8554 AA
.EBNJA knjižnica
PR
p \ 2 6
66001 i-VUf'5:
sjASKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini .,
Abb. postale I gruppo Leli3 OiHl UP
Leto XXXIX. Št. 51 (11.467)
TRST, četrtek, 3. marca 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v »dovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V MILANU SE JE VČERAJ ZAČEL 16. VSEDRŽAVNI KONGRES KPI
Demokratična alternativa» Berlinguerjev predlog za spremembo demokristjanskega načina vladanja
Kritika zadnjim vladam, osredotočenim na zavezništvu med KD in PSI - Velik poudarek na vprašanju razorožitve in prizadevanju za mir - Potrjena teza, da se je vodilna sila sovjetske revolucije izčrpala - Danes bodo govorili De Mita, Craxi in tajniki drugih demokratičnih strank
(Od našega poročevalca)
MILAN’ — Nihče najbrž ni pričakoval revolucionarnih novosti od P°r«čila, ki ga je tajnik KPI Berlinguer prebral včeraj zjutraj ob začetku 16. kongresa italijanske komunistične partije, vsaj nič takega, »ar bi ne bilo že prišlo na dan iz živahne in razčlenjene razprave, ki je bila znotraj partije pred začetkom kongresa. In tako je tudi bilo. V “klansko športno paiačo se je zgrnilo tisoč sto delegatov, več tisoč porabljenih gostov, stotine tujih delegacij, med katerimi naj omenimo delegacijo ZKJ, ki jo vodi predsednik predsedstva Centralnega komiteja Mitja Ribičič, sovjetske ir kitajske Partije ter bolj ali manj številna Predstavništva italijanskih demokratičnih strank. Njihovi tajniki i-ra.\i. De Mita, Longo, Magri in •stali bi morali spregovoriti v teku današnjega dne ko bodo tudi odgo-r®rili na Berlinguerjeva včerajšnja “rajanja.
Glede na teme, ki jih je obravnavi, bi poročilo Enrica Berlinguer-ja lahko razdelili na tri velike de-le: zunanjepolitičnega, med kate-
OB NARAŠČAJOČI POZORNOSTI MEDNARODNE JAVNOSTI
Danes se v Ne w Delhiju sestanejo zunanji ministri neuvrščenih držav
Oblikovali bodo priporočila za srečanje šefov držav in vlad - Jugoslavija potrjena na čelu politične komisije
Enrico 'Berlinguer
rim je obravnaval tudi odnose s **vjetsko partijo, notranjepolitičhe-*a> kjer je obravnaval odnose z •““žimi italijanskimi strankami. Predvsem s socialisti in kjer je go-v°ril o politiki demokratične alter-dative ter na vprašanja partijskega življenja, odnose s sindikalnim gibanjem, večjo publicizacijo raz-Prav znotraj raznih partijskih teles.
'Berlinguer je opozoril na veliko Pavarnost za človeštvo, ki bi jo danes predstavljala morebitna nova JjVetovna vojna. Ta nevarnost je to-hko večja, ker beležimo zastoj v P;'ocesu popuščanja napetosti, ker gospodarska kriza v svetu čedalje hujša, ker so se zaostrili in r8zširilj nekateri krajevni spopadi. Ph čemer je bila dejavnost OZN cesto neučinkovita. KPI sicer pod-Plra pravični boj za narodno osvoboditev in obsoja sleherno imperia-Pstično politiko. Zato podpirajo i-'abjanski komunisti prizadevanja Peuvrščenih držav, ki skušajo pregostih logiko nasprotujočih si blo-30v. in ki se bodo v kratkem sesta-
to ostaja še vedno cilj, za katerega se je vredno boriti.
Berlinguer je omenil tudi odnose med Vzhodom in Zahodom in v tem okviru tudi odnose med delavskimi in komunističnimi gibanji, kjer je treba nadaljevati s procesom, ki se je začel z razpustom Kominterne in z 20. kongresom KP SZ. Italijanski komunisti ne priznavajo nikomur vodilne vloge, temveč zagovarjajo popolnoma enakopravne odnose. Predkongresna debata je podprla dokument Centralnega komiteja glede položaja v teh državah tako i-menovanega realnega socializma, vključno s tezo, da se je vodilna sila sovjetske revolucije izčrpala. Popravki, ki sta jih predožila Cos-sutta in Capelloni so bili skoraj povsod zavrnjeni. Razprava o tem vprašanju pa je bila umirjena in povsem netravmatična.
Značilno je dejstvo, da se je meja v razpravah znotraj evropske levice spremenila. Obstajajo številne stične točke med prizadevanji italijanskih komunistov ter prizadevanji drugih socialističnih in komunističnih strank. Vsi danes priznavajo, da mora do socializma priti v okviru politične demokracije. Vsi se tudi v glavnem zavedajo, da so modeli in primeri, ki prihajajo z Vzhoda, na Zahodu nesprejemljivi. Zato iščejo na Zahodu nove smernice, ki so jih italijanski komunisti poimenovali <tretja pote. Pri tem iskanju je KPI del evropskega delavskega gibanja. Berlinguer je v tem poglayju svojega uvodnega posega posvetil veliko pozornost katoliškim :n krščanskim gibanjem, k' jim priznava globoko željo po osvoboditvi človeka, cilj, ki je bil prisoten v krščanstvu od njegovega začetka
Tajnik KPI je tudi podprl zamisel o konferenci, ki bi se je udeležile vse napredne sile Sredozemlja. Gre za konferenco, ki naj bi se spopadla ne samo z vprašanjem sode-IVAN FISCHER
NEW DELHI — Pripravljalno delo za sedmi vrh neuvrščenih držav se je včeraj nadaljevalo na ravni veleposlanikov, ki so razpravljali o sestavi in prihodnjih nalogah koordinacijskega biroja neuvrščenih, hkrati pa so ugodno ocenili njegovo dosedanje delo.
Znak, da je tudi drugi dan pripravljalnega sestanka potekel v realističnem vzdušju je po mnenju opazovalcev v dejstvu, da so sporno vprašanje zastopstva Kampučije
Pogled na dvorano milanske športne palače med včerajšnjim govorom Enrica Berlinguerja
včeraj brez razprave prepustili ministrskemu sestanku, ki se bo začel danes ob 10. uri. Udeležence 1 včerajšnjega sestanka so tudi obvestili. da so poleg priporočila za sprejetje treh novih članic gibanja — Barbadosa, Bahamov in Kolumbije — dosegli soglasje tudi o predlogu za sprejem majhne tihomorske otoške države Vanuate. tako da se bo skupno število članic gibanja neuvrščenih ob koncu delhijskega srečanja povzpelo na 101.
Današnji ministrski konferenci bo poleg indijskega predsednika načelovalo še 22 podpredsednikov ,od katerih 8 iz Azije, prav toliko iz Afrike. 4 iz Latinske Amerike ter 2 iz Evrope. Njen osnovni namen je izoblikovati priporočila šefom držav in vlad, ki se bodo sestali prihodnji teden, in sicer v prvi vrsti o načinu organiziranja nadaljnje dejavnosti neuvrščenih v odnosu do ključnih
ITALIJANSKI SODNIKI ŠIRIJO PREISKAVO O «BOLGARSKI SLEDI»
ŠE TRIJE BOLGARI IN SINDIKALIST SCORDO OBTOŽENI POSKUSA ATENTATA NA WALES0
Na procesu v Sofiji je Italijanka Gabriella Trevisin priznala, da je vohunila piro ti bolgarskim oboroženim silam
RDI — Vse ka2&, da je poleg Luigija Scricciola zapleten v’«bol-’ij6' aretacija Scorda vnesla v vso' Ijanja m z natančnostjo opisovala
garsko sled« šc en sindikalist UIL, in sicer Salvatore Scordo. Tudi on je namreč naslovnik enega izmed osmih sodnih sporočil, ki sta jih preiskovalna sodnika Ferdinando Imposimati in Rosano Priore napisala v) okviru preiskave zaradi domnevnega atentata na poljskega sindikalnega' voditelja IValeso. Poleg obeh sindikalistov so ostali osumljenci še Turek Mehmet Ali Agca. Bolgari Sergej
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Antonov, Todor Ajvazov, Želo Kotev in poleg teh še Ivan Dončev. Zadnji trije so Italijo zapustili že pred časom. Osma osumljenka je neka ženska, funkcionarka ENI, katere imena pa niso sporočili. Italijanske preiskovalce je najprej spravil na sled za Scordom Agca, ki je že pred meseci preiskovalcem raz-
il na
njih
se bodo v
vrhu v Ne\v Delhiju. Poleg
■'.»n pa c j za to prizadevajo tudi »šloliška in druge cerkve ter vrsta ntifovnili gibanj širom po svetu.
Italijanski komunisti so za ustalitev oboroževalne tekme in za za-! tjet£k razoroževakiega postopka ob j "°slednem spoštovanju varnosti in %ncyesja, to do končne prepove-®‘vin uničenja vsega jedrskega o-pšift. Ta proces bi lahko obsegal -di oblikovanje denukleariziranih ?°dročij v Evropi, kar so komunisti ?e Predlagali na nekaterih svojih *°ngresih. Kar zadeva namestitev •^''shingov in cruisov, ki bi jih morali namestiti v Italiji do konca r\5*šnjega leta zahtevajo komunisti 'ožitev tega termina, parlament ™ naj ponovno preuči umetnost Pp^tavitve tega orožja na italijan-jjkili tleh. KPI ne zahteva naj Ita-'lla izstopi iz NATO. zahteva pa. ■J3) italijanska vlada preneha že “krat odgovarjati «da» na vse zah-‘eye ZDA. KPI prav tako ne za r°varja enostranske razpustitve blo-l?v’- temveč postopno premostitev •okov do njihove dokončne razpu-’tve. Sicer pa so že mnoge drža-i.?vz«ivzele še kar samostojno sta-F* do politike NATO; zakaj te-ne bi mogla storiti tudi Italija?
. Pri vsem tem se Berlinguer spra-č“-!e ali se splača še nadaljevati |.®J /-a socializem in proti kapita !“!nu tudi spričo dejstva, da .je zajela tudi socialistične drža-*•„ Ostaja dejstvo, da so sociali-hene revolucije omogočile velik (•apredek na primer v carski Rusiji /J, fevdalni ter na pol odvisni Ki-pjski, z druge strani je kapitali-•ern pokazal, da ne zna premostiti v°jih gospodarskih kriz in svojih
Kontradikcij. Cilji, ki si jih je po-
taVflo socialistično gibanje in sicer Premostitev vsake oblike izkoriščali in nadvlade človeka nad člove-0f». enega razreda nad drugim, nega plemena nad drugim, moškega spda nad ženskim, ene države oad drugo, mir v svetu, zbliževa-med ljudstvi in državami, vse
LF ^4' ’ ^
I F 3L- - ' *•* ...........:
Kitajska in sovjetska delegacija na kongresu KPI. Kitajsko delegacijo (zgoraj) vodi član tajništva KP Kitajske Hu t)i Li, sovjetsko delegacijo (spodaj) pa sestavljala član centralnega komiteja KP SZ \Vladimir 'Zagladin, ki je zadolžen za odnose z italijansko partijo, in urednik partijskega glasila Pravde Viktor Afanasiev (Telefoto AP)
kril načrt Bolgarov za atentat na
\Valeso. Ker pa Turek ni nikoli o-menil, da je Scricciolo tisti sindikalist UIL. ki naj bi v zvezi s tem atentatom vzdrževal stike z Bolgari. so začeli sumiti, da je vmes kaka druga oseba.
Podrobneje so začeli zasliševati Scricciola in ko je ta končno preiskovalcem navedel, da je Bolgarom pred časom posredoval nekaj imen sindikalistov, ki bi bili — po njegovem mnenju — pripravljeni sodelovati s tujo vohunsko službo, se je sum, ob primerjanju izjav obeh zapornikov, kmalu osredotočil na Scorda. Aretirali so ga včeraj zjutraj. Sodniki so ga dolgo zasliševali, vendar podrobnosti o njegovih izjavah niso sporočili.
Salvatore Scordo, katerega ime na seznamu osumljencev za načrtovani atentat na VValeso, ko je bil ta v Rimu gost najprej papeža, nato pa italijanskih sindikatov, je vzbudilo veliko pozornost, je eden izmed funkcionarjev sindikalne organizacije UIL. Pred časom je delal v mednarodnem uradu tega sindikata, nato pa je vzdrževal stike med UIL in med ministrstvoma za trgovino ter trgovsko mornarico.
Vest, da so sodno sporočilo dobili zdaj še trije Bolgari, Dončev, Ko-lev in Ajvazov, so na bolgarskem veleposlaništvu v Rimu sprejeli, seveda, z negodovanjem. Glasnik veleposlaništva Dimitrov je izjavil, da je celotni načrt atentata na IValeso le plod bolne domišljije Turka Agce.
Vsekakor je trenutno težko reči, koliko imajo Bolgari prav ali ne, vsekakor pa bo mogoče šele čez nekaj dni povedati kaj več o tem. če
zadevo nove elemente.
Trenutno je mogoče zanesljivo reči le, da med Italijo in Bolgarijo, vsaj kar se vohunskih zadev tiče, ne teče ravno dobra kri. To je potrdil včeraj v Sofiji tudi začetek razprave proti Gabrielli Trevisin in Paolu Farsettiju. Bolgarski sodniki ju dolže vohunjenja in nemajhno za čudenje je obtoženka povzročila že v začetku obravnave. Priznata je, da se je v Bolgariji ukvarjala z vojaškim vohunjenjem in je prosila bolgarski narod naj ji oprosti to «žalitev». Obtoženka je brez obotav-
vse podrobnosti svoje aktivnosti tako v Bolgariji, kot tudi pred svojo 'aretacijo.
Bolgarski sodniki so oba Italijana obtožili, da sta prišla vohuniti manevre varšavskega pakta «ščit 82», ki so potekali lani v začetku jeseni, ko so s podobnimi nameni zasačili v vzhodni Bolgariji še druge štiri italijanske državljane; Zambulina in Manunza so tedaj izgnali iz države. Abate in Bianchi pa sta aretaciji ušla čez mejo.
Proces se bo danes nadaljeval z zasliševanjem Farsettija.
vprašanj, ki življenjsko zanimajo vse države članice, Ta, med seboj tesno povezana vprašanja, pa bi lahko strnili v tri temeljna; vprašanje miru, varnosti in razoroževanja, ki mu neuvrščeni posvečajo največ pozornosti, vprašanje ustvarjanja gospodarske neodvisnosti dežel v razvoju, ki je nujno dopolnilo celoviti politični neodvisnosti ter nenazadnje še vprašanje krepitve tako gibanja samega, kot tudi OZN. v kaieri neuvrščeni dejavno in tvorno sodelujejo.
Kljub dejstvu, da niz težkih problemov negativno vpliva na odnose znotraj gibanja (npr. Kampučija, Afganistan, čad, iraško iranski spor itd.), so pripravljalna dela in prvi sestanki v indijski prestolnici pokazali, da je močno prisotna m jasno iz ažena težnja, da se izognejo zaostrovanjem, ki gibanju nedvomno škodijo, in poiščejo stične točke, take, ki krepijo njegovo e-notnost. Ministri bodo potemtakem danes in jutri razpravljali pod težo teh problemov, vendar pa tudi v vzdušju skupnega spoznanja o odgovornosti neuvrščenega gibanja in nujnosti njegove homogenosti.
Delhijsko srečanje vzbuja zelo veliko pozornost mednarodne javnosti, svetovni tisk mu posveča posebno mesto prav v tem trenutku občutljivega obdobja v razvoju mednarodnih odnosov. Mnogo laskavih in vzpodbudnih besed je te dni naslovljenih na neuvrščene in ni jih malo, kj jim pravijo «vest človeštva*. Poseben pomen pa je mednarodni tisk pripisal vesti, da je bila Jugoslavija imenovana na čelo politične šo-hlisije delhijskega srečanja, medtem ko je bilo vodstvo gospodarske zaupano Nikaragui, ki zastopa bolj radikalna stališča v gibanju. Včeraj so v indijski prestolnici objavili tudi besedilo telegrama, ki ga je a-meriški predsednik Reagan poslal ludiri Gandhi že preteklega 16. februarja in v katerem izraža polno lodporo načelom neuvrščenosti, ki da svetu ponujajo upanje v mir in mednarodno stabilnost. Poleg tega Reagan tudi upa, da bo obdobje indijskega predsedovanja gibanje po kubanskem oklepaju znova naslonilo na temeljne cilje, na katerih je bilo osnovano.
Okoli 1500 akreditiranih novinarjev v New Delhiju, so seznanili tudi s predlogom gospodarske resolucije, ki ga je država gostiteljica pripravila v 33 točkah.
Danes mali vrh 0PEC v Londonu
PARIZ, LONDON - Venezuelski minister Calderon Berti, ki so ga že prekrstili za »petrolejskega diplo-mata» zaradi glavne vloge posredovalca, ki jo odigrava med naftnimi državami za preprečitev »vojne s eenami», je včeraj nadaljeval vrsto ločenih razgovorov.
Tu bo srečal nigerijskega mini-
Nov obtoženec za atentat pri Petovljah
BENETKE — Črnega terorista Vincenza Vinciguerro so obtožili, da je odigral pomenih no vlogo pri načrtovanju in pripravah na petoveljski atentat, v katerem so bili nedaleč od Gorice leta 1972 ubiti trije ka rabinjerji. Zaporni nalog je beneški sodnik Felice Casson podpisal dva tedna po svojem po tovanju v Madrid, kjer je v španskem zaporu zaslišal glavnega osumljenca za petoveljski pokol, neofašista Carla Ci-cuttinija. Zaporni nalog so Vin-ciguerri izročili v zaporu v Vol-terri, vsebuje pa obtožbo sode lovanja v pokolu in nedovolje nega prenosa razstreliva iz tujine v Italijo.
Za pokol v Petovljah sta tako sedaj obtoženi dve osebi, drugi dve, tajnika MSI Alh^ * ranteja in goričkega odvetnika Pascolija, pa obtožujejo, da sta nudili kritje Cicuttiniju.
stra Dikka in zastopnike angleške vlade, nakar bo danes vodil posvet med petrolejskimi ministri Sa-udove Arabije. Združenih emiratov, Alžirije, Venezuele, Indonezije, Nigerije in Kuvajta, ki zastopajo večino članic OPEČ. Namen tega sestanka je slej ko prej doseči sporazum o deležih pri skupni proizvodnji in o obsegu pocenitve.
V OKVIRU POLITIKE OŽIVLJANJA KATOLICIZMA V SVETU
Janez Pavel II. prispel v Srednjo Ameriko da utrdi vlogo Cerkve v tamkajšnji družbi
Največja ovira za tako vlogo pa je razhajanje med vero ljudstva in višje duhovščine
RIM — Papež Janez Pavel II. je včeraj začel eno svojih najbolj nevarnih in kočljivih potovanj v svojem pontifikatu. Do 9. marca bo obiskal osem srednjeameriških držav: Kostariko, kamor je prispel sinoči, Nikaraguo, Panamo, Salvador, Gvatemalo, Honduras. Belize in Haiti.
To že sedemnajsto papeževo potovanje spada v okvir splošne vatikanske politike oživljanja katolicizma v svetu, nevarno in kočljivo pa je tokrat, ker se podaja na eno najbolj eksplozivnih območij sveta, kjer so družbena protislovja in konflikti najmočnejši, kjer je revež sinonim prevratnika.
...... .......iimiiiii...it.um.....................
SKLEPI^ ZASEDANJA CENTRALNEGA KOMITEJA ZK_ JUGOSLAVIJE
Vsestransko krepiti samoupravni sistem
BEOGRAD - Na podlagi uvodnega re ferata razprave v Centralnem komiteju in sklepne besede predsednika predsedstva CK ZKJ je Centralni komite sprejel naslednje sklope;
1. Seja Centralnega komiteja Zveze komu nistov Jugoslavije, posvečena aktualnim in idejnopolitičnim problemom in nalogam Zve ze komunistov je izpričala, da morajo Zve za komunistov in vse organizirane socialistične sile okrepiti enotno idejnopolitično akcijo za odločno odpravo vseh tendenc, ki sku šajo ogroziti temeljne opredelitve naše revolucije 1 in izpodkopati njene pridobitve in vrednote. Boj proti anarholiberalizmu, do gmatsko birokratskim silam, lažni levici in drugim reakcijam ne sme pojenjati niti za hip. S preprečevanjem teh in podobnih ten dene je treba napraviti prostor za uveljavitev zgodovinskih interespv delavskega razreda in za kar najcelovitejšo uresničitev teh interesov.
Razprav« na seji je pokazala, da je na-
cionalizem eden nosilcev m vzvodov vseh protisocialističnih in protisamoupravnih ten dene v naši družbi. Okrog nacionalizma se zbirajo vse sovražne, birokratske in kontra revolucionarne sile. Proti nacionalizmu se moramo povsod bojevati odločno, neprizane sljivo in docela konkretno. Naloga komuni stov je, da že v kali odkrijejo sleherni na cionalizem, razkrinkajo njegovo zasužnjeval-sko in politikantsko dejavnost in družbeno ozadje in sprožijo javni, idejni in politični boj za osamitev njegovih nosilcev v množi cah. Bitka proti sleherni posamični obliki na cionalizma mora potekati predvsem tam, kjer se pojavlja, nujno pa jo morata podpreti celotna naša družbena skupnost in Zveza ko munistov Jugoslavije v celoti.
Zveza komunistov mora nujno izvajati stalno in ofenzivno idejno akcijo, da bi bra nili in še naprej krepili samoupravni položaj in ustavne pravice naših delovnih ljudi, narodov in narodnosti. Pomembno je, da se ne opredeljujemo le v forumih, v naših Cen-
tralnih komitejih, temveč moramo delovati v fronti socialističnih sil. v Socialistični zve zi, njenih sekcijah v javnosti. Zato morajo CK ZKJ. Centralni in pokrajinski komiteji ZK ves čas razčlenjevati in presojati vse oblike delovanja razrednega sovražnika, da bi sprožili pravočasno in kontinuirano idejno ofenzivo Zveze komunistov v fronti socialističnih sil in delegatskih skupščinah.
2.	V skladu z orientacijskim programom dela CK ZKJ in njegovega predsedstva bodo konkretnejše predloge za nadaljnjo dejavnost pripravili komisija za razvoj ZK in komisija za idejno in politično delo v ZKJ. pa tudi Center za družbene raziskave predsedstva CK ZKJ ter marksistični centri centralnih in
'krajinskih komitejev Zveze komunistov.
3.	Razprava o nekaterih vprašanjih, ki so jih v razpravi konkretno navedli se bo nadaljevala na sejah Centralnega komiteja ZKJ, v predsedstvu CK ZKJ. komisijah in drugih oblikah delovanja Zveze komunistov.
Že med svojini krajšim postankom v Lizboni je v pozdravnih besedah prišel do izraza izziv tega potovanja. Papež je namreč poudaril, da prinaša v Srednjo Ameriko upanje v ljubezen, ki naj premaga smrt. Katero smrt, pa papež ni povedal. Tega tudi ne moremo pričakovati, saj je njegov obisk «izključno verskega značaja*. «Poljski papež* pa bi moral dobro vedeti, kako labilna je meja med vero in politiko. Ko bo v San Salvadorju kljub nasprotovanju desnice molil na grobu med mašo ubitega nadškofa Osear-ja Arnulfa Romera. ne bo pokazal na fašistično morilsko roko salvadorskih latifundistov. a izkoriščano in terpeče ljudstvo se bo že s tem zadovoljilo.
V Srednjo Ameriko navsezadnje potuje na povabilo oblasti in krajevnih Cerkva, tistih oblasti, ki i-majo z redkimi izjemami na vesti na tisoče in tisoče nedolžnih ljudi, tistih Cerkva, katerih dobršen del višjih dostojanstvenikov se opira na vodilne razrede od armad pa do latifundistov. V Nikaragui se bo tako skrbno izognil srečanju s tistimi duhovniki, ki so v sandinistični revoluciji videli konec zatiranja in izkoriščanja Somozove diktature.
Že v Kostariki kot eni redkih izjem. kjer ni splošnega nasilja, se bo moral papež spopasti z dvojnostjo srednjeameriških Cerkva, kjer nižja duhovščina ne misli samo na rešitev duš, temveč tudi na osvoboditev zatirancev. Kako bo odpravil razkol, kako bo izbrisal pregrado med obema pojmovanjema vloge vere in Cerkve med trpečim ljudstvom lahko samo ugibamo na podlagi dosedanjih izkušenj iz prejšnjih papeževih potovanj.
Skoraj gotovo bo skušal zgladiti spore, omilil bo ost polemik, omejil se bo predvsem na načelne vrednote. V tem vrtincu protislovij srednjeameriške družbe pa lahko priča-
kujemo tudi bolj odločnih namigov oblastem. Že sedaj posamezni srednjeameriški škofje opozarjajo na morebitno strumentalizacijo papeževega obiska in papeževih besed.
Na tisoče in tisoče ravnih «cam-pesinosov* se v teh dneh podaja proti prestolnicam svojih držav, da bi videli «svojega papeža*, da bi iz njegovih ust slišali «besede tolažbe in upanja*. Njihova preprosta srca se le malo menijo za visoko vatikansko politiko, le s težavo razumejo vzvišene besede.
«Zgrešene so metode nasilja, a prav tako kolektivistični sistemi, ki lahko izpadejo nič manj zatirajoči za človeško dostojanstvo kot čisti kapitalizem*, je včeraj v San Joseju v Kostariki povedal papež Janez Pavel II. Položaj v Srednji Ameriki se lahko spremeni in izboljša samo
z doslednim upoštevanjem norm družbene pravičnosti, ki jih predlaga Cerkev. Prvi dan torej ni bilo presenečenj: Cerkev in vera naj bo gibalo vsega, pa ne bo krivic.
Poskus udara v Gani
AKRA — Uradna radijska postaja je včeraj sporočila, da je ganski vladi uspelo preprečiti poskus državnega udara skupine vojakov in civilistov, ki so hoteli baje tudi ubiti predsednika Gane Jerryja Ra\vlingsa. Vladno sporočilo je seznanilo javnost šele danes, da so v nedeljo varnostne sile aretirale devet vojakov, ki so pripravljali državni udar. Gre za tretji primer poskusov, da bi strmoglavili gansko vlado od oktobra lani.
Srečanje papeža Janeza Pavla II. s portugalskim predsednikom Eanc-som med postankom v Lizboni	(Telefoto AP)
PO VČERAJŠNJEM SKLEPU DEŽELNE VLADE
KZE ima odprto pot za zaposlitev osebja v novi katinarski bolnici
S tem odlokom bi morali premostiti težave, ki še zavirajo odprtje prepotrebnega zdravstvenega centra
Na predlog odbornika za zdravstvo Antoninija je včeraj deželna vlada formalno pooblastila tržaško Krajevno zdravstveno enoto, da v najkrajšem času sproži vso potrebno proceduro za zaposlitev osebja, ki bo službovalo v katinarski bolnici. Gre v bistvu za zelo pomem ben sklep, ki po dolgih letih zavlačevanj in neizpolnjenih obljub, dejansko odpira stvarne možnosti za vsaj delno odprtje zdravstvenega centra na Katinari. Bomo videli, če se bo to res zgodilo, saj so nas dogajanja in zapleti zadnjih let okrog tega vprašanja naučili, da Je treba vse vesti v zvezi z odprtjem katinarske bolnišnice sprejemati z določeno previdnostjo, tipajmo pa. da bodo tokrat dejanja že sama na sebi demantirala pesimizem in ravnodušje, ki že precej
let spremljata bolnišnico na Katinari.
Deželna uprava Furlanije - Julijske krajine je tako s tem odlokom prevzela nase dobršen del odgovornosti in zlasti pristojnosti za odprtje katinarske bolnice, potem ko je ministrstvo za zdravstvo konec lanskega leta zavrnilo splošni načrt za sprejem v službo zdravstvenega in pomožnega osebja, ki ga je izdelala tržaška KZE. Finančna sredstva, ki služijo temu namenu, bo naša dežela črpala iz državnega zdravstvenega sklada za leto 1983. Včerajšnji deželni sklep, kj stopi takoj v veljavo, mora sedaj še potrditi državni svet za zdravstvo, ki pa se ne sestaja od decembra lani. V tem trenutku pa res ni razlogov, da bi ta organ zavrnil ta sklep in tako odprl še
MIIIIIIIIIMIimilltllllllllltlllllltlimillllHimitMIllIllimilMIIIIIIIHlMtlllllllllHIMIIIIIIIIIMIIIflHIHtlMIHHtltN
POGOVOR S PODPREDSEDNIKOM KZ PRED OBČNIM ZBOROM
Alojz Debeliš: Oblasti bi nas morale veliko bolj upoštevati
To vprašanje si tudi vedno zastavljam na sejah pri Kmečki zvezi, kar nas močno zaskrbljuje.
Kako pa je na področju Sv. M. M. Zgornje, ki je ostalo še kmetijsko in je intenzivno obdelano? Obstajajo kakšne nevarnosti, da bi ga v bodoče uporabili za kakršnekoli jav-nokoristne namene in zato določene površine tudi razlastili?
Res je, da je naše področje še kmetijsko in je na njem mogoče graditi zelo malo. Zelo pa smo za skrbljeni, če bi zgradili cesto, ki je predvidena v regulacijskem načrtu tržaške občine in bi to področje presekala na dvoje. Zato trdno u-pamo, da bi ta namera ostala samo v načrtu in bi je nikoli ne uresničili. Sicer pa velja ponovno podčrtati, da ni občutljivosti do problemov kmetijstva. Enkrat so vasi in mesta gradili na površinah, ki niso bila za obdelavo, sedaj pa gledamo, kako tovarne rastejo na najboljših njivah-
V takih pogojih, kaj lahko pričakujemo v bodoče?
Mislim, da se moramo zavedati, da smo podedovali od našiti 'prod« nikov ’ nekaj dragocenega: ' naš cilj mora biti ta. da to- bogastvo><izročimo našim naslednikom; brez kmetijstva ne bo mogoče živeti in vsi bi se morali zavedati njegove važnosti in ga ne zapostavljati, kot se dogaja.
Je tudi od nas samih odvisno (sam ima tri mlade sinove, op. ur.), če mladih ne znamo obdržati na zemlji in jim ne vlijemo dovolj korajže, da bi delo na kmetiji vzljubili. Zato bi bilo pozneje povsem za-man jokali, ker smo že sami grešili.
Sporočilo Sindikata slovensk« šole
Sindikat slovenske šole — tajništvo Trst sporoča profesorjem, da .je odpadel najvažnejši razlog za bojkot ocenjevalnih sej na srednjih šoiah, ker bo izplačana januarska mezda suplentom in so zagotovljeni pre.jemki tudi za naslednje mesece. Odbor sindikata se bo sestal v torek, 8. marca in bo preučil nadaljnje oblike sindikalnega boja proti ukrepom, ki jih napoveduje vladni dekret z 10. januarja. Tajništvi sindikata Trst in Gorica sta skupno posegli pri ministru Falcuccijevi s telegramom, pismi in tudi posredovali ministru in merodajnim organom spreminjevalne popravke omenjenega dekreta da bi preprečili zelo težke posledice, zlasti na slovenskih srednjih šolah ob dobesednem izvajanju u-krepov tudi na teh šolah. Odbor napoveduje članska zborovanja m vabi šolnike, da se jih udeležijo v velikem številu.
V Boljuncu bo v nedeljo občni zbor Kmečke zveze. Pred njim smo se obrnili na enega od dveh podpredsednikov naše strokovno - sindikalne organizacije Alojza Debelisa, vrtnarja od Sv. M. M. Zgornje, ki na kmetiji nadaljuje delo svojih prednikov; malo iz tradicije se obrobno ukvarja še s trtorejo, saj so pred leti na domačiji imeli velike vinograde, bilo pa je tudi veliko rok, ki je to kmetijo obdelovalo. Sedaj je na njej ostal le Debeliš z ženo. imata pa še eno delovno silo. Pogovorili smo se z njim o problemih, s katerimi se ubada že vrsto let.
Kot dolgoletnega člana in pod predsednika Kmečke zveze smo ga najprej vprašali, kaj pričakuje od nedeljskega občnega zbora organizacije.
Na občnih zborih ponavadi dajemo obračun našega delovanja — nam je dejal — in postavljamo smernice po katerih bomo nadaljevali našo pot. Problemov je veliko: ko enega rešimo, že nastane drugi. Glavni problem, ki bi ga sedaj morali rešiti v naši organizaciji je ta, da bi nas ob'asti upoštevale, ker smo kmetje tako s političnega, kot z etničnega in gospodarskega vidika zelo zapostavljeni.
Se to dogaja tudi v uradih, katerih se morate posluževati pri svojem vsakdanjem delu?
Žalostno je, da prav tisti uradi, ki so izrecno zadolženi za kmetijski sektor, imajo za naše probleme ta ko malo občutljivosti. Ne bi vedel zakaj se to dogaja, občutek pa imam, da do tega prihaja ker smo Slovenci. Na tak odnos do nas smo se do neke mere »utrdili*. sporni njam pa se, da sem. ko sem pred približno dvajsetimi leti prihajal v urade pokrajinskega nadzorništva za kmetijstvo, imel občutek, da sem bil resnično med prijatelji. Od ta kratnega ravnatelja sem prejemal vzpodbude za modernizacijo kmetije in vse druge nasvete. To se je sicer dogajalo v letih, ko je kmetijstvo še nekaj štelo.
Sedaj pa je drugače: v teh ura dih je mnogo zaposlenih, na žalost pa ni nobenega Slovenca, ali vsaj funkcionarja, ki bi obvladal slovenski jezik; vsem se vedno nekam mudi in vsi so močno zaposleni: človek bi sploh ne vedel, če delajo za kmetijstvo, ali pa za kakšne druge urade. Ne vem zakaj se to dogaja.
• V nemškem kulturnem krožku
(Ul. Coroneo 15) bodo v sredo, 16. 3.. predvajal ifilm »Psihiatrična bol nica». Začetek ob 18. uri.
• V gledališču Crlstallo (Ul. Ghir landaio 12) bo danes in jutri deželno gledališče iz Toskane v sodelovanju z gledališčem Metastasio iz Prata uprizorilo Molierovo komedijo »Zvijače*.
VABIMO VAS NA
OBČNI ZBOR KMEČKE ZVEZE
ki bo v nedeljo, 6. marca 1983, ob 9. url v gledališču France Prešeren v Boljuncu.
DNEVNI RED:
1.	Izvolitev predsednika občnega zbora
2.	Predsedniško poročilo
3.	Poročilo tajništva
4.	Poročilo nadzornega odbora
5.	Pozdravi in diskusija — Sklepni poseg bo imel predsednik vsedržavne konfederacije kmetov Italije Confcoltivatori poslanec Giuseppe Avolio
6.	Volitve
7.	Razno.
V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi.
Sledila bo zakuska.
Predsednik Alfonz Guštin
dodatne probleme za odprtje katinarske bolnice.
SSk o izvolitvi gradbene komisij«
Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji obravnaval krajevni politični
Novi odbor društva «Pravnik» v Trstu
Društvo slovenskih pravnikov, kj poklicno delujejo na območju dežele Furlanije - Julijske krajine, je pred nedavnim priredilo občni zbor in izvolilo novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Drago Štoka, za podpredsednika Franc Škerlj in za tajnika Jan Godnič.
Novi odbor društva »Pravnik*, ki ima za sabo bogato tradicijo in ki so ga v preteklosti vodili ugledni pravniki, kot dr. Abram, dr. Tončič in drugi, se je že sestal na prvi seji po občnem zboru in izdelal okvirne smernice za bodočo društveno dejavnost. Glavna ugotovitev je bila, da je treba v društvu povezati vse slovenske odvetnike, poleg tega pa bi bilo treba ustanoviti samostojni odsek študentov prava. Posebno pozornost bo društvo »Pravnik* posvetilo vprašanju stikov s slovenskimi pravniki na Koroškem in v matični domovini. Svoje programe bo društvo vsekakor podrobneje opredelilo na širši seji članstva.
položaj s posebnim ozirom na zmedeno politično stanje v najvažnejših tržaških izvoljenih telesih. Značilen odraz takšnih neurejenih razmer piše v tiskovni noti SSk, je tudi dejstvo, da občinski svet še ni uspel izvoliti vseh članov gradbene komisije. Za člana te komisije je stranka predlagala znanega grad benika Pavla Miliča z Opčin, ki pa tudi na zadnji seji sveta ni prejel zadostnega števila preferenc. ‘Glasovanje bodo spet ponovili na •jutrišnjem zasedanju skupščine, zato -SSk •-poziva »tiste stranke in liste, ki pravijo, da so za našo zaščito, da vsaj v minimalni meri in konkretno pokažejo svojo privrženost načelu enakopravnosti med Slovenci in Italijani*. Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta so Miliča, kot smo zvedeli, že podprli komunisti, socialisti, Parovel (MT) in seveda Lokar (SSk), kar pa ni zadostovalo za njegovo izvolitev.
Vse nespremenjeno do bližnjih volitev?
Po še precej ostrih polemikah, ki so dale pečat prejšnji seji, se bo jutri zvečer spet sestal tržaški občinski svet. ki ima na dnevnem redu vrsto upravnih vprašanj, dopolniti pa bi moral tudi številna imenovanja v vodstva in upravna telesa raznih krajevnih uprav. V zvezi s politično negotovostjo, ki vlada na občini in na pokrajini, pa sedaj vse kaže, da so se vode nekoliko pomirile in da v bližnji bodočnosti ne bomo priča nikakršnemu formaliziranju politične krize, kaj pa še odstopom iz raznih od borov. Vse bo torej baje ostalo pri starem do deželnih volitev, ki bodo na sporedu skoraj gotovo zadnjo nedeljo junija. V tem času pa bo morala skupščina vzeti v pretres finančni proračun, za izglasovanje katerega pa sedanja koalicija nima na razpolago zadostnega števila glasov.
• Župan Cecovini je v svojstvu predsednika Verdijevega gledališča naslovil na ministra za turizem in prireditve brzojavko, v kateri se odločno zavzema za to, da bi se tržaški ustanovi ne zmanjšala finančna pomoč iz državne blagajne v okviru napovedanih omejitev pomoči liričnim ustanovam. Podobno brzojavko je Cecovini naslovil tudi na pristojne deželne organe.
PO TORKOVIM SKLCPU DCZEINC VLADI
Poviški ACT v veljavi od četrtka, 10. m are«
Ukinjen tretji odsek na progah št. 44, 45 in 46 Sindikati ostro kritizirajo sklep o poviških tarif
Poviški tarif javnih avtobusnih prevozov bodo v tržaški pokrajini stopili v veljavo v četrtek, 10. marca. Tako je včeraj sporočilo vodstvo Konzorcialnega podjetja za prevoze (ACT) potem ko je v torek deželna vlada odobrila posebni dekret v tem smislu. Avtobusna vozovnica bo tako stala od srede prihodnjega tedna 400 lir, mesečni abonma za eno progo bo stal 9.500 lir, za dve progi 10.500 lir, za mesečni abonma za vse omrežje pa bo treba odšteti 13.000 lir. Vzporedno s temi poviški je avtobusno podjetje ACT odločilo, da ukine tako imenovani tretji odsek na progah št. 44, 45 in 46,
Nove vozovnice bodo v prodaji v vseh pooblaščenih prodajnih enotah od ponedeljka, 7. marca dalje. Stare in torej neveljavne vozovnice bodo lahko koristniki zamenjali pri okencih ACT v Ul. Genova 6 (od
8.	do 11.30), v Ul. Svevo 4 (od
9.	do 13. ure), v Miljah (od 7. do
19. ure) in na Opčinah (od 7. do 19. ure). Že kupljeni mesečni a-bonmaji pa bodo ostali v veljavi do vključno 31. marca.
Precej ostro stališče do omenjenih poviškov pa je zavzela enotna sindikalna federacija CGIL - CI SL - UIL. Sindikati so namreč mnenja, da so ti poviški, ki znašajo približno 33 odst., v odkritem nasprotju s sporazumom med vlado in sindikati, ki so se dogovorili, da bodo poviške avtobusnih prevozov obdržali v mejah 13 odst. Ti poviški, pravijo sindikati, pa so povsem neutemeljeni zaradi tega. ker so usluge, ki jih nudi ACT koristnikom med naislabšimi v državi. Zveza CGIL, CISL, UIL zato očita deželni vladi, da je povsem prezrla sporazum med vlado in sindikati o javnih tarifah, vodstvu ACT in tržaškemu občinskemu odboru pa, da ne spoštujeta obvez glede splošne pre-osnove in izboljšanja javnih avtobusnih prevozov.
■«»■««—WIM»miimil»M»»ll»ll»»»»ltWmM»HtlHIIIIIII»HII«l««IIHmMHH»»»t»ni»«l»H»l»«»»lim««HIH»IWIIII«IIWIII»«»WIWi
V PRVI POLOVICI MAJA PRI M0NTEBELU
Progetto Trieste 83»: izložba sodobne italijanske industrije
Razstavo organizira cTorino Esposizionb - Med spremnimi prireditvami tudi posvet o problemih industrije v skupnosti «Alpe Adria»
Z osipom turistov - nakupovalcev iz Jugoslavije, je v Trstu usahnil lirski in devizni priliv, ki se je sukal na višini okrog 3 milijard lir na dan. To je nedvomno hud udarec, ki pa prizadeva tržaške gospodarske strukture le v razmerju ene petine, kajti okrog 80 odst. vsega prometa, ki so ga zagotavljali jugoslovanski turisti, so absorbirale gospodarske organizacije iz notra njosti države. Današnji problem Trsta ni torej toliko v osipu jugoslovanskih gostov, kolikor v postopnem upadanju demografske moči, slabšanju konjunkture v industrijskih dejavnostih in naraščajočih težavah v tržaškem pristanišču.
Na to filozofijo se sklicujejo organizatorji razstave »Progetto Trieste 83», ki bo na razstavišču pri Montebelu v času od 7. do 15. maja1." Razstavo pripravlja specializirana družba »Torino Esposizioni*, kj namerava v sodelovanju z deželno upravo Furlanije - Julijske krajine. s tržaško pokrajinsko upravo in s tržaškimi gospodarstveniki organizirati širok prikaz sodobne italijanske industrijske proizvodnje. Naše mesto naj bi torej postalo nekakšna začasna izložba najnovejših dosežkov italijanske industrijske proizvodnje, namenjene izvozu v Srednjo in Vzhodno Evropo ter
•imiiiiiliffimmfiiiiMiHiiiiiMitiHiimiiiiiiiiiiMHiiiifmaiiiifiiiiiiitiiHMMHiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiin
NA POBUDO ŠPORTNE ŠOLE ■ TRST
V pripravi je okrogla miza o prostem času naših otrok
Kdor vsaj površno sledi dnevnemu tisku mu ni težko ugotoviti, kako izredno pestra je dejavnost naših otrok na najrazličnejših področjih. Udejstvujejo se v pevskih zborih. športu, baletu, glasbi, folklori, sodelujejo v raznih krožkih, poleg tega se mnogi uče jezikov in — kajpak — vsi hodijo tudi v šolo. To bi niti ne bilo tako slabo, če bj zlasti v zadnjih letih, ne prihajalo do pojava, ko se mnoge izmed teh aktivnosti križajo na e-nem samem otroku. Tako so vedno pogostejši primeri, ko postajajo naši otroci s temi aktivnostmi preobremenjeni.
Temu pojavu že nekaj časa posveča posebno pozornost tudi športna šola Trst. ki je že pred časom pripravila anketo med vsemi tfžaš-kimj in miljskimi osnovnošolci. An keta je preobremenjenost naših o-trok le potrdila.
Da bi to vprašanje tudi strokovno primerno osvetlili je Športna šola Trst sklenila prirediti v četrtek,
10.	t.m. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu okroglo mizo z naslovom; »Imajo naši otroci premalo časa za igro?* Uvodne teze bo do podali znani strokovnjaki psi hiater dr. Pavel Fonda zdravnik pediater dr Oskar Volpi, pedagoginja Lučka Križman in socialna delavka Odila Bufon Colja.
Okrogla miza je namenjena zlasti staršem, učiteljem in ljubiteljem mladine sploh.
Pobude za povečanj« prometa čez našo luko
Predsednik pristaniške ustanove Zanetti in glavni ravnatelj beneške pomorske družbe »Adriatice* Boni-ciolli sta podpisala sporazum, na podlagi katerega bo beneška družba uživala poseben popust v našem pri stanišču. Konkretno gre za to, da bo tržaška luška uprava povišala le za 1 odstotek (namesto za 15 od sto, kakor velja za druge porabnike tukajšnjih pristaniških storitev) tarife za manipulacijo blaga na kontejnerski ladji »Egizia* in na trajektni ladji »Nuova Ventura*, ki plujeta pod zastavo »Adriatice* in ki se bo-
sta redno ustavljali v našem pristanišču.
Z družbo »CNA* iz Alžira pa je predsednik Zanetti podpisal dogovor, pri katerem je soudeležena tudi milanska pomorska družba »CIMA* in po katerem bo Alžirija povečala tranzit čez naše pristanišče v razmerju vsaj 50.000 ton blaga na leto.
Medtem so bili objavljeni začasni podatki o razvoju blagovnega prometa v tržaškem pristanišču v preteklem februarju. Po teh podatkih je promet v preteklem mesecu dosegel 300 000 ton ter je bil znatno večji kakor v lanskem februarju (213 tisoč ton).
v dežele Bližnjega in Srednjega Vzhoda.
Za časa razstave se bodo na sejmišču zvrstile tudi razne spremne prireditve, med katerimi naj omenimo srečanje med italijanskimi industrijskimi designerji, nagradni na tečaj za nove rešitve na področju industrijskega oblikovanja, strokovni posvet na temo »Trst, pristanišče za Srednjo Evropo*, kongres mladih italijanskih industrijcev, srečanje o inustrijskih problemih skupnega interesa za dežele in republike, članice Delovne skupnosti »Alpe Adria* in druge pobude.
Opozorilo osmičarjem glede prodaje vina
i.ktfpeem- st°Pil sfci odlok, na osnp-.
Kot znano .je s / veljavo ministra1 vi katerega .je treba opremiti vse posode do 60 litrov .zmogljivosti, v katerih se prodaja vino, s posebnimi znaki (contrassegni) IVA
Ti posebni znaki pa še niso na razpolago vinogradnikom. Kmečka zveza sporoča, da tiskarna ki jih bo v Trstu tiskala, še ni prejela posebne vrste papirja, ki ga mora uporabiti za te znake Izdeluje ga samo ena tovarna v Bologni ki pa v sedanjem trenutku ne utegne biti kos vsemu povpraševanju. Ko bodo posebni znaki na razpolago, bo Kmečka zveza takoj sporočila svojim članom.
Istočasno Kmečka zveza opoza rja. naj bi osmičarji ne dajali v promet (tistim, ki bi ga nato v Steklenicah ali pletenkah odnesli iz osmice) ustekleničenega vina: ta ko prodajalec kot kupec tvegata visoko globo, ki gre od 600.000 do 3.000.000 lir.
na nakazila v korist gledališkim u-stanovam. V tem primeru, naglasa v brzojavki Comelli, bi utrpelo veliko škodo tudi tržaško gledališče G. Verdi, ki opravlja važno kulturno vlogo v glavnem mestu in v vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini. Podobno brzojavko je naslovil na ministra Signorella tudi predsednik deželnega sveta M. Colli.
Devescovi novi pokrajinski tajnik F10M
Riccardo Devescovi je novi pokrajinski tajnik sindikalne organizacije FIOM (Federazione Impigati Operai Metallurgici). Devescovi je prevzel obveznosti dosedanjega tajnika G. Riga, ki je podal ostavko s tega mesta prx (»blitvi v pokrajinsko tajništvo KPI. Člani pokrajinskega tajništva FIOM so še sindikalisti Č. Cofone. A. Martira-donna, B. Mercuri in R. Rutigliano.
• Šolsko skrbništvo sporoča, da je na oglasni deski na ogled ministrski dekret o vključitvi v stalež učiteljev osnovnih šol za učno osebje v službi na ljudskih šolah. Zainteresirani morajo vložiti prošnjo na skrbništvo do 23. marca.
Proti krčenju finančne pomoči gledališču Verdi
odbora Comel-za turi-
Predsednik deželnega Furlanije-Julijske krajine li je naslovil na ministra zem in prireditve Signorella brzojavko. v kateri naglaša nujnost ponovnega pregleda zakonskega o-snutka. ki ga .je pravkar izglasnva la senatna komisija za javno vzgojo in na podlagi katerega naj bi se letos občutno zmanjšala držav-
PROF. ČOPIČEVA V GOSTEH NŠK
Predavanje o slovenskem slikarstvu v dobi realizma
Sinoči je bilo v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma 4. predavanje iz ciklusa o zgodovini u-metnosti. Jej ga prireja Narodna in študijska knjižnica. Tokrat je na temo «slovensko slikarstvo v dobi realizma» predavala prof. na akademiji za likovno umetnost v Ljub-lajni Jelisava čopič. Predavateljica je poudarila, da se je obdobje realizma pojavilo na Sloiienskem razmeroma pozno. Realizem postane reakcija na romantično in idealizirano vizijo sveta, slikar začenja upodabljati stvarnost takšno kot je, to je tudi v njenih negativnih izrazih. Tak način upodabljanja se pri nas pokaže nekje v letih 1850, ko se pojavijo slikarji kot so Janez Vol ter Janez in Jurij Šubic. Druga generacija slovenskih realistov pa nastopi nekje po letu 1870. Vsebine slik so napadalne in celo revolucionarne vendar začenja revolucionarna žilica počasi usihati, ko slikarji razstavijo svoja dela v salonih in se želijo predvsem približati okusu določenega sloja ljudi (meščanskega). Realistično slikarstvo želi sedaj biti predvsem živo, to je, dajati vtis, da so narisani predmeti otipljivi, kot da hočejo *stopiti» s platna.
Prava vsebina realizma se počasi izprazne in doživi napade s strani novega umetniškega vala. to je impresionizma. V novi viziji sveta, ki jo pomeni impresionizem, zrastejo velika imena slovenskega slikarstva, kot so Petkovšek, Ivana Kobilica, Vesel in Ažbe.
Cappella Underground o pomanjkljivosti kulturne politike
S kratkim toda izčrpnim in razčlenjenim dokumentom je vodstvo Cappelle Underground včeraj predstavilo na tiskovni konferenci pereč položaj kulturnih dejavnosti v našem mestu in poudarilo pomanjkljivosti krajevnih javnih uprav — občine, pokrajine, turistične in le-toviščarske ustanove ter dežele — v načrtovan iu kulturne politike. Kulturno problematiko so razčlenili na več poglavij: kinematografija, gledališče, plesna, glasbena in likovna ustvarjalnost. Kljub temu. da gre za različna področja so problemi enaki. Odprta so namreč vprašanja prostorov, finansiranj, priprave in izpopolnjevanja operaterjev ter kulturne izbire. Sedaj bodo dokument naslovili na vse krajevne javne uprave ter stranke s ciljem, da bi razpravo
Gl«dcrliškti«čaj---------
skupine «11 Canti«re»
Gledališka skupina «11 Cantiere* je včeraj predstavila program in smernice gledališkega tečaja, ki ga bo priredila v prihodnjih mesecih v sodelovanju s Centrom za kulturno izmenjavo v Ul. Valdirivo 30.
iHiuiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiitiimiiiiiiiiiiitMiMtiiiiimmiitiminMii
OB 100.LETNICI ROJSTVA UMBERTA SABE
Kako se bo Trst spomnil svojega velikega pesnika?
Poseben odbor za proslavitev »leta Umberta Sabe* ob 100-letnici pesnikove smrti je izdelal »koledar* prireditev.
Proslave se bodo pričele 9. t.m., to je na dan, ko se je Saba rodil. O velikem tržaškem umetniku bo spregovoril pesnik Giovanni Giudici. Naslednji dan, to je 10. t.m., bo predaval Geno Pampaloni. Predavanji bosta v Krožku za kulturo in umetnost. V istem krožku bo 14. t.m. okrogla miza, na kateri bodo spregovorili Giuseppe Petronio, Carlo Mu-scetta. Bruno Maier, Elvio Guagni-ni in Claudio Milanini.
Na dan pričetka proslav bodo od prlj v tržaški Ljudski knjižnici bi-
NlllllllllimMIIHfHIIHIMIIIIlllllltllllUIIIIMIIfllllllllllllMIIIIIIMIIIIMHIMHIIIIIIIIIMIlIllMIIIIIlllllMIMIIIIIMIlliftIHIIlinillllllimMllllllllllllllinilMIMIIimilllHIIIIIIII
POMEMBNO DELO PREVAJALSKE SLUŽBE NA TRŽAŠKI OBČINI
S prevajanjem zbližujejo skupnosti
Na narodnostno mešanem podro čju, kjer prihaja tako v zasebni kot v javni sferi življenja do vsakodnevnih stikov med pripadniki manjšinskega naroda, njihovimi organiza cijami in večinskim življem, predstavljajo prevajalci in prevajalske službe velik povezovalni element. S svojim delom približujejo obe skupnosti drugo drugi, njihov trud pa je še toliko bolj pomemben, ko gre za delovanje v sklopu javnih ustanov. Dober prevod, pravilno tolmačenje teksta ali govora mnogo odtehtata, prav zato nam ne more biti vseeno, kakšne so te službe.
Med številnimi prevajalskimi službami v naši pokrajini je gotovo najbolj reprezentančen urad za prevode pri tržaški občini. Osebje tega u-rada opravlja veliko delo, saj se obračajo nanj poleg tukajšnjih obla sti tudi razna ministrstva (notranje, zunanje, finančno, obrambno). V sklop te službe spadajo prevajanja iz sredstev javnega obveščanja, dopisov, o dejavnostih političnih sil in drugih organizacij, poleg tega pa še prevodi raznoraznih razglasov, letakov ter številnih obrazcev kot so na primer popisne pole ali obrazci za prijavo dohodkov in nenazadnje
tudi prevajanja na sejah rajon skih svetov.
Urad za prevode pri tržaški obči ni je začel delovati pred štirinajstimi leti. Takrat je bila zaposlena v uradu le ena prevajalka. Urad je deloval v sklopu »splošnih zadev*, in to vse do 1973. leta, ko so ga z uvedbo rajonskih svetov potencirali, zaposlili v njem še nadaljnji dve moči in ga premestili na oddelek za decentralizacijo, kjer deluje v ta ki sestavi še danes.
Glede na obširen obseg dela se je znašla prevajalska služba na tržaški občini v zadnjem času precej v težavah. Službo bi morali okrepiti, tako da bi postala samostojna, z lastnim vodjo in tremi zaposlenimi, kar je sicer predvideno v okviru reorganizacije občinskih služb. Vpra šljivo je le, kdaj bodo reorganizacijo izvedli.
Nadalje imata od treh zaposlenih v uradu le dve prevajalki stalno mesto. Tretje mesto zapolnjujejo s trimesečnimi terminskimi pogodba mi, kar se seveda pozna pri kvaliteti opravljenega dela. Prevajalsko delo je zelo zahtevno, prevajalec mora predvsem dobro obvladati je zik, poleg tega sta v tem poklicu potrebni velika kulturna razgleda
nost in strokovna pripravljenost; pri mladih, ki se zaposlijo s terminsko pogodbo v uradu, je stežka dobiti vse te odlike. Temu je po mnenju osebja urada za prevajalce največ kriva šola, ki daje mladim preskromno pripravo, brez vsake poglobljenosti v poznavanje jezikov, kot tudi posameznih argumentov. Nič čudnega torej, če postane lahko italijanski »prete spinoso* v njihovem slovenskem prevodu kar »trnovski župnik*...
V uradu je delovalo tudi nekaj dobrih prevajalcev (po zaostritvi za poslitvene krize je iskalo delo v u-radu poleg »običajnih* deklet tudi precej fantov), ki pa so zapustili službo, in to predvsem zaradi dokaj skromnih plač in zahtevnih delovnih urnikov (ob sejah rajonskih svetov si morajo prevajalci »odmisliti* prost večer).
Te težave bi morali prebroditi po natečaju za eno mesto prevajalca, ki ga je že pred časom razpisala tržaška občina in ki ga bodo izvedli v kratkem. Natečaj predstavlja lepo možnost za kvalitetno okrepitev u-rada za prevode pri tržaški občini; upati je le, da bodo kandidati to možnost izkoristili.
bliografsko razstavo del Umberta Sabe. Poleg tega bodo v palači Co stanzi odprli fotografsko razstavo krajev Trsta, kjer se je pesnik najraje zadrževal. Odprtje razstave bo meseca maja.
Krožek za kulturo in umetnost. Združenje literarnih kritikov in Center za preučevanje pesništva in zgodovine poetike bodo priredili kongres na temo »Umberto Saba: Pesmarica in mesto*. Na kongresu, ki bo pod pokroviteljstvom tržaškega Lloyda, bodo sodelovali številni pesniki in kritiki.
Poleg tega bodo v ljudskem vrtu v Ul. Giulia odkrili pesnikov doprsni kip, izdali bodo dve novi knjigi, lepak in poseben depliant.
Z omenjenimi prireditvami se bo naše mesto poklonilo spominu velikega pesnika, ki je v Trstu živel in delal. Trst Sabi to brez dvoma dolguje, dolguje pa mu tudi nekaj, kar je usmerjeno naprej, v bodočnost: od danes v jutrišnje dni. Skratka, dolguje mu biti mesto s tisto kulturno in miselno globino, ki odlikuje Sabove pesmi.
Deželni sindikat likovnih umetnikov prireja tudi letos tradicionalno grafično razstavo v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost. Razstava bo v galeriji palače Costami. Zainteresirani slikarji naj predložijo svoja dela do jutri v ga leriji palače Costami.
Tečaj bo trajal štiri tedne (petkrat tedensko), ki bodo porazdeljeni v loku štirih mesecev. To je že tretje leto, ko skupina «11 Cantiere* pdj reja tečaje za vse, ki bi se ra® pobližje spoznali z gledališko umetnostjo. Kot običajno, bodo teoretskim in praktičnim lekcijam sledile javne manifestacije o gledališki U-metnostj in eksperimentaciji.
• Sekcija KPI Gramsci iz Skednja
in sekcija KPI iz železarne Temi bosta v sodelovanju s svetovalsko skupino v rajonskem svetu škedenj - Čarbola danes, ob 17.30, na sedežu v Ul. S. Lorenzo in Selva 4, P«' redili javno zborovanje o načrtu premogovnega terminala
V GOSTILNI	URDIH
V Mavhinjah	koncert
ibora Igo Gruden
Mešani pevski zbor rlgo GrudffJ iz Nabrežine bo drevi koncertira v gostilni Urdih v Mavhinjah. Koti' cert, ki ga prireja združenje	'
šev krajevne osnovne šole *Josl” Murn - Aleksandrov», predstavi]» pomemben kulturni	dogodek	K*10
za Mavhinje kot tudi za ves s* verni predel devinsko - nabreziir ske občine. Nabrežinski pevsk* zbor, ki ga vodi Matjaž Šček, s* bo danes v Mavhinjah predstav» s skoraj povsem novim programom, ki bo nedvomno prava P0-slastica za ljubitelje zborovskega petja. V prvem delu sporeda zbor izvajal pravoslavne, staroslovanske in polifonične pesmi, med-tem ko bo drugi del posvečen nerodnemu petju. (DB)
Andrea Tonielo v La Cappelli
V ponedeljek, 7. marca bodo * centru La Cappella odprli razstavo mladega slikarja iz Trevisa Andree Toniole, ki je žel s svojo razstavo «Pet Narcizovih ogledab veliko V' speha.	,
Njegove slike so na tematiko vojne in njenih grozot in blizu nertv škemu neoekspresionizmu, ki si P’’*' dobiva po vsej Evropi vidno mesto-Odprtje razstave, ki bo trajala d konca marca, bo ob 19. uri.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SlhS?' !"*,___________________J£D_Škamperle i„ KD Union obv»
3 okrog teh vprašanj,	-g* zainteresirane, da so na raz-
polago slike otroškega pustnega ra-janja 1983 v prostorih KD škamperj le,‘ 1. maj, v sredo, 9. t.m., od 20-30 daije.
KD Ivan Grbec Škedenj priredi v soboto, 5. marca, ob 19. uri v društvenih prostorih »Dan žena*. Nastopal bo ženski pevski zbor KP Tabor z Opčin. Sledila bo prosta zabava.
KD Vesna prireja v nedeljo, S-*-ob 17.30 v domu A. Sirka v Križu folklorni večer »Stu ledi nej P1™* nuter. ..». TFS »Stu ledi* izvaja slavnostni program ob 10-letnici delovanja. Vabljeni.
KD F. Prešeren iz Boljunca obvešča vse, ki so obiskovali plesni tečaj, da se bo ta nadaljeval v soboto. 5. marca, z enakim urnikom- ^se zainteresirane prosimo, naj se vpišejo pri Lauri v mlekarni. Vpisnin* je 10.000 lir.
OPZ-MLMPZ Vesela pomlad vabita na predvajanje slovenskega mladinskega filma »Sreča na vrvici* v soboto. 5. marca, ob 20. in f nedeljo. 6. marca, ob 17. uri ® Finžgarjev dom. Narodna ul. “•
Šentjakobsko ravnateljstvo v s®" delovanju s KD Ivan Cankar priredi jutri, 4. marca, ob 20.30 * Cankarjevi dvorani — Ul. Montec-chi 6, prtdavanje psihopedagoginl® Zdenke Prebil »Pozno otroštvo Ul predpubertetna doba*.
Ob izgubi dragega očeta ln brat* Karla Izreka Fablu in Emilu Gombaču iskreno sožalje odbojkarska sekcija SZ Bor.
Ob izgubi dragega očeta izrekaj* Fabiu Gombaču in družini iskren® sožalje kolegi Agroforesta.
Ob prerani izgubi svojega član* razsodišča izreka Kmečka zvez* Iskreno sožalje ženi Zofiji ln sb*0 Fabiju.
Ob Izgubi Karla Gombača Izrek* globoko sožalje družini Aljoša čok-
Ob izgubi dragega očeta izrekaj® Fabiju Gombaču iskreno sožalje U' službene! firme DILA - INTERLŽ" GNUM.
Po kratki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi
KAREL GOMBAČ
(vojni invalid)
Pogreb bo jutri, 4. marca, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinari.
žalostno vest sporočajo: žena Zofija, sin Fahio s Katjo, sestra Milka, brat Emil ter drugo sorodstvo
Katlnara, 3. marca 1983
GORIŠKI DNEVNIK
Gledališča
VERDI
Danes bo v gledališču Verdi toliko pričakovana premiera baleta (Les intermittences du coeur» Rolanda Petita v posvetilo Marcelu Proustu. Izvajal bo Državni balet iz Marseilla. Skupino vodi Jacques Bazire. Premiera bo ob 20. uri za red A za parter in H za galerije.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 PODREKOVE LUTKE predstavijo «Lunin svet* Carla Goldonija. Glasba: Joseph Haydn in Silvio Donati. V abonmaju odrezek štev. 10. Rezervacije pri glavni blagajni.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 3. t.m., ob 20. uri: Milan Kundera - «Burka» - za red S četrtek in izven, v gledališki dvorani v Solkanu.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Sprejemna dvorana
Do 8. marca: Razstava — Kulturne dragotine Slovenije.
Mala dvorana
Danes, 3. t.m., ob 20.30: Dylan Thomas (Pod mlečnim gozdom* — kot istoimenski film.
Okrogla dvorana
Danes, 3. t.m., ob 18. uri: Dylan Thomas — «Pod mlečnim gozdom* (kot radijska igra).
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega dor.a v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od 9 do 11. in od 16. do 20. ure. ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pri-ietkom predstave.
Kino
Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 «Ordnung». Režija Sohrab Shadid Saless. Nastopata Heinz Livien in Dorothea Moritz.
Ariston Danes zaprto. Jutri ob 16.00 «Querelle de brest*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 18.00 (La storia di Piera*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Chi osa vince*.
Grattacielo 16.00—22.15 (In viaggio con papa*. A. Sordi, C. Verdoni.
Penice 17.00 «Vado a vivere da solo*.
Mignon 16.30 «Kaan principe guer-riero*.
Pilodrammatico 15.00 «Calde labbra s ul mio corpo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Vic tor victoria*. Barvni film.
Capitol 16.30 «California Dolls*. Barvni film za vsakogar.
Cristallo Danes zaprto.
Moderno 16.00 (Spetters*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30 (Erotication*. Prepove-dan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Le pomo sve-desi lo vogliono cosi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 (La caduta degli dei*. Režija L. Visconti. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 3. marca
MILENA
Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 17.53 — Dolžina dneva 11.12 — Luna vzide ob 22.55 in zatone ob 8.59.
Jutri, PETEK, 4. marca
KAZIMIR
Vreme včeraj: na j višja temperatura 11 stopinj, najnižja 5,8. ob 18. dri 9 stopinj, zračni tlak 1020,8 mb narašča, veter 41 km na uro vzhod-nik-severovzhodnik s sunki burje do 84 km na uro, vlaga 48-odstot-na, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 7,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Piero Lupetin, Lorenzo Domenico Ciccarelli, Daniel Družina, Mia Ralza, Gabrielin Maffei, Patrick Vouk, Andrea Ardito, Luca Tesan.
UMRLI SO: 77-letni Marcello La-kovig, 75-letna Bianca Toffolon P°r. Mosetti, ,o letni Ottavio Tomani 73-letni Giuliano Muratti, 80-letni Domenico Guglielmino, 74-letni Remigio Kavalich, 71-letni Ernesto Romboni, 75-letna Ludmilla Terčon vd. Verri. 61-letni Ezio Prelli, 82-letna Eudosia Mazanco vd Colan-Eelo, 84 letna Rosina Pecchiar por. Uiovannini, SOletna Egidia Poldrugo, 87-letna Mercede Petronio vd. Mervini. 75-letna Atinisca Zor-**n vd. Leschiutta. 75-letna Angela Bona vd. Frisenna, 66-letna Berte Santi por. Bersani, 71-letni Ro-dolfo Scoria. 74 letna Giacomina ^ avent.o. 78 letni Vittorio Zorini, 87 ,etea Luigia Zacchigna vd. Zacchi gna. 75-letna Ester Delleli vd. Del teli. 82 letna Maria Godnig. 11-let J' Juri Sandri. 78 letni Giovann "Ogrisin. 87 letna Ida Longeri vd Costa, 95 letna Giovanna Škof vd Lorte, 77 letna Giovanna Cvetovicl yd. Bettinzoli, 6(1 letni Carlo Gornic. 76 letna Francesca Dazara vd- Petronio. 81 letna lsabella Rajone por. Gallone. 72-letna Anna Maria Zieant.e por. Valenti. 85-let-P® Vittoria Zumello. 76 letni Fili-o“rto P»srhier. 43 letni Gnido Bosi-Ptev. 70 letna Giovrnna Žago por. , ePpi, 78 letna Amabile Del Picco-'o vd. Peterlini, 9Metna Maria Dejte vd. Jnlomban. 90-letna Caro-una Prasel j vd. Nanut. 73 letna Gi-Ja Gressani por. Ceket. 82 letna Maria Starc.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 dn 20.30)
. Ul Settefnntane 39 Trg tlnitš 4, lu Commerciate 26 Trg XXV aprila Sesljan, Opčine. Milje (Lungoma-re Venezla 31.
(od 8.30 do 13.00 In od 16.00 do 20.30) Drevored XX septembra 4, Ul 8ecnini 4.
nočna služba lekarn
(od 20.30 dalje)
Drevored XX septemhra 4. Ul “temini 4. Sesljan. Opčine, Milje (Lungomare Vtnezia 3).
„ lekarne v okolici
Bo!junec: tel 228 124: Bazovica: te' 226 165: Opčine- tel. 211001 8rr>sek: tel 225 141: Božje polje. Jgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197.
v^I»°
GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom PIERO CHIARA
DELITEV
komedija v dveh dejanjih Režija: MARIO URŠIČ
V nedeljo, 6. marca, ob 16. uri - ABONMA RED C (prva nedelja po prem.); v sredo, 9. marca, ob 20.30
—	ABONMA RED D (mladinski v sredo);
v četrtek, 10. marca, ob 20.30
—	ABONMA RED E (mladinski v četrtek);
v petek, 11. marca, ob 20.30 — ABONMA RED A (premierski); v soboto, 12. marca, ob 20.30
—	ABONMA RED B (prva sobota po prem.)
Ioi*ya
Ul. sv. Frančiška 20
Danes, 3. marca, ob 18. uri odprtje razstave
TOMAŽ KRŽIŠNIK risbe
ŠOLA GLASBENE
MATICE
TRST
Ciklus koncertov
MLADI MLADIM
Danes, 3. marca, ob 18.30 v Gallusovi dvorani. Ul. R. Manna 29
JELKA KLEMENČIČ — klavir —
Na sporedu: Jež - Brezavšček, Skrjabin, Messiaen, Stock-hausen, Cowell, Nunes.
Vabljeni!
Bivši pripravljalni odbor za poimenovanje šole po
Josipu
Murnu - Aleksandrovu
vabi danes, 3. marca, ob 20.30 na
KONCERT
mešanega pevskega zbora Igo Gruden, ki bo v gostilni Urdih v Mavhinjah.
Vabljeni!
Predavanja
Slovensko planinsko društvo Trst
vabi jutri, 4. marca, na predavanje znane slovenske alpinistke Marije Štremfelj na temo: Ženska alpinistična odprava na Pamir. Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) pričetkom ob 20. uri.
POTOVALNI URAD
« A U R O R A »
vabi na naslednje izlete:
19. in 20. marca — z avtobusom na BLED (Hotel Toplice). Cena 62.000 lir.
od 30. marca do 4. aprila - z letalom v ATENE in okolico. Cena 435.000 lir;
od 23. do 25. aprila — z avtobusom na MALI LOŠINJ. Cena 79 000 lir:
od 23. do 25. aprila — z avtobusom na RAB. Cena 84.000 lir:
od 1. do 7. maja — križarjenje ob dalmatinski obali. Cena od 290.000 do 430.000 lir;
14. In 15. maja — z avtobusom na KRK. Cena 53.000 lir;
od 9. do 12. junija — z avtobusom v BUDIMPEŠTO. Cena 253.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri
potovalnem uradu (AURORA* -Ul. Cicerone 4. tel. 60-261.
/V///VceHfl
CERVO
priporočena „rgi.vina
za vaše nakupe
KRZNA, JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti
NAŠITKI "seb vrst
Bogata izbira
Najnižje cene * naši deželi
TRST Vlale XX settemhre 16 Tel. 796 301
Razna obvestila
Poklicni zavod Jože Stefan vabi starše na Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 5. marca, ob 10. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 25).
Ob 40-letnici prisilnega izgnanstva slovenskih mladincev letnikov 1924-25-26 v posebne bataljone se priredi za področje vzhodnega in zahodnega Krasa družabni večer. Kdor se še ni prijavil naj telefonira v Zgonik na št. 229-120.
ZŽI - UDI Opčine priredi v torek, 8. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah proslavo mednarodnega dneva žena. Govorili bosta:, Ester Pacor in Lili čebulec. Nastopala bosta ženski in moški pevski zbor Tabor. Ob koncu veselo razpoloženje ob zvokih The Lordsa.
Fotokrožek Trst ’80 sporoča, da bo seja jutri, 4. marca, ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni člani in prijatelji.
«Društvo slovenskih unokojencev v Trstu* vabi člane in prijatelje danes, 3. marca t.l., ob 18.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20, kjer bo dr. Adrijan Sancin prikazal diapozitive s potovanja po Sahari.
KRUT obvešča vse, ki so se prijavili za nlavanie v Strunjanu, da je odhod danes. 3. marca, ob 15. uri s Trga Perugino.
Izleti
Zveza vojnih invalidov NOV - Odbor in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju priredita tradicionalni dvodnevni izlet dne 28. in 29. maja 1983. Obiskali bomo Zagreb, Karlovac, Petrovo goro, Delnice in Kraljevico. Vpisovanje in vse informacije do 11. marca. V Trstu na sedežu ZVI NOV — Ul. Montecchi 6, tel. 795136; v Gorici v Ul. Malta 2, tel. 84644.
Združenje Union priredi enodnevni izlet ob priliki praznika «Dneva žena* dne 13. marca v Polcenigo -Casarsa. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30/11. vsak dan razen sobote od 17. do 20. ure. Telefon 64459 ali 732858.
f Čestitke
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službe od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20.
SESTANEK TERITORIALNEGA ODBORA DELAVSKE ZBORNICE
Zaskrbljenost sindikata CGIL zaradi delitve sredstev zakona 828
Nekateri nočejo, da bi se na Soriškem investiralo
Teritorialni odbor delavske zbornice CGIL, ki se je sestal v Gorici ob prisotnosti deželnega tajnika CG IL, ki se je sestal v Gorici ob prisotnosti deželnega tajnika CGIL Luciana Milocca je izrazil precejšnjo zaskrbljenost za produktivno paralizo na Goriškem. Sindikalisti ugotavljajo, da so delavci pokazali izredne sposobnosti v akciji za obnovitev proizvodnje v mnogih obratih, niso pa našli odziva pri delodajalcih in tudi ne v nekaterih javnih upraviteljih. So nekatere sile, ki si na vse kriplje prizadevajo, da se ne investira ničesar v goriško gospodarstvo. Za tem se prav gotovo skrivajo določeni interesi.
Že prihajajo na dan obrisi kako in kje investirati denar zakona 828. Ne bo, vsaj tako kaže. enakomernega razvoja v vsej deželi. Nekateri si prizadevajo, da bi z denarjem tega zakona investirali tam, kjer stvari že dobro potekajo. Neskladja bi se tako samo povečala.
Obstaja nevarnost, trdijo sindikalisti, da bi ostal brez pravega odzi-. tudi dokument, ki ga je soglasno sprejel goriški pokrajinski svet. S tem dokumentom sindikati soglašajo.
Posebej so v dokumentu, ki so ga izdali ob zaključku sestanka, omenjene podgorska predilnica, Sogetec v Krminu in Detroit v Tržiču.
V poročilu je še rečeno, da se sedaj med seboj obdelujejo industrij-ci. CGIL tudi ocenjuje zelo pozitivno zgledno sodelovanje z drugimi sindikati na Goriškem.
Danes se veseli svojega 74. rojstnega dne nono PEPI REGENT z nečakinjo CLAUDIO PERIC, katera praznuje pa 19. rojstni dan. Ob tej priliki jima voščijo in obenem želijo obilo sreče, zdravja in veselja vsi, ki ju imajo radi.
Danes praznuje rojstni dan draga mama in nona PEPCA GRGIČ. Vse najboljše ji voščijo Katerina, Vasilij, Neva in Fabio.
Ivani se je pridružila sestrica VERONIKA. Srečnima staršema Zdenki in Branku čestita delovni kolektiv osnovne šole Prežihov Voranc - Dolina.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
OSMICO je odprl Milan Kraljič v Prebenegu. Toči belo in črno kapljico.
RESTAVRACIJA SLAVKO - KON-TOVEL sporoča vsem, da začne spet redno delovati v soboto, 5. marca. Tel. 225-393.
PRODAM novo električno rezilnico (za salame in podobno) za trgovine jestvin. Telefonirati od 13. do 14. ali od 19. do 20. ure na št. 040/417697.
PRODAM telovadno orodje za veslanje po ugodni ceni. Telefonirati od 13. do 14. ali od 19. do 20. ure na št. 040/417697.
PRODAM 1800 kv. m nezazidljivega terena v Boljuncu. Telefon (040) 228390.
PRODAM stole, mizo dolgo dva metra, merilec in lijak. Telefonirati od 8. do 13. in od 16. do 19. ure na št. 040/741670.
PRODAM fiat 127 letnik 1978. Telefon 040/231255.
DVOSOBNO opremljeno stanovanje v središču Trsta iščemo za nere-zidančno osebo za dobo enega leta. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/630685.
PRODAM alfetto 1800 letnik 1976. Telefonirati ob urah kosila na štev. 040/53703.
VSE AK1LEINE kreme za noge dobite na Opčinah pri (Kozmetiki 90» — tudi Akilen šport kremo primerno za športnike.
PRODAM stanovanje v Boljuncu: kuhinja, dnevna soba. dve spalnici. kopalnica, shramba, balkon, klet in parkirni prostor. Telefon 040/228390.
OSMICO je odprl Ignac Strain Mač-kolje Križpot. Toči belo in črno vino.
PRODAMO najboljšemu ponudniku kmečko hišo v zgoniški občini potrebno popravil. Telefonirati ob urah -rosila in večerje na št. (040) 751 684.
PODJETJE Malalan ■ Benčina prodaja v rezidenčni coni na Opčinah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxorn Za informacije tel. 211043.
OPRAVLJAM pleskarska dela in nudim vsakovrstno težaško pomoč. Telefonirati na štev. (0481) 882-307.
OSMICO so v Doberdobu odprli pri Kukukevih, Ul. Dol. kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje.
OSMICO je v Praprotu odprl Lupine. Toči črno in belo vino.
Krčenje delovnih mest v tobačni tovarni
Tudi v goriški tobačni tovarni, v Drevoredu 20. septembra, kjer izdelujejo delovna oblačila za delavce zaposlene v tovarnah državnega monopola, imajo premalo u-službenega osebja. V zadnjih letih se je precej ljudi upokojilo, sedaj je v tovarni prostih kar 29 mest. Delavski svet tovarne je za stvar zainteresiral deželnega svetovalca Brancatija, ki je obljubil zanimanje.
Tečaj za specializacijo v vodenju obrtniških in trgovskih obratov
Sredi meseca se bo predvidoma pričel 40-umi tečaj za specializacijo pri organizaciji in vodenju obrtniških in trgovinskih obratov. Tečaj, ki je strogo praktičnega značaja, pripravlja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, predavali pa bodo strokovnjaki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in bo. samo po sebi razumljivo, potekal v slovenščini. Trenutno še zbirajo prijave in sicer na sedežu SDGZ v Gorici, Travnik 11, sredi meseca pa bodo pričeli s
poukom, ki bo predvidoma v predavalnici v Križni ulici.
Ob koncu tečaja bodo udeleženci opravili kolokvij, prejeli pa bodo tudi pismeno izkazilo o posečanju. Naj ob koncu omenimo še, da je tečaj brezplačen in da je Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje v Gorici že uspešno organiziral tečaj strojepisja, ki je v teku.
Komorni koncert v Doberdobu
Na pobudo SKD Hrast in domače glasbene šole bo v petek, 4. marca, ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu zanimiv koncert: na odru se nam bodo predstavili flavtistka Maria Teresa Tomatis, klarinetist Giovanni Tomatis in pianist Hilarij Lavrenčič.
Vsi trije glasbeniki so študirali glasbo na goriški glasgeni šoli «1-stituto di mušica». Flavtistka M. T.
Tomatis je pod vodstvom prof. Bla-sca diplomirala leta 1982 na konservatoriju v Vidmu, sedaj pa se posveča predvsem poučevanju glasbe in pa koncertiranju. Njen brat G. Tomatis pa je iz klarineta diplomiral leta 1981; študiral je s prof. L. Urdanom, po končanih študijih pa se posveča poučevanju in pa dirigiranju raznih godb na pihala. Tudi pianist H. Lavrenčič je pod vodstvom prof. E. Lipizer diplomiral leta 1982 na konservatoriju «J. Tomadinh v Vidmu. Na isti glasbeni šoli študira sedaj kompozicijo pod vodstvom D. Zanetto-vicha. Posveča pa se tudi poučevanju na raznih glasbenih šolah, na goriški glasbeni šoli pa je korepetitor pri učenju solopetja.
Mladi koncertisti se nam bodo predstavili z baročnima sonatama J. S. Bacha in G. F. Handla; spored bodo nadaljevali z impresionistično arijo skladatelja A. Rousse-la, nato bodo izvajali znamenito sonato za flavto in klavir francoskega skladatelja F. Poulenca.
Jutri Prešernovi proslavi v Ronkah in na Palkišču
Pred dnevi smo poročali o vrsti Prešernovih proslav, ki so bile v raznih krajih na Goriškem. Jutri, v četrtek, bosta na vrsti še dve taki proslavi, in sicer v Ronkah in v Dolu.
V Ronkah bo za prireditev poskrbelo večnamensko kulturno središče, oziroma njegova slovenska komisija. Prireditev bo, kot že pred dvema letoma, v dvorani občinskega sveta v Ronkah ob 20. uri. Nastopili bodo otroci slovenske osnovne šole v Ronkah z recitacijami, harmonikarski ansambel Glasbene matice in moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba. Prireditev bo tudi nudila rojakom v Laškem, možnost, da se srečajo.
Prešernova proslava bo jutri, v petek, 4. marca, tudi v Dolu. Prireja jo Kulturno društvo Kras iz
KD SKALA - GABRJE
priredi v soboto, 5. marca, ob 19.30 v društvenih prostorih
PROSLAVO ŽENSKEGA DNE
Nastopajo: otroški zbor Gabrje, moški zbor Gabrje, gojenci Glasbene matice Sovodnje. Sledi prosta zabava.
Vabljeni!
. ...................
Soča razkrila ruševine rimskega mostu
r'
Soča, tako kakor druge alpske reke, ki naplavljajo velike količine grušča in peska, v svojem'' spodnjem toku pogostoma menjujejo strugo. Tako je Soča v zadnjih dveh. treh letih pričela izpodjedati levi breg pri Sovodnjah. Veliko škodo dela zlasti ob povodnji. Tako je recimo narasla reka sredi novembra odplavila za več kakor hektar površine zemljišč, nedaleč od mosta avtoceste. Izpodjedanje pa se nadaljuje tudi ob normalnem vodnem stanju, kajti glavni vodni tok se je z desnega brega, kjer voda udarja ob trdi konglomerat in torej je stopnja erozije minimalna, premaknil na sovodenjsko stran. Sicer pa izgle-
mernimi deli reko nekoliko obrzdali ter jo preusmerili v prejšnje-korito.. Poleg dodatnih skrbi sovodenjskim upraviteljem in jeze lastnikov parcel, ki jih reka izpodjeda, pa je Soča poskrbela tudi za majhno presenečenje. Po odplavitvi štiri do pet metrov debele plasti in grušča, so se namreč pokazali iz velikih la-pornatih plošč grajeni temelji starega mosta. Menda gre za ruševine mostu iz rimskih časov, kajti tod mimo je tedaj držala ena glavnih poti med vzhodnimi in zahodnimi provincami imperija. Sicer pa se most na Majnicah omenja v številnih virih, v goriškem pokrajinskem
Povsem uspel prvi Rock festival
ber odziv od publike, saj so zaigrali še tri pesmi izven predvidenega programa.
Končno lahko mirno rečemo, da je ta večer zelo dobro uspel in tipati je, da tej pobudi, ki združuje mladino v glasbi, ki ji najbolj prija, bodo sledile še neštete druge in tako združevale mladino obeh strani meje. Nazadnje je treba pohvaliti vse, ki so pripomogli k temu, da je ta večer uspel, od organizatorjev Mladinskega krožka do tehnikov in seveda do mladih igralcev. Naj spomnimo še, da bo jutri v Gorici nastopila angleška rock skupina Wishbone Ash. (Al.)
da, da bodo že v kratkem, s .prii. .muzeju, pa .hranijo tudi kamnito plo-
N0VA PRODAJALNA V SREDIŠČU NABREŽINE
Tvrdka
S
I
CENTR0 IMPIANTI
sporoča, da bo v soboto. 5. marca, odprla malo trgovino z veliko izbiro na glavnem trgu v Nabrežini št. 142.
VSE ZA VODOVODNE INŠTALACIJE, OGREVANJE, IZOLACIJE, SONČNE
KOLEKTORJE, ITD.
Goriška rock skupina Axis
Preko dvesto mladih je v torek zvečer v Kulturnem domu v Gorici prisostvovalo pravi rock maratoni, saj je sedem nastopajočih skupin igralo preko štiri ure. Mladi so skušali dati vse iz sebe, saj je ta bila ena redkih priložnosti za nastop in so bili na to navdušeni.
Kot prvi so stopili na oder TO ZD Lopovi iz Trsta. Imeli so trdo nalogo prebiti led in to so tudi dobro opravili. Pokazali so še kar dobro pripravljenost in uigranost. Tudi njihova besedila so bila na dobri ravni, najboljša skladba pa je bila Tiha zemlja. Pokazali so, da med zamejci so za eno stopnjo nad drugimi. Njim je sledil pianist Leo Milocco, ki je na klavirju zaigral nekaj motivov, medtem ko so se naslednji pripravljali. Ti so bili goriška skupina Axis, ki so igrali trši rock, vendar dobro igran ter nekaj zanimivih skladb. Potem so na oder stopili Dag Dream, tudi ti iz Gorice, katerih rock se je približeval italijanskemu va'u novih rock skupin z dobro izvedeno glasbo in zanimivimi teksti;
Kot četrti so nastopili mladi Tržačani, ki sestavljajo skupino Andromeda. Njihov nastop je bil na
poprečni ravni, vendar so zelo mladi in v prihodnjih letih se bo do gotovo poboljšali. Naslednja je nastopila goriška skupina Electric Pomer, katero sestavljajo starejši ljubitelji rocka, ki pa nam niso pokazali nič lastnega, vseeno pa so vžgali prisotne, ker so, in to tudi dobro, peli rock hite iz letih šestdeset. Predzadnji so nastopili Thunders.
Njihova glasba se nekoliko sklicuje na zlata leta rocka, velja pa omeniti njihovo pesem Ghosts.
Vse skupine so več ali manj prikazale dobro pripravljenost, ljubezen do te glasbe in kakšni tudi izredno tehniko, vendar so vsi bili vezani na preteklost, na stare skupine, ki so razširile rock po celem svetu in niso bistveno povedale nič novega. Zadnji so stopili na oder najboljši in sicer novogoriška skupina Avtomobili, ki so pokazali do bro uigranost, pester program in dobro posamezno tehniko. Skratka igrali so skoro na profesionalni rav ni. Lahko bi rekli, da se sklicujejo na nov val jugoslovanskih rock sku pin, ki ima največ privržencev i Zagrebu in Beogradu. Njihova besedila so bila tudi dobra, med pesmimi pa bi omenili Rojen da sem nič, čeprav so bile tudi ostale kakovostno podane. Dosegli so tudi do-
ščo s posvetilom vodnemu božanstvu. Ploščo-so našli prav na tem mestu. Po pripovedovanju nekaterih domačinov naj bi bila v rečni strugi še dva podobna temelja. Čeprav bodo zadnjo besedo kajpak imeli arheologi, se zdi že zdaj najbolj verjetna domneva, da je voda odkrila ruševine nekdanjega rimskega mostu.
Koncerti
V nedeljo, 6. marca, ob 11. uri v okviru nedeljskih matinej, ki jih prireja društvo Lipizer, bo v goriškem avditoriju koncert violinista Roka Klopčiča iz Ljubljane in pianistke Anne Barutti iz Benetk.
Razna obvestila
Na oglasni deski šolskega skrbništva so objavljeni predpisi za vstop v stalež in za prehod iz ene službe v drugo za učno osebje nižjih in višjih srednjih šol. Informacije v pisarni šolskega skrbništva.
Šolski sindikat CGIL daje, ob torkih in ob petkih od 16. do 18. ure na sedežu v Ulici 24. maja 1, informacije o okrožnici glede vstopa v stalež za profesorje srednjih šol.
Kulturna prireditev bo v petek, 4. t.m., ob 20. uri tudi v Ronkah. V občinski sejni dvorani bo nastopil moški zbor KD Jezero iz Doberdoba, recitatorji učenci slovenske osnovne šole ter harmonikarski ansambel. Prireditev bo ob 20. uri.
Dola - Poljan. Na programu imajo nastop osnovnošolcev z recitalom o Srečku Kosovelu, mešani zbor iz Štandreža in domači moški pevski zbor Kras. Prireditev se bo pričela ob 19.30. Ob 19. uri bodo odprli razstavo starih slik o vaškem življenju v Dolu. Proslava bo v fr snovni šoli na Palkišču.
Prijavljen sodišču zaradi povzročitve telesnih poškodb
Preiskovalni sodnik je včeraj dopoldne zaslišal 84-letnega Antonia Višina, ki biva v Ulici Oberdan, v starem stanovanju na koncu dolgega dvorišča, kjer je tudi gostjlpa Pri Luni. Po zaslišanju ga je sodnik sicer spustil na svobodo, prijavil pa ga je zaradi prizadetih poškodb dvema mladeničema in nedovoljene posesti orožja.
V	torek zvečer je namreč starec nekajkrat zabodel z nožem mlado dekle in fanta. Ta dva sta bila v prej omenjeni gostilni. Dekle, 20-letna Marzia Senni iz Ulice Rabatta 15, je bila v družbi 21-letnega Davida Maurija iz Ulice Torriani 35. Okrog 22. ure je šla na stranišče. Ker je precej časa ni bilo nazaj, je fant šel pogledati, kaj je z njo. Našel jo je. da je branila pred starcem, ki da jo je hotel posiliti. Mauri je dal Visintinu nekaj klofut in potem sta se mlada oddaljila, starec pa je šel domov in s stopnišča ju je ozmerjal. Mauri se je vrnil, hotel ga je spet oklofutati, starec pa je potegnil iz žepa nož ter nekajkrat zabodel oba.
Mladeniča sta prišla do bližnje postaje Zelenega križa ter potem z rešilcem v bolnišnico. Tam sta ju, takoj ko so ju zdravniki obvezali, karabinjerji zaslišali. Šli so potrkat na vrata starca, pa jim ni odgovoril. Dobili so ga doma šele včeraj zjutraj.
Srečanje mladih s Porabja, Koroške in
naše dežele
V	soboto popoldne so se v Gorici srečali predstavniki mladinskih organizacij slovenskih manjšin iz Porabja na Madžarskem, Koroške v Avstriji (Zveza slovenske mladine iz Celovca) in Italije (Mladinski od-bro SKGZ). To je bilo prvo tovrstno srečanje vseh treh komponent v zamejstvu, kar podčrtuje težnjo in potrebo po tesnejši medsebojni povezavi. Mladinci so si v Gorici najprej ogledali Kulturni dom, nato pa so na skupnem sestanku obrazložili problematiko slovenske narodnostne skupnosti v treh državah, ter preučili možnosti boljših medsebojnih stikov.
Sestanku so prisostvovali tudi predstavniki Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije.
V	večernih sobotnih urah pa so delegacije bile v Kulturnem doipu na radijski oddaji «Spoznavajmo svet in domovino*. Njih predstavniki pa so v sami oddaji tudi sodelovali.
NiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiainiiiiHiiiiiiiiiimiinimiiiiiiiiiiiiiitiiiituiiiiiimiiiiiiiiiimiiii
BIL JE V NEDELJO NA LOKVAH IN NA LAŽNI
Pohod ob 40-letnid IX. korpusa
Slavnostni govornik poudaril tudi vlogo italijanskih enot v sklopu korpusa
Na Primorskem bodo letos proslavili obletnice pomembnih dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja in obdobja po vojni. Gre za začetek množične vstaje proti okupatorjem in njegovim pomagačem, po 8. septembru leta 1943, za štirideseto obletnico ustanovitve IX. korpusa Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, za 15. september leta 1947. ko je bila Primorska združena z matično domovino Slovenijo in Jugoslavijo, za praznik novogoriške občine in za nekatere druge obletnice oziroma jubileje. V čast štiridesete obletnice ustanovitve IX. korpusa je bil v soboto na I/>kvah in na Lažni tradicionalni pohod po smučinah te proslavljene in velike partizanske enote. Pripravili so ga že o-semnajstič zapored in je imel zaradi bližnje obletnice še posebej slavnostno obeležje. Pohoda se je udeležilo okrog tisoč učencev in mladine, smučarjev, planincev, borcev, aktivistov in vojakov jugoslovanske armade. Na zborovanju na Lokvah, kjer je bilo dalj časa tudi poveljstvo (štab) korpusa, je o njegovem nastanku ter o vojaški in politični vlogi IX. korpusa na obeh straneh sedanje meje govoril predstavnik odbora za proslavo šti-
ridesete obletnice polkovnik Ignacij Stibilj. V svojem govoru je dejal tudi naslednje:
(Globoka privrženost primorskega ljudstva ciljem Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je že pred kapitulacijo Italije zajela s svojo organizacijo skoraj celotno slovensko narodno ozemlje, je narodnoosvobodilnim enotam omogočila, da so kmalu uspešno premagale posledice velike nemške ofenzive jeseni leta 1943 in kot rezultat tega se je razvil IX. korpus, pod čigar poveljstvo so prišle številne brigade in odredi z operativnim območjem delovanaj ne samo v Slovenskem primorju, temveč tudi zahodnem delu Gorenjske, v Dolomitih, Istri, Beneški Sloveniji Vojaško delovanje enot IX. korpusa na tem prostoru je bistveno vplivalo na razvoj, utrjevanje in vlogo odporniškega gibanja v sosednji Ita liji. Sad tega so bile tudi italijanske partizanske enote, ki so se bojevale v sestavu IX. korpusa. Prav to sodelovanje med slovenskimi oziroma jugoslovanskimi partizanskimi enotami je pomenilo začetek sodelovanja in prijateljstva med o-bema narodoma in državama, ki se nadaljuje in poglablja tudi v se danjem času.»
MENJALNICA
-*• >-iP -\ ■ * :-	' '
	
TEČAJI BANKOVCEV 2. 3. 1983	
Ameriški dolar	1.380.-
Kanadski dolar	1.090,-
Švicarski frank	675.—
Danska krona	156.—
Norveška krona	190.—
Holandski florint	515.—
Francoski frank	200,—
Belgijski frank	25.-
Funt šterling	2.070.—
Nemška marka	572.—
Avstrijski šiling	81.-
Švedska krona	183.—
Debeli dinar	16.70
Drobni dinar	16,70
Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica
Kino
< iitrirti
VERDI 18.00-22.00 »Agente 007, l’uo-mo dalla pištola d'oro». Roger Moore.
CORSO 18.00-22.00 »Furore dalla Cina colpisce ancora*. B. Lee. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 (Take off: e ora spogliati*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCKLSIOR 17.30-22.00 dl tempo delle mele TI *.
PRINCIPE 18.00-22.00 (ET - i'extra-terrestre*.
,\oro (.oricu in oko licu
SOČA 18.00—20 00 »Maškarada*.
Slovenski erolični film SVOBODA 18.00-20.00 (Vaba*, A-meriška kriminalka.
DESKLE 19.30 (Podgane na asfaltu*. Mehiški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicold, Ul. 1. maja 94, telefon 73 328.
DEŽURNA LEK AH NA V GORTC1 Alesani, Ul. Carducci 38. telefon 84 268.
KD Oton Župančič izraža svojemu odborniku in pevcu Mariju In svojcem iskreno sožalje ob izgubi mame
URŠKE
II POROČILA ZVEZNEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE
Politično in materialno ozadje treh hudih jugoslovanskih «afer»
Gre za primere zdravnika Medenice, vodilnega pri IN A D jure k o vica ter za zagrebško novinarko Ranko Cicak ■ Jugoslovanski družbi so škodili tako v gmotnem kot v moralno-političnem pogledu - Sodni postopki še potekajo
LJUBLJANA — Jugoslovansko javnost že dalj časa vznemirjajo tri afere, katerih korenine segajo že nekaj let r.azaj. Takrat smo lahko več ali manj le slutili, d gre za nezakonitosti v materialnem pogledu, z odmotavanjem klobčiča resnice pa postaja jasno, da so vmes tudi moralni in politični odkloni. To so primeri Medenice, Djurekovi-ča in Cicakove. Prvi je zdravnik, drugi bivši direktor najmočnejše naftne organizacije INA, tretja pa je novinarka.
O vseh treh primerih je bilo v jugoslovanskem (pa tudi tujem) tisku veliko napisanega. Niso mogli iti niti mimo družbenopolitičnih in delegatskih teles v republikah in federaciji. Prejšnji teden smo v zveznem zboru skupščine Jugoslavije slišali tudi delegatska vprašanja in odgovore nanje, v torek pa so. na zahtevo delegatov odbora za notranjo politiko o vseh treh primerih poročali predstavniki zveznega sekretariata za notranje zadeve.
Dr. Rajko Medenica je jugoslovanski zdravnik, ki je dolga leta delal v ženevski kantonalni bolnišnici. Očitno dober specialist je imel tudi velike (in nepoštene) dobičkonosne ambicije. Med drugim je jugoslovanske paciente z odprtimi rokami vabil na zdravljenje
Novost na knjižni polici
Marko Sterle:
Veter z juga
Marko Sterle, rojen leta 1936, je zdravnik. Ljubiteljsko se je poglobil v vsa mogoča izročila o naravnem zdravilstvu. In tako se je srečal tudi s kitajskim tradicionalnim zdravilstvom, kar je bilo povod, da je odšel na Kitajsko neposredno spoznavat kitajsko tradicionalno medicino.
Sterle pa ni sama zdravnik. Je bister opazovalec, ljubitelj vsega lepega. Sam tudi slikar je človek, ki išče resnico in hoče priti do dna. Je pa tudi pesnik. In če je o svojem dvainštirideset dni trajajočem obisku na Kitajskem in spoznavanju kitajske tradicionalne medicine napisal knjigo, ki je pri založbi Mladinska knjiga izšla v zbirki Potopisi, potem je treba takoj ugotoviti, da knjiga daleč presega značaj običajnega potopisa. Res je. da avtor v knjigi beleži svoje vsakdanje vtise, da opisuje srečanja s kitajskimi ljudmi, da pripoveduje o doživetjih in popisuje svoje vsakodnevne vtise. Toda bistvo je vendarle tisto, zaradi česar je šel na pot, da bi namreč spoznal, kaj je resnice na kitajski medicini, na zdravljenju z iglami, kaj je z bosonogimi zdravniki, kaj sploh je kitajska tradicionalna medicina.
In v prikazovanju tega nas prepriča, kalcor je bil sam prepričan. da je veliko resnice v medicini, ki sloni na tisočletni tradiciji, na vbadanju igis, na drugačnem pojmovanju zdravja in bolezni, na južnem vetru, ki po vzroča bolezen in spet zdravi. In če vemo, da je avtor ljubitelj lepega, da je preirričan v določeno koristnost tradicionalne medicine. da verjame v drugi medicinski sistem, da je bister opazovalec in dober kramljalec, ki zna izjemno zanimivo pripovedovati, potem nas ne preseneča, da je njegov kitajski potopis (če lahko tako rečemo), izjemna pripoved o današnji Kitajski, posebej še o medicini.
Tone Partljič:
Na svidenje nad zvezdami
Ug'edni slovenski pripovednik in dramatik — tako označuje založba Mladinska knjiga Toneta Partljiča. se je lotil pisanja tudi črnega humorja. Njegova pokopališka komedija <tNa svidenje nad zvezdami» je bila uspešno u-prizarjana tudi o ljubljanskem Mestnem gledališču, pa čeprav so bila mnen ia o njej, o njeni o-kumosti, humanosti in sploh o njenem sporočilu, deljena. Res je, da ima Partljič svoj pristop do prob'emov življenia in problemov smrti, da ob prikazih bralec oz. gledalec ne ve ali naj se smeje ali zamisli, dejstvo pa je, da gre za izjemno tematiko v shvenski literaturi, ki zaenkrat s'cer ki hib redkim komediografom ne dosega posebno visokega vrha. ki pa nima posnemovalcev.
In da je pri tem pisatelj na eni strani toplo človeški, istočasno rahlo ciničen, pa spet hudomušno satiričen in poln karikature človeka ob naravnem dogodku, ki mu pravimo smrt.
Posebej velja to še za <pokopališko komedijo», ki je dala knjigi naslov, ki pa očitno pomeni premalo za samostojno izdajo, '/.ato ji je avtor dodal pet novel, od katerih prevladuje prva o dogajanjih ob smrti novinarja Iva-Na Kebriča. (in še ena iz Kebri-četega življenja) tako, po obsegu. po motivu, prefinjenosti in sat ir fin" st i pripovedi, pa morda po življenjski brezobzirni resničnosti.
Sl. Ra.
v »svojo* bolnišnico, nepravilno pa jim je zaračunaval storitve. Ne samo, da je jemal od njih previsoke zneske, pogosto se je zgodilo, da je potem, ko je od pacienta dobil denar, poslal isti račun jugoslovanskim zdravstvenim oblastem. V svoj žep je dajal denar tudi za zdravila, ki jih po švicarskih pravilih dobijo pacienti zastonj. Biio je nič koliko lažnih, ponarejenih in dvojnih računov. Pa še marsikaj, kar bo odkrila sodna preiskava, ki teče v sodelovanju švicarskih in jugoslovanskih oblasti.
Preiskava je precej zapletena, saj so v alero Medenica zares aii kot «zaščitni zid* za Medenico (spretno je hranil različna vabila in druge zapise) vpleteni menda tudi nekateri jugoslovanski funkcionarji. Jugoslavija je decembra uradno zahtevala od Švice, naj izroči Medenico. Odškodninski zahtevek se je že povzpel na 5,5 milijona švicarskih frankov, v sodni preiskavi pa je ob Medenici še nekaj njegovih sodelavcev, tako v Švici kot v Jugoslaviji.
Stjepan Djurekovič je nekdanji direktor marketinga v INA, ki je bil zadolžen za dogovarjanje in nakup nafte. Lani poleti je nenadoma izginil iz Zagreba, kmalu pa so ugotovili, da je pobegnil v ZR Nemčijo, kamor je poklical tudi svojega sina, ki se je tako izognil služenju vojaškega roka. Kot je ugotovila dosedanja preiskava, je Djurekovič z grabežem in sklepanjem škodljivih pogodb oškodoval družbo za 25 milijonov dinarjev. Neupravičeno prisvajanje denarja pa očitno ni njegovo edino protipravno dejanje.
Djurekovič je bil namreč pove zan tudi z jugoslov ansko sovražno emigracijo. Že v domovini je napisal tri knjige, ki jih je s pomočjo svojih emigrantskih pajdašev izdal v tujini. V njih je do kazal svojo subverzivno in sovražno usmeritev. saj omalovažuje pridobitve jugoslovanskega socialističnega samoupravljanja («Komu-nizem: velika prevara*) ter blati osebnost in delo Tita (»Jaz. Josip Broz Tito). Menda pripravlja že četrx> tovrstno knjigo. Sicer pa je bil. kot so izjavile priče. Djurekovič že kot mladenič član «ustaške mladine*.
Predstavnik zveznega sekretariata za notranje zadeve .je povedal. da pravkar pripravljajo doku-'-mentacijo o njegovi sovražni dejavnosti v Jugoslaviji' ih tfljittt." na podlagi katere bodo zahtevali izročitev.
Ranka Cičak pa je Hrvaška novinarka. ki jo je sodišče zaradi sovražne propagande in blatenja Jugoslavije obsodilo na dve leti in pol zapora. Obsojenko so izpustili iz pripora, njena odvetnika sta se pritožila na sodlio. O tem primeru so tuji novinarji spraševali tudi predsednika predsedstva CK ZKJ Mitjo Ribičiča ondan na tiskovni konferenci. Med drugim jim je odgovoril, da se je tudi sam zanj zanimal ter so mu p-'istoni povedali. da Očakova ni bi'a obso jena zaradi pisan ia. temveč zaradi propagande, ki jo je vodila izven svoiega poklica.
Po najnoveiših ugotovitvah njena sovražna in nacionalistična dejavnost sega v leto 1977, ko je bila dopisnica zagrebškega Vjesnika v makedonskem glavnem mestu. Takrat je večkrat z zaničevanjem govorila o preteklosti makedonskega naroda, o njegovem prispevku in vlogi v drugi svetovni vojni. Širila je tudi različne špekulacije o usodi Jugoslavije po smrti predsednika Tita ter obtoževala makedonske voditelje, da so bolvarofili in bolgarski vohuni. Govorila je. da bo Jugoslavija po. Titovi smrti razpadla in da bodo Makedonijo zasedli Bolgari. Hrvaška bo, po njenih besedah, ob vse pravice in
podrejena, dokler bo v skupnosti z drugimi jugoslovanskimi narodi in naiodnostmi, zato bi bilo zanjo še najbolje, če bi se odcepila od Jugoslavije in bi postala samostojna država.
Za takšne sovražne špekulacije so jo kritizirali tudi njeni novinarski kolegi, dopisniki iz Skopja. Na vse lu-itike je odgovarjala, da gre za makedonski šovinizem in da želijo z njo obračunati, ker je pripadnica drugega naroda* Pred novinarji je z zaničevanjem govorila o nekaterih vodilnih makedonskih osebnostih, češ da so svojčas sodelovali z Bolgari, zdaj ra v centralnem komiteju ZK oblikujejo makedonsko politiko in preganjajo ljudi, kot je sama, samo zato, ker je Hrvatica.
Vsem trem »aferam® je skupno to, da so imenovani nastopali proti Jugoslaviji iz materialnih ali iz političnih teženj, včasih tudi iz obojega skupaj. Zagotovo o omenjenih primerih še ne vemo vsega. Sodni postopki, ki so v teku, bodo gotovo še marsikaj razjasnili.
BORIS LENIČ
Tomaž Kržišnik drevi v Galeriji TK

\	jjt S


^ .:. ■ n * *»'
—^5
V Galeriji Tržaške knjigarne bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo risb Tomaža Kržišnika. Umetnik, ki se je rodil v Žireh, je študiral na varšavski likovni akademiji in se ukvarja pretežno z grafiko, risbo, plakatom in knjižnim oblikovanjem. Svoja dela je razstavljal po Sloveniji in v drugih jugoslovanskih mestih, nekajkrat pa je bil tudi že gost tržaških umetnostnih galerij. Na gornji sliki eno Kržišnikovih del
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiMiiirtiiiiiiiiiiiiiriitniiiiiiiiiiiuiiMiiiiMiiiiiNiiiifHiiiiiitHiiiiiritiiiiiiiiiuiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimmntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
PREJŠNJI PONEDELJEK V GREGORČIČEVI DVORANI
Večer filmov Sergeja Cesarja v Društvu zamejskih likovnikov
Prikaz umetnikove filmske proizvodnje od samih začetkov do njegovega najbolj uspelega in najnovejšega dela «krog 82»
V ponedeljek, 21. februarja, je Društvo zamejskih likovnikov organiziralo večer filmov Sergeja Cesarja, ki nas je presenetil predvsem z novejšimi stvaritvami. Sicer se Cesar ukvarja s fotografijo iz univerzitetnih let aalje. Poznamo ga iz številnih razstav, natečajev, na katerih se je tudi u-spešno uveljavil. Črno-beli svet mu pomeni najvažnejši stik s svetlobnimi učinki in kompozicijskim sestavom, predvsem pa ga je fotografija uvedla v svet dinamike
'v Sliki šumi.
Približno dvajset let tega se je začel Cesar’ vzporedno s fotografijo ukvarjati s kinematografijo prav v iskanju bolj dinamičnega izraznega sredstva in kmalu je njegova filmska dejavnost prekosila fotografsko, čeprav ni zanimanje zanjo zamrlo. Prvi njegovi filmi so črno beli. vsebinsko so v glavnem dokumentarci, vendar ze v teh prvih, zgolj pripovednih delih pride do izraza Cesar era občutljivost v prikazovanju posa meznih likov.
te v najstarejšem filmu, ki ga je Cesar predvajal, v katerem prikaže povratek ribičev i morja, zaznavamo občutje trenutka, ko se možje vračajo utrujeni z ribolova; lepi kompozicijski odreži še posebej poudarjajo umirjenost . v zgodnjih jutranjih urah, ki sprejme v objem zaliva ribiške čolne.
Že v drugem filmu, ki je naslovljen: «Kraške impresije* postane izrazitejše iskanje in po sredovan>e občutkov in nam je veliko btižjj. poezija našega Kra sa pride tu v lepi meri da izraza.
<iKamniti kruh* je zadnji od doslej omenjenih č* /10-belih filmov, pri katerem je še dokumentarec življenja kamnosekov na Krasu osnovni motiv, čeprav ga bogati bolj predelana montaža, ki s svojim ritmom poste in čedalje brij dinamična m prožna. Do izraza pride težaško delo, napor, osa-
Zinzendorfov spomenik na Opčinah popravljajo
Znani Zinzendorfov spomenik na Opčinah, ki ga je pred časom napol podrl neki grški avtobus, so začeli popravljati
melost človeka, katerega delo se sprevrže v kamen: vse, kar je brez človeka, ostane prazno.
Čeprav je Cesar dolgo vztrajal pri črno-belem filmu, ker mu je ta bil bližji, je vendar začel fiimati barvno in skušal uporabljati tudi barvo samo kot izrazno sredstvo.
Na Kosovelov tekst je začel snemati z barvnimi filmi m vztrajal v upodabljanju kraške poezije: bori, ki se vzpenjajo v nebo. o-bloke; trnje, ki spremlja grenke Kosovelove besede; še kraški kamni, ki kukajo iz zemlje. Kdim trenutek; ko je zaslutiti človeško prisotnost v filmu, ko se vidijo koraki po gmajni, je negativen: »Strel v tišino, / droben curek kr vi...* Kamera se sunkoma premakne z neba na rdeče grmove ruja. V’ tem filmu je opaziti, da je Cesar začel uporabljali glasbe-ip mcriUažo kot vzporeden in izredno važen element filma.
«A’e prosi, brat* je izredno simboličen. skoraj ekspresionističen film, saj je tudi tema sama taka, da sugerira simbolično pripoved. Priltazuje zgodovino našega naroda, našo bogato kulturno dediščino in osredotoči s požigom Narodnega doma vprašanje, če je ta dogodek zamrl ali prerodil naše slovenske kulturno delovanje.
Izredno usi>el prav zaradi barvnih učinkov in spretne montaže, ki daje filmu poseben ritem, je cGinza». film; ki prepleta prizore tradicionalnega in moderne ga življenja na Japonskem in poudarja kontrast med še ohranjenimi čez dva tisoč let starimi običaji, ki vztrajajo kljub nasilnemu svetu ekstremne reklame in potrošništva.
Sledil je film o blumarjih, ki ga je Cesar posnel v črnem vrhu v Nadiški dolini z originalnimi zvoki. Prikazano je praznovanje pusta, v katerem zaživijo tudi tisti kraji, saj je to priložnost, za katero se vsi vaščani, ki so po svetu za kruhom, vrnejo v rojstne vasi in v tišini beneške pokrajine je tedaj slišati zvončke blu-marjev; pust bogati pokrajino s pisanimi trakovi noš, hudiček in angel in druge tipične maske rajajo in pojejo tja do večera. Dokler se pesem «Oj božime» ne razleže v noč.
Zadnja dva filma sta nastala po premoru šestih let in jima je lastna velika vsebinska sprememba v Cesarjevem ustvarjalnem delu. Snemal ju je na Krogu nad Sečovljami ob srečanju tamkajšnjih likovnikov, ki imajo v prostorih zapmščenega samostana svoje a-teljeje, in naših likovnikov. Vendar sta filma zelo različna.
V filmu tKrog Sl* pride do izraza globoka občutljivost, ki prodira v materijo in tisti čutni svet, ki včasih za trenutek prekrije naše budne zaznave vsakdanjega življenja in n as privede v čisto osebni svet poezije.
Večer filmov je zaključil film tKrog 82*: to je bilo pravo presenečenje. Vsi so pričakovali, da bo film dokumentiral thappening*, ki je bil takrat tam, ne pa da bo film postal del thappeninga* samega. Srečala se je skupina ljudi. likovnikov in ljubiteljev umetniškega izraza in je v duhu igre prosto in skupno risala, lepila, trgala ogromne pole papirja, ki so bile razpete po stenah samo-• stana, visele so s sten navzdol, kot slapovi so se z oken zlile na travnik: to je bil ples znakov, barv v morju beline papirja! Film poudarja iracionalni svet, ki je prišel tu. do izraza, brezčasovni prostor, kjer postane vse magično: vse je videti skrivnostno, čudno, a vsaka stvar ima svoj pomen. Izredno spodbuden in ži-
vahen, poln ritma in barve je tKrog 82» ob koncu tega «cre-scencia* Cesarjevega vedno bolj bogatega umetniškega izraza presenetil gledalce.
JASNA MERKU
Japonski
«shuttle»
v nekih mednarodnih gospodar-stvenih krogih so trdili, da bo Japonska do konca stoletja ne le relativno, pač pa tudi v absolutnih številkah dohitela ZDA, pa čeprav šteje polovico manj prebivalstva in čeprav nima domačih surovin, če so te napovedi zelo verjetno pretirane, ker pač vsi čudeži prej ali slej odpovedo, je skoraj gotovo, da je ni države. ki bi se tehnološko tako naglo razvijala kot se razvija Japonska. O tem posredno priča tudi dejstvo, da se Japonska loteva gradnje lastnega vesoljskega transportnega vozila, ki bi bilo podobno a-meriškemu »shutUeju*. torej tistemu ameriškemu vesoljskemu transportnemu vozilu, ki more o-praviti večje število poletov okoli Zemlje in se vrača na Zemljo s planiranjem kot letalo. Če smo rekli za ameriško letalo tshuttle*, da gre za velik rezultat sodobne tehnike in tehnologije, bomo za podobno jai»nsko letalo dodali še to. da ga japonski strokovnjaki zamišljajo na tak način, da ne bo (»letel 7. Zemlje s pomočjo nosilne rakete.
Kot je objavil predstavnik japonskega zavoda za raziskovanje vesolja, bo japonski «vesoljski avtobus* večji od ameriškega, a bo odnesel s seboj manj koristnega bremena, seveda bo pri tem prihranjen velik del stroškov, ker ne bo potrebna raketa.
Ogromni
Kitajski
zid
za 100 km daljši
Kitajski zid je še daljši, celo za polnih sto kilometrov. Kitajskim arheologom je pri odkopavanju ostankov Kitajskega zidu po dveh letih izredno napornega dela uspelo odkriti se del velikanske gradbene strukture, še na daljnje kilometre tako da bodo morali na zemljevidih, v enciklopedijah in učbenikih spremeniti dosedanje podatke in jih zamenjati z novimi, popolnejšimi, ki pa verjetno niti ne bodo zadnji.
Novoodkriti del Kitajskega zidu, ki meri. kot smo rekli, nadaljnjih 100 kilometrov, je v pokrajini Šansi, torej na severu Kitajske. Kot ostali del “te kot menijo največje gradbene strukture na svetu je grajen iz kamnitih blokov in ima še dobro oiiranjene odprtine, verjetno nekdanja vrata. Kot meni;o arheologi, je bil zgrajen v VII. stoletju. Če staremu delu zidu dodamo nori del, je ta ogromna struktura dolga vsega skuDaj 5860 km in se razteza ali bolje vleče od vzhodne obale s-ozj vso deželo do pogorja v zahodnem delu Kitajske.
Če so nekoč zgodovinarji trdi-
li.	da so se Kitaici s tem zidom nekoč »zabarikadirali* pred tujimi vdori z zahoda, meniio se-dri grbealoffi. da ie zid ločil dve KO a jak; in sicer čirevo od Kri-nove Kitajske. B;lo ie to v dobi. ko je bila vsa dežela razdeljena na sede-n pokrajin ali bolie sedem držav. Zidu niso gradili vse ga hkrati, pač pa so prvi del gradili v dobi od 403 do 221 pred na rim štet jem, nadaljnja gradnja in obnove že grajenega zidu oa se je zavlekla vse v da ho dinastije Mmg in je torej trajala do leta 1644.
Merjenja so pokazala, da je zid ponekod visok »komaj* 4.5 m, drugod, po najrišjih trasah pa celo do 15 m. Kot je znano, pa je zid povsod zelo širok ali če hočemo debel. Pri gradnji tolikšnega objekta in pri tedanjih »tehničnih sredstvih* je izgubilo življenje najmanj pol milijona ljudi.

Patronat KZ - INAC svetuje
Plačevanje prostovoljnih prispevkov ni v nobenem primeru retroaktivno
Vpr.: «Sior sem 58 let in sem, po pravici povedano, precej u-trujen, taka da bi se rad čim-p rej upokojil. Vendar nimam predpisanih 35 let prispevkov, ker mi delodajalci niso plačali vseh prispevkov, takoj po zadnji vojni pa sem nekaj časa delal doma na kmetiji. Bi lahko doplačal leta, ki mi manjkajo do 35 let in koliko bi moral približno plačati?* D. G.
Pravico do predčasne upokojitve ima odvisni ali samostojni delavec, ki uveljavlja vsaj 35 let pokojninske dobe. Tu pridejo v poštev efektivno plačani prispevki ob redni zaposlitvi, prostovoljni prispevki in pa simbolični prispevki, ki se nanašajo na služenje vojaškega roka. Izrecno pa so v primeru predčasne upokojitve izključena in se torej ne u-poštevajo obdobja bolezni in brezposelnosti.
V vašem konkretnem primeru pravite, da nimate 35 let pokojninske dobe. čeprav ste dejansko bili zaposleni še kako lelo več, ven dar pa niso bili plačani zavarovalni prispevki. Najprej mora mo pojasniti, da ni mogoče plačati prostovoljnih prispevkov z retroaktivno veljavnostjo, saj veija
avtorizacija le od naslednje sobote po predložitvi zadevne prošnje, prispevke pa je treba plačali trimesečje za trimesečjem, ne pa kumulativno. V nobenem primeru pa ni možno, da bi retroaktivno poravnali prostovoljne prispevke, ki bi »pokrili* vse zavarovalne praznine. Če bi slučajno plačali prostovoljne prispevke v taki o-bliki, bi vam jili INPS razvelja vil in povrnil vplačane zneske.
Glede kmečkega dela. ki ste ga opravljali na domačem pose stvu takoj po vojni, ni možna no bena oblika regularizacije, saj je obvezno kmečko zavarovan ie stopilo v veljavo šele leta 1957.
Teoretično bi lahko odkupili le tista obdobja dejanske zaposlitve, za katera ni delodajalec poravnal zavarovalnih prispevkov. Vendar pa morate razpolagati z avtentičnimi listinami, ki potrjujejo vas tedanji podrejeni delovni odnos, kot izvlečke mesečne plače, potrdilo o likvidaciji ali kak drugi dokument.
V kolikor ne razpolagate s to dokumentacijo, boste pač morali potrpeti še dve leti in z dopolnit-vro 60. leta starosti boste lahko uveljavili starostno pokojnino.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šola in vzgoja
13.00	Italijanska kronika
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV dnevnik
14.00	Milva, Heather Parisi in O-reste Lionello v oddaji »Al Paradise*
13.30	Kolesarstvo
16.00	Mister Fantasy - glasbena oddaja
16.50	Danes v parlamentu
17.00	TV dnevnik - Flash
17.05	Neposredni prenos s tvojo anteno
17.10	Risanke - Remi
17.30	Deset slik ena zgodba
18.00	Risanka
18.20	Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
18.50	Stanlio in Ollio
19.00	»Italia sera*
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	TV dnevnik
20.30	Škrlatno in črno - H. del Škarlatno in črno je naslov nadaljevanke, ki govori o boju med cerkvenim dostojanstvenikom in nacističnim krvnikom, seveda v času druge svetovne vojne. Cerkveni prelat 0’Flaherty je svoje delo opravil. Uspelo mu je rešiti več partizanov, Kap-plerju pa ni uspelo ga zajeti, ga aretirati. Sedaj pa nacistični polkovnik že potrebuje monsignorjevo pomoč. Američani so pred Rimom in polkovnik ga prosi, naj mu reši ženo in otroke ...
21.35	TV dnevnik
21.45	Košarka
23.20	TV dnevnik - Danes v parlamentu - Vremenske razmere - Zadnje vesti
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	šola in vzgoja
14.00	- 16.00 Tandem - program iz studia
16.00	šola in vzgoja
16.30	Planet - programi z vsega sveta
17.30	TV dnevnik - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Tretja stran
18.40	TV dnevnik - šport
18.50	TV film iz serije «Cuore e batticuore»
19.45	TV dnevnik
20.30	Reporter
Fali vena. za katerega smo že rekli, da pripravi izredno zanimive oddaje, je tokrat pripravil nekaj izrednega, rekli bi skoraj neverjeten da kumentarec. Sloviti španski likovni umetnik Salvador Dali bo prikazal samega sebe. Kot je znano, je tp ,izveden umetnik in njegovi dobri znanci pravijo, da je tudi velik čudak. Toda Salvador-Dali bo v svojem rojstnem kraju v Port Lligatu govoril o samem sebi, o svoji umetnosti in bo pri tem sodelo vaio vse prebivalstvo kraja v neki družabni igri ...
21.20	Srečanje s kinematografijo
T.25 »Planet Toto
22.15	TV dnevnik
22.25	Športni dnevnik
Boks: Gibilisco . Cusma
23.35	TV dnevnik
Tretji kanal
17.20	Simfonični koncert
18.30	Glasbena oddaja - L’orec-chiocchio
19.00	TV dnevnik .
19.30	Deželni program 20.03 Šola in vzgoja
20.30	20 let Beatlesov
21.35	TV dnevnik
22.10	»R pezzo e il pendolo* -TV film
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.05.10.35	TV v šoli
16.20	šolska TV
17.20	Poročila
17.25	Vesolje - življenje zvezd -Angleška poljudnoznanstvena serija
18.25	Podravski obzornik
18.40	Čas, ki živi:
Rdeči plamen - dokumentarna oddaja
Serija glasbenih oddaj, ki obravnavajo zvok godalnih insti-umentov solistično ali v skupinah do godalnega kv arteta, se počasi izteka. Tokrat je na sporedu že deveta, predzadnja oddaja, ki bo poskušala predstaviti godalni kvartet: to je sestav dveh violin, viole in čela ter približati. literaturo zanj. V oddaji bomo slišali nekaj odlomkov iz znamenitih godalnih kvartetov Haydna, Beethovna in Schuberta. Poudarek je predvsem na Beethovnu in sicer na kvartetu v c-molu op. 18. Razu-movski kvartetu in kvartetu op. 127. Havdnovem Škr-jančkovem kvartetu in Schubertovem kvartetu v a-mo-lu. Nastopala bosta Kvartet RTV Ljubljana in zagrebški Klima kvartet
19.25	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 19.55 Vreme
20.00	Tednik
21.00	Zvoki godal: Kvarteti do Schuberta
21.35	S poti po Indiji: Pod streho Kangshenjuge, dokumentarna oddaja
Koper
13.30	in 16.30 Odprta meja
Danes bodo v okviru Odprte meje med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti:
MILAN — Kongres KPI TRST — Reveži in bogati TRST — Ženski pravni center GORICA — Vodovod MILJE — Dan slovenske kulture NABREŽINA - Kultura in obrtništvo
GORICA — Rimski most TRST — Predstavitev kolesarske dirke za «Trojefo ZSŠDIt
17.00	Z nami pred kamero
17.05	TVD novice
17.10	TV šola
18.00	The Collaborators - serijski film
19.00	EurogoJ
19.30	TIT) stičišče
19.45	Lepotna kirurgija
20.15	Visoki pritisk - glasbena od daja
21.13 Turistični vodič
21.50	Kdo pozna umetnost?
Zagreb
17.45	Nekega poletja
18.15	TV koledar
t8.2o Kronika občine Split
18.45	Goli z evropskih nogometnih igrišč
19.30	TV dnevnik
20.00	Monitor, politični magazin
21.05	Kvizkoteka
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00. 17.00,
19.00	Poročila; 7.2 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Slovenska e-konomija na Tržaškem od 1. 19-15 do danes; 8.45 Glasliena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 -
14.00	Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Na goriškem valu;
13.20	Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih - Ivanka Hergold: »Nož in jabolko*: 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laž!*;
15.00	Beseda ni konj; 16.00 Almanah; Povejmo še kaj o otrocih; 16.35 Instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba: Trio Lorenz v Kulturnem domu v Trstu; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Sloveosk1 program)
6.00,	6.30, 13.00, 14.00 Poročila:
16.00	Primorski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro: 7.00 Jutranja kronika; 7.15 VaJ 202; 13.00 Glasbena zavesa; 14.10 Objave in glasbene želje; 14.30 Mladi izvajalci; 15.00 Slovenski radijski program: Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.15 Aktualna tema: 16.30 Objave in glasba, 16.40 Nagradna glasbena oddaja.
KOPER
(Italltanski piogrotn)
6.30, 7.30, 12.30, 16.30. 18.30 Ra dijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 Pa ročila: 6.00 - 9:30 Glasba za dobr o jutro: 9.32 Lucianovi dopisi; 10.00 Glasba in besede; 10.10 Leteči zmaj: 10.32 Glasbeni kotiček; 10.40 Mozaik; 11.00 Kini; 11.32 Pesem tedna: 11.35 Glasbena oddaja; 11.45 Igra orkester Edig Galletti; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba 1» željah; 14.33 Glasbena oddaja;
15.00	Leteči zmaj (ponovitev);
15.20	Glasba: 15.32 Crash; 16.00 Slovenija poje; 16.15 Savio plošče; 16.45 Istrske pesmi in plesi; 16.55 Knjižne novosti; 17.00 Okrog sveta v 30 minutah; 17.32 Kaj je novega?; 18.15 Country glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 11.00, 12 00, 15 17.00, 19.00 Poročila - 9.00 Jutranji programi;, 9.02 Glasbeno go
vorni program; 10.30 Pesem v ča su; 11.10 Glasba; 11.34 Življenje pis Leonarda da Vinci.ia; 12.03 U lica Asiago Tenda: 13.25 Radijska nadaljevanka; 13.35 Master; 15.03 Znanstvena oddaja; 16.00 II Pa ginone; 17.30 Master under 18:
18.05	Glasbena knjižnica; 19.25 Jazz; 20.20 Šport; 21.45 Objektiv Evropa; 22.50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski pogovori; 23.28 Zaključek prpgrair.ov.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30. 12 30. 13.30. 15 30. 16.30, 17.30, 18:30, 19.30 Poročila: 6.00 - 8.45 Jutranji programi; 8.45 Corinna in Adolf o - radijska pri redba: 9.32 Dežehii program; 10.30 Radiodue 3131; 12.48 Glasbena od da'a z Loretto Goggi: 14.00 De želni programi; 15 00 Demoni ra di.iska priredba; 15.42 Radijski na tečaj za dramo; 17 32 Glasbena od da.ia; 18,32 «11 giro del Sole* - radijska priredba: 19 50 Šota in vzgo ja; 20.10 Radijska priredba; 21 00 Radijska drama; 21 30 Izbrana poezija in proza; 22.50 Radiodue 3131 • večer.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 7 00, 8.00. 9.00, 10.00
11.00,	12.00, 14.00. 19.00, 21 (K), 22.06-
23.00.	00.00 Poi-ck i’a: 6.10. 6.15.
7.45	Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro. trot-i; 7.45 Iz naših sporedov: 8.05 Radijska Sola za višjo stopnjo: 8.35 Mladina poje: 9 05 Glasbena matineja; 10.03 Rezervirano za...: 11 05 Ali poznate?: 11.35 Na-e pe srni in plesi: 12 10 Znane melodije.
12.30	Kmetijski nasveti: 12 40 Cd vasi do vasi; 13.00 Danes do 13 •
13.30	Od melodije do melodije.
14.05	Enajsta šola: 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezi kovni pogovori; 15.00 Dogodki il’ odmevi: 15 50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri: 18.00 Z ansamblom Ja neza Jeršinovca; 18 15 Lokalne ra dijske postaje: 18.35 Chopin: So nata št. 2; 19.35 Lahko noč, otroci.
19.45	Minute z ansamblom Fran cija Puharja; 20.00 Četrtkov ve čer domačih; 21.05 Literarni ve čer - »Zeleni otok*; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna od daja; 22.25 Iz naših sporedov:
22.30	Večerna podoknica; 23.05 Li terami nokturno; 23.15 Paleta po pevk; 00.05 Nočni progiam.
nogomet
___________ VČERAJ V ČETRTFINALU TREH EVROPSKIH POKALOV
Jiiventus v slogu svetovnih prvakov
V pokalu prvakov je v Birminghamu zasluženo premagal moštvo Aston Ville - Inter je v pokalu pokalnih prvakov igral le neodločeno z Realom Roma pa je v pokalu UEFA celo izgubila doma proti Benfici
POKAL PRVAKOV Aston Villa — Juventus 1:2
(0:1)
ASTON VILLA: Spink, Wil!iams (v 41. min. Deacy), Gibson, Bren-mer. Menaught, Mortimer, Blair, Snaw, Withe, Cowans, Morley.
JUVENTUS: Zoff, Gentile. Ca-“Ini. Bonini, Brio, Scirea, Bette-Tardelli, Boniek, Rossi, Platini.
Tako včeraj
POKAL PRVAKOV
Aston Villa (Angl.) — JUVENTUS (It.)
Widzew Lodž (Polj.) — Liverpool (Angl.)
Dinamo Kijev (SZ) Hamburger (ZRN)
Sporting Lizbona (Port.) — Real Sociedad (šp.)
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
Pariš SG (Fr.) —
Waterschei (Bel.)
INTER (It.) -Real Madrid (Šp.)
Austria Dunaj (Av.) — Barcelona (Šp.)
Bayern (ZRN) —
Aberdeen (škotska)
POKAL UEFA
ROMA (It.) -Benfica (Port.)
Bohemias Praga (ČSSR) — Dundee (Škotska) Kaiserslautern (ZRN) — Universitatea C. (Rom.) Valencia (Šp.) —
Anderlecht (Bel.)
1:2
2:0
0:3
2:0
1:1
0:0
0:0
1:2
1:0
3:2
1:2
SODNIK: Eischvveiller (ZRN).
Juventus je naredil morda cdlo £uen korak za vstop v polfinale, fjnago si je namreč povsem zaslu-čeprav je potek tekme prav go V'vo pogojeval zadetek, ki ga je "°ssi dosegel že v prvi minuti. An-Uežj so bili tako prisiljeni vsesko 21 napadati, vendar so bili preveč Učinkoviti, z običajnimi visokimi Oj dolgimi podajami, ki niso obro Jle nobenega sadu. Turinčani so d°bro vzdržali silovit ritem, se u te)eno branili, na sredini in v na-P?du pa so bili povsem enakovred-P*’ če ne še boljši od domačinov.
Napor Aston Ville je obrodil sa nove šele v drugem polčasu, ko je k*tiačil s strelom z glavo Cowansa.
Veselje Angležev pa ni dolgo trajalo. Ko je že kazalo, da so se Turinčani zadovoljili z remijem in da bodo do kraja predvsem pazili, da obdržijo doseženi rezultat, je eden najslabših na igrišču dotlej, Poljak Boniek, z močnim udarcem zatresel domačo mrežo, še pred tem pa je Rossi zadel drog, potem ko se je vratar dotaknil žoge z rokama, vendar je ni uspel ustaviti.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
Inter — Real Madrid 1:1 (TT0)
STRELCA: v 15. min. Oriali, v 59. min. Gallego.
INTER: Bordon, Bergomi, Baresi. Oriali, Collovati, Marini, Bagni, Miiller, Altobelli, Sabato, Juary.
REAL MADRID: Agustin. San Jose, Camacho, Metgod. Bonet. Gallego. Juanito (od 89 min. Pineda), Angel, Santillana, Stielike, Fraile.
SODNIK: Tokat (Turčija)
MILAN — Inter se je moral proti madridskemu Realu zadovoljiti le z neodločenim izidom in tako postaja naloga Milančanov, da bi se uvrstili v polfinale pokala pokalnih prvakov, skoraj brezupna.
Za Interjeve nogometaše pa se je srečanje dokaj ugodno začelo. Povedli so namreč že v 15. min. po prostem strelu, ki ga je izvedel Oriali. Milančani so nato tudi nadaljevali z napadi, toda niso uspeli drugič premagati obrambo gostov. Resnici na ljubo, Altobelli je nato dosegel še en zadetek, ki pa ga je sodnik razveljavil.
Gostje so izenačili v drugem polčasu z Gallegom, ki je streljal iz razdalje kakih 30 m, vratar Bordon je bil dokaj nespreten in žoga se je tako zakotalila v mrežo. Milan čani so se nato srčno vrgli v napad, niso pa mogli presenetiti zanesljive madridske obrambe.
POKAL UEFA Roma — Benfica 1:2 (0:1)
STRELCA: Filipovič v 40. in 60. min., Di Bartolomei (11-metrovka) v 65. min.
ROMA: Tancredi. Nela, Viercho-vvod. Ancelotti, Falcao, Maldera, Conti. Prohaska, Pruzzo, Di Bartolomei, Jorio.
BENFICA: Bento. Pietra, Hum-berto, Alvaro, Lopes I., Santos Carlos, Nene, Filipovič (v 75. min. Si-
Roma je včeraj doživela prvi letošnji poraz sploh na domačem i-grišču in glede na to, kar je pokazala Benfica, je težko pričakovati, da bi zamujeno nadoknadila v povratni tekmi na Portugalskem. V prvem polčasu sta si bili ekipi sicer v glavnem enakovredni, čeprav so bili gostje le boljši zlasti na sredini in so Liedholmovo moštvo spravljali v težave prav s «cono», ki je značilna za Romo. Proti koncu polčasa so gostje tudi povedli z Jugoslovanom Filipovičem.
V drugem polčasu je Roma odločneje začela, vendar je prav Benfica podvojila z natančnim strelom Filipoviča. Domačini so tedaj silovito pritisnili in si izborili enajstmetrovko, to pa je bilo tudi vse. Gostje so visok tempo držali vse
do kraja in še nekajkrat spravili v resne težave Liedholmove varovance, ki so tudi telesno zelo popustili. Zmaga gostov, >. n katerih se je zlasti odlikoval F;voovič (ki je sicer moral predčasno na klop zaradi poškodbe), je torej povsem zaslužena in bi se lahko končala tudi z večjo razliko v njihovo korist.
Srednjeevropski pokal
Verona — Zilina 1:1 (0:1)
Brez vsakega naprezanja je Verona včeraj izenačila proti češkoslovaški enajsterici Ziline, ki je prva povedla v 36. min. z Goffo. V drugem polčasu je Fanna, ki je vstopil namesto Volpatija, poživil igro. dokler ni v 73. min. Dirceu izenačil iz enajstmetrovke.
KOŠARKA
DREVI OB 20. URI V REPNU
Jadran proti reškemu Kvarneru
Tekma bo odlična priprava pred sobotno prvenstveno preizkušnjo Jadranovi mladinci pa bodo ob 18.30 igrali proti Italcantieriju
Po štirinajstih dneh bo Jadran ponovno igral na domačem terenu in ponovno derbi za «play-off». Nasprotnik je ekipa Canella iz San Dona del Piave, ki poleg tega, da ima na lestvici enako število točk kot jadranovci in se torej kot naši fantje bori za «play-off». je že tradicionalen, nasprotnik, ki ga poznamo iz medsebojnih srečanj zadnjih treh let. V prvem delu tekmovanja so jadranovci izgubili s kar 13 točkami razlike, igrali pa so brez Klavdija Starca, s poškodovanim Žerjalom (igral je le štiri minute) in med igro se je poškodoval še Marko Ban. Gostje so solidna, zagrizena in visoka ekipa; prebrodili so notranjo krizo, zamenjali trenerja, vendar to se ni obrestovalo na skupni lestvici, kot se po navadi zgodi. Nimajo izrazitih «match-win-nerjev», v glavnem so si igralci enakovredni v borbenosti in učinko-
•iiitiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiniiimiiiiiiiitulittiiiiitiinniiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiniimiiniiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMM
NAMIZNI TENIS
KONČALA SE JE ŽENSKA A LIGA
V Repnu prava poslastica
Srečanje med Krasom in Fiatom je bilo doslej daleč najkakovostnejše v vsem prvenstvu - Naše predstavnice zopet druge v Italiji
V soboto se je končalo žensko prvoligaško namiznoteniško prvenstvo. Po državnem naslovu je ponovno segel FIAT Bari, ki je prav v zadnjem odločilnem srečanju premagal v Repnu Krasovo ekipo, katera se mora ponovno zadovoljiti z drugim mestom, na katero je takorekoč rezervirana že vrsto let.
Dvoboj med daleč najboljšiima moštvoma prvenstva je v celoti izpolnil pričakovanja tokrat res številnega občinstva (tekmo si je o-gledalo rekordno število preko 300 ljubiteljev namiznega tenisa) in ob vrhunski igri je bilo za vse prisotne to pravo športno doživetje. Krasovkam sicer ni uspel velik podvig, čeprav niso odigrale podrejene vloge in bi ob botrovanju športne sreče in bolj umirjeni igri lahko preobrnile rezultat v svojo korist. Odličen pa je bil nastop romunske begunke Ferency, ki je pokazala res «marsovsko» igro in bila nepremagljiva. Vsekakor pa ostaja zadovoljstvo, da je bila to, kot so
potrdili številni prisotni strokovnjaki, najboljša ženska namiznoteniška predstava, ki se je kdajkoli odvijala v Italiji. Ko bi FIAT u-vrstil le italijanske igralke, potem bi se tehtnica nagnila na Krasovo stran.
Ostali dve tekmi zadnjega kola sta bili le formalnega značaja, saj je bilo že prej vse odločeno, da nazadujeta Canottieri in Waltercass. Prav ekipa iz S. Elpidia, ki je obtičala na predzadnjem mestu zaradi znane izključitve Mauriellove, je z gladko zmago v Terniju dokazala, da si izpada iz družbe najboljših ni zaslužila. Neapeljski Stetan pa je končal z zmago zelo uspešno sezono, saj se je kot novinec trdno usidral na končno tretje mesto.
EDIZI 10. KOLA
Kras - FIAT 2:5, Vigor - Wal-tercass 2:5 in Stetan - Canottieri 5 proti 2.
LESTVICA
FIAT Bari 20, Kras 16, Stetan Neapelj 12, Vigor Terni 6, Walter-cass S. Elpidio 4 in Canottieri l&-co 1. (bs)
jan Pramotton. Najboljši od Jugoslovanov je bil Cerkovnik (deveti).
Vrstni red
kovlje, Sesljan, Mavhinje, šempo-laj. Gabrovec, Božje polje, Križ, Sesljan, Mavhinje. Gabrovec, Božje polje, Križ. Sesljan, Mavhinje. Gabrovec, Božje polje. Prosek, državna cesta 202, Opčine, Razklani hrib, državna cesta 14, Bazovica. Opčine, Prosek, Opčine, kamnolom Facca-noni, Lonjer (prihod okrog 16.30).
Kot je dejal Pečar, bo udeležba letos sicer nekoliko skromnejša, vendar računajo, da bo na startu okrog 90 kolesarjev, svojo prisotnost pa so zagotovila društva iz
B
Trevisa. Verone. Pordenona, Vit-toria Veneta, Pulja, Ljubljane, Kranja. Bihača. Beograda, z Reke, iz Zagreba, Celovca in seveda domače Adrie. V svojih pozdravih organizatorju je Zanoškar pohvalil njihovo delo in gostoljubnost. Turrito pa je bil zelo kritičen do raznih funkcionarjev CONI in drugih te-lesnokulturnih organizacij v našem mestu, ki se »odlikujejo*, kot je dejal, s svojo odsotnostjo vsakokrat, ko je na programu predstavitev te dirke, (db)
Zdravstveno stanje boksarja Cassanellija se izboljšuje
PALERMO — Zdravstveno stal boksarja Claudia Cassanellija, ki je od petkovega srečanja z Danielom Laghijem (veljavnega za italijanski naslov v težki kategoriji) v bolnici v Palermu, se počasi izboljšuje. Tako so izjavili po včerajšnjem pregledu, ko so ugotovili, da ni več v tako globoki nezavesti, kot je bi) ob sprejemu v bolnico.
Brazilski predsednik nasprotuje «mundialu 86»
BRASILIA — Brazilski predsednik Joao Figuiredo nasprotuje kandidaturi svoje dežele pri organizaciji svetovnega nogometnega prvenstva leta 1986. Vest je prišla iz krogov predsedstva republike. Uradno bo morala brazilska vlada dati dokončni odgovor že 10. t.m. Nasprotovanje Figuireda naj bi izviralo predvsem iz težkega gospodarskega položaja. v katerem je država.
SMUČANJE
EP NA NEVEJSKEM SEDLU
1. Riedsberger (Av.)	2’ 10”24
2. Pramotton (It.)	2T0”58
3. Skyn (Nor.)	2'H”19
4. Salvadores (Šp.)	2’11"79
5. Tonazzi (It.)	2’11"99
9. Cerkovnik (Jug.)	213”46
	
DIRKA PO SARDLNIJI
Braunu prvo mesto
SASSARI — Zahodni Nemec Gregor Braun je zmagovalec letošnje. 24. kolesarske dirke po Sardiniji. Na končni lestvici je prehitel Švicarja Freulerja in Francoza Ma-diota, ki je osvojil včerajšnjo zadnjo etapo. Ostali so se tako uvrstili: 4. Gavazzi, 5. De Wolf (Bel.), 6. Paganesi, 7. Piva. 8. Primm (Šve.), 9. Noriš, 10. Delle Čase, 11. Saronni.	vrois
vitosti, sicer pa njihova imena Ljubitelji košarke že dolgo poznajo: D'Alba, David, Corro, Coppo, Bergamo in drugi.
Jadranovci v tem srečanju nimajo drugih izbir kot zmago. Z zmago bi se še bolj utrdili na tretjem mestu, ki ga trenutno delijo na lestvici. Morda pa bi bilo zelo važno tudi nadoknaditi trinajst točk »deficita*, s katerim so izgubili v San Donaju. V gneči, ki je na vrhu lestvice, bi lahko prav koš razlika odločala o končni uvrstitvi.
Drevi pa igrajo jadranovci prijateljsko trening tekmo z reškim Kvarnerom, ob 20.00 v repenski telovadnici. Gostje so končali pred štirimi dnevi jugoslovansko prvenstvo, izpadli so iz prve A lige. Njihov trener Faruk Kulenovič je letos odslovil igralce, ki so bili preveč nervozni (Kurelič in Grgu-rev) zaradi vojaških obveznosti je izgubil Juga, z ostalimi igralci, med katerimi so se izkazali »violinist* Pilepič, Paravinja in Mohorovič pa so odigrali zelo koristno prvenstvo. Seveda niso mogli preprečiti izpada. Gotovo pa bodo naslednje leto zopet mea dvanajstimi najboljšimi jugoslovanskimi ekipami. Izid v dre-višnji tekmi seveda ni pomemben, bo pa odlična priprava za jadranov-ce na sobotno tekmo.
Ob 18.15 prav tako v telovadnici v Repnu bodo igrali mladinci predzadnjo tekmo letošnjega prvenstva proti ekipi Italcantieri iz Tržiča, ki sicer ne bi smela predstavljati velike ovire za jadranovce, vendar, po zadnjih vesteh kaže, da je precej igralcev bolnih ali poškodovanih (Vremec, Gulič, Ravbar). Zmaga je seveda neobhodno potreb na in sami fantje računajo na množično publiko, ki jim bi lahko z navijanjem pomagala. Vstop za obe tekmi je brezplačen.
(Niko)
DANES V POKALU PRVAKOV
Srečanje v Milanu v središču pozornosti
V predzadnjem kolu finalnega turnirja evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov bo drevi ob 21.30 (srečanje bo neposredno prenašala italijanska TV) o-srednje srečanje v Milanu med Bilcem in Realom iz Madrida.
Medtem ko bo Ford iz Cantuja i-
gral v Tel Avivu proti Makabiju, pa se bo Cibona v Moskvi pomerila z moštvom CSKA.
NOGOMET
Tudi Pedrazzini izključen
FIRENCE — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v C-l ligi za eno kolo izključila tudi veznega igralca Triestine Pedraz-zinija.
V A ligi so bili za eno kolo izključeni Genzano (Piša), Hernan-dez (Torino), Occhipinti (Piša) in Iachini (Genoa). V B ligi bo tri nedelje počival Papais (Monza), dve Majo (Bari), eno pa Malisan (A-rezzo), Masi (Pistoiese), Pezzella (Lecce), Barni (Pistoiese), Galia (Como), Minoia (Sambenedettese) in Sanguin (Perugia).

OBVESTILA
ŠK Devin
organizira v nedeljo, 6. marca, oh priliki 17. zimskih športnih i-ger avtobusih izlet na Zoncolan. Vpisovanje [Iti Brunu Škrku, telefon 200 236 v popoldanskih urah.
ŠD Pole? - smučarski odsek
organizira v nedeljo, 6. marca, ob priliki 17. zimskih športnih iger avtobusni izlet v Ravascletto. Cena prevoza je 9.000 lir. Odhod izpred Prosvetnega doma ob 6.30. Vpisovanje do petka v trgovini pohištva Renar, v trgovini obutve Malalan in v agenciji Italia.
Člani, ki bi se radi udeležili tekmovanja, se lahko vpišejo pri odborniku Prelcu (tel. št. 730674 ali 211975) še danes do 18. ure.
ŠD Mladina
Smučarski odsek priredi v nedeljo, 6. marca ob priliki tekmovanja 17. športnih zimskih iger izlet v Ravascletto. Vpisovanje v domu A. Sirk od 20. do 22. ure, v trgovini pri Kostanju in pri Tavčarju. Odhod avtobusa bo kot o-bičajno.
SPDT
organizira v nedeljo, 6. marca, avtobusni izlet v Ravascletto ob priliki 17. ZŠI. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno danes.
aimiHiiiivutiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiMitiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifmiiiimimiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiliiini
Predsednik FIP E. Vinci sprejel naše predstavnike
Ob posredovanju deželne košarkarske zveze in predvsem predsednika Jacobuccija je bilo včeraj na sedežu FIP v Trstu srečanje med predsednikom italijanske košarkarske zveze prof. Enricom Vincijem in predstavniki naših košarkarskih društev.
Naši predstavniki so se na tem zelo uspelem sestanku (Mitja Race, Pertot in Raseni za Bor, Gantar in Samsa: za Jadran ter Luxa za ZS
ŠDI) Vinciju zahvalili za sprejem in mu na kratko orisali našo dejavnost ter ga obenem tudi soočili z nekaterimi našimi težavami na košarkarskem področju. Predsednik Vinci je pokazal do naših problemov zvrhano mero razumevanja in sploh se je pogovor odvijal v zelo prijateljskem vzdušju.
Nakar sta sam predsednik Vinci in odbornik FIP De Gobbis obiskala Borov športni center, (bi)

Ob robu naših nogometnih igrišč » (	Ibri	obu naši!	nogometmii	ir	Bi]
V. Križmančič: «Z boljšo obrambo boljši rezultati»
la Jose), Alves, Chalana (v 70. min. Di&mantiho), Bheu.
'IH|iii„m„„„i„„„»„i„,u„„„ll,„ii„i„„i„i„„miim„iiiniiiHMiinitiitiHiiiiiiiiMiiiiiiiitiinmiiimiiiiimnimMiiimHHii...■>■■■■■•..
VČERAJ V GREGORČIČEVI DVORANI URADNA PREDSTAVITEV
Mednarodna dirka za 7. <Trofejo ZSŠDI
, V Gregorčičevi dvorani v Trstu ~ bila sinoči predstavitev nedelj-mednarodne amaterske kolesarje dirke za 7. Trofejo ZSŠDI, ki j®. prireja lor.jerska Adria. To je piha amaterska dirka v Trstu, ka-■*fe namen je, kot je poudaril taj Adrie Pečar, da čimbolj pri-“ifža tu živeča naroda, okrepi na obeh straneh meje. ki so
hutk° pomembne-'ši v se^anjem tre-
Pečar je po pozdravih gostov ped katerimi so bili jugoslovanski "hhzul v Trstu Nikolič, predsednik Pokrajinske kolesarske zveze Cot-Sif' in tajnik Velišček, predsednik p”Dl Kalan, predstavnika organizacijskega odbora dirke Alpe Adria . Italiji Scacchi in Turrito. pred-pvnik jugoslovanske kolesarske <P7-e Petrovič in kolesarske zveze penije Tulipan, vodja ljubljan-p8a Roga in pomočnik jugoslo-.pskega zveznega kapetana Zano-JJfr ter tajnik ZSKD Slavec) ori-p progo, ki bo merila skupno 115 Uornetrov. Start bo ob 13.30 v Lo-|i®rju. proga pa bo takole potepi Rotonda del Boschetto, Ul. plia. Ul. Battisti. Ul. Carducci,
Dalmazia, Ul. Ghega. Trg Li-°*rta, Miramarski drevored, Bar-
....... .........HUMIH, ...................................It,iinim.minil  ...................................................................................................im...........Ilinillllliu iiihiiiiiiiiiiii milili  min...................ut  ...................iiihii........■imillima
II
Zmaga Avstrijca Riedskrgerja
NEVEJSKO SEDLO - Avstrijec Ernst Riedsberger je osvojil včerajšnji veleslalom za evropski pokal na Nevejskem sedlu. Na odlično drugo mesto se je uvrstil Itali-
V začetnem delu povratnega dela nogometnega prvenstva 2. AL je v središču pozornosti bazoviška Zarja. Osvojila je namreč največ točk od naših ekip in sicer osem ob šestih nastopih. Uspeh Bazovcev je se toliko bolj pomemben, če upoštevamo, da so se v tem delu prvenstva pomerili z ekipami zgornjega dela lestvice. Zaio smo se obrnili do trenerja, kapetana in i-gralca, skratka povedano »prave duše* bazoviškega moštva, to je Vojka Križmančiča, ki ima za ta podvig največ zaslug, čeprav kot Po navadi tega noče priznati.
»V sklepnem delu zimskega dela prvenstva Zarja ni igrala najbolje, kako ocenjuješ ta preporod ekipe?*
»Nadvse pozitivno. Verjetno vsemu temu pa je pripomogla menjava v ekipi, in sicer v obrambi. Roberta Franka, ki služi vojaški rok, so premestili v Trst in se je vrnil v ekipo. Njemu sem ponovno poveril vlogo srednjega branilca »stoperja*. sam pa sem prevzel mesto čistilca »libero*. namesto krilca. S tem smo v obrambi igrali bolj zanesljivo in rezultati niso i/.ostali.*
«Izboljšali ste torej obrambo?»
«Mislim, da je bilo to potrebno. Piav v začetnem delu prvenstva smo izgubili preveč tekem posebno na domačih tleh. Doma smo dobili preveč golov in zato je bila ta va rianta potrebna. Priznati vsekakor moram, da smo imeli tudi precej smole. Dobili smo precej golov v začetnih minutah igre in ko smo se
odprli v iskanju remija, smo debili takoj še drugi gol in tekme je bilo praktično konec. V glavnem pa mislim, z izjemo seveda nekaterih tekem, da smo igrali vedno na višku.* »Do konca morate igrati še devet tekem, koliko točk misliš, da boste še osvojili?*
»Prepričan sem, da jih bomo odnesli vsaj devet. Res škoda, da nimamo na lestvici trenutno vsaj štiri točke več. saj bi v tem primeru igrali v preostalem delu prvenstva še bolj zagrizeno in se morda potegovali celo za končno zmago, prepričan sem o moči te ekipe.*
«Po tvojem torej ekipa doslej ni izpolnila pričakovanj?»
»Prav gotovo Zarja ni izpolnila pričakovanj, vendar je pri tem delno opravičilo tudi v tem. da je prišle do sprememb v ekipi tik pred začetkom prvenstva. Fabio Ražem se je odločil da opusti nogomet, Lenarduzzi pa je zamenjal klub (O-picina). To sta dva napadalca, ki sta lani dosegla skupno 10 golov in zato smo se v začetku slabo znašli prav v napadu.*
»Vojko, koliko točk bo letos za dostovalo za obstanek v ligi in kdo bo osvojil prvenstvo?*
»Mislim, da si bo obstanek v ligi zagotovila tista ekipa, ki bo zbrala 25-26 točk. Glede končne zmage ne vem, katera ekipa bo slavila. Zadnji nastopi so jasno pokazali, da ekipi, k; sta doslej vodili na lestvici, to je CGS in Muggesana. ne igrata več tako zanesljivo in zato je po mojem letošnje prvenstvo še povsem odprto.*
»Boš v prihodnji sezoni še ostal nc. krmilu Zarje?*
»Mnogo bo seveda odvisno od tega, kako se bo končalo letošnje prvenstvo. Z moje strani kljub problemom, ki lahko vedno nastanejo, bi bil pripravljen ostati. Zadnjo besedo pa ima seveda vodstvo Zarje.* »Kaj pa lahko letos obljubiš navijačem Zarje?*
«V tem končnem delu prvenstva lahko obljubim le, kot sem že o-menil, da si bo ekipa prizadevala, da osvoji še vsaj devet točk in da pripravimo našim zvestim navijačem še kakšno presenečenje in jih razveselimo z dobrimi nastopi. Mislim, da si to naši navijači zaslužijo, saj so in upam da nam bedo vedno ob strani, v dobrih in tudi v težkih trenutkih.* (B. Rupel)
m
H.
• SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH •
1. MOŠKA DIVIZIJA
A skupina
1 skupini A so odigrali zadnje ko Prvega dela prvenstva. Odbojkar-Krasa so končali prvenstvo na 'Piti mestu lestvice in kot edini [j nepremagani. To pa je obenem " najbrž dokaz, da je ta naša 'terka tudi favorit za končno prvo lsto in s tem za napredovanje, š drugi zastopnik Sloga Bar Alex J* več kot dobra tretja z dvema Vzorna.
IZIDI 6. KOLA
juova Pallavolo Trst - Kras 0:3, Oavolo Sistiana Inter A 0:3, :r Alex Sloga - ASPAV 3:0. -ESTVICA: Kras 12, Inter A 10, *a 8, ASPAV 6. Volley 80 Du-Nuova Pallavolo Trst 2, Pal-'°lo Sistiana 0.
B skupina
“orovci so kot edini brez točk seveda na zadnjem mestu raz ^delnice.
IZIDI 7. KOLA
, S . Nuova Pallavolo Greta 3:2. kr B - VM 0:3, Bor - S. Ser-0 0:3.
Lestvica : vis 14. s. sergio
,VM 10, Nuova Pallavolo Greta 6, kr B 2, Bor 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
A skupina
Vivai Busa in Bor sta najmanj za razred boljša v tej skupini. Prva postava Brega ima lepe možnosti, da na koncu osvoji tretje mesto. Za mlade zastopnice Sloge pa kaže, da je zadnje mesto že rezervirano.
IZIDI 7. KOLA
Bor - Sloga 3:0, Breg A - Vivai Busa 0:3, CUS - Nuova Pallavolo Trst n.o.
LESTVICA: Vivai Busa 14, Bor 12. Nuova Pallavolo Trst in Breg 6, CUS 2, Sloga 2.
B skupina
V tem prvenstvu se dobro drži tudi Kontovel Electronic Shop, ki je z 8 točkami tretji. Za drugo zaporedno prijetno presenečenje pa so po skrbele mlade zastopnice Brega B, ki so najprej premagale Club Altu-ro in potem še La Talpo v gosteh.
KVOTE
13 (51.069 dobitnikov) - 145.000 lir 12 (579.466 dobitnikov) - 12.000 lir
IZIDI 7. KOLA
Club Altura - OMA 01ympic 0:3, Gold Fassl - Kontovel Electronic Shop 3:1, La Talpa - Breg B 2:3.
LESTVICA:	OMA 01ympic 12.
Gold Fassl 10. Kontovel Electronic Shop 8. Breg B in La Talpa 4, Club Altura 2. (G. F.)
NA GORIŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
A skupina
Naš prapor - Torriana 3:2; Italcantieri - Soča 3:0; Arci Pieris -01ympia 3:1;
V B skupini pa je Juventina dosegla v poslednjih srečanjih naslednja izida:
Juventina - Lib. Capriva 3:0; Mo-bilcasa - Juventina 3:0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Sovodnjc — ltalcanti«r| 3:2 (7:15, 15:4, 15:10, 6:15, 15:2)
SOVODNJE: I. in C. Cotič, Pe-tejan, Peteani. Petean, Vižintin, Devetak, Lovisutti. E. Černič. •
Sovodenjska dekleta so v 4. kolu 1. ženske divizije končno slavile prvo zmago. Sicer so v prvem setu igrale dokaj slabo in to ni obetalo nič dobrega. Toda v 2. in 3. nizu so zaigrale odločneje in tudi igra je postala zanimivejša.
Četrti niz je bil enak prvemu in
tako je bilo treba odigrati še petega, ki je odločal o končnem zmagoval cu. Igralke Italcantierija so zadnji niz dobro pričele in prevzele vodstvo. Kljub temu pa so domačinke v ključnih trenutkih pokazale dokajšnjo prisebnost, nadoknadile raz liko ter si zagotovile prvi par točk. (MK)
V	tem tekmovanju so doslej od igrali le tri kola. Doslej sta naši dve šesterki, Sovodnje in Soča. zbrali le dve točki.
Dosedanji izidi naših dveh ekip: Sovodnje Libertas 2:3; Mariano Soča 3:0; Mariano - Sovodnje 3:0; Soča - Libertas 3:0; Mossa - Soča 3:0; Sovodnje - Corridoni 1:3; Sovodnje - Italcantieri 3:2.
«UNDER 15» - ŽENSKE Dom — Pall. Luclnlco 2:0 (15:12, 15:10)
DOM: Humar. Roner, Degrassi, Plet, Mulič, Svetlana in Vesna Primožič, Orel.
V	drugem delu prvenstva »under 15» za odbojkarice so po dokaj izenačeni igri Domove predstavnice premagale svoje sovrstnice iz Loč-nika. Razumljivo je torej bilo po tekmi veselje naših mladih odbojkaric. saj je bila to na uradnih tekmovanjih prva zmaga, ki si jo je ta ekipa izbojevala po skoraj dveh le-
tih od ustanovitve. Pot do zmage pa ni bila lahka, kajti kljub temu. da so nasprotnice bile v poprečju mlajše od naših, so se prikazale kot dobro uigrana celota. Naša dekleta moramo za zmago pohvaliti, ne moremo pa jih pohvaliti za prikazano igro. Kot protiutež, pa smo na zadnji tekmi opazili precej zanesljivejšo igro ob mreži. (Vili Prinčič)
Fiat Comolli — Sovodnje 2:0 (15:5, 15:9)
SOVODNJE: Černič, I. in C. Cotič. D. Devetak, A. Florenin, B. Pisk, K. Lovisutti, L. Vižintin.
V drugem kolu prvenstva »under 15» so naša dekleta gladko izgubila proti močnejšemu nasprotniku iz Gorice. Mlade Sovodenjke, kljub požrtvovalni igri, niso nudile dovolj odpora boljšim igralkam Fiata Comolliia.
Bor Breg B 2:0 (15:3, 15:6)
BOR: Bandi. Valenčič, Legiša, Centazzo. Rupel. Superina. Pečar.
BREG B: Velikonja. Malvelman, Zobec. Dussi, Di Doi, Saccon, Salvi. Maver.
Kljub temu. da so nastopile okrnjene. so borovke izbojevale zmago proti drugi postavi Brega, ki je zagrešila preveč napak, da bi lahko iztržila ugodnejši rezultat.
Iz planinskega sveta
17. zimske športne igre
Sedemnajste redne zimske športne igre v organizaciji SPDT bodo v nedeljo, 6. marca v Ravasclettu na progi Pascul. če bo v dolini premalo snega, bodo progo za veleslalom trasirali na Zoncolamj, o tem pa bodo predstavniki društev pravočasno obveščeni.
Vpisovanje se je končalo sinoči, startne številke pa bodo predstavniki društev dvignili jutri, v petek, na sedežu SPDT, od 18. do 20. ure. Tekmovanje je veljavno za tretje slovensko zamejsko prvenstvo v veleslalomu.
Odhod avtobusov SPDT pa bo ob
6.15	izpred tržaške sodniške palače (Foro Ulpiano).
Predavateljska sezona
SPDT
V četrtek je bilo v Gregorčičevi dvorani, v okviru predavateljske sezone SPDT, srečanje udeležencev lanskoletnega pohoda na Durmitor v črni gori, ki so ga opravili tržaški zamejski planinci skupno s člani Obalnega PD iz Kopra. Svoje diapozitive je predstavil Branko Bratož - Ježek iz Kopra, ki se je udeležil tega družabnega srečanja skupno s kakimi petnajstimi planin ci iz Kopra. Večer je predstavil predsednik SPDT, inž. Pino Rudež,
zamejski slikar Vladimir Ražem pa je ob tej priliki daroval društvu le po sliko z naslovom »Atlantik*. O slikarju in njegovem delu je na
kratko spregovoril Milko Bambič.
*
* *
Jutri zvečer pa bo v okviru proslav dneva žena 8. marca predavala Marija Perčič - Štremfelj o lanskoletni jugoslovanski ženski odpravi na Pamir. Predavanje, na katero so izrecno vabljene članice SPDT, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, s pričetkom ob 20. uri.
Udeležba zamejskih
smučarjev
na mladinskih Igrah
Ta torek je bilo v Trbižu, pod pokroviteljstvom videmskega šol skega skrbništva, deželno kvalifikacijsko tekmovanje mladinskih športnih iger «Ginchi del la Gioven-tiu u zimskih športih. Tega tekmovanja se je udeležilo tudi deset mladih smučarjev SPDT. ki so se uvrstili na pokrajinskem smučar skem finalu. Pod vodstvom načel nika smučarskega odseka Pavla Fa-china je v veleslalomu, v kategoriji najmlajših, tekmovalo 5 fantov m 5 deklet, ki so se v glavnem še precej dobro uvrstili.
V ženski kategoriji je zmagala E
lena Camiolo (Sci Club 70 -. Trst)
pred Anno Andreussi (Tricesimo) m Barbaro Da Pozzo (Ravascletto). Na prvih mestih so se nato sledile tekmovalke iz videmske pokrajine, kt so se tako rekoč rodile «s smučkami na nogah*, med našimi tekmovalkami pa je bila najboljša Tanja Kermec, ki je zasedla trideseto mesto. Valentina Fachm je osvojila 34. mesto. Karin Vitez 27., Lara Gulič 40. in Vesna Jagodic 42. mesto. Proga je bila dolga približno 900 metrov, imela je 27 vratc, višinske razlike pa je bilo 180 metrov.
Fantje so nastopali na isti progi kot dekleta, ki pa je bila bolj zahtevna od tiste, na kateri so tekmovali na pokrajinskih kvalifikacijah, zmagal pa je Nicnla Pitlino iz Paluzze. Na drugo mesto se je u-vrstil Cristiano Bazzaza (Oš «Pet-titi* iz Trsta),- na tretje pa L ura Schneider iz Saurisa. Slovenski tekmovalci so zasedli zlato sredino lestvice ter so praktično vsi stisnje-n v eni sekundi. Osemindvajseto mesto je zasedel Mitja Kokorovec pred Vanjo Legišn, Markom Pre-slom in Danjelom Guličem, medtem ko je Claudio Zaina zasedel 47. mesto.
Dodali bj še, da je bilo tekmovanje odlično organizirano, pa tudi 1epo vreme je pripomoglo k uspehu deželne faze mladinskih iger.
Uredništvo. uprava, oglasni oddelek
TRSI Ul Montecchi 6. PP 559	Tel. (MO) 73 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9 000 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podietja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiika, Trst 11-5374 Stran 6
3. marca 1983
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADFI — DZS 61000 LjubUano Gradišče 10/11. nad., teleton 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir 1 st., vlš 43 min)
39.000 lir. Finančni 1 500, legalni 1.500. osmrtnice po formatu, sožalia 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj a ■
»n tiska 1
lrrr	čl,n i'*liiinsl?
|~M	zveze časopisnih
I	založnikov flEG
Kongres
(Nadaljevanje s 1. strani)
tt-
lovanja, varnosti in rešitve odprtih sporov, temveč bi tudi obravnavala perspektivo Sredozemlja kot morja miru.
Tajnik KP1 Berlinguer se je na to ukvarjal z italijanskim političnim položajem. Splošno stanje v katerem se nahaja Italija danes se je v primerjavi s stanjem za časa 15. kongresa odločno poslabšalo. V tem obdobju so sicer zabeležili vrsto uspehov v borbi proti terori-mu. kj pa še ni popolnoma zatrt. Ostaja odprto vprašanje organiziranega kriminala, mafije, kamore. Tudi na tem področju smo trenutno priče velike mobilizacije delavskih množic.
Od političnih volitev leta 1979 se je spet uveljavilo zavezništvo med KD in PSI, s čimer bi nekateri hoteli dokazati, da je v Italiji moč vladati brez komunistične partije. Vendar je ta igra spodletela, pravi Berlinguer. Vlade, ki so si sledile od takrat so samo še poslabšale fi nančno stanje Italije, katere usta nove so zabredle v globoko krizo. Država je zadolžena za 360 tisoč milijard lir. V letošnjem letu pa b; ta zadolžitev lahko presegla 150 tisoč milijard. V tujini je bila država zadolžena konec preteklega leta za 53 tisoč milijard, primanj kljaj pa se iz leta v leto veča. Temu je treba dodati še vrsto škandalov, ki od časa do časa pretresajo Italijo. Vse to prav gotovo prispeva k temu. da postajajo držav_ ljani nezaupljivi, da ne zaupajo več strankam in inštitucijam. Iz tega položaja je treba čimprej najti izhod pravi Berlinguer ter poleg dru gega predlaga na davčnem pod ročju uvedbo davka na premoženje, saj je trenutno večina davčnega bremena na ramah odvisnih delav cev. uslužbencev s stalnim dohodkom, KPI predlaga davek na pre moženje, morda pod obliko »una-tantum», vendar sorazmerno s sta njem premoženja
Za tem se je Berlinguer ukvar jal s komunističnim predlogom o demokratični alternativi, ki je zadnje čase sprožil dokajšnjo politično debato. Demokratična alternativa je predvsem politika, katere namen je spremeniti sedanji sistem oblasti, ki ga je uvedla krščanska demokracija. Nikakor pa ne izključuje sodelovanja ko gre za velike probleme kot so zaščita miru ter varnost in učinkovitost državnih usta nov. Pri tem je tajnik KPI polemiziral z De Milo in njegovo tezo o bipolarizaciji italijanskega poli tičnega življenja s čimer se komu-n'st.j ne strinjajo. Komunisti so za sodelovanje z drugimi strankami, prj katerem pa naj vsaka, stranka ohrani svoje značilnosti in sodclu je enakopravno.
Od socialistov Berlinguer zahteva, naj se končno opredelijo in odloči jo, kot je rekel Craxi med »pravim levim centrom* in »pravo* alternativo. Kar zadeva socialistično zahtevo po reformah pa tajnik Kl’l pravi, da trenutno ni videli za ka tere reforme gre. in če morda v okvir reforme sodi tudi zadržanje socialistov v zadevi KN1. Skratka. Berlinguer očita socialistom, da se poslužujejo enakih metud kot demo kristjani ko gre za lotizacijo v o kviru javnih ustanov. Odnosi med KPI in PSI so večkrat napeti, kar pa po mnenju Enrica Berlinguer ja koristi samo krščanski demokraciji in desničarskim silam.
Z drugimi manjšimi strankami kot sta PSDI in PRI je imela KPI vrsto sporov, vendar ne gre niti pozabiti na uspešno sodelovanje v nekaterih krajevnih odborih.
Berlinguer je govoril tudi o odno sih s sindikalnim gibanjem ter s tem v zvezi zavrnil natolcevanja, češ da so odnosi med KPJ in sindikati na peti. Ostaja vsekakor dejstvo, da preživlja sindikalno gibanje globoko krizo, id je bo moč premostiti samo s sodelovanjem vsega delavskega gibanja.
Zadnje vprašanje, s katerim se je Berlinguer ukvarjal v svojem uvodnem poročilu je bilo vir ašanie no tranje demokracije v KPI. Berlin guer je zagovarjal demokratični centralizem, kar je nekako v nasprotju s celo vrsto popravkov k sklepnemu dokumentu, ki so jih o dobrih ra predkongresih. Zavrnil je možnost, da bi v okviru partije u stanovih struje, kar je za nekatere komunistične partije bilo že usodno. Sicer pa je pravilno mesto in u mestno, da se vodstveni organi po svetujejo s predstavniki sekcij, federalnih In deželnih komitejev. Treba je prisluhniti sugestijam, ki pri hajajo iz periferije partije. Ni pa bil prav jasen, ko je govoril o pu-blicizaciji razprav znotraj vodilnih organov partije in o tem bo najbrž tekla v prihodnjih dneh živahna raz-p ava.
Kongres se bo nadaljeval danes s pozdravi delegacij italijanskih strank, medtem ko je včeraj popol dne razprava potekala v komisijah za zaprtimi vrati.
KO BOMO MAJA VLOŽILI NOVE PRIJAVE DOHODKOV
Močno povišane katastrske rente za stanovanja in druge zgradbe
K dodatkom v okviru «davčnega odpusta» bodo morali davkoplačevalci plačati še 23-odstotne obresti
Protestne stavke angleških rudarjev
LONDON — Stavka rudarjev, ki ■ je začela v Južnem Wale.su iradj napovedane zi^pre nekega ■emegovnika, se razširja na vso sliko Britanijo. Včeraj so se jim idružili delovni tovariši iz. York-lirea in škotske, v drugih deže h pa so med rudarji v teku gla ivania za ah proti sodelovanju v :'otestu. Sindikati pa zatrjujejo, 1 vodijo stavko tudi proti imeno mju, za katero se ogreva pred-■dnica vlade Thatcherjeva. lana ac Gregorja, ki je že razdejal »vinarsko industrijo, za predsedni i državne družbe za rudnike.
REVI — Lastniki gosposkih stanovanj, pristav in vil L—1o morali ob prihodnji prijavi dohodkov, ki jo bo treba vložiti maja letos, prijaviti za 50 odstotkov višje katastrske rente v primerjavi z lanskim letom. Povišek bo znašal nekaj manj, 40 odstotkov, za tako imenovana »civilna® stanovanja, medtem ko bo nihal med 21 in 28 odstotki za bolj skromna stanovanja. Edine zgradbe, ki se jim bodo davki znižali (ker se bo znižal katastrski količnik) bodo muzeji in knjižnice, ki se jim katastrska renta zmanjša za 17 odstotkov.
Tako namreč določa novi zakon št. 53 z dne 28. februarja letos, ki ga 'je parlament odobril s potrditvijo znanega vladnega »fiskalnega® odloka, pri čemer so ga v obeh skupščinah sicer nekoliko spremenili, Vlada je namreč predlagala kat- 'pavšalno 40-odstotno zvišanje katastrskih rent za vse zgradbe, ppslaheem in senatorjem se je pa vseeno zdelo pravičneje uvesti večje poviške .za luksuzna stanovanja in zasebne pisarne in precej manjše za domove skromnejših slojev.
Finančno ministrstvo je obenem o-bjavjlo določba, da bodo morali prosilci za «davčni odpust*, ki so ali še bodo vlagali ustrezne dopolnilne prijave IRPEF. IRPEG in ILOR med 16. februarjem in 15. marcem, doplačati 23-odstotne obresti letno, tako v primeru, da izplačajo dodatni davek takoj ali v treh obrokih. Če bi dodatnih davkov ne plačali v celoti v predvidenih rokih, jim bo do naložili 40-odstotno globo in še 12-odstotne obresti. Minister Forte je izdal včeraj tudi odlok glede izplačila dodatnega davka pri odpustu za davek na dodatno vrenost (IVA). Prav tako veljajo 23-odstotne obresti za davkoplačevalce, ki so vložili prošnjo med 16. decembrom in 15. marcem.
Zahteve po vpeljavi furlaiištine v šole
VIDEM — Na seminarju za osnov nošolske učitelje v Furlaniji, je predsednik Furlanskega filološkega društva Alfeo Mizzau izjavil, da si bodo prizadevali za vpeljavo furlan-Sčinc, kot neobveznega predmeta, v šole. O tem pa naj bi odločala vsaka občina zase, kar bi hkrati ponudilo barometer lokalnih razpoloženj in hotenj. Furlanski filologi so prepričani, da ne kaže še naprej izgub Ijati dragocenega časa. saj govorici grozi, da bo dokončno zamrla.
Razpredelnica prikazuje po stolpcih vrsto zgradb, katastrsko označbo, dosedanjo katastrsko rento, z novim zakonom povišano rento in raz-liko v odstotkih med obema:
vrsta zgradb
SKUPINA A: neDremič luksusna stanovanja civilna stanovanja ekonomska stanovanja ljudska stanovanja skromna stanovanja kmečka stanovanja majhne vile vile
gradovi in palače zasebni uradi tipična domovanja
SKUPINA B: nepremičninske enote za skupno stanovanjsko porabo od B/l do B/5	180	250	+ 39%
muzeji in knjižnice	A/6	180	150	—17%
SKUPINA C: nepremičninske enote za razno porabo trgovine in prodajalne	C/l	250	350	+40%
vse druge vrste od C/2 do C/7	220	305	+39%
SKUPINA D: zgradbe s posebno namembnostjo
od D/l do D/9	250	350	+ 40%
SKUPINA E: zgradbe s specifično namembnostjo
od E/l do E/9	150	210	+ 40%
označba	si ara renta	nova renta	razlika
ninske enote	za stanovanjsko in podobno porabo		
A/l	200	.500	+50%
A/2	165	230	+ 39%
A/3	165	210	+ 27%
A/4	140	180	+ 28%
A/5	140	170	+ 21%
A/6	140	180	+28%
A/7	180	270	+50%
A/8	250	310	+48%
A/9 '	110	150	+ 36%
A/10	260	380	+46%
A/11	140	195	+ 39%
VTISI LJUBLJANSKEGA NOVINARJA S POTOVANJA PO LIBANONU - 1
0 Libanonu, o njegovem ozemlju in prebivalstvu ter o problemih, ki so se nakopičili v tej državi
Razdelitev funkcij med muslimani in kristjani - Kakšno vlogo imajo «milice» - Palestinci Libanonu naselili po podpisu mednarodnega sporazuma - Begunci v lastni deželi
so se v
Libanon je ena najmanjših držav na svetu, saj zaobsega ozemlje, ki meri komaj polovico Slovenije. Naseljenost je precej gosta, saj živi na dobrih 10.000 kvadratnih kilometrih okoli 3,5 milijona ljudi. Za Libanon še danes mnogi govorijo, da je to *Švica Bližnjega vzhoda* in da so tod po navadah in življenju bližje Evropi kakor arabskemu svetu. Kljub temu je Libanon neločljiv del arabskega sveta in prav svoji posredniški vlogi med Zahodom in arabskimi deželami se ima zahvaliti, da tod do nedavnega skoraj niso vedeli za pomanjkanje in revščino, ki sta tako vsakdanji pojav v deželah Bližnjega vzhoda. Toda že vrsto let je življenje v Libanonu vse prej kot prijetno. Deželo pretresa državljanska vojna, ki korenini v mnogoterih notranjih političnih in verskih nasprotjih. Predvsem so ta nasprotja znali izkoristiti vsi tisti, ki si prizadevajo uveljaviti svoj vpliv v tem delu sveta.
Že ob svojem nastanku je liba-
Novinarja Ljubljanskega radia Ludvika Škobernela smo žc pred časom predstavili, ko je za nas napisal nekaj člankov o bližnjevzhodni krizi. Danes začenjamo z objavljanjem nove serije člankov o Libanonu, kjer jc Škoberne preživel nekaj mesecev kot dopisnik ljubljanskega radia prav v obdobju, ko je bilo o-zračje najbolj napeto.
nonska država morala poiskati težko ugotovljivo ravnovesje med pripadniki dveh osnovnih verskih skupnosti, krščansko in muslimansko. Tudi politična oblast je zastavljena tako, da si nobena skupnost ne more zagotoviti prevlade — predsednik države mora biti kristjan, vlado in parlament pa vodita muslimana, medtem ko vojski poveljuje kristjan. Dokler se zunanje sile niso preveč vpletle v libanonsko življenje. je tudi ta neobičajna razdelitev politične moči nekako ustrezala, občasni spori se niso sprevrgli v
oborožene spopade. A zemljepisni položaj Libanona je tak, da ga vrenja v bližnjevzhodnih deželah niso mogla obiti. V strahu pred uveljavljanjem panarabizma z nekaterimi primesmi socialistične ideologije so libanonske oblasti leta 1958 poklicale na pomoč Američane, ki so se odzvali s tem, da so v Libanon poslali svoje marince. 25 let kasneje so ameriški marinci znova prišli v Libanon — tokrat z namenom, da varujejo umikajoče se palestinske borce in Libanonce pred izraelskimi napadalci.
V zadnjih letih je bilo veliko napisanega in rečenega o globljih Vzrokih državljanske vojne v Libanonu. V analizah, ki so sledile go spodarske, ideološke ali strateške namere posameznih sil, ki so vpletene v libanonsko dramo, so praviloma najmanj prostora namenili občutkom samih Libanoncev. Ne to liko onih, ki iz varne razdalje spremljajo krvave dogodke, temveč tistih, ki nosijo na svojih rame-
iiiii«M»iiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiii4iiiiiiiiiiiiiiiiiiii»niii»iiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiii||,|,iiUIJlllll,,I„ll,„i||||,|I1||I|I|11||1||||1||11|(1|11||111|11I|ttfll(1111|li|lu|||||||||I|lll|11(|1J11|1(||1|||11|I|1||||Ullll|||1|l|in|i|1111||11|||1|||,||||||li;il|1||llll|(11| |lll,ilanl|||l|l|ll miniuui nuni iiiiuuiiuuiiiuiiuiui
KONČAL SE JE NAJBOLJ SPORNI PROCES V ZGODOVINI ZRN
V
Sest let zapora za Bachmeierjevo ki je ubila morilca svoje hčerke
Sodniki so upoštevali vse olajševalne okoliščine, da bi ji čim-bolj znižali kazen - Branilci že vložili priziv proti razsodbi
LUEBECK — S še kar milo obsodbo na šest let zapora se je včeraj v Luebecku v Zvezni republiki Nemčiji končal «proces stoletja® proti Marianni Bachmeier, ki je 6. marca 1981 s sedmimi streli iz pištole v sodni dvorani ubila morilca svoje sedemletne hčerke. Javni tožilec je za Bachmeierjevo zahteval osein let ZApčia. kar je' bila prav tako mila zahteva. Porotniki in sodniki pa so upoštevali še nadaljnje olajševalne okoliščine, da so lahko znižali kazen. Med procesom je na mreč javni tožilec ovrgel prvotno obtožbo o namernem in premišljenem umoru in jo spremenil v nenamerno povzročitev smrtnih ran.
S tako obtožnico je bilo popolnoma jasno, da bo razsodba mila, saj bi bila v nasprotnem primeru lahko Baehmeierjeva obsojena na do
f§f;
>v;V’a
Mariaune Bachmeier zapušča souno (tvorimo po zaključku včerajšnjega procesa v Liibecku	(Telefoto AP)
smrtno ječo. Vsekakor pa tudi s tako razsodbo ni /ahednonemško javno mnenje zadovoljno. Večina je namreč zahtevala popolno oprostitev, drugi pa so zahtevali zgledno kazen za prvi primer v nemškem sodstvu, ki si je nekdo v svoje roke vzel pravico, da mimo sodstva kaznuje nekega zločinca.
Večina1 časopisov v ZRN je spro žila pravo kampanjo v prid Bach-meierjeve. Neko televizijsko oddajo so naslovili kar: «Tudi jaz ga bi ubil®. Nič čudnega torej, da se je lahko marsikdo upravičeno spraše val. kako bodo lahko sodniki nepristransko razsodili ta primer. Zahod nonemško javno mnenje je takoj izrazilo simpatije in solidarnost Bach-meicrjevi. Naklonjenost je izvirala predvsem iz dejstva, da je Baehmeierjeva preživela strašno mladost z alkoholiziranim očetom in histerično materjo. V odnosu z moškimi je bila deležna stalnega nasilia. saj so jo kar dvakrat posilili. Prav to dejstvo j'e omogočilo sodnikom, da so opravičili posest orožja: iz samoobrambnih razlogov in ne za maščevanje.
Odločilnega pomena pa so bili strokovni izvidi raznih psihologov in psihiatrov, ki so dokazali, da je bila 7-letna Anna za Bachmeierjevo odrešilna bilka pred grozotami življenja. Morilca svoje hčere pa ni j ubila iz sle po maščevanju, temveč da bi preprečila vlačenje njenega imena po sodnih dvoranah.
Nedvomno pa so imele zahodno-nemške sodne oblasti v vsem primeru kar dovolj masla na glavi. Morilec Atine Bachmeier. 35 letni mesar Klaus Gvabowski. je bil namreč večkrat obsojen zaradi snolne ga nasilja. Po svojem predzadnjem spolnem zločinu je pristal, da ga skopijo in se je s tem izognil dolgi zaporni kazni. Sodstvo pa je kasne je pooblastilo nekega zdravnika.' da je Grabotvskemu s hormonalnim zdravljenjem aelno vrnil moškost, s tem pa se je obnovila spolna izprijenost. V maju leta 1980 je 7-letno Anno z zvijačo zvabil v svoje stano vanje in jo zadavil ter se nato predal policiji.
Na prvi razpravi proti Grabovvske-muje, kot rečeno, Baehmeierjeva iz torbice potegnila pištolo in ubila morilca svoje hčerke, da ne bi o-blatil njenega spomina, kot je Gra-botvski pred razpravo napovedal. Odvetniki Mariaune Bachmeier so že napovedali priziv proti sedanji razsodbi, ker hočejo popolno oprostitev. S svojo tragično življenjsko izkušnjo si je namreč Baehmeierjeva poleg simpatij ljudi priskrbela precejšnje finančno bogastvo, da lahko sedaj vztraja pri svoji zalite vi, naj jo sodstvo oprosti, če jo je že družba oprostila. Javni tožilec pa se bo šele v prihodnjih dneh odločil za morebitni priziv. Vsekakor pa si je zahodnonemško sodstvo želelo. da bi z včerajšnjo razsodbo dokončno pokopali primer Bachmeier - Grabowski.
SKLEP ZVEZNEGA SEKRETARJA ZA FINANCE
Blokiran račun sklada za razvoj manj razvitih
Številne republike in pokrajini še niso poravnale svojih plačilnih obveznosti iz lanskega leta
BEOGRAD — Sklad federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in Kosova je brez denarja. Zaradi neporavnanih 517 milijonov dinarjev prispelih obveznosti je račun sk‘a da od ponedeljka blokiran z odlokom zveznega sekretarja za finance Jožeta Florjančiča. S tem je po besedah predsednika skupščine sklada Mustafe Pljakiča skoraj popolnoma onemogočeno tudi vplačilo denarja kolektivom v nerazvitih republikah in na Kosovu.
Do tega ne bi prišlo, če bi Hrva ška, Slovenija, Srbija brez pokrajin. Vojvodina in Kosovo vplačale 11 milijard 424 milijonov dinarjev dolga iz lanskega leta. Glede na to. da v začetku vsakega leta dospe veliko število obveznic za izplačilo, se ra čun sklada zelo hitro izčrpa. Toda
tllliiiiiiiiiftHiMMiiiiHiiiMimtiiiti 111111111 min •imiiiitMiimiiiiiMii muh mii timi milili um iiiiiiimiiiiiiiiiiiii
PO ATENTATU Nfl POLICISTE V PALERMU
Vse glasnejši protesti proti mafiji in komori
V Palermu pokalo tudi prejšnjo noč - Uspehi boja proti mafiji
nih največji del bremena državljanske vojne. Od njenega «pravega začetka)) 1975. leta pravzaprav v Libanonu ni bilo več mogoče živeti brez strahu, da bo danes ali jntti prišlo do spopadov v neposredni soseščini. Ljudje so se zato zapirali v svoje domove, saj jih je bilo strah za golo življenje. Premožnejši so odšli — bodisi na Ciper, bodisi v Evropo. A velika večina j* ostala, prepuščena na milost in nemilost milicam, ki. so se množile kakor gobe po dežju. Sredi lanskega leta sc v libanonskem časopisja objavili podatek, da je v deželi kakih 86 milic. Največ jih je bilo v krojih koder je prevladovalo muslimansko prebivalstvo, zakaj tod ii' bilo nobene, ki bi bila toliko močna, da bi si podredila šibkejše. Tako se je zgodilo v tistem dela Libanona, koder je naseljeno krščanska prebivalstvo. A tudi lam je bila pot do združevan a zelo krvava. Preden je julija 1980 (sedaJ ze pokojni) Bechir Gemaijel prevzel nadzor nad krščanskimi milicami, sta se dve najmočnejši skupini — falangisti in nacionalna h' bananska partija — zelo pogosto soočali v oboroženih spopadih. Zdol so krščanske sile združene v Libanonsko fronto, ki ;e vsekakor najmočnejša libanonska vojaška in politična organizacija. Na muslimanski strani so se milice združile v Nacionalno gibanje. Toda ta zveza je veliko ohlagnejša m predvsem tudi vojaško šibkejša, saj se ji 111 pridružila najmočnejša muslimanska milica — Amal. Razmerje sil se je uravnotežilo, ker so v državljanski vojni podprli muslimanske milice borci PL O. Vendar je vpletanje Palestincev v notranje libanonske spore med Libanonci mnogokrat spodbudilo odpor do Palestincev. še zlasti med krščanskim pre-
letos so bile obveznosti znatno večje od priliva sredstev, zato je dolg _________________________________
poravnala Narodna banka Jugoslavi- j bivalslvom."Kljub temu smo v dneh, je, vendar je potem zahtevala, da fc0 je foui vojna v Libanonu na rt' ustavijo vse finančne posle sklada. | kuncu tudi med kristjani slišali rt Poteza zveznega sekretarja za finance je popolnoma razumljiva in tudi v skladu z zakonom, vendar bi bilo treba po Pljakičevi oceni hkrati z blokiranjem računa sklada prepovedati razpolaganje s sredstvi družbenopolitičnih skupnosti, ki niso poravnale obveznosti do sk'ada. Za to so zveznemu sekretarju za finance poslali zahtevo, da izkoristi svojo zakonsko pristojnost in prisili
PALERMO — V odgovor na aten tat v palermskem predmestju Bran caccio, v katerem so bili v eksploziji ranjeni trije mladi policijski a-genti. so tamkajšnji delavci, študentje in policijski sindikalisti organizirali protestni sprevod z ma nifestacijo. Izrazili so solidarnost s policijskimi silami in svoj odpor do mafije, številna delegacija pa se je po manifestaciji zadržala s prefektom De Francescom, ki je obljubil, da si bo prizadeval za normalizacijo življenjskih razmer v tem delu Palerma ter poudaril, da se »problem mafije istoveti z vprašanjem juga. saj je prav od njegove rešitve od visen izid boja proti mafiji®.
gl(l||||0lllll|||lll|||||lllllllll|||||IHflll8H,IIM|MIII,l»|,l*ll8|IIHH»lllll,lllllllllll MII lllllllll lllllll lil lllllllllllll II ••l* •UIIII MHI,llll**H8,*,«,*U,l*ll**®*,®tHII*,**HII*l,*,",H*®*®**ll,*'**ll®*,*®®ll,l*,,®l|l!**l*H®»mfl8l,,,,|»**,HMI,,l,l.*r
PO SPREJEMU PRI PAPEŽU JANEZU PAVLU II. V VATIKANU
Matere «desaparecidosov» obsojajo Cerkev
Zlasti v Argentini naj bi bila povsem gluha do žrtev tamkajšnjega huntinega nasilja
RIM — Papež Janez Pavel II. je obljubil, da bo podvzei nove oblike posredovanja pri argeniiski vladi, predsednik Pertini je za gotovi] svoj »javni poziv, kot predsednik predsedniku®, sindikati bodo organizirali v vseli italijanskih in evropskih tovarnah mi nuto molka: to je nekaj rezultatov obiska delegacije mater argentinskih »desapareculo sov® v Rimu.
Na tiskovni konferenci, ki je sledila raz nim obiskom v Rimu in Vatikanu, katero sfa priredili dve izmed mater s »Plaza de Mayo* Hegle Bonafini in Maria Antokoletz, pa se je pokazala tudi druga plat prizade vanj, da bi prišla na dan resnica o 30.900 žrtvah (26 narodnosti) argentinske vojaške hunte. Delegacija argentinskih mater je za svoje sinove posredovala že v Španiji, Fran ciji, pri evropskem parlamentu, pri komisiji OZN za človeške pravice v Ženevi itd., vendar je s svojimi odkritimi in .jedkimi izjavami razkrila tudi svojo nemoč in razočaranje nad pomočjo tistih, od katerih so jo nesrečne matere pričakovale, pa je niso dobile.
Posebno ostre so bile do Cerkve in s kritiko proti njej niso štedile. Matere žrtev na silja argentinskih generalov so že šest let prosile, naj jih sprejmejo v Vatikanu, a se je to zgodilo šele včeraj. Pa še tokrat je delegacijo mater sprejel papež le na javni avdienci, skupaj z drugimi skupinami vernikov (med katerimi je bila tudi nogometna enajsterica Benlice). Res je materam oblju bil. da se bo zanimal za to vprašanje, ven dar je ves »sprejem® trajal bori dve minuti in trideset sekund, kar je obe delegatki globoko razočaralo.
Brez dlake na jeziku je bila Hegle Bona lini tudi do argentinske Cerkve. »Kardinal Aramburu.® .je dejala, «je duhovnikom celo prepovedal maševati za pogrešane. Njegovo vedenje je nerazumljivo. Prišel je v Rim ter je zavestno lagal o razširjenosti in pomembnosti tega vprašanja. Dpjal je, da vprašanje izginulih sploh ne obstaja. Med 82 argentinskimi škofi so nas le štirje podprli. Ni nam znano, ali .je za to kriva argentinska Cer kev ali Vatikan. Papež je vsekakor poznal
naš položaj. Stalno smo ga obveščali, toda Cerkev je ostala gluha.*
(Delegatke so papeža pozvale, naj se zanima za »desapareeidoše* z enako zavze tostjo, kot se zanima za Poljsko. Janez Pa vel n. je bil ob besedah argentinskih mater vidno ganjen).
Trde besede so bile izrečene tudi na ra čun komisije za človeške pravice pri OZN. Argentinske matere so seznanile to komisijo s 30.000 primeri »desaparecidosov*. to pa je obravnavala v zadnjih letih skupno boril) 1.500 primerov, t.j. komaj 5 odst. Pa še pri teh so prihajali v trenutku glasovanja za posamezne primere vmes ekonomski interesi raznih držav, ki so skoraj vedno prevladali.
V Rimu je delegacijo mater sprejelo še več drugih osebnosti, med temi tudi zunanji minister Colombo. ki bo vodil v zadnjih marčnih dneti italijansko parlamentarno delegacijo v Argentino, kjer se bo še posebej za vzel, kot je obljubil, za »desaparecidoše*, saj je med njimi kar 500 oseb italijanskega potekla.
Zdravstveno stanje treh ranjenih policistov se je bistveno izboljšalo, tako da je eden že zapustil bolnišnico, medtem ko so najhuje ranjenemu zdravniki z zahtevno opeiacijo rešili nogo, za katero je sprva kazalo. da jo bo treba amputirali. Policija in karabinjerji so medtem «pre česali* vse jugovzhodno predmestje Palerma in preverili alibije kakih sto oseb, skoraj vseh znancev policije.
Vendar pa tudi pretekla noč v Pa lermu ni povsem mirno potekla. Pozno zvečer je eksplodiralo razstre livo, ki so ga neznanci podtaknili k eni od navojnic majhne pohištvene delavnice in prodajalne, in povzročilo gmotno škodo tudi v notranjosti. Lastnica, Maria Consolo, je nedavno prejela vrsto groženj in denarnih zahtev od še neidentificiranih izsiljevalcev. V drugem atentatu, ki se je zgodil skoraj istočasno, pa je bil ranjen 53 letni zidar Giovanni Pap palardo, ki mu je neznanec izstrelil šest nabojev v noge, ko je odhajal iz neke lekarne.
O uspehih boja proti mafiji poro dajo iz Cosenze, kjer so razkrinka li nevarno kt iminalno organizacijo, specializirano za izsiljevanja, in izdali 30 zapornih nalogov. V Milanu pa so v okviru obsežne preiskave proti mafiji aretirali še dve osebi, eno zaradi sodelovanja z mafijskimi krogi, drugo pa zaradi lažnega pričevanja pred preiskovalnim sodnikom.
Iz Neaplja pa poročajo, da je v vrste tako imenovanih »skesanih mafijcev*, ki sodelujejo s preisko valci, prestopil tudi »zaporniški mo rilec® Pasguale Barra. eden od »zgodovinskih vodij* nove organizirane kamore. Cutolov sovaščan in morilec bandita Turatella menda sodeluje že tri mesece, kar so mno-ki predpostavljali, šele sedaj pa je prišla potrditev.
PASHWAR — Na meji med Pakistanom in Afganistanom so cariniki zanlenili rekordno količino heroina: 421 kilogramov. Menda gre za največjo zaplenjeno količino doslej v svetovnem merilu.
DUBROVNIK — Tretji dan konference delegacij sredozemskih držav, podpisnic barcelonske konvencije o zaščiti Sredozemskega morja, so razpravljali o dopolnitvah k vrsti dokumentov in določil, ki obvezujejo vse države, ki so podpisale . te sporazume. Predloge do-olnil je pripravil sekretariat biroja podpisnic z barcelonske konvencije, ker pa delegacije niso dobile tudi prejšnjih ščepov. so pripravili posebno delovno skupino, ki bo predloge podrobno preučila in plenpmu predlagala sprejetje konkretnih odločitev. Pričakovati je. da bo de'ovna skupina, ki obravnava finančne načrte, dopolnila sprejela še danes, tako da bodo v petek, zadnji dan konference, sprejeli še preostale dokumente, ki zadevajo akcijske načrte o zaščiti Sredozemlja, (dd)
dolžnike k plačilu dolga, d.i bi sklad lahko nadaljeval delo.
Finančni načrt za letos predvideva. da bi za razvoj nerazvitih republik in Kosova zbiali 75 milijard 726 milijaid dinarjev. Da bi toliko denarja prišlo do tistih, katerim je namenjen, je potrebno veliko več discipline in spoštovanja prevzetih obveznosti, meni Pljakič, brez tega je težko pričakovati, da bo sklad mogel izpolniti vse naloge, zaradi katerih so ga tudi ustanovili, (dd)
Številni brezdomci zaradi usada pri Potenzi
POTENZA - Zemeljski usad v kraju Marsico Nuovo, kakih 40 km od Potenze, ki se je začel premikati v ponedeljek, še vedno drsi proti dolini. Oblasti so izdale ukaz za izpraznitev 58 poslopij, doslej pa so izselili 30 družin. Na ogroženo področje so že pripeljali prve stanovanjske prikolice, v katerih IkkIo namestili brezdomce. Težje jc z živino, saj je na stotine glav govedi brez strehe. Ker je usad poškodoval tudi vodovod, morajo 282 družin (1.200 oseb) oskrbovati z vodo s pomočjo avtocistern.
Po prvih ocenah znaša dosedanja škoda približno devet milijard lir.
NEAPELJ — Ueteči oddelek nea peljske policije je prijavil sodišču 33 oseb, med katerimi jih je 24 že v zaporu pod obtožbo razpečevanja mamil. Policisti so razbili izredno razvejano toljjo, ki je nabavljala mamila v ZDA po ceni 15 do 20 milijonov lir za kg in jih preprodajala v Italiji, Švici in Franciji z velikim dobičkom (po 50 milijonov lir za kg). Razpečevalce (mesečno so prodali po 15 kg mamil perujskega izvora) so zasledovali že poldru go leto.
kole mnenje: »Ne, Libanonci nt nasprotujemo palestinskim pravicam, če terjamo naj se njihove vojaške enote umaknejo iz Libanona■ S tem, ko imajo Palestinci svoj1 najpumembnejše vojaške postojanke v Libanonu, je naša dežela nenehno Izpostavljena izraelskim napadom ... In žrtve teh napadov so le Palestinci, temveč tudi Libanonci . . . Navsezadnje se Mf" vprašujemo, čemu bi mi Palestincem dovolili, česar jim ne dovolil0 v nobeni drugi arabski državi. P°v' sod, tudi v Siriji, so Palestinci P°° strogim nadzorstvom, ničesar ne morejo storiti brez privoljenja °~ blasti. Le v Libanonu: naj bi imen popolno svoboda delovanja .. ■ Arabci zatrjujejo, kako je boj za palestinske pravice vsearabska ja' deva. a povsod so poskrbeli, da lrn palestinska dejavnost ne more narediti kake posebne škode ...»
Kdor se je pobliže srečal z rt' sničnostjo razmer v arabskem svetu, bo temu razmišljanju v m,'°' godem pritrdil. Predvsem !>a le res. da je v Libanonu prišlo 00 tako tragičnih obračunov med samimi Libanonci, ker je v tej dezej kopnel občutek pripadnosti državi' ki ni imela moči (in mnogokv° tudi ne volje in možnosti), da " preprečile dejavnost listih, ki s si prizadevali za njeno razsulo.
O Palestincih pogosto govoril0 ko' odločilnem delavniku libanensK nestabilnosti. Velja spomniti, da j zatonila libanonska oblast leta T’., podpisala s Palestinsko osvobodi no organizacijo sporazum, ki dovoljuje palestinsko naseljevanje (c tudi začasno) na libanonskem ° zemlju. Ta sporazum so podpis0 v egiptovskem glavnem mestu. za to ga tudi imenujejo uKairski sP0" razum».
Vojaške enote in politično L'°ds‘z PLO so se preselile v Libanon V° »črnem septembru* v Jordaniji, * je vojska kralja Hussema hO'e odpravili palestinsko samostojnos v Jordaniji. Kljub sirskim obljw>n o podpori se je palestinsko rnf S‘Lr raje odločilo oditi v Libanon. !f0z,a se je nadejalo manjšega va(2nr„, Libanonci, ki so živeli od trgopi in vodenja bančnih poslov v °rt'j skem svetu, se tudi niso mogli K vehko upirati palestinski (in ski) odločitvi, da se glavnina javnosti PLO prenese v Liha" in še zlasti v Berut. Tako so južnih predmestjih libanonskfP glavnega mesta zrasle «palestins četrti», ki so bile za Libanon pravzaprav (praktično) rtcstei: rialne. Podobno je bilo v neka**** mestih na jugu države, koder.
IUI lil y U Ul	»VV®	iettl,
si Pidestinci zgradili svoje Pos . Mnogi Libanonci (zlasti kristl ^
ni), ki so imeli svoie domove teh delih države, so se odselili postali begunci v svoji lastni d želi. Več desettisoč ii h je pris,°0 Bejrut, da bi si našli vsaj zosn streho nad glavo.
LUDVIK ŠKOBERNE
150 žrtev brodoloma pred kitajsko obalo
PEKING - 150 oseb jc življenje v brodolomu kitajsk*s trajekta »Rdeča zastava*, kj, ^ S. v hudi burjj prevrnil v bližini ^ serne obale, na jugu Kitajske- _ trenutku nesreče je bilo na P*°
240 oseb.