TRIBUNA MLADIH MLADI IN ZVEZA KOMUNISTOV Že nekaj let ugotavljamo, da je malo mladih Ijudi sprejetih v Zvezo komunistov. Na območju mesta Ljubljane je bilo v ZK lani sprejetih le 166 novih članov, medtem ko je bilo izključe-nih 271 članov. Od vseh sprejetih je bilo 99 mlajših od 25 let, od tega na območju občine Šiška le 30. Tako je članov ZK mlajših od 25 let na območju Ijubljanskih občin le 6 % Če primerjamo podatke iz prvih povojnih let, lahko ugo-tovimo, da je delež mladih članov v ZK padel od 48 % na 12% (2a Jugoslavijo). Ta podatek nam ne pove samo tega, da se je povpreč-na starost članov ZK močno dvignila, pač pa nam pove še mnogo več. Iz tega razmer-ja lahko sklepamo, da je pri takem kadrovanju prizadeta tudi strokovnost članstva, saj se Ijudje, ki so že od pred vojne ali takoj po vojni postali člani ZK, niso toliko strokov-no izpopolnjevali, da bi nji-hova strokovnost rasla soraz-merno z njihovimi leti, čeprav v marsikaterem primeru preda-nost lahko nadomesti strokov-no usposobljenost posamez-nega člana Zveze komunistov. Trdimo lahko, da je veliko mladih Ijudi, ki imajo formal-no šolsko izobrazbo in s tem pogoje za boljše strokovno de-lo na posameznih področjih. Ne moremo pa trditi, da je samo formalna šolska izobraz-ba pogoj za dobro, znanstve-no poglobljeno delo. Potreb-na je tudi praksa. Vendar pa je tudi sama praksa premalo in ta prevladuje pri večini čla-nov Zveze komunistov. Nam vsem je jasna vodilna vloga Zveze komunistov pri oblikovanju našega družbene-ga in gospodarskega življe-nja. Kako pa naj neka or-ganizacija, ki se je zaprla sa-ma vase in ki ni pomlajevala svojih vrst in jih s tem strokov-no dvigala, opravlja to vlogo v našem gospodarstvu? Iz na-vedenega sledi: ali ZK ne mo-re opravljati te vodilne vloge, ali pa mora strokovno usposo-bit svoje člane, to je, organi-zacijo pomladiti z zrelimi mla-dimi Ijudmi, ki bodo kos pro-blemom in nalogam, ki jih mora v tem obdobju reševati Zveza komunistov. Mislim, da je sprejemljiva samo druga možnost, ki jo je Zveza komu- nistov že osvojila na svojih zadnjih plenumih CK ZKJ. KJE SO VZROKI? Vprašati se moramo, zakaj se je mladina odvrnila od Zve-ze komunistov. Za to lahko najdemo tri osnovne vzroke, in sicer: neprimeren način ka-drovanja in sprejemanja v ZK, hierarhija v ZK in karierizem v ZK. V naši občini je več osnov-nih organizacij ZK, ki že več let niso sprejele nobenega no-vega člana. Sam sprejem v Zvezo komunistov ni primeren, saj nemalokrat zavisi od oseb-nih ocen in odnosov posamez-nih Ijudi v organizaciji ZK do človeka, ki naj bi postal no-vi član. Ob tem gredo največ-krat iz ene skrajnosti v drugo, ne da bi pri tem skušali oce-niti človekovo osebnost in presoditi njegove moralne in druge kvalitete brez primesi subjektivizma. Vemo tudi, da sprejemajo in ocenjujejo Ijudi celo taki, ki nimajo nobene moralne pravice za to, saj tudi sami nimajo primernih moralno političnih kvalitet. Hierarhijo v ZK bi lahko primerjali s piramido, katere vrh je vodstvo, dno pa član-stvo. Delovanje večine je naj-večkrat odvisno od posamez-nika, ki je vodja osnovne or-ganizacije. Vsi vedo, da smo mladi zelo kritični do posa-meznih dogajanj in imamo svoj način gledanja nanje. Zaradi tega prihajamo v ne-soglasja s starejšimi. Zaradi enotnosti, ki vlada v ZK je včasih potrebno podrediti o-sebno mnenje mnenju večine, mnenje večine pa je nemalo-krat mnenje posameznika, ki je kot leader potegnil za seboj vse ostale. Ce se ne strinjaš s tem mnenjem, navadno nisi dober komunist, ampak kriti-kant. Ali ni prav realna kritika najmočnejše orožje mladih Ijudi? Zakaj bi torej nekdo vstopil v organizacijo, če bi potem moral zagovarjati in podpirati sklepe, s katerimi se ne strinja in niso plod stro-kovnega in znanstvenega de-la, temveč plod zanesenosti posameznikov? To je dilema, pred katero stoji danes mno-go, ne le nečlanov, ampak tudi članov ZK. Potrebujemo organizacijo ZK, ki nam bo pripomogla k uveljavitvi zdravih idej, podpr-tih z znanstvenimi dognanji. Ta organizacija naj nam bo v pomoč pri odstranjevanju za-starele miselnosti. Nam mla-dim se zdi nepravilno vodenje z vrha in vsiljevanje idej, v katere nismo vedno prepriča-ni. UREDIMO ZADEVE DO DNA Že IV. plenum je razkril ka-rierizem pri posameznih članih in ga jasno obsodil. Žal pa je razkril te nepravilnosti samo v vrhu organizacije. V njego-nih osnovnih celicah bi morali člani sami poiskati take ele-mente in jih že v kali zatreti. Treba je prekiniti enkrat za vselej s tem, da se vstopa v organizacijo ZK zaradi bolj-ših finančnih pogojev, boljših delovnih mest in podobno. Sama ZK je nehote podpirala karierizem, zdaj pa je skrajni čas, da se upremo posamez-nikom, ki preko ZK iščejo ma-terialne koristi. Ne smemo več slišati tega, da je plačevanje članarine samo plačevanje v ,,fond za kariero". ZK si mora s pomladitvijo svojih vrst in z znanstveninn strokov-nim delom zopet priboriti me-sto, ki ji zaradi zgodovinskih dejstev nikakor ni samo po sebi zagotovljeno. Najvažnej-še pa je, da kot organizacija zopet pridobi široko podporo množic in nadaljuje svoje de-lo z zavestjo, da je bila, je in bo avantgarda delavskega razreda. Franjo FILIPOVIČ PROTESTNO ZBOROVANJE PROTI VOJNI V VIETNAMU Na dan šeste obletnice usta-novitve Nacionalne osvobo-dilne fronte Južnega Vietna-ma je Občinski komite ZMS Ljubljana - Šiška organiziral protestno zborovanje proti voj-ni v Vietnamu. Pred več kot tisoč prisotni-mi — predvsem mladinci, ;e govoril predsednik Centralne-ga komiteja ZMS Janez Koci-jančič. S številnimi transparenti so mladinci izrazili solidarnost s trpečim vietnamskim Ijudstvom in obsodili umazano vojno, ki jo vodijo v Vietnamu ZDA in njeni zavezniki. Z zborovanja so prisotni po-slali mladini Nacionalne osvo-bodilne fronte pismo, v kate-rem izražajo popolno podpo-ro pravični borbi zatiranih Iju-di, ki si želijo samo eno - ži-veti svobodno, v svobodni do-movini. Igor ŽITNIK MLADINSKA KONFERENCA Mladina naše občine je 10. 12. 1966 na 12. redni letni konferenci organizacije ZMS pregledala svoje delo in spre-jela smernice za bodočo aktiv-nost. Večurna razprava na dobro obiskani konferenci je bila nadvse plodna. Po obširnem referatu o bodočih nalogah, ki ga je podal dotedanji pred-sednik ObK ZMS Franci Hri-beršek in koreferatu Franja Filipoviča se je razvila živah-na in zelo plodna razprava. Delegati so obravnavali zlasti dve področji, in sicer: delo-vanje mladine v samouprav-nem sistemu in odnos mladih do Zveze komunistov. Soglasno so potrdili mne-nje, da je edina pot za zado-voljevanje želja mladih, pa tudi drugih, samoupravna pot. Zahtevali so, da se spre-meni stanje, v katerem Zvezo mladine predstavljajo vodstva ob imaginarni podpori vsega članstva, in da preidemo na prakso, v kateri se programi-ranje in diktiranje delovanjo izvaja od spodaj navzgor. Konferenca je seveda spre-govorila tudi o drugih aktu-alnih problemih mladine, kot so zaposlovanje, izobraževa-nje, interesna dejavnost, mla-dinsko prestopništvo, kadrova-nje, delo mladine na šolah, delo mladine v klubih in te-renskih aktivih itd. Na konferenci je bil izvoljen tudi 25 članski Občinski ko- mite, javno pa sta bila izvo-Ijena za predsednika ObK Igor Žitnik in za sekretarja Ja-nez Kralj. Sestav novega komiteja: 1. Jože Baumkircher 2. Franjo Filipovič 3. Vlado Gantar 4. Marina Glavan 5. Franci Hriberšek 6. Tone Ipavic 7. Miloš Jager 9. Marjeta Kristan 10. Drago Lesjak 11. Lojze Lotrič 12. Sašo Malahovski 13. Dobran Marinkov 14. Franc Medič 15. Kostja Medvešek 16. Jožica Pečnik 17. Jože Prosen 18. Marija Rus 19. Mirko Sotlar 20. Polonca Suhadolnik 21. Janez Svet 22. Martin Šetinc 23. Marjan Vrankar 24. Nika Zabukovec 25. Igor Žitnik