Posebna izdaja.
poštnina platna v co»cv>n> Leto IVI. V UubUpni. v ponedeljek. dne 3 decembra 1928 St. 277 a
Naročnina
Dnevno izoojo
z« države SHS
meseč no 20 Din polletno 120 Din celoletno 2-10 Uln
za inozemstvo
močeno 33 Din nede |»ka izdala celole no v Jugo* Slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D
LOVENHC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec
«
Cene oglasov t stoip peili-vrsia mali oglasi po 1 30 in £ D,veC|l oglasi nad 43 mm vi&lne po Din 200, veliki po 3 in 4 Din, v uredn Skcm delu vršilca po 10 Din o Pr veciem o naročilu popust
Izide ob 1 z)ulr<M
razen pondeliKo ln dneva do orožniku
Oreunliii;o /e t Kopitar,evt alte t Al. 6 III Rokopisi se ne vračalo, nelranUtrana pisma »e ne sprejemalo * Creanlštva telelon it. 20i0, upravnl.itva it. 2.12S
Poli/lčen lis/ sza slovanski narod
Oprava te vKopitai/evi ut.št.b - Lekovit' račun: C/ubijana itev. tO.OSO In tO.34' xa Insetale, Saraievoit.75b3, Zafjreb it. 39.OH, Praf/a In Dunai it. 24.797
V vrtmeu zaslepljenosti
Od Maribora pa do najjužnejših tečk države je vse prebivalstvo z demonstrativno jasnostjo proslavilo desellelnico državnega zedinjenja, da pred vsem svetom deklarira svojo zvestobo do države, za katero je z nezlomljivo udanosljo, pa naj bodo notranja nesoglasja še tako velika. Zakaj vsa ta nesoglasja so samo naša notranja zadeva, ki se ne tiče nobenega tujca in ki jo bomo sami likvidirali. Proii tujini pa smo in ostanemo ena sama celota in enota in da bo to poudarjeno z vso odločnostjo, so se aktivno udeležili jubilejnih proslav tudi kregi, ki so sicer odkriti nasprotniki vlade. Split, ki je Se pred kratkim tako ostenta-tb no poudaril svoje hrvaško stališče, je na dan 1. decembra še bolj odločno naglasil, da je vselej in vedno v taboru zedinjene države Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Našli so se pa ljudje, ki so pod diktatom frankovske Vlaške ulice smatrali za svojo dolžnost, da s krvjo omadežujejo splošni narodni praznik in da dajo našim zakletim narodnim nasprotnikom priliko za triumf. V vrtincu iz onemoglega sovraštva porojene zaslepljenosti ti ljudje sploh nočejo več trezno misliti in delajo, ko da bi bil splošen polom višek vse politike. Ne poznajo nobenih ozirov in nobenih argumentov, temveč pred očmi imajo samo eno, da povzročijo viharje in da bi potem v kalnem ribarili.
Tem političnim obupancem pa bodi povedano z vso odločnostjo, da je piocvit države Srbov, Hrvatov in Slovencev stvar nas vseh in da zlnsii mi, na skrajni meji države stoječi Slovenci nikdar ne bomo dopustili, da bi po-stfda po svobodni volji vseh treh narodov nae-tala država plen komunističnih špekulantov in osebnih ambicicnistov. O tem nermah-ljivem stališču vseh Slovencev bi se mogli frankovski in komunistični poliični pustolovci prav temeljito prepričati, če bi slišrli, kak odmev so povzročili zagrebški dogodki v Sloveniji. Vse. brez izjeme jih je obsrjalo in vsi Slovenci brez izjeme so izjavljali, da Slovenci niso pripravljeni plačevati temne račune sfa-natizirane Vlaške ulice.
Mi. ki smo ob meji, vemo, kaj je država in mi ns pustimo, da bi zaslepljeni prenape-teži ali pa celo zlobni politični računarji preskrbovali triumfe našim narodnim nasprotnikom.
Morda so bili med prireditelji zagrebških demonstracij tudi zaslepljeni idealisti, ki so mislili, da s krvavimi dogodki na dan splošnega narodnega praznika pomagajo KDK. Tem zaslepljencem treba povedati z vso odločnostjo, da je njihov račun docela napačen. Kajti niso oni pomagali KDK, temveč jo narobe prav temeljito kompromitirali, ker so dokazali, da je KDK absolutno pod diktatom instinktov Vlaške ulice ter neodgovorne mase in da zato ni dozorela svoji nalogi. Glavni argument KDK je, da bi izpolnitev njenih zahtev okrepila državo, zagrebške demonstracije pa so ta argument diskreditirale, ker so dokazale, da je KDK proti instinktom mase brez moči. Po sobotnih demonstracijah je jasno, da KDK ne vodi, temveč da n;o vodijo mase in da so tu že posledice brezglave politike, ki je politiki mase vedno lastna.
Zato pa si naj tudi vodstvo KDK posledice svoje hoje za maso pripiše sebi. Jasno in avioritativnega mesta je bilo povedano KDK, da je iskren sporazum zaželjen in zato vsak liip mogoč. Določno in jasno pa je bilo tudi povedano, da so merodajni krogi za ceno notranjega sporazuma pripravljeni do velikih in kardinalnih koncesij, kakršne so dosegljive sploh samo v narodni državi. Toda vedno je bilo poudarjeno, da morajo vse te koncesije samo utrditi državo in da na škedo države ne more Dlti nobene koncesije. Demonstracije proti najvišjemu državnemu prazniku pa morejo biti od patriotične javnosti sprejete tudi kot dokaz, da hočejo voditelji KDK samo krrn-promis, ki bi bil na škodo države S svoje strani nismo tega mnenja, temveč mislimo, da v vrtincu zaslepljenosti nimajo voditelji KDK možnosti jasnega vida in da kljub vsem izjavam in dogodkom hočejo napredek nam vsem skupne države. Zato pa z vso iskrenostjo brata opominjamo voditelje, da trezno preudarijo vse posledice, ki morajo nastati, če bo vladal ?e naprej instinkt Vlaške ulice in da se zato j temu dlktatu upro.
Dane« po provokanlnih zagrebških dogodkih jo zadnji hip, da se voditelji KDK dlktatu Vlaške ulice upro, ali pa bodo nastopili
Emm proslave narodnega praznika v usej državi
Velikanske manifestacije v Mariboru
Komunisti in sfanatizirani om!adinci povzročili krvave dogodke
v Zagrebu
Vse obsola krvave zagrebške demonstrde - Pol!dfa ni streljala - V Ogradiš zahtevajo
izjemne odredbe proti KDK
Poročila, ki jih je prejelo uredništvo iz vseh vevjih mest in krajev naše države, pravijo, da je jugoslovansko ljudstvo cd Maribora do Skoplja vsepovsed na najsvečanejši način in z iskrenim navdušenjem proslavilo desetletnico csvobrjen„a. Edino v Zagrebu je prišlo do žalostnih dogodkov. Dosedanji tek preiskave je pokazal, da gre pri iem osamljenem slučaju za organizirano in dobro premišljeno provol acijo, ki naj bi politiki KDK dala peživetja in novega materiala za hujskanje. Ni še popolnoma ugotovljeno, kdo je neposredni iniciatrr najnovejše ra krvoprelitja. Gctovo pa je, da ta ni da'eč od onih krogov, ki bruhajo žveplo inogenj na obstoječe stanje in na vse, kar je sveto našemu narodu. Kakor obsojamo vsako krvoprelitje, obsojamo tudi to najnovejše. Odločno pa obsojamo tudi vse one, ki s svojim delovanjem pomagajo ustvarjati atmosfero, v kateri so možni taki dogodki.
*
Zagreb, 2. doc. (Te'. »Slov.«) Včerajšnji žalostni dogdoki so izzvali težko razpoloženje med zagrebškim prebivalstvom, posebno pa v onih krogih, ki mirnejše gledajo na naše politične razmere. Splošno se naglasa, da do teh obžalovanja vrednih dogodkov ne bi prišlo, če se ne bi od gotove strani neprestano harangi-ralo in če ne bi neodgovorni del zagrebškega tiska neprestano deloval na to, da na vsak na'in ta dan izkoristi za svoje mračne cilje. Ne glede na izjave odgovornih voditeljev KDK o boj-kotiranju 1. decembra, je časopisje storilo vse, da razburka strasti do najvišje mere, posebno pri neodgovornih elementih zagrebške ulice.
Tako je n. pr. frankovski list »Hrvatski Domobran« hararpiral v svojih poslednjih številkah. V hajnovejši številki pa je objavil pla-menit in podžigujoč apel poslanca dr. Ante Paveliča, v katerem poziva omladino na neizprosen boj in na borbo. Znani Joe Malošič pa je v svojem listu »Hrvatski Borac« objavljal neprestano
najbolj a!arman'ne vesti,
češ, da se za spomlad pripravlja vojska in da zato Francija potrebuje našo vojsko in zato dela na to, da bi naša vojska bila močna. Dr. Korošec, da bo zato moral dati ostavko. Novo vlado pa bo sestavil dr. Maček.
Temu harangiranju s strani vseh delov KDK se je pridružilo delovanje
nelegalnih komunističnih organizacij. Komunisti so v tej protidržavni gonji bili najbolj agilni in delovanje znanih agentov komunistične organizacije se je najbolj opazilo. Tako se je že v noči od 30. novembra na 1. de. cembra delil in nalepljal po vseh u'icah Zagreba lepak, na katerem je naslikana
velika mrtvaška glava in v katerem se zagrebško prebivalstvo poziva, da naj nikar ne izobesi zastav in da naj bodo vsi javni lokali po osmi uri zvečer zaprti. Očito je, da so ta lepak izdali komunisti in po dose-danj 6in poizvedovanju so bili tudi tiskani nekje v provinci. Komunistični prsti so se opazili tudi pri včerajšnjih demonstracijah, ker je bilo na vsakem koraku srečati znane bolj-ševiške agitatorje in dober del demonstrantov, vsaj oni, ki so uporabljali orožje, so znani člani komunistične mladinske organizacije. Res je, da so v vseh demonstracijah najaktivnejše sodelovali pristaši hrvatske nacionalne omladine, vendar pa oni v glavnem niso uporabljali strelnega orožja.
Potek dogodkov
je bil sledeči:
Na dan proslave bi se morala ob 9. uri zjutraj začeti v zagrelški katedrali svečana služba božja. Kakor običajno, so se že pred pričetkom na trgu pred katedra'o zbirali uradni predstavniki s svojimi soprogami. Zbralo pa se je tudi veliko število meščanstva. Iz srede množice so pričeli padati številni klici proti vladi, proti državi, posebno pa proti vojski. Ko je pred katedralo prispel del vojske. ki je bila določena, da se udeleži svečane božje službe v katoliški katedrali, so se iz-nenada na stolpu
pojavile črne zastave.
Policija se je takoj podala na zvonik. Civilni detektivi so takoj umaknili razobešene zastave in aretirali mladeniče, ki so te zastave razobesili ter jih hoteli odpeljati na policijo.
Ker so klici proti vojski in proti državi postajali vedno številnejši in se je med množico pojavljalo vedno močnejše, preteče in grozeče razpoloženje, so nekateri častniki zapovedali svojim vodom, da naj vojaki nataknejo bajonete. Ko so se pojavili detektivi z aretiranimi mladeniči, je masa pohitela za njimi z očivid-nim ramenom, da jih osvobodi. General Matič, ko je videl, da demonstracije zavzemajo vedno večji obseg, ie izdal povelje, da se vojska odpravi na odhod. Vojaštvo je nato na povelje
zavusiilo trg pred katoliško katedralo in oJ.šlo k pravoslavni cerkvi.
Zagrebške »Novosti« naglašajo, da so v času, ko so detektivi vodili mladeniče iz cerkvenega zvonika, padli številni klici proti edinstvu države, proti Belgradu in proti vojski in da se je približno 500 delavcev in drugih bliža'o skupini detektivov in mladeničev. Pravijo nadalje, da so vojaki večinoma kar sami od sebe pričeli natikati bajonete, da bi pohiteli v obrambo svojega priljubljenega poveljnika generala Uzun-Mirkoviča. Po Novostih« se je ta dogodek odigral tako-Ie:
General Uzun-Mirkovič je stopil proti pri-j bližavajoči se veliki skupini delavcev in meščanov ter z vzdignjeno roko zaklical:
»Stoj!*
Vojaki, videči svojega generala deloma že obkroženega od mase, ki je klicala proti generalu in proti vojski ter pretila, so sami spontano pričeli polniti puške in natikati bajonete na puške. Incident pred katedralo pa se je v i miru končal, ko je vojska odkorakala proti pravoslavni cerkvi.
Medtem so detektivi, spremljani od štirih uniformiranih stražnikov, odpeljali mladeniče proti policijski stražnici, ki se nahrja, kakor znano, v Petrinjski ulici. Na oglu Petrinjske in Jurišičeve ulice je nastalo
prvo streljanje.
Raznesli so takoj vest, da je detektiv Jurič oddal prvi strel in ubil Stanka P e t r i č a. ki je padel kot žrtev lega streljanja. Čim je pričelo streljanje, se je masa razbežala na vse strani. V bližini zagrebškega magacina pa je ležal mlad človek v luži krvi. Nel aj mladeničev je pohitelo k njemu in so ga takoj odnesli v bližnjo Zakladno bolnico. Nedaleč od njega pa je ležal stražnik, ki je bil težko ranjen v hrbtenico. Bil je brez zavesti in tudi njega so odnesli v bolnico. Tretji ranjenec se je nahajal v bližnji veži.
dogodki, ki bodo globoko zadeli ves hrvatski narod.
Kot pravi bratje bi mi Slovenci te dogodke hoteli na vsak način preprečiti, kakor •n.o jih pr»pr»511i, toda br»z pomoči Zagreba je nam to nemogoč«. To si naj zapomnijo voditelji KDK. da tie bodo zvonili po toči
ir. da ves njihov napor nc bo končal z njihovim porazom in triumfom Hrvatom in Slovencem skupnega nacionalnega nasprotnika.
Opustošenj vrtinca zaslepljenosti mora biti konec ln to jo v prvi vrsti dolžnost voditeljev ! KDK. V tem je tudi preizkušnja njihovega patriotizma in njih politično -posobnosti.	i
Prvi ranjonec.
Stanko Petrič, brivski pomočnik, star 16 let in rojen v L j u b 1 j a n i, je bil smrtno-nevarno ranjen. Krogla mu je šla skozi možgane. Smrtna borba je trajala dve uri in nobene besede ni več prišlo iz njegovih ust, kc je umrl v narečju svoje sestre, ki je takoj prihitela v bclnico, ko je zvedela za žalostno usodo ljubljenega brata.
Drugi ranjenec.
Drugi ranjenec je stražnik Josip Kore« n i č. Star je 28 let in je redom iz zasedenega ozemlja. Njegova rana je bila tudi smrtnonc-varna. Krogla mu je prebila levo obist.
Tretji in četrti ranjenec.
Istotako je bil težje ranjen v hrbet čevljarski pomočnik Mirko D j u r e k. Krogla mu je šla skozi desno lopatico. Najlažje ranjen je bil stražnik Zimšek.
Čim se je zvedelo za smrt Stanka Petri-ča, je masa ljudstva pohitela v bolnico, da vidi mrtvega mladeniča. Ljudje so hoteli obiskati tudi ranjenca. Vsled zdravniške prepovedi pa so morali obiski izrstati
Na mesto nesreče so Zagrebčani ves dan prinašali cvelje.
Petrifa jo ustrelil neznan civilist!
Kakor poročamo na drugem mestu, so se raznesle vesli, da je ustrelil pokojnega Petrifa detektiv Jurič. Policijsko ravnateljstvo pa v posebni izjavi konstatira, da niti en strel ni padel od strani policistov in da so ustrelili nesrečnega mladeniča civilisti. V zagrebškem listu je opaziti pclno nasprotij pri poročilih, posebno v onih. ki govorijo o tem, da je streljal neki desetletni fant iz svoje otroške pištole. Neki trdijo, da je ta dečko streljal v Bakarčevi ulici. Dru^i pa, da je streljal v Jurišičevi. Če bi streljal v Bakar-čevi ulici, potem ne bi bilo mogeče slišati tega strela v Jurišičevi. Takoj po prvem strehi pa je nastalo dalj časa trajajoče streljanje, katerega žrtve so bili prleg Petriča še omenjeni Korenič, Djurek in Zimšek. Zdi se pa, da je bilo lažje ranjenih še več, ki pa so se takoj podali na svoje domove in iz razumljivih vzrokov to prikrivajo. Kar pa se tiče Petriča, je bro-sporno konstatirano, da ga ni ustrelil detektiv. sploh noben varnosten organ, ampak neM še neizsledeni civilist. Nihče izmed policije ni streljal, to je konstatirala takoj po nesrečnem dosrodku nosebna komisija, v kateri so bili tudi civilisti, ki ie ugotovila, da nihče od policistov ni streliai. Mnogoštevilne priče, med njimi gospa Vimnolšek, žena odvetnika dr. Vimnolška, ki je stala najbližje mestu, kjer se je zgodil krvavi dogodek, je izpovedala, da je šla za nolicisti, ki so peljali omladince, množica, ki je zahtevala od policistov, naj aretiranco iznuste. Kar naenkrat je začel na vogalu Jurišičeve ulice nek civilni človek divje streljati na vse strani, na kar ie nastala splošna panika. Istotako izpoveduje advokat Singer, ki je tudi videl, da je neznanec strelial v smeri priti aretiranim omladincem. Neznanec ie imel kratko suknjo s krznom na vratu. Vsi ranjenci, omladinci in policisti, so od <e tniinstvere osebo bili ranieni od zadaj. Rr^z dvoma ie neznanec na ta način bntel itrvati krvave dogodke, kar »e mu jo žal tudi posrečilo.
Popoldne okrog petih so se demonstracijo zopet ponovile in je pričelo streljanje v Jurišičevi ulici. t'o Jurišičevi ulici je takrat korakala večja skupina demonstrantov, ki so klicali proti srbski hegemoniji in proti vojski. Stražniki so poskusili to demonstrante razgnati. Demonstranti pa so odgovorili s streljanjem in je bil pri tej priliki
ranj«n Nikola Lonfiarif.
slikarski pomočnik, star ."1 let in rojen v Da-siničih.
Demonstracije so se ponovno pričele ob 9 zvečer. Demonstrant je so neprestano izzivali in mestoma tudi napadali redarje in orožnike, ki so bili poklicani v njihovo pomoč. Časopisje je pred tem izšlo v posebnih izdajah. V trelji posebni izdaji je »Narodni val< prinesel po^iv prebivalstvu, da naj v znak žalosti "•azobesf	,
trne zastave,
ki so se tudi takoj na to pojavile skoraj na vseh hišah. Kedarstvo je v začetku interveni- j ralo. Ta intervencija pa ni imela posebnega 1 uspeha in so posebno v sredini mesta tudi preko cele noči ostale razobešene črne zastave.
Zvečer je vojaštvo z godbo prirdilo obhod po mestu. Na I lici so demonslrantje pričeli
žvižgati in izzivati vojaštvo,
k1' je posebno na Jelačičevem trgu bilo predmet napadov od strani ulice. V Strossniayer-jevi ulici pa so pričeli na vojaštvo celo
metati kamenje.
Tudi na poti preko Zrinjevca so demonstranti neprestano žvižgali in klicali proti vojski, posebno pa pred Seljačkim domom.
Ko je vojaštvo korakalo po Prilazu, je nekdo iz hiše št. 17
oddal strel
ln ranil konjeniškega redarstvenega nadzos nika. Kedarstvo je namreč spremljalo vojsko v sprevodu.
Po prvem strelu se je pričelo streljati na sprevod z vseh strani in z vseh okeu so metali na sprevod kamenje. En strel je
ranil poročnika,
ki je poveljeval sprevodu. Lažje ranjenih pa jt> bilo več vojakov. Vojaško poveljstvo ni objavilo imen.
Policija je radi tega napada odgovorila
s streli
ln je streljanje trajalo več minut. Vendar pa k sreči ni bilo več' žrtev.
V vseh teh krvavih demonstracijah je bilo ranjenih
devet redarjev,
največ na popoldanski demonstraciji na Jelačičevem trgu, ko so demonstranti napadli policijo s streljanjem in s kamenjem.
Te težke demonslrac,je so dale Zagrebu izgled, kakor da se nahaja v vojnem stanju, kakršen je bil Zagreb meseca junija.
Vsi lokali so zaprti in tudi kintgledišča niso delovala.
V gledališču bi se imela vršiti zvečer svečana predstava »Prodana nevesta«. Takoj nu pričetku predstave pa so pričeli padali medklici proti srbski hegemoniji in Belgradu in oddan je bil tudi en strel. V gledališču je nastala panika. Publika je pričela bežati in je bilo v tej paniki več oseb težko ranjenih.
Mladeniči so zjutraj vdrli v vse šole. kjer bi se morala vršila predavanja, in onemogočili ta predavanja.
Danes je policija izdala proglas, v katerem konslatira, da niti en stražnik ni streljal. Glasom izjav številnih prič je jasno, da so streljali izključno samo demonstranti in konstati-rano je, da je bil Petrič ustreljen od nekega mladeniča, starega 20 do 24 let, oblečenega v temnejšo, kratko zimsko suknjo, ki je takoj po streljanju izginil v Jurišičevo ulico. Kedarstvo je obenem pozvalo prebivalstvo, da ne izobe-ša črnih zastav in da se vsakdo v lastnem interesu izogiba vseh javnih demonstracij.
V Zagrebu vlada danes popoln mir in red. Zaprtih je okrog 40 oseb, večinoma mla. deničev, ki so se teh demonstracij udeleževali, med njimi mladeniči, ki so povzročili prvo razburjenje s tem, da so na katedrali izobesili črne zastave, in sicer akademik Angelo Rittig in člana mladinske organizacije I1SS Bernardič in Vračar. Vsi priznavajo, da so te zastave razobesili.
krvavi pretepi na shodu KDK v Pakracu
Pakrac, 2. dec. (Tel. >Slov.<) Danes se je tu vršilo zborovanje KDK. Voditelji so pričakovali, da se bo te javne skupščine udele-6ilo nad 10.000 ljudi. Udeležilo pa se jih je samo kakih 1500 do 2000. Velik župan iz Osi-jeka je pod vtisom vesti o krvavih dogodkih v Zagrebu izdal nalog, da se javno zborovanje ne sme vršiti. Ministrstvo notranjih zadev pa je dovolilo, vendar je okrajni glavar izdal nalog, da se morajo pregledati vsi udeleženci, ali imajo orožje. Ko je prispela skupina pristašev KDK iz vasi Brezina, je prišlo do spopada med njimi in med številno zastopanimi pristaši radikalne stranke. Pričel je hud pre- j pir in pretep in tekla je kri. V tem pretepu je težko ranjen en pristaš KDK in Štirje radikali. ; Ko je na skupščini pričel govoriti oblastni poslanec HSS Krajcer, so dvignili navzoči radikali živahen protest. Ponovno je nastal pretep in več navzočih je bilo lahko ranjenih.
Govora S. Prlbičeviča in dr. Mačk« sta trtla nenavadno ostra. Pribičevič je izjavil, da
T> _ 1____1 —. ' .M.nmAl tslsiis* n n	n nrrn nHinaii")
DVi^iau in ia/>uin«3i	iiui»uuv.gu cu>ii3Ma
in da je sedaj Hrvatska predstavnik te ideje.
Odmev žalostnih dogodkov v prestolici
Belgrad, 2. dec. (Tel. »Slov.«) Današnja »Politika« poroča: Povodom včerajšnjih dogodkov v Zngrebu so nam v ministrstvu notranjih zadev izjavili: Zagrebškim oblastem je izdan nalog, da podvzamejo najstrožje mere da se rod in mir vidržita. Dalj«, da se pdd vzamejo najstrožje mere proti vsem onim ki so demonstrirali proti državnemu prazniku, prot* onim pa, ki so sodelovali v drugih zlo-f«nih, vsled katerih so padli kot žrtve meščani n organi javne varnosti, naj so postopa po zakunu o zaščiti države.
Bolgrad, 2. dec. (Tel. »Slov.«) Belgrajsku časopisje je priredilo posebne izdaje. Tudi današnje časopisje se obširno bavi z dogodki v Zagrebu. Javnost je razburjena in ogorčena nad povzročitelji krvoprelitja v Zagrebu in povsod se čujejo ostre zahteve, da na} se enei. gičuo nastopi proti vsem onim, ki hujskajo in ustvarjajo razpoloženje proti obstoječemu stanju in proti državi.
Predsednik vlade dr. Anton Korošec je bil tekom današnjega in včerajšnjega dne ponovno sprejet v avdienco pri kralju. Istotako tudi
minister vojske, general Hadžič in pomočnik notranjega ministra Zika Lazič.
Sklicana je seja ministrskega sveta, na kateri se bo razpravljalo tudi o teh dogodkih, j
Današnja »Pravda« prinaša članek, v katerem zahteva, da mora vlada pod vzet i naj-energičnejše korake proti defetizmu KDK. Očividno je, da so voditelji KDK harangirali mase, kajti oni so želeli in hoteli, da se proslava desetletnice ne izvrši v miru. Vsi ti dogodki — piše nadalje »Pravda« — so najočit-nejši dokaz, da nekateri voditelji KDK vodijo odkrito protidržavno politiko in zato zahteva od vlade, da mora opustiti tako zvano pomirljivo politiko. Vlada po teh dogodkih ne sme ostati na liniji take politike, marveč mora energično nastopiti, spremeniti svoje dosedanje postopanje in podvzeti mere, ki bodo garantirale, da se bo tudi v Zagrebu spoštovala avtoriteta države. Pomirljiva politika četvorne koalicije ni dobra. Zato naj vlada pokaže na j delu svojo odločno voljo, da hoče braniti in čuvati interese države povsod in proti vsem.
Močan potres v Cili
Newyork, 2. dec. (Tel. »Slov.«) Iz čile se doznavajo vedno nove vesti o obsežnosti potresa, ki je zadel mnoge pokrajine. Tako na primer je mesto Cerico po polresu skoro popolnoma porušeno. Število mrtvih je jako veliko, dasi natančno število še ni ugotovljeno. Ker so na mnogih krajih telegrafične zveze popolnoma porušene, se katastrofa ne more še v pravem obsegu preceniti. V Talci se je proglasilo obsedno stanje, ker so se pojavile plenilske tolpe. Sedanji potres se lahko primerja s potresom 1. 1906., ki je zahteval okoli 15.000 žrtev.
Newyork, 2. dec. (Tel. »Slov.«) Sedaj so prišla prva oficielna poročila o potresni katastrofi. Računa se, da je potres zahteval okoli 200 človeških žrtev, okoli 500 oseb pa je ranje-
nih. Potres je bil omejen na malo ozemlje in je trajal k sreči samo tri sekunde, sunek je pa bil silno jak. Okoli polnoči je simek prebudil prebivalstvo, ki je v paničnem strahu zbežalo iz mest na polje. V Veracruz in Santiago je potres napravil le malo škode, pač pa je mesti Talca in Ogillon, ki imat vsako po 30.000 prebivalcev, skoroda uničil. V Talgi sta se med drugim porušila katedrala in kolodvor. V rudniškem mestu Teneiesle je utonilo 14 rudarjev, ker je potres razrušil jez in je voda preplavila rudarsko kolonijo. Vojni minister se je odpeljal iz Sanliaga v Taloo v letalu. Vojaštvo je šlo prebiva'stvu v pomoč in je začelo s potrebnimi deli, posebno z aprovizacijo mest z živili.
PcročiSo „&va!e" o krvavih
Belgrad, 2. dec. (Tel. »Slov.«) Agencija »Avala« je o dogodkih v Zagrebu izdala sledeče obveslilo: Proslava desetletnice osvobo-jenja in zedinjenja se je v celi državi izvršila v najlepšem redu in z navdušenim sodelovanjem prebivalstva, jlvdino v Zagrebu je prišlo do raznih neprijetnih incidentov. Pred samim začetkom službe bežje je namreč nekaj mla-deničev razobesilo na zvoniku katedrale tri črne zastave. Policijski organi so se popeli na vrh zvonika, odstranili zastave in mladeniče aietirali. Ko so te mladeniče peljali na policijo. so bili oddani streli na policijske stražnike. Pri tej priliki sta bila ranjena dva siraž-nika, od katerih eden težko, in dva civilista, ki sta slučajno šla mimo. Od teh je bil eden težje ranjen in je kmalu za tem na policiji umrl.
Opozricijsko časopisje je izkoristilo smrt tega mladeniča in je popolane v svojih posebnih izdajah poizvalo meščanstvo, da v znak žalosti razobesi črne zastave in je objavilo, da je bil ta mladenič ubit od policije. Najprej je bila razobešena zastava na zgradbi tiskarne »Hrvatskega prava«, potem na Seljačkem domu in oblastnem odboru; pod pritiskom go-tuvih ljudi, ki so šli od hiše do hiše, pa še na nekaterih drugih hišah.
Okrog šestih se je na Jelačičevem trgu zbrala skupina mladih ljudi in pričela demonstrirati z raznimi klici. Ko je policijska patrula prišla, da jih razžene, so na njo pričeli streljati. Pri tej priliki je bila ranjena ena oseba. Med 6 in 8 zvečer se je vršil običajen vojaški sprevod z godbo. Ko se je vojaštvo vračalo, je bila policijska straža, ki je šla z vojaštvom, napadena s kamenji in tudi revol-verskimi streli. Ni pa bilo nobenih žrtev.
Povodom teh incidentov je policija ar?ti-rala več sumljivih oseb. Policija nadaljuje s preiskavo.
Pr jtaši ICD!< proslavljalo 1. december
Si/ielc, 2. dec. (Tel. »Slov.«) 1. december je potekel mirno in dostojanstveno. Proslave so se udeležili tudi prisiaši KDK. Zanimivo je, da je »Sisački glasi:, ki podpira politiko KDK in je glasilo sam. demokratov, izšel v svečani obliki in da slavi desetletnico kot najvažnejši dogodek za zgodovino hnutskega naroda.
•
Zastopniki indusftf.e pri dr. Korošcu
Belgrad, 2. decembra. (Tel. »Slov.«) Guverner Narodne banke g. Bajloni jo bil danes sprejet od predsednika vlade g. dr. Korošca. Pri predsedniku so se nahajali vsi ministri gospodarskih resorov, ki jim je g. Bajloni predstavil zastopnike naše industrije, ki so se udeležili zborovanja Centralo Ind. korpo-racij. Predsedniku vlade in ministrom so predložili sklenjene resolucije.
Pridobivale novih naročnikovi
Stan e angleškega kralja zelo slabo
London, 2. dec. (Tel. »Slov.«) 30. t m. ob pol 9 zvečer se je izdal zopet bulletin o zdravju angleškega kralja, v katerem se ugotavlja, da je imel precej nemirno noč in da je zato nekoliko utrujen. V tem poročilu se prvič opazi, da moči kralja pešajo, dasi je to povedano zelo previdno. Spričo starosti kralja se mora javnost pripraviti na to, da bodo sledila še bolj neugodna poročila.
London, 2. dec. (Tel. »Slov.«) Danes ob enajstih dopoldne so zdravniki izdali zopet bulletin, v katerem javljajo, da je kralj Jurij prebil nemirno noč, temperatura da je nekoliko nižja in infekcije pljuč in trebušne mrene so šle nazaj. Vendar pa se iz bulletina razvidi, da moči kralja pešajo dalje ter da potrebuje velikega napora, da vzdrži bolezenski proces. Ob treh popoldne so bili zdravniki zopet pri kralju, niso pa izdali nobenega bulletina. Kraljica ter vojvoda in vojvodinja Yor8ka so ostali danes v gradu Bucklnghamu. Danes zvečer se je pred gradom zbrala večja množica kot sicer. Po vseh cerkvah Anglije se vršijo molitve, da bi kralj ozdraveL
IfaHianski srd na Franci'©
Milan, 2. dec. (Tel. »Slov.«) Tukaj so se vršile 30. t. m. velike demonstracije proti Franciji. Predsednik shoda, nek fašistovski študent, je govoril ja" o grozeče proti Franciji. Sprevod se je podal pred francoski konzulat, ki pa je bil zastražen po močnem policijskem kordonu. Fašistovski tisk je poln sramotilnih člankov in napadov proti Franciji in njeni justici.
Rim, 2. decembra. (Tel. »Slov.«) Ministrski svet je imel sejo, na kateri se je pečal z razsodbo pariške porote v procesu proti morilcu vicekonzula Nardlnija. Ministrski svet je konstatiral, da je italijanski narod po tej razsodbi, ki pomeni skoraj oproščenje, globoko užaljen. Italijanska vlada razume ogorčenje italijanskega naroda in ugotavlja, da so se demonstracije vršile v popolni discipliniranosti. — Italijanski listi predlagajo bojkot zoper vse luksusne predmete iz Francije. — Mnogi častniki vračajo francoske redove. Italijanski listi pa priporočajo, naj bi se vrnili predsedniku republike samo dekreti, iz kovine pa naj se vlijejo patrone zoper sovražnike Italije.
Pasivna retfstenca ooštnega oseb a v AvstrHI
Dunaj, 2. dec. (Tel. »Slov.«) Telegrafsko in telefonsko osobje je začelo danes opolnoči pasivno rezistenco, ker vlada ni ugodila njegovi prošnji za trinajsto plačo, ampak je dovolila samo 13 odstotkov mesečne plače kot nagrado.
Mezdni soor v Panr'u konian
Essen, 2. dec. (Tel. »Slov.«) Zvera kovinskih delavcev je sprejela predlog vlade, po katerem se bodo delavci podvrgli razsodišču ministra za notranje zadeve Severinga. Ker so delodajavci izprtega osebja enak sklep ie sprejeli, se more smatrati, da je veliki mezdni spor v Nemčiji končan. Nekatera podjetja bodo najbrž® mogla začeti z delom že jutri, železna industrija na iz tehničnih razlogov šele po enem tednu.
Slovenci v Italiji G. Kemperie bo izoušten?
Za usodo g. Poldeta Kemperla, urednika »Goriške Straže«, se zanima vsa goriška javnost, tudi italijanska. Po aretaciji si je javnost takoj ustvarila lastno mnenje: Gre za nerodno inscenirano »briljantno operacijo« goriške fa-šistovske politične policije. Ni bilo potrebno namreč posebno strokovno znanje, da je lahko vsakdo presodil, da ne more luksuzni avtomobil voziti poleg štirih potnikov Se 12.500 nabojev za pištolo »Steyer«l Sumljiva je bila ta »operacija« toliko bolj, ker jo je izvršila fašistovska politična policija, ki išče podobnih lavorik proti redni policiji, da pokaže, da je njen obstoj potreben. V resnici gre samo za 100 nabojev, glede katerih ni hotel šofer Po-ljanšek izpovedati, komu so bil namenjeni. Ni še znano, ali je šofer v tej zadevi izpovedal preiskovalnemu sodniku še liolj podrobno, ker se drži stroga uradna tajnost. Vendar govorijo za več ali manj uradnimi kulisami, da bodo gg. Kemperle, Roje, Stanič in Štrukelj v kratkem izpuščeni, ker se je izkazala njihova nedolžnost. S tem bi goriška policija storila le svojo dolžnost. Prejšnji torek je goriška policija napravila preiskavo v prostorih »Goriške Straže« in v tajništvu političnega društva »Edinost« v Gorici. Tudi na domu g. Poldeta
Kemperla je policija izvedla preiskavo. •
Hišne preiskave. V Gorici je policija pr& iskala stanovanje g. Trpina, trgovca s kolonialnim blagom. Hišne preiskave so imeli še: župnik Abram pri Sv. Luciji, krčmar Zimic v Desklah, trgovec Božiček v Spod. Idriji in bančni uradnik Rudolf v Gorici. — Očetu g. P. Kemperla v Hudajužni je bila zaprta krčma za 45 dni, ker so pri njem našli stare vžigalice Ciril in Metodove družbe.
Zapravljanje občinskega premoženja. V zadnjem času sta se združili občini Knežak in Zagorje. Nova občina ima skupnega podestata, ki zapravlja občinsko imetje, da bo kmalu šla na boben zadnja kmečka hiša radi občinskih davkov. Podestat je vpeljal davek tudi na pse. Kmetu, ki ni plačal pasjega davka, ustreli psa občinski čuvaj. Podestat je kupil hišo za nastanitev občinskega urada in potrošil ogromno vsoto denarja. Namestil je tudi posebnega občinskega zdravnika, čeprav ni potreben, ker je v Trnovem 8e itak zdravnik. Novi zdravnik ima edino ta opravek, da piše mrliške liste, a občina ga mora kljub temu drago plačati. Ie občinskega korita je danes cela vrsta ljudi, povečini samih tujcev: 1. podestat, 2. tajnik, 3. podtajnik, 4. pisar, 5. tipkarica, 6. raza»-sevalec pisem, 7. policaj, 8. občinski zdravnik, 9. ognjegasec, 10. tajnik iz Zagorja. Vse to sloni na ramenih ubogega kmeta. In kmet nima nikake besede pri bčinski upravi. Poleg vsega zahtevajo od njega, da italijansko govori, ko pride na občino.
UHtelji ovirajo krščanski nauk v cerkvi.
V	Podgradu učitelji strogo kaznujejo šolske otroke, ako zvedo, da so izven šole govorili slovenski. A to še ni zadosti. Učitelji gredo še tako daleč, da prepovedujejo otrokom obiskovanje krščanskega nauka v cerkvi 1 Tako postopanje ljudi, ki so postavljeni za to, da vzgajajo mladino, je starše razdražilo do skrajnosti. A na koga naj se danes obrnejo za pomoč?
Slovenske knjige se plenijo. Policija v zadnjem času zelo stika za slovensko začetnico »Prvi koraki«, ki jo je že pred leti izdala »Goriška Matica«. Da karabinerjem plen ne uide, zaplenijo kratkomalo vse knjige, ki jih je izdala Matica, in tudi letošnje. Tako je odredil brigadir v Komnu, da zaplenijo knjige Goriške Matice, kakor hitro prispejo v vas. —
V	Šempasu in pri Sv. Luciji so karbinerji zaplenili tudi knjige Goriške Mohorjeve družbe. Poudariti je treba, da je vse knjige, tudi »Prve korake«, pregledala fašistovska cenzura in jih potrdila. Kdo torej pravzaprav ukazuje na Primorskem? Sicer pa je ta igra že znana: Osrednji organi odobrijo knjige, ker imajo vendar še nekaj obzira na javno mnenje sveta, na drugi strani je iie potom nižjih organov, ki so vedno »neodgovornih, preskrbljeno, da knjige ne pridejo med narod.
Volitve v okra ne sa$!ope v CSR
Praga, 2. decembra. (Tel. »Slov.«) V celi državi so se vršile volitve v deželna in okrajna zastopstva, kakor jih odreja nova postava o upravi. Rezultati bodo znani šele jutri zvečer.
Albanska krvav* drama v Prasl
Praga, 2. dec. (Tel. »Slov.«) Zasliševanja Bebijevega morilca Vučitrna je končano. Ugotovilo se je, da je Vučitrn dobil vstopnico k razpravi proti Bebiju od Gani bega. Pri preiskavi je Vučitrn trdil, da je od razprave razumel samo predsednika, kako je hvalil Cena bega. Ker je Bebi zelo nesramno nastopal, ga je spopadla jeza. On seveda ni imel namena raniti italijanskega žurnalista. Stanje le-tega je zelo resno in se je bati za njegovo življenje. Vučitrna so izročili sodišču in državni pravd-nik je vložil proti njemu tožbo zaradi zavrat-nega umora.
Se a Sveta Zveie narodov
Zoneva, 2. decembra. (Tel. »Slov.«) Pri-liodnja, to je 53. seja Sveta Zveze narodov s« bo vršila 10. decembra v Luganu, in sicer v mestnem kazinu.
Proslaoa našega zedinfenia
Veličastna mariborska man.festacija.
Maribor, 2. decembra.
Že v petek popoldne se je Maribor odel » prazmičnost slovesnega jubileja ob desetletnici zedinjenja — desetletnice zavojevanja Maribora in odrešitve severno meje. Z vseh poslopij so zavihrale trobojnice kakor v tistih dneh, ko smo zadihali svobodo. Istočasno pa se je žo čutil dotok z dežele na vseh mariborskih ulicah in trgovinah. Prihajali so bojevniki z dežele.
NA PREDVEČER VELIČASTNEGA SLAVLJA je priredila Prosvetna zveza kot uvod k slav-aostim 1. decembra pozdravni večer gostom z dežele. Dvorana Zadružne gospodarske banke je bila natrpana z občinstvom, ki je z zanimanjem ter v vedrem razpoloženju sledilo posameznim točkam dnevnega reda. Pozdravnega večera so se med drugim udeležili: veliki župan dr. Schaubnch, stolni kanonik clr. Cukala kot zastopnik Škofa dr. K ari i na, oblastni odbornik dr. Voblc kot zastopnik oblastnega odbora, meslni župan dr. Juvan, prosvetni šef dr. Kotnik, občinski svetnik Fr. Orehek iz Ljubljane, narodna poslanca Žebot in Vesenjak, oblastni prosvetni inšpektor Bobi?, msgr Vrele in drugi odlični gostje. Otvoritveno spominsko besedo je imel predsednik Prosvetne '/.veze narodni poslanec dr. Josip Hohnjec, ki je » svojih izvajanjih naglašal veliki pomen katoliškega prosvetnega dela za rešitev severne meje, opozarjajoč v posebni meri na velike zasluge škofa M. Slomška, kd je s svojo cer-kvenoupravno odločitvijo leta 1859 faktično rešil materi Sloveniji severno mejo. Spregovorili so nalo še dr. Cukala kot zastopnik pre-vzvišenega knezoškofa dr. Karlina, ki z velikim zanimanjem spremlja katoliško prosvetno delovanje Prosvetne zveze; g. Franc Orehek, ki prinaša pozdrave mesta Ljubljane; mestni župan dr. Juvan, ki se spominja zaslužnih mož za osvoboditev Maribora; župnik Gomilšek, ki pozdravlja našo mladino; narodni poslanec Vesenjak, ki omenja velikanske zasluge naSega voditelja dr. Korošca, narodnega poslanca dr. Hohnjeca, narodnega poslanca Zebota in ravnatelja dr. Jerovška za slovensko in katoliško stvar ob meji; končno sledi še govor narodnega poslanca Zebola. ki poudarja, da gre pokojnemu dr. K. Verstovšku, predsedniku Narodnega sveta za Spodnji štajer, glavna zasluga za osvojitev Maribora in severne meje v tistih težkih prevratnih dneh. Izvajanja vseh govornikov je spremljalo mnogoštevilno občinstvo z gromkim odobravanjem. Slovesnost večera sta povzdignila še orkester Ljudskega odra in slovensko pevsko društvo Maribor s svojim prijaznim sodelovanjem.
ZGRINJAJO SE MNOŽICE.
V nedeljo je bil krasen dan; že v ranih lirah je zavalovalo na mariborskih oestah. Prazničnoet dne je legla nad obdravsko pre-stolico. Množice so se jele zbirati na posameznih določenih zbirališčih za tablicami, ki so jih nosili naši skavti. Istočasno pa je na kolodvoru kar zagomaaelo; množice so še vedno prihajale z vlaki ter se valile proti mestu na svoja določena zbirališča. V gostih kolonah so se zbirale na prostranem Trgu svobode.
SLOVESNA SLUŽBA BOŽJA.
Ob pol 10 se je pričela v nabito polni stolnici svečana služba božja 3 slovenskim petjem. Sveto mašo je daroval prevzvišeni kne-zoškof dr. Andrej Karlin ob številni asistenci. Spominske službe božje, ki ji je sledil veličastni Tedeum, so se udeležili zastopniki posameznih oblastev (civilnih, samoupravnih in vojaških) z velikim županom dr. Schaubacliom na čelu. Po sveti maši se je vršila v lepo okrašeni kazinslci dvorani
SLAVNOSTNA SEJA MARIBORSKE OBLASTNE SKUPŠČINE.
Poleg oblastnih poslancev — socialisti in poslanci iz Medjimurja niso bili navzoči — so se udeležili te slavnostne seje: veliki župan dr. Schaubach, prevzvišeni knezoškof dr. A. Karlin, general Maister, mestni poveljnik general Dimitrije Spasič, presvetli škof dr. Ivan Tomažie, meslni župan dr. Juvan, stolni prošt dr. Martin Matek, general Nikola Colovič, zastopnik centralne uprave Narodne odbrane, dvorni svetnik dr. Leon Stare, narodni poslanci dr. Ilohnjec, Vesenjak in Žebot, predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher, finančni ravnatelj dr. Povaloj, vladni svetnik dr. Ipavic, podpredsednik okrožnega sodišča dr. Pichler, polkovniki Božič. Radovanovič in Stanojlovič, oblastni sanitetni inšpektor dr. Drnovšek, gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek, prelat dr. KovačiC, ravnatelj dr. JerovSek. slolni kanonik dr. Vralior, msgr Vrc?e, jareninski dekan J. čižok, mestni župnik slovenjgraški in gerent okrajnega zastopa Alojzij čižek, stari grani-čnr ob meji župnik E. Vračko in drugi odlični gostje. Oblastni predsednik dr. Leskovar je otvoril slavnostno sejo oblastne skupščine ter spregovoril nalo
spominsko besedo,
v kateri se je spomnil najprej velikanske bor-slovenskega naroda na južnem Štajerskem zoper sistematično ponemčevanje od strani
nemških društev ter vlade, ogromnih zaslug škofa Slomška za ohranitev slovenskega rodu in jezika ter začetka svetovne vojne, ko so hoteli uničiti Srbijo, da do korenin zatro jugoslovansko misel. Govornik zakliče Slavo narodnim borcem, zlasti duhovnikom na južnem štajerskem, ki so jih takrat v trumah zapirali.
V borbi ca svobodo in zedinjenje.
Toda to preganjanja je imelo za slovensko ljudstvo dobre posledice. Do takrat je marsikdo še verjel nemškim vabam in ni spoznal pravega namena nemške propagande. Zdaj so se mu oči odprle in pripravila so se tla za jugoslovansko deklaracijo. Ko je bilo trpljenje našega naroda največje, so dvignili njegovi zakoniti zastopniki pod vodstvom našega dr. Korošca kot predsednika Jugoslovanskega kluba (Zivio klici) svoj glas in zahtevali združitev vseh Jugoslovanov v eno upravno celoto. Te misli so našle na Štajerskem ugodna tla. Ni trajalo dolgo in stotisoče podpisov je šlo k Jugoslovanskemu klubu. Takrat so bili naši možje v vojni in se niso mogli udeležiti političnega boja. Imeli so pa dobre namestnike. Kakor je slovenska žena, slovensko dekle med vojno obdelovalo polje in izvrševalo dela, ki jih ni bilo vajeno, samo da ohrani svojo rodbino, tako 30 našli slovenski možje tudi v politiki v ženah dobre namestnike. Slovenske žene in dekleta, zbrane v raznih dekliških zvezah in društvih, so z navdušenjem širila idejo majske deklaracije ln zbirala podpise od hiše do hiše, tako da je postala majska deklaracija čez noč vseslovenska zadeva. Tudi njih se moramo danes spominjati s posebno hvaležnostjo.
Ob razsulu.
Toda napočil je dan. ko so se moči naših sovražnikov zrušile na fronti. Slovenski polki sc bili na soški fronti, ki so se uprli. Sledilo je razsulo. Tiste dni je nastal v Mariboru Narodni svet, ki je prevzel upravo na Spodnjem štajerskem v svoje roke. Predsednik NS je bil pokojni dr. Karel Verstovšek (Slava mul), podpredsednika dr. Hohnjec in pokojni dr. Rosina. General Maister pa je postal pravi mojster, sodelujoč pri Narodnem svetu in izvršujoč njegove zaključke vojaškega značaja. Njegova naloga je bila tem težja, ker je bilo takrat v Maribora prav malo zavednih slovenskih vojakov in je bilo treba slovensko vojsko šele ustvariti in organizirati. 23. novembra pa se je izvršila razorožitev zelene garde in s tem je Maribor prešel končnoveljavno v našo posest ter je bila hkrati zajamčena severna meja. Tudi tem borcem najiskrenejša zahvala!
Hrabri srbski vojski!
Toda vsa ta naša prizadevanja bi bila ostala brez učinka, ako ne bi prišla pomoč z juga. Tam je bojevala in zmagovala srbska vojska, ki je že leta 1912 pokazala svojo nezrušljivo silo. Šla je sicer ta vojska leta 1915 v eksil, ko je napadal sovražnik od severa in zahoda ter je bolgarska vojaka vpadla v hrbet. Toda zgodilo se je, da je ta junaška srbska vojska prebila solunsko fronto ter za jamčila s svojo močjo in zmagovitim prodorom ustvaritev enotne države. Zato moramo danes, ko se veselimo zedinjenja in osvojitve Maribora, z ve-bkim spoštovanjem spominjati velikih žrtev ter junaštev ki jih je doprinesel srbski narod ter zmagovita srbska vojska. Vsem, ki so padli za svobodo in zedinjenje, kličemo danes: Slava jim!
V bodočnost!
Toda naš pogled naj zre danes tudi v bodočnost. Mi smo v oblastni skupščini, ki si je nadela nalogo, da dvigne narod v svoji oblasti do najvišje kulture. Sicer je imela oblastna skupščina doslej le malo sredstev na razpolago za uresničenje teh visokih nalog. Toda to zavest imamo, da smo ta sredstva dobro upravljali. Danes lahko izjavljam, da bomo to svoje delo nadaljevali z vso vnemo v prid domovine. Danes kličem vsem — ne samo prebivalcem v naši oblasti —, da vsak na svojem položaju pomaga pri tem delu. Naša zvezda vodnica bodi: spoštovanje in ljubezen do nase mile, osvebojono in zedinjene države. Korist države naj nam bo redno najvišji zakon!
Za neosvobojeno brate.
Ob tej priliki pa se moramo spomniti tudi žalostne usode naših bratov onstran meja. Vedno večji postaja pritisk na nje; čim strašnej-sa je njihova usoda, tem večja je naša bol. 1 oda prišel bo tudi za nje dan vstajenja.
Naš kralj.
V tem svečanem trenutku pa se nehote spominjamo tudi našega vladarja (klici: Živel kralj Aleksander!), ki nam je dal 9 svojim modrim vodstvom države najlepši zgled požrtvovalne ljubezni. On je vodil srbsko vojsko preko albanskih gora, O11 je vodil srbsko vojsko, ko je prebila solunsko fronto, On se je v zmagoslavju in triumfu vrnil s svojo hrabro vojsko v domovino. Zato vzklikamo danes iz vsega srca in dna svoje duše: Njogovo Veličanstvo kralj Aleksander naj živi! (Viharen aplavz.)
Brzojavka kraljn in dr. KoroSen,
Nato se je na predlog oblastnega predsednika odposlala slivlpča udonoetna brzojavka kralju Aleksandru:
»Oblastna skupščina mariborska pošilja <Jb proslavi desetletnice osvoboditve Slovencev ter zedinjenja Srbov, Hrvatov in Sloven cev v skupni državi Vašemu Veličanstvu izraze najglobljega spoštovanja in udanosti.«
Ministrskemu predsedniku dr. Korošcu pa se je poslala sledeča pozdravna brzojavka:
»Oblastna skupščina mariborska se ob proslavi desetletnice osvobojenja s hvaležnostjo in ponosom spominja Vašega dola za zedi-njeno domovino ter obžaluje, da ne more po-zdraviti v svoji sredini voditelja slovenskega naroda.«
Nalo se prečita brzojaven pozdrav ministrskega predsednika dr. Korošca ter kozjanskega okrajnega zastopa mariborski oblastni skupščini ob njenem slavnostnem zasedanju, nakar zaključi oblastni predsednik slavnostno sejo.
ODKRTTJE SPOMENIKA V PARKU.
Medlem se je ob velikanski udeležbi ljudskih množic vršilo odkritje spomenika v mestnem parku. Na vrhu lepe sohe širi svoja ponosna krila dvoglavi orel, ki drži v svojih krempljih razlomljeni meč. Slavnostni govor je imel ob tej priliki predsednik mariborskega Olepševalnega društva g. Mahkovec, v varstvo pa je prevzel spomenik mestni župan dr. A. Juvan.
SPREVOD, KAKOR GA NE POMNI MARIBOR.
Ob pol 11 se je začel pomikati od spomenika po mariborskih ulicah impozanten sprevod; kakor valujoč veletok so se nepregledne množice v sprevodu zgrnile v osmerostopih po zgornji Gosposki, Koroščevi, Maistrovi in Kolodvorski ulici na Aleksandrovo cesto; odtod pa so se preko Aleksandrove ceste in Slovenske ter Gosposke ulice zlivale na prostranstvo Glavnega trga. V sprevodu, ki jo trajal dobro uro, je bilo do 100 praporov in 10 godb. Spredaj so korakali gojenci posameznih šolskih zavodov (4000 po številu), sledili so akademiki, Maistrovi borci, zastopniki naših samouprav z oblastnim predsednikom dr. Le-skovarjem na čelu, naši Korošci in dolga, dolga vrsta Primorcev. Za njimi dobrovoljci, rezervni častniki in bojevniki in oni mučeniki-junaki, ki je avstrijski režim vodil nad njimi točno evidenco z označbo P. V. Nato Sokoli v civilnih oblekah; Slovensko žensko društvo z gospo Maistrovo na čelu, nevstrašeni nabiralci podpisov za majsko deklaracijo in Zveza kulturnih društev. Sledijo tri močne čete Orlov v kroju in ena v civilu — na čelu deset praporov; orlovsko himno pojo; sledijo nadalje tri čete Orlic. Nato Prosvetna zveza s prapori ter posamezna društva, včlanjena v njej, v inipo-nujočem številu naša delavna mariborska Krščanska ženska zveza; iz iz Gornje Radgone so prišli, Ljutomera, Beltincev, Ormoža, Sv. Danijela nad Prevaljami in celo iz daljnjega Ka-lobja — v dolgih kolonah so korakali zastopniki katoliškega izobraževalnega dela, s samozavestjo in ponosom. Desetletja so delali za prebujenje naroda ob meji; v soboto so stopali po mariborskih ulicah kot zmagovavoi. — Sledili so železničarji, odsluženi vojaki in invalidi, slavna veržejska garda, ki je vzbujala radi svojo originalne uniforme posebno pozornost, in pet močnih čet gasilcev iz najrazličnejših krajev. Sprevod je zaključila Orjuna ter nekaj okrašenih voz. Računa se, da je bilo v sprevodu do 15.000 manifestantov, ki so neprestano vzklikali kralju, domovini, dr. Korošcu in generalu Maistra. Ob ulicah in trgih pa so se nakopičile množice gledavcev, ki so manifestante toplo pozdravljali.
IMPOZANTEN ZBOR NEPREGLEDNIH MNOŽIC NA GLAVNEM TRGU.
2e takoj po desetih so se zbirale na Glavnem trgu ljudske množice. Proti pol 12 pa, ko se je bil zlil sprevod na Glavni trg, se je' nudil pogledu veličasten prizor — nepregledno morje v pestros.i in pričakovanju valujočih in drhtečih ljudskih množic. Računa se, da je bilo na Glavnem trgu zbranih do 25.000 oseb. Ko se je pa pojavil na okusno okrašenem balkonu rotovškem naš prvi slovenski general Maister, tedaj je množica kakor v zamaknjenosti in navdušenju, ki ne pozna meje, vzklikala in ploskala brez konca in kraja — junaku v pozdrav. Generalu se je solzilo oko. Njegova beseda je užgala kakor takrat pred desetimi leti, ko se je odločala usoda Maribora. V svojem krasnem govoru so je spominjal prekmurskega Klekla, ki se je s križem v rokah boril v Slovenski Krajini za slovenstvo, ljutomerskega Ozmeca, šentlenartskega Vodi-ška, jareninskega dekana Cižka, šentiljskega jgraničarja« župnika Vračka, ki se je kakor lev boril s Schulvereinom, Siidmarko in pro-tes'anti ter končno vse pololkel; Lesjaka iz Ruš, brezenskega Volčiča, Ilrona in Osala na Muti. Izraža hvaležnost mariborskim borcem 17 preteklih dni: dr. Korošcu, pokojnemu dr. Versiovšku, pokojnemu dr. Rosini, Kojžarju, Orlom in Sokolom. Se zahvaljuje svojim borcem ter izroča svojim tovarišem v varstvo zastavo, ki se je 1. novembra 191G razobesila na poslopju današnjega velikega županstva in ki je priča naših najtežjih dni. Končuje svoj govor, vedno znova in znova prekinjan 7. viharnim navdušenjem. 7. vzklikom: •»•Bog nam pomagaj čuvati nagega presvetlega vladarja in
njegov dom! Bog živi Njegovo Veličanstvo kralja Aleksandra!« Ovacije so se dvignile do neba ln se dolgo niso hotelo poleči. Nato je godba zaigrala državno himno. Nalo so sledili govori: podpolkovnika Cvirna, ki je v imenu Maistrovih borcev prevzel od generala Maistra zgodovinsko zastavo, zbirališče v bodočih dneh; oblastnega predsednika dr. Leskovarja, ki proslavlja zasluge škofa Slomška, neustrašenega voditelja za zedinjenje in svobodo dr. A. Korošca, Narodnega sveta s pokojnim dr. Ver-stovškom na čelu ter generala Maistra in pa naših žena in deklet; mestnega župana dr. Ju-vana, ki pozdravlja impozantni zbor narodnih množic kot slovenski župan mariborski in ki prosi množico za pooblastilo, da odpošlje uda* nostno brzojavko kralju Aleksandru ter ministrskemu predsedniku dr. Korošcu, kar množica sprejme z viharnim vzklikanjem kralju in prvoborcu za slovensko svobodo dr. Korošcu. V imenu Primorcev je govoril prof. Ribarič, v imenu Korošcev pa dr. Miiller. Zaključno besedo pa je imel šentiljski »lev« župnik Evald Vračko, ki ga je množica radi duhovitih ter z vedrim humorjem prepletenih izvajanj še prav posebno toplo pozdravljala Poudarja velikanski pomen šentiljske trdnjave za ohra nitev severne rneje in mesta Maribora. Omenja težko borbo, ki jo je moral voditi v Št. Ilju proti nasprotnikom in poudarja, da vedo danes ravno obmejni prebivalci ceniti svobode in zedinjenje. Zaključuje svoja ognjevita izvajanja z vzklikom: Bog živi našega generala Maistra, Bog živi zedinjeno domovino, jugoslovanski Maribor in jugoslovanski Šenl Ilj! — Izvajanja vseh govornikov je spremljalo neprekinjeno navdušenje tisočglavih množic, ki so vztrajale na Glavnem trgu navzlic veliki utrujenosti dobri dve uri, poslušajoč govore posameznih govornikov. Bilo jo že pol 14 preč, ko se je množica jela po zaključku manifestacijskega zbora polagoma razhajati.
Veličastna in impozantna sobotna manifestacija v Mariboru govori zelo veliko. Privre 1.' je iz srca množic nekaj in prikipelo ob sobotnih slavnostih na dan: ljubezen do domovino ter globoko spoštovanje do vseh, ki 90 e hrabrostjo vodili borbo za osvobojenje in zedinjenje. Nedeljska proslava je dokazala, da je narod pripravljen in odločen, braniti v težkih dneh lota 1918 priborjeno posest do zad, njega; bila jc plamteč izraz narodne volje za veliko svobodno in ze:linjeno domovino, obenem pa resno svarilo vsem, ki menijo, da ja dopustno ob desetletnici zedinjenja igranje 7 usodo države, ki smo jo sami hoieli in ki smo si jo sami ustvarili.
Vsa L	za državo
Prestolica Slovenije je na dan proslave osvobojenja in zedinjenja dokazala, da jc vredna svojega imena in da koraka slovenskemu narodu vedno na čelu. Praznik največjega dne v naši zgodovini je našel vse prebivalstvo Ljubljane brez izjeme v najsvečanej-šem razpoloženju. Vse hiše so se okinčale s slovenskimi in državnimi zastavami, delo je počivalo. Ob pol 9 dopoldne je bila božja služba v pravoslavni kapeli, ob .10 pa v stolnici sv. Nikolaja. Že prej se je pred stolnico nabralo številno občinstvo, ki je občudovalo strumno držanje vojske. V cerl.vi sami so se zbrali predstavniki vseh državnih, civilnih oblastev in uradov, vojaštva, oblastnega odbora, zastopstvo mesla. mnogoštevilni "občinski svetniki, predstavitelji zbornic in drugil] korporacij kal or tudi številno občinstvo. Sveto opravilo je opravil g. knezoškof dr. A. B. Jeglič ob obili asistenci.
Po mestu samem je ver dan vladalo praznično razpoloženje in z vseh lic se je brala ponosna zavest, da pripadamo svobodno zedi-njeni jugoslovanski državi, i; i jo čaka velika bodočnost. Posebno veselo je bilo, ko je vojaštvo priredilo z godbo na čelu serenado in bakljado po ljubljanskih ulicah in je sprevod dajal z radostnimi vzkliki duška patriotičnim čuvstvom prebivalstva ljubljanskega mesta. Ob 8 zvečer pa se je v do zadnjega kotička napolnjeni veliki dvorani »Uniona« vršil v proslavo osvobojenja in zedinjenja novinarsk koncert, ki je sijajno uspel in je s svojo reprezentativnostjo ostal vsakemu udeleženci globoko v spominu.
Pri g. velikem županu se je bil dopoldne vršil svečan sprejem čestitk k velikemu praz^ niku, pri čemer so prišla čuvstva vdanosli de vladarja in ljubezni do države na posebno svo čan način do izraza.
Ljubljana je mogofttfl mofj^tir-'« Hn je. absolutno in z ljubezni,jo za državo in njo-noga vladarja.
Proslava v
Belgrad, 2. decembra. Prestolica je na j najsvečanejši način proslavila deseto obletnico zedinjenja. Vse mesto je bilo svečano okrašeno in vso prebivalstvo se je z odkritim na-, vdušenjem udeleževalo vseh svečanosti.
V saborni cerkvi je svečano službo božjo opravil sivolasi p a t r i a h Dimitrije. Skozi gost špalir se je okrog pol 11 ure pripeljal v prvem avtomobilu kralj s kraljico, v drugem pa knez Pavle in kneginja 01?a, vsepovsodi spremljani od navdušenih vzklikov naši kraljevski rodbini. Tej svečani službi božji je prisostvoval predsednik vlade dr. Anton K o r o g e r r. vsemi člani vlade, diplomatski kor, na čelu s svojim doyenojn.
papeškim nuncijem Pellegrinettijem, visoki . državni uradniki, vsi v polni paradi. Patriarh Dimitrije je v kratkem nagovpru blagoslavljal ta dan, dan največjega prantfka vsega naroda, dan praznipa narodnega gospodarja in kralja. Narodu, "kralju in sotrudnikom njihovim pri delu za osvoboditev naroda in za njegovo zedinjenje pošilja poglavar pravoslavne cerkve s svojega prestola poziv, da se v molitvi k Bogu zahvalijo za dobro in želijo veličino in slavo našega naroda in njegove države.
Ves dan so bile v dvoru izložene knjige, v katere so se s svojimi čestitkami podpisovali najvišji krogi in tudi najpriprostejši ljudje.
3inna Srbi?a
Skoplje, 2. decembra. Po poročilih iz Bi-tolja, Kumanovega, Gjevgjelije, Štipa, Cari-broda in drugih krajev je Južna Srbija bolj prisrčno in bolj navdušeno proslavila praznik našega zedinjenja od ostalih pokrajin. V Skoplju še nikdar nobena proslava ni bila tako iskrena in še nikdar se ni udeleževalo proslavljanja in manifestacij toliko prebivalcev, kakor tokrat. Vsi kraji Južne Srbije so dajali svečan izgled in prebivalstvo je vsepovsod iskreno pozdravilo začetek drugega desetletja svobodnega življenja v svoji narodni državi.
Hrvatsko Primore
SuSak, 2. decembra Ne glede na vesti, da sta Pribičevič in dr. Maček proglasila bojkot proslavi 1. decembra, je vse hrvatsko Primorje spontano proslavilo ta značajen praznik in dalo duška svojemu patriotizmu. Proslava hrvatskega Primorja našega zedinjenja je bila tem bolj prisrčna, ker se je ljudstvo pri tej priliki spominjalo svojih bratov onkraj meje. Vsa mesta in tudi nai^anjše vasi na naši jugozanadni meji so bili svečano okinčani. Vseh manifestacij se je udeleževalo celokupno prebivalstvo. Zjutraj so odšla iz Sušaka na Trsat v svečanem sprevodu vsa narodna, kulturna društva. Udeležile so se tega sprevoda nepregledne množice prebivalstva.
Reka, 2. decembra V tukajšnji pravoslavni cerkvi se je včeraj vršila svečana služba božja, ki se je jo udeležil naš generalni konzul g. Protič z osobjem konzulata in jugoslovanske kolonije. Častitanja v konzulatu so se udeležili številni naši sorojaki 7. Reke in okolice.
Proslava v Parali
Pariz. 2. decembra. (Tel. »Slov.«) Praznik osvobojenja m zedinjenja Jugoslavije se je tukaj praznoval z največjo slovesnostjo. Vršile so se službe božje v katoliški, ruski in romunski pravoslavni cerkvi. Navzoč je bil zastopnik predsednika republike, jugoslovanski poslanik, jugoslovanska kolonija, zastopniki francoskih oblasti in mnogo ljudstva.
Francoske že!5e 3u@oslavMi
Pari:, 2. dec. (Tel. »Slov.«) »Petit Pari-slen« posvečuje desetletnici ustanovitve Jugoslavije članek, v katerem v kratkih potezah podaja pregled prošle zgodovine Jugoslovanov. V desetih letih svojega mladega obstoja je vlada v Belgradu zvesto ohranila vse svoje zveze in alianse ter se vedno zavzemala za to. da se pogodbe držijo in da se ohrani mir na Balkanu. Kar se pa tiče notranje zgodovine, je le malo dežela, v kateri bi bilo notranje politično življenje tako burno. Vzrok tem trajnim krizam je nasprotstvo med srbskim in hrvatskim narodom. Obadva naroda sta sicer kralju Aleksandru enako udana, toda zastopniki obeh narodov v skupščini imajo čisto protivne politične koncepcije. Od smrti Radiča dalje je postal spor še večji. Edino zdravilo vidi list v večji decentralizaciji. Zdi se, da hočejo sedaj v Belgradu na to pot kreniti. List zak'jučuje svoja izvajanja z željo vseh resničnih prijateljev Jugoslavije, da bi bila ta prizadevanja kronana z uspehom, da bi napetost ponehala in da bi se država popolnoma konsolidirala.
S7OVA JUGOSLOVANSKA PODMORNICA.
Pariz, 2. dec. (Tel. :?Slov.«) Včeraj so v Nantesu na zelo slovesen način spustili v morje jugoslovansko podmornico r Smeli«. Francosko mornariško ministrstvo je bilo zastopano po admiralih Brissonu in Druyonu. Navzoča sta bila tudi jugoslovanski poslanik Spalajkovič in njegova soproga, ki je potem ko sta en katoliški in en pravoslavni duhovnik ladjo blagoslovila, izvršila običajni krst.
Sž^rminski-ruski orobiem
Bukareit, 2. dec. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister Mironescu je sprejel domače in tuje •/.nrnaliste ter izjavil, da bo nekako v drugi polovici januarja potoval na Poljsko. Namen tega njegovega potovanja pa ni, kakor so nekateri domnevali, da bi iz Varšave navezal stike z Rusijo, ampak da bi odnosi med Romunijo in Poljsko postali še bolj intimni. Romunija je sicer interesirana na tem, da bi Imela doljre politične in gospodarske zveze z Rusijo. Vendar pa je rusko vprašanje tako komplicirano, da se v sedanjem trenotku sploh nc more načeti.
Nesreča pri clomoliranju.
Milan, 2. dec. (Tel. »Slov.«) Pri demolira-nju s.are kaznilnice blizu kolodvora, kjer je prenočevalo sto brezstanovanjcev, se je podrl 25 metrov vieok zid. Ena oseba je mrtva, tri pt i&Sko ranjene. Podjetnik je zbežal.
1 Usianovtev Narodne odbrane v Mariboru
Maribor, 2. decembra.
Včeraj se je vršil ustanovni občni zbor Nar. odbrane v Mariboru. Navzoči so bili veliki župan dr. Schaubach, obl. preds. dr. Lcsko-var, mestni poveljnik general Dimitrije Spa-sii, mestni župan dr. Juvan, general Nikola Colovič kot zastopnik centralne uprave Narodne odbrane v Belgradu, narodni poslanec Žebot, prelat dr. Fr. Iiovačii, bogosl. profesor dr. Somrek in drugi odlični dostojanstveniki. Otvoril pa je s toplo uvodno besedo ustanovni občni zbor general Maister, ki je živahno pozdravljen najprej pozdravil vse navzoče, nato pa naglašal, da se ustanavlja Narodna odbrana v Maribora ob dvajsetletnici ustanovitve Narodne odbrane ter ob desetletnici zedinjenja, odrešitve severne meje in zavojevanja Mari-lx>ra. Sledi predavanje prof. Basa, ki razvija v svojih zanimivih izvajanjih historijat Narodne odbrane vpletajoč vanje posamezne važne zgodovinske momente iz novodobnega razvoja kraljevine Srbije ter naglašajoč ob zaključku veliki pomen Narodne odbrane, zlasti za nas Slovence ob severni meji. Nato je spregovoril general Nikola Colovič, zastopnik centralno uprave Narodne odbrane. Razgrnil je v svojih simpatičnih izvajanjih pred poslušalci ogromen pomen Narodne odbrane za napredek in razmah srbske nacionalne misli v preteklosti ter nag"ašal globok smisel, ki ga ima ustanovitev te eminentno narodno organizacije v sedanjosti za zedinjeno našo državo. Zaključil je svoj živahno aklamiran govor s trikratnim vzklikom: Živijo kralj Aleksander, živela zedinjena^ kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, živel slovenski narod! Sledil je pozdrav akademika Hribovška i z Ljubljane v imenu Slovenske dijaške zveze, vrhovne predstavnice vsega slovenskega kat. dijaštva, zastopnika akad. društva »Jadran« ter zastopnika mariborskih gospodarskih krogov g. Vahtarja. V izčrpnem poročilu je podal nato tajnik pripravljalnega odbora dr. Vauh-nik pregledno sliko o pripravljalnih delih za ustanovitev Narodne odbrane v Mariboru, ki jih je vršil pripravljalni odbor z generalom Maistrom na čelu. Ob koncu poročila se izreka zahvala vsem činiteljem, ki so podpirali akcijo za ustanovitev Narodne odbrane, med drugim tudi mariborski Prosvetni zvezi. Pri volitvah se je izvolil nato odbor z generalom Maistrom na čelu. Ob zaključku lepo uspelega občnega zbora se je odposlala udanostna brzojavka kralju Aleksandru ter pozdravna brzojavka predsedniku Narodne Odbrane vojvodi St. Stepanoviču. Nato je z bodrečim pozivom k delu zaključil general Maister občni zbor.
Občni zbor
Družbe sv. Rafaela
Pod predsedstvom g. dr. Adlešiča se je v prostorih Prosv. Zveze vršil občni zbor Družbe sv. Rafaela, ki se je lansko ieto nanovo poživila. Izseljevanje sicer po vojni ni tolikega pomena kot v prejšnjih časih ter je v prvih letih po svetovni vojni skoraj ponehalo, oziroma se je kompenziralo s povratniki. Ko smo se pa s stabilizacijo dinarja povrnili zopet v primeroma normalne gospodarske razmere, so naši ljudje zopet v večji meri jeli iskati zaslužka v inozemstvu, in ker so združene države takorekoč zaprte, se je tok obrnil deloma v Južno Ameriko in Kanado, deloma pa v različne države na kontinent, predvsem v Francijo, Belgijo, Holandijo, dočim je v Nemčiji še veliko naših ljudi iz prejšnjih časov, in radi tega bo Rafaelova družba predvsem imela gojiti skrb za vzdrževanje verske, moralne in narodne zavesti med našimi rojaki po evropskih državah. Temu delu se je posvečala Rafaelova družba že v preteklem letu in je vzdrževala dokaj živahne stike z našimi kontinentalnimi izseljenci in njihovimi društvi.
Ustanovitev družbe lansko leto je dala pobudo, da so se javni faktorji v veliko izdatnejši meri začeli zanimati za reševanje izseljeniškega problema. Z zadovoljstvom jemljemo na znanje, da se usvajajo zahteve, oziroma resolucije, sprejete na lanskem občnem zboru, lako se ravno sedaj nahaja v Nemčiji min na razp. g. dr. Andrej Gosar na čelu posebne komisije, z nalogo, da sklene z Nemčijo konvencijo, ki bi našim ljudem zasigurala ugodnosti tamošnje socialne zakonodaje. Slična namera obstoji tudi glede drugih držav, iz česar lahko razvidimo, da sedanji minister za socialno zakonodajo gospod Stjepan Barič v polni meri vodi račun glede ljudskih zahtev na tem polju.
Tudi druga lanska resolucija je že postala dejstvo in danes žc posluje v novi palači Delavske zbornice oblastni izseljeniški urad, ki je posebno važnost dobil pred kratki- radi tega, ker je tudi mariborska oblastna skupščina sprejela uredbo o ustanovitvi tega urada in sicer skup-
no z ljubljansko oblastjo, tako da moremo navedeno uredbo pozdravljati s tem večjim veseljem, ker predstavlja prvi početek za ustvarjenje skupne uprave zedinjene Slovenije. V navedenem uradu imamo torej sedaj ustvarjeno stabilno bazo, okoli katere se mora koncentrirati delovanje vseh organizacij in posameznih, ki se s tega ali onega vidika zanimajo za izseljeniško j vprašanje. Večino praktičnega, informativnega ' dela bo sedaj Raf el. družba odstopla oblastnemu izseljeniškemu uradu, ki bo pa na drugi ' strani brez dvoma z veseljem pozdravil vsako i inicijativo in pobudo, kako skrbeti za verski, na-■ rodni ali gmotni prospeh naših izseljencev. , Treba bo posvetiti primerno skrb tudi našim ljudem, ki se selijo iz Slovenije v druge kraje Jugoslavije kot delavci, služkinje itd., posebno kar se tiče velikih mest kot so n. pr. Belgrad, Zagreb, Split itd. Tudi vprašanje notranje kolonizacije se bo moglo obravnavati v zvezi z delovanjem gori omenjenega izseljeniškega urada. Kot smo že poudarili, je na občnem zboru Rafaelove družbe prevladovalo in se od vseh navzočih usvojilo mnenje, da je treba, kar se tiče Slovenije, vse skrbstvo za izseljence v tej ali oni smeri voditi v ozkem sporazumu z ljubljanskim izseljeniškim uradom, oziroma s sosvetom, ki se bo v kratkem ustanovil.
Ob zaključku je bil za tekoče leto izvoljen sledeči novi odbor: Gospod kanonik Vole, kot delegat škofijstva, g. Val. Tome. g. Fran Oa-brovšek, P. Kazimir Zakrajšek, gospa Dolenčeva, g. Vinko Zor, g. Franc Erjavec, g. Franc Fink in g. F. Miklnvčič, dočim se bo delegat oblastnega odbora določn pozrrje. Za , regledni-ka sta izvoliena pg. Valentin Sitar, župn;k v Zagorju in Jos. Lindič.	F. M.
JESENSKE TEKME.
Iliri.fa : Primorje. V soboto se je na igrišču Ilirije v Ljub\iani vršila konečna tekma jesenskega turnirja med štirimi ljubljanskimi klubi. Primorje, prvak Slovenije, je ime'o s'ab dan. Tekma je končala s 3 : 9 v korist Iliriie.
I. SSK Maribor : SK Svoboda. V Mariboru se je končalo jesensko t"''movnnje za nogmetno prvenstvo. Nadaljevanje 25 minut prvenstvene tekme od prejšnje nedelje se je končalo z 2 : O za Maribor. Končni rezultat je torpi 0 : 0 za M-ribor.
Železničar waribor : SK Železničar 7arrcb. Pri tekmi so bili poraženi Zagrebčani z 4 : 1 (3 : 11.
ZaTcb. Hnek : Grndjanskj 4 : 3.
Bolarad. Ji««-*1 vija : BSK 3 : 2 (sob-ta), BSK : Bečkerek 6 : 0.
I>unai. Vienna : Nikolson 2:1. — Rapid : WSK 0:1.
Italija : Nizozemska.
Milan, 2. dec. (Tel. »Slov.«) Tu se je vršila nogometna tekma med zastopstvom Italije in Nizozemske. Zmagala Italiia s 3 : 2 in 1 : 2. Prisostvovalo je 30.000 gledavcev.
S porini dogoditi
Nemški častniki Barnekovv, Schmalz in Nagel so se ud e i flrk m ovalnega jahanja v Ney Vorku in so zmagali. Prireditev oanačajo kot velik družabni in športni dog dek. Sprejema v New Vorku ne morejo prehvaliti, najodličnejše osebe so bile zraven, vse v tr ku in veliki toaleti.
Tnko spoTt druži. Prej kot povsod drugod so se našli po vojski narodi na sp rtnem polju. V Ameriki med vojsko in v prvih letih po vojski nisi smel na cesti nemško govoriti: šport je prebil led. Ko sta bila nedavno nemška dva aviatika tam, si prvič zopet videl združeni z-stavi ameriško in nemško. In sedaj beremo celo, da !e franc ski igra-vee tenisa Borotra imel na zadnji prireditvi v Dusscldorfu nemški nagovor. Kdo bi bil to kdaj po vojski mislil! — Borotrovega rojaka R a m i 1 -iona hočejo poslati v boj proti Karlu Kože-lubu; pisali smo, da je Ramilkm ugnal Nnjucba in Burkeja. — Willsova Helena bo prišla na Riviero igral in z njo cela arin-da Ani"' Lkancev; pripravljajo pravo invazijo. — Za sprcimombo enkrat so Avstralci premagali Angleže, 7 : 5, in sicer država Novi Južni Wales.
In zopet za spremembo je v grško-riun&kl rokoborbi položil Huhtanen Petroviča na široka pleča, Petrovič pa Steinbacha. Nemec Richter in A.merik"nec Irsa sta se borila neod'očeno.
V boksu veliko novega. S c h m e I i n g dobiva po prvem njegovem uspehu, proti Monteju, p nudbo za ponudbo, če se bo res boril proti Shnrkeju ali proti De Kunu, bo to prav zelo trd oreh. Sharkeya imenujejo tudi kot nasprotnika Pa o lin a, in Demp^'y 6e bo tudi morda s Pao-linom boril. Firpo. nad 100 kg težki orjak z argentinske kampe, je podpisal dog vor za borbo z Re-naultom in Robertijem. 125 kg je bil težek Car-n e r a , ko jo nastopil proti Argentincu I s 1 a s, Id ima tudi nad 100 kg; vsak .je uad 2 m visok, Carnera za par centimetrov višji J Vse se je treslo, ko sta se gugala tja in sem; zmagal je Carnera, a to pot samo po točkah. Carnera je Furlan. — Bert zzola je italijanska boksna zveza črt-Ia k^t člana, »iz vzrokov moralnega značajac. Je moralo že kaj težkega biti.
Italijo, Nemčijo. Švico in še-ie na četrtem mestu Jugoslavijo so povabili na tekme za srednjeevropski pokal; pravijo, da so tekme z Jug slavijo ■ slaba kupčija. — Babič je sedaj igravec pri dunaj-| skem Rapidu; t-ko j pri prvi igri ga je Tandler tako nesrečno pahnil, da si je zl mil Babič desno roko; I par dni nato je dobil porečilo, da mu je mater za-I dela kap. — V začetku dccembra bodo igrali Po-
ljaki v Carigradu proti Turkom. Vse drugo o nogometu itd. smo priobčili v sredo.
100 km od Kapskega mesta je oddaljeno naravno dirkališče, kjer bo poskušal zboljšati Campbell svetovni avtomobilni rekord (sedaj 333 km). 32 km je dirkališče dolgo, 10 široko, cbstoji iz izsušenega blata; tako je gladko in ravno, da veziš lahko s hitrostjo 120 km, ne da bi se z roko krmila dotaknil. Tako pripoveduje Cnmpbell. Torej ni v Sahari nič pripravnega dobil. Ali pa poročevalci ne vedo. kaj je Sahara.
200 rekordov so napravili letos v Ameriki; največ Marta Korelius, 10. Osem jih je napravil Kojac.
Avstrijec Wessely so je povzpel v Amsterdamu v desetoboju na sedmo mesto. Sedaj trenira in se bo udeležil v bodočem letu ocrskih in angleških prvenstvenih tekem, leta 1930. nemških bojnih iger in leta 1932. zopet olimpijskih i;?er. če bo ostal v formi. — Poročali 9mo, da je postal Pate v froncoskem ministrstvu tajnik za telesno vssojo; to je toliko kot športni minister. Nemci kličejo na p snemanje. Kdaj bo pri nas kaj vsaj" približno podobnega!
TEKME ZA GOSPOSVETSKI POKAL.
SK Ilirija absolvir* letošnji nogometni turnir za prehodni G »posvetski pokal v sporazumu z Jugoslovansko M-tioo prihodnji praznik in nedeljo 8. in 9 t. m. .Odbor SK Ilirije vabi s tem k sodelovanju vse klube LNP, v prvi vrsti pa !jubljon«V klube. Prijavni rok je z oz'ro<m na bližino termina do torka 4. t ni. opoldne. Prijrve naj se naslovijo na SK Ilirija, Krsnikova ulica 3-11, obenem naj vs k klub imenuje po enega delegata v medklubski odbor ki izvede te tekme Propozicije so b'le že opetovano objavljene, na željo jih dostavi interesi-ranim klub m tajništvo SK Iliriie. Prva seia med-klubs'-ega odbora se bo vršila v torek, 4. ti m. ob 20 v kavarni »Evropa«.
TurmtiiJka
T. K. Ska'a. Člane, ki še niso vp slali kon> trolne pole za novemberski termin, t. j. zn lelno sezono nujno pozivamo, da to takoj store. Formu-larji kontrolnih pol se bodo v bodoče dostavljali članom po pošti.. — Odbor.
Ubaš v Hrastu ori CerkSjah
(Novomeška porota.)
Janez Pegan, užitkar iz Ilrastja št. 11 pr) Cerkljah, jo bil obtožen, da je dne 21. oktobra 1928 v Hrastju v sovražnem namenu udaril z gnojnimi vilami Janeza ,£lramca po glavi, tako da je ta umrl in torej zakrivil hudodelstvo ubrja.
Posestnik Janez Grame se je vrnil v nedeljo dno 21. oktebra pop-oMno med 4 Ln 5 z vozom iz Samobora domov v H rastje. Bil je močno vinjen ter se je pri hoji gibal in opotekal. Na dvorišču svojega soseda Benčine je zapazil užitk-rja Janeza Pegana, na katerega je bi! jezen, ker je podpisal Peganovemu sinu poroštvo za 14.000 Din ter se je bal, da bo moral to vso!o sam plačati. Zato jo začel nad Poganom krič iti. Le ta se mu je po par besedah na prigovarjanje žensk umaknil na svoje dvorišče. Pijmi Grrmc ie šel za njim Ln naiprej čez plot nanj kričal, nato se je pa z gnal proti Poganu. Pegan je pobral vile, stopil proti Gramcu, in ga sunil z gnojnimi vilann v glavo, nato pa še enkrat udaril po glavi, tako da se je Grainc takoj zgrudil na tla. Doma je lež i Gr. me še tri dni v nezavesti. Nato so ga odpeljali v bolnico, kjer je pa že prvi din izdihnil.
Pri raztelešen ju se je ugtovilo, da je bila Gramcu zk>mljena Črepinja na desnem sencu ter da je umrl vsled krvavitve v možganih in vnetja možganske mrene.
Pehati se je zagovarjal silobranom. Trdil je. da ga je Gr.-mic sovražil in da mu ie že večkrat grozi!. Priznal je, da ie bil Grame ob priliki napada brez vsakega orožja, vendar pa se ga je bal, ker je bil Grame večji in močnejši od njega. Tudi se je izgovarjal s tem, da je bil Grame nasilen človek, ker je bil že obsoen rrdi hudodelstva ub ja. Županstvo in orožniki so potrdili, da je bil res pred 23 leti Grnmc kvnovam radi hudodelstva uboji, toda vpoznejših letih ni kazal nasilnosti in se ga ljudje niso bili.
Po sklenjenem dokazovanju, tekom katerega so bile zaslišane Ie štiri priče in s dna izvedenca, je porotni srnini dvor stavil na por tnike glavno vprašanje glede hudodelstva uboja, dodatno vprašanje glede opravičenga sil brana in eventuilno vprašanje glede prekoračenega silobrnna. Porotniki so zanikali prvi dve vprašanji, potrdili si pa vprašanje glede prekoračenega silobrana, nakar je bi; Pegan obsojen na 6 mesecev strogega zapora.


Klavžev večer v »UNIONU«
dne 5. decembra ob 7 zvečer
Danes tretji dnn preHprodnje vstopnic r Unionu pred v©, tilio dvorano, že prvi dnn se je prodalo mri.,to vstopnic. Kar znaci. da je za ta Miklavžev večer veliko ziinimonja ni se s tem najbolj priporoča. Za to sv. liijemo vsem ki nameravalo in žele posetiti to dostojno in veličastno pri-reditev, da si pravočasno oskrbe vstopnire. — Predprodaja
vstopnic sc vrši danes od 3 do ~> zvečer. Ceno vstopnlrnm: PrnJinfike v parterju 1.1, 12 ln 8 T> otroške (t j za one otroke, ki jih nbdnri Miklavž) 2 D; I balkonsko 12 Din; galerijske 10, 8 Din; stojišča 5 Din.

V
V
Za ,Miklavža' in ,božič'
Na pr merncjSa da ito so volnene in ior nogavice, rokavice, trlKO perilo, nuloverii, vestie za d»me, čospode in otroke, žepni tobci, naramn!ce, kravat«, srajce, ovratniki, ročne torbice, aktovke, dežnik', toaletna mila itd.
1. X«!-1928 do 5.9. 1929
10°/„ popus a od stan h cen, zato Izrab te priliko! lenrjosip Petelfncu, Ljubijana
blltu Pralcr >ovega mpencntka ta vodo.
M Miklavža f
DRUŽINSKA PBA1IK&
za leto
1929
je izšla in se dob va po vseh kii|ig»rtiah iu trgov nah po celi S:ovt*niM v izredno leo' o remi in z zelo bogi to vsebino.
Cena komadu Din 5 -
brez poštnine. Zahtevajte povsod le to edino nnšo ..Druž. pratii<o"
Lh Jugoslovansko tiskarno « Ljuotjaai. Karel C*6
Izdaiatef) dr Ir Kulotec,
TJrednik: Mihn Krnk