnih kriz*, ki so jo uporabili v Bonnu, ko so o-pisovali vsebino razgovorov ameriškega zunanjega ministra Vaneea s kanclerjem Helmutom Schmidtom in zunanjim ministrom Genscherjem, se skriva dejstvo, da VVashington in Bonn očitno nista dosegla posebno visokega soglasja po udarnih točkah Carterjevega «povračilnega programa* proti Sovjetski zvezi. Vanče se kljub temu z evropske turneje (iz Bonna je odpotoval v Rim), ne bo vrnil domov praznih rok. Zahodnoevropske države članice Evropske skupnosti so se, z izjemo Francije, baje vendarle izre- MiiHiMiiMimifHiitiiiiiiiiimiMiiiitMiiimmminmiiiniiimiitiimitiitiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiimmiiiiiiim OB ZAPADLOSTI AMERIŠKEGA ROKA ZA UMIK Sovjetska protiofenziva na severu Afganistana Pentagon opozarja na večanje števila sovjetskih bojnih ladij v Indijskem oceanu PESHAVAR — Včeraj, na dan, ko bi se morale sovjetske čete po Carterjevem ultimatu umakniti iz Afganistana, da preprečijo ameriški bojkot moskovskih olimpijskih iger, so se po vesteh zahodnih tiskovnih a-gencij boji v tej srednjeazijski državi še stopnjevali. Podobno kot v prejšnjih dneh je bila sovjetska vojska najbolj aktivna v severovzhodnem delu Afganistana. V krogih islamske gverile v Pakistanu zatrjujejo, da so sovjetske oklopne enote sprožile ofenzivo proti trem krajem. Vas Gherdab na strateško pomembni cesti Baghlan- l|"iMlii|||||IIIMI|,|nilHllllllllllllimi|„,|IUM,mi,|,|| milil iitiiiiiMiiiiifiiitiiimi 111111111111 R^oil 1^’ Se " usedanje kongresa iJJšnjp * začel v znamenju do-I®; Uf| J}*1?510311, saj je neka1 po Usk Ur <> v dvorano, kjer de-!Nl In !",1 urad, kjer so pisalni « ® čani častniki na čelu, ki m OB ROBU ^ KONGRESA ['''la'"*!,.* diskretnostjo, ki jim je .to,rvi skoraj neopazno Msaimi koše za smeti, prida s,'te v.‘nl.h miz številnih «onro (d) številnih «opro-i";i0o Sn'"lc Potrpežljivi* Ud. Tre po, j fPrli tudi telefonski urad, Pal. bi|i» uinrtn.i tuili)<>n tu. reku^ -"-' kila športna palača ta-hP°l«e » eza,,a 'Hl svc,a » *doinB®entnv v uniformi se .je i**ie Pojavilo v dvorani tudi fv t vdo postavnih nvtžakar-k *k>0e» 0IVmn o izkaznico «Organiz-*#ril „ na Prsih, kol Imamo časni-"l|P »St« Pr'mer izkaznico z napi-P*!)**. Tudi tl so zelo di- skretno in vljudno začeli brskati po predalih in koših ter ponovno nagnali Iz njihove steklene kletke gospodične, ki skrbije za telefone. »Niente Primorski, oggl, eh?», me vpraša nriletna gospa, ki mi je v preteklih dneh dajala zvezo s časopisom. Potem ko so temeljito prečesali vso športno palačo, Jn to nikakor 11I lahko, smo lahko nadaljevali z delom, tako časnikarji kot telefonistke. Slo je, baje, za anonimno telefonsko opozorilo, češ da je v športno palačo nekdo podtaknil bombo. Očitno .je šlo za neokusno potegavščino. Kdo ve, morda se je kdo od demokristjanskih delegatov naveličal praznim1, praznega govoričenja in popolne odsotnost) resne politične linije ki preveva demn-kristjanski kongres in si je hotel vzeli nekaj ur oddiha. Teku pač kot včasih srednješolci, (if) Kunduz, ki pelje proti Sovjetski zvezi, so popolnoma uničili. Sovjetska vojska je baje zavzela tudi vas Kvajkhlan in mesto Baghlan v istoimenski pokrajini ob meji s Sovjetsko zvezo. Po pisanju iranskega dnevnika «Bambad» ni sovjetska vojska s sedanjo ofenzivo dosegla zaželenih rezultatov. Islamski gverilci naj bi še vedno imeli v svojih rokah dobršen del pokrajine Baghlan Tiskovna agencija AP pa poroča o hudih bojih ob strateško pomembnem oporišču Dželalabadu na skrajnem severovzhodnem Afganistanu. Na tem območju so islamski gverilci nedavno sestrelili sovjetski helikopter. Vse te vesti o stopnjevanju islamskega odpora potrjujejo diplomatski krogi v Islamabadu, iz njih pa ni razviden točen obseg spopadov. Predstavniki islamske gverile bi lahko v želji, da dobijo izdatnejšo zahodno pomoč pretiravali. Ameriško državno tajništvo pa kot običajno govori le o splošnih spopadih, kljub temu, da je edino poleg Sovjetske zveze in kabulskih oblasti, do potankosti seznanjeno z dogajanji. Washington raje opozarja, da sovjetska vojska v Afganistanu nima prave oborožitve za protigverilski boj, da je preveč oklopnih enot in težkega topništva. Tako razglabljanje vzporejajo z vestmi o novih sovjetskih ojačenjiii v Indijskem ocea nu. Po zadnjih informacijah Pentagona je v tem oceanu že 31 bojnih in pomožnih sovjetskih ladij, med njimi tudi mornariška pehota s tanki in izkrcevalnimi ladjami. Carterjeva administracija s tem poudarja, da je prisotnost njenega brodovja v Perzijsko-arabskem morju bistvene važnosti za obrambo naftnih poti. pozablja pa, da je nje no brodovje zaplulo v srednjeazijska morja še pred sovjetskim posegom v Afganistanu, (voc) kle za bojkot olimpijskih iger v Moskvi, v primeru če bodo to najprej storile ZDA. To naj bi bfl. tako pravijo v Bonnu, poleg zahteve po ponovni vzpostavitvi »nevtralnega* Afganistana, poglavitni dosežek v utrjevanju zahodne solidarnosti na sestanku zunanjih ministrov v evropski skupnosti v Rimu. Na vprašanje tujih dopisnikov, kako dolgo si bonska vlada še namerava vzeti čas in odlašati z dokončno privolitvijo v olimpijski bojkot, kar kot znamenje brezrezervne privrženosti terja Washington, je kancler Helmut Schmidt v sredo zvečer odgovoril: «Tako dolgo dokler lahko računamo s tem, da dajemo nasprotni strani šanso, da stori kar more, da bi olimpijske igre vendarle lahko še izvedli v Moskvi*. Zahodnonemška vlada se je v zadnjih nekaj dneh znašla pod izredno hudim pritiskom ZDA ter konservativnih krogov v vsej zahodni Evropi, ki zahtevajo «križarsko vojno* proti Moskvi in katerih ambicije gotovo presegajo zgolj kaznovanje Sovjetske zveze zaradi intervencije v neuvrščenem Afganistanu. Vodilni list Springer-jevega koncema «Die Welt» je na prvi strani ponatisnil članek iz desničarskega britanskega «Dayly Te-legraphas, ki je kanclerja Scmidta obtožil, da zadnje čase sploh več nima nikakršnega zunanjepolitičnega koncepta, ampak da samo še nastavlja lica za klofute, ki padajo doma in od zunaj. Ob tem je vendarle treba priznati, da je politika uradnega Bonna zadnjih tednov tako rekoč eden izmed zadnjih stebrov razmejenega evropskega «detanta». Ne bi bilo pošteno, če bi pri tem trdili, da kancler Schmidt s tem, ko poskuša obdržati vsaj nekaj dialoga med Vzhodom in Zahodom, zasleduje samo lastne, oziroma zffolj interese Zvezne republike Nemčije. IVO VAJGL la v Ženevi. Za sedaj niso še znani vzroki, zakaj je Banisadr zaprosil za odložitev. Iranske oblasti so se strinjale s- sestavo komisije, celo islamski študentje in najbolj skrajni integralisti so se sprijaznili z zamislijo. * Politični opazovalci z zaskrbljenostjo sledijo razvoju dogodkov, saj se bojijo, da je iranski sklep povzročil sam ameriški predsednik Carter, ko je izjavil, da ZDA niso pripravljene na samokritiko glede njihove pretekle politike v Iranu. ZASEDANJE CK ZK JUGOSLAVIJE Dolanc o vlogi mladih pri razvoju socialistične samoupravne družbo Mladina mora biti neposreden in enakopraven udeleženec samoupravnega demokratičnega odločanja o vseh vprašanjih BEOGRAD -• V Beogradu je bila včeraj seja CK ZKJ. Razprava je bila namenjena vlogi mladih pri razvoju socialističnih samoupravnih odnosov, o čemer je imel uvodno poročilo vodja delovne skupine za pripravo včerajšnjega delovnega dogovora Stane Dolanc. Na dnevnem redu včerajšnje plenarne seje je bilo tudi sprejetje sklepov 8. seje CK ZKJ, ki je bila posvečena usposabljanju ZK pri u-resničevanju vodilne vloge v družbi. Proučili in sprejeli so tudi program dela CK za letos. »Nikakršnega dvoma ni, da so najširše množice delavske, vaške, dijaške in študentske mladine Jugoslavije svojo sedanjost in prihodnost zavestno povezale s socialističnim samoupravljanjem, s politiko ZKJ s Titom na čelu in da so odločne in pripravljene, da tudi v prihodnje razvijajo in branijo pridobitve revolucije samoupravno pot izgradnje naše družbe, bratstvo, enotnost in enakopravnost, svobodo in neodvisnost naših narodov in narodnosti*, je v uvodnem poročilu dejal Stane Dolanc. «ZK in vse subjektivne sile družbe imajo v sedanjem trenutku veliko odgovornost, da zagotovijo pogoje za takšno družbenopolitično angažiranje mlade generacije, takšne družbene sistemske pogoje, v katerih bo mladina neposreden in enakopraven udeleženec samoupravnega demokratičnega odločanja o vseh vprašanjih, ne le o svojem položaju, ampak o vseh vprašanjih dela in življenja delovnih ljudi nasploh. Teh dejavnosti, je nedavno poudaril predsednik Tito, mora biti več. Pa tudi sicer ni mogoče čakati, da mlad človek ostari in da se šele potem uveljavi in postane aktiven. Vse kar je veljalo včeraj, velja tudi danes. Brez mladine ne bi ničesar dosegli tako kakor danes ali jutri ne bomo dosegli ničesar, bistvenega, če mladina, organizirana v široki fronti socialističnih sil, tudi v prihodnje ne bo ncsiiee razvoja, če že danes ne bo sprejela odgovornosti za svoje sedanje in jutrijšnje delo*, je dejal Stane Dolanc, (dd) CAGLIARI - Policija in karabinjerji so na Sardiniji aretirali 41 oseb, dvanajst pa jih še. iščejo: s to akcijo so onesposobili organizirano tolpo ugrabiteljev. NA POGAJANJA Z EGS Delegacija SFRJ prispela v Bruselj BRUSELJ - V Bruselj je včeraj popoldne dopotovala uradna jugoslovanska delegacija, ki bo nadaljevala pogovore o novem gospodarsko-trgovskem sporazumu z evropsko deveterico. Delegacijo vodi član zveznega izvršnega sveta Stojan Andov, v njej pa so tudi predstavniki zveznih sekretariatov za gospodarsko in trgovinsko sodelovanje in pravni izvedenci. V novem krogu pogovorov morajo rešiti še ostala odprta vprašanja, da bi pogovore, ki so se začeli pred več kot 20 meseci tokrat končali. Pogovori z delegacijo EGS se bodo začeli danes dopoldne, (dd) Dežele Alpe-Jadran o prometnih zvezah LJUBLJANA — Včeraj se je sestala komisija za vprašanja cestnega in železniškega prometa dežel in regij vzhodnoalpskega ob močja. Sestanka so se poleg pred stavnikov Slovenije udeležili še pradstavniki Hrvaške, Bavarske, pokrajine Salzburg, Zomje Avstrije. Koroške, štajerske, Veneta in Furlanije - Julijske krajine. Poudarili so, da je vprašanje prometne problematike možno uspešno in tvorno reševati le v medseboj nem sodelovanju. Razvoj prometnih vezi na območju, ki ga združuje delovna skupnost dežel, regij republik iz vzhodnoalpskega območja Alpe - Jadran predstavljajo pomemben faktor miru in sodelovanja, zasnovanega na načelih helsinške listine. To sodelovanje je še pomembnejše v času ko svet pretresajo ekonomske krize in ko je mednarodni položaj vse prej kot ugoden in pomirjajoč, (jp) Na Reki je umrl Andrea Benussi REKA — Včeraj je na Reki umrl Andrea Benussi. znan antifašist in revolucionar, član sveta SRH in doživljenjski častni predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko. Benussi se je rodil v Vodnjanu leta 1894 in je postal član KPI leta 1921. Pet let kasneje ga je posebno fašistično sodišče obsodilo na 25 let ječe. iiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiimiiiiiiiiiMiiMiiiiinmiiiiiiiiitiiiiititiiiiimtiitiiiiiiHimiimimiiimiiN RAZVESEUIVO SPOROČILO ZDRAVNIŠKEGA KONZILIJA TITO SE POČUTI BOLJE! Predsednik je noč od torka na sredo preživel mirno, intenzivno zdravljenje se nadaljuje • Pismo članov CK ZKJ z zasedanja o mladini - Prisrčna brzojavka Indire Ghandi - Ves svet zavzeto spremlja potek Titovega zdravljenja LJUBLJANA — Zdravniški konzilij je včeraj sporočil, da je »splošno zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita brez spremejpb. Tovariš predsednik je noč s torka na sredo preživel mirno h*-*e subjektivno bolje počuti, še naprej izvajajo potrebne ukrepe intenzivnega zdravljenja.* Zdravniško sporočilo z vso zadržano previdnostjo dejansko potrjuje sporočila iz prejšnjih dni o izboljšanem zdravstvenem stanju predsednika Tita, prvič pa omenja, da se Tito osebno bolje počuti. Prav to pa je tisto, kar so ljudje v teh dneh globoke zaskrbljenosti z nestrpnostjo pa obenem z zaupanjem pričakovali. Zato je sporočilo zdravniškega konzilija tudi znova okrepilo vero, da bo predsednik Tito dobil tudi to težko bitko in ni ga v teh dneh Jugoslovana, ki si NA PROŠNJO BANISADRA Mednarodna komisija OZN ni odpotovala v Teheran ŽENEVA — Petčlanska mednarodna komisija OZN, ki bi morala včeraj odleteti v Teheran, da prouči iranske pritožbe proti ZDA in bivšemu šahu, je na prošnjo iranskega predsednika Banisadra osta- RIM — Dežele, ne marajo, da bi na njihovem ozemlju umestili novih jedrskih elektrarn. To je v bistvu razlog za ponovno odložitev seje meddeželne komisije, ki bi morala biti danes na ministrstvu za propračun in na kateri bi mo rale dati uraden odgovor na vlad ne predloge o predvidenih lokaci jali za gradnjo jedrskih central. Prizadete dežele Lombardija, Pie mont, Molise, Apulija in Furlanija - Julijska krajina so že izrazile svoje pomisleke ali naravnost nasprotovanje vladnemu načrtu, ki rtiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiitiiifiiiuiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiit RAZGOVORI VANČE - RUFFINI O AFGANISTANU DRŽA VNI TAJNIK ZDA SOGLAŠA S PREDLOGOM 0 NEVTRALIZACIJI RIM — Po kratkem jutranjem postanku v Bonnu je ameriški državni tajnik Cyrus Vanče prispel popoldne na uraden obisk v Italijo. Smoter njegovega obhoda evropskih zaveznikov je predvsem — kot je sam naglasil pri razgovorih na zunanjim j ministrstvu — iskanje nove politike za osemdeseta leta, bolj kot zgolj sporazum z zavezniki o povračilnih ukrepih do SZ zaradi vojaškega vdora v Afganistan. Minister Ruffini mu je poročal o nedavnem predlogu zunanjih ministrov EGS o nevtralizaciji Afganistana in zahtevi po u-miku sovjetskih čet, pri čemer je Vanče izrazil »načelno soglasje*. «Evropa ne more ostati pasivna pred lazvojem mednarodnih razmer*, je poudaril Ruffini. Italijanska vlada priznava potrebo po nedeljivosti in globalnosti popuščanja napetosti, se pa obenem zavzema za ohranitev že pridobljenih rezultatov. Zato poziva SZ k spoštovanju helsinške listine, hkrati pa želi, da se ne prekinejo priprave za konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki bi morala biti jeseni v Madridu. Vanče je obiskal tudi predsednika republike Pertinija, kateremu je zagotovil, da odločni odgovor ZDA na sovjetski poseg v Afganistanu ne izključuje naporov za nadaljevanje pogajanj o zmanjšanju oborožitve. Izrazil je upanje, da bodo mogle ZDA, v mirnejšem mednarodnem ozračju, ratificirati sporazum STLT-2 in da se bo mogla sestati madridska konferenca. (Iv) Državni tajnik ZDA Cyrus Vanče In minister Ruffini (Telefoto AP) Dežele nočejo jedrskih central ga je vsebovala »karta možnih lo kacij*. ki jo je pripravil Vsedržavni odbor za jedrsko energijo, nn sestanku, ki je bil 11. januarja pri ministru Andreatti, medtem ko so sprejele predloge EN EL o novih elektrarnah na premog in celo nav dušeno pozdravile načrte ENI o plinovodu po katerem bodo dobavili iz Alžirije le milijard kubičnih metrov metana na leto. Glade jedrskih central so pa de žele zahtevale najprej nekaj časa za proučitev predlaganih lokacij za 5 predvidenih central po 2.000 me gavatov, nato nov odlog do zaključka konference o jedrski varnosti v Benetkah in še enkrat do konca kongresa KD. Sedaj so sporočile ministru, da potrebujejo še nekaj časa za posvet s krajevnimi upravami Znano pa je, da bodo zastopniki deželnih vlad v glavnem zavrnili gradnjo central na svojem ozemlju. Furlanija - Julijska krajina nasprotuje umestitvi jedrske e-lektrarne zaradi nevarnosti potresov in zaradi škode, ki bi jo povzročila razvoju obalnega turizma. 0v) •BARI — Pet mrtvih in prav toliko ranjenih je tragični obračun trčenja med tremi vojaškimi vozili, dvema tovornjakoma in terenskim vozilom, do katerega je prišlo včeraj popoldne med Barijem in Potenzo. CATANZARO - Včeraj ponoči so v Kalabriji zabeležili lažji potresni sunek. Povzročil je manjšo matč riblno škodo in precej preplaha, neka ženska pa je umrla zaradi srčne kapi. te njegove zmage ne bi srčno želel. To željo izražajo tudi člani centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki so s svoje včerajšnje seje poslali tovarišu Titu naslednje sporočilo: «"Dragi tovariš Tito, na današnji seji centralnega komiteja ZKJ smo razpravljali o nalogah mlade generacije Jugoslavije v razvoju socialističnega samoupravljanja. V Tvoji dolgi in plodni revolucionarni dejavnosti v naši partiji si vedno posvečal posebno pozornost delu z mladino, govoril, pisal in deloval si o tem. Te misli in te repolucionarne izkušnje služijo kot zdPPsljiv smerokaz in neogiben navdih za delo Zveze komunistov. < Naša najgloblja čustva, iskrene želje, naša ljubezen in spoštovanje so tudi v tem trenutku namenjeni Tebi, tovariš Tito. Želimo Ti, da bi čim prej ozdravel in si opomogel in pričekuiemo, da Te ponovno vidimo v velikem revolucionarnem delu graditve socialistične in samoupravne Jugoslavije.* Naši ljubljanski dopisniki tudi poročajo o veliki pozornosti, s katero svetovna javnost spremlja potek Titove bolezni. Tako je predsednica indijske vlade Indira Ghandi naslovila predsedniku Tito brzojavko, v kateri pravi med drugim: »Vsi ml v Indiji toplo želimo, da ozdravit« in še naprej vodite vašo državo in služite stvari neuvrščenosti. Z občudovanjem spremljamo pogumno zadržanje in samozavest, ki jo kažejo v teh trenutkih ljudje Jugoslavije. Želim Vam zagotoviti naše trajno prijateljstvo in solidarnost.* Tuja sredstva javnega obveščanja še naprej posvečajo veliko pozornost osebnosti predsednika lita in Jugoslaviji. Tako y daljšem članku o jugoslovanski stvarnosti italijanska komunistična partija pod naslovom «Zakaj nam je Tito tako bli-žu» piše, da je Tito eden od tvarcev naše dobe. Vendar pa je za razliko od drugih pridobil ugled in spoštovanje v svetu in to ne zato, ker bi vodil veliko silo ali velika državo. Tito vodi majho državo s težko vendar veliko zgodovino in neodvisnostjo. Narodnoosvobodilni boj. o-hranitev neodvisnosti domovine, odpor stalinizmu, samoupravljanje in neuvrščenost, vse to so sadovi Titovega boja, poudarja Unita. Britanski tednik Observer pod naslovom «Tito — velikan na Balkanu* v temeljitem pregledu vzpona nove Jugoslavije poudarja, da je Tito vidni partizanski voditelj, ki j« postal državnik mednarodnega ugleda, revolucionar-ilegalec, oče naroda in tvorec enotne zveze narodov. Predsednik finskega parlamenta Johanes Virolainen je napisal posebni članek o osebnosti tovariša Tita, ki ga objavlja vidni časopis Suomenmaa. Tito je bil v drugi svetovni vojni in v povojnem obdobju vedno ena vodilnih osebnosti sveta, piše avtor. Mednarodna javnost se je prvič srečala z imenom Josipa Broza Tita v njegovi vlogi hrabrega partizanskega voditelja, ki je boj jugoslovanskih narodov pripeljal do končne zmage. Osvobodil je državo, jo uspešno vodil, na mednarodnem področju pa je postal vodilna osebnost v gibanju neuvrščenosti. Podobno pišejo tudi sredstva obveščanja v Avstraliji, Mehiki, Alžiriji, Etiopiji, Sri Lanki, na Japonskem, v Zambiji, na Poljskem, Madžarskem, švedskem, v Romuniji in drugod. ■ TRŽAŠKI DNEVNIK Z včerajšnjega sestanka tržaške delegacije z ministrom Lombardinijem Vodstvo Fincantieri ne namerava preklicati dopolnilne blagajne v arzenalu Sv. Marka >r Cez mesec dni morda naročili za popravilo dveh ladij, katerima naj bi sledila še druga naročila - Cez 15 dni nov sestanek z ministrom za državne soudeležbe Včeraj popoldne je bilo na sedežu ministrstva za državne soudeležbe pričakovano srečanje med tržaško delegacijo in ministrom Lombardinijem o perečem problemu arzenala Sv. Marka. V tržaški delegaciji so bili štirje parlamentarci, senatorka Gerbčeva (KPI) ter poslanci Cuffaro (KPI), Gruber Ben co (LpT) in Tombesi (KD). deželni odbornik za industrijo in trgovino Rinaldi, predstavniki pokrajinske sindikalne zveze CGIL. CISL UIL Gialuz, Degrassi in Fabricci ter predstavniki tovarniškega sveta arzenala Sv. Marka. Na sestanku je minister Lombar-dini kot začasno rešitev kriznega položaja v arzenalu Sv. Marka na kazal dvoje naročil za popravilo ladij (La Freccia dell'Ovest in La Freccia del Nord). Prva dela naj bi se začela čez približno mesec dni, njihov vrhunec pa naj bi bil dosežen nekje med junijem in avgustom, morda pa se bodo podaljšala tja do srede septembra. Lombardini je za tem navedel možnost, da bi v arzenalu prede. laH motorje štirih ah petih ladij tržaškega Lloyda (iz turbinskih v dizelske), razen tega naj bi zgradili še dve posebni ladij za odstranjevanje posledic morskega onesnaževanja (ena naj bi plula po Jadranu, druga pa po Tirenskem morju). Rok teh naročil bo treba še določiti. Minister Lombardini je tržaški delegaciji tudi orisal razpoložljivosti ministrstva za državne soudeležbe za reševanje tržaških gospodarskih problemov ki naj bi jih sindikalne organizacije, parlamentarci in predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine proučili, da bi lahko zavzeli dokončno stališče g’ede celovitega problema, kot tudi glede samih naročil tržaškemu arzenalu Sv. Marka ter predložili svoje protipredloge Kakor so nam pojasnili v sindi kalnih krogih, se bo tržaška delegacij ponovno sestala z Lombardinijem čez 15 dni. Kakšne zaključke lahko potegne me iz včerajšnjega sestanka? Senatorka Jelka Gerbec je poudarila, da je minister pokazal določeno razumevanje, vsaj kolikor zadeva položaj v krajevnem lad.ie-delstvu in njegovo obvezo po iskanju naročil za tržaški arzenal. Hkrati pa je še enkrat prišel do izraza trmogjavi odpor vodstVa Fincae-tieri', ki noče sprejeti • zahteve e notne delegacije kot glasnice vsega tržaškega prebivalstva po pre klicu dopolnilne blagajne za vseh 227 de'avcev arzenala, ki so vanjo že vpisani. Vodstvo Fincantieri je kvečjemu pripravljeno te delavce postopoma zaposlovati ob sprotnem dotekanju novih naročil. Iz vsega gornjega torej lahko sklepamo, da se bodo morali vsi politični in družbeno-gospodarski krogi, delavci in vse prebivalstvo še naprej odločno boriti za stvarno in trajno rešitev krize, ki taro to vejo tržaškega gospodarstva. • Predsednika deželnega sveta Colli in deželnega odbora Comelli sta včeraj sprejela novega kvestor-ja dr. Bartolinija, ki je pred kratkim nastopil službo v Trstu. V NEDELJO, OB 11. URI Armando Cossutta na manifestaciji KPI S poročilom člana poki a jinskega tajništva KPI Bordona se bo v soboto, 23. februarja, ob 16. uri začel sestanek upraviteljev in izvoljenih predstavnikov KPI. Sestanek se bo zaključil v nedeljo dopoldne, ob 11. uri, z javno manifestacijo, med katero bodo govorili pokrajinski tajnik Claudio Tonel, dolinski župan Edvin Švab ter član vse državnega strankinega vodstva se nator Armando Cossutta. Manifestacija bo na sedežu KPI, v Ul. Madonnina 19. KONEC MESECA MARCA Manifestacija v spomin na borce iz španske vojne Na včerajšnjem zasedanju je predsedstvo deželnega sveta Furlanije -Julijske krajine razpravljalo o šte- vilnih vprašanjih, največjo pozornost pa je posvetilo pobudam, ki so jih predstavniki deželnih uprav prevzeli na nedavnem srečanju v Milanu glede skupnega boja proti terorizmu in nasilju ter sklicanju manifestacije v spomin na protifašistične borce v španski vojni. Priprave za manifestacijo — pobudnika sta predsedstvi deželnega sveta in odbora — so že v teku; v tej fazi bodo predvsem upoštevali mnenje promocijskega odbora, ki ga sestavljajo župani štirih pokrajinskih glavnih mest ter predstavniki deželnih organizacij odporništva. Manifestaciji, ki bo konec meseca marca, bodo prisostvovale vidne italijanske in španske osebnosti, ki so vezane na tisto obdobje, protifašističnim borcem pa bodo izročili kolajne in diplome. Predsednik Colli je nadalje poročal o poteku sestanka med načelniki svetovalskih skupin, ki so razpravljali o delovanju skupščine in komisij. Zaradi deželne krize pa je delovanje vseh organov praktično zaustavljeno. Deželni svet se bo kljub temu sestal v torek, 4. marca: na dnevnem redu bo izvolitev predsednika deželnega odbora in odbornikov. Jutrišnja seja občinskega sveta odpovedana Jutrišnja seja tržaškega občinskega sveta bo odpadla. Občinski odbor je namreč ugodil prošnji KD, ki je zaprosila, da bi se občinski svet ne sestal na jutrišnji dan. Prihodnja seja bo v torek, 26. februarja, ob 18.30. V tem mesecu se bo občinska skupščina sestala še enkrat, in sicer v petek, 29. februarja. NA NATEČAJU ZA VRTNARICE S črko «D» začetek ustnih izpitov Šolsko skrbništvo obvešča, da je izpitna komisija dne 7. februarja izžrebala črko abecede, s katero se bodo začeli ustni izpiti za kandidatinje, ki so pozitivno opravile pismeno nalogo natečaja na osnovi izpitov in naslovov za vrtnarice v stalnem staležu v vrtcih s slovenskim učnim jezikom. Izžrebana je bila črka «D», zaradi česal se bodo ustni izpiti natečaja začeli s kandidatinjami, ki so seveda pozitivno opravile pismeno nalogo, katerih priimek se začenja s črko «D». Za poročene kandidatinje bodo upoštevali dekliško ime. O dnevu in uri ustnega izpita bodo kandidatinje obveščene vsaj 20 dni pred samim izpitom. Letošnjega pusta je zares konec • Privatisti, ki se hočejo udeležiti mature na višjih srednjih šolah morajo predložiti ustrezno prošnjo najkasneje do torka 26. februarja. Tako obvešča šolsko skrbništvo iz Trsta. PRED BLIŽNJO KONFERENCO 0 - VMESNIH KRAJEVNIH USTANOVAH* Izmenjava mnenj med Ghersijem in Paguro o vlogah in značilnostih komprenzorijev Konferenca naj bi nakazala pristojnost m teritorialno razsežnost novega telesa Z včerajšnjega srečanja na p okra jini delegacijo med tržaško in goriško Na sedežu tržaške pokrajinske u-prave sta se včeraj sestala predsednika tržaške in goriške pokrajine Ghsrsi in Pagura. Izmenjala sta si mnenji o vlogi in karakteristikah, ki bi jih morala imeti tako imenovana vmesna krajevna u- ■lliif Hlinili! 11111111111111 um milili min iiiuiiniiiiii mi mn n n m nuni m minili iniiiiiiii n iMimiim mu Spominu mlade borke Zore Perello - Godine Ob 35- letnici njene mučeniške smrti v nacističnem taborišču Ravensbrueck prišla stanovat z materjo, je pela v cerkvenem pevskem zboru samo zato, ker je bil to edini kraj v mestu, kjer je bila cerkvena slovenska pesem takrat še tolerirana. Prvič je bila Zora zaradi svoje dejavnosti aretirana septembra 1940 v Gradišču, obsojena na dve leti pogojno potem, ko je bila zaprta 7 mesecev. Drugič so jo aretirali a-prila 1941 na domu v Trstu in jo po kratkem zaporu odgnali v Pollenzo v pokrajini Macerata, kjer je ostala 3 mesece. Tretjič so jo aretirali med poukom na klasičnem liceju Dante 16. decembra 1941 zaradi sodelovanja v ilegalni organizaciji OF v Trstu in zaradi njenih stikov s prvimi partizani v Brkinih. 17. decembra jo je posebno sodišče v Rimu obsodilo na 13 let zapora. Zaradi pogumnega zadržanja pred policijo in sodniki in zaradi njene izjemne lepote so ji nadeli vzdevek «la bella tigre*. Na istem procesu so bili med drugimi obsojeni tudi prva tržaška aktivista OF brata Oskar in Lev Kovačič na 30 in šestnajstletni Rojančan Ljubomir Susič na 8 let. Leta 1944 se je Zora vrnila na delo v vrste Zveze slovenske mladine in SKOJ, prej v Brkinih in nato v Trstu, kjer je delovala v Rojanu v komiteju KPS VI. okraja, v katerem je odgovarjala za mladino in SKOJ, Stanovala je ilegalno pri teti Terezi Juršinovič v Ul. Apiari. Tu so jo tudi aretirali 24. oktobra 1944 in odgnali skupno z nekaterimi drugimi v nacistično taborišče v Ravensbrueck, kjer se je končalo njeno mlado življenje, polno nad in obetov. Globoko v srcih nam morajo o-stati liki takratnih tržaških slovenskih deklet, Zore, njene prijateljice Vojke in drugih ki so se zavestno žrtvovale za ideale svobode v časih, ko je že sama odločitev, podati se na pot boja, pomenila junaštvo brez primera. Na današnji dan pred 35 leti je v nacističnem taborišču Ravensbrueck, stara niti 23 let, umrla tržaška aktivistka in borka NOB Zora Perello Godina - Milena. Umrla je za svobodo kot tisoči drugih in se s svojim likom neustrašnega dekleta, vsega predanega vzvišenim idealom trajno zapisala ne samo v srcih tistih, ki so jo poznali in skupaj z njo delili radost mladosti, boj in žrtvovanje, marveč tudi v zavesti novih generacij, ki vedo zanjo iz pripovedi ir zapisanih spominov. Zora se je rodila v Trstu 14. maja 1922. Obiskovala je Ciril-Metodo-vo šolo do njene ukinitve in že kot 15-letno dekle jo leta 1937 srečamo v krogu mladih slovenskih študentov in delavske napredno usmerjene mladine. Leta 1938 se je povezala z organizacijo komunistične mladine pod vodstvom Pinka Tomažiča. Sodelovala je pri vseh političnih, kulturnih in družabnih pobudah, hodila na sestanke in se udeleževala izletov po Krasu in Istri, na katerih je v prostosti tekla beseda vedno tudi o slovenstvu in boju proti fašizmu. Pri Sv. Jakobu, kamor je stanova. To naj bi bil komprenzo-rij, ki naj bi predstavljal vmesno stopnjo med občinami in deželo in naj bi zamenjal sedanjo pokrajinsko upravo z namenom, da bi o-mogočil boljšo porazdelitev različnih teritorialnih stvarnosti in večjo valorizacijo avtonomij ob upoštevanju specifičnosti Furlanije - Julijske krajine. Vprašanju vloge in karakteristike komprenzorijev bo posvečena konferenca, ki jo bo tržaška pokrajinska uprava priredila 1. in 2. marca v Trstu. Predsednik tržaške pokrajine Gher-si, ki so ga spremljali načelniki demokratičnih svetovalskih skupin, je gostom orisal program konference in se še posebej zaustavil pri perspektivah vmesne krajevne u-stanove, za ustanovitev katere obstaja že večje število zakonskih osnutkov. Poudaril je, da prireditev konference ne predpostavlja, da bi se tržaška pokrajina že odločila za tako izbiro; konferenca bo le osnova za razpravo, ki bo slonela na tehnično-zananstvenem preverjanju različnih aspektov celotnega problema; osnova za razpravo pa bodo poročila, ki jih bodo pripravili strokovnjaki. Predvsem pa bi morala konferenca nakazati pristojnosti vmesne krajevne ustanove ter teritorialno razsežnost, kar pa je neposredno povezano z gospodarskimi in urbanističnimi odnosi med Tržaško in Goriško. Svoje mnenje o tem problemu bodo na konferenci podali priznani juristi in urbanisti, šele nato se bo lahko razvila premišljena in konstruktivna razprava na politični ravni med Trstom in Gorico ter deželo. Predsednik goriške pokrajine Pagura, ki so ga na sestanku spremljali načelniki svetovalskih skupin Bčatifift '(KPI), Cbmpeta (PSI) in Bressan (PSDI), se je popolnoma strinjal, da se mora med obema pokrajihama odpreti' tesnejši dialog o tem vprašanju. Napovedal je, da se bodo že to soboto v Gorici sestali predstavniki političnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih sil iz celotne pokrajine, da bi začeli konstruktivne pogovore o perspektivah vmesne krajevne ustanove. Sobotno srečanje v Gorici bo torej nakazalo prve smernice in možnosti sodelovanja med obema teritorialnima stvamostima v okviru deželne enotnosti. • Tržaški pokrajinski svet se bo ponovno sestal v ponedeljek, 25. februarja. Na zasedanju, ki se bo kot običajno začelo ob 18.30, bo skupščina proučila argumente, ki so že določeni na dnevnem redu. ŠESTDESET LET DELA Mrzlo in vetrovno vreme ni oviralo pustnih pogrebov v mestu in na podeželju. Trst je bil včeraj popoldne kot izumrl. Ulice so samevale, promet je bil redek in le na trenutke so se avtomobili in avtobusi zgostili v pravcate kolone. Prebivalci so si privoščili še zadnje pustno veselje in se odpravili v Milje, v Skedenj, delno pa tudi na Prosek. Jože XII. Vinogradnik je svojo zadnjo pot opravil Od društvene gostilne do Žabje mlake. Poleg razposajenih domačinov ga je na zadnji poti pospremila tudi vaška godba. Prisotni so utapljali žalost v dobrem vinu, ki ga za take priložnosti nikoli ne zmanjka. Pod noč je Pust Vinogradnik splaval po mlaki in kaj kmalu se je njegova duša spremenila v dim in žlahtni plamen. Miljčani so se okrog svojega pusta zadnjič strnili na Trgu Marconi. Tudi oni so se od njega poslovili s petjem, plesom in godbo. Značilno za letošnji pust v Skednju so bile ogromne množice ljudi, predvsem mladih, ki so se z užitkom našemili in sipali veselje in dobro razpoloženje po škedenjskih ulicah. Velika množica ljudi je pospremila tudi škedenjskega pusta na njegovi zadnji poti; in ko so ga pogoltnili plameni, je bilo resničnega, pravega veseljačenja konec. Danes si bo marsikdo še lizal rane, jutri pa bo že vse po starem in bo pust 1980 živel samo še v spominu in v pričakovanju pusta 1981. Na sliki: tako so na Proseku pokopali pusta. • Tržaška pokrajina vabi vse učno osebje tržaških šol, da se udeleži srečanja s kuratorji zgodovinske razstave o pomorski vzgoji v Trstu. Srečanje bo danes, 21. februarja, ob 16. uri na sedežu navtičnega inštituta, na Trgu Hortis 1. Delo, glasilo KPI za slovensko narodno manjšino, kot beremo v podnaslovu, je včeraj obhajalo pomemben in častitljiv jubilej: šestdeset let razgibanega življenja, v katerem je na nek način strnjena tudi zgodovina delavskega gibanja in partije v naših krajih ter dobršen del zgodovine bojev Slovencev za svoje pravice proti fašističnemu raznarodovanju. Kdor se zazre v preteklost tega petnajstdnevnika, vidi zato v njej tudi nešteto takšnih trenutkov, ki so bili pomembni ne le za razvoj delavskega gibanja na Tržaškem, temveč tudi za ustvarjanje in utrjevanje tiste družbene in narodnostne zavesti, ki je bila nepogrešljiva sestavina upornosti in odločnosti našega človeka v odločilnih trenutkih največje preizkušnje za naš narod, kakršna . je bila zmagovita narodnoosvobodilna borba. S tem časopisom so bile v tistih letih med obema vojnama tesno povezane tudi usode nekaterih najvidnejših političnih delavcev. Začeti moramo pri Ivanu Regentu, ki ni bil le ustanovitelj Dela, temveč tudi eden od ustanoviteljev same komunistične partije Italije. Prve korake časopisa, ki so bili tudi med najtežjimi, saj je bilo treba dan za dnem delati račune s fašističnimi tolpami, ki so skušale na vse načine preprečiti vsakršno pobudo Slovencev, sta spremljala tudi Karlo Starc in Josip Pertot, oba s Kontovela in Regentova najtesnejša sodelavca, ki sta morala prav zaradi te angažiranosti veliko pretrpeti. Ko je moral časopis s prihodom fašizma na oblast romati iz Trsta in se je po krajšem «bivanju» v Ljubljani namestil na Dunaju, ga uiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiilliiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiilliii OD JUTRI DO NEDELJE ŠE TRI PREDSTAVE «VIRGINIJE WOOLF» V nedeljo, 24. februarja, bo Sin vensko stalno gledališče v Kulturnem domu v Trstu zadnjikrat u-prizorilo igro Kdo se boji Virginije Woolf?, delo sodobnega ameriške- niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiOiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiii SINOČI V KULTURNEM DOMU PREDAVAL DR. BOGO GRAFENAUER Kmečki upori so pomenili važen mejnik v slovenski zgodovini Predavanja, ki je bilo v priredbi Narodne in študijske knjižnice v Trstu, se je udeležilo lepo število poslušalcev V organizaciji Narodne in študijske knjižnice v Trstu je bilo sinoči v Kulturnem domu drugo predavanje iz cikla «Politična in kulturna zgodovina Slovencev skozi stoletja». Tokrat je na temo *Kriza fevdalnega reda in kmečki upori» govoril uni- umi m m iiiiiiiiin 11111111111111111111111111111111 im umi mn mi iiiiiiiiiiin n in in mn n iiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiii v POD VPLIVOM ALKOHOLA IN VROČE KRVI TEPISTIČNI IZGREBI V ŠTUDENTSKEM NASELJU V torek pozno zvečer je prišlo v študentskem naselju v Trstu, Ul. F. Severo 158, do izgredov. Trije pijani mladeniči so prišli v bar naselja in začeli razbijati ter motiti ostale odjemalce, ki so mirno pili in se razgovarjali. Ko je prišla policija, je na licu mesta zasačila 23-letnega Maurizia Marchija, ki je bil v močno vinjenem stanju in ki je delno priznal, da je razbil nekaj kozarcev in steklenic. V isti sapi pa sta Carlo Brazzoni in Albino Visin-tin obtožila Marchija, da je razbil tudi blagajno. Policija je Marchija priprla v izvidniški avtomobil in ga kasneje odpeljala na kvesturo. Neki Vitaliano Battistelli pa se je pritožil, da ga je skupina treh mladeničev napadla in ranila v veliki dvorani študentskega naselja. Napadli so ga brez posebnega vzroka. Med niimi tudi ni prišlo do kakšnih političnih razgovorov ali podobno, kar bi utegnilo sprožiti pretep. Zaradi poškodb v istem pre- tepu pa se je na oddelku za prvo pomoč tržaške glavne bolnišnice zatekel tudi 29-letni inženir Fabio Pe-spotti. Policija je pozno ponoči opravila obhod po središču mesta in v nekem baru izsledila in aretirala Roberta Floro, ki je brez oklevanja priznal, da je sodeloval pri napadu na miroljubne mladeniče. Vsa zadeva se bo najbrž končala pred sodiščem. Včeraj pa je šolski sindikat CGIL izdal letak, v katerem izreka priznanje študentom ki niso nasedli provokacijam in so složno odbili te-pistično ravnanje treh vročekrvnežev. Vandalsko dejanje treh pretepačev je v posebnem poročilu, izdanem včeraj, obsodilo tudi Kulturno, športno in rekreativno združenje ARCI, ki pravi med drugim, da podobna dejanja ovirajo razvoj demo kratičnih pobud, katere je sploh v Trstu težavno uresničevati. verzitetni profesor dr. Bogo Grafenauer. številnemu občinstvu je predavatelj najprej obrazložil bistvene razloge, zaradi katerih je prišlo na slovenskih tleh in drugod do velikih kmečkih uporov. Po utemeljitvi je dr. Grafenauer sintetiziral značilnosti treh velikih kmečkih uporov, ki so vzplamteli na Slovenskem v 16. stoletju: gre torej za Koroški upor. za veliki slovenski kmečki upor in za Slovensko-hrvaški upor. Nemogoče je v krajšem članku sintetizirati Grafenauerjevo predavanje, lahko pa iz predavanja povzamemo nekatere vzroke, ki so privedli kmečke puntarje, da so oboroženi marširali na gradove. Kmečki upori sovpadajo z obdobjem, ko so se spremenili odnosi med plemstvom in podložniki, spremembi odnosov je botrovalo več razlogov. Država je sprejela del odgovornosti, ki so jih prej imeli fevdalni plemiči, začela je tako delovati državna, torej bolj centralizirana uprava, stalna vojska je odvzela plemičem del vojaških nalog, ti in še drugi razlogi so v bistvu začeli zmanjševati vlogo plemstva na račun države. Tudi podložniki, ki se niso mogli več preživljati samo s poljedelstvom, so začeli opravljati različna dela (živinoreja, fužine itd.), ki so pospeševala trgovske izmenjave in hkrati preraščala okvire fevdalne oblasti in kontrole. Nova družbena razmerja so seveda spremenila določene sisteme in količine dajatev, plemstvo je z raznimi davki poseglo v trgovske izmenjave, treba je bilo plačevati stalno vojsko, podložniki so morali plačevati dajatve za cerkev in drugo. Zmanjšana in ogrožena moč fevdalcev, nova razmerja med ple- Dr. Bogo Grafenauer miči in državo, novi odnosi med fevdalci in kmeti so se izostrili do tiste točke, ko je iz iskre nastal požar. Kmečki upori so bili med sabo različni, manjšim puntarijam so navadno sledila velika kmečka gibanja, v bojih je seveda vodno bolj o-dločala moč redne vojske. Kmetje so sledili prepričanju in hotenju, da zrušijo fevdalni sistem, s kakšnimi sredstvi bi dosegli novo družbeno u-reditev seveda kmetom ni moglo biti jasno. Končen poraz kmečkih vojsk pa ni mogel izbrisati zgodovinskega dejstva, da so kmečki puntarji odprli novo obdobje v slovenski zgodovini. (am) • Drevi ob 19.30 bo v prostorih ho tela Savoia občni zbor novoustanovljene tržaške zveze trgovcev. ga dramatika Eduoarda Albeeja. S tem delom so naši igralci želi veliko uspeha in odobravanja, saj je občinstvo, vse od najmlajšega pa do najstarejšega, sledilo Albee jevi drami z izrednim zanimanjem in jo sprejelo z vsem navdušenjem. Enakega uspeha je bil naš ansambel deležen na svojem gostovanju v Postojni, Tolminu in Idriji, kjer se je mudil prejšnji teden, in si z Virginijo Woolf tudi tam osvojil vso publiko. Prav tako je bila predstavi naklonjena strokovna kritika, ki je igralcem priznala veliko interpre-tacijske zmožnosti in povsem ustrezen nastop v posameznih vlogah, režiserju pa nadvse posrečen prijem in uspešno realizacijo dela. Vse to govori o nenavadni moči in privlačnosti teksta, ki je po sko ro dvajsetih letih svojega obstoja prav tako živ in učinkovit; o nenavadni sili, s katero si avtor u-tira pot v človekovo notranjost, da bi tam brez usmiljenja razgalil najskrivnejše predele njegove osebnosti in njegovega najintimnejšega doživljanja. Albeejevo dramo je zrežiral Dušan Mlakar, v njej nastopajo Bogdana Bratuž, Anton Petje, Anica Kumer in Linij Bogateč. Scena je delo arh. Nika Matula, kostume ie izdelala Marija Kobi. Za prevod je poskrbela Maila Golob. Vse tiste, ki si predstave še niso ogledali, vabimo, da se udeležijo ene izmed ponovitev, ki si bodo sledile v petek, soboto in nede Ijo v Kulturnem domu, in se tako seznanijo s to zanimivo in nadvse posrečeno postavitvijo. Na sliki: prizor iz drame Edwar-da Albeeja. Andrea Spaccini novi predsednik rajonskega sveta za Sv. Jakob V šentjakobskem rajonskem sve tu so na ponedeljkovi seji zamenjali predsednika. Komunistični predstavnik Minkush, ki je doslej vodil ta organ, je zaradi osebnih razlogov odstopil, na njegovo mesto pa so z desetimi glasovi (KPJ, PSI, PRI in verjetno dva glasova KD, vzdržalo pa se je pet sveto valcev LpT in KD) izvolili njego vega strankarskega tovariša An drea Spaccinija. ki je bil doslej odgovoren za šolstvo. je urejal znani slovenski _Plsa|f| Prežihod Voranc. To je trajalo, o kler niso Voranca aretirali rij*. portirali v koncentracijsko^ t šče. Uredništvo se je tedaj Pr^r' lilo v Pariz, od koder je časoP prihajal po tajnih kanalih v kraje. Toda njegovo pravo tne je bilo doma, četudi v ile( skali so ga namreč nekje pri_y0^ ter pri Zgoniku in pri Divači. W gov glavni navdihovalec pa F... v tem razdobju Finko medtem ko je za njegovo dista cijo skrbel Jože Srebrnič, ,n skratka, ki so ostala legendarno naši polpretekli zgodovini. Danes počastitev padl^ sovjetskih vojakov Tržaška sekcija Združenja Italh* ZSSR sporoča, da bo danes op ' uri na {»kopališču pri Sv. A111 vesnest v počastitev padlih skih vojakov v prisotnosti F0.111., ndka Borisa Goudza in IH taj*“** Vladimira Bogatirova. Tržaški industrije! zatrjujejo, da niso proti načrtu SIRI Tržaško pokrajinsko združenje^ dustrijcev je izdalo tiskovno čilo, v katerem polemizira s s* kati. Očita jim, da so v za dojenj su izjavili, da tržaški industrija » sprotujejo načrtu SIRT o PT0^\L. preusmeritvi bivše steklarne bel, češ da se zavzema za ar 6 podjetniške pobude. Združenje dustrijcev to odločno zanika s v. pombo, da si je vselej prizade ^ za takšne preusmeritvene bi ustrezali neki strogi gospodar5* logiki. Rekordne dobave nafte skozi naftovod TAL Čeprav je leto 1979 bilo crn°J^t za preskrbo z nafto, se je s tekočim gorivom skozi tržaške ^ ko rekordno povečal. To ve*J prvi vrsti za dobave nafte P° js alpskem naftovodu TAL BaVf1^ ;ctisŽ n. ali 13 od sto več kot predlani00*1] in Avstriji. Skupno so lani V°- tu skozi cevovod 32.058.833 ten n Odprto je vpisovanje v tečaje slovenščine Italijanska ustanova za spo^'*, nje slovenskega jezika in kujtur\j. Trsta obvešča, da je še vedno prto vpisovanje za tečaje sloveILjo ga jezika in kulture, ki se _ začeli proti koncu meseca ja. Lekcije teh štirimesečnih^ jev bodo v popoldanskih in več« _ ufStVTIi' SRfer dvakrat tedensko^, teresenti lahko dobijo vse ir“ortajni' je in se vpišejo v tečaje na -jo štvu ustanove v Ul. Valdinv0 od 17. do 20. ure (tel. 64-459). Zaspal za volanom in zavozil s ceste jj. Pustni dnevi, kolikor so ^ toliko so tudi nevarni. Zgodi s se ne končajo za vse enako sr ^ Včeraj zjutraj ob tretji uri so postaji za prvo pomoč tržaške s ne bolnišnico sprejeli 22-IrJ1 ju Valterja Milkoviča iz Trebe } pa. 18-letnega Edvina Gregorija j2. drič št. 25. Milkovič je poved% ^ sta se peljala z avtom fiat J- -g Boršta proti Boljuncu. Zaradi ure pa je Milkoviča nenadoma P ^ spanec in sta zavozila s ceste■ ^ trčenju se je razbila prednja in ranila voznika po obrazu, bp ^ so ga na ortopedski oddelek- jj se bo moral zdraviti 10 dni- V Q gl pa se je samo potolkel in 50 obvezali ter poslali domov. Razplet v preiskavi o ropu v zlatarni de- Na parkirišču pred kleparsk® lavnico v Ul. Grimaldi 42. s .... šli včeraj policisti vespo 125- s jt( sta zbežali maškari. K^ari» tero napadli in pretepli zlatarja. J**gj, Ferlugo v Stari Istrski ulici ^ Vespa je bila ukradena if1 E i]ir 20-letnčga Luciana Nobileja * likega Repna 148, ki je tatvmMjfi-javil policiji na Kolonji v ^ 16. februarja. Vozilo nosi na . je seriji vidne znake padca. (,L na razpolago znanstvenemu ku tržaške policije. itsnssisaJ^ Za poimenovanje osnovne .s® ja- Sv. Jakobu po Josipu Rlh*,*^ P ruje jo: Adrijana in Boris Sia>-jjV» tisoč lir, Ivan Nadlišek 5-OuJ’ in Rosanda Gašperčič 10-09"' vjil1*' cel Nadlišek 5.000, Margaret* polič 3.000, Ivanka Bolčina 5.»% 10 gomila Švab 10.000, Dušan S* tisoč ter Tanja Bolčina 5.000 ^jgo V spomin na drago mam $P Daneu daruje Edi 15.000 l>r Kontovel. . w d>' V spomin na dragega oc a ruje Mario Matjašič 5.000 m Kcntovel. a P' V počastitev spomina Anm ^ ji dela daruje Elza Habbč 5.00« Sklad Albina Bubniča. _,ae P*' Namesto cvetja na grob D ® 5.0^ neu darujejo Majda in Rod pcr lir ter Vida Menucci 3.000 1“ pravilo dvorane na Kontovem- gjgo V spemin na drago mam p«-.• em za razsežnosti prevoznih za naraščanje cen, za dav--mena, za stroške osebja ter V inti »Sf tretjega poglavja zako-ri;e' - la,'> ki zadeva obvezne ta- PfeikV ervju-iu se 3e govorilo tudi o g°tovil~an^U .met°de. ki na.j bi s.® mehanizem za avtomatičnih 'Medt'an^ prevoznih cen. so Predstavniki prevoznih PAl ^oziroma odbora ANITA _ ............. ......... o izrazili svoje mnenje iroviin^eJem dekretu, za katerega popolnoma ustrezen. m ;lvne pogodbe z dne 3. avgusta Ngjjr ’ je p lijjjkSpmbnejše točke dekreta, so lekti’vn predvidevajo razširitev ko 1% toče petrolejske prevoze, teko-|e [Jftrokemične, kemične in dru-iti ijh i?ne P°d pogoji in na načine, letos b0ck> določili do 31. marca J* ukrepu je še treba dodati Čala ' da se bo 28. februarja sre-Se jv.Pv^stavniki prevoznikov ter spfeLVarj.a!a z njimi o ugajanju Vse t)Aja ^*stema obveznih tarif za Z nI^ro?je prevozov blaga, bai o^,.il?.darskega stališča je tre-»išje Cp‘“-.da so se najnižje in naj-19?9 iz sporazuma 3. avgusta ^višale za 15 odst. ti, da A Poudarja v neki svoji no-je pr. So sedaj združenja kategori-'seipj .?zn‘k°v obvezane, da se z *U, jjj' ‘!ami uprejo vsakemu poizku-krepg . razvrednotil ministrske u tapre:ln da bodo v tem smislu še irev0i eodržali mobilizacijo vseh $• s 'j10'’- V noti se polemizira tu-Nitev» ;rn disoiniZ-niliorn za čut odgovornosti čjsa 7 P lne, ki so ga dokazali za .Po^POre. strskihenuin bistvo ukrepa in mini-^Vni Tez. d°do pojasnili na vse-Voztiiit„..skuP-ščini združenj avtopre-tebrparj V ^ortani v nedeljo, 24. M Mil »lanu ugrabljen jec Marazzini Giovanni Marazzini feA: v Prabiagu, kakih 20 .a so neznanci ugrabili ‘ndustrijca Giovannija ■ nihgeja' Ugrabitvi ni prisostvo- uultaUhm ^anzirii i®- ^deč po jjf&Ve , na ditio opravljene pre-v S5® okoli 19- ure svoj Mil ^Mju, kj ima svoj sedež ■°v (jj-00®. samo nekaj stotin me-vile, kjer stanuje v Ul. Duca Genova. Do doma se je odpeljal s svojim avtomobilom «lancia -beta*, odprl vrtna vrata ter zapeljal v ograjeni vrt. V tistem trenutku so planili nanj trije ali štirje banditi, ki so ga tam pričakovali. Ma-razzinija so zgrabili ter ga prisilili, da je stopil v veliki avto, s katerim so se takoj odpeljali v smeri Le-gnano. Industrijčev avtomobil je našel nekaj ur pozneje z odprtimi vrati in prižganimi žarometi njegov sin Emesto, ki se je tedaj zadrževal doma in ki je takoj prijavil zadevo karabinjerjem. Giovanni Marazzini jc skupaj s svojim bratom lastnik podjetja «Ma-razzini Emesto», ki izdeluje kosilnice, razne druge poljedelske stroje in izvenkrmske motorje. V podjetju dela kakih 70 delavcev. Industrijec je poročen ter ima dva sinova: 32-letno Paolo, ki je poročena v Legna-nu ter 41-letnega Ernesta. Marazzini je začel svojo dejavnost že pred vojno. Tedaj je zgradil v Parabiagu topilnico, po vojni pa se je posvetil izdelovanju kmetijskih strojev. ZKS o gospodarstvu v Sloveniji LJUBLJANA — Umiritev gospodarskih tokov bo po vsem sedeč o-srednja naloga slovenskih komunistov v letošnjem letu. Tako je mogoče sklepati tudi po delovnem načrtu predsedstva in centralnega komiteja ZKS za prvo polovico leta. Na zadnji seji predsedstva je bilo sklenjeno da je treba v najkrajšem času konkretno oceniti dosežke v gospodarski in socialni politiki, razvoj gospodarskih odnosov s tujino ter politiko cen in investicij. Samo s takšno sprotno in natančno analizo bo mogoče doseči učinkovitost pri naporih za gospodarsko stabilizacijo. Na predlog Franceta Popita bo ZKS preučila tudi vprašanja odnosa Slovenije s federacijo, zlasti kar zadeva financiranja manj razvitih področij. Slovenski komunisti bodo v tem času preučili tudi kadrovska vprašanja v svojih vrstah, problem mladih in podobno. Kot je dejal Mitja Ribičič, mora Zveza komunistov okrepiti svojo kritičnost do družbenih problemov, kajti samo v tem primeru lahko pričakuje, da bodo pozitivni procesi krenili naprej. Takšen kritičen in konkreten pristop je potreben zdaj v Sloveniji zlasti zastran vprašanj energetike in varstva okolja. Komunisti se morajo poleg drugega postaviti po robu zmanjševanju kmetijskih površin na račun gradnje raznih cest in objektov. Na seji so razpravljali tudi o odločitvah glede delovanja komunistov v splošnem ljudskem, odporu in samozaščiti, (jp) KAREL KOC JANČIČ OB DESETLETNICI SMRTI Naš tržaški rojak Karel Kocjančič, ki je umrl pred desetimi leti, je v svojem domačem kraju le bolj poznan, čeprav je v mladih letih precej in uspešno deloval na kulturnem in družbenem področju ped slovenskim ljudstvom na Tržaškem. Saj je že kmalu po prvi svetovni vojni sodeloval pri raznih tržaških slovenskih časopisih. Po izselitvi v Ljubljano, pa je pisal v mnoge tamkajšnje napredne politične, literarne in znanstvene liste. In v vsem tem raznolikem udejstvovanju se je uveljavi', in zato zaslužil, zlasti pri nas, njegovih rojakih, več spoznavanja in priznanja. In k temu naj vsaj nekoliko pripomore ta skromen zapis. Karel Kocjančič se je rodil 8. a-prila 1901 v Trstu (v skednju), kjer je tudi obiskoval slovensko osnovno šolo. Realko do 6. razreda,^ seveda nemško, pa v mestu. Po končani voj-fii 1. 1918, pa ni hotel nadaljevati italijanske šole, zato se je vpisal na zasebni tečaj za slovenske srednje- šolce ter eno leto urejeval dijaško revijo «Maj*. A že ob koncu leta 1919, je zapustil Trst tei1 odšel v Ljubljano. Zaposlil Se je pri socialističnem listu »Naprej*. Sodeloval je .....itimuniiiiiiiiiniimiiiiiiimiimi.mini.. Morska pošast v Rochestru -■ - .... ........ p ■ "" ........................................................................ ............■■ - ■ ■ ................................... škotska ima pošast Loch Nessa in sedaj ima tudi Rochester svojo morsko pošast vklesano v led. Domači kiparji, ki ustvarjajo s snegom, so jo ustvarili med vikendom na Frondequoit Bay .......................................................................................n.... OB IZIDU PRVE ŠTEVILKE ZBIRKE «OBDOBJA» Pomembna obogatitev poznanja celotne sJavoaske kal tare Na tiskovni konferenci v Ljubljani poudarili potrebo po interdisciplinarnih znanstvenih metodah LJUBLJANA — Konec junija lani je bil v Ljubljani mednarodni znanstveni simpozij z naslovom «Obdob-je razsvetljenstva v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi*. Sodelovalo je 25 referentov. Predvčerajšnjim so organizatorji tega srečanja predstavili na tiskovni konferenci te referate v zborniku, da bi tako to delo dobilo večjo i-azsežnost v slovenski javnosti. Tiskov ie konference so se udeležili številni predavatelji, med gosti pa sta bila tudi predsednik SAZU dr. Janez Milčinski in podpredsednik Bratko Kreft. Dekan filozofske fakultete dr. Janko Pleterski je govoril o nekaterih osnovnih dejstvih zbornika, dr. Boris Paternu, ki je vodil, lanski simpozij,in hkrati uredil zbornik, pa je orisal temeljne motive zaradi katerih so se organizatorji odločili za simpozij o razsvetljenstvu. Glede zbornika naj omenimo, da ta prinaša petindvajset referatov z mednarodnega znanstvenega simpozija Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi (tipološka problematika ob jugoslovanskem in širšerti evropskem kontekstu), ki je bil na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubi,jani od 28. do 30. junija 1979. Simpozij je bil prirejen kot tematsko samostojen uvodni del v že utečeno poletno slo- venistično šolo za tuje slaviste (XV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, od 1. do 14. julija 1979), ki jo vsako leto organizira PZE za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Z referati je sodelovalo 28 udeležencev. Diskusija je posneta na magnetofonskih trakovih in arhivirana. Posvetovanju je sledil širši krog zainteresiranih, med njimi tudi študentje. Simpozij o razsvetljenstvu — prelomnem obdobju v razvoju slovenske kulture in znanosti — je bil zasnovan kot prvi v nizu nadaljnjih vsa koletnih simpozijev, posvečenih ob dobjem v razvoju slovenskega jezi ka. književnosti in kulture, seveda ob širšem zgodovinskem, primerjalnem in teoretskem, še posebej tipološkem kontekstu, tako da ni nacionalno . zamejen. V načrtu je torej obravnava vseh nadaljnjih obdobij vse do neposredne sodobnosti, pa tudi posegi nazaj, v starejše dobe. Glavni namen teh posvetovanj je predstavitev in presoja novih pogledov na obdobja, je znahstvena aktualizacija njihovih temeljnih vprašanj. Sistematično izdajanje zbornikov, tematiziranih na obdobja, pa bo lahko izdatno pomagalo tudi k posodabljanju študija humanističnih in družbenih ved ha naših visokih in srednjih šolah. Obravnava obdobij naj bi bila vse bolj interdisciplinirana in že pri prvem simpoziju so sodelovali strokovnjaki z več področij: iz jezikoslovja, literarne zgodovine, literarne komparativistike, zgodovine, filozofije, umetnostne zgodovine, muzikologije in zgodovine šolstva. Ciklus simpozijev je namreč sestavni del širšega medstrokovnega raziskovalnega programa Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete in pravkar predstavljeni zborni', je prvi zvezek njegove zbirke Obdobja. Slovenska imena naših krajev CEROVLJE Drevesno ime cer (Quercus cer-ris) ’e iz lat. cerrus in slovenščina si ga je sposodila zelo zgodaj. Iz pridevniške osnove cerov— s pripono —je za skupna imena s prehodnim 1, ki se je razvil zelo zgodaj, dobimo Cerovlje. It. Ceroglie delVErmada je v prvem delu prilagoditev v izreki in pisavi sl. imena. Kar so v Ljubljani iz Sežancev napravili Sežančane, se mi ne zdi odveč dodati pridevnik: cerovski; in imena prebivalcev: m. Cerovec, ž. Cerovka. Annamaria Ducaton v občinski galeriji Odkar pobliže sledimo likovnemu izživljanju tržaške slikarke Anna-marie Ducaton — in tega bo menda že 10 let in več — ugotavljamo, da je likovnica močno zvesta sebi, dosledna v svojem brskanju po svoji notranjosti ter izredpo občutljiva. (Jo vsega, kar se okoli nje dogaja. Zvesta je sama sebi v tem, da ostaja na območju izredne fantastike, v katero je vprežena njena surrealistična likovna govorica, ki ji omogoča nekakšno duhovno sprostitev, ta pa preko najrazličnejšega simbolizma obdeluje našo vsakdanjost, ki jo Du-catonova cesto dokaj kritično sprejema, ker je pač izredno tenkočutna. Odtod tudi tako ostra kritika na račun človeka in človeštva, posredno na račun naše družbe. Vrhu tega ali bolje prav zaradi tega so njene razstave po navadi programske ali vsaj v glavnem vsebinsko e-notne. Odtod naslov njene sedanje razstave, ki jo je odprla v ponedeljek, 11. t.m. v tržaški občinski galeriji in ki nosi naslov ^Metamorfoze*. V ton smislu si moremo razlagati oziroma v tem smislu moramo gledati njena »fantastična* živa bitja, ki so med seboj zelo različna, ki jih pa veže neki skupni element — daljša ali krajša hrbtenica, ki se tu in tam omeji in skrči le na trtico in kar je vse že ali še trdnega na do kaj mehkih šele razvijajočih se ali pa tudi ponovno zmehčanih fizičnih strukturah naše bitnosti. Seveda gre za simbolizem ali svojevrsten sur-realizem. H gornjemu bomo dodali nadaljnjo ugotovitev, da je namreč Duca-tonova krepko izpopolnila svojo tehniko. Gre za mešano tehniko, za o-Ije, masten pastel in tempero, ki je bolj «čista» kot doslej, pri čemer so njene močne barve še pridobile. Skratka njena sedanja razstava se nam zdi najboljša od kar smo njenih razstav doslej videli. Fre tudi pri reviji delavskih prosvetnih društev «Kres». Leta 1925 se je vrnil v Trst, moral pa je k vojakom, v Firence, kjer so ga pridržali šest mesecev. Po vrnitvi domov, je delal pri «Edinosti», «ženskem svetu*, «Našem glasu*, ter se aktivno u-dejstvoval v mladinskih in drugih naprednih ustanovah. Toda, ker ni hotel kloniti fašističnemu nasilju, je moral spet zapustiti Trst, in leta 1928 je ponovno u-bral pot proti Ljubljani. Zaposlil se je pri dnevniku «Jutro» in tam delal dokler je ta časopis izhajal. Sodeloval je tudi pri emigrantski organizaciji. Že ob začetku nove vojne se je povezal z OF, in postal član časnikarskega aktiva. Od osvoboditve dalje je bil zaposlen pri «Slovenskem poročevalcu* in prav v tem podjetju je začel še drugo svojo dejavnost — in sicer na fotografskem področju, kjer je zelo uspel in se tako izpopolnil, da ko se je leta 1948 preselil na Reko, je tam postal upravnik fotografskega laboratorija pri Generalni direkciji trgovinske mor: narice. Enako delo je opravljal pozneje pri reviji »Pomorstvo*. Vse to je uspešno delal do upokojitve L 1964. O fotografski vedi je napisal in izdal dve knjigi «Pot fotografijo^ in «Pot v novo fotografijo*. Na Reki je šest let pozneje umrl, in sicer 20. februarja 1970. Pokopali pa so ga v Ljubljani poleg njegove matere. Kot je razvidno, je tudi Karel Kocjančič okusil usodo mnogih Primorcev. ki so bili prisiljeni ubrati zdomsko pot čez mejo ter se vključiti v tamkajšnje življenje in stvarnost. Na literarnem področju se je Kocjančič pojavil že precej mlad; najprej je pesnil in je te svoje pesniške izpovedi pozneje združil v skupni ciklus «Večna plamenica*. Večina teh pesmi je izšla v «Ljubljan-skem zvonu* med leti 1923 - 28. Zbirko je izpopolnil po vojni, toda v knjigi pa je ni izdal. V prozi so nastali: roman »Zapiski Borisa Molana*, novele «Strah in groza*, «Ljudje in stvari*, drama »Skozi ognjeno konjenico*. Prozo je objavljal predvsem v listu «živ)je-nje in svet*, pa tudi kot podlistki v raznih 'dnevnikih. Napisal je tudi filmski prizor «Obraz kraljice Ne-fretete*, razne filozofske razprave, potopis «Veter med otoki* in še drugo. Ni se pa potrudil, da bi to njegovo pisanje izšlo v knjižni izdaji. Sicer ;.a je sam izjavil v svojem delu. da je pisal bolj za predal kot za javnost. «Če bo kaj dobrega, je rekel, ne bo propadlo; če pa vse skupaj nič ne velja, naj gre v pozabo*... Pišejo, da je svoje stvaritve delal temeljito; misel ali snov je dolgo nosil v sebi preden jo je zapisal na papir ter se je po 10 in več letih še vračal k rokopisu. Toda čeprav se je dobro izražal v vseh navedenih književnih oblikah, mu je bilo pesništvo vedno najbolj pri srcu. In ; zlasti izpovedi o morju, o sinjem Jadranu, ob katerem je preživljal mladost in pa zadnji del svojega življenja, so mu bile predmet, ki se ga je vedno rad posluževal. In v tem se kaže pristnega Primorca, ki bi verjetno zelo ugajal svojim primorskim rojakom, če bi ga poznali. A na žalost, njegovo pisanje skoro ni dostopno širšemu krogu bralcev, ker je razpršeno po raznih revijah in časopisih. Želeti bi bilo, da bi se našei nekdo, ki bi «raztresene ude zbral*, ter jih s pomočjo kake za ložbe posredoval javnosti. Karel Kocjančič je bil zelo razgle dan na mnogih področjih; poleg knji ževnika in fotografskega strokov njaka, je bil tudi filozof, botanik, astronom in še drugo. Govoril je se dem jezikov, med temi tudi espe ranto. Res plemenit in zaslužen mož, vre den, da ga spoznamo in ohranimo v hvaležnem spominu. LADO PREMRU ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja: Zgodovina italijanskega risanega filma 13.00 Dan za dnem 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 15.30 Milan: Lahka atletika 16.30 Lake Placid: Zimske olimpijske igre Veleslalom za ženske 18.00 Šolska vzgoja: Napotki za energetsko varčevanje 18.30 «D’Artagnan», 3. del Železna maska 19.00 DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Doctor Who — TV film Maščevanje Cibernianov, 4. in zadnji del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Variete 21.45 Posebna oddaja Dnevnika 1 22.30 Sindikalna tribuna Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Kako, koliko: Potrošniška oddaja 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Človekovi prijatelji Program za mladino 17.00 «Simpatiche canaglie* — komični film 17.25 Risanka 17.30 Nadaljevanje prihodnjič 18'00 Šolska vzgoja: Znanost in človeški napredek 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 — športne vesti 18.50 Dober veqer s ... Carlom Dapportom Vmes komični TV film iz serije: «Robinovo gnezdo* Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Ulice v San Franciscu — TV film Trideset let službe 21.35 Aktualni dogodki in ideje 22.30 16 in 35 Petnajstdnevnik o kinu Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal Nocoj govorimo o..* 18.30 Šolska vzgoja: Zdravje 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Dežele 20.00 Malo gledališče 20.05 Siena: Glasbeni magazin 21.00 DNEVNIK 3 — Tedenska oddaja 21.30 DNEVNIK 3 22.00 Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.30, 10.00, 14.35 TV v šoli 15.50 Poročila 15.15 Življenje na zemlji, dokumentarni film 16.55 Lake Placid: Veleslalom za ženske 18.00 Risanka 18.05 Svetilnik, mladinska oddaja 18.35 Obzornik 18.45 Hamburg — mesto kontrastov, reportaža 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Tretja razsežnost 21.30 Odprto za ustvarjalnost 22.00 V znamenju 22.20 Štafeta 4x5 km: ženske posnetek iz Lake Placida 22.50 Hitrostno drsanje na 1500 m, posnetek iz Lake Placida Koper 16.55 Lake Placid: Zimske olimpijske igre Veleslalom za ženske 18.00 štafeta 4x5 km: ženske 19.00 Hitrostno drsanje na 1500 m: moški 19:50 Stičišče '20.00 2 minuti 20.05 Risanke <20.45 Predlog, film Režija: Claude Binyon Nastopajo: Robert Montgo-mery, Susan Hayward, John Payne 22.15 Kinenotes, dok. oddaja 22.45 Glasba brez meja London 1979 Zagreb 16.20 TV v šoli 17.45 Tehtnica za natančno teh- . . tanje 18.15 Izobraževalna oddaja 18:45 Humoristični klub 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Zunanjepolitična oddaja 20.50 Močnejši spol kontaktna oddaja 22.15 Klavirski koncert ŠVICA 14.55 Lake Placid: Zimske olimpijske igre 18.50 TV DNEVNIK 19.35 Arheologija iz letala 20.45 «Uomo bianco tu vivrai* film TRST A 7.00, 8.00, 13.00. 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji aimanah; 9.00 Iz arhiva: 9.50 Nekaj minut z Artie Shavv; 10.10 Radijski koncert; 11.30 *'13J0 Glasba po zel j ah rAlO'"CI- NA DRAŽBI ((ZAROČENCA NA ZELENI PODLOGI« TOKIO — Slika znamenitega francoskega slikarja Marca Shagala (sicer ruskega porekla) «Zaročenca na zeleni podlagi* je bila prodana na dražbi v Tokiu za 78 milijonov je nov. to je 325 tisoč ameriških do larjev. Sliko je kupil japonski trgovec z umetninami Seidžiro Macuo-ka. Predstavnik Združenja, ki ie priredilo dražbo, je dejal, da je sli ka znamenitega francoskega slikar ja ena od 405 umetniških del. ki so bila prodana na drugi dan draž be. Prvo dražbo so priredili na mednarodni ravni ter se ,je je udeležilo veliko število poslovnih ljudi in an-tik varov. RADIO TRST A DANES, ČETRTEK, OB 18.00 Kulturni prostor: Četrtkova srečanja Gostja četrtkovih srečanj bo to krat Ana Ribičič, sestra učitelja in mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča, po katerem bo letos poimenovana osnovna šela pri Sv. Jakobu. troško okence; 14 30 Na goriškem valu; 15.00 Mladi pisci; 15.15 Najnovejša izdaja plošč; 16.00 Glasbeni trenutek doma in drugje; 16.40 Diskomanija; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni prostor. KOPER {Italijanski program) 7.30, 8.30. 10.30, 12210, 13.30, 16.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 K asična glasba; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 11.00 Kirn svet mladih; 11.35 Po pevke; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 16.00 Slovenski pisatelji; 16.55 Knjižna polica; 17.32 Pop glasba; 18.15 Poje Fred Bongusto; 19.00 Bariton Giuseppe Tadei. KOPER {Slovenski program) 6.30,, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Popevke; 13.40 Mladi izvajalci — nastopa Julijan Fortunat; 14.00 Mali koncert; 14.37 Glasbeni notes; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Mladinska oddaja: 16.10 V ritmu mladih; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasbeno prebujanje; 7.45 Poštna kočija; 8.40 Včeraj v parlamen tu; 9.00 Glasbeno govorni pro gram; 11.00 Ornella Vanoni poje pesmi Gina Paoli ja; 11.08 Radijska nadaljevanka; 11.30 Program s skupino La smorfia; 12.03 - 13.15 Vi in jaz; 14.03 Donatella za vas: 14.30 Sulle ali delTippogrifo; 15.03 Rally; 15.30 Popoldanska sreča nja; 16.40 M'adi in klasična glasba; 17.00 Patchvrork; 18.45 Ram-mušic; 19.20 Včerajšnje popevke; 20.01 Soul mušic. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Mladina poje; 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Iz naši!, krajev; 13.20 Obvestila in zabavna glas ba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 «Radio danes, radio jutri*; ' 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.35 Komorna dela Antona in Aleksandra Lajovca; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Atija Sossa; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer' 21.45 Lepe melodije; 22.30 Plesna glasba; 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 23.30 Popevke jugoslovanskih avtorjev. 1 jv 1 i fr I I I I namor PADEC Bob Woodward Carl Bernstein 109. Prevedel Dušan Dulinar »*6 tSt; Clai: p4rje bilijon dolarjev, s katerimi bi izplačali S v. i: $. vi I m r se je bil zmotil: med tem sestankom je nam-beseda o dveh denarnih zadevah — o tem, kako katerimi bi izplačali vse ro- kpt 0 Huntovi neposredni zahtevi po 120.000 dolarjih, 1U so mu jih 75.000 izplačali še tisti dan. Dean 'tolar; ° trdil, da je bilo vprašanje, kako zbrati milijon t'o6v' lešeno. iz a Clair je še vedno zmeden ponovil Deanov ci-2®lenega svežnja. Vnovič je vprašal: “Ali je to res?-> pri svojem pravkaršnjem odgovoru, gospod Dean je spoznal, da je ob tem nastala prednost s'a '° ie hotel čimbolj izkoristiti. Dejal je, da se do Odi ^anka s predsednikom ni hotel vtikati v nikakrš- s ki bi vodilo k izplačevanju novega denarja ^ Predsedniku sem stopil z namenom, da bi odvrnil Izplačilo Huntu,« je pojasnjeval. «Od njega pa sem šel z drugačno nalogo ... Predsednik je sodil, da je to potrebno.« Zasliševanje se je nadaljevalo. Dean je še dalje kazal, kako sijajno pozna in razume vse, kar je bilo ugotovljeno. V zvezi z datumi in imeni je nekajkrat popravil St. Claira. V nekem trenutku je St. Clair vprašal Deana po zadevi, ki naj bi jo bil pri predsedniku načel John Mixchell. «No,» ga je popravil Dean, «jaz sem pričal, da je zadevo načel gospod Ehrlichman—» «Bilo je dosti laže, če bi odgovarjali po možnosti samo z da ali ne,» je revsnil St. Clair. »Saj veste, čas hiti.« “Razumem,« je rekel Dean. «Hvala,» se je mrzlo odzval St. Clair, kakor da je naposled le osvojil točko. «Toda,» se je oglasil Dean, «rad bi samo povedal odboru vse, kar vem.« «To razumem,« je rekel St. Clair. «Zdaj pa odgovarjajte na vprašanja.« Nekaj članov odbora je ugovarjalo St. Clairovemu ravnanju; pričo si hoče ukloniti z grožnjami. St. Clair se je začel braniti. »Pokazal bi rad samo to, gospod predsednik, da so bili odgovori zelo obširni in v veliki meri niso ustrezali vprašanjem. Toda pri tem ne bom vztrajal. Zdaj bom nadaljeval.« St. Clairu se je zdelo smešno, da bi smeli pomembno pričo, kakršna je Dean, navzkrižno zasliševati samo pol dneva. Zdaj dobiva od Deana govore, ne pa odgovore. Dean je prebrisan capinček, si je govoril St. Clair, toda prenesimo raje njegove govorniške nastope, ker se bo naposled le spotaknil in zgrmel na tla. Predsednik je prosil St. Claira, naj ponovi vprašanje. •Opravičiti se moram,« je rekel. «Ali bi ga lahko prebrali? Ne spominjam se natanko, kaj sem vprašal.« Dean je bil pripravljen. “Nemara vam lahko prihranim čas,« je dejal. “Spominjam se vprašanja, pa tudi odgovora, ki sem ga nameraval povedati.« «Vam to ustreza, gospod St. Clair?« je vprašal predsednik. »Da,» je nebogljeno odgovoril St. Clair. Dean je ponovil vprašanje in odgovoril nanj. St. Clair je skušal poiskati in pobrati rdečo nit. Ali je Ehrlichman enaindvajsetega popoldne poročal predsedniku o tem pogovoru? «Ta pogovor je tekel dvaindvajsetega dopoldne,« ga je vnovič popravil Dean, «tako da o njem enaidvajsetega popoldne ni mogel poročati.« Vprašanje ni bilo kdove kako pomembno, toda St. Clair je spoznal, da je prelisičen. Reči ni mogel drugega kot tole; “Oprostite. Zareklo se mi je.» Predsednikov odvetnik si po tem ni več opomogel. Ob 10.35 je nehal zasliševati Deana. Zdaj so prišli na vrsto člani odbora. Zapovrstjo so vsak po pet minut zasliševali Deana, St. Clair pa je medtem mlahavo sedel v svojem stolu, nagibal glavo nazaj in strmel v strop. Nekajkrat je zaprl oči. 'Priložnost, da pove svoj govor Joeja VVelcha in zdrobi Johna Deana, mu je za vselej ušla iz rok. DEVETNAJSTO POGLAVJE David Eisenhower je imel rad igre. Med prvim manda tom sta s predsednikom pogosto igrala različico biljarda, ki sta ji rekla namizni golf. Pred sleherno od šestih lukenj na bilijardni mizi sta si postavila po -eno kroglo, sedmo kroglo pa sta ob začetku igre položila na izhodišče. Namen je bil s kar najmanj streli spraviti v luknje vseh sedem krogel. Predsedniku se je to nekoč posrečilo s samo tremi streli. Toda leta 1971 je nehal igrati. Med drugim Nixonovim predsedniškim mandatom se je David ukvarjal z igrami čedalje pogosteje. Pogosto je na teniškem igrišču Bele hiše nabijal s kakim uslužbencem perjanico. Včasih je igral igro z nazivom Home Run Derbv, kjer je bilo treba žogo. spraviti čez ograjo ali mrežo. Tu in tam se mu je posrečilo pregovoriti Julie, da je šla igrat z. njim. Pogosto sta igrala tudi bridge. Povšeči je bila Davidu tudi namizna igra Diplomacy, “diplomacija«, kjer ja vedno zmagoval. Toda med vsemi najljubša mu je bila igra “Združenja ameriških baseballskih profesionalcev«, računalniško zasnovano tekmovanje, pri katerem so udeleženci prevzemali vlogo vodij ppsameznih moštev. Na zapleteno sestavljenih zbirkah kartic so bili zapisani evidenčni podatki o metih, zadetkih in odbojih pri vseh igralcih Ameriške in Nacionalne lige od srede petdesetih let dalje. David, ki je dobro poznal slabosti in prednosti pravnih, resničnih basebalskih moštev, je v igri sdstavljal takšne kombinacije, da je v določeni »sezoni« zmagal za deset do petnajst bolje, kakor pa je zmagalo dejansko moštvo. Z igro se je velikokrat ukvarjal sam ali pa skupaj s tovarišem s pravne fakultete Brooksom Harringtonom, zelo visokim igralcem ameriškega nogometa, ki se je politično nagibal k liberalcem. Pozno spomladi in zgodaj poleti 1974 je David igral ta računalniški baseball po tri ali štiri ure dnevno. jr,-‘V - §*%***& Gledališča AVDITORIJ V Avditoriju v Ul. Torbandena bo danes 21 t.m., jutranja predstava, namenjena šolam, baleta gledališča Verdi, ki ga vodi koreograf Al-fredo Kollner. Solista sta Susanna Proja in Tuccio Rigano. Na sporedu so trije baleti, ki trajajo skupno približno eno uro in sicer Otello, Feux d’artifice in Carmen. Za informacije in brezplačna vabila se lahko šole o-brnejo na tiskovni urad gledališča Verdi. * # # Od ponedeljka, 25. t.m., «Andria» Publija Terencija v priredbi N. Machiavellija. Nastopa Rimsko ljudsko gledališče. VERDI Prihodnji torek ob 20. uri bo na sporedu premiera (abonma red A za parter, red E za balkon in galerijo) opere poljskega skladatelja Krzystztofa Pendereckega «Pasijon po sv. Luki». Poleg orkestra Verdijevega gledališča sodelujejo zbor krakovske radiotelevizije, tržaški o-troški zbor, sopranistka Slavka Tastova, baritonist William Stone in basist Boris Carmeli ter Claudio Giombi kot recitator. Opero bo v ponedeljek ob 18.30 v prostorih Umetnostnega krožka predstavil turinski kritik Enzo Restagno. ROSSETT1 22., 23. in 24. februarja prvič v Italiji musical «Rock on stage». Nastopajo Dee D. Jackson, Leroy Gomez, Leano Morelli, Walter Foini, Enzo Malepasso. Redd.v Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 «Prendi i soldi e scanpa*. Režija Woody Allen. Igra Woody Allen. Nazionale 15.30 «Satisfaction love*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston 16.30—21.30 «H flauto magi co di Mozart*. Ingmar Bergman Eden 16.30 «L’insegnante va al ma re con tutta la classe*. A. Rizzo li, L. Banfi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 16.30 «11 commissario Ver-razzano*. Lučk Merenda. Grattacielo 16.00 «Arrivano i gatti*. Barvni film. Fenice 16.00 «Inferno». D. Argento. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 15 30 «Uragano sulle Ber-mude*. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «Giochi bagnati*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Io sto con gli ippo-potami*. T. Hill, B. Spencer. Moderno 16.30 «11 malato immagina-rio*. A. Sordi. Aurora 16.30 «Gli aristogatti*. Risani film. Capitoi 16.30 «H mistero della si-gnora scomparsa*. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Scene di una amicizia tra donne». Lucia Bose. Prepovedan mladini pod i4. letom. Aldebaran 16.00 «Gli uomini non pnssono essere violentativ Razna obvestila Pokrajinski kongres Slovenske skupnosti. Javljamo, da bo pokrajinski kongres Slovenske skupnosti za Tržaško dne 1. in 2. marca na sedežu v Ul. Machiavelli 22, za razpravo o poročilih ter volitve novih vodstvenih organov. Začetek ob 17. uri. Vabljeni vsi člani. Predsedstvo. Srednja šola F. Erjavec vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 23. t.m., ob 19. uri v dvorani Marijinega doma v Rojanu Ul. Corda-roli 29. Na sporedu so recitacije, nastop pevskega zbora in glasbene skupine ter Linhartova komedija v dveh dejanjih Županova Micka. Šesti openski bienale umetnikov amaterjev - SPD Tabor se pripravlja na 6. razstavo umetnikov amaterjev, Ki bo letošnjega junija. Razstava ima namen približati občinstvu številne nadarjene domačine in okoličane, ki se amatersko ukvarjajo s slikarstvom in kiparstvom. Zainteresirani se morajo prijaviti odboru do 31. maja 1980. Društvo bo določilo komisijo, ki bo ocenila dela in jih noločila za razstavo. Ne bodo sprejeta nepristna, izumetničena ali neizvirna dela in dela, ki so bila že razstavljena. Odbor SPD Tabor. Smučarski klub Devin prireja 24. februarja ob priliki smučarskega tekmovanja zp peti pokal Lepi vrh avtobusi,! izlet. Interesenti naj se čimprej zglasijo pri Leonidi Gruden, telefon 206506, ali pa pri Lucijanu Sosiču, telefon 208551. PD Vesna sklicuje v nedeljo, 24.2., v kriškem Ljudskem domu ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva, 2, Poročila, 3. Pozdravi, 4. Razprava, 5. Razrešnica, 6. Volitve 7. Razno. Člani SPD v Trstu prirejajo v nedeljo, 24. t.m., sedmi zimski sprehod po Krasu in sicer na Kostenj. Zbirališče ob 9. uri na Oberdanko-vem trgu. Odhod ob 9.10 z avtobusom št. 42 na Prosek. Vabljeni vsi ljubitelji Krasa. g SPDT sporoča, da je v nedeljo, 24. t.m., odhod avtobusa v Ovčjo vas na tekmovanje za pokal «Lepi vrh* točno ob 6. uri izpred sodnij-ske palače (Foro Ulpiano). •UIIIIIIIIIIHIIIIItllllllllllllllllMIIIIIIIUIIIHItlUIIUIIIIinHIIIIUIIIIIIMIIIIIIIIIItUIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIUtlllltltllll Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 20. FEBRUARJA 1980 PoVrtnina Min 1100 Česen Radič zelen prve sorte 1080 Cikorija witloof čebula rumena Artičoke apulija Solata endivija trocadero 960 Melancane 1265 Krompir bea 250 Paprika zelena Paradižniki za solato Peteršilj Zelena Špinača italij. Kisla repa 1540 350 180 1380 805 400 200 600 300 Maks. Prevl. Sadje Min. Maks. Prevl. 2000 1800 Ananas 880 1100 1045 1440 1200 Banane 990 1045 1045 1650 1540 Ciquita 1100 1100 1100 460 420 Jabolka jonathan I. 345 403 345 .- 30 200 Hruške abate 1200 1080 fetel I. 805 920 863 1380 360 1380 1 320 Grozdje ohanez 1150 1150 1150 1495 1380 Pomaranče 1150 978 taroki I. 633 748 690 1000 700 600 450 Limone I. 460 633 518 700 750 Mandarine I. 805 1035 920 400 350 Grenivke 495 c28 495 STROKOVNJAKI SO NAČRT PREDLOUU ZUPANU Bo zares tako nujno potrebno zgraditi orjaško tovorno postajališče pri Štandrežu? Večina denarja je že na razpolago • Komu bo v. tem trenutku služila tako velika infrastruktura? ■ la nove ceste na jugoslovanskem področju sedaj ni denarja ■ Kakšna bo cena za razlaščena zemljišča? SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠKE V TRSTU ivuiturni dom EDWARD ALBEE KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? igra v treh dejanjih Jutri, 22. t.m., ob 19. uri ABONMA RED I V soboto, 23. t.m. ob 19. uri IZVEN ABONMAJA' V nedeljo, 24. t.m., ob 16. uri IZVEN ABONMAJA GLASBENA MATICA T rs t Sezona 1979 - 80 6. abonmajski koncert V ponedeljek, 25. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu PIHALNI KVINTET Radiotelevizije Ljubljana Spored: Farkaš - Plesi; Mozart - Kvintet v- c-moiu; De-.1 spič, - Vinjete, Hindenmith -Kvintet. Prodaja vstopnic v pisarni GM. od 9. do 11. ure ter uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. PD LONJER - KATlNARA ŠD ADRIA Ob dnevu slovenske kultuite ■ SREBRNE ^ LJUDSKE PESMI Pevsko izročilo iz slovenskega prostora nam bo predstavila ženska pevska skupina Sta ledi. Njihov izbor bo uvedel in povezoval pesnik MARKO KRAVOS V soboto, 23. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju. VABLJENI! PD UNION . PODLONJER vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO z izrednim programom v soboto, 23. februarja, ob 20.15 v Podlonjerskem ljudskem domu, Ul. Masaccio 24. Izleti Včeraj - danes Danes ČETRTEK, 21. februarja IRENA Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 17.39 - Dolžina dneva 10.40 — Luna vzide ob 10.01 in zatone ob 0.00. Jutri, PETEK, 22. februarja MARJETA Vreme včeraj: najvišja temperatura 8 stopinj, najnižja 3,5, ob 18. u-ri 6,4 stopinje, zračni tlak 1027,7 mb narašča, veter 19 km na uro vzhod-severovzhodnik, vlaga 40-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Stefania Calogiu-ri, Tanja Bunz, Gabriele Ljuba, Enrico Michelone, Gabriele Pettener, Andrea D’Arienzo, Jenny Favretto, Matteo Bossi. UMRLI SO: 84 letna Angela Co-misso vd. Ratissa, 68-letni Mario Grilli, 72-letna Giorgina Trampuš vd. Pizzin, 88-letna Elena Poletti vd. Blocca, 51-letna Milena Zobec vd. Scroccaro, 70-letni Vittorio Fonda, 80-letna Firmina Anna Florida vd. Sartori, 96-letna Giuseppina Stefani por. Cannella, 84-letna Anna Re- pouch vd. Nalesini, 79-letni Vittorio Pitteri, 77-letna Anna Vuchich vd. Corigliano, 79-letna Stefania Zwar vd. Shiviz, 67-letni Cesare Blasco, 42-letni Alfredo Leo, 65-letna Mar-gherita Zacchi por. Orlini, 84-letni Alfredo Benedetti, 74-letna Giovan-na Barbali. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (nd 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1, Ul. Soncini 179, Ul. Re-voltella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001, Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje; tel. 271-124. Razstave V občinski umetnostni galeriji razstavlja do 26. februarja svoja dela Sergio Micalesco. V galeriji «Alla Corsia Stadion* razstavlja do 28. februarja svoja dela Zebo. V avli šole Caprin bodo danes, 21. t.m., ob 11. uri odprli razstavo del Ica Parisija. Prisoten bo tudi umetnik. Razstava bo odprta do 9. marca ob delavnikih od 9. do 13. ure. V centru Barbacan je odprta fotografska razstava Claudia Sacca-rija s podobami iz Trsta in okolice. V občinski galeriji razstavlja do 26. t.m. Sergio Micalesco, Koncerti Na nedeljskem koncertu v Avditoriju ob 11. uri bo komorni ansambel Verdijevega gledališča pod vodstvom Severina Zannerinija izvajal skladbe Rossinija, Pipola in Haydna. (^Čestitke Danes praznuje rojstni dan MAKSI SPETIČ. Še na mnoga srečna •leta mu kličejo vsi nečaki, sestra in- brat. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 IŠČEMO OSEBO, katero zanima sodelovanje pri plasiranju strojev v Jugoslaviji. Nepbhodno potrebno znanje srbohrvaščine in po možnosti tehnjšaevilkušnje. Curricu-lum in reference poslati.na' predal 7/B - SPI Udine. > ELEKTRIčNE*#iSI»tecije na domu ter popravila z varjenjem nudi Setvis v . Gorici. Telefonirati na štev. 30-441. • ALFA SUD N in TI na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. AUTOBIANCHI A 112 E na prodaj -Zastopnik TALBOT SIMCA . Duplica, Drevored Ippodromo 2. CHRYSLER HORIZON GL 1100 sa-mo 7.000 km na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. CHRYSLER 1307 GLS - S - 1308 GT na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. CITROEN GX 1200 nov na prodaj • Zastopnik TALBOT SIMCA Duplica, Drevored Ippodromo 2. FIAT 500 L na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. FIAT 128 COUPE’ na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. FIAT 132 GLS I6C0 na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. LANCIA BETA COUPE’ 1600 v od ličnem stanju na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. RENAULT 5 TL nov na prodaj Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. RENAULT 16 v odličnem stanju na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. SIMCA 1000 - 1100 - 1301 na prodaj - Zastopnik TALBOT SIMCA - Duplica, Drevored Ippodromo 2. ZGUBILA se je psica Luna — pasme doberman v soboto, 16. t.m., v prvih popoldanskih urah v okolici Opčin, Vejne, Napoleonske ste. Psica je krotka. Najditelj bogato nagrajen. Telefonirati na tel. št. 752097 ali 741846. GROSISTIČNO podjetje jestvin i-šče trgovske potnike za takojšnjo zaposlitev Podrobnejše informacije na telefonski številki 2087 Gorica. ROBERT PIPAN Mavhinje 22/D nadaljuje z osmico do 16. marca. OSMICO v Lonjerju 291/1 je odprl Toni Gombač. Toči belo in črno domače vino. Poskrbljeno tudi za prigrizek. TRŽAŠKO kolonialno podjetje sprejme v takojšnjo in stalno službo mladega, poročenega, delovnega in poštenega skladiščnika. Telefonirati na tel. št. 62531. MLADA slovenska družina išče stanovanje v goriškem predmestju. Pisati na upravo PD v Gorici pod šifro »stanovanje*. PRODAM fiat 850 pulmino v dobrem stanju. Telefonirati v večernih u-ra h na štev 225320. TRGOVINA posode in železnine Li-vijana Zorn Fioretta Pertot Prosek št. 5 obvešča svoje cenjene odjemalce, da nudi v mesecu februarju 10% popust na vse blago. LUPING v Praprotu je odprl osmico, toči belo in črno vino. PRODAM avtomobil foru capri 1300 letnik 1971 po ugodni ceni. Telefonirati od 14. do 15 30 in od 19. ure naprej na tel. št. 829014. Še pred iztekom mandatne dobe, čez mesec ali dva, se bo občinski svet spoprijel najbrž z vprašanjem gradbenega načrta avtopprta pri Štandrežu Kot je znano, so v goriškem občinskem svetu z večino glasov V' v začetku 1. 1977 sprejeli tako ime novani produktivno - gradbeni načrt, ki predvideva realizacijo tovornega postajališča na Jeremitišču. Kasneje je občinska uprava milanski družbi Tekne dala nalog, naj izdela podrobni gradbeni načrt, v torek popoldne so strokovnjaki te družbe o-risali županu in odbornikom ta načrt. Predvidena so v glavnem skladišča in delavnice ter obsežna parkirišča. Vrednost razlastitvenega postopka in gradbenih del naj bi znašala, upoštevajoč današnje gradbene cene, 22 -milijard lir. Del tega denarja je že rta razpolago, saj je rimska vlada več kot polovico denarja že nakazala, za drugo pa bo najbrž poskrbela dežela, prav tako kot je že poskrbela za podobne naprave pri Fernetičih in Trbižu. Na goriški občini so zadovoljni, ker je bil načrt izdelan, in želijo čimprej pričeti z raznimi postopki. Najbrž so že pozabili na obljubo, da bodo avtoport gradili postopoma, u-poštevajoč potrebe. Sedaj si najbrž želijo zgraditi vse istočasno. Na drugi strani, med štandreškimr kmeti, pa seveda vre. Posebno med tistimi, ki bodo morali zapustiti svoje stanovanjske hiše na Jeremitišču. Ni še znano, ali bo nedavna razsodba rimskega ustavnega sodišča, v kateri je govor o tržnih cenah za razlaščena zemljišča, upoštevala tudi to področje. Če bi bilo tako, bi štandreški kmetje dobili za razlaščena zemljišča veliko več denarja kot je predvideno v doslej veljavnih zakonih. Na občini pravijo, da imajo že vrsto interesentov za naprave na av-toportu. Bo že tako, vendarle se nam zdi, da bi bilo najbolje, če bi dela izvajali postopoma, upoštevajoč dejanske potrebe. Naj navedemo samo en primer, ki daje prav našemu tolmačenju. Pred časom se je veliko govorilo, da hočejo Madžari zgraditi v goriškem avtoportu skladišča za izvoz svojega blaga v države Skupnega evropskega tržišča in tudi veliko delavnico za po-_ pravljanje svojih tovornjakov. Se-| daj pa smo izvedeli, da se Madžari za to~ ogrevajo, vendarle hočejo za začetek ustanoviti le majhno drli-' ??skrbela za majhna skladišča. Hočejo videti ali se jim stvar sploh izplača. Z druge strani pa lahko povemo, da bo morda avtoport potreben, vendarle ne tako hitro. Prav včeraj smo objavili vest iz Nove Gorice, iz katere izhaja, da na jugoslovanski strani ne nameravajo graditi tako hitro prepotrebnih novih cest, ker imajo določene finančne težave. Koliko novega tovornega prometa se bo torej stekalo na našo novo obmejno postajo? In za njo na tovorno postajališče? „ ki si ga postavlja večina delavcev podjetij SIMO, Acciaierie Alto A-driatico in Salpa. Bilo je že nešteto sestankov na različnih ravneh, nejasnost nad nadaljnjo usodo obratov pa se nadaljuje. Danes bo v Ceseni sestanek med komisarjem Dorijem in sindakalnim koordinacijskim odborom, v ponedeljek, 25. t.m., pa bo podoben sestanek tudi na deželnem odborništvu za trgovino in industrijo v Trstu. Napovedujejo, da bo to srečanje odločilnega pomena za obnovitev proizvodnje. Obvestilo starim in novim naročnikom veznost že poravnala ter bo tako prišla v poštev za veliko nagradno žrebanje. So pa tudi laki, ki so na obveznost zaradi različnih vzrokov pozabili. Ni prepozno kajti do konca meseca je še dobei teden in v tem času lahko svojo obveznost poravnajo in to na različne načine: tako. da se zglasijo v upravi, plačajo raznašalcu ali pa s poštno položnico. To seveda v kolikor hi se radi udeležili nagradnega žrebanja. Plačilo celoletne naročnine pa po meni, poleg možnosti, da se vam nasmehne sreča in postanete do bitnik ene od številnih nagrad, tudi precejšen prihranek. Zlasti velja to za tiste, ki časopis vsak dan sproti kupujejo v prodajalni. Menimo nadalje, da ne bo odveč še vabilo tistim, ki časopis kupujejo samo občasno, ali pa so naročeni samo na nedeljsko izdajo, da postanejo naši redni naročniki. LETNA SKUPŠČINA BO 23. FEBRUARJA Slovensko planinsko društvo v pripravah na občni zbor Letos bo poteklo 35 let od obnovitve dejavnosti, fd hodnje leto pa bodo proslavili 70-letnico ustanovi voljni, pravijo pri Planinskem^ stvu, kjer si vztrajno Prlz -J. razširiti in popestriti dejavnost pt{JB vsem med mladino, čeprav od ne zanemarjajo niti dela s sta mi člani. Če bo občni zbor de , ga značaja — brez volitev in ^ točk, ki navadno odnesejo cej dragocenega časa — P®e., ^ toliko več priložnosti za odto menek. Slovensko planinsko društvo v Gorici je na pragu dveh pomembnih jubilejev. Letos poteka petintrideset let od obnovitve delovanja (decembra 1945), prihodnje leto pa bo minilo sedemdeset let od ustanovitve društva. Letošnji jubilej nameravajo planinci dostojno proslaviti ob 9. srečanju zamejskih planinskih društev, ki ga načrtujejo v Števerja-nu v prvi polovici junija, za 70-letnico pa nameravajo pripraviti slavnostno akademijo in morda še kaj zraven. Sicer pa je glavna skrb upravnega odbora v teh dneh usmerjena v pripravo rednega občnega zbora, ki bo čez teden dni, 28. februarja, ob 20. uri v dvorani na Verdijevem korzu. Letošnja skupščina, 33. po vrsti, bo bolj delovnega, a zato nič manj pomembnega značaja, saj bo govor o nekaterih organizacijskih vprašanjih, bo pa tudi priložnost za obravnavo različnih težav, ki tako ali drugače vplivajo na delovanje društva. 35 let neprekinjenega delovanja je že samo na sebi lep uspeh s katerim se lahko pohvalijo pri nas v' zamejstvu bolj redka društva. Vendar ne morejo biti s tem zado- Konec meseca poteče rok za poravnavo celoletne naročnine za naš dnevnik. Večina bralcev je to ob- V OKVIRU MODERNIZACIJE SPLOŠNE BOLNIŠNICE Pri ortopediji deluje sodobno urejen oddelek zu rehabilitacijo Opremljen je s sodobnimi napravami za masažo, Vodi ga prof. Pereson - Zaenkrat je odprt v Kdaj konec krize v bivših Maraldijevih podjetjih ? Koliko mesecev še bo treba čakati na ugoden zaključek krize v podjetjih Maraldi? To je vprašanje, V splošni bolnišnici v Gorici so odprli nov oddelek za rehabilitacijo. Namestili so ga v novi zgradbi, kjer so zdravstveno vodstvo in socialni centri. Ta oddelek je poprej deloval v okviru ortopedskega ter ga bo tudi poslej «odil prof. Alvise Pereson. Poprejšnji lokali rehabilitacijskega središča so bili tesni in slabo opremjeni. novi pa so zares funkcionalni ter opremljeni z najmodernejšimi aparatura mi. kar postavlja ta oddelek med najboljše na našem širšem ob moč ju. V veliki dvorani so uredili 14 prostorov, kjer so sprejemnica, telovadnica za rehabilitacijo, dvorana. za-.',hidroterapijo ter- kadi .?# pajiazličn^jše Vodne kopeli. Nadalje,so, v.tem oddelu tri ambulante in čakahuea'za-občinstvo. V prvem prostoru, kjer je fizioterapija, so prostori za masažo, za toplotne kopeli in obsevanje z najrazličnejšimi aparati (radar, mar coniterapiia). Namestili so posebne postelje za bolnike s poškodovano hrbtenico, okončinami itd. V telovadnici so bolnikom na voljo različna orodja: bradlja, stopni ce. kolesa, postelje za ortopedsko telovadbo in postelje za posebne vaje za zdravljenje revmatičnih o bolenj. V hidroterapevtskem oddelku so trije prostori s kadmr, kjer z vod nim curkom masirajo posamezne okončine ali pa tudi celo telo. Pri tem se lahko poslužujejo tudi ozona. Zaenkrat je rehabilitacijski oddelek odprt vsak dan razen ob nedeljah od 7. do 13!30 uprava bolnišnice pa se že pripravlja, da b.; oddelek odprt tudi v popoldanskih urah. MlllllllflllltlMIHIHIimiltlllllllllllHIIIimillmvilMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIItimilllllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIItltlll PRIDOBITEV ZA &RMIN, DELAVSKA MENZA V INDUSTRIJSKI CONI Delavci si ne nosijo več hrane v kanglici Več odgovorov daje sobotno odprtje delavske menze v industrijski | coni v Krminu. Najprej in predvsem | ta, da so daleč časi, ko so si de | lavci nosili kosilo na 'delo v kan glici ali pa so hodili na kosilo domov v tisti eni sami prosti uri, ko so večji del časa porabili za prevoz, za samo kosilo pa tako malo, da jim sploh ni. teknilo. Daleč so časi, ko so obedovali v mrzlih in neprijaznih prostorih. Z vsemi se sicer ni tako godilo. V ladjedelnici v Tržiču in v predilm ci v Podgori imajo že dolgo urejene menze. Tudi v goriški industrijski coni, cd koder nosijo tople o-bioke hrane po gradbiščih. Toda v Krminu takšne strukture niso še i-meli. Manjkala jim je. Morda je bila ta pomanjkljivost ena izmed redkih črnih pik v tem industrij,: skenri kompleksu, kjer ni več prostora za nove obrate in kjer z izjemo enega samega obrata krize sploh ne poznajo. Tako je medto-vnrniška menza postala dopolnilni objekt ustvarjalnih naporov v kr-minski industrijski coni, ki zaradi svoje lokacije in značaja podjetij napreduje, kot napreduje uradno sicer nepriznana industrijska cona, bolje rečeno industrijski pol v Vi-lešah. Da so odprli menzo, gre zaslugo pripisati sindikalnim organizacijam, tovarniškim svetom -in napredni občinski upravi, ki je sprejela povabilo, da jo realizira. Primaknila je 40 milijonov lir za nakup poslopia in se dogovorila z zadrugo, ki je po vzgledu zadrug v Emiliji prevzela skrb za pripravo toplih o-brokov. Vsak obrok hrane bo veljal 2.400 lir. Delavci ne bodo nlačali celotne cene, ker bo en del primaknil delodajalec. Takšen način prehrane družinskih poglavarjev ne bo bremenilo, vsaj v pretirani meri ne, družinskega proračuna, kar predstavlja indirektno pomembno pomoč pri premagovanju draginje. Dogodek je privabil na svečanost predsednika pokrajine Paguro, predsednika trgovinske zbornice Lupie-rija, župana Krmina Žara, sindikalista Giuliana Bona, predstavnika zadružnega gibajna Silvina Poletta in druge. Tako pomemben zbor predstavnikov oblasti in gospodarstva je poudaril enotnost Posočja, napor gospodarskih dejavnikov, da z gori-škim fondom pomagajo industrijskemu razvoju, da je bilo takšno pobudo mosoče izvesti zaradi občutljivosti občinske uprave za družbene potrebe, da je. skratka, takšna pobuda nastala na podlagi sodelovanja zainteresiranih. Za boli humano in boli dostojno življenje u-stvarjalcev dobrin. Ne samo njih. ampak tudi njihovih družin. Rehabilitacijski oddelek so odprli v okviru načrta modernizacije celotnega bolniškega kompleksa, tako že delujejo novi kardiološki in nevrološki oddelek, oddelek za hitro pomoč, endoskopijo in ortope dijo, in že omenjeni rehabilitacijski center. V bližnji prihodnosti bodo odprli oddelek za oživljanje, transfuzijo. patološko anatomijo in druge oddelke. Skupna knjižica za pobratene Ronke, kopeli in obsevanja dopoldanskih urah venskega kulturnega dne. Srečanje sodi v vrsto stikov, ki jih imajo že več let zamejski dijaki s sošolci v Novir Gorici. Precej je bilo, med drugim, stikov med dijaki obeh o-menjenih šel. Naj omenimo še, da je na tej pro-,slavi sodelovala tudi goriška dijakinja Ivana Butkovič iz drugega razreda ■ z recitacijo Prešernove poezije. Razna obvestila Slovenski*mladinski center obve-Išča vse prijavljene in vse druge, ki bi še še radi prijavili k lutkovne-... . . mu tečaju, da se ta začne danes Metliko in »Wa£I10~~*~~- f*#- Dijaškem domu v Ul. u Montesanto 84. . Občinske uprave v ROnkah, Me- lz aftada p$trajinskega zdravnika tliki in Wagni, ki; so-.pobMflfeaemed.d& .morajo vsj, imetniki seboj,, so izdale enotno knjižnico s Jutri v Doberdobu seja občinskega sveta V Doberdobu bo jutri, ob 14. uri, seja tamkajšnjega občinskega sveta. Po poročilih župana bodo svetovalci razpravljali o uporabnosti dodatnih dohodkoh iz leta 1979, zaprosili bodo deželo za prispevek s katerim zgraditi poslopje za predvideno novo nižjo srednjo šolo, potrdili bodo sklep ožjega odbora o postavitvi novih cestnih znakov. Govor bo tudi o sejnini občinskih svetovalcev in odškodnini županu. dragocenimi podatki in fotografi-lami o vsakemu med omenjenimi kraji. Knjižnico bodo uradno predstavili v kratkem v vseh treh omenjenih krajih. V TRŽIČU Začeli bodo obnavljati staro mestno središče Te dni bodo v Tržiču začeli u-resničevati prvi del načrta za ob navijanje starih mestnih središč,. Načrt je pripravil arh. Semerani. občinski svet pa ga je odobril la ni septembra, nanaša pa se na po dročje med ulicami Giacich, Bixio, Barbarigo in Fratelli Roselli. S trenutno razpoložljivim denarjem (nekaj nad 200 milijonov lir) bodo izvedli nekaj nujno potrebnih posegov. Tako bodi. porušili nekaj ba rak, kjer je bila gasilska vojašni ca ter zgradili dvonadstropno stavbo z desetimi stanovanji. Dalje predvideva načrt rušenje nekaterih starih zgradb v Ulici Barbarigo. Tam bodo uredbi parkirišče ter park. To so posegi, ki jih bo izve d!a občinska uprava medtem k*, bodo imeli lastniki hiš na tem po dročju določene oiaišave za delno ali popolno obnovitev zgradb. Kolikšne bodo te olajšave pa še ni znano, saj se je s finansiraniom zakona nekaj zapletlo. Z drugo besedo, v ta namen predvidenega denarja ni dovolj. NA JUGOSLOVANSKI STRANI Urejajo dohode k prehodu Rdeča hjša Na jugoslovanski strani mejnega prehoda Rdeča hiša Rožna dolina že nekaj tednov delavci urejajo kanalizacijo. Cestišče bodo namreč razširili. Dobili bomo štiripasovnico, tako da bo olajšan promet z avtomobili, ki je sedaj, v nekaterih trenutkih zelo otežkočen, tako za tiste, ki prihajajo iz Rožne doline ali Nove Gorice in so namenjeni v Italijo kot za tiste, ki so namenjeni v Šempeter. Tudi cestišče je bilo docela dotrajano in tovornjaki so ga popolnoma pokvarili. Na pristojnih mestih v Novi Gorici pravijo, da bodo z delom končali konec marca ali v začetku aprila. To naj bi bil začetek del -a ureditev cest. tako obstoječih kot novih, na odseku med Novo Gorico, obmejnim prehodom in Šempetrom. Upajmo, da bo to tudi res, kajti, kot smo že omenili, je na tem odseku avtomobilski promet zares zelo gost. ■ ijk dovoljenja za uporabo škodljivih plinov, ki so bila izdana pred 1. januarjem 1978, ista .dovoljenja obnoviti. To na podlagi vsedržavnega .sklepa ministrstva za zdravstvo iz lanskega decembra. Zainteresirani naj se javijo pri pokrajinskem zdravniku v Trstu do 31. marca 1980. Potrebna pojasnila pa dobijo lahko na vseh zdravstvenih uradih v deželi. Goriška pokrajinska uprava priredi v soboto, 23. t.m., v sejni dvorani javni posvet o vlogi in pomenu pokrajine kot vmesne krajevne ustanove med občinami in deželo. Pričetek ob 15. uri. Športno društvo Dom priredi v ponedeljek, 25. februarja, ob 20. uri predavanje docentke na ljubljanski VŠTK prof. Jeliče Vazzaz na temo «Aktivnost mladih in starejših pri urah telesne vzgoje*. Predavanje bo v kulturno - športnem središču v U-lici Brass. Dnevni red četrtkove skupš®^ n, l 1- | delovanju torej letos bolj skromen, saj Pjj^ kratkega uvoda obsega le se. v tri točke: poročila o del°v golanski sezoni ter smernice za p hodnje obdobje ter razpravo.;* deva le ne bi zgledala preveč parna, bodo nekateri člani P® Jia. li za predvajanje izbora ^arv5L§tve pozitivov iz lanskoletnega 01 $ nega delovanja. Planinci po n ^ spoštujejo tradicijo in dobre ^ navade, zato tudi letos ,ne, L-ar-brez zaključne družabnosti ob cu vina. Razstave V prosvetni dvorani društva zero* v Doberdobu je vsak ^ odprta razstava fotografij . j( mentov starega Doberdoba, ki ? pripravil Karel Ferletič. jji V goriški galeriji 11 Torchn) Mameli je do konca meseca . razstava dveh avstrijskih sli . ,s in sicer Rosvvithe Wulz _in j Wulza. Oba sta imela vec 05 ^ razstav širom po Evropi: razstavlja že od leta 1960- # V kavarni Jolly v Gorici bo ^ deljo odprl razstavo slik Sot}sZ. w kar Adriano Velussi. Razsta odprta do 8. marca. Izleti biovensko pian.nsKO društvo ^ šča, da bo smučarski avt? ,]arj3. Ovčjo vas v nedeljo, 24. febv , jb vozil po sledečem urniku. Od", a 7. uri s Korna, ob 7.10 iz štab ^ in ob 7.15 iz Sovodenj. PriP°r ggp- točnost. Avtobusni izlet v pado, R je bil prav tako dan za 24. februar, odpade premajhnega števila prijav. ^ Slovensko planinsko društvo oj rici bo 20. aprila priredilo dr s avtobusni izlet na Repenta"“ j-skupno večerjo in srečolovo in 18. maja pa bo društvo P pilo avtobusni družinski izlet tvička jezera. Prijave na ujij» vsak dan do 12. ure, kjer tudi podrobna pojasnila. Kino • in T Gorica VERDI 16.30 - 22.00 AP0^'#- now». R. Duwall in I-jjtotf; Prepovedan mladini pod H- gli CORSO 17.30-22.00 «Io sto «*■.-ippopotami*. B. Spencer Brvni film. VITTORIA 17.00 - 22.00 «uTadii» supersex». Prepovedan **" pod 18. letom. Irzic |atb EXCELSIOR 16.30-22.00 «D ® immaginario*. PRINCIPE 17.30—22.00 «La soi sa alla visita militare* Nova Gorica in okolica $ SOČA 18.00-20.00 «Ognjevita ^ čarka*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Zan ^ Francoski film. . ttff DESKLE 19.30 «Tigrove o&»-riški film. V SOBOTO, 2.1. FEBRUARJA, OB 20.30 BAROČNI KONCERf V A TTEMSO VI PA LA d Ljubljanski baročni trio bo skladbe izvajal na kopijah originalnih glasbil Na pobudo SKPD Mirko Vile j v Gorici bo v soboto, 23. februarja. v palači Attems nastopil Ljubljan ski baročni trio, ki ga sestavljajo Klemen Hamovi (kljunasta flavta). Alojzij Mordej (viola da (jamba > in Maks Strmčnik (čembalo). K. Ramovš je študiral v Ljubljani in Zagrebu ter se je nato izpopolnjeval v Gradcu in v Baslu pri slavnem mojstru Hansu Martinu Lindenu. Nastopal je doma in v tujini ter snemal za razne radiote levizijske postaje. A. Mordej je študiral r Ljubija ni na Akademiji za glasbo ter st nato izpopolnjeval v Kolnu, Bruiel-lesu ter Innsbrucku, in to pri slo večih mojstrih kot so Mamard’, Fournier, Cassado itd. Koncertiral je doma in v tujini tako kot solist kot tudi član ansamblov staje glasbe. Maks Strmčnik je študiral v Ljubljani kompozicijo in inštrumente tipkami ter se uveljavil tako kot skladatelj (prejel je za to tudi štv- . j dentsko Prešernovo nagrad0 in kot solist. ta ^ Program sobotnega konpp iffp sega skladbe FrescobaldjJp zone - Igrali smo v čudovitem rpi.('entu: 12.000 navijačev je ko-010 in navdušeno bodrilo svoje logna 6; Den Beograd 2. Boscn 4; Partizan POKAL PRVAKINJ Podvig Fiata Sarajevčani morajo danes nujno premagati Real, če se hočejo uvrstiti v superfinaie * Rolonjski Sinudyne pred težko nalogo ■ Partizan doma „J^kme v finalni skupini evropske-e košarkarskega tekmovanja za po-n Prvakov se nagibajo h koncu. anes b° namreč na sporedu že o-o kolo, ki bo verjetno že odločalo, ek*P* se bosta uvrstili v su-kr ^a*e v Zahodnem Berlinu. , Mjucno srečanje današnjega kola ...v Madridu, kjer bo skušala sa-nJf • a ®°sna poskrbeti za velik in tal?' PrernaSati favorizirani Real tako še upati na osvojitev evrop-s«ga naslova. sna°ite*ani v Ljubljani, ko jj Bo-fta le Po podaljšku in z boro to-io raz*rKe premagala Iskro Olimpi-dan n? ^ trener Sarajevčanov Bog-ek, tanjavič glede nastopa svoje siJr.v Pokalu prvakov dejal na-lj Tel Avivu nismo ime- moštvo. Izraelci pa so nas z duhovito, dinamično in izredno učinkovito igro zasluženo premagali. V Madridu moramo jurišati na zmago. O tem ni dvoma! Le z zmago lahko u-pamo na osvojitev evropskega naslova. če je lani Emerson poskrbel za velik podvig v Madridu, zakaj ne bi tudi mi?» Naloga Bosninih košarkarjev pa bo gotovo izredno težka, skoraj brezupna, saj je Real tako izkušeno moštvo, da se na svojem terenu ne da tako zlahka presenetiti. Bolonjski Sinudyne bo drevi igral doma proti Makabiju. Bolonjčani so že izločeni iz borbe za eno od prvih dveh mest. Skušali pa bodo proti I-zraelcem doseči prestižno zmago. In prestižno zmago bo skušal osvojiti tudi Partizan, ki bo v Beogradu igra’ proti nizozemskemu moštvu Den Boscha. LESTVICA PO 7. KOLU Real Madrid 12, Makabi Tel Aviv 10; Bosna Sarajevo 8; Sinudyne Bo- toiiinu, "■'"""llimi ||l„|||l||l.l,|||,||,l.||l.|,.. „ll|||1|lll||Iiall||||||||,M..M,|||..lllllt||...|lll||||> nogomet KVALIFIKACIJE ZA 01 Zmaga Italijanov v tekmi s Turčijo Altobelli in Reccalossi strelca «azzurrov» TSJ1« - Italija .STRELCA: 0:2 (0:0) (iz v 71. min. Altobelli Becc^^jstaetrovke) in v 73. min. ^ncaj Italijanska reprezen- liniar v. B izločilni skupini za o-»-' ls^e igre zasluženo v gosteh gagala J>rv° mesto na skupni lestvici. lila Turčijo in je tako ohra- v reprezentanca je bila gnijeva vloJ\Srečaniu favorit in je svojo zutt tav°rita tudi upravičila. «Az-dru- S° namrea bili predvsem v od |m Polčasu odločno bol jši Šegi: trov in so tudi zasluženo dolila,.: , a zadetka. Sicer pa bi Ita-lu i,.1?.’50 Povedli že v prvem de-stvPn„ “i ne Altobelli zapravil edin- Altl^.lložnost- Hostj 06 i Pa ni zgrešil nove prilož-drugem polčasu, ko je iz Vratajv roXke premagal turškega stavil j3' na varno pa je po-calosjjif. minuti pozneje (73.) Bec-tietek *’ ie dosegel zares lep za- Gi^i Milanov so bili najboljša Altohim ,Baresi, Fanna, Tavola, Vrstah * in Ancel°tti- v domačih Ayd0„ Ta, so največ pokazali Saral, kalifa -n 0kta>’- S®*0' GaU- 'gra'a z naslednjo poberi------------__________________ si, ^ TavoLa, Altobelli, Beccalos- aajp^. r““*. Osti, Tesser; Franco ^kntia’ i,errario, Giuseppe Baresi; si, a ’ la vola, Altobelli, Beccalos-Sodji .tti (od 65. min. Nicoletti). Je Guruceta Muro (Španija). Italija LESTVICA Moška divizija Vjbpia — Metallurgica 1:3 0L 4' '1' 13> MaiitY7!A; Cotič, Soban, Jarc, ^atini US^r*n’ Markočič, Markočič, Hrmfifeflia se nadaljuje. Sobotna i® hernH bl a Precej čudna. 01ympia l osvof-f0 zaPravila priložnost, da ?ila raft' 3 drugi par točk. Igra je 'Stali rgana, v bistvu sta obe ekipi • etjem a. napakah nasprotnika. V 'n zglerif)ZU se je 01ympia le znašla a. v i-3, je. da bo gladko zmaga-'ahkotn atrtem setu so Goričani z stva?°Vedli na 12:0, nato pa so ■ je neverjetno zapletle, tako 'zid v .anski ekipi uspelo obrniti Žal > korist. 3eljub nf-ram° še enkrat zabeležiti ^ga stni!zor: sodnik je zviška s svo-aa iKri.? odločno zahteval, da se fa it?rar?U g?v°ri italijansko, češ " srno naf v italijanskem prvenstvu Italiji. """""liinmunnn......... ♦ass * sum.o !'« ™V'l,vSLTIa>iiiaitMaiiiiiiiiiaiiMi>iiiiii«MiiiiiivitiiiiK«iTiiii>*iciiii>iiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiai>iiMi>iDiir>>ii>i*iiii*|itiaiasa**ii|i*iaaa**i|ii*>*i*tii>**iiiat*aJi>air*iai*iia*iaiiiiitaiia, da so «plavis> osvojili ves izkupiček. Fabio Kras (21 - 24) v primerjavi s Ca gliarijem (14 - 26). Na osnovi teh podatkov bi bil Cagliari že matematično obsojen, vendar pa moramo u-porabiti pogojnik zaradi dejstva, ker je bilo preloženo srečanje 8. kola med Cagliarijem in Vitamirello. Edinole v primeru zmage sardinske e-kipe (kar je malo verjetno) bi po stalo odločilne važnosti sobotno srečanje med Krasom in Cagliarijem, saj bi bila neobhodno potrebna zmaga za obstanek v ligi. Zaradi tega se morajo krasovke vestno pripraviti na ta nastop in v ekipi bi morala ponovno nastopiti Soma Milič. IZIDI 8. IN 9. KOLA Cagliari - Vitamirella prel. Canottieri - FIAT 2:3 AGMA - Kras 0:5 b.b. Vitamirella - AGMA 5:0 b.b. Cagliari - Canottieri 2:3 FIAT - Kras 5:0 LESTVICA FIAT Bari 18; Canottieri Lecco 14; Vitamirella S. Elpidio al Mare 10; Kras 6; Cagliari 4 in AGMA Marano —8. ZADNJE KOLO (23.2.) Kras - Cagliari, Canottieri - Vitamirella in AGMA - FIAT. —bs— «PING-PONG 80» Končal se je prvi del Končal se je prvi krog ekipnega rekreacijskega namiznoteniškega tekmovanja «Ping - pong 80», ki ga prireja namiznoteniška komisija ZS ŠDI. V dosedanjem razpletu tekmovanja je bilo Veliko zanimivih dvobojev in na splošno je bil zadovoljiv nivo predvajane igre. V moški in ženski konkurenci je nastopilo 13 e-kip s skupno 40 igralci, ki so bili zelo navdušeni nad to pobudo. Od prihodnjega tedna dalje bo na vrsti povratni del tekmovanja v posameznih skupinah, nakar bodo odigrali še finalni del, • ki bo določil dokončno razvrstitev. V moški konkurenci je v skupini A Kras A premočno premagal oba tekmeca in je že gotovi finalist, odprto in negotovo pa je vprašanja drugega mesta, za katerega se z e-nakimi možnostmi potegujeta Cen-tralsped B in Kolonkovec. Tudi v skupini B je verjetno že vse odločeno, saj si je Sirena na- brala veliko prednost in je Kras B oziroma Doberdob ne moreta več ogrožati. V skupini C si je Kras C zagotovil pomembno prednost, vendar pa bi Mladina z dobrim nastopom v povratnem kolu lahko še posegla v boj za prvo mesto, če bo zmagala s 7:2. V ženski konkurenci so si vse tri Krasove ekipe precej izenačene in zasedajo tudi prva tri mesta, m.ade zastopnice Koionkovca pa so kljub prizadevnosti ostale praznih rok. MOŠKI SKUPINA A Kras A - Kolonkovec 9:0, Kras A - Centralsped B 9:0 in Centraisped B - Kclonkovec 5:4. LESTVICA: Kras A 4, Centralsped B 2 in Kolcnkovec 0. SKUPINA C Kras B - Centralsped A 8:1, Kras B - Mladina 6:3 in Mladina - Centralsped A 7:2. LESTVICA: Kras C 4, Mladina 2 in Centralsped A 0. SKUPINA B Sirena - Doberdob 7:2, Sirena -Kras B 6:3 in Kras B - Doberdob 5:4. LESTVICA: Sirena 4, Kras B 2 in Doberdob 0. ŽENSKE Kras A - Kras B 6:3, Kras C -Kolonkovec 7:2, Kras B - Kolonkovec 6:3, Kras A - raš C 6:3, Kras C - Kras B 5:4 in Kras A - Kolon-kovGC 7*2 LESTVICA: Kras A 6, Kras C 4, Kras B 2 in Kolonkovec 0. —bs— KOŠARKA V NEDELJO, 24.2. Sestanek trenerjev V nedeljo bo v prostorih košarkarske zveze v Trstu, v Ul. Vene-zian sestanek za košarkarske trenerje vseh kategorij. Predavatelj bo predsednik italijanske trenerske zveze Costa, ki bo predočil tržaškim in goriškim trenerjem nekaj novih pobud zveze. Obenem bo Costa tudi obrazložil nove sisteme glede sestave deželnih reprezentanc v raznih kategorijah. Predavanje bo zelo koristno tudi za vse naše košarkarske trenerje, katere vabimo, da se sestanka množično udeležijo. Tako pravi Ferdinandb Acquati, lastnik podjetja za načrtovanje in proizvodnjo merilnih in kontrolnih naprav za razna industrijska področja. V podjetju Acquati vodijo in sklepajo večji del pogajanj s klienti kar po telefonu in ni jim treba nenehoma potovati po Italiji in v tujino. Z enim samim telefonskim klicem se glas Ferdinanda Acquatija sliši kjerkoli. Tako prihrani bencin, potovanja in trud. Da si bo pa Ferdinando Acquati še naprej letno prihranjeval 70.000 km in to po zaslugi telefona, so potrebne investicije in veliko dela. Skupno se moramo zavzeti, da se telefonska mreža vedno bolj modernizira in postane vedno bolj učinkovita. Kajti sodobnejšo telefonsko službo potrebujemo vsi. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TRST Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4.50 din. ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 80.00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 ia SFRJ Žiro raCun 50101 603-45361 cADIIe DZS 61000 LjubllonB. Gradišče 10/11 nad . telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st., viš 43 mini 22.600 lir Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sozajio 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besedo-Ob proznikih. povišek 20%. IVA 14% Oglasi iz dežele Furlomie JulilSM krajine se naročaio pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh druaih dez v Italiji pri SPI. t i član italijanske ^^ZTT zveze časopisnih 21. februarja 1980 0dgovoml urednik Gorazd vese. Izdaja| in riška I založnikov FIEG PRED DANAŠNJIM DRUGIM TEKMOVANJEM V ŽENSKEM VELESLALOMU Hanni VVenzel favoritinja za zlato Drugi in tretji najboljši čas sta zabeležili zahodni Nemki Epple in Kinshofer Jugoslovanke zasedle 2728. in 31. mesto - Polom italijanske reprezentance Liechtensteinka Hanni Wenzel je včeraj potrdila, da je za sedaj najpopolnejša tekmovalka v alpskih disciplinah. Po srebrni kolajni v smuku je namreč včeraj med prvo vožnjo v veleslalomu zabeležila najboljši čas. Drugo in tretje mesto pa sta osvojili predstavnici Zvezne re- VELESLALOM publike Nemčije Epplejeva in Kinshofer jeva. Enainpetdeset tekmovalk je včeraj startalo na isti progi, po kateri so vozili moški tekmovalci v veleslalomu. Za ženske je bila seveda nekoliko krajša, tudi vratca je Švicar Foumier postavil drugače. Dolga je bila 1170 metrov, z višin-Bko razliko 364 m, 18 stopinjami naklona in 50 vratci. Tekmovalke je brez dvoma motil južni sneg ki je včeraj nastal zaradi otoplitve na VVhite Face Moutainu. Na startu je bilo kar precej stopinj nad ničlo. Vreme res nagaja v Lake Placi-d-i. Moški so med veleslalomom prezebali pri minus 20 stopinjah, včeraj pa je živo srebro poskočilo kar za trideset stopinj, tako da se organizatorji sedaj bojijo dežja, ki bi prav gotovo ogrožal potek petkovega tekmovanja v moškem slalomu. Prav zaradi mehkega snega je nv’d vožnjo padlo kar šest tekmovalk, med n jimi Švicarka Marie -Therese Nadig, ki ima letos precejšnjo smolo, in pa dve Italijanki: Zinijeva in Bielerjeva. Italijanske reprezentantke so včeraj zelo razočarale, saj sta se preostali dve, Giordanijeva in Quario'va uvrstili okrog dvajsetega mesta, kar je zanju pravi neuspeh. Razen Anje Za-vad'al. ki je s svojim 31. m°stom vozila pod pričakovanji, sta Metka Jerman in Nuša Tome povsem po-trdi'i predvidevanja. Vozili sta solidno, z dobrim slogom, vsem Slovenkam pa manjka še zagrizenost in borbenost. Jermanova je zasedla 28. mesto, Tometova pa je bila s 27. časom najhitrejša od treh jugoslovanskih tekmovalk. Danes se bodo dekleta drugič pomerila v veleslalomu. Velikih preobratov med prvo trojico verjetno ne bo, vse tekmovalke pa se bodo seveda borile za izboljšanje svoje uvrstitve. like, da se jih ne bi dalo premostiti. To je dokazal tudi Bojan Križaj, ki ga je na zahtevni progi v Wengnu premagal in tako prvič osvojil prvo mesto v tekmi za svetovni pokal v . {.lomu. Poleg Križaja ogrožajo Stenmarka odlični Wenzel, ki mu je stalno za petami, nato pa še Bolgar Pcpangelov, Američan Phil Mahre, Nemec Neureuther, Sovjet Žirov, Nemec Frommelt. Poleh teh vrhunskih tekmovalcev se bodo borili za odličja tudi tako imenovani «outsiderji». Med njimi imajo največ možnosti Avstrijec Or-lainsky, Jugoslovani Strel, Franko in Kuralt. Jugoslovani so se na slalom pripravljali v Stoveu, kjer so trenirali skupaj s Španci in vzhodnimi Nemci. Izjavljajo, da so v odlični formi verjetno pa bo Križaja zaostanek dveh stotink za bronasto kolajno v veleslalomu spod- budil, da bo z najboljšimi močmi izpeljal progo. Italijani so letos razočarali, morda bosta Nokler in Thoni v petek ta vtis popravila, kar pa ne bo mogel Piero Gros, ki si je med padcem v veleslalomu nategnil vezi na levem kolenu in zato ne bo mogel več tekmovati na olimpijskih igrah. SKOKI Sumi najdaljši Na 90-metrski skakalnici so opravili štiri serije poskusnih skokov. Trening je precej motil veter. V prvi seriji so zabeležili veliko pre-sečenje in najdaljši skok skoraj neznanega Francoza Mol!ieauxa. ki Vrstni red po prvem veleslalomu: spustu v 1. Wenzel (Liecht.) 1’14"33 2. Epple I. (ZRN) 1T4"75 3. Kinshofer (ZRN) 115"19 4. Hess (Švi.) 1T5”27 5. Serrat (Fr.) 1'15"43 6. Pelen (Fr.) 115”45 7. Moser - Proll (Avst.) 1T5”64 8. Epple M. (ZRN) 1T6''20 9. Cooper (ZDA) 1'16”61 10. Melander (Šve.) 1T6”84 11. Kreiner (Kan.) 1T7"19 12. Hesse (Šve.) 1T7”24 13, Patrakejeva (ZS) 1’17"44 14. Nelson (ZDA) 1'17”42 15. Peruss (ZDA) 1'17”54 je dosegel 113 m. V naslednji seriji pa je bil še enkrat najdaljši Švicar Sumi s 116 m. V preostalih preizkušnjah pa je dvakrat najdaljši skok zabeležil vzhodni Nemec Ostvvald z znamkama 106 in 102.5 m. Od Jugoslovanov, ki so skakali samo poprečno, je bil najboljši Bogdan Norčič. Dvakrat je pristal pri 99 m. Eva Jensen prvakinja na 3000 m Ženske so zaključile tekmovanje v hitrostnem drsanju in zadnja zlata kolajna je ubrala samostojno pot, tokrat na Norveško po zaslugi Eve Bjorg Jensen, ki je prego pre-drsala v času novega olimpijskega rekorda 4'32”13. Jensenova se je srečala v neposrednem dvoboju z Američanko -Beth Heiden in ji tudi pomagala, da je ob močni tekmovalni stimu- er HOKEJ ČSSR izpadla V okviru hokejskega turnirja je bilo včeraj na sporedu nekaj zelo pomembnih tekem, ki so odločale o vstopu v višji del tekmovanja. Med te je gotovo spadala tekma med Švedsko in Češkoslovaško, ki se je za ČSSR končala žalostno, saj je izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Tako je zdaj tudi v «modri» skupini že vse znano: v polfinale sta se uvrstili reprezentanci ZDA in Švedske, veliki poraženec te skupine pa so prav čehoslovaki. Nekaj sinočnjih izidov: «MODRA» skupina Švedska - ČSSR 4:2 Romunija - Norveška 3:3 «RDEČA» skupina SZ - Kanada 6:4 i mk m PROTEST Italijanski, francoski, švicarski in angleški novinarji, ki se te dni nahajajo v Lake Placidu, so včeraj protestirali pri organizacijskem odboru iger zaradi slabih stanovanjskih prostorov v katerih živijo in zaradi pomanjkljimh prometnih povezav s tekmovališči. Ciganov si bo svoj letošnji olimpijski nastop še posebno zapomnil, saj ni skoraj nobenega dvoma, da si je s padcem, v zadnjih metrih pred ciljem, zapravil eno od kolajn. Kljub temu moramo reči, da predstavlja ta sovjetski smučar eno največjih presenečenj letošnje sezone in njegovi tekmeci bodo imeli z njim v prihodnjih nastopih še mnogo opravka, prav tako pa, seveda, tudi z ostalimi sovjetskimi smučarji (Foto AP) HITROSTNO DRSANJE Hanni Wenzel je postavila glavno hipoteko na olimpijsko zmago v ženskem veleslalomu, saj je po prvem dnevu na prvem mestu lestvice (Foto AP) laciji res kronala zasledovanje vsaj ene kolajne. Američanka je bila namreč tretja, medtem ko je šlo srebro vzhodni Nemki Becker. Vrstni red: 1. Eva Bjorg Jensen (Nor.) 4’32”13 2. Sabine Becker (NDR) 3. Beth Heiden (ZDA) Moški bodo imeli danes predzadnjo tekmo na 1500 metrov. Favorit je neizbežen: Erič Heiden. F3 halo, Odgovarjal nam je Tonček Dovgan iz Podlonjerja, znan naši srednji generaciji športnikov kot neutruden delavec in vnet navijač. «Seveda rad gledam igre. Šport mi je bil vedno všeč, sneg pa še posebno». — Škoda, da ga pri ms ni. kajne? «Res. Včasih smo se še v Podlo-njerju sankali. Proga je bila na Šanci, ki je danes pozidana. V gostilni pri Pertotu smo ukradli zložljive stohiee in jih spremenili v sani.* — Je šlo? «še kako! Včasih kar na cesto in tudi avtobus smo ustavili. Sicer smo morali čakati vrsto, ker je bilo stolic Tnalo. V gostilni so jih poskrili.» — Imaš tudi tekmovalne izkušnje? *S Šance ne. Pač pa iz Črnega vrha. Na domačih zimskih igrah sem bil četrti. Za Škamperle! Ker nisem mogel ustaviti sem se po cilju zaletel v gledalca in ga podrl.* •iiiiiiiuiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V štafeti praznina za Sovjetsko zvezo Norveška druga, Italija šesta - Skromna konkurenca 13. ZIMSKE OLIMPIJSKE ICRE LOKE PLACID1980 ■iininiMiiiimiMMiiimnmiiiiiiMiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiSMmiiiMiniimuiniiiiniimiMiiiiiiiimiiMMiiiiuiitiinMiiuiunimuiiiiiiiiiiimnminiiiiiiniiiiiMuiHliiiiiiiD Jutri slalom za moške Jutri bo na sporedu na pobočju White Facea zadnja tekma v alpskem smučanju za moške — slalom. V tej najprivlačnejši tehnični disciplini se bodo za olimpijske lovorike borili prvaki, ki so že zablesteli v tekmovanjih za svetovni pokal. Švedu Stenmarku, ki je osvojil zlato kolajno v veleslalomu, bo v slalomu. kjer je vsekakor favorit, bolj trda predla. Razlike med njim in drugimi zasledovalci niso tako ve- ■ 8111 - IHHKjbh Lake Placid je kar krepko prelepljen s takimi lepaki, kot ga vidimo na ograji vaškega drsališča, s katerimi pozivajo na bojkot nvskov-akiii olimpijskih iger (Foto AP) Neverjeten razplet tekmovanja moških štafet 4x10 km! Pričakovalo se je hudo borbo in frontalen napad Sovjetom, sledpji pa so zmagali s takim naskokom, da izgleda drugo mesto Norveške prej poraz kot uspeh. Vsi ostali so izginili in tekmovali na drugorazrednem ni- voju. Zahodnim Nemcem le zr las ni uspelo povsem ponižati Skandinavce. Prvi odsek je bil zelo zanimiv tudi za domačine. Vodil je Ročev s 24 sekundami pred Norvežanom Eriksenom in Američanom Kochom. Sledila je presenetljiva Italija z De Zoltom pred Švico, Češkoslovaško, ZRN, Finsko, Švedsko in Francijo. Finci so imeli kar 1’55” zamude in zanje je tekel Kirvesniemi, e-den iz prve deseterice na 15 km. Rezultat je izgledal že zapečaten, drugi Norvežan pa je ob koncu drugega odseka dohitel Bažukova in celo menjal kot prvi. Na pot sta šla Beljajev in Aunli, bron iz 15 km. Beljajev je takoj nategnil in Aunli je začel močno zaostajati. Prejšnje zasledovanje v drugi predaji je povzročilo praznino za prvima štafetama in bronasta kolajna je bila že razvrednotena. Švedska je kot tretja zaostajala žp za 2’7” sledile pa so ji ZRN, Italija in Švica. Finci so bili še v znatni zamudi za Švedsko, Američani pa so komaj napredovali. Med tretjo predajo je imela po 6 km Norveška 26 sekund zamude, ZRN je bila solidno tretja z zaostankom 2’10", Italija je prišla po 2’51”, Švedska pa je zaostajala 3 minute. Beljajev je do konca zbral prednost 51 sekund, ki je' bila zadosten za varno zadno predajo. Nemci so nabrali zamudo 2’36”, Finska, švedska in Italija pa so tekle v strnjeni skupini z zaostankom 3’19”. Zadnja četrtina je bila za Sovjeta Zimjatova samo sprehod. Vodstvo se je sicer povečalo na poldrugo minuto, ker je Norveški tekač Braa spoznal, da ne more ni česar več nadoknaditi in je raje mimo ohranil srebro. Strahovit je bil finiš Finske. Zahodnim Nemcem se je že kazal brc«, Mieto za Finsko in \Vassberg za Švedsko pa sta se dobesedno klala. Na daljši vzpetini je Wass-bergu spodrsnilo in Mieto je s podvojeno močjo sam zasledoval Nemca, medtem ko se je začela Italija privajati na 6. mesto. Mieto je le malo pred koncerti ujel Nemca in osvojil Finski bron. švedska je bila peta, Italija pa šesta. Sovjeti so bili v tem teku razred zase. Norvežani so bili najboljši med Skandinavci, ostali znani Skandinavci pa so tekmovali na nivoju tekačev iz srednje Evrope, to je skromno. Vrstni red: 1. Sovjetska zveza (Ročev, Bažu-kov, Beljajev, Zimjatov) 1 ura 57’03”46 2. Norveška (Eriksen, Oland, Aunli, Braa) 1.58’45”77 3- Finska (Kirvesniemi, Keulajarvi, Pitkancn, Mieto) 2.00’00”18 4. ZRN 2.00’22”74, 5. Švedska 2 uri 00’42’'71, 6. Italija (De Zolt, Carrara, Capitanio, Vanzetta) 2 uri 01’09”93. Izenačenost sovjetskih tekačic nudi. v štafeti 4x5 km bolj malo možnosti predstavnicam iz Finske in NDR, kratki odseki pa lahko povzročijo presenečenja in podvig e-ne same tekačice kot bi lahko bili Barbara Petzold za NDR in Hilkka Riihivuori za Finsko lahko obrne rezultat. Ostale ekipe izgledajo o-drezane iz borbe za odličja. GLEDALCI Televizijska družba ABC je za premšanje iger plačala 15 milijo nov in. pol dolarjev. Olimpijski programi bodo zaposlovali 800 ljudi. Računajo, da bo 180 milijonov državljanov ZDA vsaj za kratek čas gledalo prenose. Med pomanjkanjem snega so v Lake Placidu .zabeležili tudi okrožnico s katero je katoliški škof pozival vernike k molitvi za sneg. SLADICE pecivo, smetana, žele, kompot, kuhane slive. Vsa jedila so označena s številom kalorij, ki jih vsebujejo. Tekmovalcem, ki nočejo jesti v menzi, posredujejo hrano tudi v posebnih zavojih. Naš posebni dopis iz Lake Placida ___ Poroda: F. Pavšer — V Lake Placidu je po pravem polarnem mrazu iz prejšnjih dni nastopilo včeraj pravo pomladno vreme. Razpoloženje je zato vedro, zlasti tam, kjer se vesele dobljenih kolajn. Še posebno se jih vesele v družinah Heiden in Wenzel, saj tam pomagata nabirati olimpijska odličja kar po dva družinska člana, v- obeh primerih brat in sestra. V jugoslovanskem taboru je bil včeraj *ženski dan*. Z nastopom Tometove in Jermanove v veleslalomu so trenerji zadovoljni, manj pa z Zavadlalovo. Ker pa so razlike med tekmovalkami od 18. do 50. mesta izredno majhne (1 sekundo) bi lahko Ju- '■ goslovanke danes v drugi vožnji svojo uvrstitev vsekakor popravile. Če bi se uvrstila 'vsaj ena pod 25. mestom bi s tem izpolnila zastavljeni cilj. Prvič je Jugoslavija sodelovala v v umetnostnem drsanju. Dubravčiče-va si je v obveznih likih z zadnjim nastopom popravila uvrstitev za dve mesti in ima danes nekaj možnosti, da pride v prvo deseterico. Skakalci so trenirali in niso izpolnili pričakovanj. Medtem ko so najboljši skakali nad 115 m daleč, se Jugoslovanom ni noben skok posrečil niti nad 100 m. še najboljši je bil Norčič (dvakrat 99 m). Sovjeti spet najboljši V plesnih parih je zmagal par Liničuk-Karponosov - V ženskem tekmovanju Italijanka Driano trenutno šesta, Jugoslovanka Dubravčič pa trinajsta - Vodi Poetsch (NDR) Sovjetski drsalci so potrdili svojo premoč tudi v plesnih parih. Vsi trije sovjetski pari so se namreč uvrstili med prvih osem, poleg tega pa sta dva prišla tudi do kolajn. Zlato je pripadlo dvojici Li-ničuk - Karponosov, medtem ko je drugi sovjetski par Moisejeva - Mi-rtenkov podlegel v boju za srebrno kolajno in se je moral zadovoljiti z bronom. Drugo mesto je povsem zasluženo osvojila madžarska dvojica Regeczi - Salav. Lestvica plesnih parov: Dober tek! Vas zanima kaj jedo najboljši zimski športniki sveta, ki so trenutno y Lake Placidu? Na jedilnem li stu imajo navedene te dobrote: ZAJTRK sadni sokovi, ribe, pršut, klobase, zrezki, slanina, topli obloženi kruhki, juhe, zelenjava; KOSILO IN VEČERJA ribe. zrezki, klobase, jagnjetina, školjke, juhe, solate; V Heidnovih žilah se pretaka tudi nekoliko slovenske krvi «Kamor greš — Slovenca srečaš* pravi naš pregovor in o tem so se lahko prepričali tudi tisti slovenski časnikarji, ki spremljajo v Lake Placidu olimpijske igre na kraju dogodkov. Povsem nepričakovano so odkrili, da sta brat in sestra Erič in Beth, ki bosta sama verjetno zbrala za svojo reprezentanco več olimpijskih kolajn, kot vsa ostala ameriška reprezentanca skupaj — slovenskega porekla. Njun praded, ki se je pisal Ku-meršek, se je po poroki z mlado sovaščanko Vezočnikovo leta 1905 izselil iz Ljubnega v Savinjski do lini v ZDA, kjer si je ustvaril nov dom. Tam so se mu rodili otroci, od katerih je živa še hčerka Olga, ta pa je babica svojih slavnih vnukov Eriča in Beth, za katera vneto navija in jima sledi m vse njune nastope po Ameriki. Poleg tega zanju izrezuje časopisne članke, ki pišejo o njunih uspehih in to tudi iz slovenskega časopisja. Babica Olga še kar dobro govori slovensko, čeprav je bila rojena v ZDA, v Madisonu. kjer še vedno stanuje. Heidnovi še vedno vzdržujejo stike s sorodniki v Ljubnem, s katerimi si dopisujejo, babica Olga pa jih je tudi že o-biskala. Pri Heidnovih v Madisonu so povedali, da se namerava Erič udeležiti tudi olimpijskih iger v Sarajevu in tedaj bo gotovo obiskal tudi svoje sorodnike v Savinjski dolini. Brat in sestra Heiden sta doslej v Lake Plačilu osvojila že štiri o-limpijske kolajne (Erič od tega tri zlate) in vse kaže, da ne bo o-stalo le pri tem. Heiden torej v Lake Placidu ni le najuspešnejši ameriški tekmo- valec, ampak si ga lahko nekoliko lastnimo tudi Slovenci. Tako mor da za kako polovičko medalje. UMETNOSTNO DRSANJE f te*:«* Erič Heiden s svojo zadnjo zlato olimpijsko kolajno 1. Linic uk - Karpanosov (SZ) 205,48 točke 2. Regeczy - Sallay (Mad.) 204,52 točke 3. Moisejeva - Minenkov (SZ) 4. Rehakova - Drastič (ČSSR) 5. Torvill - Dean (VB) 6. Wighton - Dovding (Kan.) 7. Blumberg - Seiber (ZDA) 8. Bestemianova - Buhin (SZ) 9. Smith - Summers (ZDA) 10. Froschel - Steiner (ZRN) V ženskem umetnostnem drsanju vedi po obveznih likih vzhodna Nemka Poetsch, pred Američankama Lurtz in Fratianne. Italijanka Driano je po tem delu tekmovanja na dobrem 6. mestu. Nastopila je tudi mlada Jugoslovanka Dubravčič iz Zagreba. Med 22 tekmovalkami se je uvrstilf po obveznih likih na 13. mesto, kar je zanjo dober uspeh. Danes bo v kratkem programu nastopila kot 11., kar pomeni, da bo drsala v drugi kakovostni skupini. Danes se bo tekmovanje v umetnostnem drsanju nadaljevalo za ženske in moške. Ženske bodo tekmovale v kratkem programu, moški pa bodo imeli na sporedu oro-ste sestave. Hitro tudi brez bencina Kako so hitri tekmovalci v Lake Placidu? Na to vprašanje ni težko odgovoriti. Na posameznih progah so namreč s posebnimi aparaturami izmerili največje hitrosti nekaterih tekmovalcev in rezultati so bili taki: SMUK: 135 km na uro (popreček 106 km) BOB: 135 km na uro (popreček 86 ktn) SKOKI: 120 km na uro (popreček 96 km) HITROSTNO DRSANJE: 46 km na uro SMUČARSKI TEK: 20 km na uro Tudi brez bencina je mogoče torej voziti dokaj hitro. ki ne štedijo z alkoholnimi pijačami in zlasti ne s plesom in petjem; kljub temu pa. kot sami trdijo, med ZOI še niso bili pijani. Tudi hitrostni drsalci imajo . 22.40 (Danes na olimpijskih igr8®’ JUTRI ITALIJANSKA TV: ob 15. uri * metnostno drsanje (moški) in 8lf. lom za moške (1. spust), ob l'-5, slalom za moške (2. spust), 1060 nočnimi poročili hokej. LJUBLJANA: ob 15.05 umetnost«’ drsanje in slalom za moške t* spust), ob 17-55 slalom za m*8*6 (2. spust), ob 23.00 hokej. KOPER: ob 15.53 slalom za rtos*' (1. spust), ob 16.45 umetno*® drsanje, ob 18.45 biatlon feta) in ob 22.45 hokej (P9I{U*%1 ŠVICA: ob 12.15 umetnostno dri* nje in smučanje, ob 22.20 na olimpijskih igrah*, ob ** (Danes na olimpijskih igrah*- DANES BODO TEKMOVALI ZA ITALIJO ALPSKO SMUČANJE . Veleslalom (ženske): Giordani Ouario HITROSTNO DRSANJE 1500 m (moški): Paganin iu 8 chetto UMETNOSTNO DRSANJE Ženske: Driano, Bianconi ZA JUGOSLAVIJO ALPSKO SMUČANJE tr Veleslalom (ženske): Jerman, vadlav in Tome. UMETNOSTNO DRSANJE Ženske: Dubravčič. Vsake olimpijske igre imaj0 oVini maskoto in v lakepiacidški *vg ^ s spominki si lahko obiskoval1’ pijo za nekaj dolarjev tudi * letošnjih ZOI, plišastega »•»*>) (Foto -u Strokovno mnenje HLAD Libanonska smučarka Earida Rahme se očitno še ni sprijaznila s hladnim vremenom v Lake Placidu. Za včerajšnji prvi spust v veleslalomu je z dovoljenjem tekmo valne komisije lahko oblekla dvojna smučarska kombinezona, kljub temu pa je obtičala na zadnjem mestu začasne razpredelnice. VESELI AVSTRIJCI V olimpijskem naselju so naj-hrupnejši avstrijski reprezentanti. Posebno veseli so alpski smučarji; Stenmarka le poredkoma vidim« nasmejanega lica, toda ko mu jc po njegovi zmagi v veleslalomu prišel osebno čestitati sam švedski kraj Karel Gustav (na sliki levo), se Je od zadovoljstva le nasmehnil (Foto AP) Rema Musumecija novinarja «l'Unlta» ^ O poročanju v italijanskem ki se nanaša skoraj v celot’ italijanske športnike, smo za ^ogits vprašali novinarja tVUnita* Musumecija. n^nčaP «V re‘snlci gre za zlo! t nr°,ndo z olimpijskih iger je obširno, u/)e zajema skoraj samo italijanščini ležence. Razlogi so preprosti- ^ man je za šport izhaja pri n°J LpN gometa, torej iz ekipe izpod < 0Ljt^ ga zvonika. To povzroči zem in v naslednji stopnji ti“t tal<< ližem. Poprečen Italijan ffd’ ju samo samega sebe in svoje °*Ljtt‘ terese. Komaj velik podvig, LjJ* danes Stenmark ali včeraj na^t-i * nogometna Brazilija, ga sPra zavesti.* — Razlogi za tako miselnost- f(. «So v nezrelosti. Italijan s* Koliki meri za šport zanima ‘e KfjflS no. kot gledalec dogodkov- jiid osebnih športnih izkušenj- , v^atf časopisov živi na senzacijah ,n godalih. Strani morajo biti redn° žene s polemikami.* — Izhodišče iz lega polo*0-. pt$' «V šolo bi bilo treba vneSPJ,jr vi šport. Morda bi se dala " ,a ;i> no izkoristiti tudi današnja ,n ^ s1 gibanje in šport. Vsekakor )trt>' lahko rezultati čakali celo 0 jč cijo. Na vrhu pa je ustrezna P na volja, da do take spremeni de. V glavnem sem pesimist- M Prvi sovjetski hokejski nap (I hajlov, Petrov in Harlam'Č ^ skupno 100 let. V tzbornap* ^ že od leta 1968 in ima tet°s nost tretjega olimpijskega