$ # Kaj je torej svoboda? (...) Svoboda izvira iz resnice. Jezus je dejal: “Resnica vas bo osvobodila.” Svobode nam primanjkuje, ko nas je strah pred resniènostjo in pred drugimi. Svobode nam primanjku- je, ko se navezujemo na utvare in la`i ter da nas vodijo predsodki. Svobode nam primanj- kuje, ko nas vodijo nagonske `elje, namesto da jih nadziramo; pomeni, da vsiljujemo svo- jo poglede na resniènost ali jo hoèemo spre- meniti s silo, namesto da bi jo sprejeli, ka- kršna je. Pomeni, da edini posedujemo resni- co in da so drugi neumni ali pa se motijo. V prejšnjem poglavju sem govoril o stra- hu pred osebami s prizadetostjo in številnimi predsodki do njih. Tisti, ki jih je strah pred njimi, jih v veliko primerih še niso sreèali. Ko pa nave`ejo stik z njimi, se njihovi stra- hovi in predsodki izgubijo. Toda ti strahovi in predsodki so vèasih tako globoko za- sidrani, da posamezniki celo odklanjajo sre- èanje s prizadetimi. Ti ljudje `e “vedo”, da so tisti z duševno prizadetostjo “nori” ali pa nekoristni. Te predsodke pogosto poraja strah pred spremembo: noèejo, da bi kaj zmotilo njihovo varnost ali pa postavilo pod vprašaj njihov vrednostni sistem. Noèejo tudi odpreti srce drugaènim. Predsodki ovi- rajo njihovo svobodo. Biti svoboden pomeni poznati sebe s svojo lepoto in pomanjkljivostmi; pomeni ljubiti svoje vrednote, jih vzeti za svoje in jim omo- goèiti rast; pomeni odpreti se drugim v nji- hovi razliènosti in sprejeti, da te oni spremi- njajo, medtem ko sam ostajaš zvest svoji viziji, svojim vrednotam in resnici. Svobodni po- stanemo, ko odkrijemo, da resnica ni skupek nespremenljivih gotovosti, marveè skrivnost, v katero smo poklicani postopno prodreti. Biti svoboden, pomeni poni`no napredovati v nedoumljivo resniènost. Proces integracije lastnega izkustva, tistega, èesar se uèimo, ko poslušamo druge, lahko v nas prebudi nekakšno tesnobo. Treba je najti povezavo med tem, kar verjamemo in poz- namo, med `e dose`enimi gotovostmi in ti- stim, kar še odkrivamo, kar nam razodeva nove razse`nosti o èloveku in svetu. Razvoj dru`benih ved in razvoj sveta nas klièeta k vedno globljemu in obširnemu razumevanju izvira `ivljenja. Tako raste zavest o resnici. Biti svoboden pomeni èuditi se nad lepoto in raz- liènostjo ljudi in nad svetom. Pomeni mo- triti širino in globino vsega, kar obstaja. Biti svoboden pomeni sprejeti, da pripa- dam neki skupini, rodu, plemenu, dru`ini, skupnosti in veri, zavedajoè se, da je najbolj temeljna pripadnost pripadnost èloveški vr- sti. To, da smo svobodni od lastnih predsodkov in strahov pred drugimi, nam pomaga v vsa- kem èloveku videti ne tekmeca, marveè bra- ta ali sestro v èloveškosti. Biti svoboden po- meni tudi sprejeti misel, da nobena skupina, ki ji pripadamo, ni popolna, da ima vsaka svoje meje in pomanjkljivosti. Vsa èloveška skup- nost v sebi nosi luèi in sence. Vsak izmed nas je edinstven košèek našega širnega sveta, ki nosi s seboj zgodovino od zaèetkov naprej. Vsak iz- vira iz nedoumljivega zaèetka, potuje proti nje- mu in v sebi nosi luè resnice in ljubezni. Svoboda v nas prebuja ljubezen in soèutje, ki nas klièeta, da svoje `ivljenje bolj celost- no podarjamo drugim. Ljubezen ne išèe èasti zase; vse veruje, vse upa, vse prenaša. Ne sodi in ne obsoja, marveè razume in odpušèa. Po- maga nam, da presegamo strahove, ki nas *   +   2 )  * A   $ vodijo k temu, da se skrivamo pred drugimi in pred resniènostjo. Pomaga nam tudi bolj poni`no sprejeti dejstvo, da imamo straho- ve in zavore, da potrebujemo odpušèanje ti- stih, ki smo jih prizadeli. Ljubezen vodi v svobodo, ki je še ne poz- nam, ki jo èutim, ne da bi jo zmogel opisa- ti, vendar po njej hrepenim. Še dolga pot je pred menoj, preden jo bom dosegel. Vidim cilj, vendar vem, da še nisem prišel do tja. Hrepenim po tej svobodi, `elim si jo dose- èi, vendar se vèasih bojim poti, ki vodi k njej. Strah me je, kaj bi se utegnilo zgoditi, èe bi se porušili moji zašèitni zidovi, pa tudi, da bi tesnoba in ranljivost, ki jih zakrivajo, sto- pila na površje. Danes se še lahko oprimem tega, kar drugi mislijo o meni, hrani me nji- hova naklonjenost, obèudovanje in potreba po moji navzoènosti. Kaj bi bilo z menoj, ko bi vse to izgubil? Takrat bi postal svoboden, tudi od tega, da me drugi zavrnejo. V tem je pot moje notranje rasti. Ali ni to svoboda, o kateri govori Jezus v blagrih, ko pravi: “Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse hudo o vas la`nivo govorili. Veselite in ra- dujte se, kajti vaše plaèilo v nebesih je veli- ko” (Mt 5,11–12). V meni odmevajo besede Nelsona Man- dele, èetudi vem, da sem daleè od njih in jih `ivim v zelo drugaènih razmerah: “Nisem za- res svoboden, èe komu drugemu jemljem nje- govo svobodo. Tako kot sam nisem svoboden, èe kdo meni jemlje svobodo (…). To, da sem svoboden, ne pomeni samo to, da se rešim svojih verig; pomeni `iveti tako, da spoštu- jem in krepim svobodo drugih.” In nadaljuje: “Prehodil sem to dolgo pot k svobodi. Pri- zadeval sem si, da bi se ne obotavljal; napravil sem veliko napaènih korakov. Toda odkril sem skrivnost: potem ko se povzpnemo na visok hrib, spoznamo, da nam je ostalo še ve- liko hribov, na katere se je treba povzpeti. Za trenutek sem se ustavil, da bi se odpoèil, si ogledal èudovito pokrajino, ki me je obda- jala, da bi pogledal na dolgo pot, ki sem jo prehodil. Toda poèivam lahko le za trenutek; s svobodo pridejo odgovornosti in ne upam izgubljati èasa, saj še nisem prišel na konec svoje dolge poti.”1 Na tej poti resnice je moj vodiè Jezus in hvale`en sem svoji Cerkvi, da me je zbli`a- la z njim. Nagovarja in privlaèi me njegova popolna svoboda, in upam, da bom nekega dne našel svobodo, o kateri govori tudi Pa- vel: “Vi ste namreè poklicani k svobodi, brat- je. Le da vam svoboda ne bo pretveza za meso, temveè slu`ite drug drugemu po ljubezni (…). Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potr- pe`ljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave” (Gal 5,13.23). Biti svoboden pomeni tudi umreti “la`- nemu jazu”. V eni izmed svojih zadnjih knjig zgodovinar in ekumenski teolog Donald Nic- holl govori o osvoboditvi od “la`nega jaza”. “Japonski budisti,” piše, “govorijo o dveh ja- zih. Eden izmed njiju je ‘jaz’, ki ga preuèu- je psihologija; skuša zadovoljiti svoje `elje, govori o sebi, se opazuje, se razkazuje, je po- polnoma viden. Poznamo ga pod imenom šo- ga in mora izginiti, da se zares lahko rodi dru- gi ‘jaz’. Tega poznamo pod imenom taiga; na- naša se na èloveka v celoti, ko ga docela ob- daja luè in molitev.”2 Nicholl primerja drugi “jaz” s tem stav- kom iz Visoke pesmi: “Spala sem (kar pomeni: ego je uspavan), a moje srce je bedelo” (Vp 5,2). Razlo`i, da za to, “da svojemu srcu omogo- èimo, da odgovori na svoja najgloblja hre- penenja, mora ego, ta del jaza, ki se vedno opazuje in igra kako vlogo, izginiti”. Avtor se tu dotika temeljne resnice, o ka- teri govorijo duhovni uèitelji. Umreti mora- mo sami sebi, da lahko vstane “pravi jaz”. La`- ni jaz, o katerem govorijo, se ne nanaša le na vidne strasti, marveè tudi na vse prikrite na- gone, ki nas vodijo k temu, da išèemo last- *   +   $! # no slavo. Ko Jezus govori o osvoboditvi lju- bezni, pravi: “Resnièno, resnièno, povem vam: Èe pšenièno zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo; èe pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ima rad svoje `ivljenje, ga bo izgubil, kdor pa sovra`i svoje `ivljenje na tem svetu, ga bo ohranil za veèno `ivljenje” (Jn 12,24-25). @ivljenje tu oznaèuje la`ni jaz (ali ega), veèno `ivljenje pa ne pomeni `ivljenja po smrti, marveè `ivljenje, h kateremu smo poklicani `e danes, v svobodi in ljubezni. Smrt la`nega jaza je te`avnejša pri tistih, ki so si ustvaril moèan, mogoèen, gospodo- valen jaz. Nekoliko la`ja je pri šibkih ali ti- stih, ki niso nikoli iskali moèi. Rojstvo v pravo `ivljenje vedno zahteva trdo delo. Svoboda, ki jo prebudi smrt la`nega jaza, nas vodi k celovitemu sprejemanju tega, kar smo, in sve- ta, kakršen je. Hkrati nam vzbuja `eljo po pri- zadevanju, da bi bil svet kraj, kjer bi vsi lahko `iveli sreèni in v resnici. Ko smo svobodni, ne joèemo za preteklostjo in se ne skušamo vraèati nazaj, ne zgra`amo se nad dekaden- co in kaosom našega èasa, ne skušamo se iz strahu zatekati v zaprte skupine. Biti svobo- den ne pomeni oznanjati konca sveta ali pa pustiti, da nas hromijo krivice, zatiranja in povsod viden razkroj. Ne pomeni pa tudi naivno verjeti, da je po tehnologiji konèno prišla osvoboditev èloveka in da bo odslej vse šlo bolje. Biti svoboden pomeni odkrivati re- snice, ki so navzoèe, in zaslutiti bo`jega Duha, ki veje iznad kaosa. Pomeni zaslutiti nove re- sniènosti, ki vstajajo iz vèerajšnjih gotovosti in predsodkov. Vsako `ivljenjsko obdobje in vsaka gene- racija se sooèa z novimi resniènostmi, novimi dramami, novimi problemi, odkriva pa tudi nove resnice, saj se naš svet stalno razvija. @i- vimo v èasu, ki vzbuja èudenje. Nove tehno- logije grozijo, da bodo unièile naš planet, novi strahovi posameznike in skupine zapirajo vase. Vendar pa nas — kljub tem strahovom, zlu, sovraštvu, la`i v nas in okoli nas, ali pa morda celo zaradi njih — Sveti Duh znova kli- èe, da bi `iveli ljubezen bolj polni in delo- vali za mir. Sveti Duh razodeva nove resniènosti, pri- merne za našo dobo, novo duhovnost edino- sti. Kršèanske cerkve ponovno odkrivajo bis- tvo evangelija, njegovo sporoèilo o ljubezni in odpušèanju. Noèejo se zapletati v vprašanja legalnosti ali ritualov, ni jim pa tudi do boja o tem, kdo ima prav in kdo se moti. Prav tako je veliko ljudi razliènih ver, ki si vsi `elijo sre- èevanj, delitve, dialoga in molitve. Ta `elja po edinosti se ni razvila povsod, vendar je da- nes navzoèa v srcih številnih mo` in `ena kot majhno seme, ki bo raslo in obrodilo veliko sadov. Vsak izmed nas ima svojo vlogo pri osvo- bajanju èloveka. Èakajo nas nove resniènosti: ostanimo odprti za to, da bi jih bomo sprejeli in razloèevali, kje je danes luè in upanje. *  Ali je ta vizija utvara ali nedosegljiv ideal? Ali zares lahko stopimo na pot svobode ali pa smo preveè zaposleni s seboj in za vsako ceno skušamo biti v središèu vsega in stori- ti vse za lastno slavo? Ali nas je strah, da bi se na površju pojavil naš globoki jaz? Ali se nam je mogoèe osvoboditi vseh posameznih in skupnih sebiènosti, pozabiti na svojo po- trebo po varnosti in graditi svet miru, v ka- terem je vsakdo priznan? Tako kot Martin Luther King lahko sanjamo o svetu, v kate- rem bodo vsi, ne glede na raso, vero, kulturo, zmo`nosti ali prizadetosti, ne glede na izbo- razbo ali ekonomski polo`aj, ne glede na sta- rost ali spol, lahko našli svoje mesto in razo- deli svoje darove? Ali lahko upamo, da ne- kega dne naša dru`ba ne bo veè piramidna, marveè telo, v katerem bo vsak priznan kot nujno potreben za usklajeno delovanje celote? Mislim, da je to mogoèe, èe to hoèemo, kajti `elja po miru, obèestvu in ljubezni med vsemi je globlja kot naša potreba po tekmo- *   +     $" vanju. Toda da bi ta `elja dobila otipljivo ob- liko, nas navdihovala in bila moènejša od na- ših strahov ter potrebe po zmagi, mora vsak napraviti skok v zaupanju. Èe bomo verje- li, da je èloveško srce sveto in bomo osvobo- jeni la`nega jaza delali za mir in edinost, bomo odkrili zaklad. Klic k zaupanju se pogosto ka`e kot blaga luè v trenutku milosti, ko se zavemo svoje- ga najglobljega bitja. Takrat moramo iti na- prej, sprejemati jasne odloèitve, ki bodo kre- pile ta navdih, in jih udejanjati. Vendar pa ne bodimo naivni. Obstajajo moène sile, ki unièujejo zaupanje: zlo, sovraš- tvo, la`. Nekateri jih skušajo zatirati, unièevati in ubijati. Takrat potrebujemo pomoè pri raz- loèevanju o tem, v èem je `ivljenje in resnica, ter pri tem, ko odganjamo utvare in smrt. Ta svoboda ni namenjena le eliti. Vendar pa se je treba prizadevati in se boriti. To je dolga in èudovita pot. Zdi se, da imajo ne- kateri manj ovir in obrambnih mehanizmov; njihove nagonske `elje so šibkejše. Sreèal sem èudovite matere, ki `ivijo celovito in poeno- teno `ivljenje. Sreèal sem modre moške in `enske, ki so odprti in svobodni. Sreèal sem osebe s prizadetostjo, ki niso zaprti v pred- sodke, marveè so obdarjeni s presenetljivo svobodo. Sreèal sem ljudi z duševno bolez- nijo, ki so svobodni v srcu; zavedajo se bo- lezni, a so spoznali in sprejeli svoje meje. Na smetišèarskih naseljih in v revnih èetrtih sem *   +   Manuel Alvarez Bravo: Portret Veènega, fotografija, 1935. $# # skoraj po vsem svetu sreèal neverjetno svo- bodne ljudi, ki jih nista zasitila `elja po moèi in slavi. Pri meni vzbujajo obèudovanje. Rad jih imam. V njihovi milini, soèutju, notranji enotnosti in poni`nosti je navzoè Bog. Nji- hovo srce je odprto za druge; morda so zato tako ranljivi, tako krhki in zlahka ranjeni. Ali to, da se ne skrivajo za trdnimi zidovi, ne ka`e morda na to, da èutijo, da jih varuje Bog? Ta svoboda je dosegljiva vsakomur izmed nas; nekateri so ji blizu, drugi pa morajo do nje prehoditi še daljšo pot, ker so njihovi obram- bni mehanizmi bolj `ilavi. Duhovni uèitelji razliènih verstev nas uèijo, da je na poti k svobodi veè korakov. Budizem pravi, da so štiri “nebeška bivališèa” ali stanja duha. Prvo, meta, je dobrota: ljubezen, ki bolj daje kot jemlje. Drugo, keruna, je soèutje, srce, ki trepeta ob trpljenju drugega in ga skuša olaj- šati. Tretje, mudita, je veselje: srce, ki se v pol- nosti, brez sence ljubosumja, veseli osvobo- ditve šibkega, ubogega in zatiranega. Èetrto, peka, je mir srca, ki ga ni mogoèe doseèi zgolj z napori èloveškega duha in volje. Nekateri kršèanski duhovni uèitelji govo- rijo tudi o korakih, ki nas vodijo k svobodi: nenehno se borimo proti površinskim stra- stem — neurejenim `eljam po bogastvu, u`it- ku, moèi in priznanju. Ta boj proti egocen- trizmu in sebiènosti je olajšan, ko smo del skupnosti, ki nam omogoèa duhovno in in- telektualno rast in v kateri skupaj z brati in sestrami slu`imo in molimo. Na zelo preta- njen naèin se v teh duhovnih skupnostih uteg- nejo pojaviti še druge strasti ali prisilni vzorci ravnanja: obèutje intelektualne ali duhovne prevlade, potreba po nadziranju drugih in izvajanju duhovne moèi nad njimi. Boj se na- daljuje takrat, ko se zavemo egocentrizma in duhovnega napuha. Odkrivamo, da moramo umreti la`nemu jazu in biti bolj zdru`eni z Bogom v uboštvu, svobodi, majhnosti in po- ni`nosti, ljubiti druge tako, kot jih Bog ljubi. Pot k svobodi, ki smo jo poklicani preho- diti, opisujem v sedmih korakih: Prvi korak k svobodi je spoznanje, da strah ne more biti dober svetovalec. Naj se zdi še tako èudno, toda strah nas lahko vodi k `elji po svobodi. Strah, ki ga povzroèi kriza ali ne- varnost, nas klièe k temu, da o njem govo- rimo, razmišljamo, zastavljamo vprašanja in išèemo rešitve. Izjemne razmere, kot denimo na Severnem Irskem, dr`avljanska vojna v Gvatemali ali pa genocid v Bosni in Ruan- di lahko silijo ljudi z vseh strani k temu, da se ustavijo in si zastavijo vprašanje: Ali resniè- no hoèemo mir? Drugi razlogi, ki ustvarja- jo trpljenje, kot je prevlada oboro`evalne in- dustrije in multinacionalk nad mednarodnim gospodarstvom, nas vodijo k vprašanjem, kot je: Ali hoèemo svet, zgrajen na naèelu tek- movanja, v katerem moèni zmagujejo tako, da ubijajo in zatirajo? Ali hoèemo, da nam vlada zgolj ekonomija? Ali pa panter in kozliè lahko le`ita skupaj, kot napoveduje Izaijevo preroštvo? Ali je mogoèe sodelovati pri gradnji sveta miru in ljubezni? Drugi korak k svobodi vkljuèuje zavedanje lastnih meja in blokad. Kar nekaj èasa je tra- jala, preden sem se zavedel svojih omejitev. Ko sem bil v zaèetku petdesetih let v mor- narici, sem sredi hladne vojne vedel, da smo na “pravi strani” in da so komunisti “slabi”. Pripravljeni smo morali biti na boj za mir. Kasneje, ko sem študiral filozofijo in teolo- gijo, sem se nauèil loèevati med resniènim in la`nim. Spoznal sem zmote v razliènih filo- zofskih in politiènih sistemih ter teološke zmote v drugih verskih izroèilih. Morda v nekem trenutku svojega `ivlje- nja potrebujemo vero v ideal ali celo v ideo- logijo, v kateri je meja med dobrim in sla- bim jasno zarisana. V takšnih trenutkih nase gledamo kot na del elite, ki ima v rokah re- snico ter rešuje svet pred kaosom in zlom. Morda v adolescenci vsi moramo imeti moè- na preprièanja, da lahko zatem postanemo *   +     $$ odrasli, ki z modrostjo znamo spreminjati svoje gotovosti in spoštljivo poslušati tiste, ki mislijo drugaèe. Potreboval sem kar nekaj èasa, preden sem spoznal in sprejel pomanjkljivosti v zgodo- vini in `ivljenju lastne Cerkve ter odkril le- poto, resnico in dobro v drugih cerkvah in verah. Prav tako je dolgo trajalo, preden sem odkril lastne pomanjkljivosti: predsodke, stra- hove, dvoumnosti, šibkosti, potrebo po us- pehu in strah pred neuspehom. Tudi sam sem se moral osvoboditi neka- terih dobro zasidranih preprièanj in gotovosti, da sem lahko postal zrelejši in modrejši. Mo- ral sem se zaèeti zavedati lastnih ran, skritih za svojo potrebo po duhovnem uspehu. In danes, pri sedemdesetih letih, `elja pa svo- bodi raste v meni. Nikoli ni prepozno! Ali je mogoèe rasti proti vedno veèji svo- bodi, èe se ne zavedamo svojega pomanjkanja svobode? Ali si lahko `elimo, da bi videli, èe se ne zavedamo, da smo slepi? Kje najti upa- nje, moè in `eljo po napredovanju k tej èlo- veški svobodi in zrelosti? Vsi duhovni uèitelji govorijo o trpljenju in boleèini, ki jih do`iv- ljamo, ko zapušèamo varnost lastnih goto- vosti ter prek sprejemanja negotovosti posta- jamo modri. Modrost vkljuèuje uboštvo srca in duha. Notranje uboštvo in poni`nost nam odpirata srce za novo veselje, novo svobodo, novo sreèanje z Bogom. Tretji korak k svobodi je iskanje modrosti v nepredvidenih trenutkih, kot so smrt pri- jatelja, bolezen, huda prizadetost po nesre- èi ali nesreèa, ki nas primorajo, da se usta- vimo, znova presodimo svoje `ivljenje in od- krijemo nove vrednote. Takšni dogodki nas presenetijo in nam od- pirajo novo, bolj univerzalno resniènost. Zdi- jo se tragièni, ker nas silijo k temu, da zapuš- èamo varni svet in vstopamo v nepredvidljiv svet ter s tem tudi v svet strahu. Šele kasneje v tem odkrijemo milost, skrito v njem. Veè staršev mi je povedalo, kakšen pretres je bilo zanje rojstvo prizadetega otroka. Veliko ka- sneje so odkrili, da jim je otrok omogoèil vstop v svet ne`nosti in soèutja. Krize in ne- prièakovane spremembe vodijo v zanikanje, obup, jezo in upor, vendar nam ta èustva postopno lahko pomagajo k sprejemanju re- sniènosti, kakršna je, in nam lahko prinesejo nove moèi, novo svobodo in nov smisel za `ivljenje in svet. Da se to zgodi, pogosto potrebujemo po- moè nekoga, ki hodi z nami, ki nas sprem- lja. Naèin, kako smo spremljani, je eden iz- med najpomembnejših dejavnikov notranje osvoboditve. Vprašati se moramo: “Kdo hodi z menoj?” Èetrti korak je torej spremljanje. Sprem- ljevalec je nekdo, ki nas ima rad, nas razume in hodi z nami po poti proti svobodi. Lah- ko je sorodnik ali pa so to prijatelji; lahko je tudi strokovnjak ali terapevt, ki zna poime- novati naše notranje trpljenje in strahove ter razplesti vozle, ki hromijo razvoj. To je lahko pastir, duhovnik, nekdo, ki je blizu Bogu, ki nam pomaga razumeti našo èloveškost in po- trebe ter prepoznati bo`ji klic k notranji svo- bodi, k bolj resnièni ljubezni do sebe in k skupnosti. Spremstvo je potrebno v vseh obdobjih ̀ iv- ljenja, še zlasti pa v trenutkih krize, ko se èu- timo izgubljene, uboge in nesposobne ali pa ko `alujemo. Spremljevalèeva vloga ni, da nas sodi ali nam pove, kaj je treba storiti, marveè da nam razodene našo lepoto in vrednost, nam pomaga najti smisel trpljenja, bolje razume- ti in sprejeti lastne meje ter svoje prisilne vzorce obnašanja. Spodbuja nas tudi, da napredujemo k veèji svobodi, da `ivimo v sedanjosti in se realistièno obraèamo v prihodnost. V nekaterih jezikih besedi spremljanje3 ali sopotnik4 izhajata iz latinskih besed cum pane, kar pomeni “s kruhom”. Vkljuèuje delitev drug z drugim, to, da skupaj jemo, drug dru- gega hranimo, skupaj hodimo. Tisti, ki nas spremlja, je kot babica, ki nam pomaga, da *   +    # se rodimo v `ivljenje in `ivimo v polnosti. V tej skupni hoji `ivljenje prejema tudi sprem- ljevalec. Iz te odprtosti se rojeva obèestvo src. To ni odnos zlitja, medsebojne odvisnosti, marveè odnos, v katerem vsak prejema in daje `ivljenje ter klièe drugega k rasti v vedno veèjo svobodo. Ko sem zapustil mornarico, sem imel to sreèo, da sem sreèal oèeta Thomasa Philippa. Spremljal me je dolga leta. Vedno je bil nav- zoè, ko sem ga potreboval, predvsem na za- èetku Barke. Nikoli me ni sodil, vedno me je sprejemal takšnega, kakršen sem bil in je v meni prebujal najboljše. Zaradi njegove- ga spremljanja sem lahko odprl srce in ni- sem obdr`al stvari znotraj sebe, kjer bi lahko zgnile. Omogoèil mi je, da sem prepoznal svoje šibkosti in strahove. To mi je pomagalo, da sem tudi sam spremljal druge, verjel vanje, jim pomagal, da so se osvobodil bremena krivde, ki jih je tlaèilo, in da so odkrili svojo vrednost. Spremljanje je v Barki v središèu `ivljenja skupnosti in v središèu vsakršne èloveške rasti. Potrebujemo to, da hodimo z drugimi in se tako medsebojno spodbujamo na poti rasti in boja za svobodo, da stremo lupino sebiè- nosti, ki nas zapira, nas zastruplja in nam pre- preèuje, da bi bili v polnosti ljudje. Peti korak zadeva vlogo zgledov pri naši rasti k svobodi. To so tisti, ki jih vodi jasna vizija, ki so za nas prièe resnice in upanja. Na tej poti svobode so pred nami. V našem sto- letju so bile takšne osebnosti denimo Mahat- ma Gandhi, dalajlama, mati Terezija in to- liko drugih. Vsak izmed nas pozna te bli`nje ali oddaljene ljudi, ki vèasih tudi skrito po- darjajo svoje `ivljenje in s tem prinašajo upa- nje tistim, ki trpijo in so ubogi. Delajo in se borijo, da bi bil ta svet prostor, v katerem bi vsak `ivel in rastel. @ivijo to, kar oznanjajo; svoje `ivljenje dajejo za resnico in ljubezen. Pritegujejo nas k luèi in `ivljenju. Ka`ejo nam, da je mogoèe `iveti in delo- vati v svetu, v katerem vlada kaos, da je mo- goèe ostati poni`en in ljubeè v svetu, v ka- terem vlada nasilje. Ne sodijo, ne obsojajo. S svojim zgledom nas klièejo, da bi zapustili *   +   Michelangelo Merisi, im. Il Caravaggio: Matejevo poklicanje, o./pl., 1599-1600, S. Luigi dei Francesi, Rim.     *   +   zgodbice, v katere se zapiramo, se odprli k širšemu pogledu na èloveškost ter spoznali, da vsak od nas lahko dejavno stopi na pot pra- viènosti in miru. Šesti korak je v priznanju, da pot k svo- bodi vkljuèuje boj. V tem, da se osvobodi- mo svojih egocentriènih potreb in predsod- kov ter s tem ostanemo zvesti svoji notranji rasti, `ivimo v resnici, praviènosti in slu`e- nju, je vèasih resnièni boj. Ko ne govorimo o drugih glede na svoje rane in strahove ter se izogibamo sodbam o njih, se pribli`amo tistim, ki so drugaèni, jih poslušamo z od- prtim srcem, zahteva napor. Iti k tistim, ki so drugaèni, lahko pomeni obiskati zapore, psihiatriène bolnišnice, ustanove, ubo`na bi- vališèa ter se tam sreèati s trpeèimi, izloèe- nimi, sprejeti njihova hrepenenja, njihove zgodbe, njihovo jezo in depresijo. Pot k svo- bodi zahteva stalne napore, na katere niko- li docela ne odgovorimo. Boj vèasih postane preprostejši s stara- njem. S starostjo pride modrost, èe pristane- mo na to, da lahko `ivimo polno tudi na stara leta. Ko se postaramo, nam ni veè treba uka- zovati, pa tudi ne biti hitri in uèinkoviti; ne potrebujemo veè pomembnega mesta v dru`- bi. Konèno imamo èas za to, da smo, da `i- vimo, da u`ivamo v naravi, delamo stvari, ki jih prej nismo nikoli imeli èas poèeti. Nièesar veè nam ni treba dokazati. Èas imamo za to, da `ivimo v ljubeèih odnosih, molimo, po- èivamo v povezanosti z Bogom. Mar ni v tem tisti pravi smisel starosti, ki ga sodobne dru`- be pogosto razvrednotijo? Èe nas na starost ne navdihuje ta modrost, tvegamo depresi- jo, saj izgubljamo moèi, svojo vlogo, vèasih tudi zdravje, ne da bi hkrati odkrili bogas- tvo notranjega `ivljenja. Sedmi korak je odkritje, da se svoboda srca uresnièuje v povezanosti s poèelom vse- ga, Bogom. Bog je navzoè najgloblje v na- šem bitju, onkraj naših kompulzivnih po- treb po moèi in obèudovanosti, strahov pred zavrnjenostjo in obèutki krivde. Razodeva nam, kar je najdragocenejše in enkratno v nas, skrito na dnu našega bitja. Naše èloveš- ko srce je v resnici nemirno, `ejno polno- sti in neskonènosti. Ne more se zadovolji- ti z omejenim, konènim. Od svojega zaèetka èloveštvo išèe, kako bi šlo dlje, višje, globlje ter odkrilo skriti smisel vsega sveta. Zatem pa se nekega dne zgodi razodetje Boga, skri- tega na dnu srcu, ki nas ljubi, nam daje po- èitek in nas klièe k temu, da dejavno stopi- mo na pot ljubezni in zvestobe do bratov in sester v èloveškosti. Ta povezanost z Bogom, ta gotovost, da nas ljubi in nas nosi v svojih rokah, krepi naše hrepenenje, da bi bili, da bi bili v resnici, da bi na vsakogar, vsak dogodek, tek zgodovi- ne in sveta gledalo tako, kot nanje gleda Bog. To ubla`i našo potrebo po tem, da bi se do- kazovali ali da bi skrivali za ovirami moèi in znanja. Strah pred tem, da bi bili zavrnjeni, izgine. Nièemur veè nam ni treba pripisovati pretiran pomen, saj nihèe, nobena skupina in celo vse èloveštvo skupaj ni Bog. Povezanost z Bogom ne ustvarja loèeva- nja med telesom in duhom. Nasprotno, v notranjosti našega bitja nas poenoti, saj je Bog stvarnik vsega našega bitja, duha in sno- vi. Loèitve v našem bitju nastajajo zato, ker prepreèujemo, da bi `ivljenje izviralo iz srca in stvarnika sveta, ko skušamo potrjevati la- sten ego v iskanju moèi in priznanja. Smrt la`nega jaza v nas osvobodi bo`je `ivljenje, in, kot pravi Martin Buber, “pustimo, da Bog vstopi” v svet, prek našega srca in na- šega bitja. V zgodovini èloveštva so bili mo`je in `ene molitve, mistiki, ki so si prizadevali, da bi se osvobodili svojega ega, temeljne sebiènosti, da bi tako `iveli v veèji osebni zdru`enosti z Bogom, da bi bili svobodni za ljubezen, s kakršno nas Bog ljubi — s soèutjem. Bili pa so tudi mo`je in `ene, ki so bili, ne da bi izrec- no iskali zdru`enost z Bogom, iskalci resnice,  # *   +   mo`je in `ene soèutja, ki so delali za mir in edinost v vsem èloveštvu. Jezus je prišel, da bi naše dru`be, zgrajene kot piramida, ki ima na vrhu nekaj bogatih in na dnu veliko revnih, spremenil v telo, v katerem vsak èlan, šibak ali moèan, lahko naj- de svoje mesto. Takšen pogled na èloveštvo je pogled Boga ne`nosti in ljubezni, ki ho- èe spremeniti naša kamnita srca v mesena srca in nas osvoboditi prisilnih vzorcev obnaša- nja. @al je bilo to Jezusovo tako preprosto spo- roèilo v zgodovini pogosto okrnjeno. Poni`- nega in dobrega Boga, ki klièe k ljubezni, so predstavljali kot moènega Boga, ki sodi, kaz- nuje in ustrahuje. Èloveštvo mora znova odkriti poni`nega Boga, Boga ljubezni, ki je le srce; odkriti mora njegovo sporoèilo dobrote, ne`nosti, nenasilja in odpušèanja, ki razodeva lepo- to našega sveta, snovi, telesa, celotnega èlo- veka in vsega `ivljenja. Ta pot odkrivanje je vsekakor posejana z ovirami, vendar se jo splaèa prehoditi. Ta pot v sebi nosi skrivnost, ekstazo srca, nov mir, notranjo osvoboditev. Ni le za moè- ne, marveè za vse tiste, ki so pripravljeni po- ni`no odpreti svoje srce Bogu ljubezni. No- tranja osvoboditev je za tiste, ki se še danes skrivajo za zidovi strahu, vendar verujejo v osvobajajoèo moè bo`je ljubezni. Za tiste, ki so zaprti v rane preteklosti in poèasi odkri- vajo pot odpušèanja. (   . ' * Odlomek iz: Jean Vanier, Accueillir notre humanité (Sprejeti svojo èloveškost), Presses de la Renaissance, Paris, 1999, ss. 156-179. 1. Nelson Mandela, Un long chemin vers la liberté, Garnier-Flammarion, Paris 1998, str. 644-645. 2. Donald Nicholl, The Beatitude of Truth: Reflections of a Lifetimem Darton, Longman and Todd, London, 1977, str. 160-161. 3. Francosko “accompagnement”, angleško “accompaniment”, op. prev. 4. Francosko “compagnon”, angleško “companion”, op. prev.