^ Velja po pošti: as Za oelo leto naprej . K 26-— ssa pol leta » . » 13'— sa četrt » » . » 6-50 ■a en meseo » . » 2*20 aa Nemčijo oeloletno » 29-— ■a ostalo inozemstvo » 35'— e= V npravništvn: s S« oelo leto naprej . K 22-40 sa pol leta ■a četrt » •a en meseo » Za pošiljanje na dom 20 w, na mesec. — Posamezne Štev. 10 v. » 11*20 » 5-60 » 1'90 SLOVENEC ===== Inseratl: ====5 Enostolpna petltmta (72 mm): ta enkrat......po 15 v ■a dvakrat.....» 13 » ia trikrat.....» 10 » ia več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popnst v sik dan, izvzemšl nedelje ta pr/aznlke, ob 5. nri popoldno. Uredništvo Je v Kopitarjevih olloah štev. l/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma oa u ■s sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 7t m Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. i Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. : Upravniškega teleiona štev. 188. =s Današnja številka obsega 6 strani. Strah pred dr. Šuster-šicem. Ljubljana, 1. okt. Poizkusi, da zboruje češki deželni :zbor, so se razbiti ob domišljavih, pretiranih zahtevali Nemcev. Posebno dobro znamenje za državnozborsko zasedanje, ki se prične najbrže 20. t. m„ kakor zdaj poročajo listi, to nikakor ni. Sicer je 'zdaj jprezgodno, da govorimo, kako se razvijejo stvari v jesenskem državnozborskem zasedanju. »Slovanska Unija« bo znala izbrati pravo pot in taktiko, da varuje koristi in pravice Slovanov, ki 'jih tlači ob steno sedanji protinemški vladni zistem, h kateremu niso malo pripomogli tudi lanski septemberski Izgredi bodisi pri. nas v Ljubljani, kakor tudi drugod. Te izgrede so namreč vsenemški veleizdajalci prav dobro porabili za to, da so očrnili Slovane na najvišjih mestih. Mladi liberalni politični drobiž, ki je prirejal lanske razne izgrede, je tako nehote neizmerno škodoval avstrijskemu Slovanstvu. Nemci se grozno boje prihodnjega dr-zavnozborskega zasedanja. Umevamo. Splošna politična 'slika je bistveno izpre-nienjena. »Poljska Ljudska Stranka« ojači dosedanjo državnozborsko opozicijo tako, da tvori manjšina lahko večino in uniči sedanji protislovanski vladni zistem. Vso >jezo in gnjev izlivajo zaito na voditelje Slovanov dr. Šusteršiča, Udržala in na Stapinskega. Boje se noVih državnozbor-skih volitev, boje tudi državnozborskega zasedanja. Znajo namreč in odkrito že priznavajo, da bi se stebrom sedanjega vladnega zistema pri novih volitvah zelo slabo godilo. Zato priporočajo Bienerthu, naj vlada z zloglasnim § 14., priporočajo tudi ,vladi boj z obstrukcijo, ko niti ne znajo, če nameravajo Slovani obstruirati. Iz vseh nemških vladnih listov se že zrcali velik strah pred načelnikom naše stranke dr. Susteršičem. Zato priporočajo absolutizem listi tistih strank, k'i se včasih lažejo, kaki pristaši ustave da so. Nas jako veseli, ker imajo slovanski nasprotniki pred načelnikom naše stranke dr. Šu-steršičem tak strah, da kličejo proti njemu na pomoč absolutizem, § 14., ker se boje ž njim odkritega, možatega ustavnega boja oko v oko! Razdor v nemški križ.-socialni stranki. ,Ni dolgo, smo objavili o razmerah v nemški krščanskosocialni stranki dva članka, ki jih je med drugim z gotovimi čisto umevnimi okrajšavami registriral »Vaterland«, enega pa je »Hrvatstvo« dobesedno ponatisnilo. Takrat smo dejali, da se nam zdi brezdvomno, da pride v kršč. socialni stranki do razdora. Navedli smo za to sledeče vzroke: 1. narodni radikalizem, ki je zašel do kršenja temeljnih ustavnih načel, kar dokazuje jasno lcx Ax-mann, 2. korupcija v stranki, ki sestoji v tem, da so se vanjo vtihotapili kričaški elementi brez pravega temeljnega kršč. naziranja. To velja zlasti za dunajske krščanske socialcc. Morebiti nam je takrat kdo zameril, da smo resnico tako očito povedali. Danes o tem lahko govorimo, ker vsa avstrijska javnost o tem razpravlja. Povod je ta, da so nedavno na Dunaju pristaši krščansko-socialne stranke pod vodstvom dveh občinskih svetnikov razbili krščanskim so-eialcem ustanovni shod »Ostmarkinc« podružnice. Nato jc »Grazer Volksblatt«, list, katerega sicer nimamo niti najmanj povoda hvaliti, ^objavil prav pošten in pameten članek. Poudarjal je potrebo dunajsko kr-sčanskosocialno stranko očistiti. Obsojal Jc dobičkarske elemente v stranki in naglašal, da je skrajni čas vrniti se k starini idealom, ki so stranko ustvarili. Zdaj pa beremo v »Deutsches Volksblatt« kaj zanimiv odgovor na očitanja j graškega lista. »Deutsches Volksblatt« ni I ne oficielno ne oficiozno glasilo krščansko-j socialne stranke, ima pa na Dunaju med krščanskimi socialci veliko, veliko več bravcev in pristašev kakor »Reichspost«. V tem »D. V.« se krščanskosocialni občinski svetnik Gussenbauer sirovo zaganja v graški list, češ, program krščauskosocial-ne stranke ima sledeče temeljne točke: 1. Varstvo nacionalnih koristi. 2. Antisemitizem. J. Brezpogojno pobijanje klerikalizma. To so usodne izjave. Varstvo nacionalnih koristi — že prav. Ampak nacionalizem izvestne klike med dunajskimi kršč. socialci je pravo poganstvo. Antisemitizem — tudi prav; pa tudi pri tem se ne sme na načelo krščanske pravičnosti pozabiti. Brezpogojno pobijanje klerikalizma — kaj pa to pomeni? Klerikalizma ni — to je liberalen strah. Morebiti vse časti vredni gospod Gussenbauer meni konser-vativstvo? To bi bilo prav, če bi bilo tako. Ampak nam se vse zdi, da gospod Gussenbauer, krščanskosocialni občinski svetovalec, misli — katoličanstvo. Kajti 011 pravi, da je klerikalizem najhujši sovražnik »poštene nemške politike« — »eluii-clier deutscher Politik« — to je sumljivo. Mislimo, da se prav nič nc motimo, da nekaterim krščanskim sociaicem na Dunaju katolištvo ni všeč. Če pa zdaj pomislimo, da je ta struja že tako močna, da je krščanskosocialno strankino vodstvo potisnila v najbolj nestrpno nacionalnoradikalno smer, potem nas v resnici navdaja resna skrb. da nastane v doglednem času v nemški kršč. socialni stranki usodna kriza. Slovanski katoličani vemo svojo pot in svoj cilj. Varstvo interesov katoličau-stva jc v naših rokah. Da pa bomo znali to varstvo tudi uspešno izvrševati, je treba čim tesnejše zveze med slovenskimi, češkimi in hrvaškimi katoličani. Kar se pa nemških krščanskih socialcev tiče, je najboljše zanje, če izločijo iz sebe dunajsko strujo. Bodo oslabljeni nazunaj, a konsoli-dirani iia znotraj. Seveda so zdaj razmere v Avstriji take, da ni upati, da pride med njimi tako hitro do izčiščevalnega procesa. Fursr teotonicus. Zdaj ko ni nobenega upanja več, da se Cehi in Nemci pobotajo in 'je vsled tega in vsled drugih davnej znanih vzrokov obstrukcija v parlamentu — ki ga vlada hoče na vsak način 20. oktobra sklicati — gotova stvar, zdaj kričijo Nemci, naij se vlada po § 14. Upajo namreč, da vlada v tem slučaju izvede vse, kar Nemci zahtevajo. In te zahteve so kaj značilne. Prva je Iex Axmann. Nemške stranke z vso sito tla vlado pritiskajo, da se ta zakon sankcionira. Ministrstvo se je tudi že ustrašilo in zdaj se ministri o tej stvari posvetujejo. Kaj bodo uganili, je težko 'prorokovati. Menda se bodo nemški parlamentarci in vseučiiiški profesorji »temeljito« posvetovali. kako bi se dal izdelati šolski zakon za Nižje- in Gornjeavstrijsko, Solnogra-ško in Predarlško, da bi ga vlada mogla sonkcionirati, ne da bi prišla v konflikt z državno šolsko postavo. Zlasti nemški minister Schreiner se veliko trudi za ta lepi namen. 1 Pa tudi drugače nemški furor na nezaslišan način divja. Tako je 11. pr. občinski svet v Kremsu sklenil, da je za vse večne čase uradni in posjovahii jezik občine nemški, da se sme občanska pravica Je Nemcem podeljevati in lc nemške uradnike in sluge nastavljati. Nemci naravnost norijo. Čutijo konec svojega nadvladja v Avstriji. Slovani lahko z mirno zavestjo korakamo dalje, ker vemo, da nas taka nasilja ne bodo ustavila. Čimbolj bodo Nemci zdaj divjali, tem hujše bo zanje, ko se bodo streznili. HRVAŠKA DELEGACIJA V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU. »Agramer Tagblatt« z dne 29. septembra v uvodnem člnnku o«tm klavrno politiko hrvaške delegacije v ogrskem državnem zboru. 0;b otvoritvi dne 28. septembra so mažarski voditelji nastopili samozavestno in jasno označili ma-žarske cilje in zahteve, hrvaški delegatje pa. ki bi imeli toliko očitati odstopajoči vladi, ki bi imeli toliko Vzroka za protest proti razmeram, ki jih jc mažarski šovin-zern ustvaril v Hrvaški — oni so pa molčali ko grob. Zakaj, vprašuje »Agramer Tagblatt« ter nato navaja »otroško« izjavo nekega koalic-poslanca, ki. je rekel, da se Hrvatje niso nič oglasili, ker je splošna volivna pravica notranja stvar Ogrske in ker bančno vprašanje ni politično! To .ie tako klavern izgovor in tako poniževalen za hrvaško delegacijo v ogrsk. drž. zboru, da si hujšega misliti ne moremo. Pa tudi ne odgovarja resnici. Hrvaški poslanci so namreč spočetka nameravali podati v zbornici primerno izjavo, ki je tudi že bila sestavljena in bi jo bil imel mažarsko izreči poslanec Supilo. Toda po živahni konferenci z Justhom se je ta namera opustila: za kulisami se je izvršila kravja kupčija. Justh je zaprl usta hrvaški delegaciji z obljubo, da se ne izroče sodišču poslanci Pribičevič, Budisavl-jevič in Ban-janin, ki so osumljeni veleizdajniških I10-matij. Kdaj bo hrvaško ljudstvo napravilo konec takemu barantanju z njegovimi koristmi? RAZPRAVA PROTI 1RIDENTOVCEM. Tri d en t, 1. oktobra. Jutri v soboto, se bo pred tukajšnjim okrožnim sodiščem začela razprava proti 11 mladim italijanskim demonstrantom. V noči od 27. na 28. avgusta, ob priliki velike tirolske slavnosti v Inomostu, so privezali slamnatega moža v tirolski obleki, ki naj bi bi! Andrej Hoier, k Dantejevemu spomeniku ter na številnih uradih pomazali z barvo cesarske orle. Pri hišnih preiskavah vsled poneverjenj v laški banki, so prišli tudi na sled tem demonstrantom. BELGIJSKI KATOLIŠKI SHOD. V mestu Mecheln sc je minole dni za-vršil krasen katoliški shod, ki je po svojem uspehu in sijaju prekosil vse nade prirediteljev. V 18 skupin razdeljeni so najboljši belgijski možje lazpravljali in se posvetovali o vprašanjih, ki so važna za dušni in gospodarski blagor ljudstva in domovine. Udeležili so se občnega, zbora med drugimi kardinal Mercicr, predsednik državne zbornice in senata, apostolski nuncij, vsi škofi Belgije, justični, železniški, minister za umetnost in znanstvo itd. Najbolj znamenit je bil govor prof. Kur-tha: Cerkev in poduk. Šolski odsek je sprejel resolucijo za popolno enakopravnost državnih in katoliških šol. Na vrsto je prišlo tudi narodnostno vprašanje, ker Vlemi zahtevajo svojih šol z vseučiliščem, do kakega sklepa ni prišlo. Zelo zanimive so bile razprave v odsekih za organizacijo ženstva, strokovna društva, časnikarstvo, znanost in književnost, kjer so bile sprejete važne resolucije. Na slavnostnem zborovanju je vzbujal največjo pozornost govor orleanskega škofa, ki je dejal, da razmerje med ljudstvom in višjimi pastirji na Francoskem še nikdar ni bilo tako prisrčno ko sedaj in da goji najboljše nade za ccrkev na Francoskem. Govoril je tudi v imenu avstrijskih katoličanov grof Galcu in so zlasti njegova izvajanja o Bonifaci-I jevem in Pijevem društvu vzbudila največje zanimanje in odobravanje. Slavnostnega sprevoda se je udeležilo 60.000 oseb I od najvišjih stanov do priprostega delavca in kmeta. Das i je v okraju Mecheln liberalno občinstv o skoro v večini, sc mir nikjer ni kalil — naši liberalci tega seveda ne bodo zapopadli. saj svoje nature niti toliko nimajo v oblasti, da bi nc insultirali priprostih romarjev. ki jo je stavil v kranjskem deželnem zboru, se glasi: Po posredovanju deželnega odbora kranjskega sklenil je zdravstveno-okrožni zastop v Bohinjski Bistrici meseca marca 1907 z bivšim železniškim stavbenim vodstvom na Jesenicah kupno pogodbo glede kr. železniška uprava na Bohinjski Bistrici o priliki gradnje oudotne železnice. Po tej pogodbi je c. kr. železniška uprava omenjenemu zastopu prepustila bolnično poslopje z Vso notranjo upravo vred brez .vsake omejitve proti plačilu kupnine 12 tisoč kron. Zdravstveno-okrožni zastop je kupno pogodbo podpisal ter je 'tudi takoj in sicer dne 8. marca 1907, plačal vso kupnino, v trdnem prepričanju, da bo kupno pogodbo, kakršna je bila sklenjena z železniškim stavbnim vodstvom na Jesenicah, potrdilo tudi c. kr. železniško ministrstvo, ker se ni moglo misliti, da železniško stavbno vodstvo pri prodaji poslopja nc bi postopalo strogo po dobljenem navodilu. To preveliko zaupanje zdrav-stveno-okrožnega zastopa pa je provzro-čilo, da okrožje še danes ni do'bilo v last bolničnega poslopja, akoravno uživa železniška uprava kupnino že od 8. marca 1907, torej na dve in pol leti. C. kr. železniško ministrstvo namreč ni hotelo odobriti pogodbe, marveč je potem, ko je imela železniška uprava že kupnino v rokah, zahtevalo, da se obveže zdravsltveno-okrožni zastop, da se 'bodo uslužbenci železniške uprave vedno in v prvi vrsti vsprejemali v prodano bolnico in da 'bo v to svrho vedno primerno število postelj na razpolaganje. Naravno je, da zastop pogoja ni mogel sprejeti, ker bi mu bile vsled tako daleč segajoče omejitve glede razpolaganja z bolnico popolnoma roke vezane in bi bolnično poslopje s tako služnostjo za okrožje ne imelo nobene prave vrednosti. Po daljšem poga-janju je c. kr. železniško ministrstvo svojo zahtevo pozneje v toliko skrčilo, da se je zadovoljilo le s prepustitvijo ene so'be z dvema po-steljema v dotičnem poslopju. S to skrčeno zahtevo se je prejšnji načelnik zdravstvenega zastopa meseca decembra 1907 zadovoljil, a storil je to le na lastno pest, ker mu zastop ni dal pooblastila v napominanem smislu. Do podpisa nove pogodbe pa vendar ni prišlo, ker je med tem novo izvoljeni zdravstveno-okrožrii zastop upravičeno ugovarjal zoper zahtevo c. :kr. železniškega ministrstva, češ, da je bila pogodba prvotno sklenjena brez vsake omejitve in da je izjava prejšnjega zastopovega načelnika glede sprejetja stavljenega pogoja povsem neveljavna in za zdravstveno okrožje neobvezna. Dasi pa je bila c. kr. železniška uprava ponovljeno opozorjena, da zdravstveno okrožje bolnice pod stvaljenim pogojem' ne bo prevzelo, dasi so merodajni faktorji videli, kako zelo trpi bolnično poslopje, ker ga nihče ne vzdržuje, in dasi je deželni odbor kranjski zadnjič meseca aprila 1909 c. kr. železniško ministrstvo opozoril na nedostatek, vendar c. kr. železniško ministrstvo ni drugega ukrenilo, nego da je naročilo oddelku za trasiranje železnice v Novem mestu, naj razpiše obravnavo na lici mesta. Ta obravnava se je vršila dne 18. maja 1909, ni pa imela drugega uspeha, nego da je bil v dotičnem zapisniku kon-statiran faktični položaj zadeve, ki je bil itak vsem udeležencem znan. O načinu ureditve zadeve ni vedel zastopnik c. kr. železniške uprave ničesar povedati, dasi je bilo pričakovati, da mu bodo dali merodajni faktorji navodilo, kako naj se zavožena stvar spravi v pravi tir. Od dne 18. maja 1909 pa jc zopet vse pri starem, le bolnično poslopje postaja od dne do dne slabejše, tako da jc c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici na dan 9. septembra J 909 izvršilo na lici mesta obravnavo, da dožene vse nedostatke iu stavbene hibe. Po vsej pravici se ljudstvo zgraža nad takim zavlačevanjem končne ureditve te pereče zadeve, ker ne more umeti, zakaj da je c. kr. železniška uprava denar zdravstvenega okrožja sprejela, če je hotela poznoie delani težave pri izročitvi poslopja. Kako malo 'se zmeni železniška uprava za stvar, dokazuje tudi dejstvo, da svet. na katerem stoji poslopje, sploh še ni prepisan; po zemljiški knjigi so lastniki sveta še vedno nekateri posestniki iz Bohinjske Bistrice. Zavlačevanje končne ureditve te zadeve pa jc obžalovati še iz javn.h ozirov. Vsled nove železnice je Bohinj odprt svetovnemu prometu, postal priljubljeno letovišče in središče za tujski množeni promet potrebno, da ima Bohini bolnico, kamor se lahko denejo bolniki, če slučajno obole. Vsako odlašanje v tem pogledu bi utegnilo imeti usodepolne posledice. Iz stališča javnih interesov je torej siliti na to, da c. kr. železniška uprava ne odlaša več ureditve te zadeve in da opusti svoje malenkostno stališče. — Podpisani zato vprašajo: Ali je gospodu deželnemu predsedniku znano, da zdravstveno okrožje na Bohinjski Bistrici še nima bolnice, ker mu c. kr. železniška uprava dela težave pri izročitvi nekdaj železniškega bolničnega poslopja, in ali je gospod deželni predsednik voljan posredovati pri c. kr. železniškem ministrstvu, da čim preje brez vsake omejitve izroči dotično poslopje okrožju v last. Darovi. ZA NARODNO OBRAMBO. 385. Josip Olup, trgovec, Ljubljana, 20 K. 386. Janez Prešern, župnik, Koprivnica, 20 K. „ , „ . 387. Ivan Plevančič, župnik v pok., Vel. Gaber. 20 K. 388. Julij Klemene za Jagrove dediče v Ljubljani, 20 K. . v 389. Veselo omfzje pri g. Mayedu v Kamniku, 20 K. u . u 390. Josip Pristov, župnik, Horjul), povodom 201etnice dušnega pastirovanja, 20 K. ^ , 391. Telovadni" odsek »Orel«, Cerkno, je nabral pri veselici dne 19. septembra pod geslom »Manj bratom žejnim. več pa obmejnim« 20 K. 392. Iz videmske dekanije zbrano na sestanku v Pišecah ob obletnici 20. septembra 20 K. 393. Nabrano na IV. sestanku gorenjskega pododbora S. D. Z. v Naklem dne 22. septembra mesto črnih kravat 20. sept. (tretja pošiljatev) 20 K. 394. Andrej Oblak. Škofja Loka, 20 K. 395. Borodinov, Gorica, 20 K. n a a Dalje so darovali:Ivanka Gregorčič, Zabukovje, Sevnica, 10 K; Veronika Ter-itinek, soproga uradnika južne železnice, Ljubljana, 2 K; J. H., Škoija Loka, 15 K; Andrej Jamnik in Valentin Debelak, S'kot-ja Loka. 10 K; Šestošolci, Kranj. 1 K 5 h; Jgn. Ažnoh, Ljubljana, 1 K; Alojzij Novak, župni upravitelj .Ajdovščina, 3 K. Vsak dan naj prinese novih darovalcev! Opozarjajte vsi, ki ste že darovali, svoje prijatelje, naj se Vam pridružijo! Društva. + Slovenac i Hrvat. Na Vukovi gorici blizu Prilišča na Hrvaškem se ustanovi katoliška hrvatska čitalnica s pravili, kakršna imajo naša izobraževalna društva. Potem, ko sta se gg. abs. iur. Adlešič in Malnerič 13. t. m. tozadevno dogovorila s priliškim g. župnikom Giorgisom in neka terimi Vukovčani, se je sestavil v nedeljo, dne 26. m., m. pripravljavni odbor. Govorili so na tem malem sestanku gg. dr. Lenard, Adlešič in Malnerič. Ideja, ustanoviti čitalnico, je našla najugodnejša tla. Pogovor se je zaključil ob 11. uri zvečer z — lepo našo himno. 4- Občni zbor »Kmečke zveze za ljubljansko okolico« bo v nedeljo, dn6 3 oktobra 1.1.. ob 10. uri dopoldne v dvorani S. K. S. Z. v hotelu »Union«. Poročali ■bodo poslanci dr. Šusteršič. Povše in Dimnik. Na dnevnem redu je potem odborovo poročilo in volitev načelnika in drugih odbornikov. Možje-kmetje, pridite v obilnem Številu! — Ustanovitev podružnice Slomško ve zveze za kranjski in radovljiški okraj se vrši v pondeljek, 4. oktobra ob pol 2. v dvorani »Ljudskega Doma« v Kranju. Vsi prijatelji krščanske vzgoje naše mladine dobrodošli. — Ustanovitve se udeležita deželna poslanca Jaklič in Jarc. K mnogobrojni udeležbi vabi pripravljavni odbor. — Shod v Adlešičih. V nedeljo, dne 26. t. m. se je vršil v Adlešičih javen ljud ski shod in ustanovitev knjižnice Slov. dij. zveze. G. cand. iur. M. Malnerič otvori ob %3. uri zborovanje, prisrčno pozdravi vse navzoče in razloži pomen zborovanja, za čegar predsednika se izvoli č. g. župnik Šašelj, ki prevzame predsedništvo in pozdravi vse goste. Nato govori g. abs. iur. J. Adlešič o gospodarski organizaciji in strokovni izobrazbi Vneto govori za napredek svoje rodne zemlje, želeč ji s pomočjo izobrazbe več sreče. Nato govori g dr. L. Lenard iz Ljubljane o napredku po drugih deželah in v drugih krajih, o pomenu knjig in časopisja za povzdigo duševnega in gmotnega blagostanja med narodom. Za njim poda g. Malnerič nekaj navodil, kaj in kako naj beremo, da bo-demo imeli od branja res pravo korist. Po zborovanju so se navzoči dogovorili še o glavni potrebi svojega kraja — o vodovodu, za katerega se naj potegnejo najprej občani sami in potem vsi, ki lahko v tem oziru vplivajo. — Na zborovanju je bilo navzočih nad 150 oseb. — Slov. katoliško izobraž. društvo v Mančah pri Vipavi priredi v nedeljo, dnč 3. oktobra ob pol 4. uri popoldne na dvorišču gosp. Andr. Zivic št. 25 svojo prvo veselico z naslednjim sporedom: 1. Pozdravni govor; 2. »Čevljar«, Šaloigra v treh dejanjih; 3. »Zakleta soba v gostilni pri »Zla'ti goski«, burka v enem dejanju. Med odmori poje slavno pevsko društvo »Nanos« z Goč. Vstopnina: sedeži po 1 K, stojišča po 40 vin.; društveni člani in otroci do 14. leta plačajo polovico. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. — K obilni udeležbi vabi vse prijatelje dobre zabave — društveni odbor. — Iz Sušja pri Ribnici, ProstovOl no gasilno društvo občine Šušje bo obhajalo dne 10. oktobra t. 1. blagoslovljenje ondot-nega gasilnega doma, katero se vrši točno •ob 2. uri popoldne s sledečim sporedom: 1. Pozdrav došlim gostom. 2. BlagOslov-Jjeirje gasilnega doma. 3. Govor: o pomenu in važnosti gasilnega doma. 4. Blagoslovljenje novega kipa Matere Božje v vaški kapelici. 5. Pozdravni nagovor bratskih gasilnih društev in prosta zabava na vrtu gosp. gostilničarja Ivana Lovšina. Pokažite, dragi rojaki, z obilno udeležbo, da znate ceniti nesebično požrtvovalnost in velik izobraževalen pomen naših pre-potrebnih gasilnih društev. Pridite v Sušje na ta slavnostni dan od blizu in daleč in •priskočite tudi v dejanju, da se izvrši slavnosti na zunaj kolikor mogoče sijajno. Vsak najmanjši prispevek hvaležno sprejme načelništvo gasilnega društva v Sušju. Ij Za »Rokodelski Dom« v Ljubljani je darova! preč. g. dr. Andrej Karlih, stolni kanonik in vodja Alojzijevišča v Ljubljani, sto kron. Iskreno se zahvaljujemo velikodušnemu dobrotniku, ki je razveselil katoliško rokodelsko društvo s tako lepim darom. Bog plačaj! — Katol. slov. izobraževalno društvo na Brezovici priredi na rožetivensko ue^ deljo popoldene ob 3. uri pred ž upu iščem predstavo, igri »Pri gospodi« in »Krčmar pri zvitem rogu«. V slučaju neugodnega vremena se predstava preloži na drugo nedeljo, dne 10. oktobra. K predstavi se vabijo vsi prijatelji poštenega razvedrila. — Tržič. Kat. izobraževalno društvo sv. Jožefa priredi prihodnjo nedeljo, dne 3. oktobra 1909 v dvorani »pri Bastlju« ob pol 8. zvečer veselico s petjem in igro: Andrej Hofer. tirolski junak, igra v petiji dejanjih. — Vse prijatelje poštene in zdrave zabave vabi k mnogobrojni udeležbi odbor. / i ' Ij Deželno društvo državnih pisarniških oficijantov in pomočnikov za Kranj- I sko v Ljubljani priredi v nedeljo*, 3. 'tok- I tobra t. 1., ob treh popoldne v dvorani »Mestnega doma« ob navzočnosti večine vseh kranjskih članov velik shod, na katerem bode manifestiralo povodom bodoče otvoritve državnega zbora vpričo vabljenih gospodov državnih poslancev za uresničenje nujne prCuredbe do skrajne stiske dospelega vprašanja, pogodbenih uradnikov (oficijantov oziroma pomočnikov). Ti uradniki, od kojih država zahteva iste zmožnosti ter jim nalaga ista bremena z istimi odgovornostmi, kot c. kr. državnim pisarniškim uradnikom od XI. do VIII. činovnega razreda, in tudi še več, kar taisti tudi v popolno zadovoljstvo svojih predpostavljenih izvršujejo — stoje pa v službenem in gmotnem razmerju v'veli-,| kem nasprotju s temi uradniki, takorekoč na najnižji plačilni stopnji, celo zaslugami, pazniki itd., med tem ko naj javnosti nasproti igrajo vlogo dobro situiranega uradnika. Tozadevni shodi vrše se istočasno po vseh kronovinah Avstrije z dnevnim redom: 1. Neznosni in v nebo vpijoči krivični položaj državnih pisarniških oficijantov in pomočnikov ter njih postavna preuredba; 2. sprejem resolucije. Gospode tovariše in njih svojce se opozarja na sigurni in točni prihod. Likvidacija okrožne blagajne. Mestno načelstvo v Varaždmu naznanja, da je ta-mošnja okrožna blagajna v likvidaciji. ANARHISTIČNA ZAROTA V BARCELONI. Madrid, 30. septembra. Policija ie zasledila neko anarhistično zaroto. Tri anarhiste so zaprli, vsled nekih poročil, ki jih je dobila polic.ja od neke zasebne strani. Pri aretovancih so našli spise, iz katerih se je zvedelo, da se je nameravalo pomoriti v Madr,'du več visokih oseb. 2ena nekega anarhista je nosila pod steznikom zelo važno pismo. Ponudila ie policiji svojo pomoč pri odkritju posameznosti zarote, pri kateri je bržkone hotela sama igrati glavno vlogo. Policija pridno poizveduje, a popolnoma molči o odkritjih, ki so zelo resna. ZAROKA PORTUGALSKEGA KRALJA MANUELA. Pariz, 1. oktobra. »Daily Tele-graph« je poročal, da, so vesti o zaroki portugalskega kralja Manuela 'z vnukinjo angleškega kralja Edvarda, princezinjo Aleksandro, neresnične. Toda poluradni list »Secolo« to vest vzdržuje. List poroča, da je ta zaroka sklenjena ter se bo poroka vršila koncem marca. Poročila od angleške strani, da se namerava zaročiti kralj Manuel z neko avstrijsko nadvojvo-dinjo, so se pojavila vsled tega, da bi se obrnilo pozornost od angleškega dvora. Šolstvo. NOVA MOHAMLEDANSKA STRANKA V BOSNI-HERCEGOVINI. Nekaj uglednih bosanskih tnohame-dancev je s pomočjo konservativnih krogov izdelalo pravila za novo mohamedan-sko stranko, ki naj združi vse moliame-dance brez ozira na narodnost, to pa zlasti glede zastopstva v bodočem bosanskem saboru. Ustanovitev te čisto verske skupine nikakor ni po volji naprednim mos-limskim krogom in se ji torej obeta le kratek obstanek. BOJI Z ALBANCI. Iz Soluna poročajo: Paši Djavitu se še ni posrečilo, da bi podvrgel ustaške Albance. Pač pa se potrjuje, da so Albanci odbili napad paše Djavita. Turške čete so imele velike izgube. Predvčerajšnjim so pripeljali po železnici v Mitrovico 100 ranjenih vojakov. Del lahko ranjenih vojakov so prepeljali v Prizren, težko ranjene v Skoplje in v Solun,. Paši Djavitu manjka zdravnikov in sanitetnega osobja. Mnogo ranjenih vojakov je med vožnjo pomrlo. — Razpisana učiteljska služba. Na šestrazrednici na Viču (okraj ljubljanska okolica) se razpisuje učiteljska služba v stalno nameščenje do 28. oktobra t. 1. Prednost imajo prosilci, ki se zavežejo, da bodo stanovali na Viču. — Iz učiteljske službe. Učiteljske kan-didatinje Marija Orožen, Josipina Močnik in Ivana Dereani so vstopile v brezplačno šolsko prakso in sicer prvi dve na deški šoli v Kamniku, zadnja pa v Postojni. Obolelega nadučitelja v Št. Petru Mihaela Karana nadomešča bivši zač. učitelj v Grahovem, Ivan Gabrovšček. Izpr. učiteljski kandidat Rudolf Cerar je imenovan začasnim učiteljem-voditeljem enorazrednice na Selih pri Šumbergu. Obolelo učiteljico Pavlo Brezovšek v Rovtah pri Logatcu nadomešča Ivana Čeč, obolelo učiteljico Marijo Modic v Babinem polju pa Josipina Jager. Dopust ima učiteljica Marija Palme v Spodnjem Logatcu, nadomestuje jo Antonija Goderer. flbstlnenini vestnik. 1. »Zlata Doba«, ki je naročniki že težko čakajo, zato ne izide toliko časa, ker Hoče prinesti poročilo o protialkoholnem kongresu, pa ne more dobiti pisanega poročila od stenografa. Ta je namreč z de-žclnozborskim delom že dalj časa tako zaposlen, da absolutno ne more kakega drugega dela v roke vzeti, ker pa hočemo poročilo o kongresu prinesti popolno, zato moramo čakati radi ali neradi, da konča deželni zbor in pride naše delo na vrsto. Zato bodo pa izšle tri številke »Zlate dobe« skupaj. 2. 'Društvo »Abstinent« je dalo na deželno vlado vlogo, v kateri se prosi, naj se ne dovoli na Kranjskem nobena nova gostilna več in še manj kaka nova žga-njarna, marveč število koncesij vsaj sčasoma zniža, ker je dežela z vsemi temi »napravami« prenasičena. Prošnja je podprta s številkami, s katerimi je dokazano, da je Kranjska ena prvih dežel v Avstriji z ozirom na število gostiln in žganjarn. Dalje se prosi, naj deželna vlada zahteva od podrejenih organov, da se postavne določbe glede točenja pijač, natančno izvršujejo in prestopki ostro kaznujejo, zlasti s tem, da se dotičniku koncesija vzame. - Radovedni smo, če bo deželna vlada na to kaj storila. Prosimo od somišljenikov poročil in eventuelnih pritožb, da prošnjo, če bo treba ponovimo, in s fakti podpremo. 3. Dalje je vložilo isto društvo prošnjo na deželni šolski svet, obsegajočo 12 točk, kako in kaj naj dela šola zoper alkoholizem. Pričakujemo od naših članov deželnega šolskega sveta — zastopnikov cerkve in dežele — da bodo to vlogo v polnem obsegu uveljavili, da se bo ukrep šolam čimprej priobčil in začel izvrševati. 4. »Abstinent« se bo tudi obrnil na naš deželni zastop, ki razvija vsestransko skrbljivost in delavnost za blagostan dežele in deželanov. Naj slavni deželni zbor pri vsej tej skrbjivosti ne prezre tudi tiste velike luknje, skozi katero uhaja blagostan dežele. Opomnimo samo, da izda kranjska dežela za alkohol na leto celih 33,000.000 kron, od česar pride znaten del deželi zopet v prid, veliko milijonov (zlasti za pivo in žganje) gre pa iz dežele ven v nemške roke, ne glede na vse drugo nešteto zlo, ki ga pijača dežclanom povzroča. 5. Ljubljanski »Škofijski List« prinaša poziv vsej slovenski duhovščini na skupen znaten odpor proti alkoholizmu kot najgoršemu sovražniku krščanskega življenja in dušnega pastirovanja. Ta poziv se bo razposlal vsej slovenski, tudi izven-kianjski duhovščini. Protialkoholna zveza I duhovnikov, veljavna doslej le za ljubljansko škofijo, se bo raztegnila na vso Slovenijo. 6. Snuje se tudi učiteljska protialkoholna zveza. Poziv prinese »Slovenski učitelj«. Priglase sprejemata gg. nadučitelja Ivan Štrukelj v Dobrcpoljah in Julij Slapšak v Vodicah. 7. Prihodnje dni še razpošlje na društva poziv v smislu sklepa K. S. Z., naj osnuje vsako društvo abstinenčni odsek. Opozarjamo tudi tukaj, da naj se ta sklep gotovo in kmalu povsod izvrši in potem o tem poroča. Istotako pa Marijine družbe. 8. Ravnokar so izgotovljene nove, lepe sprejemnice »Abstinenta« in se dobe na zahtevo pri društvu (naslov »drnštvo Abstinent v Ljubljani). Priporočajo se pa tudi nabiralne pole (bloki) za nabor ab-stinenčnili čet. — Nekateri abstinenčni krožki, posebno v Kamniškem okraju, se vrlo razvijajo, ker so udje tako pridni, agilni; prirejajo sami sestanke in agitirajo. Več o tem v »Zlati dobi«. 9. V Ničmanovi prodajalni se pa dobč nove sprejemnice družbe treznosti, večje za odrasle, male za otroke, in vpisovalne pole. Družba treznosti (nova) je vpeljana sedaj v 30 župnijah. 10. Društvo »Abstinent« si osnuje svojo knjižnico, ki bo nastanjena v knjižnici Katoliške tiskarne (III. nadstropje, dvorana). 11. Nabavili smo si lepe barvane skioptične slike, in pripravljeni napravljati ž njih pomočjo vsako nedeljo predavanja po društvih, ki se za to oglase. — Pripravlja se tudi gledališka igra s protialkoholno vsebino. 12. Po kratkem odmoru v poletnih mescih se začne zdaj naše gibanje zopet živahnejše. »Abstinent« ima svoje sestanke vsak četrtek zvečer ob pol 8. v prostorih K. S. Z., h katerim se vabijo vsi ab-stinentje in njih prijatelji iz mesta in dežele. Od časa do časa bodo predavanja, ki se bodo vselej sproti naznanjala. Štajerske novice. š Slovensko glasbeno društvo »LJubljana« med štajerskimi Slovenci. Na vabilo štajerskih Slovencev se udeleži oddelek moškega zbora »Ljubljane« dne 10. oktobra slavnosti otvoritve »Društvenega doma« v Velenju. š Imenovanja v Trbovljah. Na mesto vpokojenega ravnatelja g. Teutscherta je imenovan za ravnatelja g. Avgust Hein-rich, za rudniškega nadzornika, sedanji obratni vodja na zahodnem revirju g. ing. f rane Heutmann, na njegovo mesto kot obratni vodja g. Martini z Ogrskega. Namestnik obratnega vodja na zahodnem re-virju je imenovati g. ing. Alojzij Kolka. š Št. Ilj v Slov. goricah. V petkovi številki »Slovenca« se je poročalo, da se pri »Šentiljskem domu« stavi tretje nadstropje. A temu ni re's. Kajti graditi se .ie začelo že nadstropje, a ne tretje, ki ga ue bo. Tiskovni škrat je iz ž e napravit t r i. Toliko resnici na ljubo. Ponovno pa prosimo slovenske •rodoljube, da nam še nadalje pomagajo, kajti kakor vsaka stavba, tako bo tudi ta naš prepotrebni in toli za-željeni »Dom« prekoračil prvotni proračun. Zelo težavno bi bilo, če stavbe ne bi mogli' vsled manjkajočih sredstev pravilno •dogotoiviti ali pa bi zagazili v dolgove. Vsem dosedanjim i bodočim darovalcem imenom obmejnih bratov srčna zahvala! Društva, prirejajte še to jesen veselice v korist Št. litju! š Podrobno delo. Do'ba mladeniških shodov se bliža svojemu koncu. Vršilo se je zelo veliko mladeniških shodov, pa še mnogim krajem se ni moglo ustreči. Mnoga pisma, posebno iz marenberškega, konjiškega in tudi s ptujskega, so bila v v smislu, naj bi se vršili mladeniški shodi še 'tam, toda ni bilo mogoče vsem u'streči. Pričeti bo pa treba sedaj s podrobnim delom, po župnijah, od vasi do vasi. Potrebni bodo župnijski shodi, posebno tam. kjer še ni ne društva, nc mladeniške ali dekliške zveze. Pa tudi drugod 'je potrebno, da se mladeniči ali mladenke ene župnije zberejo skupaj in se pomenijo, kaj bi se dalo še storiti 'za prospeh organizacije, koga bi se še dalo pridobiti. Z. S. M. pa tudi S. K. S. Z. bo vedno rada pomagala pri ■takih shodih ali s svetom, ali z govornikom. Zato bi bilo potrebno, da se vsi kraji, ki bi radi imeli take shode, oglasilo, da bi lahko že z novembrom začeli s podrobnim delotn po župnijah. š Št. Lenart v Slov. goricah. V prostorih Arnušove gostilne se je zbralo lepo število mladeničev šentlenartskega okraja. Predsednikom zborovanja* so izvolili mladeniča Kolmana iz Slivnice pri Mariboru, nato pa sta v imenu domače fnre, mladc-niške zveze in bralnega društva govorila in pozdravila mladeniča Rajšp in Letmk. Navzoči državni in deželni* poslanec Ro-škar pozdravlja mladeniče,'ki so v delu za narod, jih navdušuje, da 'tudi za nadalje ostanejo zvesti. Oriše med drugim tudi položaj, ki vlada sedaj v po itiškem svetu. Profesor dr. Kovačie poživlja, da ostanejo vedno v boju za tri svetinje: domačo grudo, liiaterni jezik in vero krščansko. Mla- deniS Spače in Jarenine razpravlja cilje imladeničev v javnem življenju. Govorili so še akademik Kramberger v imenu »Slovenske dijaške zveze«, mladenič Ver iz Ptuja, Caf >iz Št. Jurija v Slov. goricah i. dr. H koncu sta še spregovorila čč. gg. Bosina in dr. Hohnjec. Vi mladeniči iPa si nauke in nasvete, ki ste jih na shodu slišali, globko v srce stisnite in se po njih ravnajte! š Nesreča pri streljanju s topiči. V Št. Juriju v Slovenskih goricah so pretekli ponedeljek praznovali neko »boljšo« svatbo, ,pri kateri so seveda tudi streljali s toplci. 21-letnemu zidarju Francu Meza-ničiL ki je bil vešč streljanja, je to tako ugajalo, da je še ob 2. uri zjutraj oddal en strel. Pri tem pa se mu je sprožil topič v obraz. Levo oko je bržkone izgubljeno in na licu je ves opečen. Dr. Tiplič iz Sv. Lenarta je ranjencu dal prvo zdravniško pomoč. Prepeljali so ga drugi dan v Gradec .v splošno bolnico. š Brežice. Ob obletnici krasnega lanskega posavskega mladeniškega shoda na iVidmu so se 'zopet zbrali posavski mladeniči, da tudi oni med drugimi vzdignejo kvišku svojo zastavo. Bilo je čez 500 mla-deničev v Brežicah na shodu dne 26. sep-itembra. Mladenič in predsednik Z. S. M. Žebot je v krasnem govoru razvijal mla-ideniški program, naloge krščansko-narod-nega mladeniča v javnem, gospodarskem ■in političnem življenju in lepe cilje mladeniškega gibanja. Govorili so še državni in deželni poslanec dr. Benkovič, stud. iur. iVeble in tajnik ljubljanske S. 'K. S. Z. gosp. Traven. Krasni govori so navdušili domače mladeniče, da so tudi ti nastopili in ?to prav korajžno. Bil je to krasen shod, iki se ne bo tako hitro pozabil in se tudi ne sme pozabiti. Kaže pa zelo lepo, da se vzbuja tudi Posavje. Mi vstajamo, a vas Je strah! š Promet z avtomobil-omnibusom se bode uvedel na črti iz Maribora v Lučane-Arvež-Ivnica. Vozilo se bode dnevno dvakrat. Ta teden se bode izvedla že ena poskusna vožnja. Neki g. E. Dunst v Mariboru, Koroška cesta št. 41, organizira v to svrho družbo z omejeno zavezo in si želi, da se interesenti udeležijo podjetja. š Šole za oficirje kavalerijskih brigad bodo tudi letos v svrho nadaljnega izobraževanja ustanovljene na mnogih mestih. Ena pride tudi v Maribor. š Napad na brata. V Mariboru je streljal 18-letni izvošček Mierzeslav pl. Nova-kovsky na svojega brata izvoščeka Edvarda pl. Novakovskega iz revolverja. Jeden strel je zadel Edvarda težko v glavo. Nato si je napadalec pognal sam krog-Ijo v senca. Oba brata so prepeljali v bolnišnico in ni veliko upanja, da bi okrevala. š Celjski pretepi. Pretepi in poboji so že v Celju pred očmi slavne mestne policije na dnevnem redu. V noči od ponedeljka na torek sta se v gostilni Faninger stepla vrtnar Dimberger in klepar Korber tako hudo, da sta se še na potu iz gostilne obdelavala. Oba sta bila pijana in Dimberger je v jezi prerezal vrat Korberju in prava sreča je, cla mu ni pogodil glavne /žile. Ranjeni jc curkom krvavel. Dr. Ciol-litsch mu je nudil prvo pomoč, potem so iga pa prepeljali v bolnišnico. — Nekako ob dveh drugi dan pa sta se sporekla tesar Štefan Pajk in dninar Franc Košto-maj; tekom prepira je Koštomaj vdaril Pajka z nožem tudi precej visoko in mu iprerezal dober del vratu. Dirnbergerja in Koštomaja so zaprli. š O Rennerjevem vodljivem zrakoplovu. katerega kažejo na graškem jesenskem sejmu, 'so listi polni hvale. K včerajšnjemu poletu zrakoplova je poslalo ■tudi. vojno ministrstvo svojega odposlanca. iRenner in njegova sinova so Korošci. Zrakoplov ima ime »Estaric«, kar pomenia v amerikanskem dijalektu »Avstrijo«. Štajerski deželni odbor je'dal Rennerju in njegovim sinovom častno nagrado 2000 K. Predlog so podpisale vse stranke, tudi Slovenci in je bil v včerajšnji seji dež. zbora soglasno sprejet. Dež. zbor je pozval vlado, naj posveti popolno pozornost temu zrakoplovu in naj nadalj.no Rennerjevo idelo podpira. Sin Rennerjev Aleksander .Renner gradi sedaj tudi aeroplan. V Gradec prihaja vedno več tujcev gledat Rennerjev vodljivi zrakoplov. š Woschnaggov mandat. — Wosch-nagg Sokol. Dež. glavar je naznanil v seji v štajerskem dež. zboru, da je poslanec )Wosclmagg konečno odložil mandat. Nove volitve bodo v kratkem. Včeraj sc je vršila v Celju s o d n i j s k a o b r a v n a v a na tožbo W o s c h n a g g o v o proti A i s t r i c h u. Woschnagg toži Aistricha, ker mu jc ta očital, da je renegat in da jc bil nekoč Woscbnagg Sokol. Razne priče so izpovedale, da je bil Woschnagg res — Sokol. Posebno zanimivo je bilo pričevanje učitelja Ivana Kramarja z Vranskega. Ta je pred 23 leti pobiral udni.no za mozirskega Sokola. Wosclmagg mu je opetovano plačal udnino. 28. junija 1909 fc prišel Woschnagg k njemu osebno in ga je prosil, naj z Ozirom na tožbo, ki je že tekla, za božjo voljo nič ne izpove o nje-,govem sokolstvu in slovenstvu. Govorila ! sta s Kramarjem zelo resno in sta sc hlad- ! no ločila, ko je ta povedal, da bo pričal vse kakor se spominja. Pozneje (ko je radi mandata Wosclinaggu že voda v grlo tekla) ga je šc v enem pismu rotil, naj mu pove. če bi res .bilo mogoče, da bi on prisegel. Ko je bil Wosclinagg pri Kramerju, mu je ta rekel: No, pa poglediva v notes, da vidiva pisavo, a oni inu jc žurno in razburjeno govoril: »A, lass nur; wen'n du das dem Dr. Hrašovcc gesehrieben hast, dann muli icli mein Mandat nielderlegen!« Pismo VVoschnaggovo, ki ga jc priča Kramar čital, je 'zelo razburjeno, a vendar ljubeznivo. Nagovarja pričo: Lieber Jugend-freund! Ko je bil Hans Wosclinagg v Mariboru »Fekhvebel«, je občeval vedno s slovenskimi dijaki in prepeval navdušeno slovenske pesmi. S Kramarjem je govori vedno slovenski. 'Nekatere druge priče so trdile, da so Woschiuagga videle v sokol-skem kroju. Učitelj Levstik je izjavil, da ■je Woschnagga videl v sokolski obleki. Zastopnik Woschnaggov dr. Mravlag je kljub tem dokazom izjavljal, da ni nič dokazanega ter je dejal: Ako bi bilo tudi dokazano, da je bil Woischnagg Sokol, Ai-strich mu je očital tudi, da je vedoma lagal, ko je dejal, da ni bil Sokol in to se Wolschnaggu ne more očitati, pač pa je verodostojna Woschnaggova trditev, »da se ne more več spominjati«. Sodnik je obsodil Aistricha na 50 k r o n £ 1 o b e. Sodnik je rekel, da Kramar nima originalne liste članov Sokola, da je morda plačal mu Woschnagg pri takratnih razmerah 2 K. ne da bi bil kaj mislil; če ie pa nosil sokolsko obleko, je to storil iz vljudnosti napram Mozirčanom. Celo »Grazer Tagblatt« je v svojem poročilu pri tem stavku napravil velik ?. š Umrl je v Št. Jtirju ob Pesnici kanonik grof Grimand d' Orsay, star 85 let. š Pri čč. oo. kapucinih v Celju bodo obhajali 1., 2. in 3. oktobra tridnevno slovesnost v spomin 700-letni'ce sv. o. Frančiška in 300-Ietnice, odkar je bil položen vogelni kamen ondotnemu samostanu. Slovesno opravilo v nedeljo (3. oktobra) bodo opravili njih ekscelenca, prevzvi-šeni' knez in škof dr. Mihael Napotnik. Deželni zbor kranjski. XI. SEJA DEŽELNEGA ZBORA KRANJSKEGA. Ljubljana, 1. oktobra. Današnja seja kranjskega deželnega zbora ima po sklepu klubovih načelnikov zgolj formalen značaj. Na dnevnem redu sta med drugim novela občinskega reda in občinskega volivnega reda in načrt lovskega zakona. Manifestacija cesarju Franc Jožefu I. Deželni glavar dvorni svetnik pleni. Suklje otvori sejo. Izvaja: »Mi stojimo pred 4. oktobrom. (Poslanci vstanejo.) Vi veste vsi, da je ta dan pomemben za vladarjevo rodbino, pomemben za avstrijsko ljudstvo, kajti ta dan obhaja Njegovo Veličanstvo. presrvitli cesar Franc Jožef I., svoj imendan. Mi vsi se strinjamo v tem, da kranjsko prebivalstvo ne glede na politi-ško strankarstvo in ne glede na narodnost praznuje ta dan z gorko ljubeznijo do pre-vzvišenega vladarja. Deželni zbor jc tolmač zvestih čutil do prevzvišene vladarjeve osebe. Bog ohrani, Bog živi našega cesarja! (Živahni živio-klici.) Dnevni red rešen. Imunitetnemu odseku se izroči zahteva ljubljanskega deželnega sodišča za izročitev poslanca dr. Pegana zaradi razža-Ijenja časti. — Novela k občinskemu redu in k občinskemu volivnemu redu kakor •tudi načrt lovskega zakona se odkažeta odsekom. Samostojni predlog posl. Mandelja, dr. Lampeta in tovarišev zadevajoč uravnavo potoka Višnjice in nje dotokov do izliva v Krko pri Vidmu. Županstvo občine Dedendol pri Višnii gori je z vlogo z dne 11. februarja 1908 prosilo, cla deželni odbor vse potrebno ukrene glede na napravo načrta in proračuna v svrho osušitve močvirnih travnikov, ki leže v dolini med dedendolskim občinskim potom in potokom Mleščevce. Višenjca periodično preplavlja obrežna zemljišča, voda ponikujc. Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru sc naroča, da vse vodno omrežje Višenice hidrotehniško da preiskati in nameravano uravnavo Višenj-ce in melijoracijo travnikov ob tem vodnem obrežju sukcesivno od izvira do iztoka v Krko pri Vidmu izvrši iu z ozirom na veliki gospodarski in higijeniški pomen to delo kar najbolj pospeši. Samostojni predlog poslancev Bartola, Jakliča, dr. Pegam in tovarišev. Deželni zbor skleni: Klanec na deželni cesti Ribnica-Sodražica pri vasi Vinice se naj poniža, cventuclno cesta preloži. Deželnemu odboru se naroča, da izdela načrte za ponižanje. oziroma preložitev omenjenega klanca ter deio izvrši. i PETICIJE. Mlekarska zadruga v Št. Vidu pri Za i tičinl je vložila po poslancu Mandelju prošnjo za podporo v svrho zidanja pre-potrebne zadružne mlekarne. Vipavska železnica. »Kmečka zveza za vipavski okraj« jc po poslancu Per-havcu danes vložila prošnjo na deželni zbor, ki naj pozove vlado, da ukrene čim preje vse potrebno, da se podaljša železnica Gorica-Ajdovščina po vipavski dolini do Postojne ali čez Manče na Štanjel ali pa vsaj do Št. Vida nad Vipavo. Konec seje jc bil že ob 10. uri 35 min. dopoldne. Prihodnja seja bo objavljena pismenim potom. ODSEKI. Šolski odsek je zboroval včeraj oc pol 6. do 8. ure zvečer. Rešil je razpravo o krajnem šolskem svetu. Odsek se jc sešel takoj po današnji javni seji in zboruje zdržema do večera. Upravni odsek ima sejo jutri od 8. naprej celi dan. Razpravljal bode o danes odkazanem lovskem zakonu. Poročevalec je poslanec Hladnik. Odsek za deželna podjetja je imel koj po plenarni seji kratko sejo, v kateri je izvolil soglasno poslanca Bartola odseko-viin referentom za deželno električno centralo. Skupna seja združenega finančnega odseka in odseka za deželna podjetja bo v ponedeljek ob 3. uri popoldne. Predmet: Podrobna razprava o statutu deželne banke. Deželni šolski svet ima danes popoldne ob 5. sejo. Na sporedu so imenovanja suplentov na I. in II. državni gimnaziji v Ljubljani, na državnih gimnazijah v Kranju in v Novem mestu ter na ljubljanski višji državni realki. Ustavni odsek zboruje jutri in v ponedeljek celi dan, da izvrši glavno in podrobno razpravo o izpremembi občinskega in volivnega reda. Klub poslancev S. L. S. je imel danes od 9. do 11. dopoldne klubovo sejo. Danes zvečer ima klub poslancev S. L. S. sejo ob pol 8. zvečer. Odsek za letno poročilo. Načelnik po slanec Kobi. — Seja 1. oktobra ob 10. uri. Predmet: razdelitev poročil. Poročila so se dodelila gg. dr. Vilfanu, Kobiju dr. Žitniku, Višnikarju, Mandelju, Drobniču, baronu Rechbachu in Galletu. Sejo je imel včeraj popoldne od 3. do pol 6. odsek za poslovnikovo izpremembo V tej seji se jc zaključila glavna razprava. Za poročevalca je bil izvoljen odsekov načelnik dr. Krek. V sejah navedenega odseka se je pred vsem razpravljalo o pravici določiti dnevni red, o izpremembi 27 in 29, ki govorita o znanih pismenih poročilih. Razprave so se udeležili jako živahno vsi odsekovi člani. Poročevalec sestavi načrt novega poslovnika, ga razdeli odsekovim članom, nakar se prihodnji teden vrši podrobna razprava v odseku. Deželni glavar pl. Suklje je vsem sejam prisostvoval. Upravni odsek jc imel tekoči teden celo vrsto dolgih sej, v katerih se ie bavil z odkazanimi mu Dredlogami deželnega zbora mi z različnimi peticiiami. Poslanec Povše je poročal o cesti Kamnik-Crna, o vodovodu za Suhor, o mostu v občini Iška Loka, o osuševanju travnikov ob Rado-mlji, o cesti na Skaručno, poročal je nadalje o službeni pragmatiki za deželne uradnike in o poslovniku za deželni odbor. Posl. Košak jc poročal o cesti Kandrše-Viderga in o cesti Trebnje-Trebelno. — Poslanec Hladnik je poročal pred vsem o stari cesti Rovte-Dole-Zalesje, da bi se sprejela med okrajne ceste in pa o prošnji županstva na Bučki za preložitev klancev na cesti Raka-Bučka. O kilovških. narin-skih in senožeških pašnikih je poročal poslanec Pibcr. — Poslanec Jaklič je poročal o ustanovljenju še dveh mest deželnih živinozdravnikov, od katerih se naj eden nastavi v Ribnici. Dalje je poročal o cestah Struge - Malagora, Knaj - Karlovca Vinica-Preloka, Zagozdec-Stari trg-Kot. — O lovskem zakonu bo poročal poslanec Hladnik. Razprava se prične jutri. — O cestnem zakonu Jaklič in o zakonu za •zboljšanje planinskih pašnikov bo poročal poslanec Piber. Obrtni odsek .ie zboroval v torek po-,pold ne pod predsedstvom poslanca Demšarja. Rešil je organizacijski statut zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem, statut za obrtni svet in dve peticiji Ijub-janskih obrtnih mojstrov. Dnevne novice. 4- Zaradi izida goriških volitev sta »Soča« in »Narod« do smrti obupana. »Soča« bruha tako-le: »Izid volitev bi moral biti po vsem pričakovanju tak, da bi bili klerikalci popolnoma poraženi. To, •;ar se jc pričakovalo, pa sc ni zgodilo. Vzroki so različni. Ni sedaj čas, razprav-iali o teli vzrokih, treba pa bo spregovoriti o naših političnih homatijah ter v zvezi ž njimi stoječih rečeh odkrito besedo po volitvah. Cc bi storili vsi naši volivci- svojo dolžnost, potem bi bila naša zmaga si- jajna. To pribijamo. Ker pa niso storili vsji svoje dolžnosti, bi bili kmalu res triumfi-' rali klerikalci. To naj upoštevajo' naši volivci pri ožji volitvi v polni meri! Na dan naši tisoči volivcev! — Jerič bi bil izvoljen. Najnesposobnejši kandidat, človek, ki sploh ne ve, kaj je deželni zbor, Jerič je dobil največ glasov med vsemi kandi-' dati, kakor na Štajerskem Terglav, ki tiče tudi prej vse kam drugam, kakor pa v deželni zbor. —• Velik madež je to na goriški deželi. Spercjo naj ga naši zavedni volivci na dan ožje volitve 5. oktobra. — Klerikalci pijani zmage. Do včeraj v jutro so bili pijani zmage naši ljubi klerikalci, kjer so tičali skupaj, so govorili' le o zmagi: Zmaga je naša, zmagali smo! Vriskala je zmage tudi »Gorica«, vriskal je »Slovenec«. Pošiljali so brzojavke okoli, v katerih so naznanjali zmago. Vse je »zmagovalo«. Kar gotovi so bili zmage in ■zatrjevali so, cla sploh ni misliti na ožjo volitev. Jutro v sredo pa jim je prineslo razočaranje: ožja volitev med štirimi, izvoljen pa je Jerič. — O porazu za porazom, katerega doživljajo liberalci, piše »Slovenec«, ker se je posrečilo klerikalnim sleparjem na Goriškem spraviti še •precej volivcev na volišče za »svete kandidate«. Pisač v »Slovencu« se smeši, kar se da. Saj so tudi lani vriskali prvi dan, na dan ožje volitve so pa jokali, in doživljali so potem poraz za porazom. Pravijo, da so prišli Goričani za Štajerci, da so vrgli »liberalce«. Smešno — neumno! Še ni izgovorjena zadnja beseda. Ta pa utegne biti taka, da polomi ter vrže ob tla klerikalce.« — Uboga »Soča«,kako nori! Saj je poraz očividen — ali ni Štrekelj padel? Poraženi so liberalci, tudi v slučaju, ako .pri ožjih volitvah spravijo svoja ostala dva kandidata skozi, kajti lani so bili izvoljeni vsi trije. Torej pamet! S. L. S. na Goriškem jc dosegla velik uspeh, številke dokazujejo, da je od lani napredovala. Spričo tega dejstva bodo vsi somišljeniki S. L. S. v torek 5. oktobra šli složno in edino do zadnjega moža, na volišče, da zdrobe še ostanke propalega liberalstva! + Liberalna domišljavost je svetov-noznana. Sanjajo v »Narodu«, da bi mi kaj dali, če bi mogli v narodivo-napredni stranki napraviti razdor, in da hujskamo na razdor med libcralci. Zdaj so se noči' že podaljšale, tudi megla gospodari v Ljubljani, zato se ne čudimo, cla se množe liberalne sanje. Mi naj hujskamo na razdor med liberalci! Cemu Ii? Saj sami priznavate, kako ste skregani med seboj. Dr. Tavčar sam je bil že hud ta teden in jc obzmerjal liberalno mladino tako, d«, smo bili iz vse duše veseli, ko smo videli, kako se libcralci na javni časnikarski cesti med seboj lasajo nam v zabavo. Modro piše predvčerajšnji »Narod«: »Eno je, kar združuje vse neklcrikalne elemente, od konservativnega krila do skrajnih radikalcev. to je spoznanje, da je kranjsko kleri-kalstvo najpodlefša in najostudnejša stranka, kar jih zemlja nosi.« Prav ima seveda »Narod«, ker trapi i!n otroci imajo vedno prav. Najnarodnej'ša in nafdostojnejša je seveda liberalna stranka, ker se je toliko let vezala z Nemci proti Slovencem. Liberalci so najdostojnejši ljudje, ker organizirajo tolovajske napade po deželi na naše ljudi in jih odobravajo po svojih listih. 'Naj-podlejša in najostudnejša je seveda naša stranka, ker je omogočila v deželnem gledališču več slovenskih predstav, kakor jih je bilo, ko je vladala v kranjski deželi »najnarodnejša« liberalna stranka v objemu z Nemci. Liberalcem se zdaj ko sanjajo o klerikalni strahovladi, boljše godi, 'krfkor se jim je godilo, ko so sami gospodarili v deželi, ker je naša stranka nasproti libcralcem tako prizanesljiva, da bolj biti ne more, dasi zna, da liberalci ne poznajo nobene (hvaležnosti in Ic kriče, kako da so zatirani. Ce pa sami pripovedujete svetu, kako da ste skregani med' seboj »liberalni konservativci« in skrajni radikalci, potem sc ne jezite, ako mi vaše asanje kot vestni časnikarji zabeležimo. + Le na dan! O velikih »klerikalnih« goljufijah pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico vpije včerajšnji »Narod«. Le na dan z vašimi senzačnimi odkritji! Saj imate priliko v torkovi seji ob verifikacij-ski debati. + Poslanec dekan Lavrenčič jc vložil . septembra prošnjo mestne občine Mim stvari. Češki premog in češke šole. »Miin« chener Neueste Nachrichten« pišejo v dolgem članku o nevarnosti, ki preti nemški državi od napredovanja Čehov v popolnoma nemškem hebskem okraju. V. Zvodavi je češka šola zagotovljena in v bližnjem trgu Lidicah se po češki šoli stremi. Teh razmer so kriva industrijska podjetja, ki brezvestno upeljejo cenejše češke delavske moči. Ker sc bo češko gospod-stvo kmalu uveljavilo tudi v zunanji politiki habsburške države, je zadnji čas, da Nemci v državi priskočijo na pomoč Nemcem na Češkem, in sicer ua gospodarskem polju. Imenovani list poziva k bojkotu tvrdke I. Peček v Ustju nad Labo, ki je glavna lastnica premogokopov v Dolnjem Rychnovu. Ta tvrdka je namreč upeljala največ čeških delavcev v hebski okraj. Ako sc bodo rudarska podjetja otresla v hebskem okraju čeških delavcev, potem ne bo več češkega šolskega vprašanja z vsemi svojimi posledicami. Ze poizkus konsumentov v nemški državi, ta podjetja bojkotirati, bo naredil čudeže in ogroženim nemškim rojakom na Češkem bo to izdatna pomoč. — Torej se že Nemci v državi boje slovanskega gibanja v Avstriji. Nas to veseli. Da bi mogli Nemci izpodriniti cenejše slovanske delavske moči, je kolikor toliko utopija, ker bodo tudi češki industrijci že lahko našli trg svojim izdelkom. Da bo pa postala avstrijska zunanja; politika tudi sčasoma slovanska, tega tudi Nemci v državi ne bodo mogli ovirati; naravni razvoj razmer nam to zagotavlja. Najbogatejša vdova na svetu. Pred malo časa je umrl v New Vorku milijonar Harriman, znan pod imenom »kralj železnic«. Vse svoje premoženje, 100 milijonov dolarjev je zapustil svoji ženi. Vdova Harriman se jc kot deklica seznanila s siromašnim, a podjetnim Harrimanom. Ni bila bogata, a imela je nekaj tisočakov in te je dala Harimanu, da jih porabi za svoja podjetja. Po 32 letih je premoženje narastlo v ogromno vsoto in Harriman je vrnil nekdanjo pomoč ženi s tem, da ji je zapustil vse premoženje. Tako je postaja ga. Harriman najbogatejša vdova na svetu. V polarnih pokrajinah zaloge premoga. Raziskovalci so dognali, da je morala vladati v arktičnih pokrajinah v ter-cnrnem 'času gorkejša klima. Dokazi za to sj pač zlasti zaloge premoga z rastlinskimi ostanki, ki jih jc Pearyjeva ekspedicija našla na številnih mestih okoli severnega tečaja. Kot sc poroča iz New Yorka. je profesor Mac Millan, ki se je tudi udeležil Pcaryjevc ekspedicije, našel zelo važne stvari. V neki skalni razpoki je našel od-tiske tropične rastline. Našel je cela drevesa, že okamenela. V bližini rta Blacka, širine 81 stopinj 25 minut je našel celo ostanke tropičnih živali. Žalostne šolske razmere v Galiciji. Iz poročila deželnega šolskega referenta je razvidno, da je v Galiciji 625 občin s 293.490 prebivalci, ki nimajo nobene šole. Seveda je izmed teh 189 občin, ki nimajo postavno zahtevanega števila 40 šolskih otrok, da se more ustanoviti šola. Kljub temu žalostno dejstvo. Vseslovanska banka. Od vseslovenskega kongresa v Peterburgu znani Koso-rovicki je 25. septembra izročil ruskemu finančnemu ministru Kokovcevu nekak jmemorandum, v katerem prosi podpore za .ustanovitev rusko-slovanske ibanke v Peterburgu in protestira proti osnovanju rvseslovanske banke v Pragi, v mestu slovanske province v neprijateljski Avstriji, kar bi bilo v Škodo ruske trgovine in industrije. — Kokovcev je 'sprejel memorandum in izjavil, da je ob priliki kongresa rekel poslancema Kramaru in Preisu, da moče sodelovati pri osnovanju vseslovan-ske banke s sedežem v Pragi. — To je zopet nov dokaz za vrednost rzvestnih sanjarij. Kristjani v turški vojski. Z ozirom na /PO ustavi uveljavljeno splošno vojaško dolžnost v Turčiji je poslal grški patrijarh vladi spis, v katerem zahteva: da se za krščanske vojake nastavi, duhovnike'za izvrševanje krščanskega bogoslužja, da morajo krščanski vojaki o gotovem času opravljati molitev, da se morajo v vojski krščanski prazniki spoštovati, da se krščanskim vojakom prepove menjati vero, da se odpravi dosedanje pravilo, da mora kristjan prestopiti v moliamedanstvo, aiko hoče avaiicirati, da se za kristjane ustanove posebne stotnije in da se vojake solunskega, monastirskega in drugih po večini krščanskih vilajetov ne sme poslati v turške province: Bagdad, Jernen in Tri-polis. Turška vlada je glede glavnih zahtev odgovorila nepovo'ljno; ne dovoli za sedaj ustanovitev krščanskih stotnij, kakor tudi odbija zahtevo, da ibi krščanski vojaki ne smeli menjati vero. Kristjani in moslimi da morajo služiti v skupnih stot-nijah in prestavljanje vojaštva -je popolnoma stvar vojnega mitiistra. Uradna bistroumnost. V kraju Topu-sko je hotela pred kratkim neka žena plačati na davkariji z ponarejenimi dvajset-kronskim bankovcem davek. Bankovec so konfiscirali in poročali o tem dogodku državnemu pravdništvu v Zagrebu. Državno pravdništvo se je seveda zanimalo za »corpus delicti« ter je zahtevalo, da se mu pošlje ponarejeni bankovec. Vodja davkarije je poveril to nalogo nekemu poduradniku. Vestni možakar pa je prav lepo napisal poštno nakaznico za 20 kron, ■in jo odposlal na pošto s ponarejenim bankovcem. Na pošti bankovca z ozirom na urad niso natančno ogledali in drugi dan je dobilo državno pravdništvo ponarejeni bankovec izplačan z — 20 kronami v zlatu. Poštni uradnik je seveda, bankovec oddal v promet in tako roma zopet ponarejeni bankovec po svet.u, dokler ne bo prišel zopet v kako davkarijo. Novo podzemljsko jamo s krasnimi kapniki je našel češki vseučiliSčni profesor dr. Absalon med znano kapniško jamo v Mazechi in iztokom podzemskega potoka Punkva na Moravskem. Raziskavama se nadaljujejo. HaIIayev komet in zadnji zemeljsko-magnetični pojavi. Meteorolog/ški strokovnjaki živo občutijo pomanjkanje točnih opazovalnih naprav za zemeljsko-magne-tične pojave. Vse tozadevne opazovalne postaje v velikih evropskih središč h: 'Pariz, London itd. so vsled elektrčnih (naprav: cestnih železnic, dovajalnih kablov itd., takorekoč 'brez pomena. Treba je najti mesta, kjer bodo rahločutni instrumenti odtegneni vsem zunanjim motenjem Strokovnjaki se zlasti skrbno pripravljajo •za opazovanje Ha!!eyevega kometa, ki bo viden kot prvi večji komet, odkar obstoje različni visoko spopolireni moderni opazovalni instrumenti. Skušali bodo zlasti •dognati, ako bo njegov prihod v zvezi z •zemeljsko-magnetičnimi motenji. Novi ruski poslanik v Belgradu, baron Hart\vig, je že došel na svoje mesto. Bil je svoj Čas poslanik v Teheranu, kjer je utrdil premoč in vpliv Rusije; baje so zadnje perzijske revoluciionarne homatije njegovo delo. Potem je bil v ruskem zunanjem ministrstvu več let načelnik azijskega oddelka in kot tak tudi član ministrskega sveta. Baron Hart\vig je znan kot velik prijatelj Srbov. Nov električen ventilator za čiščenje zraka je iznašel francoski profesor Charles Richet. Glavna posebnost priprave je ta, da gre zrak skozi fin voden prah, ki vlovi vse bakterije in prašne delce in pro-pušča tako popolnoma izčiščen zrak. Vla-cia se je takoj zavzela za novo iznajdbo in jo namerava uvesti v svojih zavodih, uradih itd. Bogastvo in siromaštvo v Angleški. Po statistiki »Local Govcriiemcnt Boarda« i narastlo je v Angleški siromaštvo 1. 1908. za 3-4%. V Londonu je bilo 1. 1908. 150.572 siromakov, a v pokrajinah 809.276, torej je v celi Angleški 959.848 siromakov. Iz tega sledi, da pride na 31 londonskih prebivalcev 1 berač. Moških beračev pride 25 6 na tisoč, žensk 33-5, a otrok 210. V tem oziru je Angleška zemlja kontrasta. Nasproti številkam siromaštva se more postaviti ogromne številke bogastva. Četrti del Angleške zemlje je last lordov, katerih je 525 po številu. In ti lordi so ovorčeni, ako se hoče, obdavčiti nekoliko njihova zemljišča. Slovanska šolska deca v Prusiji. Leta 1906. je bilo v kraljevini Pruski 6,554.837 šolskih otrok. Nemške narodnosti 5 milijonov 654.342, a drugih 900.495. Slovanskih otrok je bilo 13-56%, od teh Poljakov 864.175 ali 13-18%, čeških 18.555 ali 0 28%, lužiško-srbskih 12.102 ali 0-18%. Število poljskih otrok je narastlo v desetih letih :Od 498.585 na 611.190. Ti otroci govore samo poljski. Disciplina francoskih vojakov. V Severu je francoski podčastnik PillOn srečal ponoči nekega vojaka, ki je pel. Zaradi tega ga je grajal, toda drugi vojaki so ga napadli in pretepli. — V Masonu so našli neko jutro zastavo polka vso raztrgano v stranišču. Preiskava ni dognala ničesar; Sumi se. da je nekdo storil to iz maščevanja nad vrhovnim častnikom. Kriminalni muzej v Turinu. Svoje-dobno je znani kriminalolog Cesare Lom-broso predlagal italijanski vladi, da osnuje kriminalni muzej. Sedaj se poroča iz Rima, da. je vlada tej prošnji ugodila. Vlada je izdala ukaz vsem italijanskim sodiščem, da vse predmete, ki bi bili količkaj važni in vredni, odpošljejo kar najhitreje v Turin. 1,000.000 uradnikov. Proračun francoske države ter posameznih okrožij in občin izkazuje za leto 1910. plačo za nič manj kot 913.889 uradnikov. Med temi je 643.889 državnih uradnikov. Razven teh rednih stalnih uradnikov je še veliko število volonterskih mest, tako da znaša skupna armada uradnikov v Franciji en milijon. Srečni davkoplačevalci! Francoski škofi proti brezverski šoli. Vsi francoski kardinali, nadškofi in škofi so izdali skupen pastirski list, v katerem pozivajo katoliške starše, da svojih otrok ne pošljejo v javne takozvane »nevtralne« šole, marveč, da jih vpišejo v krščanske šole. Dalje prepoveduje pastirski list mnogo učnih knjig, ki so vpeljane na javnih šolah in izjavlja končno, da so podpisani višji pastirji pripravljeni vse pretrpeti v brambi katoličanov proti nevtralnim šolam. Hude delavke. V predmestju Debniki mesta K rakova so napadle delavke ad-junkta državne železnice Ivana Ervicze-wicza, ker jih je motil pri grabljenju sena. Razbile so mu glavo z vilami za seno. Ad-junkt je umrl. Napadalke so zaprli. Telefonska In brzojavna poročila. OŽJE VOLITVE NA GORIŠKEM. Gorica, 1. oktobra. »Soča«, »Edinost« in »Narod« v bratski jokavosti hočejo slepiti svet, da Jerič ni izvoljen. To je jako slaba tolažba liberalcev, ki pa ne bo imela nobenega dejanskega uspeha. S takim vo-Iivnim manevrom si skušajo liberalci dajati korajžo. Jerič je izvoljen! Med veljavne glasovnice so všteti tudi razpršeni glasovi. Gorica, 1. oktobra. Včeraj je »agrarna« stranka ponudila S. L. S. kompromis za ožje volitve tako, da bi obe stranki skupno volili dr. Frankota in Fona, kmečkega župana Manfreda in Križniča bi pa pustili ob strani. Vodstvo S. L. S. je ta kompromis takoj odbilo, »agrarna« stranka je pa s tem jasno pokazala, da nI nobena kmečka stranka, ker rajše vidi, da bi se kmečki kandidat potisnil na stran, samo da bi zmagal liberalni advokat Franko. Gorica, 1. oktobra. Včeraj zvečer so imele sociaino-demokratične organizacije volivno posvetovanje. Soglasno se je sklenilo. da se odbije vsak kompromis in naj bi bil za socialne demokrate šc tako ugoden. Soglasno je bila sklenjena najstrožja abstinenca sociaino-demokratične stranke, ki je obvezna za vsakega sodruga. Na voliščih bo sociaino-demokratična stranka imela svoje komisarje, ki bodo pazili, da se sklep res izvrši, če bi pa kateri socialni demokrat le prišel volit, bo iz stranke iž. ključen. ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR. Dr. Kukovčeva nedoslednost. Gradec, 1. oktobra. V današnji seji štajerskega deželnega zbora je najprej Wagner utemeljeval svoj predlog za obli-gatorično zavarovanje po toči; k dr. Kha-movemu predlogu za spremembo opravil-nika deželnega zbora se jc oglasil dr. Ku-kovec, ki sc jc izjavil proti, češ, da si manjšina ne pusti kratiti pravic. Dr. Korošec je dejal, da sicer verjame predlagatelju, da hoče le olajšati rešitev dnevnega reda, Slovenci se pa takih darov vedno bojč ter bodo nastopili proti. Pri glasova- nju se je nakrat dr. Kukovec premislil. V petih minutah je spremenil svoje nazira-njc ter je z Nemci glasoval, naj se predlog izroči političnemu odseku ter je tako zopet nastopil proti stališču slovenskih poslancev. Štajerski slovenski liberalci imajo res imenitnega zastopnika v deželnem zboru! Gradec, 1. oktobra. V današnji seji štajerskega deželnega zbora je utemeljeval Jodlbauer svoj predk-- o socialnem zavarovanju, Wagner o izseljevanju z dežele v mesto, poslanec Meško je stavil predlog za regulacijo Drave, Roškar je stavil predlog za državni prispevek 50% za šolska bremena. Prihodnja seja bo v torek ob 11. uri. Dr. Verstovšek in Novak bodeta utemeljevala svoje predloge. ogrska kriza. Košut in prestolonaslednik. Dunaj, 1. oktobra. Jutri bo vladar v avdijenci sprejel Košuta, ki bo cesarju razvil svoj načrt, kako razvozljati ogrsko krizo. Popolnoma je izključeno, da bi se cesar takoj odločil. Dunaj, 1. oktobra. Prestolonaslednik Franc Ferdinand se je danes pripeljal sem ter je bil takoj od cesarja sprejet v avdijenci. med Cehi in nemci. Praga, 1. oktobra. Klub čeških agrarnih poslancev je imel sejo, v kateri je z obžalovanjem konstatiral, da so se pogajanja za delozmožnost češkega deželnega zbora izjalovila. Sklenil je zaupnico svojim voditeljem ter se je izjavil za reformo volivnega reda. ministrska posvetovanja o lex kolisko-axmann. Dunaj, 1. oktobra. Ministrski predsednik, naučni minister in nemški minister so se posvetovali v zadevi sankcijoniranja lex Kolisko-Axmann. Odločitve še ni bilo. Čuje se, da za sankcioniranje ni nič kaj ugodno stališče. odlikovan poveljnik mor-narice. Dunaj, 1. oktobra. Cesar je odlikoval poveljnika mornarice grofa Montecuculli povodom 50-letnice njegovega službovanja z vojaškim zaslužnim križcem z bri-ljanti. graški jesenski sejem. Gradec, 1. oktobra. Graški jesenski sejem jc včeraj obiskalo 50.000 oseb. nov nemški princ. Berolin, 1. oktobra. Nemška prestolo-naslednica je povila tretjega sina. zarota v črni gori. Cetinje, 1. oktobra. Preiskava o nedavno odkriti zaroti je dognala, da je bila zarota naperjena proti sedanji vladi. Zarotniki so hoteli oprostiti leta 1905. radi bombne afere obsojene osebe, hoteli so prisiliti kneza Nikolaja, da se odpove prestolu ter proglasiti princa Danila za črnogorskega kneza. Zarotniki so hoteli umoriti sedanje ministre ter pozvati k vladi prejšnje ministre. V zaroto je bilo zapletenih 20 oseb. večina jih je pobegnila v Albanijo. Prebivalstvo z zarotniki ni sim-patiziralo. Nekega podčasnika, ki je hotel izvršiti atentat na zalogo smodnika, so hoteli vojaki Hnčati in so to opustili le zato, da imajo v rokah pričo proti zarotnikom. Zarota je brez vpliva. Carigrad, 1. oktobra. V Ipek so pri-bežali trije črnogorski zarotniki, v Piev-lje l, v Skutari 2. Vsi so Črnogorski častniki, eden nia'or. ter so prosili za sprejem iv turško vojsko. Obljubili so, da prestopijo v mohamedansko vero. ruska carica nevarno bolna. Peterburg, 1. oktobra. Iz Livadije prihajajo resna poročila o bolezni ruske carice. ki je zadnji čas opetovano omedlela vsled živčnih napadov. španija. Pariz, 1. oktobra. »Matin« poroča iz Madrida: Včeraj sc 'je v Asaltu razletela bomba, ki je poškodovala nekoliko hiš. Trije pasanti so bili ranjeni, med temi dva težko. V nekem barcelonskem okraju ie tudi eksplodirala bomba, ranila več oseb in napravila mnogo gmotne škode. Madrid, 1. oktobra. Radi zadnjih zmag v rifskem ozemlju jc bilo mesto sinoči razsvetljeno. Velikanska množica ljudstva se je sprehajala po ulicah in vsklikala »Zi-Vela Španska!« »Živela armada!« Pred kraljevo palačo je množica aklamirala kralja, ki je prišel na balkon. Tudi v pokrajinah so ibilc manifestacije. na francoskem odpravijo de-portacijo. Berolin. 1. oktobra. »Voss. Zeitung« poroča iz Pariza, da se v ministrstvu za notranje stvari posebna komisija bavi z vprašanjem, ako je umestno, da sc odpravi deportacija kaznjencev v kolonije, in da se mesto tega uvede druga kazen. smrtna nesreča na francoskem podmorskem čolnu. Pariz. 1. oktobra. Pri vajah s podmorskimi čolni pri Toulonu, sc je razletela na podmorskem čolnu glavna cev .velikega parnega'kotla. Nekega mornarja so ubili' kosi železa in par. TOŽBA PROTI GROFICI TARNOWSKI. Benetke, 1. oktobra. Končna razprava' proti grofici Tarnowski, njeni hišni Per-rier, advokatu Priluhow-u in Rusu Nau-ano\v-u, ki je na prigovarjanje Tarnoi\vske umoril grofa Komarovskega, je sedaj stalno določena na 19. januarja 1910. KUPČIJA DVORNEGA URADNIKA Z REDOVI. Milan, 1. oktobra. Kraljevega dvornega tajnika Zoczoli-ja, ki je že 15 let opravljal to službo, in štiri njegove tovariše, so zaprli. Zoczoli je celo vrsto tvrdk ogoljufal za znatne vsote, s pretrveizo, da jim bo preskrbel s sivoji'mi tovariši dvorne naslove in redove. Med drugimi je ogoljufal neko tvrdko z dragocenostmi Trappasi in neko avtomobilno tvorinico za velike vsote. Zoczoli in njegovi, tovariši, so kljub svojim rednim, primeroma skromnim dohodkom. živeli jako sijajno, kar je vzbudilo sum. VELIKA NAJDBA. Benetke, 1. oktobra. V vozu nekega vlaka, ki je odšel iz Rima, je našel nek* železniški uslužbenec 20.000 lir in lišp vreden 40,000 lir. Lastnik se še ni oglasil' ZRAKOPLOVSTVO. New-York, 1. oktobra. Wilbur Wright ie včeraj napravil dva poleta v zraku katera je gledalo na tisoče ljudi. Pri drugem poletu je Wilbur Wright križaril nad newyorškim pristaniščem in je obletel kip svobode, plaval nekoliko časa nad Hund-sonom in se konečno srečno vrnil v Go. vernors Island. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2«, sred. zraCni tlak 736 0««. e tt a Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo lil X » 30 9. zvei. 732 4 135 sl. szah. ^oblačno 1 7. ijutr< 2. pop 33 0 32-6 12 0 18 2 brezvetr. sl. jug: skoro obl. del. jasno 90 Srednja včerajšnja temp. 13 2°, norni. 129». TBŽJfE CENE, Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta !. oktobra Pšenica za oktober......14 20 Pšenica za april 1910 .... 1410 Rž za oktober 1. 1909............971 Rž za april 1. 1910......10 06 Oves za oktober.......7 54 Oves za maj..............7 04 Koruza za maj 1. 1910 ... , 7 04 Efektiv:--- I Zahvala. 2725 Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti naše preljube hčerke, oziroma sestricc Francke kakor tudi za obilno spremstvo drage pokojnicc k večnem počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejSo zalivalo. Zahvaljujemo se prav presrčno prečastiti duhovščini, posebno čast. gosp. Fr. OnuSiču za obiske in tola-žilne besede med boleznijo nepozabne pokojnicc. Zahvaliti se imamo tudi c. kr. učitelju gosp.Jos. Novaku, voditeljici dekliške sole c. kr. učiteljici gdč. Mariji Kaučič, gdč. A\ariji Gostiša, gospodičnam učiteljicam c. kr. čip-■ karske šole, osobito se zahvaljujemo 8 sl. dekliški Marijini družbi za ginljivo petje ob grobu, kakor tudi vsem belo oblečenim dekletom, ter za vse darovane krasne vence in šopke. Srčna hvala vsem, ki so s svojo navzočnostjo počastili pokojnico na njeni zadnji poti. Vsem kličemo: Bog plačaj! Idrija, 29. septembra 1909. Žalujoča rodbina Likar. Elegantno stanovanje S 1. novembrom 1909 se odda elegantno stanovanje, obstoječe iz štirih sob, kopalnice in pritiklin v I. nadstropju Miklošičeva cesta St. 24. Poizve se v odvetniški pisarni dr. V. Krisper, Ljubljana. 2726 Proda se relief-poMa Marije Pomaga] velika 68/47 cm iz javorovega lesa z orehovim okvirom, bogato izrezljan, slovanski motivi. Primerna je za kako župnišče ali dvorano Marijine družbe. Gosp. kupcu se pošlje fotografija na ogied! Fr. Ropret, podobarski pomočnik pri g. I. Vurniku, Radovljica. 2719 «_, apneno- fasadne -barve m^MssBMBamsisn za prebarvanje hiš, cerkva, župnišč, šolskih in jav-SS^^S nih poslopij priporoča po izvanredno nizkih cenah kH 1 mBaemmsammssm&aamsaBma »Bisernice« iz belokranjskega narodnega zaklada. V Adlešičili nabral Ivan išašel-j, župnik. I. del. Cena 2 K. vez. 3 K. JI. del. Cena 2 K 50 vin., vez. «3 K 50 vin. — Belokrajina si je ohranila med Slovenci največ pristnega narodnega blaga, zanimivih narodnih običajev, ki segalo brezdvomno v staro davnino, pa tudi belokranjski jezikovni zakladi imajo prednost mimo vseh ostalih slovenskih narečij. To delo je torej važen in zanimiv pojav v našem dosedaj bornem folklorističnem slovstvu. 1111 V -fasadnih barv brezplačno in poštnine prosto. 59* 39 . Odda se več mesečnih sob od 24 kron naprej. 2534 1 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. Izdelovatelj ud Stritar, $obno sliKarsKa in pleskarska tvrdka =========== JLjubljana, Jjim^hja cesta 16 se priporoča slavnemu občinstvu ja vse v to strogo Spadajoča dsla v JLjubljani f^a^or tudi na debeli. 2)elo solidno. =================== Cene primerne. 920 (1) IfagmiMMB—— ■v «4« spretne šivilje se takoj sprejmejo v trajno delo v modnem salonu Francovo nabrežje 1. 2681 3—1 tSBHESa za krojaško obrt sprejme Fran. Soukal, krojač, Ljubljana Pred škofijo štev. 12. 2678 3-1 / / Preda sc dobro ohranjeni 2722 3-1 z 8 spremeni in pedalom. Pripraven za kako malo cerkev, eli onega, ki bi sc iiotel pedala temeljito učiti. Pojasnila daje Leopold Gostič, organist na Homcu, poŠta Radomlje._ Več sto kilogramov lepih, finih E O® E niikiiP obranih, ima na prodaj Ivan Tlieuerschuh, trgovec, Tržič, Gorenjsko. 2723 5-1 ©dna prilika!! en do dva vagona izvrstno ohranjenih, zelo močnih Nakup izvrstnih hrvatskih skoraj novih, enkrat rabljenih, od 300 do 400 litrov in od 600 do 7C0 litrov, za vino zelo priporočljivih odda tekoj po jako r.iz;kih cenah Ivrdka ii IIJ1.IIB Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 2. 2707 5-1 Kupim več vagonov 1 preskrbujemo proti proviziji in posojujemo kupcem tudi sode, - Informacije in cene dajemo na zahtevo radevolje in brezplačno. Veletrgovina z vinom Ponudbe na naslov: Janko Klun, trgovec ^p 2716 Škofjaloka. 12-1 mmarazElCTrm^^^ llllllllllll IIIIIIIMBMM—B—' V odvetniško pisarno v Celju se v kratkem sprejme koncipijent (prednost ima substitut), solicitator, steno-graf in eventualno strojepisec. Naslov v upravništvo. podobar, Izdelovatelj oltarjev, itd., naznanja preCastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rov&eka, Kolo« dvorske ulice it. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic In prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. 3438 52—7i -K 1 < .GH za krznarsko obrt išče Anton Krejči, Ljubljana Wolfova ulica 5. Hrana in stanovanje prosto. 26,{8 3-1 Marijin trg štev. 1. Največja zaloga itapinejšib za umetnike, od dr. Sdhonfelda & Co. Fine oljnate barve za Stadije, akvarolae trda ln tekočo, tempera barve v tnbah, pastelno barve. Raznobarvnakreda. Zlate in raznobarvne bronoo. Pristna ln kovinsko zlato, srabro ta alnmtatam v listih. Štampilijske barve. Oglje sa risanje. Raznobarvne tinto ln teži. Slikarsko platno la papir. Palete, škaU|e za Stadije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. slikarski vzorol ta papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične, ■ prstene ta rudninske barve. .,.,, :: Priznano najboljše in najlzdatnejSe :: = oljnate barve = ia pleskarje, stavbne ta pohliten« mizarje ln taline posestnike Itd. priporoča tmann Prva kranjska tovarna oljnatlli barv, Ilrnežcv, lakov In steklarskega klela. . Prodaja najboljšega mizarskega-- lima po najnlM oenl, ===== karbolinefa = samo bolJSe vrsto, ■ alabaslra In stokatarnefls za podo-2961 borSe ln zidarje. 1 - Ustanovljeno 1832. — :: Zahtevale cenike! * :: Spljet, Cclovec M Trst - Delniška glavnica - k 3,eoo.oeo. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2 sprejema vloge na knjižice in na te- I/ O/ koči račun, ter je obrestuje po čistih /2/0 p^ir Knpnje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po duevnem kurza. Spljet, Celovec Iki Trst JScservM tofld K 309.900.