&t 49. Izhaja trikrat na teden, in sicer v, torek, četrtek in soboto nb -4. uri popoldne t(»r stane po poŠti urejemana al> v Gorici na dom poSiljana: vse leto ........1~> K . %...........1» » PosamiCne številke ^t^nejo ]0 vin,;,a; _ ^ ,^ „S0ČA" ima naslectnje izredne priloge:' olv^lo-vem letu »Kažipot po Goriškem in GradišCanskem" in ,Kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih", daljo dvakrat t letu „Vozni red železnic, parnikov in poStnift tvei" ter mesečno prilogo „Slovenski Tehnik". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki 'ulic štev. 7 i. nadstr. v »Goriški TiskarlftV-A. Gabrščeli-Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se raSunijo po Petit-vrstah «'e tiskano 1-kiat l« v, 2-krat J4 v,. 3-kra't 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje -črke po prostoru. \ — Keklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrata. Za obliko in vsebino oglasov odManjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. V Gorici, v torek dne 30. aprila 1907. Tečaj XXXVII. »Vse ža narod, svobodo in napredek!« Dr, tC Ldvrič. Uredništvo so nahaja v Gospo-, i ulici St. 7 v Gorici v L na1 ti Z urednikom 'je inogo^ govoriti vsak dan od "8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5, popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. dopoludne. Up ravn ifitvo se na- haja v Gosposki ulici si. 7 v I. nadstr, na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, y reklamacije in druge re5i, katero ne upadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo h upravništvo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno oe iSoče« vsak petek iti stane vse leto 3 K 20 h ali gld. luo. »Soča« in »Primorec« se prodajate v Gorici v naših knji^ mah in teh-le tobakarnah: Schvvarz v Šolski ul., Jdlemita v Nunski ul., Ter. Leban na tekališou Jos Verdi, Peter Krebelj V Kapucinski ulici, L Bajt v po-kopaliSeni ulici, I. Matiussi v ulici Fonnica, I. Hovaiiski v Korenski ulici Št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenČifi na trgu della Caserma. Tetofon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odfeov. J. Fabčič) tiska in zal. Gregorčič farba zopet - z deželno užitnino, i. Dr. Gregorčiču prede slaba v hribih. Mera njegovih grehov je tako vrhano polna, da vrejo čez ter kakor hudournik strmoglav-ljajo svojega očeta v prepad. — Da bi se morda še rešil, je začel po farovških listih zopet farbati z užitnino v deželni upravi. Toda tolike nesramnosti kratek' konec mora biti zopet — krinka doli z obraza, proč s pa-vovim perjem!! Evo zaslužen odgovor! V bombastičnem tonu pripoveduje, da je bilo že 1. 1905., ko se je pobirala užitnina v deželni (pivo) in državni upravi (vino, meso, mošt), pol milijona kron dobička, — in tolika škoda je bila tudi v 1. 1.901.—1904. Te milijone škode sta kriva A. Gabršček in dr. Turna, ker sta 1. 1900. »preprečila pobiranje užitnin v deželni upravi!" — Nadalje farbajo in begajo svoje božje volke z dobički, katere so imele v 1. 1905. posamične občine! Potem pa zopet udri po Gabrščku in Turni, češ: s kolom po njiju! Ali čujte čudo! »Gorica" pa je vendarle pozabila povedati, kakošno zaslugo imajo pa — donGregorčičin njegovi kimavci za vse te »velikanske dobičke"! No, povemo pa mi! Zato, ker imajo napredni poslanci ravno toliko zaslug, kakor oni; — in dalje zato, ker imata »Soča" in „Primo rec" več zasluge za to, da je prevzela dežela delno pobiranje užitnine ob času in na način, ki daje dobiček, — dočim bi imeli brez dvoma veliko zgubo, ako bi se bilo to zgodilo 1. 1900. po navodilih »Gorice". »Gorica" laže, da sta 1. 1900. Gabršček in dr. Turna preprečila, da krčmarji in mesarji niso dali svojih pooblastil deželnemu odboru, — na korist zakupniku Gorupu; onadva da sta... »na vse sile preslepila krčmarje in mesarje na veliko škodo dežele". — Vse to je nesramna laž posvečenih izprijencev! Kaj pa je resnica ? ! L. 1900. je bil že deželni glavar — dr. Pajer, Pod njiin je pričel nov kurs v deželni hiši, ki je prinesel goriškim Slovencem le zgubo na zgubo. Kako daleč nas je prive-del ta novi kurs, to čutimo pač "ur vseh udih in bomo čutili jeden cel človeški rod. — Zato pa je že takoj od začetka zavladala med Slovenci popolna nezaupnost nasproti vsemu, kar je pričel ta nesrečni človek v deželni hiši! Deželni odbornik je bil — dr. Turna. Užitnina je bila njegov referati — Finančni odsek deželnega odbora je sklenil spomladi 1. 1900., naj prevzame dežela v svojo režijo pobiranje užitnine. Nikdo ni ugovarjal !! — Toda tega sklepa ni izročil Pajer poročevalcu dr. Turni v deželnem odboru, marveč si ga je pridržal sebi! — V poletju 1900. je sklenil deželni odbor (tudi z glasom dr. Turne!), naj dva deželna uradnika pobirata po deželi pooblastila krčmaijev in mesarjev. Tu pa moramo takoj opozoriti na nekaj jako važnega! L. 1900. je že pobiral užitnino v celi Furlanljl — c. kr. finančni erar sam, ker so ga Furlani prej več let pošteno nasa-marili. Tedaj je šlo torej edino za — s 1 o-venske g r o š e, po katerih so se cedile sline dr. Pajerju. — Laž je torej, da je Šlo 1. 1900. za pobiranje,užitnine v celi deželi! Furlanija je bila že odrezana, tam tudi nič kazalo ni, kakor so dokazale sitnosti in zgube z zakupniki! Pa tudi erar je končal s slabim vspehoml! O tem več prihodnjič! Druga in glavna laž pa je: da sta Gabršček in dr. Tuma preprečila, da krčmarji in mesarji niso dali pooblastil deželnemu odboru. — Že v poletju 1900. smo javno v »Soči" razpisali nagrado 1000 kro^ tistemu, ki dokaže, da se je vmešalo nv>l deželni odbor in interesente vodstvo naše stranke. — Resnica je namreč ta, da je Gor up poskrbel ža vse potrebno, še predno smo mi v Gorici izvedeli, kaj se godi po deželi. Zakupnik Gorup, ki je imel svoje ljudi v vsaki občini, je onemogočil 6kcijo iz deželnega odbora, Še predno smo mi vedeli, da je res pričela. — To je resnica, ki smo jo pribili že 1. 1900. Kagrade 1000 kron »Gorica" ni niti skušala pridobiti! — In ako dr. Anton Gregorčič zdaj zopet ponavlja že pozabljeno laž, — tedaj mu pri- ti č e ime človeka, ki si hoče z lažjo in obrekovanjem zagotoviti državnozborski mandat!! Zakaj niso hoteli krčmarji in mesarji 1. 1900. dati pooblastil deželnemu odboru, — so to sami povedali v dopisu iz Bolca v „Soči" 21. julija, dalje dopisnik v »Soči" 24. julija. Slučajno sta danes oba dopisnika v — klerikalnem taboru. — Razlogi so kratko ti-le: 1. Slovenci ne zaupamo — dr. Pajerju; on nas hoče izžemati in nas še komandirati po svoji lahonski volji. 2. Ni zaupanje v — uspeh! S Furlanijo že ni nič, ker tam je zguba očitna; zato mora užitnino pobirati — erar sam. 3. Kar se tiče slovenskega dela dežele, pa tudi nimamo še prav nikake gotovosti, da ne bomo imeli le škode poleg vseh sitnostij. — V Tolminu so n. pr. že imeli svoje užitninsko društvo, toda propadlo jez zgubo, ki bi bila v deželni upravi še večja. — Društvo krčmarjev kanalskega okraja je tudi prevzelo užitnino v svojo režijo, — toda ni mu kazalo drugega nego pogoditi se z g. Gorupom. — Edino ajdovskemu užitni uskemu društvu se je godilo malce bolje, ali tudi tega skušnje niso bile vzpodbujajoče! Nevspehi v Furlaniji in deloma v gori omenjenih slovenskih okrajih pač niso mogli dajati poguma, da bi bila sprejela dežela na takratni podlagi užitnino v svojo režijo, — in to toliko bolj, ker je bil pričel dež?!«i odbor vso akcijo brez glave kar tje v dan, ne da bi imel le površen račun stroškov deželne r e ž i j e... Deželni poslanec dr. Turna je imel 19. avgusta 1. 1900. v Vrtojbi javen shod, na katerem je odkrito označil svoje sta-lišče^ ki je tudi odgovarjalo takratnim dejanskim raz mer a m V deželi. Povedal je, da nismo nasprotniki prevzetju užitnine v deželno režijo, toda tje v dan tega ne bomo delali; poznati moramo najprej dejanski položaj, količino spečavanega blaga in troške režije; poznati moramo prej dejanske okoliščine sosednih dežel, kako imajo tam urejeno itd., — pa ne kar na slepo dreti morda v i^iO pogubo! — In za*res je deželni odbor sam odložil celo akcijo na eno leto, ker ni imel niti najmanjših podatkov o tem, ali bi imel dobiček ali zgubo t In Šele na to je začel nabirati — podatke, ki so pa pokaztfi, :.a je taka kupčija jako nevarna. Več o t/- prihodnjič, Tako je stalo vprašanje 1. 1900! Vprašamo: Kaj je tu zakrivila narodno-»apredna stranka, kaj posebe Gabršček in dr. Turna?! NIC!! Narobe: stranke in njiju zasluga je, da se je začelo temeljito proučavati vprašanje o pobiranju užitnin« v deželni upravi, — naša zasluga pa je, da smo tudi klerikalce poučili o dejanskih razmerah v deželi, o načinu, kako se oddajajo užitnine v zakup itd., kar je pozneje le koristilo ugodni rešitvi za našo deželo. Kar se je zgodilo l 1905. z dolno režijo dežele in erarja, — to pa nima čisto nič opraviti z našim bojem 1. 19001 To je čisto logična, naravna rešitev v povsem novin vm-merah, katerim nikdo od nas ni nasprotoval, Za tako rešitev nima dr. Gregorčič ni za las več zasluge nego dr. Tuma, dr. Treo ali Štrekelj! In zadovoljivi vspehi so posledica povsem novih dogovorov z vlado in povsem novih — doklad. O teh pa zapojemo prihodnjič novo pesem i Zakaj je torej finančni vspeh 1. 1903. bolji, je jasno, — in vsakdo mora biti ž njim le zadovoljen! Toda za t ako vreditev L 1905. j smo bili tudi mi, —- in dr. An*n Gregorčič nima pri tem niti za las več zasluge nego napredni poslanci. — Kdor pa se danes tako bahati, kakor dela »Gorica6, — ta je politični slepar, šarlatan in lažnjivec, ki hoče ljudstvu utiresti le peska v oči, da ne bi videlo, kam ga tira brezvestna klerikalna politika. — Dr. Anton Gregorčič se je hotel zopet okititi s pavjim perjem, toda tudi takrat je razkrit pred nami njegov tolsti obraz! — Fej! To je šele prvi del naše zavrnitve političnega rokovnjaštva dr. A. Gregorčiča. — Prihodnjič pridejo na dan Številke, ki ga razkrinkajo do popolne nagote tako, da ne ostane na njem ne ene poštene dlake. Naj se le pripravi, da mu pljune v obraz vsak Slovenec, ki ni še zgubil zadnje iskre —poštenosti. Dvajset let pozneje. Hadaljevanje a= »Treh mušketirjev". = Francoski spisal: == ALEXANDRE DUMAS. =EE=r= ;' (Dalje.) —- Prav! si misli d'Artagan; tukaj pojue, tukaj. Nato pravi gle sno: — No, glejte! prijatelj, ta naslov, ki si ga tako želite, vam prinašam danes jaz! Porthos je poskočil, da se je vsa soba stresla ; dve ali tri steklenice so izgubile ravnotežje ter padle ua tla, kjer so se razletele. Mousqueton je priletel na ta ropot, in za njim je bilo videti Piancheta s polnimi usti in servijeto v roki. — Monseigneur me je klical ? vpraša Mousqueton. Pothos je pokazal Mousquetonu z roko, naj po- ">«?e kosce razbitih steklenic. Z veseljem zapažam, pravi d'Artagnan, da imate §e vedno tega vrlega dečka. -~ Moj oskrbnik je, pravi Borthos; potem pristavi glasneje: Svojo dolžnost stori, ta Jurček, to se vidi; t0«a, nadaljuje zopet bolj tiho, udan mi je, in ne zapustil bi me za vse na svetu. — In »monseigneur« mu pravi, »si misli d'Artagnan. ¦— Pojdite sedaj, pravi Porthos, pojdite, Moušton. — Mouston ga imenujete ? Ah S da! okrajšano: °«squeton je predolgo izgovarjati. — Da, pravi Porthos, in potem spominja to tudi | na njegovega stražmojstra iz okolice. Toda govorila j sva o nečem, ko je vstopil. — Da, pravi d'Artagnan, toda odloživa ta pogovor za pozneje, vaši ljudje bi morda kaj sumili, lahko da so ogleduhi v deželi. Saj veste, Porthos, tu gre za resne stvari. — Vraga! vsklikne Porthos. No, prav! pojdiva se malo sprehajat v park zaradi boljšega prebavljanja. — Prav rad. In ker sta se bila oba do dobra najedla, sta se začela sprehajati po prekrasnem vrtu. Kostanjevi in lipovi drevoredi so oklepali prostor najmanj tridesetih juter. Med grmičevjem so tekali na vsak korak | kunci; skrivali so se v visoki travi ter se igrali z želodom. — Pri moji veri, pravi d' Artagnan, park je kot vsr drugo; če je v vaših ribnikih toliko rib kot je k lucev v vaših zajčnikih, potem ste res srečen človek, dragi Porthos, seveda, če imate še vedno veselje do lova in če se je pridružilo temu še veselje do ribarenja. — Prijatelj, pravi Porthos, ribji lov prepuščam Mousquetonu, to ni zabava za piemenitaša; kadar mi je pa dolg Čas, se vsedem na jedno teh-le mramornatih klopij, si dam prinesti svojo puško, ukažem pripeljati Gredineta, svojega najljubšega psa, ter streljam na kunce. — No, to mora biti zelo zabavno! pravi d' Artagnan. — Da, odvrne Porthos ter vzdihne, zelo zabavno je. D' Artagnan. ni več štel njegovih vzdihov. — Potem jih gre GredineUskat, nadaljuje Porthos, ter jih nese naravnost kuharju; dresiran je tako. — Ah! neprecenljiva živalica! vsklikne d' Artagnan. — Toda, začne zopet Porthos, pustiva Gredineta v miru; podarim vam gb, če želite, ker sem se ga skoro že naveličal; vrniva se k najinemu pomenku. — Prav rad, odvrne d' Artagnan; toda, da ne porečete, da sem vas zvijačno ujel, vam povem naprej, da bo treba izpremeniti življenje — Kako bo? — Treba bo vz3ti oklep, opasati meč, iti v nevarnosti, pustiti, kakor v onih minulih dneh nekaj svojega mesa po potih; no, saj veste, tako kot nekdaj! — A, vraga! vsklikne Porthos. — O, razumem, prijatelj, razvajeni ste, dobili ste trebuh, in vaša pest nima več tiste prožnosti, o kateri imajo kardinalove straže toliko dokazov. — A, pest je še dobra, prisegam vam, pravi Porthos ter iztegne roko, ki je bila podobna ovčjemu plečetu. — Tem boje. — Torej vojskovati se bo treba? — No, da, moj Bog! — In proti komu ? — Ali ste sledili politiki, prijatelj? — Jaz politiki! Prav nič! - Kaj ste za kardinala ali za prince? — Jaz za nikogar. (Dalje pridev.) Oolilno gibanje. I Iz Štanjela. (Dopis.) I Žalibog, da nam je g. Štrancar ušel iz- I pred oči, Skoda, da ga ni več tukaj, kajti ujel j bi; tu pri nas v Štanjelu 4 klerikalce. Pomi- j slite: 4 j to je veliko število. — Ako mu 1 ostane kaj turšice, naj jo pošlje v Štanjel I onim zgubljenim klerikalcem. i Mi pa ostanemo nepremakljivi \ na- J rodno-napredni stranki. Žiyio naš kandidat g. I Alojzij Štrekeljl j Kako je bilo pod kaharnarjem na Krasu! (Dopis.) I Marsikaj prihaja nam sedaj v spomin iz časa, ko je glavaril Laharnar / Sežani. I Spominjamo se vojaškega nao^a pred 10 leti. Vsak nabornik, ki ni bil pravočasno navzoč, je bil takoj zaprt. Tako so bili zaprti trije mladeniči, ki so prišli iz Trsta, kjor so delali, prepozno, ne oziraje se na opravičevanje, da so prvi vlak zamudili in šele" z nagličem priti mogli. — Eden teh, iz * Gabrovice doma, je bil zaprt, ker ni bilo boljšega prostora, v lokal, bi je bil s kame^.timi ploščami tlakovan, kjer se je tako prehladil ~ bila je zima, -- da je zbolel in kljub vsi zdravniški pomoči čez par mesecev potem umrl. Posebnega komentara ni potreba. Černefu in balsarnarjeuim pristašem u pomislek! (Iz Avbera.) V »Gorici« z dne 23. aprila št. 33, je dopis iz Avbera, ali odkrito povedano iz To-maja. Bes žalostno, da se skriva oni vzgledni »Kraški sin" pod obrambo druge vasi. Da si pa tu slabo zadel, povejo ti lahko najmanjši otroci. To je torej tisti Tvoj obljubljeni dopis! Taka je torej Tvoja politika? Tako spoštuješ fci značaj! Kdor noče trobiti v Tvoj rog, kdor noče biti Tvoje orodje, ne sme živeti. Pravočasno spomnil si se še velikonočne spovedi. Naštel si vse grehe, odvezo dobim pa le tedaj, če bi se Ti posrečilo, obrniti me. Ne, ne, hvala lepa, še tisto obdrži za-se, ker sije itak potreben. Nočem^Ti odgovarjati na osebne napade, ker škoda časa in prostora sedaj, ko se ga more rabiti za politiko. Jako me veseli, da si mi posvetil kar tri cele kolone v oni umazani cunji in ponosen sem, da se je morala priložiti omenjeni štev. tudi priloga, le da si meni delal reklamo. Jako se motiš, če še misliš, da je res gromek) v našem taboru in da sem bil morebiti radi tega ogorčen. Kaj še, nasprotno, jako sem Ti hvaležen. Izvolil si rabiti tudi vse mogoče priimke, to me je grozno oplašilo; skoraj bi bil pričel moliti Bgrevengo" in prositi Te odveze. Čisto si me „ferdamal«, Vse si povedal svetu, kar si dobil v Svoji zaprašeni glavi in Tvojih dragov, in to le za to, ker nisem hotel obljubiti glasu odrešeniku Laharnarju. Bečem ti, da mi ne porečeš; držiš se še vedno tega gesla. Zato praviš : falirani študent, fantalin, mogočnež; saj mi tudi ne zavidaš ? Poglej sebe; ti me črniš (in delaš tako čast svojemu imenu) le, ker nisem tvojega mnenja v političnem ozira in ker sem zna-čajen. Povem Ti odkrito, le črni me, kolikor Ti drago, ali omajaš me ne; ne dam si omajati značaja. Naše ljudstvo se res briga za državno-zborske volitve in ne le m o j, ampak naš kandidat je Štrekelj. Tega je postavilo ljudstvo, in ne jaz, in noče nič slišati o Laharnarju. Županski stolček tudi omenjaš tam. V občinskem zboru sem osemnajsti mesec in vsak pameten človek more razumeti, da nisem večen kandidat, kakor misliš Ti v Svoji črni duši! — Izzivaš, hočeš pa, da tudi Laharnarja malo priporočiš; Se-li spominjaš, kaj je napravil 87 oj čas Nabrežincem? Ne veš, da jim je ravno ta blaženi Laharnar „ko-ristil« pri vodi za stotisoče, da morajo sedaj plačevati svojo vodo, če jo sploh hočejo piti. „ J a z nebodem pustil umirati 180 tisoč ljudi za | žejo". In na njegov pritisk so morali odstopiti mestu vodo brezplačno in le po njegovi zaslugi. Le prašaj tam, pa zveš Še kaj! — Tudi v Lokvi, Štorjah in marsikje reče se še danes marsikatera pikra o njem. Še je nam v spominu, kako je ravnal s Kraševci, kako je katerega brcnil ven ali ga gledal kakor pes mačko, če je k njemu prišel. Gorje mu pa, če se je poslužil bolj energične J in moške besede; zarenčal je precej nad njim: „ Vedite, pred kom stojite!". — Tak oholež naj bi nas zastopal? Kedorimaleše kaj razuma, pokaže mu vrata, k a-j kor jih je on nam kazal svoj čas. Klin s klinom! Dragi kmet, kako bodeš potožil svoje potrebe in želje oziroma prošnje temu "človeku. Nisi varen, da Te vrže ven s pomočjo znanega pretepača v Tomaju. Kako hočeš, da zastopa Tvoje interese, ko ne ve, kako se Ti godi, ko noče slišati o Tvojih potrebah. Prej, ko je Še Ml tU okrajni glavar, nas je komandiral, kaznoval, nam grozil, bil je ohol; nismo še pozabili njegovih batin. Sedaj pa, ko nas potrebuje, se nam dobrika, obljubuje nam svojo kri, da bi mu pripravili stolček malo višje, dabi nas še bolj tepel. Ali kri zatiranih, preganjanih kliče maščr anje. Tudi tu je na mestu, kakor Černe pravi: „K"iu s klinom!" Kar pa tam o vodnjaku praviš, vidim, da se Ti meša. Radi mene bi jih bili napravili lahko deset. Jaz jim tega nisem mogel braniti, ker ta čas sploh še dama nisem bil. Le poglej sejne zapisnike, pa se prepričaš. S čemur se človek peča, o tem najrajši I govori. Kes bi bilo vre1? ^o opozoriti g. župana [v Tomaju, da bi kedaj ; gledal v znano go-j stilno. Tam se vidi igralce kakor v „Monte Carlo". Večkrat zjutraj tudi solnce iznenadi razburjene igralce in radovedno pokuka na \ s kredo zaznamovane »častne" dolgove. Tomajski agenti so bili v Avberu na vel. petek, zahtevali pršut in agiti-rali. Kenda je čepel in se zav2emal ves popoldne pri Peganu, ali dosegel ni nič; prišla sta malo pred nočjo tudi oba Černeta tja ter zagotavljala, da sem jima obljubil pod Častno besedo voliti Laharnarja. Pozabila sta fanta, da jima laž ne pristoja. Niste li bili potem milostno odslovljeni? Kaj je pa bilo potem proti Koprivi. Ni li prišel tja Lipe z razbito, krvavo glavo? Kaj pa rokavica? Toliko v odgovor za danes! čaka pa še kaj več! Izne-naden bodeš, ko zveš vse in Tvoja družba. Sicer pa h koncu naj Ti bode povedano, J da ni bil moj oni dopis v „SoČi" št. 42. iz Avbera, kar bi bil lahko spoznal po besedilu. Dolžnega pa se čutim zahvaliti se Ti ze reklamo, ki si mi jo napravil... Dragi kmetje, 14. maja poka-I žite po vzgledu nas Avbercev, da [nočemo vsiljivcev, ampak naš poslanec bodi Alojzij štrekeljl M..... Po shodu u Kojskem. J Najlepše vtise je napravil na Brice lep I impozanten javen shod narodno - napredne stranke v Kojskem, ki se je vršil 21. t. m. I Ker po zadržku ni bilo še Ob širnejšega j poročila o shodu, naj sledi tu najprvo to: J Udeležba se računa preko 400 mož; zastopane so bile vse briške vasi županstva Kojsko, Ob l/*4, uri otvori shod g. dr. Tre o, povdarjajoč obilno udeležbo, in pozdravlja udeležence shoda v imenu izvrševal, j odb. nar.-napr. stranke. Predsednikom predlaga g. župana Obljubka in zapisnikarjem! J učit. Orla. Predsednik se zahvaljuje za po-J verjeno Čast, omenja, da je kaznjivo motiti I shod, na katerem pa lahko vsak dobi besedo, in podeli besedo g. kandidatu nadsvetniku I Gabrijelčiču. V začetku omenja ta, da se je vdal želji, izrečeni od mnogih strani, posebno še iz Brd in prevzel kandidaturo. On I ne obljublja volilcem zlatih gradov, kar bode I pa v njegovih močeh, to bode naredil. Potem I podaja svoj program in način postopanja. Kot prvo točko povdarja narodno vprašanje in pravi, da nismo še dosegli vsega, kar nam I pritiče ne v uradih in ne na šolskem polju; vsak posl. naj se postavi na odločno stališče, I da dosežemo že enkrat v resnici to, kar imamo J zajamčeno 40 let po zakonu Glede gospo-I darskega vprašanja povdarja, da si moramo j priboriti samoatalnost, da nam bo možno do-I speti na višino, da nam bode možno tekmo-I vati z drugimi narodi, Zboljšanje cest je po-I trebno,- sicer se je v zadnjem času v tem I oziru precej doseglo. Glavno vprašanje pa bo olajšanje posestev od bremen in od davkov, ki I težijo sedaj posestva, namesto imeti dohodke iz posestva. Kar se tiče verskega vprašanja, omenja, da nasprotniki pravijo: kdor ni na njih strani, je proti veri. Vera je ljudstvu najdražja svetinja, katero bode branil tudi on, ako bi v parlamentu do tega prišlo. Za to da častno besedo. Dotakne se so-cijalnega vprašanja v pravem smislu in končno omenja, da ne prosi, da bi glasovali j zanj, vsak naj voli po prepričanju, in če bode ¦ izvoljen, deloval bode le v blagor ljudstva. ' (Burni klici in odobravanje.) Predsednik da na to besedo g. dr. Treo-tu. Dotakne se več vprašanj, ki se tičejo kmetskih volilcev; odklanja za naš narod so-cijalnodemokratično stališče,. ki ne odgovarja ne verskemu ne narodnemu čutu v ljudstvu, pojasnjuje novo agrarno stremljenje in povdarja, da se morajo zavzeti poslanci za velik del tega programa. Bazlaga posamezne točke tega programa. Omenja dež. zbor zadnjega časa s posebnim ozirom na nov dež. vol, Ted. Pojasnuje sporazumen nastop dr. Gregorčiča in Pajerja v gospodarskem oziru, in škodljiv vpliv tega nastopa na slovenski del dežele. V verskih vprašanjih je istega mnenja kot predgovornik in zavrača očitanje, da bi bila stranka brezverska. Pojasnjuje, na kakšen način nasprotna stranka razlaga svobodno Šolo in nerazdružljivost zakona samo, da med ljudstvom proti napredni stranki hujska, in kako se mora te točki pošteno in odkrito razlagati. — Zbrani volilci so izvajanjem ponovno burno pritrjevali. Predsednik omenja, da je naš kandidat trde kmetske korenine, torej pozna naše težnje, on bode za nas nastopil in mi mu skazimo zaupanje, da ga volimo. (Živahno odobravanje.) Končno vpraša, ali je kdo proti kandidaturi g. Gabrijelčiča, na kar se nihče ne zglasi. Ker ni nikdo glasoval proti, sprejme to z veseljem na znanje in zaključi shod. Na tem shodu je imela tudi „ Gorica" svojega poročevalca v osebi „ nadobudnega" mladega moža, ki je pokazal že prav zgodaj svoje »talente" v zavijanju in poročanju neresnice. Kaj čuda, da se je obregnil tudi ob osebo našega župana g. Obljubeka, katerega zaradi njegove možatosti in delavnosti spoštuje vsa občina in ki je tudi na shodu nepristransko nastopil. — Poročevalčevo zavijanje v »Gorici" našega župana gotovo ne.bode bolelo, pridobilo pa bo g. kandidatu obilo volilcev in to je tudi prav. Klerikalni shod u Čepouanu. (Iz Čepovana.) Bil je skoz in skoz klavern. Prišla sta farbat zavedne Cepovanee Fon in Kremžar. Skazalo se je pa, da je v Čepovanu za Fona grozdje prekislo. Pri glasovanju se ni dyignilo niti polovica rok za Fona. Navzočih je bilo okoli 80. Shod se je zaključil z gtasnim „živio Ga-, brijelčič". Socijalni demokratje | so imeli v nedeljo shod v Št. Andrežu v gostilni pri Turriju. Navzočih je bilo okoli 150, ! pa ne samo soc. demokratov. V nedeljo so imeli shod tudi v Gorici. Govoril je kandidat Škabar iz Trsta laško in slovensko. Shod u ITlirnu. V nedeljo je bil napovedan v Mirnu za ll.uro dopoludne napreden shod. Kljub skrajno neugodnemu vremenu nabralo se v prostorih Mihe Faganelija 160 ljudij, mej njimi kakih 10 socijalnih demokratov. Shodotvoril jenad-učitelj Urbančič, bi je bil tudi izvoljen predsednikom. Naznanil je, da je kandidat Gabrijelčič vsled bolezni zadržan priti osebno, da pa se priredi v Mirnu še jeden velik shod, katerega se udeleži tudi g. kandidat. Dr. Dinko Puc razpravljal je nato o programu narodno-napredne, klerikalne in so-cijalno-demokratične stranke ter povdarjal, da bode kandidat potez&l se v prvi vrsti za kmetski in delavski stan. Ker je omenil govornik v svojem govoru tudi carine, oglasil se je k besedi socijalni demokrat C o ti č, ki je trdil, da so carine vzrok draginji in da jih je vsled tega odpraviti. Dr. Puc je nato pojasnil, da so potrebne tudi carine in da jih ni moči na sploh odpraviti brez škode za domačo j industrijo in poljedelstvo. Shod se je izrekel na to, da treba nastaviti carino na italijansko zelenjavo in krompir I in da treba na vsak način uvesti starostno zavarovanje delavCa? ter da se mora kandidat v prvi vrsti potezat' za ti točki. Zborovalci izrekli so se nato nf jnjem za Gabrijelčičevo kaudidaturo a kar je predsednik z lepim in ves čas odobrV vanim govorom zaključil shod. Shod v Sovodnjah. Shod narodno - napredne stranke v So-vodnjah v nedeljo je vspel prav povoljn0 Navzočih je bilo nad 200 ljudij. Predsedoval je g. L. Pavletičiz Gabrij. Govoril je dr Puc, nadučitelj Urbančič. Neki Lukežiej? »Nerodne tiskarne" je poskušal svojo srečo / „govoromu, pa je zadel ob tak odpor, aa J moral nehati. Proč s Fonom je grmelo j* Sovodnjah. Obširneje poročilo prihodnjič. Gregorčičeu shod pri Su. hucijl (Sv. Lucija.) V znamenju snega, vetra, dežja in polne lune vršil ae je v nedeljo v salonu gostiln« Vuga zaupni shod Gregorčičev, Vsle« strastne agitacije naših duhovnikov zbralo s« je okolu 400 ljudi — vsi z vabili na imena, med temi 30 nevolilcev in čez 150 naših somišljenikov. Gregorčič si je pripeljal iz Gori« 5 ali (i syojih oprod, katere je' pomešal med zborovalce, da tam vohunijo in delajo z vskliki ljudsko voljo. Shod je otvoril sam don Antonio, kije zagledavši naše pristaše, takoj citiral postaje določbe glede shodov ter svaril pred motenjem. Na to je predlagal volitev predsednika, Oglasi se g. Premerstein iz Tomina ter predlaga g. Mikuža iz Sv. Lucije, za kojegi so se dvignile roke naših pristašev. Živfo. klici poslednjih spravili so v vidno zadrega Gregorčiča, ki ni pričakoval ugovorov r&d svojimi „somišljenikiM. Nas*al je tako takoj v pričetku nemir, v kojega je posegel ni župnik s klicem: »Krščanski možje is mladeniči i. t. d.", ko se je hrušč nekoliki! polegel, predlagal je predsednikom uebp Bratina, pravijo, da je učitelj na Selili, hitrega pa do sedaj ni nihče poznal. Besedo je dobil dr. Dermastja, ki je kvasil o dolžnostih državnega pofla^cn,; plačeval je ~ seveda z jezikom — )tom dolgove, odpravljal davke in splon presadil je nebeški raj v naše gore, seveda, vse to le, če voli« dr. Gregorčiča. Večkrat je bil govornik prekinjen z burnimi medklici in ugovoriodstraa naših, kojim so se ravno tako burno odzivali nasprotni hujskači, tako. da je bil ves gowr bolj podoben prepiru v kaki Žganjarni &$' resnemu političnemu zborovanju. Vstane na to dr. Gregorčič, term'« svoj programni govor, kojega pa bi doslofl« ne mogli ponoviti, ker hrušč je bii ves fo tak, da se ga je le malo razumelo. Slišal ji je toliko, da mu je srce kar upadlo, ter« začel prepirati kar s posamezniki. Nato pokaže dr. Dermastja s prstom na enega na?i! in s klici „Ven ž njim" začela se je bora med „somišljenikiw, da so stekla žvenkeui Svojega namena klerikalci niso dosegli, k« je bilo naših preveč. Zopet nekaj mini s Gregorčič je nadaljeval. Na najnesramn# , način je v pričo predsednika učitelja W'* ščuvati kmete na učiteljski stan, rekoč: „250.000 kron plačujete* j kmetje s svojimi krvavimi ž«U z a u č i t e 1 j e, d a i s ti p o d e ž e 1 i r*f I saj a j o". To je bilo backom po volji' : začeli so rjoveti „proč ž njimi". Zopet pw| i ruvanje in hrušč. Vže bolj s 'tresočim gl*j | privoščil si je na to dr. Frankota, češ, * | vetniki delajo vse za cvenk. (Medklici: ^ | pa zastonj!) Na našem kandidatu dr. w* tar-ju pa ni dobil drugega ^greha, neg<^ je odvetnik. Hvalisati se je začel na w( J liko tisočakov je plačal deželni odbor sio«! skemu delu dežele — seveda pri tem i molčal velikanske svote, ki gredo z "Ježf' privoljenjem v Furlanljo. Povedal je tudu se bo kot državni poslanec vezal z nem^ krščanskimi socijalci (z onimi, ki 20?'. Čehom na Dunaju ne privoščijo niti Je ljudske šole). Dr. Lueger-ja je povzdifi0* deveta nebesa, povdarjajoč posebno ^ da se je spovedal za Časa svoje boleZ111gfc sličnimi neslanostmi nas je pital & časa, vedno prekinjen z burnim „pritrjeva»J ^ (katerega si seveda ni želel), ter 81>us je konečno ves vpehan na svoj sto'- ^ Nastopil je na to pravi sklicatelj ^ I župnik Fabjan, kateri je prej vže 8943 dil od hiBe do hiše, ter- tudi v pozni uri Lj na vrata marsikaterih, ki so se vže 1 turavljaii spat. Ni ga bilo sram spraviti na \oi »Hrovatovflga Miha", znanega bebca in L nekega drugega, temu jednakega, k oje ga sam pripeljal, a ime za danes iz deli-Luosti zamolčimo, bomo videli, ali prideta Lina volišče. . ,.'„ . Hvalil je svojega kandidata,"ki trpi^^if L ja sa nas noč in dan, pri solncu in pri luni iedklici: „Saj se mu p'ozna na fbr&zu"). To je navadna zafrkacija, kije i br0(iiia obilo smeha. Kmalu na to se je shod ujučil in zborovala so se daji v, lasa, .ter pokonča11 to »manifestacijo" s tepežem. Tudi sam gostilničar g. Vuga privoščil . .e na prav sirov način posameznih naših ristašev, ne meneč se zato, da so bili isti '-eg0vi stalni gostje. Dotičnim gospodom, mislimo, da se je s tem res dobro priporočil. t jedno besedo, shod je bil docela pokvarjen in klerikalni voditelji so lahko spoznali, da ^v. Lucija ni več ona klerikalna trdnjava, kakoršna je bila dosedaj. Zorapuea! Ko se je stemnilo, nastopili so nezreli junaki klerikalnega izobraževalnega društva z jzzjVgDJem, rjovenjem in koli (mesto tamburic). jfo škode niso nikomur napravili — so še prezeleni — le pokazali so svojo »katoliško" izobrazbo, na koji klerikalcem čestitamo. Napredna volilna shoda na Grahovem in v Podlrdem. V nedeljo, dne 28. t. m. se je vršil na Grahovem javen shod v prostorih g. Golja. Vzlic skrajno slabemu vremenu, vzlic dežju jn snegu se je zbralo nad 100 volilcev. Točno ob 11 Vi predp. je shod otvoril predsednik tamošnjega krajnega odbora g. Anton Itutar, M je nato na predlog gosp. učitelja Franceta Muznik prevzel predsedstvo shoda. Predstavil je kandidata dr. Rud. G r u n t a r j a, kateremu so zborovale! priredili prisrčno ovacijo. Za-hvalivši se za izražene simpatije je dr. Gruntar takoj odločno izjavil, da program n. n. Ij. stranke je njegov program. Razvil ga je točko za točko, povdarjajoč posebne potrebe kmet-skega stanu. Pribil je, da se klerikalci v agitaciji zoper n. n. Ij. stranko poslužujejo neresničnih trditev, begajoč ljudstvo z tenden-e.ijoznimi poročili o svobodni šoli, ločitvi - od države, razporoki in sličnimi „Šla-gerji". Zaključil je svoj govor s povdarkom, da se hoče z vsemi silami zavzeti za težnje našega po ogromni večini kmetskega ljudstva, da pri tem seveda ne bo zanemarjal interesov ostalih stanov, ter pozval zborovalce, naj po svojem prostem prepričanju izbirajo mej njim in dr. Gregorčičem. Navdušeni živioklici, ki so sledili temeljitemu govoru, pač niso dopuščali nikakega dvoma, da dobi dne 14. maja dr. Gregorčič zasluženo brco. Na to je predsednik dal besedo dr. L e v-puSCeku. Podal je splošno slik© o žalostnem političnem in gospodarskem položaju, v katerem se nahaja slovensko ljudstvo na Goriškem po izključni „zaslugitt dr. Gregorčičevi. Da ni nič drugega zagrešil kakor samo zloglasno fi»vo dežtlnozborsko volilno „reformo", bi že '«nad vse zadoščalo, da ga volilci enkrat za vselej odslove. Na govornikov poziv, naj se odločijo za Nega moža, zaorilo je iz vseh grl »živio |J Uruntar I« Dr. Gruntar se je zahvalil • fuda, da so se shoda udeležili samo do-JJ«nu in volilci iz bližnje okolice. Ne -es°ici na ljubo moramo zabilježiti, da smo e« temi zapazili tudi nekaj Porezencev, ki !J m ustrašila huda neura in daljna pot. Ta-m vrlta možem vsa čast! Zborovalo se je v dvorani gostilne Štravs. jshofUh °k0l° 10° vo,ilcev- 0b 4' P°P- -Je C T0"1 pre M ie bil z vsklikom izbran tudi « -upnikom shoda. Predstavit je kandidata :burJ?n?rJa' ki so 8« navz<>ci pozdravili z ; nuni živio-klici, na kar je dr. Gruntar razvil -*no i vm' Poslušald so govornika opeto-¦mm J6VaU S Pritl3evalnimi vsklici. Ob nie in .knje6°vega govora navdušeno plosL*«-^^harniživio-klici na kandidata. tyw»i i!JIn! je 80V0ril dr- Levpušček. J 4)°rovalcem zgodovino razkola ter jim na podlagi odlomkov iz nSočinihu člankov pred razkolom in po razkolu iz „Gorice" pokazal prave krivce v osebi dr. Gregorčiča in njegovih kimovcev. Ožigosal je njegovo „de-lovanje" v deželnem in državnem zboru (ogorčeno vsklikanje) ter zaključivši priporočil kandidaturo dr. Gruntarja. (Navdušeni klici: živio naš kandidat dr. Gruntar!). ... . **m -M+M m»9mUms^o niidju^telj gosp. Franc Kokole, ki je označil n. n. Ij. stranko kot odkritosrčno stranko, ki zastopa odkritim čelom svoje stališče javno, dočim se klerikalci skrivajo po zaupnih shodih, ker se boje luči Jn resnice. (Klici: Kakor polhi in sove). Dan 14. maja bodi mejnik v našem javnem življenju, mejnik mej prošlim zapostavljanjem in zanemarjanjem naših interesov in novim, čilim delovanjem v prospeh našega naroda. Takega delavca bodemo imeli z dr. Gruntarjem.(Živioklici, „proč s polhi"). Ker se ni nihče drugi glasil za besedo, je zaključil predsednik shod. DOPISI. Skrllje, 28/4. 1907. - Dne 27. t. m. je bila občinska seja občine Skrilje na Vipavskem. Med drugim je bil na dnevnem redu protest proti goriškemu deželnemu volilnemu redu. Na mizi sta ležala dva tiskana protesta, eden od napredne stranke, eden od društva »Sloga". Gosp. A. Vrčon predlaga, naj se podpiše protest od napredne stranke, ker da je bolj do-kazilen in resen. Proti se oglasi takoj gosp. M. Slokar, hud klerikalec, kateri kot zaupnik »Sloge" hoče, da se podpiše »Slogin" protest. Vrčon predlaga, naj starešine prečitajo oba protesta, ter naj sodijo. Med tem pa Slokar napade žaljivo Vrčoua, da bi se moral na drugem mestu zagovarjati, da mu ni gosp. Vrčon na prošnjo starešinstva takoj odpustil. Vseeno pa ni hotel podpisati nobenega protesta, niti od »Sloge". Tu se vidi, kaka „Nesloga" je to društvo in koiiko jim je za pravo slogo in blagor naroda. Ljudstvo, presojaj in pometi take zastopnike iz občinski'*, deželnih in državnih zastopov. Domače in razne nooice. Odvetniški Izpit je napravil na c. kr. višji deželni sodniji v Trstu gospod dr. Srečko Kovačič iz Sv. Lucije, odvetniški kandidat v Gorici. Naše iskrene čestitke! Preostanek računa pri »Petelin&ku" v Prvačtni v znesku K 2-10 darovala vesela družba za ponesrečence v Gorici. Blagajna tukajšnjega poštnega in brzojavnega urada je preložena v prvo nadstropje Verdijevo Te-kališče št. 47. Gledališka predstava v Renčali. — častno znano društvo „ Svoboda" v Ilenčah aprizori 5. maja lepo pomladansko veselico. Igrala se bode operetna šaloigra „Šivilja", spisal L. Held in komponiral sirom znani operetist K. Millocker. Igra zahteva izurjenih igralcev in kar'je največ, izvrstno subretno pevko. Vse to je »Svobodi" priskrbelo iz posebne prijaznosti slav. dramatično društvo v Trstu; režiser g. J. Stoka, ob jednem glavni soigralec v „ Šivilji", je vse aranžiral. Gosp. Stoka je nam Goričanom dobro znan. Videli smo ga v Prvačini v znani igri »Divji lovec" in lansko jesen v Renčah pri „ Mlinarju in njegovi hčeri". Prvič pa bodemo slišali v Renčah subretno pevko gospo Štularjevo, kije očarala Tržačane s svojim krasnim petjem pri mnogih predstavah. Pa tudi druge vloge so v dobrih rokah. — Igra »šivilja1' je polna humorja. Kupleti so očarujoči. Glasbene točke vodi kapelnik H. O. Vogrič iz Trsta. V nedeljo 5. maja smemo pričakovati v Renčah izreden užitek. — Da se j predstave brez pripravnega odra ne morejo dati, je vsakemu umevno; zato si je »Svoboda" omislila nov oder, kakor je čitateljem že znano. Društvo se ni strašilo obilnih izdatkov. Oder bode v čast vsaki mestni dvorani. Dekoracije slika iz posebne prijaznosti g. prof. Gvaiz, kateremu je društvo dolžno posebno hvaležnost. Tudi sobne kulise bodo izdelane po veščaku. — Dani so vsi pogoji, da »Svoboda" Častno reši prevzeto nalogo in da poda 5. maja občinstvu res užitek. Zato tudi zasluži, da se odzovemo v obilnem številu odborovemu vabilu. — Ker bode ravno ta dan sklep zidarske šole, si občinstvo ob jednem ogleda zanimivo razstavo risarskih izdelkov. — Najcenejše se pride iz Gorice v Renče z »Vipavsko železnico", odhod iz Gorice južni kolodvor ob 205, dohod na Volčjodrago 2*31, odkoder je 25 minut hoda v Renče. Damam bodo tik razpolago vozovi na Volčjidragi. Program Imajo! - Kdo pa? I, klerikalci. Za silo so nekaj skovali gospodje v Gorici in sedaj proglašajo to po farovških listih za program klerikalne stranke. Drugače ne ve živ krst nič o njihovem programu, sedaj za volitve so privlekli na dan nekaj, kar naj bi bilo program. Kdo pa je odobril ta program ? Skrpucalo je, v katerem vlada laž in udriha-nje po naprednjakih l Program- je* sauuusle-parija. Prej ga niso imeli, po volitvah ga ne bo, samo zdaj je tu za volitve v sleparjeuje ljudstva! »Gorica" hoče zopet hvaliti »pridnega" Gregorčiča s tem, da udriha po bivšem državnem poslancu g. O. G. Ta je stavil vsaj več važnih interpelacij in predlogov, glede" volilne reforme pa je nastopil naravnost možato v prilog goriškim Slovencem, dočim se je dr. Gregorčič pehal s Šusteršičem za tretji laški mandat. Gregorčič je bil malo na Dunaju, in če je bil sploh, je pasel lenobo ter se brigal za parlament in goriške Slovence toliko kot za lanski sneg. Lenuh naj molči 1 Draga občinske volitve. — Na s r p e n i c i so bile razpisane dne 15. t. m. občinske volitve. Ljudje so prihajali, da bi volili. Tudi krošnjarji iz sveta so prišli, da se udeležijo volitev. Ali ko se je imela vršiti volitev, ni bilo župana nikjer. Prišel je bil tudi okrajni giavar, videl množico, župana in komisye ni bilo nikjeri. Na ponovno zahtevo je prišel občinski tajnik, ki je povedal da je župan tekel v Tolmin prosit glavarja, naj bi odložil volitve. Pa se nista niti srečala. Glavar je dal zaslišati zunanje volilce, ker morajo po volilnem opravku še enkrat na Srpenico. Na-računali so troškov nad 1000 K. Ko je prišel župan, mu je povedal glavar, da mora te troške povrniti on iz svojega žepa. Volilci pa so bili predobri ter so znižali svoto na 600 K, katere pa bo moral plačati. Kakor smo že poročali, je pri občinskih volitvah 25. t. m. zmagala narodno-narodna stranka v dveh razredih. V Dalmaciji tako - kot pri Ras. - iz Dalmacije poročajo reškemu »Novemu listu", da je v Praznicah duhovnik izpred oltarja rekel, da hoče razpostaviti skozi 3 dni Sv. Rešuje Telo, da izžene hudiča (to je kandidata dr. Tresiča) iz duš svojih vernikov ter jih navdahne s svetim duhom za.duhovskega kandidata Bojaniea. Dopisnik dostavlja : »Živela sveta botega ! Še ene take volitve pa pokopljejo popje vero in zrušijo cerkev brez pomoči framasonev". Tudi deželna norišnioa naj mu pomaga. — v svoje zasluge prišteva dr. Gregorčič po svoji »Gorici" tudi deželno norišnico, češ, da seje to vprašanje rešilo ugodno s pomočjo klerikalnih poslancev. — V tem vprašanju je nastopal Gregorčič kot zaveznik Pajerjev, ker mu je privolil, da stoji norišnica v Gorici ob Šempeterski cesti, ob šumu krog in krog ter skoro v dotiki s hišami, kamor zavod za umo-bolne ne tiče. Postavili so jo v Gorico le zato, da bodo imeli Lahi koristi od nje. V slovenski del dežele je Lahi niso hoteli postaviti, v Furlaniji ni primernega prostora, torej v Gorico t Kajti dohodke morajo imeti od nje Lahi! — Vrhu tega je vse strašno drago kupljeno in napravljeno. Opravilo bi se bilo lahko bolje in z manjšimi troški. Gregorčičeva zasluga je, da bomo imeli silno drag deželni zavod na kraju, na kateri ne tiče, od katerega pa bodo imeli glavne dohodke Lahi. Vedno je delal 1 e za Labe S Tako tudi v vprašanju norišnice. — Pogodba s Pajerjem mu tako veleva. Današnja »6orlca" kot znorela maha po osebah, blati jih in laže po svojem patentiranem načinu. Vse kaže, kako jo bolijo »sijajni" shodi in kak strah ima pred 14. majem. Kar ubiti hO'*e vse, ki ne trobijo v Fsjerčičev rog — ali ljudje si ne storijo iz tega nič več, ker vedo, da v »Gorici" ne more biti nič drugega, kot grdenje oseb, laž in lopovščina. »Narodne Čitalnice" v Cerknem izredni občni zbor se bo vršil dn6 1. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v salonu g. P. Jurmana. Dnevni red obsega edino točko:. ureditev društvenega inventarja. K obilni udeležbi vabi odbor. Giosue Carducci In »Krojaška zadruga". — Pišejo nam iz mesta: »Prva faktura, ki je bila naslovljena na »Via Giosue Carducci", (prekrščeno ime »Gosposke ulice"), je bila te j dni vročena Teodorju Hribarju, poslovodji j »Krojaške zadruge", vsled take naročbe. — Gospodarji T. Hribarja protestujejo j proti prekrstitvi te ulice iz »Via Signori" v »Via Giosue Carducci", njih uslužbenec se je, kakor se vidi, pa prav veseli. — Iz sa- mega tega lahko vidijo, kakega človeka po-stavljajp na noge. — Vidi pa se tudi iz tega, koliko je vredno klerikalno rogoviljenje radi Carduccija." Tudi »Goriška zveza" naj pomaga Gregorčičevi politiki. Ta »Goriška zveza« je po sodbi klerikalnih generalov v Ljubljani šibko stebelce na gospodarskem polju, ki ne prinese mkdar pravega sadu. Da je res tako, o tem je prepričan vsakdo, kdor pozna pobližje tisto ' »zvezo«. Stebelce pa je slaba opora, zlasti še za težkega Gregorčiča, kateremu na dan 14. maja t. 1. ne bode prav nič pomagalo. Vojaško veteransko društvo v Kanalu razvije slovesno svojo društveno zastavo dne 29. junija 1907. S tem najuljudneje vabi društva m občinstvo k obilni udeležbi. Druga društva se obenem naproša, ne prirejati veselice na omenjeni dan. - Slavnostni odbor. LatlnlzatorstVO V cerkvi. - Nadškof je prepovedal petje nagrobnic: Jamice tihe, Blagor mu itd. Prve Iavorike si je stekel bovški dekan g. Ivan Vidmar, ki je jedno zadnjih nedelj pri nekem pogrebu prepovedal peti v cerkvi nagrobnico. Le naprej z latinsko-mednarodno zastavo! Ljudstvo že odpira oči. 14. maja vam zapoje nagrobnico, da vam bo donela po ušesih do sodnjega dne. S Kanalskega nam poročajo o hudi burji in o metežu v nedeljo popoludne. Medlo je kot v najhujši zimi. Sneg je segel tudi do bližnjega gorovja pri Gorici. „Zrtve dela". — V nedelj zjutraj so pokopali v Govici one nesrečne, o katerih tragični smrti smo zadnjič poročali. Navzoč je bil župan z mestnim svetom, razni dostojanstveniki, mnogo občinstva. Jok in zdihovanje preostalih sta bila pretresljiva. Govoril je nit grobu župan. Položili so nn grobove venec s trakovi z napisom: Ž r t v a m d e 1 a/ Pravzaprav bi se moral glasiti: Žrtvam magistra-tove malomarnosti — kajti nihče izmed ponesrečencev ni bil zavarovan proti nezgodam in nihče se ni brigal za varnost življenja njih pri delu, katero oddaja magfctrat sam. To kriči do neba I To je mogoče le v Gorici pri sedanjih razmerah na magistratu I Razgled po suetu. . Cesar V Pragi. - Za uboge mesta Prage je daroval cesar 10.000 K, za nekatere druge občine 7000 K, humanitarnim zavodom in društvom 17.000 K. Cesar je 29. t. m. zjutraj odpotoval iz Prage. Pri Ministru PacakU so bili v nedeljo v Pragi zastopniki slovanskega dijaštva. Predsednik »Adrije" Lipold je obrazložil ministru zahteve in želje glediS slovenskega vseučilišča. Z Dunaja poročajo, da je vsled neprestanega dežja narastel Dunav 5'/s m nad normalno višino. Tudi v planinskih deželah so bile te dni velike povodnji. Pri Sv. I«anu pri Trstu je umrl delaven naroden mož Josip Šahar. V Ljubljani se je vršil v »Unionu" v nedeljo shod, na katerem sta blatila župana Hribarja dr. Žlindra in kandidat Kregar. No, klerikalna stranka je pokazala zopet vso svojo surovost in barabstvo, za katero dobi zasluženo plačilo 14. dan maja t. i. Trgovinski minister dr. Fort potuje sedaj po Dalmaciji. Poštni voz pokrit, v popolnoma dobrem stanu, za enega konja, pripraven za kako pošto na deželi se proda po zmerni ceni. Natančneje*se izve pri Iv. Kravos v Gorici, na Komu št. 11. \ Pomladansko zdravljenje. Koncentriran sirup iz saseparile. Ta sirup je izdelan na poseben menjalni način ter vsebuje vse kre-pilne snovi sasaparile in sladkih korenin. — Deluje izvrstno in v vspehom pri krvnih boleznih. Cena 1 steklenice K 140. Ravno isti sirup po način potassio- protojoduro K 1*60. Dobiva se edino le v lekarni CRISTOFOLETTI, i) Gorici na trauniku. Orožja— muniGije, I predmeti za lov, dinamithe J —¦¦¦ patroiie. ¦¦— Keršeuani & Čuk v Gorici = Stolni trg št. 9.= Samo G dni Havre-New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske dražbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre ir Ameriko. Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje samo Cd. Šmarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši »Kmetske posojilnice", nasproti znane gostilne pri nFigovcua. Naznanilo. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, da prevzamem s 1. majem t. 1. hotel in restavracijo „Pri zlatem jelenu." Glavno skrb bom obračal na to, da bodem točil zmiraj le izvrstna vina in pivo ter skrbel za dobra in tečna jedila. Za p. n. tujce so na razpolago čedne in udobne sobe. 5$a blagohotni obisk se toplo priporoča spoštovanjem fl. Dekleua hotelier in restavrater. , Pfafiovi šivalni stroji so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprckosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIO & DEKLEVA V GORICI Magistratna ulica štev. L Imava v zalogi (udi šivalne stroje raznih drugih vrst in to varen. ¦"' - ¦ Cene zmerne, pogoji ugodni. == Slan« občinstva je naprošeno, da pred nabavo šivalnega stroja zahteva cenik, kateri se pošlje zastonj in franko. Važno za imetnike zavarovalnih polic % =¦= od amerikanskih zavarovalnih družbi Stokovnjak zavarovalne stroke daje bre2n|agnJ in točno informacije o kapitalizaciji in liberaciji živ!jen skih polic p tujih zavarovalnih zavodov. Tstotako dajo pojasnila in napravi proračunJ za sklepanje- novih življenskih zavarovanj pri donva^I zavodih po ugodnih novodobnih premijskih tarifi]],^i čemur zavarovanec prihrani lahko K 100 M 200 na vsakih 1000 K zavarovane) glavnice. Ponudbe in pisma pošiljati je pod geslornl „Sočan" na upravništvo tega lista. Hlodre žene Zahtevajo knjigo: ,,Moten je perijode", spisal dr. med. Leviš. — Knjige se razpošilja proti povzetja K i'20. Pojasnila daje zastonj P. Z1BRVAS Kalk 244 pri Kolina (Koln) ob Renu. Odlikovana pekarija in sladcičarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likurje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo »P- po jako zmernih cenah. ""*« Adolf Fl urar in optiker na voglu Tekališča Fra».a Josipa in 1 v GORICI Vsprejema popr^e u? u optičnih predmeti« Zaloga žepnih, nazidnih ur budi i ------ in optičnih predmetov, - Za Vsako uro se jamči 11 Senzacijonelna novi Daljnogled 50-kratno povei Se lahko pritrdi na vsako pik] 1 komad K 2 — 3 „ „ 5-50 Odpošilja po povzetju: HENBllfl Dnnaj XIV, 3. Sechshanserstr.il" Naročite takoj in bodete vzral je čistilo za čeuljej Dobiufl se pousod. Sfr*jaa|o m ratopiOU F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekama In tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino is^ patentiranih **-¦**— zarezanih strešnikov Mm MABZOIA" (Stoifalzzlegel) »Sistem MARZOLA' Barve: a) rdecl naravno žgani, b) črno impresniranl. s Najličnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje. =¦ Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦^¦¦li^ Se dobiva v vseh lekarnah. N^boljše zdravilo proti Se dobiva v vseh le**1 — REVMATIZMU in PROTINU Ifi likŠr fildin LY* v Tr?*/ leka»d» «•*••! 9nmwk lakarna „Alla Madonna':aMa Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Godln«, /'* mm ¦¦S™" Mara« „AII< Ig m", Via dal Faraato 4. --------¦-------------— o«w itaklMfii I lit. Ii Trm •¦ it nsdolUJa nuj »igo A itiklulea proti povntj« «11 niprij poilinlm mikom K !•- pioito poltnln«. sss^