zw. mm. Pavialnl v drŽavi SHS. I LjMbijui, i tUrHk H. dccsmbra 1919. Lil. lito, Izbama vsak dan popoldne ivrseaial cedel-e In praznike. Sns n-ati s Prostor 1 mfm X 51 m/m za navadne In male oglase 80 vin., za uadac razglase 120 K, za poslano in reklame 2 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upr nlštro .Slov. Naroda«' in .Narodna Tiskana1' 2nano?a nllca št. 5, pritlično. - Toiefon šL 90. velfa v ,, Slo » enaki M aro d* v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan • K 120- — polletno ....... 3 mesečno. . . . • • 1 ........ 60 — 30 — 10- L|nbl|aal la po pošti: V lnoseeaaivo: celoletno......K 131 *— polletno ... . . . „ 68*— 3 mesečno . . . • „ 35*— i*._ Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznic* Na pismena naroaia brez poslau-e denarje se ne moremo ozirati. Uredništvo „Slov. Naroda11 KnaHovi ulica st 5, I. nadstropje. Telefon štev. 34. Dopise sprejema le podpisane in zadostno frankovane. Rokopisov ne vrača. Pasamssna Številka V33!a 69 V Beogradu. 4. ______ Meseca marca L 1916. se je vršil' takozvani banjaliiški proces. Goto-zeni so bili Vasilij Grdžič in dragov) radi veleizdaje, češ da so bili v zvezi s tajno srbsko organizacijo, ki se je imenovala »Ujedinjenje ali smrt-, drugače pa je biia v ;u\ >sti znana pod imenom »Črne roke-c Kot dokaz za krivdo obtožencem je služil avstrijskemu sodišču dokument ki so ga Avstrijci našli leta 1914., ko so se Srbi umaknili izpred Valjeva. uri padlem srbskem obmejnem častniku Kosti Todoroviću. Na podlagi tega dokazila je bil Vasilij Grdžič z več svojimi tovariši obsojen na smrt. Smrtna kazen pa se ni izvršila. Obsojenci so bili pomiloščeni. Javnost je takrat mislila, da se je pornilošče-nje izvršilo spontano, sedaj pa se je izvedelo, da je pripisovati zaslugo, da banjaluški obsojenci niso bili obešeni, francoski vladi, ki je potom ministra Hanatauxa uvedla v nevtralnem inozemstvu uspešno akcijo za banjaluške žrtve in kenčno dosegla, da je avstrijska vlada, boječ se posledic, odredila pomiloščenje žrtev, ki so bile obsojene na srnrr. Banjaluški obsojenci so bili pomiloščeni meseca junija 1917. Skoraj istočasno I. 1917. se ie vršil proces pred srbskim vojaškim sodiščem v Solunu proti članom organizacije »Ujedinjen je ali smrt«, ki so bili takisto obtoženi radi veleizdaje. Med obtoženci so bili med drugimi Dragotin Dimitrijević, Čeda, Popović. Ljuba Vulović, ter bosen-ski revolucionarji Rado Malobabič, Mustafa Golabič in Mohamed Meh-med Cašič, ki se je udeležil tudi sarajevskega atentata, a je srečno ute-kel avstrijskim biričern. Vsi ti obtoženci so se aktivno rdeleževall tajne revolucionarne oropaiande. ki se ie vodila iz Srbije in ki je imela za cilj, da pripravi ugoden teren v Bosni in Hercegovini za odcepiienje teb po-krajin od avstro - ogrske monarhve. Kakor rečeno, ie bil v tej organizaciji tudi Košta Todorović, ki je padel v borbah pri Valjevu in pri katerem so našli oni dokument, ki so ga avstrijske oblasti porabile za d Vaz krivde obtožencev v ban jalu škem procesu. Kakor obtoženci v Banjalu-ki tako je bil tudi polkovnik Dragutin Dimtirijević. ki je bil znan pod imenom Apis. s svojimi tovariši obsojen na smrt, toda s to razliko, da se ie smrtna obsodba nad Dimitriie- vicem in njegovimi drugovi v resnici tudi izvršila, dočim so bili banjaluški obtoženci ob koncu koncev pomiloščeni. Polkovnik Dragotin Dimitrijević, Ljuba Vulović in Rado Maloba-bič so bili v Solunu ustreljeni nekoliko dni preje, preden je došlo pomiloščenje na smrt obsojenih v banjalu-| škem procesu. In zaradi če^a so Lili Dimitrije-vić in drugovi obtoženi in obsojeni na smrt? Takratna srbska vlada ie objavila, da so bili obtoženi in obsojeni radi tega, ker so bili defitisti Ju izdajalci, češ, da so delovali na to. da bi Srbija zaključila separatni mir z Avstrijo. Ali jc to verjetno? Ali si je megeče misliti, da bi se bili ljudje, ki so zasnovali in leta in leta vodili taino revclucijnnarno propagando v Bosni, da osvobode to pokrajino izpod avstro - ogrskega jarma, izneverili svojim idealom ter preko noči postali iz najbolj navdušenih požrtvovalnih borcev za svobodo, izdajice, hlapci liste Avstro - Ogrske, oror ti kateri so sc borili preje vse življenje ? Izključeno to sicer ni, a verjetno je še eliko manj. Zdi se nam z docela upravičeno, ako srbski listi sedaj obširno razpravljajo o banlam-ški in solunski aferi ter zahtevajo, da se donese nekoliko več luči v d~-sedaj še v nepredorno temo zaviti solunski proces. Takisto ie umlifvo tudi mišljenje nekaterih srbskih listov, ki zatrjujejo, da jc svoječasno avstro - oerska vlada oornilostila svoje banjaluške žrtve samo zaradi tega. ker je smatrala, da je dobila z izvršeno smrtno kaznijo v Solunu zadostno satisfakcijo, sai je Šrbiia c3tn?. DDfhnila Ipč življenia tistim, ki so z orožjem v roki hoteli osvoboditi bosanske rojake nemškega in madžarskega jarma. Nadejamo se, da bo sedanja demokratska vlada stala na višini sVo-ie naloge in v interesu favno »ti in ža-iienega narodnega čostva odredila, da se končno venda-' spravi nekoliko več svetlobe v skrite' kote, sedaj 5f! tajinstvenega solunskega pro-^ esa • Vojaški napori in žrtve JogosSoi/anou tekom svetovne vojne. a spomenic na pariško konferenco.) Razvoj dogodkov tik pred izbruhom svetovne vojne je znan. Povdar-juii moramo le, da je bila Srbija od Avstro-Ogrske napadena in toraj ni bil namen prve rojno izzvati. Srbija je pa tudi rabila fnir, saj ste se komaj končali balkanski vojni in si ni država želela nič druzega kot povratka normalnih časov. Sovražen napad se ]e razvil kar na celem V dobi. ko Srbija ni bila niti pripravljena, njena armada ie ne rem "ganizovana. Svesta si svojega pomena in svojih nalog, je Srbija takoj razumela, da je prišel odločilen trenotek, kjer se ne bode odločevala samo njena usoda, j t ;mveč tudi ona Srbov, Hrvatov In Slovencev v liafrsburškem suženjstvu; pripravila se je do zadnjega za obrambo svoje svobode in svoje neodvisnosti kakor tudi za ono vsega Jugoslovanskega naroda. Oslabljeni in maloštevilni srbski armadi ie primanjkovalo orožja, municije in opreme: tako so si avstro-ogr-ski državniki in vojskovodje mislili, da jo bodo premagali na mah. In radi tega so dali prvemu navalu ime »Strafexpe-dition«. Morebiti so pa hoteli s tem imenom pred civilizovanim svetom že v naprei opravičiti grozodejstva, ki so jih pozneje doprinasali nad ubogim obmejnim ljudstvom. Srbija je mobilizovala vse, kar je bilo zmožnega za orožje; opremila je moštvo z orožjejn različnih, celo zasta-ranih modelov: iipotrehljala ic celo to-pove starega sistema Bange, ki so bili že skoraj nerabni. Tako je nastopila 'rl-Nka armada nasproti sovražniku sicer slabet opremljena in nedostatno oborožena aB visoke morale in pripravljena rta vse. P-ri.toća 1914—1915. Vojaške operacije avstro-ogrske armade so se pričele s tem. da so bila bombardirana vsa srbska mesta in kraji ob Donavi in Savi. Lahko si mislimo, da jc prebivalstvo teh krajev predvsem največ trpelo. Kmalu na to — 13. avgusta 1914 — je podvzela av-stro-ogrska armada silovito ofenzivo preko Drine in Save z namenom, da obrne fronto. Pni uspehi, ki so iih sovražne čete dosegle nad našimi slabimi oddelki, so lih opijanili in so zagrešili na našem ozcmliu dela resničnega bnrbarsrva: po/igarje vasi in mest. obijanje in obešanje otrok, žen in starcev. arsi>ada, ki se ie uregnini-poziciii. ki io |vori črta Vajjevo - Arandželovac - Palan-ka, ie pričela pohod nroti sovražnikovim masam, iih dosegla in v šestdnevni 'rvavi borbi na kadru in Ceru do-: popolno zmago. Sovražnik ie bil popolnoma poraščen in vržen preko meje ter ie izgubil Srb — rak: "a več kot 10.000 ujetnikov, šestdeset topov in številni vojni materijal. V tem Času je razbesnela vojna tudi na drugih zavezniških ir<> tdi. čeravno je bila srbska armada zelo oslabljena no zadoblienih izgubah, povzročenih najbolj radi pomanjkanja težkega topništva in municije, se vendar ni zadovoljila z doseženimi vspe-hi. Da je ustregla željam zaveznikov in da je vezala močne dele avstriisko-ogrske armade v svrho razbremeni Lilija Rusov, ki so se nahajali v dosti kritični situaciji, je izvršila srbska armada takoj koncentracijo svojih sil ter je prve dneve septembra podvzela ob enem dve ofenzivi: eno preko Save v Srem, drugo v Bosni v smeri proti Sarajevu. Posrečilo se je oboje. V nekaj dnevih je padel skoraj vos Srem v srbske reke. v Bosri pa so srbske In črnogorsk.; čete prišle tik Dred Sara-ievo. Tedaj Pa se je pričela sovražna ofenziva na spodnjem teku Drine z močnimi silami, nasprotnik ie prisilil Črnogorce k umiku in ustavil srbsko prodiranje. Radi nasiMeKa položaja je prva srbska armada zapustila Srem. da rn-hiti na pomoč drugi::: delom srbske vciske. ki so se s težo ustavljali ob Drini in tudi iznred Sarajeva so se morale Čete um2kriti. Skozi petdeset dri so se vršili re-pretrgoma težki boji. Tekom te dobe so držale srbske čete nasprotnika v loku, ki ga dela Sava in Drina ter na vrhovih desnega drisskega brega. Vendar ie bila srbska armada radi sovražnikove premoči. pomanjkanja težkega tonništva in p oma rikanja municije prisiliena od prvBl dni novembra k umikamim boiem in ie konečno morala zapustiti tudi Beograd. Boreč se za v«ako PL-d svoje zemlje se ie umikala en mesec na cer;-trafne poziciie severno od črte gornji Milanovac - Kragujevac - Mladenovac, kjer se je izvršila pregrupacija. Komaj pa je dospela prv francoska pošiljatev municije (okoli 30J granat) je srbska armada napadla sovražnika, ki je že razširjal vesti o svoii popolni in definitivni zmagi, ga pormlnoma porazila in ga vrgla v devetih dnevih preko meje. Zmaga ic bila odločilna. Zavofe-vanih je bilo 300 topov, 50.000 ujetnikov in veliko m.ateriiala. Zadobljena na je bila tudi s precejšnimi žrtvami, čete so kazale le okostje prvotne organizacije. Pomanjkanje municiie in obleke, slahn oprema moštva, težavna '"ehrana radi nezadostnih, v slabem >taniu se nah^jejočih ali od sovražnika pokvarienih komunikacij, vsi ti Vzroki — spremljanj od slabega vremena — so onemogočili srbski armadi >7rrd>itev p*ene zmage in započetje velikega strategičnega zasledovanja. Povrhu se je urićeia razširjati še od sovražnika zanesena epidemija pegasta groznica, ki je provzrocila ogromne izgube ne samo med vojaštvom, temveč tudi med civilnim prebivalstvom in jc grasirala do meseca maja 1915. Z vpoklicem dveh novih letnikov o se izgube srbske armade kolikor toliko pokrile in zopet so se pričele živahne priprave za ofenzivo preko Drine in c^ave. Meseca avgusta 1915 so bile vse pri) ravc končane, dispozicije za napad ugotovljene in tretjič se je hotela vreč! srbska armada na soražnika. Rusko neprestano umikanje pa ie položaj iz-prcmenilo. Bolgarija je pričela javno kazati svoje sovražno stališče in kmalu so se pričele pojavljati priprave * sovražne -ive, tokrat dogovorjene med Avstro - Ogrsko. Nemčiio in fiolgarsko. sko. Začetkom oktobra 1915 je bila Srbija napadena s treh različnih strani na fronti, presegajoči 1000 kilometrov od sovra ■:rib sil, ki so imele skoro trikratno premoč. idar je srbska armada kljubo- i in z odločnostjo branila svoje pozi i je proti vsem napadom. Ko pa je bila izdajalsko napadena v hrbet od S bolgarske vojske (okoli 400.000 kombatantov) in zapuščena od svojega grškega zaveznika, je nastal njen položaj silno kritičen, poslabšan 5e z obotavlianjetrp velikih zaveznikov, da bi ji poslali pomoč. Dve možnosti so ji stale odprte: kapitulacija ali pa umik preko Albanije, to se pravi preko nedostopnega pogorja brez vsakih cest in poti, kjer ne bi našla ničesar: ne prenočišč, ne hrane. In odločila se je za slednje. Napravila je povlačenje preko Albanije in pretrpela ogromne in nepopisliive muke, doživela težke ibe in končno le izvršila svojo na-podporo zaveznikov, posebno-Francozov in Angležev. Začetkom leta 1916. je bila prepeljana na Krf, le majcen del kombatantov ter večina bolnikov in ranjencev je bil prepeljan v Bi-zerto in druga večja mesta francoske severne Afrike. Od pm"h trenotkov te dobe in ves čas je stala Črna gora junaško ob strani Srbije. Poklicala ie pod orožje vs i svoje zmožno prebivalstvo, postavila armado 50.000 mož, ki se je junaško borila ramo ob rami s srbsko, odbili močne sovražne napade in se udeležila srbske ofenzive proti Sarajevu. Umift srbske armade je postavil tudi črnogorsko pred kritično odločitev: kapitulacija ali povlačenje. Zalibog je radi malodušnosti vlade in vodilnih krogov črnogorska armada kapitulirala in sovražnik je lahko zasedel celo Črno goro. LISTIK .3 Daudet: Talnost mojstre Mila. (Iz »Lettres de mon MoulinO Francet Mamai, star piskač, kj prihaja včasih zvečer k meni na čašo kuhanega vina, mi je nedavno pripovedoval malo vaško dramo, ki ji je bil pred nekako dvajsetimi leti za pričo moj mlin. Povest dobričine me je ginila in poskusiti hočem, povedati jo vam tako, kaker sem jo slišal. Domišljujte si, dragi čitatelji, za trenotek, da sedite pred dišečo skledo kuhanega vina in da vam pripoveduje Piskač! Naša okolica, moj dobri gospod, nt bila vedno mrtev in neznan kraj, kakor-šen je dandanes. Prej so imeli tukaj mlinarji dober zaslužek, in 10 milj na-okclj so pošiljali posestniki k nam tvoje žito mlet... Okoli in okoli vasi so bili grički, pokriti z mlini na veter. Na desni in na levi se je videlo nad hojami vrteča se krila v vetru, celi sprevodi majhnih, z vrečami otovorjenih oslov so lazili po potih gor in dol, in ves teden je bilo veselje z višine poslušati poka-• rji! biče v, šumenje vreč in tisto »dje-kH« mlinarskih hlapcev. Ob nedeljah smo hodili v celih tropah v mline, kjer so nas mlinarji napajali z rnu kate-c-m. Mlinarice s svojimi čipkastimi ovratniki in zlatimi križci so b:le iepe ko kraljice, jaz sem prinašal svojo pipo s seboj, jn pozno v noč so plesal? fat*an,}olo. Ti mlini, vjdite, so bili veselje in bogastvo naše dežele. K nesreč'' na so se Francozi v (Pariza iznrsljlj, nostav?ti oi> cestj v Tara-scon parni mlin. Vse leno. vse novo! Ljudje so se navadili pošilati svo;e r:,o parnim mimarem, in ubogi mirni na veter so ostali brez dela. Nekaj časa so se ti poskušah" boriti, toda para je b:!a močnejša, in drug za drugim so h'Ai, žal. prisiljeni delo ustaviti... Nič več ni bilo videti pr hajatj malih oslov ... Lece mlinarice so prodale svoje zlate križce... Konec je bilo z muškateicem, konec s farandolo!... Veter je lahko nihal, toda mlinska krila so ostala nepremična ... Potem je dala občina nc-Vega lepega dne vse tisto razpadajoče zjdovie podreti in na njegovo mesto nasaditi trte in oljke. Sredi tega poloma pa se je dobro držal en sam mlin ter se je vrti! pogumno dalje na svojem hribcu. parnim mlinarjem ravno pred nosom. To je bil mlin mojstra Cornilla, prav tale, kjer nocoi sediva. Mojster Cornille je bil star ml:nar, ki je žive! že Šestdeset let v moki in bil strastno vdan svojeran nokiicu. Zgradba parnega mlina ga je spravila skoraj ob pamt Oaem dni si je bilo videti. kako je lpt:»l ?,o ^ aQi. h ->kal svet ok<^!i sebe in kričal na vso moč. da hočejo vso Provanso z moko iz parnih mlinov zastrupiti. »Ne hodite tja doli « je go-\-rti]; ra^bomiki delajo kruh s paro. ki ie iznajdba bndičevn; nrstral in tra- sa°a dobrega Boga! In Jzumel je se •: ?]o vrsto i jh • '-v ■<■-» bva o mlinov na veter, toda nihče ga ni poslušal. Nato se ie starec, ves besen, zaprl v svoj mlin in je živel čisto sam kakor divja zver. Nit? svoje vnukinje Vivette, otroka petnajstih let, ki ni imel po smrt! svojih staršev razen deda nikogar na svetu, ni hotel več obdržati pri sebi. Mala ubožica si je morala svoj živež prislužiti in delati po okoliških posestvih, bodisi pr! žetvi, prigojirvi svilo-prejk ali po oljčnih vrteh. In vendar je ded tega otroka menda zek> ljubil. Zgodilo se je večkrat, da je šel štiri milje daleč po vročem sofnen peš, samo da jo je obiskal na posestvu, kjer je ravno delala; in ko je bil pri njej, jo je cele ure gledal in jokal... V vasi so mislilj, da je stari mlinar poslal Vjvetto proč iz same skoposti; in n? mu bilo v čast, da je pusti! svojo vnukinjo hoditi od posestva do posestva ter se izpostavljati sirovostjm hlapcev ter vsem bridkostim vslužbene mladine. Tudi so mu zelo zamerili, đa Je hodil mož z ugledom mojstra Corniila, ki je dotlej sam sebe spoštoval, zdaj naen- krat kakor pravi potepuh, bos, s preluknjano čepico in v razcapani suknji, fstina ic. da smo se ga mi drugi starci ob nedeliah, ko smo ga videli Priti k maši, sramovali, in Cormlle je čuti! to tako dobro, da se ni upal več sesti v DrVo klop, nogo je ostajal v ozadju cerkve, pri-kropilniku, med siromaki. V živlienu mojstra Cornilla je bilo nekaj temnega. 2e do-go ni prinesel noben človek iz vasi žita k njemu, in vendar so se krila njegovega mlina vrtela vedno dalje kakor prej... In zvečer so srečavah" starega mlinarja na cestah, ko je gonil pred sabo osla, otovorjenega s težkim5 vrečami moke. — Dober večer, mojster Cornjllc! so mu klicali kmetje: mlin torej še zmerom dobro dela? — Se zmerom, otroci, je odgovarjal starec z veselim obličjem. Hvala Bogu, meni se ne manjka dela. In nato, če so ga vprašali, kje dobi, za vraga, toliko dela, je položil prst na svoje ustnice ter ie dogovoril resno: ^Tiho! Jaz delam za izvoz...« fa 'nikdar ni bilo zvedeti več pri njem. Pomoliti nos v njegov mlin, na to ni bilo niti misliti. Saj niti mala Vivette ni smela vstopiti. Ce si šel ondi mimo, si videl vrata vedno zaprta, velika krila so se vedno vrtela, star osel se je pasel po travi na planoti in velik, mršav maček, ki se ie soinčil na robu okna, je giedai hudobno nate* Vse to je dišalo po skrivnosti in dajalo svetu mnogo govoriti. Vsak si je razlagal tajnost mojstra Cornilla po svoje, toda občno mnenje je bilo. da je v tem mlinu več vreč s tolarii kot z moko. Končno pa se je razkrilo vse in sf-car takole: Ker sem igral mladini na svoji piščalki za ples. sem opazil nekega lepega dne, da sta moj najstarejši fant in mala Vivette zaliubljena drug v drugega. Pravzaprav nisem bil hud za to, zakaj vzlic vsemu jc bilo irne Cormllte pri nas v časti in potem bi me tiidi ve«, selilo, videti lepega malega v-abca, Vi-vette, skakati po moji hiš?. Ker pa sta imela naša zaljubljenca mnogo priložnosti večkrat shajati se, sem hotel iz strahu, da bi se kaj primerilo, stvar rnknj urediti in šef sem v mlin, da fz-pregovori z dedom dve tri besede . . J Ah! stari čarodejnik! To je bilo vredno videti, s kakšno maniro me je sprejel! Nemogoče je bilo doseči, da bi vrata odprl. Razložiti sem mu moral svoje želie. kakor je pač bilo možno, skozi luknjico kliučavnice: in ves čas. ko sem govoril, je pikala prokleta suha mačka ko hudič nad moio glavo. Starec pa mi ni da! niti toliko časa, da bi til končal, nego mi je zakričal zelo nevljudno, naj se vrnem k svoji piščalki, in če se mi tako mudi, svojega sina oženiti, da naj grem vprašat dekleta v parnem mlinu. Lahko mU« Stran 2, .SLOVENSKI NAROD*, dne 11. decembra 1919. ?40 štev. Pismo iz Proge. V Pragi, 2. dec. 1919. Kriza. Odbor stranke narodnih socija-listov je pozval svoje ministre, da nemudoma vlože demisijo, kar se je tudi zgodilo. Vendar pa demisija ni definitivno sprejeta in se je ministrski svet odločil, da posreduje med obema socialističnima taboroma in po možnosti poravna konflikt Če se to posreči, je še veliko vprašanje, kajti povečini se glasovi o krizi strinjajo v mnenju, da vzrok ni samo sedanja odvrnitev one predloge zakona za koalicijsko svobodo s strani socijalne demokratske stranke, nego, da temelji v rasti in odnošaju obeh socijalističnih strank. Češki so-cijalizem se je pričel cepiti v že precej jasne formulacije. Predvsem imamo nacijonalne socijaliste, potem marsiste (evolucijonarne) in pa levo krilo, boljševike, ki so se pomnožili predvsem na Moravskem. Omenili treba tudi Modračekovo skupino. 'Med vsemi temi strujami postoje oziroma bodo še nastala nasprotstva, ki bodo onemogočila socijalistični blok v državi. Sedanja kriza bi naj bila njihov prvi izraz. Tako z ene strani. Glasilo agrarne stranke »Venkov« gleda na cel spor z velikim optimizmom. Za kulisami se zopet govori, da so spor izzvali socijalni demokrati v a&itačne svrhe, ker jim baje manjka za volitve agitacijskega materijala, ker so sedaj sami v viadi. Nemci se vedejo zanimivo. »P. Tag-blatt« citira besede ravnokar umrlega Zeithammerja: Bojim se, da se ne znamo vladati. S tem precizira list svoje stališče glede krize in razlaga, da so bili Čehi dosedaj vajeni samo destruktivnega dela in da bo treba še mnogo let, predno bodo češki politiki znali zgraditi. V isti čas pa je prispel v Prago vodja nemških soci-jalistov Seliger in trdijo, da je ta prihod v zvezi s krizo. Morda bi Nemci hoteli priti še pred volitvijo v skupščino in vlado. Neki narodni socijalni poslanec se ie izrazil, da se sploh ne da govoriti danes o razvoju krize, ker je preveč kombinacij možnih. In to se razvidi tudi po časopisju, ki se deloma "trudi najti prave vzroke, deloma na % neprikrivanim strahom in skrbjo ^beleži dejstva. Vendar se da sklepali toliko, da hoče vlada poskusiti odvrniti krizo in vzdržati koalicijo. Možno je temu vzrok tudi ta, da bi ipri eventuelno obstoječih globljih *iasprotstvih med obema največjima ^socialističnima strujama bila ta z neomejitvijo krize razgaljena in boj. ^očiten boj bi bil zanesen v vse rudokope, delavnice, skratka med vse delavstvo. S tem bi država kot taka najbrže imela le škodo. Delo Narodne skupščine se bliža svojemu koncu. Treba izdelati ustavo ter potrditi volitveni zakon, kar bo menda že pred Boži-Jčem izvršeno. Vsled tega in v svrho zahvale predsednika republike za Njegovo poslanstvo 28. oktobra, je ^odposlala Narodna skupščina k Ma-•sarvku deputacijo, ki jo je vodi! njen 'predsednik dr. Tomašek. Ta je v ^pozdravu Masarvka predvsem na-"glasil zahvalo za poslanstvo in za-jupanje vseh. ki ga uživa, neprikriva-no m v polni meri. Izrazil je željo, da jbi še dolgo let ostal na čelu republike, ker le on je tisti sposobni, ki je M že prej predno je bil izvoljen, vsled duševne spojitve s svojim narodom njegov vodnik. Masarvk se je zahvalil za toole predsednikove besede in pripomnil: osvobojen je duše poudarja najbolj potrebo nrav-nega temelja vsemu našemu političnemu delu. V svojem poslanstvu sera poudaril potrebe zmisla za državo in ponavljam to, da je nam treba tega zmisla. Vendar si pa kot načelnik države ne mislim, da je država poslednji cilj novega narodnega stremljenja, kajti država je le sredstvo — k višjemu cilju, k osvobojen ju duše. Afttrijski iiili proti jjBJBT propagandi. V Ljubljani, 10. dec. V eni izmed zadnjih sej avstrijske narodne skupščine je državni kancelar dr. Renner obširno razpravljal o od noša jih med našo kraljevino in avstrijsko republiko. V tem svojem govoru je med drugim naglašal, da od kompenzacijske pogodbe, ki jo ie sklenila avstrijska vlada s kraljevino SHS glede dobave živil. >d v i s n a eksistenca vsega avstrijskega prebi-v al s t v a. Pri tem se je bridko pritoževal, da zagovarjajo odlični javni organi avstrijske države na jugu ob času ko ^ vlada izpolniti vse v saintgermaii »ki mirovni pogodbi prevzete obveznosti in dolžnosti, kot pravo avstrijsko politiko težnjo, da se razkroji j u g o s 1 o v e n-s k a država in se pomore do zmage velikohrvatski i d e-j i. Vlada ne namerava omejevati tiskovno svob< uo. Vsakdo naj piše kakor zna, toda vsakdo pa mora turi dovoliti, da tnu nierodajni državni faktorji zakličejo, da je na krivih potih. Vlada izjavlja izrecno, da stojijo republika, parlament in odsek za zunanje stvari na temeliu saintgerma-iuske mirovne pogodbe. Na medklic profesorja drja. Angererja: *Kaj pa delajo Jugoslovenj na Koroškem, ki zatrjujejo, da na Koroškem ne pride do plebiscita?«, jo dr. Renner izjavil: »Takšno postopanje se vendar lahko zavrne tn vlada ie pripravljena, da bo nastopila proti vsaki krivici, ki prihaja od zunaj. Mi potrebtH~-mo zunanjo politiko z docela enotnimi smernicami, kateri se podrejajo v državi vsi od prvega do zadnjega.« Minister Pribičević o manifestu opozicije. Beograd. 9. dec. Današnja »D e m o k r a t i j a« prinaša pod gorenjim naslovom uvodni članek, ki ga podajemo v izvlečku: »Samouprava- nazivlje oni dan, ko se je sestal takozvani opozicijski blok, kot veliki dan. Toda Beograd je imel ta dan še navadnejše lice kakor prej. Proglas ni kak državni akt. ampak navaden pamflet, ki je v toliko grenak, da se njegovi avtorji ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so izgubili vlado. Ko sem doznat da se sestanejo gg. Protič, Segvič in drugi, mislil sem. da se bodo na njihovem sestanku razpravljala važna vprašanja. Pričakoval sem, da bo g. Protič zahteval na tem sestanku obračun od g. Laginje in dragov radi tega. ker so oni vodili v svojih organih odurno kampanjo proti Beogradu, tako da se je eno izmed njihovih glasil moralo ustaviti. G. Protič pa tega ni storil, marveč je z istim Laginjo podpisal pamflet proti pravim in iskrenim predstavnikom narodne edinosti. Pričakoval sem. da bo g. Protič na tem sestanku zahteval račun gd drja. Laginje tudi radi njegovega govora na skupščini Hrvatske Zaiednice v Zagrebu, v ka- terem je on zahteval ujedinjenje hrvatskih zemelj s Hrvaško. G. Protič pa tudi tega ni storil, marveč z istim Laginjo navalil na ljudi, ki naše države ne delijo v Hrvaško in Srbijo in so neizprosni protivniki vsakega separatima in deljenja našega naroda. Pričakoval sem, da bo g. Protič na tem sestanku z drjeni Paveli-čem pojasnil program Hrvatske zajednice, ki je bil sprejet na zboru v Zagreba, v katerem se za vsako našo pokrajino zahteva posebno s pokrajinsko zbornico odgovorno vlado. Pričakoval sem, da bo g. Protić radi sličnega programa zahteval pojasnilo tudi od g. drja. Korošca odnosno od njegove stranke. G. Protič pa tega ni storil; ou se strinja s Paveli-čem in Koročceni, pa atakira ljudi, ki narodno edinstvo ne nosijo samo na jeziku, jjnpak tudi v svojih delih. Pričakoval sem, da bo g. Protić vprašal Narodni klub, kako mere njegov glavni organ raznašati škodljive izmišljotine, da izdržuje Hrvatska polovico Jugoslavije, pričakoval sem, da bo zahteval račun od drja. lirasnice zaradi njegovega protesta vojvodi Stjepanoviču radi rekrutira- nja v Bosni; pričakoval sem, da bo g. Protič vprašal drja. Smodeja, kako je mogel na zboru Ljudske stranke izjaviti se proti iedinstvenemu šolstvu, češ, da se Slovenija In Hrvatska ne dasta macedonizirati. G. Protič pa vsega tega ni storil, ampak blagoslavlja vsako protinarodno delo, samo da more skovati opozicijski blok, kateremu bo on vodja, proti narodnim in demokratičnim strankam, ki v vprašanju narodnega edin-stva ne poznajo nikakega kompromisa. Proglas jc podpisalo 115 takozvanih narodnih predstavnikov, od katerih ni imel niti eden kake legitimacije v to. Ako se to število vspo-redi s številom predstavnikov, ki so voljni delati za narod, potem je proglas opozicije najjačji dokument, da predstavna ta blok manjšino naroda. Proglas je podpisalo tudi pet neodvisnih demokratov: dr. Medakovič in drugi. To število predstavlja pa samo petorico ljudi, za katero ne stoli niti eden volilec. Ko pride do volitev, ne bo imel Medakovič niti toliko pristašev, da bi mogel postaviti kandidatno listo. Plebiscit o)! tm plebiscita, to io nmimi Koroške Nemce sedaj silno razburja vprašanje, ali se bo vršil na Koroškem plebiscit, ali pripade Koroška brez ljudskega glasovanja naši kraljevini. Vedno bolj se širijo glasovi, ki vedo povedati, da privolijo končno zavezniki v to. da pripade Koroška brez plebiscita Jugoslaviji. Vznemirjenje radi tega je v koroških nemških krogih s^lno veliko. V eni izmed zadnjih sej koroškega deželnega zbora je bila o tem vprašanju podana interpelacija, na katero jc odgovoril deželni upravitelj dr. Le-miseh tako-Ie: »Ne more biti govora o tem, da bi se opustilo ljudsko glasovanje na Koroškem, ki ga je določita mirovna pogodba in katerega ugoden izid je danes za Avstrijo že več kakor gotov. Kakor sc v interpelaciji naglasa, kažejo razna znamenja na to, da obstoji v jugoslovenskth krogih, kakor to tudi priznava jugo-slovencko Časopisje, sovraži namen, da bi s? trsino polastili našega ozemlja m z^ sodli tudi glasovalno cono A, • v^ar pa je deželna vlada popolnoma prepričana, da bodo zavezniške velesile brezpogojno skrbele za to, da se izpolnijo one državne pogodbe, ki so bile z njihovim sodelovanjem sklenjene na slovesen način. Te velesile so prevzele izredno mo-ralino odgovornost, zategadelj morajo skrbeti za to. da se te pogodbe brezpogojno in v vseh okolnostih spoštujejo od vseli strani. Ni mogoče misliti, da bi se zavezniške in pridružene države v polni meri ne zavedale teh moralnih ob\ ezno ,:. ker bi sicer v toliki meri škodovale svojemu lastnemu vzgledu in z: lastne- mu dostojanstvu, da bi s tem omajale sklenjeni mir v glavnih njegovih temeljih.«- Dr. Lemisch je zaključil svoi envor z izjavo, da nošilia koroški đ~*r>in; 7-bor vsem rojakom v zasedenem ozemljit beguncem in inter-nfrancem zahvalo ft\ srrn^ pozdrave v zs'manMi bo 7? v bliznu bodočnosti svobodno ?r«cf^ko srlasovanic zopet vzpostavilo teritorijalno edinstvo Koroške.« — Kakor je razv idno iz Lemischovega govora, so koroški Nemci polni zaupanja, da bodo ob koncu koncev vendar le lahko spravili v svoio malho vse dele slovenske Koroške. Puščamo jim radi to veselje in to samonrevaro. ker smo globoko uverjeni. da bo ljudsko glasovanje, ako bo se s d 1 o h vršilo, z mponujočo večino odloČilo na korist kraljevini SHS. Carjev morilec. Iz Varšave poročajo: O osebi povzročitelja carjevega umora je preiskava dognala, da je morilec carja Nikolaja in njegoce rodbine igral pod imenom Sztalowski važno vlogo v boliš e viški stranki v Rusiji. Boljševiška vlada ga jc imenovala za telesnega zdravnika carske rodbine v Jekaterinburgu. dasi ni imel niti pojma o medicini. Njegovo pravo ime je Posrednik. Kakor je le ta izpovedal, se je v kratkem času razvilo ljubavno razmerje med njim in najstarejšo carjevo hčerko Tatjano. Ko so se Kolčakove čete približale Jekaterinburgu, je nastala v mestu vstaja, ki jo jc Posrednik udušil z umorstvi in uboji. Pri tej priliki je izvedel tudi svoj že dolgo namerovani načrt, umoriti carsko rodbino. Najprvo je poskusit da izposluje smrtno obsodbo boliševiške vlade. Ker se mu pa to ni posrečilo je izreke! smrtno obsodbo na svojo nest Naročil ie lite, da mi je zavrela kri pri teh hudobcih besedah ampak bil sem toliko paketen, da sem se ukrotil, da sem pustil istarega norca pri njegovih mlinskih kamenih ter se vrnil domov povedat otrokoma, kako slabo sem opravil. Uboga backa nista hotela verjeti in prosila sta me, naj jima, kakor iz posebne milosti, [dovolim iti obenem skupaj v mlin, da ^govorita z dedom. Nisem se upal odbiti jo, in frrr! je zletel moj zaljubljeni parček. Ko pa sta prišla, je bil mojster Cor-fcille ravno izginil. Vrata so bila dvojno Uprta, a stari dobričina je pri odhodu pestil svojo lestvo zunaj, in takoj sta s? 'izmislila otroka zlesti skozi okno in si nekoliko ogledati ta slavni mlin. Čudovito! Mlin je bil prazen: nobene vreče, niti zrna žita, niti prahu moke na stenah in po pajčevinah ... iNiti duha po dobrem toplem vonju izmeleie pšenice, ki sicer veje po mll-nib... Vreteno je bilo pokrito od prahu in velika mršava mačka je spala na njem. Spodnja izba je bila prav tako zanemarjena in borna: revna postelj, ne-;kaj cunj, kos suhega kruha na stopnici Jn potem v kotu tri, štiri vreče, ki so pe bile raztrgale in iz katerih se je vsi-pal omet jn vapnen pesek. To je bila torej tajnost mojstra Cor-jBilla! Ta vapneni pesek je vodil zvečer po cestah na izprehod, da reši mlinu bi mu ljudje vjtfeli, da melje moko... Ubogi mlin! Ubogi Cornille! Ze davno so mu vzeli parni mlinarji poslednjega pomočnika. Toda krila so se vrtela zmerom in mlin je mlel na prazno. Otroka sta se vrnila iokaje in mi pripovedovala, kaj sta videla. Srce mi je hotelo počiti, ko sem ju poslušal... In niti minute nisem izgubil, nego sem tekel k sosedom in jim z dvema besedama razložit kakšna je stvar; in sklenili smo, da je treba takoj vse žito, kolikor ga je po hišah, odnesti v CornjllOv mlin... Dogovorjeno, storjeno. Vsa vas se je dvignila na pot, in prišli smo sem gori s celo procesijo oslov, otovorjenih z žitom, s takimle pravim žitom! Mlin je bil na stežaj odprt... Pred vrati mojster Comille, sedeč na vreči « ometom, jokajoč, glavo zakopano v roke. Ko se je bil vrnil, je zapazil, da je v njegovi odsotnosti nekdo vdrl v mlin in razkril njegovo tajnost. j — Jaz revež! ie dejal. Zdaj mi ne preostaja nič kot umreti■.. Mlin je one-čaščen. In ihtel je, da ie trgalo srce, govoril mlinu jn mu dajal najrazličnejša imena, kakor bi bil živo bitje. V tem trenotku so dospeli osli na planoto, in mi smo, kakor v lenih časih mlinarjev, začeli vsi kričati: — One! mlini... One, mojster Cornille! In tu so se zložile vreče k vratom pa kSfe ju tacat rdcčkasionuneoo «to se je vsi palo od vseh strani po tleh. Mojster Cornille je gledal debelo. Vzel te žita na svojo dlan, ga gledal, se smejal in jokal ter vzklikal: — To je žito! — Gospod Bog! Dobro žito! Pustite me? da ga gledam! Potem se je obrnil k nam: — Ah, saj sem dobro vedet da se vrnete k meni... Vsi tisti parni mlinarji so tarfe. Hoteli smo ga s rriumfom nestj v vas: — Ne, ne, otroci; najprej moram dati svojemu mlinu jesti! Pomislite! 2e dolgo je, da ni ime! ničesar med zobmi! Vsi smo imeli solze v očeh, ko smo videli ubogega starca hiteti na desno m levo, izpraznjevati vreče, mlin urejati in nadzirati, med tem, ko se Je žito mlelo jn se je fini pšenični prah dvigal k stropu. Po pravici moram povedati; od tega dne nismo pustili starega mlinarja nikoli več brez dela. Potem, nekega jutra na je mojster Cornille umrl, tn krila našega poslednjega mlina so se nehala vrteti, to pot za zmerom... Cornille je bil mrtev, ta nihče nI hotel bjtl njegov naslednik. Kal hočete, gospod!... Vse ima svoi konec na tem svetu, tn tudi čas mlinom na sveto le menda potekel, kakor tržnim ladjam na Rhoni, starim parlamentom in suknjičem z velikimi rožami. -*- mai oddelek mornarjev zbral carsko rodbino v neki dvorani, jim ukazal, da se postavijo ob steni in jih dal ustreli ti. Po umoru so si morilci razdelili carsko premoženje in pohištvo. Pri Posredniku so našli 70.000 rub-ljev in mnogo carjevega perila. Posrednik je oženjen s hčerko nekega petrogradskega meščana in je igral v rodbin? svoje žene viogo dobrega državljana. Na potu iz Varšave v Rusijo ga je poljska vlada dala v Minski zapreti, pred sodišče pa ga postavi ne zaradi carjevega umora, marveč radi njegovega delovanja v ohrani, t. j. v svoječasni tajni ruski policiji.__ — ———————— Politi2n# vesti. = »Grazer TagblaU za drja. Korošca. Pod naslovom »Avstrijec Korošec« piše »Grazer Tagblatt*: »Odredbo princa regenta Aleksandra, ki je odpustil vso ljubljansko vlado iz službe, je povzročilo to, da delujejo slovensko - hrvatski klerikalci za večjo neodvisnost Slovenije in Hrvatske. Doslej se je vplivu voditelja slovenskih klerikalcev drja. Korošca posrečilo, da je preprečil srbizacijo Slovenije. Ukaz princa regenta Aleksandra je drja. Korošca in njegovo stranko očitno izločil iz javnega življenja- Iz komentarjev beograjskih vladnih listov je razvidno, da smatrajo »Avstrijce« v Ljubljani kot odkrite sovražnike države SHS. Proti drju. Korošcu se ie pričela agitacija, ki jo njegova stranka označuje kot drugo izdanje afere znanega slovaškega duhovnika in voditelja Hlinke v Cehoslovaški. Med kmetskim prebivalstvom je imenovanje drja. Žerjava za deželnega predsednika vzbudilo močno razburjenje, ker je ta znan kot zastopnik centralističnega beograjskega sistema.« — Kdo bi si pred enim letom mislil, da bo »Orazer Tagblatt«, ta strupeni sovražnik vsega, kar je slovansko In slovensko, odkrito branil In zagovarjaj drja. Korošca m ga predstavljal kot žrtev njegovega avstrijskega mišljenja in prepričanja. Tako se časi spreminjajo! Iz nekdanjega izda-lalca avstriiske državne misli, je postal sedal dr. Korošec Nemcem simpatičen Avstrijec, za katerega sedaj lomijo kopje listi, kakor zloglasni »Grazer Tagblatt«. = Predujem na vojno odškodnino za Srbijo. LDU. Beograd, S. decembra. Reparacijska komisija je odločila, da se Srbiji nakaže predujem na račun vojne odškodnine. Ta predujem znaša 300 milijonov. Vlada ie določila, da dobe ves predujem srbski državljani, ki so bili za vojno oškodovani. Zato se bo te dni pričela ceniti škoda, ki so jo storili v Srbiji sovražniki. v= OpozicUonalni blok o razpustu parlamenta. Beograd, 9. decembra. V političnih krogih opozicijonalncga bloka se širijo govorice, da ukaz o odreditvi parlamentarnih sej ne bo podpiran pred regentovim povratkom iz Pariza. Ti krogi pričakujejo od pristašev radikalne stranke, ki se mude pri naši mirovni delegaciji v Parizu, da bodo tf skušali pregovoriti regenta, da poveri mandat za sestavo novega koncentracijskega kabineta Pašiču, ki bj potem sestavil novo vlado sorazmerno po moći strank. Ta nova vlada naj bi potem s sodelovanjem parlamenta Izdelata volilni red in izvršila vse pripra-prave za i/vedbo novih volitev. Opozi-cijonalni blok v principu ni za razpust parlamenta, marveč zahteva, da se naj parlamentarcem izplačalo dnevnice do novih volitev. Posamezne stranke opo-zicijonalne^a bloka naj delajo z vso silo na to, da se doseže njihova skupna zalijeva in da ne bodo pri novih volitvah prikrajšane. = Vprašanje naših nemških interniran cev v avstrijskem parlamentu. V eni izmed zadnjih sej avstrijskega parlamenta se je koroški poslanec znani profesor dr. An^erer pritoževal, da se avstrijski zastopnik v Ljubljani čisto nič ni brigal za one osebe, ki so jih Jugosloveni med vobrambnimi boji« na Koroškem internirali. Na to pritožbo je odgovoril državni kancelar dr. Renner takole: »Moram potrditi, da se je interni-rancem v jugoslovenski državi v resnici slabo godilo, in da se ž njimi deloma še sedaj slabo postopa. Konstatirati moram tudi z obžalovanjem, da poskusi, ki smo jih napravili, da bi stopili in ostali v prijateljskih od-nošajih s kraljevino SHS. doslej še niso mogli dosti spremeniti na položaju teh internirancev. Jih je več tisoč, ki se ne morejo vrniti domov. Obžalovanje vredno je tudi stanje onih, ki so bili rekrutirani in ki morajo služiti v tuji armadi. Vendar pa se mora priznati, da je avstrijska vlada storila vse, kar ji je bilo mogoče. Kar se tiče napadov na gotove funkcionarje naše države v inozemstvu, pa prosim, naj bi se vsakdo brzdal, ker je notorično znano, da se s takimi napadi samo izpodkopu-je stališče teh funkcionarjev v inozemstvu. — Avstrija in Cehoslovaška. LDU. Dunaj, 9. decembra. (Dun. kor. urad.) Uradno poročilo: Državni kancelar dr. Renner bo takoj, ko se vrne iz Pariza, odpotoval v Prago, da se snide s čehoslovaskim ministrom za zunanje stvari dr. Bene-šem. Potoval bo v Prago v spremstvu referentov državnega urada za zunanje stvari in zastopnikov gospodarskih uradov v svrho, da uvede pogajanja radi ureditve političnih in gospodarskih odnošajev avstrijske in čehoslovaške republike. »Staatskorrespondenz« javlja: Vlada računa s tem, da bo avstrijsko odposlanstvo najpozneje v ponedeljek 15. decembra odpotovalo iz Pariza in prišlo v sredo na Dunaj. V Prago bodo potem potovali 20t decembra ter se od tam vrnili 23. ali 24. decembra. Cehoslovaški minister za zunanje stvari je sedaj še v Parizu ter bo prejkonc prihodnji ponedeljek odšel v Prago. Ni torej izključeno, da ne bi mogla zunanja ministra obeh sosednjih republik še v Parizu začeti predpogajanja. = Clemenceau. LDU. N a u e n, 8. decembra. (Brezžično.) V pariških parlamentarnih krogih govore, da bo Clemenceau tri dni po volitvi predsednika, toret dne 6. februarja odstopil. = Seja francoske zbornice. LDU. Pariz, S. decembra. (DKU. — Brezžično.) Danes popoldne je bila otvorjena novo izvoljena zbornica. Seja je bila radi prisotnosti 24 zastopnikov povrnjenih pokrajin zelo slovesna. Zastopniki Alzacije in Lorene so vstopili za drugimi poslanci, ki so jih ob vstopu svečano pozdravili. Starostni predsednik Siegfried jc imel pozdravni nagovor, nakar je zastopnik Alzacije in Lorene prečital izjavo, in končal s slovesno obljubo, da bosta Alzacija in Lorena kot skraini straži francoske mM? oh Penu stražili. Nato }e eovo-rll Clemenceau. ki je pozdravljal vrnitev ob^h pokrajin k materi domovini. Prihodnja seja bo 16. decembra. — Italilani n"~rel oHtofrar LDU. Cetlnje, S. decembra. V Baru so izkrcali Italijani bataljon i vojske, ld naj baje zamenja staro po- sadko. Ker medtem stara posadka Še I ui odšla iz Bara, so bile od naših oblasti ukrenjene vse odredbe, ki fih zahteva opreznost — D' Annunzijeve pustolovščine. LDU. Berlin. 9. decembra. (DKU.) »Lokalanzeiger« poroča Iz Ženeve: Clemenceau je v svojem listu »U Homme Libre* italijanskega ministrskega predsednika Nittija resno opominjal, naj vendar enkrat napravi red z D' Annunzijem, na citrar programu so razen Reke tudi Zadar, Kotor. Ljubljana, Split in Šibenik. — Italijanske čete na Reki. LDTJ. Berlin, 8. decembra. (Dun. kor. ur.) »Lokalanzeiger« poroča iz Lugana: Uradno se poroča: Italijanske čete so davi sporazumno z D* Annunzijem vkorakale na Reko. D* Annunzijeve Čete so se z vladnimi četami pobratile. To vest so v Italiji sprejeli z navdušeniem. — Pritožbe protf civilnemu komisarju v Postojni. Dovoljenja za potovanje v Jugoslavijo izdaja v Postojni tudi civilni komisar. Opaža se, da se iz-daiajo taka dovoljenja navadno le oseb-nhn znancem gosp. komisarja, drugi pa zaman čakajo rešitve svojih prošeni za potovanje v Jugoslavijo pa če so opravki še tako nujni Zahtevamo jed-nakega postopanja z vsemi! — Guverner Julijske Benečije. LDU. Rim. 0. decembra. (DKU. — Brezžično.) Državni svetnik Anton Moscona je imenovan za guvernerja Julijske Benečije. — S Pivke poročajo o škodi, ki ?o provzroča^o laški vojaki. Ko je krompir še cvel, so že ga trgali iz zemlje, solato, zelje so pobrah, sadje so potrgali še nezrelo, ribe in rake pokonču-\j s streljivom Ruski vjetniki, ki so b?li pri nas, sc niso dotaknili tuje lastnine, das« so bili lačni, sedaj pa takf naskoki na tujo last s strani lašk:h vojakov! Cjvlni korrvsarvat se za pritožbe ne briga, na komisarijatu se od- • ežeio celo, d^i so voiaki pošteni ljudje, in da krad-Mo domač:n'! Kako so trgovci Iz Italije Izvažali neprestano živino in žito iz Dalmndle. rz Splita ooročaio. da so nakupovali trerovet iz Italiie zlasti v okolici Drniša in Knina s pomočjo svoje vojaške oblasti živino !n • ta, katero potem izvažajo v Italijo. Ako kdo noče prodati, ga prisililo. Do oktobra so odneljali v Italijo okoli 30O0 konj, 2000 govedi, 10.000 ovac in koz, 300 vagonov pšenice in kornze. 20 vagonov volne in 50 vagonov surovih kož. Sokolstvo. Sokol I. priredi v soboto, dne dne 13. L m. »Zabavni večer« v veliki dvorani hotela Union. Na sporedu so orkestralni In telovadni nastopi, katere Izvajajo društveni člani. Iz prijaznosti sodelujejo tudi pevci bratje »Zvonaši«, ki spopolnijo naš spored s svojimi izbranimi popevkami. Splošno bo poskrbljeno za razna razvedrila. Opozarjamo bratsko svoje članstvo na to prireditev in se priporočamo za obilne posete. Zdravo! Odbor. Zvezno predsedstvo priredi v nedeljo dne H. t. m. ob 9. zjutraj v Zveznih prost ->rih v Narodnem dAmu enodnevni tečaji za župne tajnike. Vse brate, ki se za to zanimajo, bratsko vabimo, da se tega tečaja udeleže. Zdravo! Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze. Dr. Oražen, t č. starosta. Dr. Fux, t. č. tajnik. Telovadno društvo Sokol n. naznanja svojemu članstvu, da je pričelo s prvim decembrom s telovadbo na Realčni telovadnici in sicer članstvo ter moški in deški naraščal ob torkih, sobotah in nedeljo dopoldne. Deški naraščaj od 5. do pol 7., moški naraščaj od pol 7. do 8. ure ter članstvo od 8. do 10. zvečer. Članice ter ženski naraščaj telovadi v šoli na Prulah v ponedeljek, sredo in petek od 5. do pol 10. zvečer. Bratje! Imamo sedaj eno največjih telovadnic v Ljubljani, katera nam nudi vse udobnosti dobro urejene telovadnice. Znano vam je bratje, da Je bila ta telovadnica še pred nedavnim časom vzga-jališče naših največjih narodnih sovražnikov. Ni jih več, zato pa smo stopili mi na njih mesto. Naj služi ta telovadnica vzgoji našega naroda. Krepko naj se razlega po njej sokolska pesem. Bratje, prihajajte redno k telovadbi, naj ne bo ta krasen prostor prazen, temveč do zadnjega kotička napolnjen s telovadci. Zavedajte se, dolžnosti, katere Imate do naroda, ne služite sebi. temveč narodu in domovini. Ako se boste zavedali teh dolžnosti, potem se bo nače društvo v našem novem domu krepko razvijalo ter doseglo mesto, katero mu gre v Sokolstvu. — Načelnik. Dnevne vesti. Ljubljana, 10. decembra. — Bivši narodni sveti morajo položiti račune. Vlada is izdala to - le naredbo: Vsi Narodni sveti (pododbori, pokrajinski odbori Narodnega sveta. Narodna veča pokrajinskega značaja) v območja deželne vlade za Slovenijo. razpaŠČeni v smisla sklepa mi~ ntstrskega sveta v Beograda 2 dne 22. decembra 1918. so dolžni položiti račune do dne 1. jamiaria 1920 predsed-nfštvn deželne vlade ter prositi za ab-sol^tnril. Račune pregleda posebna komlsVa. sestavljena iz načelnika in namestnici, ki in imenaie deželna vlada, iz odposlanca gospodarske komisl-h za stvarno demobilizacijo* h odpth slanca oddelka za narodno brambo in iz odposlanca poverjenika za javna dela. — Nov civilni komisar za Prek-murje. Ministrstvo za notranja dela je razrešilo vladnega tajnika dr. Srečka Lanjšiča dolžnosti civilnega komisarja za Prekmurje. Poverilo se mu ie zopet vodstvo okrajnega glavarstva v Mariboru. Do Imenovanja novega civilnega komisarja opravlja njegove posle vladni tajnik Bogomil Berbuč. — Iz višjega šolskega sveta. Kakor nam poročajo, ie dosedanji predsednik višjega šolskega sveta g. Fran Vadnjal podal demisijo. — Glavno uredništvo »Slovenca« je prevzel poslanec Fran S m o d e j, bivši urednik celovškega *Mira«. — Iz dvorske služba (lovori se, da bo za dvornega maršala imenovan g. Savko Grujič, dosedanii poslanik v VVashingtonu. Doseckr ii vršilec dolžnosti dvornera maršala polkovnik Jašo Damjrmovič bo imenovan za voinega atašeja v Panzn. — Konec stanov?»n?<;Ve korHsfre in mestne«*?* nalemnera urada v Ljubljani. Ker je te dneve izšla in storila v veljavo nova vladna naredba o ustanovitvi državnega stanovanjskega urada za Slovenijo v Ljubljani, preneha s tem obstoj stanovanjske komisije in mestnega na-iemneea urada in preidejo vsa opravila teh dveb oblasti na državni stanovanjski urad. ki se ustanovi in prične s svoiim delovanjem še tekom tekočem pv^e^a. — Uradmštvo Ljudske posojilnice ie stopilo dne 6. decembra v stavko, ker uprava Luidske posojilnice opetovanim nrošniam uradništva po zviša-niu službenih preiemkov ni ugodila. — Na ooziv stanovske organizacije le uradništvo d^e 0 de?embm zonet začelo uradovati ker ie ureditev te zadeve nrevela uradn,"?ka or^nnj-^^a soorazmnno z nr^dom za socialno skrbstvo. — P r n š t v o zasebne-e a uradništva ^lovenii e. Strokovna skupina denarnih zavodov. — Dlff^tof S&JeTnfšk&ga ravnn-*f»ifcfvq v ^»ihoff^l Sl^ven^c. Nadzorniku Jtt£fie železnice Var^p^omi se ie ponudilo mesto ž°lpznišker ne stoti za naše interrtlrauce ▼ IihHH? Iz Indlie smo dobili to-le nismo; Ahmedna-gor. 12. oktobra 1919. Bržčas ni znano, da je v Indiii mno«r> ju^osloven-skih interniran cev. Naš odbor pod vodstvom inff. Luoše se tmdi že več mesecev za našo repatriiacilo. toda menda v bližnji bodočnosti ne dosežemo svojega namena. Mi smo seveda zelo nevoljni 7aradi nepotrebnega zavlačev?rda nnš<»p*a oovratka zlasti ker postooaio z nami Ji^n^nvani kakor s sovražnimi narodi % Nemd in Avstrijci. Zakaj se ne briga naša vlada bolj za nas ki po nedolžnem trpimo pod tem - - daljševanjem našega internirani ;*no brez sredstev in pomoči, bljeni od naše domovine. Brita oblasti nas gotovo ne bodo t i e zadrževale, ako naša vlada . va, da nas odpravijo domovi. iv3r bo pa poteklo zopet mnogo mesecev, predno se bodo oblasti zaradi pomanjkanja vsakih zvez dogovorile in odobrile seznam Jugoslovanov, ki jih je repatri-jirati. bi bilo prinoročljivo, da pooblasti naša vlada naš odbor pod vodstvom ing. Luoše za vse posle, ki se tičejo repatrijacije. Mi Vam bomo zelo hvaležni, če opozorite na to zadevo jugoslovensko javnost ter vplivate, da reši vlada naše vpraša-nie v predlaeanern smislu. Vaš L Pozman. doma iz Stražišča pri Kra-nJu, član jugoslovanskega odbora. — Slično pksmo smo objavili že pred meseci, a zdi se. da ie ostal dotični anel na vlado docela brezuspešen. Ali nri nas ooozoritve in nrošnje nič ne izdajo? Nadejamo se, da bo imelo vsaj to nismo usneh. — Učimo se štedftf! Najbolj štedljiv narod so Dane-; tam vlaga v hranil-mco svoie.prihranke vsak drugi človek. Potem od sto nabiralcev v Angin; v^ak 2Ć., v Franci' 2°.. na Holandskem 25 naimanj se je štedilo na Ogrskem; na 100 komaj 6 oseb. In pri nas? — Dobrote leske okupacije. V Postoini je bil včeraj aretiran trgovec Mirko Pikel in odveden vklenjen v tržaške zapore. Pikel se je vrnil na svoj dom v zasedeno ozemlje pred dobrim mesrcem dni. Vzrok ozir. povod aretacije ie, da je služil Pikel k*"^ Pp^t-npr \r p^JS? armadi. — šk?mda! Včeraišnia notica pod tem naslovom s« nanaša na Kredit-n i zavod za obrt in industrijo. — Uvedba brz^avne sbižne orl po^ne?'1 urada Ledenice. One l. t. rp. te pri pogrnem uradu Ledenice, politični okraj Horovlie. otvorila br-zoiavna postaja z omejeno dnevno službo. — Umri le v Ljubliani v deželni bolnišnici, dne 5. novembra g. Josip M e i a k , sod. kanclist v Mokronogu. v liubliani. Zadnji čas se dogajajo v Ljubliani vedno pogosteje vlomi v razne trgovine. Tako so n. pr. pred par dnevi poskušali neznani zlikovci oropati aprovizacijsko blagajno na Poljanah, toda vlom se ni posrečil, ker vlomilec ni kazal posebne izkušenosti v tem poslu. Bolje pa se obnesel vlom pri tvrdki A. Dmfovka, ki ima svoje skladišče v Balkanu. V nedeljo na večer izvršil se je drzen vlom v modno trgovino Bizjak <5c Schwab pod Narodno kavarno. Vlomilci so vdrli z velikim naporom skozi stranišče v prvem nadstropju in dospeli od tam v trgovino, iz katere so odnesli raznega manufakturnega blaga, izgo-tovljenih oblek in obleke, ki so bile v delu za znesek nad 150.000 K. Poli-ciii se je posrečilo, še predno se je vlom opazil, aretirati dva vlomilca. Okoli 19. ure prišla sta namreč dva čedno napravljeno tujca k vratarju hotela »Slon«, mu izročila v shrambo eno košaro in si hotela najeti sobo za prenočišče. Nato sta se zopet odstranila. V Selenburgovi ulici službujoči stražnik je potem za kake pol ure kasneje ustavil ista dva neznanca, ker sta se mu zdela sumljiva, im^la sta namreč vsak po en zavoj. Trdila sta, da sta trgovca iz Zaere-ba, da sta blago, ki se nahaia v zavojih, ravnokar kupila od nekega trgovca Primožiča v kavarni »Zvezda« za 2500 K. Stražnik jima pa ni veriel in iu spremljal na stražnico, kjer sta priznala svoje dejanje. Po njunih navedbah Je eden izmed njih ^obni slikar Draškovič in knjigovez Ponrrac. oba iz Zajeba. — Včerai ^opoldne se ie izvršil vlom na Sv. Petra cesti št. 22, v trgovino Lucin, kjer sta vlomilca prišla skozi knhinio v prodajalno in nokradla več blaga v vrednosti, kolikor je dosedaj dodano, kakih 3000 K. — V noči od 22. na 23. no^mber se je vlomilo v blagajno v škofijskih zavodih v ?t. Vidu, nd koder so odnesli vlomilci za 20.000 K bankovcev in 1500 amerikanskih dolarjev. Med onimi bankovci ie bilo več nenravilno žigosanih. H so nos'1? ffc občine Mrenovice nri Postojni. Storilca sta neki Ferle-tič in Veršek ter oba pod ključem. KD'tora. Repertofr Kraljevskega sl0T*n Predsednik Masarvk se je obrnil do ministrskega predsednika Tusarja s svoje-ročnim pisanjem, v katerem ga prosi, naj pregovori ministre Kloiaca, Fran-keja, Heidlerja in Veselega, ki so podali ostavko, da ostanejo na svojih mestih, in nai odpravi konflikt med obema delavskima strankama z mirnim sporazumom. Ministrski svet je sklenil, v zmi-slu želje predsednika Ma*aryka storiti korak, da se doseže mirna rešitev konflikta med obema delavskima strankama in njih strokovnimi organizacijami. Narodno gospodarstvo. — ng Splošna razprodaja se lahko naziva gospodarski proces, ki se sedaj vrši na Nemškem in v Avstriji. Nemška marka je padla na desetino svoje vrednosti in se lahko v Švici kupi sto mark za 12 frankov. Sto avstrijskih kron stane pa 3 franke 70 centimov v Ženevi. Vsled tega obupnega stanja nemške in avstrijske valute na tujih tržiščih z dobro valuto, je Amerikancem, Angležem, Švicarjem, Holand-cem in drugim mogoče kupovati z lastnim, visokovrednim denarjem vse, kar se da odnesti iz Nemčije in Avstrije, za naravnost smešne cene. Najlepši predmeti, dragulji, antikvitete, slike, pa tudi delnice in vrednostni papiri! kakor tudi trgovsko blago se nakupujejo od tujcev v velikanskih množinah. Ta popolna razprodaja postaj:t resno nevarna obema državama. Misli se na obrambo. V Nemčiji uvedejo izvozno 25f/o carino, ki se računa od prodajne cene. — V obrambo naše krone! V včerajšnjem uvodniku smo opozorili na izredno veliko nevarnost, ki preti naši jugoslovanski kroni. Poudarjamo danes vnovič potrebo, da nastopijo vsf naši pokUcani faktorji v obrambo krone, ki je denar ogromne večine našega naroda. Vsako določevanje razmerja, v katerem naj se zamenja krona za dinar, je danes samovoljno. Absolutno pa je odklanjati določanje relacije na podlagi umetno prikrojenih tečajev na beogradskem denarnem trgu. Tam sedaj davijo in mečkajo razni špekulanti e in sarafi našo krono. Kar pa nakupijo kron, s temi hite potem njih pomočniki in sotrudniki na Hrvatsko In k nam, kjer skušajo za to zaničevano krono pokupiti, kar se le da transportirati. Naši trgovci naj ihn ne gladijo potov! Potem pa haj d nazaj preko Save, kjer doma zopet za dinar s ho-rendnimi dobički prodajajo skupljeno robo. Kupovalua sila dinarja v Srbiji je majhna in ne prekaša za mnogo krone. V sedanjih neurejenih razmerah bi bila blaznost, da bi se v katerikoli relaciji odredilo zameno naše markirane krone, ker absolutno ni nobene gotovosti in nikakega jamstva, da bi s takim poskusom dvignili količkaj kupovalno silo našega denarja. Mi rabimo za enkrat nov, enoten jugoslovanski denar, katerega ne bo ponarejal vsak ogrski konjski mešetar. Temu novcu treba potem pridobiti spoštova-: nje in vrednost Valutni problem ie danes svetovno vprašanje, m so rudi Že močne sile na delu, da se pristopa enotno in skupno k rešitvi tega vprašanja. Mi nismo poklicani delati prvi gospodarskih saltomortalov. Dokler fe blaga premalo za vse potrebe, je moč cene regulirati do gotove meje, draginje pa ni moč udušiti. Vidimo to tudi v. Ameriki, ki ima najboljšo valuto. Zatev ga delj v obrambo naše krone! — Termin za kotkovanje bankovcev na Hrvatskem In v Slavoniji podaljL San. Zagreb. 9. decembra. »Službeni List* prinaša glede kolkovanja bankovcev vest, da se ie termin za kolkovanja na Hrvatskem in v Slavoniji podaljša! do 15. decembra. — Italijansko - češke trgov, zveze. Banca Commerciale Italjana je dala češko - slovaškim bankam kredita 20 milijonov lir za uvoz In'd u stri jalnega blaga iz Italije. Društvene vesti in prireditve. Občni zbor Ruskega kružim se vrši v petek, dne 12. decembra ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. V toliko Je našo včerajšnjo notico popraviti. Izdajatelj in odgovorni uradnik: Valentin Kopitar. Lastnina fn f?sk »Narodne tiskarna«. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD«' dne 10. decembra 1919. 230. Ste Mm pohiStvo za spalno sobo, več «" modrocev in mandolina. Po-izve se na Sv. Jakobi nabrežja 29. pri Velikonji, pritličje. 10288 Došlo je več sto hektolitrov in starega rdečega vioa 'npmsLX samo v večjih količinah. Vprašanja na upravništvo pod „Dalm. D. D. 10202". tircm Irtjjnl ali pa magacin v Ljubljani liIcHJ lUnfll s prostorom za 3—4 vagone. Ponudbe pod Šifro „Hagachi 10163" na upravo SI. N. OOPOTUJEM 77i dne 18. decembra ua Češko ter prevzamem event. naročila. Ponudbe na upravo lista pod .PRAGA 10306*. 10306 Mili iM v dramo se proda. abonenta 6 za Dobi lista. se upravi 10307 ftitrava l dob/-em stanJu,z^ \y (»lil fl lin en0 al1 ^vc sPaInI tfu UfilUIII sobi. Cenjene ponudbe na upravo lista pod .OPRAVA 10303*. 10303 Utnajm ski, Goerzov daljnogled, foto !Uqnii! grafski aparat, vse le v najboljšem slanju. Ponudbe na uprav-niStvo „Slov. Nar." pod ..Dijak" 10799 fifo fJO za talcofSoji nastop z izgledom lile vi na trajno nameščenje' mlad strojni inženir ali absolvent kake višje obrtne šole z znanjem kakšnega slovanskega in nemškega jezika. Pismene ponudbe na tvornico ARK0. Zagreb, Vinska ulica 11«. 10267 RetnajsteiigeiitiiaSlflieolia^^5^ boljši napredni rodbini kot opora gospodinji. Ima veselje do otrok in do ekonomije. Rada pomaga v kuhinji in pisarni. Želi občevanja v domačem krogu in vso oskrbo v hiši. Gre samo na deželo. Na-:stop takoj ali pozneje. Dopisi z navedbo plače na upravništvo .Slov. Naroda* pod .Pridna in vestna 23 10171". mm bukovega oglja ter 15 vagonov la sune bukove skorje (čresla) dobavi takoj Srebotnjak. Kolodvorska ulica 31. 10284 CHEF-PORTIRT: traži se za Hotel Rojal u Zagrebu. Reflektirati mogu samo stanje osobe, pouzdani, koji su kao Chef-portiri bili u velikim hotelima da su pošteni i solidni. Potrebno znance više jezika. Na ponude od osoba, koji nijeso bili več Chef-portiri ne će se u obzir uzeti. 10293 ss V MARIBOR= se je preselil mnogoletni asistent ženske in porod, klinike v Ljubljani, večletni operater ženske in porod, klinike prof. Ernsta Wertheima na Dunaju. Ordinira v Gosposki ulici 46, I. nadstr. od 15. do 16. ure za žwsi? Špecerijsko ftoloniialno in prekomorsko blago najceneje in najbrže kupujete :: od poznate veletrgovine :: jFRUCTUS' D« D. z"i promet zemaljskih proizvoda plodinama kolonijalnom i inom robom Zagreb, Vlaška ni. 2!. Telefon 106. Utemeljeno 1883. Zahtevajte cenili! P'injll hi male vozove, (vagonetle.) Huiflll ol ploče za okretanje za ciglarsku industriju i podložne daSSlce za crijep. Ciglana Crnu, Hrvatska. 10191 HnttJHiOU IO? (^rrnč kostanj) kupuje liUelUiljCf JE} po najvišiih dnev. cenah Alex Rosenberg, Graz, Annenstrasse 22. Tptjm samostalnu kuharicu, plaća 120K, 11011 Hl nastupit odmah. Ponude na: Vilma Bačić, Osiiek I, Kapucinska ni. 1. Tfiriiinn u^'Jcr ,ra za nalenie bukovih IIulIDjU drva. Ponude sa oznakom plaće molimo slati na .Hrvatska štedionica, d đ." n Čazmi. 10177 TejjSj u jednostavna poštena I mar-l'ui! 5l ljiva djevojka Slovenka k je-dnemu djetetu od jedne i pol godine za Novi u hrvatskom Piimorju. Pismene ponude na adresu : Marija PeiMr — Orića, No?i, Hrvatsko Primorje. 10217 Sprejie laitopstio SSSeS^SSS za manufakturno blago, življenske potrebščine, mineralno olje, ali za vpo-Siljanje slik v povečanje. Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro , zastopnik' 10189. UUtUtiUlltifl Znanje več jezikov, izve2-bana naj bode po možnosti na klavirju in pomagati mora v hiši, Začetna plača 100 K in najboljša preskrba. Nadalje se išče: popolnoma tzveibana mlajša koharica, katera se uporablja tudi v gospodinjstvu. Začetna plača 80 K, z najboljšo preskrbo. Ponudbe v obeh slučajih s sliko naj se pošljejo takoj na naslov: „Nadšumarija'* To-varni:;, Srijem. 10183 bukov-, ravila in nova dela se izvršujejo v astni delavnici točno in so'idno. 7928 99 edino prava in patentirana ter najiz-datnejše sredstvo proti trganju, rcv-rnatizmu in živčnim boleznim splošno znana. Dobiva se v vseh trgovinah, droge- rijah in lekarnah. Na debelo pa v glavni zalogi za celo Slovenijo: F. Šibenik. Ljubljana, Gosposka ul. 16 Tapetnik in dekorater §w8 Sieiweisova cesta pol?i M. vlado se priporoča v napravo žirnnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. 6835 Prosi blagohotnih naročil. pnpereca svojo veliko zalogo tna-nujaktarneca blag^ na šebdo. — Solna ul. 7. Dunajska prvovrstna špedicijska tvrdka Saće vestnega B m*' Razglednice umetne, ljubavne, pokrajinske s slov. napisi v veliki izbiri. Piseiaski papir K o rs ob papir za mm stroje. Kopirne sriafjiike S^t3*S v trgovino s papirjem, priporoča po zmernih cenah na debelo in drobno L 3 ■ aaa ™ u Liu^ljana, Židovska ul. 4. 3C =1 Nudim samo na DEBELO po najnižjih cenah, kakor: čnlal :llana in po vseh postajah Jugoslavije. Nablraini vozovi pri neposrednih vlakih tudi s spremstvom, preskrba uvoznega in izvoznega dovoljenja. Posredovanja pri avstr. blag. prometnem uradu. Zacarinja, prevozenj zavarovanja, vnovčenje povzetij. Gottlteb Kanter Internationale Transporte Dunaj, (Wien) L He!- ferstorferstrasse 4. 10285 LfiiMprnske k^eiitne banke lii S3 vrH dne 21. decembra 1919 ob lOrih dopoldno ▼ cftčinsfei dvorani v Tifntljan! (Mestni magistrat)* DNEVNI RED: 1. ) Nagovor predsednika. 2. ) Predlog upravnega sveta na provedbo zvišanja delniške glav- nice od 20 na 30 milijonov kron. 3. ) Predlog upravnega sveta glede spremembe društvenih pravil. 4. ) Slučajni predlogi. Opomba: § 13. bančnih pravil se glasi: Občnega zbora se smejo udeležiti tisti delničarji, kateri so položili pri centrali v Ljubljani ali eni njenih podružnic ali pri drugih bankah, katere bo določil in v razglasu označil upravni svet, 8 dni pred zborovanjem vsaj 10 delnic. Upravni svet je določil to pot, da se imajo položiti delnice pri: Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu (t. č. Borovlje), Sarajevu, Mariboru, Celju, Trstu in Gorici, nadalje v Zagrebu pri Hrvatski trgovinski banki, v Osijeku pri Podružnici Hrvatske trgovinske banke na Dunaju pri Eodružnici Živnostenske banke, v čehoslovaški republiki pri Zivnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah. LJUBLJANA, 1. decembra 1919. Upravni avet. (C Prvi in edini slovenski zavarava AJEMNA ZAVAR ¥ LJabl|anl, Dunajska cesta štev. 17, ustanovila oddelek za življenska zavarovanja Sprejema: ugodnejšimi pog pogoji. — I zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod naj-▼ pataraem onalelkn: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. [Eii is Mila z etoo pasta Hiio. Zancsniv! ntalti se vedno wm\i 8800 J2