KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO IX. letnik Ljubljana 1961 2. zvezek VsebIBa drugega zvezka: D. J e r š e k : Plebiscitne akcije Osvobodilne fronte v Ljubljani v le- tih 1941—1942 — Stran 65 N. B r u m e n : Tiskarne v Pomur ju ~ Stran 82 M. M u š i č : Erbergova parkovna kompozicija v Dolu pri Ljubljani — Stran 93 1. S 1 o k a r : Zgodovina solitrarn in smodnišnic v Ljubljani in njeni okolici — Stran 110 J. Jenko: 90-letni jubilej gorenjske proge III. — Stran 113 J. Š a š e 1 : K zgodovini Ptujskega gradu v arlieološkib obdobjih in nekaj novih najdb na zahodnem vznožju — Stran 120 Na ovitku: Celje (Foto M. Vidmar) Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič Izdaja in zalaga: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino. Pred- stavnik Jože Sorn. Tiska tiskarna >Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/11 (Mestni arhiv). Tekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski št. 600-12/606-l-3-"3. Letna naročnina 400 din, posamezna številka 150 din ČASOPIS 7. A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK IX, LJUBLJANA 1961 ZVEZEK 2 Članek je posvečen 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva, enemu izmed najpomembnejših dogodkov njegove zgodovine, in pripoveduje o svojski obliki boja proti okupatorju. Uredništvo PLEBISCITNE AKCIJE OSVOBODILNE FRONTE V LJUBLJANI V LETIH 1941—1942 i DAVORIN JERŠEK I V času od oktobra 1941 do februarja 1940 je Osvobodilna fronta (OF) organizirala štiri množične plebiscite, s tem da je v po- častitev določenih spominskih dnevov izdala odlok, da naj prebivalstvo med 19. in 20. uro za,pusti ulice in javne lokale. Te ma- nifestacije in demanstracije pa niso 'bile omejene samo na »uro molka«, ampak jih je spremljalo tudi trošenje letakov in list- kov, pisanje gesel in zinakov in sabotažna dejanja. Sam izraz »plebiscitna akcija« je Kidričev, ki je bil tudi njihov pobudnik. Prav nič ni čudno, če je ta izraz uporab- ljal tudi italijanski okupator v svojih po- ročilih, saj so bile te akcije dejansko ple- biscit za OF. Pokazale so, kar je bil tudi njihov osnovni namen, enotnost slovenske- ga naroda v OF, bile so veren odsev raz- položenja ljudskih množic in so izražale zaupanje večine slovenskega naroda vod- stvu narodnoosvobodilnega boja in njegovi politiki v določenih časovnih razdobjih. Vsi ti plebisciti, ki .so imeli globoko revolucio- narno vsdbino, pa so istočasno razkrinka- vali slovensko reakcionarno buržoazijo, ki je bila vedno polna domoljulbnih fraz, v usodnih aprilskih dnevih pa je zaradi svo- jih ozkih razrednih koristi izdala slovenski narod in nadaljevala s svojo izdajalsko dejavnostjo ves čas okupacije. Ker so bile te akcije izraz moči Osvobo- dilne fronte in razmerja sil, jih ne moremo obravnavati ločeno od takratnega politič- nega in vojaškega dogajanja. Vse štiri plebiscitne akcije so bile edina tedaj mogoča javna množična mainifestacija o pripadnosii večine slovenskega ljudstva Osvobodilni fronti, edina tedaj mogoča javna minožična demonstracija večine slo- venskega ljudstva proti okupatorju, ne da bi pri tem tvegali množico človeških živ- ljenj. Okupator je bil tedaj na višku svoje moči. Na vzhodu je prodrl daleč v notra- njost sovjetskega ozemlja in prve dni ok- tobra 1941 začel svojo veliko ofenzivo proti Moskvi, kjer so ga šele v začetku decem- bra ustavile sovjetske divizije, ki so nato začele svojo veliko in uspešno ofenzivo in v nji za vedno odstranile nevarnost za sov- jetsko prestolnico, ki jo je vlada že zapu- stila. V Afriki je bil položaj zaveznikov sicer nekoliko boljši, vendar so šele v no- vembru 1942 nastali pogoji za začetek uspešnega izkrcanja na severozahodni del afriške celine. Takšne so bile razmere na obeh frontah. Sile osi so bile povsod v pre- moči in doživljale zmago za zmago. Im ko so v začetku decembra 1941 stopile v vojno še ZDA, so tudi te doživljale poraz za po- razom. Osvobodilna gibanja, ki so s skrom- nimi sredstvi začela svoj boj daleč za od- prtimi frontami, brez vsake pomoči in iz- postavljena strašnemu preganjanju, so bila maloštevilna. Samo v Jugoslaviji je narod- noosvobodilno gibanje v tem času imelo prve večje uspehe, zlasti ko je jeseni 1941 v zahodni Sribiji ustvarilo prvo osvobojeno ozemlje. Toda že novembra 1941 so Nemci z novimi silami in ob pomoči Mihailovice- vih četnikov to ozemlje uničili. Tudi v mali Sloveniji, razkosani med tri okupatorje, je narodnoosvobodilno gibanje poleti, zlasti julija in avgusta 1941, doživelo velik vzpon. Toda tudi tu je sovražniku uspelo, da je ob angažiramju novih sil razbil del partizan- ske vojske, ki se je morala bojevati brez večjih vojaških izkušenj na ozemlju z go- sto razpredeno mrežo prometnih sredstev in na gosto posejanimi sovražnimi posad- kami, na ozemlju, ki so ga okupatorji imeli za svojega in bili tudi odločeni, da v kali zatro vsak odpor. Slovenska partizanska vojska se je v hudem preizkusnem letu 1941 mogla obdržati le ob s\'OJem krepkem, smo- 65 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO trno ustvarjenem in vodenem množičnem političnem zaledju, ki ga je predstavljala Osvobodilna fronta. Njeno množionost in moč pa SIC med drugim izražale tudi ple- biscitne akcije 29. oktobra in 1. deceanbra 1941 ter 3. januarja in 7. februarja 1942, ki so spričo tedanjih razmer doma in v svetu dobile še poseben pomen. Pobmdnik posameznih akcij OF je bila Partija. O vsaki akciji je prej ina svoji seji sklepal Izvršni odbor Osvobodilne fronte (10 OF), origanizacijo pa je prek svojih in frontovskih okrožnih in rajonskih vodstev vodila Komunistična partija. Plebiscitne akcije niso bile omejene sa- mo ina Ljubiljano in Ljubljansko pokrajino, ampak so nekatere zajele tudi Gorenjsko in Štajersko. Plebiscitne akcije so prišle najbolj do izraza v Ljubljani, ki zavzema v zgodovini narodnoosvobodilnega boja posebno mesto. Čeprav v Ljubljani ni prišlo do bojev na barikadah, ki bi terjali ogromne žrtve, je bila od začetka do konca okupacije v ne- prestani akciji in ni bila nikoli poražena. Ljubljana, v kateri je bilo do pomladi 1942. leta politično in vojaško vodstvo narodno- osvobodilnega gibanja, je bila, kar je tudi okupator prav kmalu ugotovil, središče od- pora. Z ostrimi represivnimi ukrepi je osovraženi okupator sicer otežkočil narod- noosvobodilno gibanje v Ljubljani, ni pa ga mogel uničiti. Ljubljana je bila neizčr- pen vir žive sile za partizanske enote, ka- kor tudi neizčrpen vir za njihovo opremo in preskrbo. V Osvobodilno fronto se je vključila kljub idejno-^nazorski pisanosti večina ljubljanskega prebivalstva. V tem je tudi največja zasluga Partije, da je zna- la pridobiti za boj proti, okupatorju večino sloveniskega ljudstva, ne iglede na prejšnjo politično pripadnost. Organizacija OF je zajela vsako ulico, v6a:ko hišo, vsako dru- žino. Osvobodilno gibanje je imelo svoje ljudi celo v okupatorjevih ustanovah in vojaških poveljstvih. Ljudstvo je izpolnje- valo ukaze Osvobodilne fronte, okupatorje^ ve pa sabotiralo, kjer se je le dalo. Ljub- ljanske ulice so bile skoraj vsak dan po- pisane z gesli osvobodilnega boja in posute z letaki in trosilnimi listki. Varnostna ob- veščevalna služba OF (VOS OF) je pri be- lem dnevu v sredi mesta likvidirala narod- ne izdajalce, bor^bene skupine iSo razorože- vale italijanske oficirje in vojake. Narodna zaščita je delala neverjetne podvige. Zara- di take taktike osvobodilnega boja v Ljub- ljani je bil okupator ves čas v napetosti im vsak čas pričakoval oboroženo vstajo. Po- kojni Boris Kidrič je lepo ugotovil, »da se je okupator znašel v mestu tako kot v oblegani trdnjavi.« Istočasno, ko pravi spo- mladi leta 1942 tovariš Kardelj, »da ni nik- dar prej tako brezskrbno hodil po Ljublja- ni kakor v teh dneh,« pa je italijanski mi- nister za zunanje zadeve grof Ciano zapisal v svoj dnevnik: »Videti je, da so ljubljan- ske iilice za naše čete neprehodne. Za vsa- kimi vrati, za vsako zaveso na oknu se skriva zaseda.« Ti trije citaii dovolj zgo- vorno pričajo o moči in množičnosti OF na eni strani in nemoči Italijanov na drugi strani. Plebiscitne akcije so bile zia Ljubljano še toliko pomembnejše, ker je bil tu sedež najvišjih italijanskih civilnih in vojaških oblasti in je bil učinek, posebno plebiscit- nega dela vsake akcije, glede na veliko število prebivalstva veliko bolj viden kot na podeželju. Ljubljana je bila istočasno tudi središče slovenske kontrarevolucije. Zato je bila vsaka uspešna akcija Fronte hkrati tudi hud udarec za reakcijo, ki se je začela »druževaii v kotrarevoluoionarini Slovenski zavezi razmeroma pozno, v drugi polovici septembra 1941, ko je bila OF že gospodar političnega položaja. V začetku ise naša reakcija še ni upala odkrito nastopati, ker je bila maloštevilna in ker še ni bila dokončno organizirana in združena. V strahu pred represalijami OF se je skrivala za vsemi mogočimi naslovi (Združeni Slovenci, Slovenska liga za boj proti komunizmu. Slovenska narodno aka- demska in dijaška mladina itd.) in »ilegal- nimi« listi (Svobodna Slovenija, Slovenija in Evropa, Naprej zastava slave. Petrov gar- dist. Zarja svobode in drugi), ki so zahrbt- no napadali OF in prepričevali ljudstvo o nesmiselnosti oboroženega boja, ker so kro- gi, ki so stali za temi glasili, dobro vedeli, da pomenita aktivizaoija in oborožitev ljud- skih množic njihov konec. Da bi ti listi pri- krili svoje izdajalsko delovanje in opravi- čili »ilegalnost«, so morali kdaj pa kdaj udariti tudi po Italijanih. Obveščevalni od- sek divizije Isonzo pravilno ocenjuje ta tisk, da »... dejansko vse publikacije z iz- jemo publikacij — doslej vsekakor najbolj razširjenih — tako imenovane »Osvobodil- ne fronte«, ki zasleduje izključno terori- stične tendence, spodbujajo k redu in miru.«' Zato ni čudno, če predlaga obveščevalni od- sek omenjene divizije, da bi nekatere član- ke iz tega »ilegalnega opozicijskega« tiska vsaj v izvlečkih ponatisnili v pokrajinskem tisku. V začetku so Italijani odklanjali uslu- 66 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ge reakcije, ker so mislili, da eo dovolj močni, da sami zatro narodnoosvobodilno gibanje in ker niso hoteli deliti oblasti z izdajalci, da bi tako pokazali svojo nemoč. Omeniti je treba, da je hotela reakcija prirediti dva podobna plebiscita kot OF, in sicer 6. septembra 1941, v počastitev rojst- nega dne kralja Petra II. in 9. oktobra iste- ga leta ob obletnici marsejskega atentata, ki ga je proglasila za dan žrtev. Za tem je stala iNagodetova skupina Stara pravda, s katero se bomo še srečali. Italijaini so si- cer za oba dneva izdali varnostni ukrep, toda ljudstvo, kolikor je sploh vedelo za akoijo, reakciji ni nasedlo. Večina ljudi se danes tega niti ne spominja, v arhivu pa tudi ni italijanskih dokumentov, ki bi pri- čali, da ista akciji uspeli. 29. OKTOBER 1941 Osvobodilna fronta je izvedla prvo ple- biscitno akcijo v začetku svojega vzpona, ko je dejansko začela postajati »država v državi«. OF se je prek svojih okrožnih, rajonskih in terenskih odborov, ki so dobi- vali že značaj oblasti, tako utrdila, da se je njen Vrhovni plenum na tretjem zaseda- nju 16. septembra 1941 že lahko preimeno- val v Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), ki »za časa osvobodilne borbe edi- ni predstavlja, zastopa, organizira in vodi slovenski narod na vsem njegovem ozem- lju.« Na prvem zasedanju je SNOO kot prava oblast izdal znane tri odloke: odlok o vključevanju slovenskih partizanskih čet v narodnoosvobodilne partizanske oddelke Jugoslavije, odlok o kazenskih sankcijah proti izdajalcem in odlok o narodnem dav- ku in narodnem posojilu. Prav v času italijanske ofenzive na po- dročju Krim—^-Mokrec—jKurešček, ki je tra- jala od 6. do 29. oktobra 1941, sta bili v Ljubljainski pokrajini prvič napadeni dve utrjeni okupatorjevi postojanki Lož in Be- zuljak na Notranjskem. Krimski partizani so sicer v tej ofenziivi pretrpeli težke iz- gube, a uničeni niso bili. Ko so Italijani 28. oktobra praznovali obletnico pohoda na Rim in ko so 29. oktobra zaključili svojo hajko na Notranjskem, pa je OF organizi- rala 29. oktobra plebiscitno akcijo, ki je pomenila partizanski vojski ob njeni pivi večji preizkušnji veliko moralno oporo. Ob obletnici razpada Avstro-Ogrske je izdal Izvršni odbor OF letak, ki proglaša 29. oktober »za narodni praznik, za dan na^ šega borbenega protesta proti naši sužnosti, proti okupatorjema in določa, da ta dan »med sedmo in osmo uro zvečer ne sme biti noben Slovenec niti na ulici, niti v javnem lokalu, niti v gledališču, niti v fcmu.«^ Proglas, ki izraža aktualne potrebe na- rodnoosvobodilnega boja v tem obdobju, je bil razmnožen v obliki majhnih letakov, ki jih je — kakor tudi osrednje letake za dru- ge plebiscitne akcije — tiskala partijska tiskarna »Podmornica«. Samo v Ljubljani so jih aktivisti razširili okoli 6000. Proglas ena- ke vsebine je objavil tudi Slovenski poro- čevalec 24. oktobra 1941. Poglejmo, kako je Teagirala reakcija na pniprave Fronte. Hotela je onemogočiti ali pa vsaj zmanjšati uspeh akcije. Ko ji pa to ni uspelo, je plavogardistična reakcija pri- pisala uspehe OF sebi. Zaradi velikega po- leta in množičniosti OF so bila njena priza- devanja v tej smeri na terenu komaj vidna, vendar nevarna, ker ni vedno dn povsod nastopala odkrito. Bolj opazno in nevarno pa je bilo delovanje najbolj zagrizenih kle- rofašistov, stražarjev in mladcev na uni- verzi in srednjih šolah. Prvi večji uspehi partizanov so povzročili tudi povečano delo- vanje reakcije. Rudolf Smersu, eden izmed prvakov bivše JRZ, je v drugi polovici okto- bra 1941 izdal letak s podpisom »Združeooi Slovenci«, ki blati Osvobodilno fronto in nasprotuje oboroženemu boju proti okupa- torju. Smersujev krog se ni omejil samo ina preprečevanje olborožene akcije, ampak je nasprotoval vsaki mimii manifestaciji, kar »... dokazuje tudi njegova vneta agita- cija, naj katoliška mladina bojkotira pro- slavo 29. oktobra.«' O delovanju reakcije proti proslavi 29. oktobra bomo bolj obširno govorili, ko bo govora o akciji na univerzi . in srednjih šolah. Od te kakor tudi od drugih plebiscitnih akcij je italijanski okuimtor pričakoval ve- liko več. 26. oktobra je poslal kvestoT Ettore Messana podrejenim enotam telegram, ki naroča za 29. oktober varnostne ukrepe, da se »... najenergičneje zatre kakršenkoli po- skus upora.«* V istem telegramu je rečeno, da naj bi med sedmo in osmo uro izibmh- nila oborožena vstaja in da je zato prebi- valstvu v letaku naročeno, da naj bo v tem času doma. Zanimivo, da kvestorju še tri dmi pred akcijo ni bilo jasno, če je akcija napovedana za jutranji ali večerni čas. Poglejmo, kako je potekal plebiscitni del akcije. Ker je bil zunanji videz vseh treh akcij (pleibdscitni del četrte so Italijani, ka- kor bomo videli j>ozneje, preprečili) entik, naj podamo obširnejši opis očividca o po- teku praznovanja in vzdušja, ki je 29. okto- bra vladalo v Ljubljani. 67 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO >Do sedme ure je bilo na ulicah in v lo- kalih izredno živo. Toda glej, proti sedmi uri so se začele ulice na mah prazniti. V lo- kalih so ljudje mrzlično plačevali svoj za- pitek, da so natakarji komaj mogli spreje- mati denar. In tudi oini samii so hiteli, ne samo na pritisk gostov, tudi oni so želeli, da bi se njihov lokal pravočasno izpraznil. Nihče izmed njih ni hotel povzročiti zamu- de tistih, ki so hoteli praznovati. Ulice, zla- sti večja križišča, so se v hipu tako groz- Ijiivo praznile, kakor bi nenaden piš pometel ljudi s pločnikov. Mladina je ta nenaden prehod poudarila še s tem, da se je prej namenoma zbirala po \"ogalih v v ečjih sku- pinah, dobro vedoč, kam se bo tik pred sedmo uro hipoma umaknila. Mnogi med njimi so skočili v bližnje veže, hodnike in stanovanja znancev — vse po načrtu, tam so čakali, da je minila ura. Marsikdo, ki se je kakorkoli zadržal, da ni utegnil pravo- časno priti do doma, je pozvonil na stano- vanju .nepoznanih ljudi in prosil, da sme ostati pri njih do osme ure. Stanovalci so ga z razumevanjem in gostoljubno sprejeli. Po ulicah si videl ljudi, ki so z naglimi koraki hiteli proti domovom, na vse strani. Če so bil pozni, so se izognili velikim uli- cam in zavili v stranske ulice, tam pa je bilo nehoteno kršenje poziva OF manj vid- no in bilo je manj možnosti, da bi te ustav- ljali karabinjerji, ki so na ulicah zadrže- vali ljudi s tem, da so jih ustavljali, legiti- mirali in jim preiskovali žepe. Velikanski je bil naval na tramvaje. Na- bito polni so vozili že kmalu po šesti uri, tik pred sedmo pa so bili tako natrpani, da •so se ljudje pri prednjih in pri zadnjih vra- tih obešali nanje. In čudno — kakor je v taki gneči človekova nestrpnost in nevljud- nost običajna — tokrat ni nihče zadrževal drugega, nihče ni preklinjal, če so mu sto- pili na kurja očesa, nihče ni mrmral, če ga je kdo v gneči neprijetno sunil pod rebra. Nasprotno, v nabito polnih vozovih je vla- dala čudovita solidarnost, tovarištvo, razu- mevanje, potniki so v vozu spodbujali tiste, ki 60 rinili na stopnice ali nevarno viseli pri vratih. Drug drugemu so pomagali in opozarjali voznika, naj še hipec počaka, če« še nekaj potnikov teče za vozom. In tudi voznikova potrpežljivost je bila nevsakda- nja in za potnike nova. Sploh ni bilo važno, če si plačal Yozni listek ali ne. Važno je bilo, da je voz sprejel vase čimveč ljudi dn da bi potegnil pravočasno izpred nosa karabinjerjem in policijskim agentom ter jim pokazal, da je tudi tramvaj solidaren s praznovanjem. Tudi na tramvajih je policija ponekod zadrževala ljudi s tem, da jih je legitimira- la in delala preiskave. Tako je bilo na pri- mer na Gosposvetski cesti, kjer je stala vr- sta nabito polnih voz. Ko so ljudje spoznali, da zaradi tega zadrževanja ne bodo mogli priti pravočasno domov, so poskakali z voz in hiteli 'peš. Tudi na Ambroževem trgu je bilo podobno. Tramvaj je moral na ukaz policije stati prav do sedme ure. Toda ljud- je niso čakali, ogorčeno so zapustili vozove in odhitefli domov peš. Ko je odbila ura sedem, je nastala v me- stu mrtvaška tišina. Hišni vhodi so se zaprli za ljudmi, žaluzije so se spustile, mesto se je pogrezniilo v molk. Tramvaji so bili po- polnoma prazni, nekateri so stali na peri- fernih mestih Ljubljane in niso vozili ni- kamor. Na praznih ulicah so stale samo patrulje, ki so se strahoma ozirale na vse strani, z orožjem v roki, pripravljenim na strel. Ka- rabinjerji so zrli v zatemnjena okna in v strahu pričakovali, kaj še bo. Prisluškovali so na vse strani kot vznemirjeni psi in vsak najmanjši šum jih je preplašil. Videli so strahove tudi tam, kjer jih ni bilo. V praznih lokalih so ostali osamljeni na- takarji in prežimo pogledovali preostale tri, štiri goste, ki so obsedeli v lokalu, bo- disi ker niso imeli dovolj poguma, da bi šli domov, bodisi da so zaradi svojega hlap- čevstva ostali namenoma. Toda tudi oni so prejeli svoje: fašisti so poiskali te osam- Ijence iin jih pognali na ulice ter zahtevali od njih, da hodijo j>o mestu, da bi zabrisali njegovo praznoto in tihoto. Toda bilo je zaman, s temi bednimi posamezniki se ti- hotna podoba Ljubljane tisto uro ni spre- menila. Njim pa je ostal za vse življenje sramoten spomin, da so v tej pomembni uri enodušnega odpora ljubljanskega pre- bi\alstva odigrali smešno, klavrno, odvrat- no vlogo okupatorjevega pomočnika. Filme so vrteli praznim klopem. Le vojaštvo in posamezniki so napolnili nekaj vrst. Ob osmi uri je hipoma vse oživelo. Hišni vhodi so sipali iz sebe trume ljudi. Ulice so se napolnile z mnoižico ljudi, zlasti mla- dine, tramvaji so ropotali po tračnicah in veselo zvonili. Bilo je več ljudi na ulici in v lokalih kot navadno ob tej uri. Mnogi izmed tistih, ki so ob sedmih zapustili ulice in lokale, so'se vrnili. Z njimi pa še tisti, ki so bili pred sedmo uro že doma. Ljudje kratko in malo niso vzdržali v svojih sta- novanjih. Zmagoviti občutek je bilo treba izraziti, praznovati s sprehodom po mestu, treba se je bilo sprostiti ob srečanju z znan- 68 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA cem m prijateljem. Treba je bilo popiti čašico vina ali kave 'na zdravje uspele ak- cije. Glavni namen njihovega prihoda na ulice pa je bil — pokazati okupatorju, da «mo vsi eno, združeni v OF.«^ Tako sliko dobimo tudi iz poročila pol- kovnika Luigija Brucchiettija, poveljnika kraljevih karabinjerjev XI. armadnega zibora: »Manifestacija, ki jo je napovedala ,Osvobodilnia fronta' za 29. oktober t. 1. v proslavo 23-letnice osvoboditve izpod av- strijskega jarma, je popolnoma uspela. Pre- bivalstvo je v celoti sledilo pozivu, naj med 19. in 20. uro zapusti javne lokale in ceste. Ob 20. uri 60 mnogi spet v skupinah za- pustili svoje domove ter dobesedno vdrli v javne lokale in na ulice. Ta uspeh je močno opogumil najognjevitejše elemente, ki pravijo, da v danem trenutkn lahko ra- čunajo na solidarnost vseh Slovencev.«' Podobno poroča o uspehu akcije tudi poveljstvo pehotne divizije Granatieri di Sardegna, ki pripisuje akciji plebiseitarni značaj.' Del svojega govora na seji pokrajinskega sosveta (konzulte) 5. nov. je posvetil visoki komisar Emilio Grazioli tudi akciji 29. ok- tobra. Zanimivo je, da so bila na prejšnjih sejah konzulte v začetku in v glavnem obravnavana gospodarska in kulturna vpra- šanja, sedaj pa je Grazioli največ govoril o partizanskih akcijah in grozil z represa- lijami. V zvezi z manifestacijo 29. oktobra je ciniično dejal: »Le smeha je vredno, da zadostujejo štirje letaki, da se ljudje ne prikažejo iz hiš. Policijska ura je bila pre- stavljena naprej, ob prvi prihodnji taki manifestaciji bo prestavljena še na zgod- nejšo uro, tako da bo ljudem ugodeno, če bodo že pokazali, da gredo radi zgodaj počivat.«8 Iz gornjih besed bi sklepali, da je Gra- zioli podcenjeval manifestacijo. Toda ob- sežni varnostni ukrepi in poročila v itali- janskem arhivu dokazujejo prav nasprotno: Italijani so se akcije bali in še veliko več pričakovali. Kljub povečani budnosti so bile ljubljan- ske ulice že nekaj dni prej, posebno pa v noči od 28. na 29. oktober dobesedno zasute z letaki, trosilnimi listki in — kar posebno poudarja neko poročilo — »slovenskimi za- stavicami različnih velikosti s komunistično zvezdo v sredini«,' zidovi pa so bili popi- sani z gesli n znaki OF. Zanimivo je poročilo komande oddelka poštnotelegrafske milice Kraljevi kvesturi v Ljubljani, iz katerega je med drugim razvidno, kakšna gesla so vsebovali trosilni listki. Tako poroča, da so pripadniki črnih srajc našli v poštnih nabiralnikih in na ulicah naslednje letake in trosilne listke: 27 majhnih papirnatih zastavic; 92 listkov v raznih barvah z napisom »Živela OF<; 17 listkov v raznih barvah z napisom »Živel 29. X.«: 150 listkov bele barve z napisom »Živela Osvobodilna fronta slovenskega na- roda«; 143 listkov raznih barv z napisom »Živela SSSR«; 88 listkov bele barve z na- pisom »Živela slovenska partizanska voj- ska«; 13 letakov bele barve s pozivom, naj prebivalstvo med 19. in 20. uro ne hodi na ulice; 11 listkov z napisi, ki fX)veličujejo 29. oktober.1» Poleg naštetih so deponirani v Narodni in univerzitetni knjižnici z da- tumom 28. lin 29. oktober še naslednji tro- silni listki: na pisalni stroj razmnožen in nekoliko skrajšan osrednji poziv IO OF k proslavi 29. oktobra, »Smrt izdajalcem slovenskega naroda!«, »Svoboda narodom!«, »V boj za OF«." Praznični videz so dajale mestu tudi slo- venske zastave, ki so visele na vseh krajih. Tone Škrajnar, ki je bil pozneje ustreljen kot talec, je obesil zastavo na žico, napeto med obema stolpoma trnovske cerkve,^^ na magistratu je visela zastava do 9.30, v Šiški na vodu visoke napetosti do 10. ure, ko so Poziv Izvršnega odbora OF k proslavi 29^oktobra 1941 69 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO jo sneli z Magirus lestvijo, s poslopja me- diicinske fakultete so jo smeli ob 10. uri Ehrlichovi stražarji, v Koleziji je visela za- stava do 15.30, v Orlovi ulici je visela do 12.30 naslednjega dne. Dalje so visele za- stave tudi na Opekarski cesti, na nunski gimnaziji, pred tobačno tovarno," na nedo- grajenem kemičnem inštitutu," v Hrovatovi tovarni olja in v tovarni Satumus.'"^ Na večer pred praznikoan so bile okrog 20.30 iz gozda tivolskega parka izstreljene štiri rakete rdeče-modre barve, ki so jih Italijani smatrali za signale." Istega večera so Italijani našM na vrtu univerze košarico za sadje, v kateri je bila steklenica bencina s- koščkom vžigalnega papirja, pokrita z žaigovino. Naslednjega dne ob 7. mri pa so našli pred vhodom univerze košarico enake vsebine.*' Na sam praznik pa so v bližini Ljubljanskega gradu našli zaboj, napolnjen z vnetljivimi snovmi, raketami in naboji za puško ter dve prižgani sveči, ki naj bi po- vzročili požar.'^ 29. oktobra zvečer pa je na današnjem Trgu francoske revolucije za- gorel kres.** Kvestor Messana tudi poroča, da je bila 29. oktobra »... pred 21.30 v Linhartovi ulici zažgana baraka 13. artilerijskega regimen- ta. ... V bližini omenjene barake so našli dve steklenici z vnetljivo snovjo in ploče- vinasto posodo z nafto.«^'' Iz italijanskih poročil se vidi, da se je v dnevih pred praznikom in na sam praznik v zvezi z varnostnimi ukrepi pKJvečalo šte- vilo hišnih in osebnih preiskav, pomnožile pa .so se tudi kontrole prometa in javnih lokalov. Ne da se točno ugotoviti, koliko je bilo teh preiskav v dnevih od 28. do 30. oktobra, ker se marsikatero poročilo konča s stavkom: »Izvedene so bile števil- ne hišne in osebne preiskave z negativnim izidom.«^* Več aktivistov, poisebno mladincev, so ita- lijanske patrulje presenetile pri trošenju letakov, pisanju gesel in razpečavanju li- terature, ali pa so jih aretirali pri hišnih preiskavah. Poleg udeležbe pri skupni manifestaciji sta na poseben način proslavili 29. oktober univerzitetna in srednješolska mladina. Kct je mladina tudi že množično sodelovala v vseh, ne samo plebiscitnih akcijah, je po- trebno vsaj na kratko opisati nastanek mladinske organizacije. Po zlomu stare Jugoslavije se je večina mladine ne glede na prejšnjo politično pri- padnost vključila v Osvobodilno fronto ter začela pod vodstvom SKOJ z zbiranjem orožja in listkovnimi in napisnimi akcija- mi. »Najbolj borbeni člani SKOJ pa so se organizirali v posebne mladinske borbene in sabotažne skupine, ki so začele s sabo- tažami in razoroževalnimi akcijami in prvi- mi likvidacijami okupatorjevih vojakov. Te skupine so kasneje v Ljubljani prerasle v likvidatorske skupine VOS, drugje pa v splošne sabotažne skupine.«-^ Zaradi pri- padnosti večine mladine k OF in »...ker mladine, njenega mladostnega i>oleta, nje- ne pobude lue smemo utesnjevati v orga- nizacijske in politične oblike starejših lju- di .. .,«2' se je IO OF odločil, da ustanovi v okviru OF samostojno mladinsko organi- zacijo. Tako je bila v oktobru 1941 usta- novljena Mladinska OF, novembra pa je je že izšla prva številka njenega glasila »Mlada Slovenija«. Mladinska OF je bila organizirana po zgledu OF. V njenem vod- stvu so bili predstavniki IO OF, ki .so za- stopali tri ustanovne skupine OF: Komu- nistično partijo, sokole in krščanske socia- liste. Zaradi enotnosti mladine je bóllo to tristransko zastopstvo že v vodstvu, kaj šele v nižjih organizacijskih organih, bolj formalnega značaja. Osnovne naloge SKOJ in Mladinske OF so bile: utrjevati enotnost slovenske mladine, gojiti narodno zavest, zbirati orožje, hrano, sanitetni material in druge jx>tr©bščine za partizane, organiza- cija sabotaž, boj proti rimskemu pozdravu in fašističnim organizacijam (GILL, GUF itd.), pozneje, v letu 1942, pa je bila glavna naloga obeh organizacij mobilizacija vseh sposobnih mladincev za jjartizane. Dne 21. maja 1941 je izdal visoki komi- sar za Ljubljansko i>okrajino odredbo, ki uvaja v naše šole rimski jjozdrav. Ta prvi znak fašizacije naših šol je povzročil eno- dušen odpor srednješolske mladine. Na pri- mer v 2.C razredu IV. moške realne gimna- zije so se takoj, ko je prišla okrožnica o obveznem rimskem pozdravu, dijaki dogo- vorili, da bodo vsakogar, ki bo tako po- zdravljal, pretepli.^'' Do tedaj še dokaj ne- orgamiziran o.dpor je dobil v začetku šol. leta 1941/42 organizirane oblike. V poznem poletju 1941 ponovno postavljen Srednje- šolski odbor je dal direktivo, da je treba za prvi dan pouka v novem šolskem letu popisati vsa šolska poslopja z gesli narodno- osvobodilnega boja. Ravnateljstvo IV. mo- ške gimnazije je že prvi dan ]X)uka, dne 6. oktobra 1941, poročalo, da se je »... po- javila močna komunistična propaganda na zavodu. V vseh razredih, ki ,so nameščeni v in. nadstropju, so bili narisani na zidu nad tablami z rjavo kredo srpi in kladiva. Pred šokkim poslopjem na betonskem okvi- 70 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA TU Ograje je bil inapis »Doli okupatorji!«, pred vihodom na ibetonski plošči »Živela SSSR!« »Živela svoboda!« »Smrt denuncian- tora!« iRazen tega so bili v zgoraj označenih razredih natreseni (listki z napisi »Živela svoboda!« »Živela SSSR!«^' Podobno akcijo so izvedli člani SKOJ z gimnazije in terena ma I. moški realni gimnaziji, ko so v noči pred začetkom ponka po vseh razredih razibili slike Mussolinija in italijanskega kralja, table in stene hodnikov pa popisali z osvobodilnimi gesli.^* Na 11. ženski realni gimnaziji so si članice SKOJ dan prej po dve in dve razdelile po eno nadstropje, popisale šolo z napisi in obesile slike Le- nina in Stalina.^' Akademska OF, ki je zajeda vse fakultete in oddelke, je za 29. oktober izdala letak, s katerim je pozvala slovenske visokošolce in visokošolke, da tega dne me posečajo predavallnic, semiinarjev in inštitutov na univerzi ter da naj bodo med 7. in 8. uro zvečer rdoma, po 8. uri pa vsi na ulicah.^^ Klerofašistični stražarji na univerzi so zagovarjali sodelovanje z okupatorjem in agitirali za vstop v univerzitetno fašistično Oinganizacijo GUF z utemeljitvijo, da bo le tako zagotovljen obstoj slovenske univerze. Zadnje dni oktobra je reakcija na univerzi in srednjih šdlah povečajla aktivnoist. Med univerzitetno in srednješolsko mladino so širili letak, ki maj bi ustvaril nerazpolože- nje proti OF in jo prikazali kot deilo ko- munistov in boljševiških plačancev. Zaved- na akademska mladina jim je odgovorila z letakom, .ki jih je pokazal v pravi luči: »To so tisti, ki so prisegli na Jugoslavijo, ki pa so jo prvi zatajili. To 60 tisti, ki so 25. marca grozili demon- strantom, ki pa so se 27. marca vri- nili na čelo manifestantov. To so itisti, ki so obljubljali junaško smrt za kralja in domovino, ki pa so prvi pobegnili iz prostovoljskih vrst... To so tisti, ki obsojajo partizanske akcije, ki pa rišejo v kavarnah zemljevide Velike Slovenije do Donave. To so tisti, ki so z dvajsetletnim ,delom' pTidobili zaupanje naroda, ki jim pa nobeden ne zaupa. . To so tisti, ki so nosili Karadjordjeve zvezde, ki pa so danes vitezi savojske hiše .. .«2» Na koimcu poziva letak na bojkot preda- vanj in vaj za 29. oktober. Večina študentov je sledila pozivu Aka- demskega odbora OF in praznovala 29. ok- tober s tihijn protestom in abstinenco. Samo »... klika, ki se je vedno izživljala v tem. da je omadeževaila čast in ponos slovenske univerze, je tudi to pot hottila kaziti slo- vesno lice in onemogočiti protest, češ da se moramo ,prilagoditi razmeram'«.''" Srednješolski zavodi so bili v noči od 28. na 29. oktober popisani z gesli, emblemi dela in posuti s trosilnimi listki; Ili. moška realna gimnazija je bila zato celo zaprta. Italijamski vojaki so vdrli v nekatere šole, delali v razredih preiskave in aretirali ne- kaj dijakov. Letake, ki so jih na šolah širili člani Katoliške akcije, so' dijaki v strani- ščih zažigaili.31 Na nekaterih zavodih so ob 10. uri dopoldne izvedli dvominutni molk in imeli priložnostne govoire.'^ Za sedaj v arhivih ni najti poročil, ki bi kaj več go- vorila o praznovanju na srednjih šolah. Vsekakor akcija ni bila tako temeljito pri- pravljena kot tista mesec dni pozneje, 1. de- cemibra, ki je močno odjeknila tako med okupatorji kot med prebivalstvom. 30. o'ktobra je izdal Izvršni odbor OF komunike, ki skupaj z drugimi poročili potrjuje uspeh prvega poskusa mobiliza- cije narodnoosvobodilnih sil: »Slovenski narodni praznik 29. oktobra 1941 v zgodovinsko najtežjem času za Slo- vence je potekel veličastno kakor še ni- koli noben slovenski praznik. 29. oktober 1941 je pravi zgodovinskii mejnik v slovenski politiöni zgodovini. Narod se je strnil, sile so se sprostile, vse je potekalo v najstrumnejši disciplini. Ura molka in tihote je bila izvedena do popolnosti. Slovenski ljudje so v celoti pokazali, da so zreli in vredni svobode in politične sa- mostojnosti. Izvršni odbor Osvobodilne fronte se za- hvaljuje vsem, ki so sodelovali, poziva na. strnjenoist, enotnost in pospešeno delo s trdnim pričakovanjem, da se vključijo v osvobodilno fronto vsi, ki so še doslej stali ob strani. 1. DECEMBER 1941 Ko je dal Centralni komite KPS pobudo za proslavo 1. decembra, bivšega jugoslo- vainskega državnega praznika, dneva, ko so se Jugoslovani združili v lastni državi, ni storil to iz neke sentimentalnosti do pro- padle reakcionarne države, ki ni uresničila želja delovnih množic. Tone Tomšič, organizacijski sekretar CK KPS, je poročal 5. decembra 1941 Central- nemu komiteju KPJ, zakaj je Osvobodilna fronta proslavila 1. december: »Obstajala je nevamoHt, da bodo imeli reakc.(ionarni) nacionalisti (inž. etc)** inioiativo in bi v 71 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tem slučaju potegnili za seboj en del so- kolov iz OF. Mislim, da bi situacija res bila za nas neugodna. Zato smo vzeli ini- ciativo v roke in je OF proglasila 1. dec. (ember) kot praznik enotne borbe na rodo \' Jugoslavije s pripombo, da je OF garan- cija, da se po osvoboditvi nikoli ne bo ponovilo stanje, ki je vladalo v Jug.(osla- viji) .. .«äs Prav dejstvo, da je Partija pri plebiscit- nih akcijah odvzela reakciji iniciativo in ji s tem preprečila, da bi iz tega kovala svoje kapitale, priča o pravilni politiki našega vodstva. Slovenska reakcija, ki je bila do srede novembra 1941 v glavnem že združena, je besno gonjo proti narodnoosvobodilnemu gibanju še povečala, njena »prednja stra- ža« pa je segla po skrajnem sredstvu — začela je z denunciaci jami. To dejstvo ugotavlja tudi Slovenski poročevalec, ko jaiše: »Letošnji 09. oktober je tudi vsem tistim, ki so iz miekega malodušja še dvo- mili, pokazal in dokazal moč OsNobodilne fronte. Marsikak sloveniski poštenjak bi sedaj lahko napravil naiven sklep, da se bodo notranji sovražniki slovenskega na- roda spametovali in da bodo odnehali. Tak sklep pa bi bil korenito nepravilen dn škodljiv. Dejstva namreč dokazujejo, da so po 29. oktobru, ki je manifestiral eno- dušno pripadnost slovenskega naroda nje- govi Osvobodilni fronti, postali notranji sovražniki še bolj zagrizeni in neprimerno aktivnejši kot poprej.«'* 18. novembra je izdala reakcija s pod- pisom »Združeni Slovenci« letak, v katerem trdi, da partizanstvo razbija slovensko no- tranjo enotnost, vodstvo OF pa imenuje peto kolono ter poziva Slovence, naj se zbirajo okrog Londona, »... kjer imamo svoje svobodne zastopnike«.'' Apel na zbi- ranje okrog Londona je prišel prepozno. »OF razpolaga danes s tako mogočno te- rensko organizacijo, da je ne more zama- jati prav nič, če je na straži.. je za- pisal Slovenski poročevalec. Vsa »ilegalna« glasila reakcije vseh barv, kakor tudi loinh donski Kuhar, so bili v tem času v ofenzivi. Reakcija na univerzi pa že štirinajst dni prej obljublja, da bo preprečila akcijo 1. decembra: »Poskrbeli bomo, da se vam tudi 1. decembra umazana igra ne bo po- srečila!«'* Podobno kakor za 29. oktober je tudi za 1. december izdal Izviršni odbor OF pro- glas, ki daje 1. decembru v pogojih narodno- osvobodilnega boja novo vsebino. Pravd, da» se 1. december, državni praznik Jugosla- vije, proslavi tudi letos in izjavlja, >da se v naši svobodni bodočnosti ne sme nikoli več ponoviti stanje, ki je prejšnja leta na- rodom Jugoslavije in delovnim slojem pre- prečevalo, da bi mogli z oso iskrenostjo sode- lovati pri proslavi 1. decembra, stanje, ki je konec koncev upropastilo samo Jugoslavijo«. Poziva, da Slovenci proslavijo »1. december v znaku globoke in borbene solidarnosti s svojimi brati na jugu, v znaku zaostrenega boja proti fašističnim zatiralcem« ter odreja, da ta dan >ne sme biti med sedmo in osmo ¦ uro zvečer noben Slovenec niti na ulici niti d gledališču ali kinu, niti v javnem lokalu«.*" Proglas Izvršnega odboTa OF sta objavila tudi Slovenski poročevalec in Mlada Slo- \'enija. Konec leta 1941 in v začetku leta 1942 je vodila Osvobodilna fronta boj proti Mihai- lovičevemu vplivu v Sloveniji. Tudi prvo- decembrski proglas OF postavlja v smislu temeljnih točk OF revolucionarno rešitev slovenskega naTodnoistnega vprašanja. Prav na Mihailovičevem v^prašanju je OF do- končno razkrinkala Mihailovicevo agenturo v Fronti, Nagodetovo Staro pravdo, ki se je skTI\ala za psevdore\-olucionarniinii gesk, zagovarjala politiko čakanja in razbijala enotnost OF ter jo kot skupino izključila iz svoje srede. Večina »pravdašev« se je potem priključila Fronti, Nagode pa je ostali s svojim najožjim krogom osamljen. V nasprotju z letakom OF, ni v proglasu »•slovenskih četnikov«, ki postavlja enake pogoje proslave kot OF, nikjer poziva na oborožen odpor proti okupatorju, temveč poziva na zbiranje okrog Londona: »Naša srca in naše oči so obrnjene proti Londonu, kjer je naš kralj , kjer je naša vlada, kjer so naši slovenski zastopniki. Tam so naši voditelji, nikjer drugje.«** »Slovenski čet- niiki« so za 1. december širili tudi sliko kralja Petra II. Kljub temu, da je reakcija razvila za 1. december tako propagando, so šla njena prizadevanja spričo široke akcije OF mimo ljudi in proslava 1. decembra je dobila značaj, kakršnega ji je dala OF. Italijani so se na to akcijo temeljiteje pri- pravili kot na prvo. Poveljstvo karabinjer- jev II. armade je že 15. novembra izdalo na^ odila za varnostne ukrepe. Pet dni po- zneje, 20. novembra, je general Robetti že poslal poveljstvom divizij Granatieri di Sardegna in Isonzo ter graničarjem XI. armadnega zlbora brzojavko, v kateri pravi, da nameravajo uporniki za 1. december »...izvesti določene agresivne akcije v raznih področjih, kjer so njihove enote. Cete naj bodo pripravljene za takojšnjo 72 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA intervencijo v kateremkoili času in pri- pravljene oditi v katerikoli kraj z razpo- ložljivimi prevoznimii sredstvi«. Častnikom pa svetuje, »da ne hodijo okrog brez obo- roženega spremstva«.*^ V brzojavki dne 29. novembra pa naroča, »...da je treba podvzeti brezobzirne mere, da se ohrani popoln prestiž in dostojanstvo itailijanske- ga vojaka«."" Visoki komisar Emilio Gra- zioli sporoča 28. novembra poveljstvom divizij Granatieri di Sardegna in Isonzo, da naj V dnevih od 30. novembra od 16. ure do 12. ure 2. decembra okrepijo nadzorstvo nad železniškimi progami ter telefoniskimi in brzojavnimi linijami.*'' Grazioli je tudi predvideval, da bodo »ekstremisti« na Ši- šenslkem hribu, Golovcu in na Gradu raz- obesili zastave in zakurili kresove. Zato proisi poveljstvo divizije Granatieri di Sar- degna, da naj njeni oddeilki nadzirajo ome- njena mesta.*' Na osnovi navodil višjih poveljstev je izdelala Compagnia interna XIV. bataljona CCRR »Milano« v Ljubljani podrobnejše varnostne ukrepe, ki jih je 29. novembra poslala vsem podrejenim enotam. Navodila posebno govore, da »... visoki komisar hoče, da bi življenje 1. decembra potekalo kolikor mogoče v normalnem ritmu«. Se posebno jim je šlo za to, da bi pouk na šolah in univerzi potekal normal- no. Vojakom priporoča največjo pozornost ter opozarja posebno tiste, ki bodo v kri- tičnih dnevih zvečer in zjutraj na ulicah, naj izvajajo splošne osebne preiskave, kjer koli bo potrebno, posebno pri mladini in kolesarjih. Poveljstva karabinjerskih po- staj naj izmenoma določijo dele patrulj, ki se bodo skrile v vrtove in veže stavb za vrata, od koder bodo lahko opazovali mimoidoče ter nenadno planili na tiste, ki bi hoteli izvajati prevratne manifestacije. Budnost na vojašnice in zapore je treba okrepiti. V teh dneh bo ukinjen prost izhod vojske, podčastniki pa morajo biti ves čas na razpolago.*' Navodilom je priloženih sedem seznamov ulic, cer'kva, univerzitetnih ustanov, šol, uradov, denarnih zavodov in pošt, ki jih je treiba zavarovati oziroma okrepiti že obstoječe straže. Kljub tako obisežnim varnostnim ukre- pom lltalijani iniiso uspeli zmanjšati, kaj šele preprečiti akoijo Fronte. Da bi akcija kar se da najbolje uspela, so Partija, SKOJ in OF mobilizirali vse svoje sile, Prvodecembrski letak OF je bil razmnožen v 60.000 izvodih. Poleg tega jfe bilo natisnjenih še približno 150.000 lističev z gesli.*' Ljubljana je bila kot za 29. ok- tober popisana z gesli in znaki OF, uMce pa so bile posute z letaki, trosilnimi listki in slovenskimi zastavicami z rdečo zvezdo. Kvestura poroča tudi o dveh primerih iz- obešanja zastav. Eno »... jugoslovansko za- stavo, okrašeno z rdečo zvezdo,« so našli pri mostu na Ižanski cesti, drugo pa v Lan- gusovi ulici, Mizu Gradaščiice, obešeno na drevo.«*** Slovenski akademik in srednje- šolec piše, da so visele zastave tudi na poslopju Drame lin na Golovcu.*" Po elek- tričnih žicah pa so v"isele manjše zastavice. Ljubljanske ulice in lokali so se 1. de- cemibra po sedmi uri zvečer izprazmili. Samo organizirana skupina stražarjev in mladcev je hotela z demonstrativnim po- hodom po mestu razbiti enotnost borbene Ljubljane. Po pobožnosti v frančiškanski cerkvi naj bi se stražarji in mladci zbrali na današnji Cankarjevi cesti, kar jim pa ni v celoti uspelo. Neko poročilo Katoliške akcije pravi, »... da so srednješolci imeli smolo. Ko so prihajali od devetdnevmice proti središču mesta, so naleteli na itali- janske vojake, ki so jih razgnali, tako da jih je le nekaj dospelo do Aleksandrove ceste (Cankarjeve, op. D. J.); akademiki pa, katerih pobožnost se je končala prej. Poziv Izvršnega odbora OF k praznovanju 7. februarja .1943 Z3 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SO skoraj vsi nemoteno prisili na Aleksan- drovo cesto ..Centralni komite KPS podrobneje poroča Centralnemu komiteju RPJ, kako so mladci plačali svoje stavko- lomstvo: »Panično razpoloženi Italijani so vse aretirali, ker so mislili, da gredo izvr- ševat sabotaže. Gnali so jih od frančiškamh- ske cerkve do policije ter jih neprestaaio bili s kolbami. Šele na polliciji so jih izpu- stili, ko je Erlioh pojasnil, da so zavezniki. Drugi dan se je seveda vsa Ljubljana od srca smejala.«'! Podobno usodo so doživeli tudi trije slovenski agenti, ki so med sedmo in osmo uro zvečer prišli v kavarno. Ita- lijanski oficirji so jih imeli za inšpekcijo OF in jih pretepli.'^ Ko je pod balkoni današnje blagovnice »Tromostovje« okrog 19. ure eksplodirala petarda, ki jo je vrgel Lojze Nusdorfer,'' komandant bataljona Narodne zaščite v Mostah in poznejši intendanit Ljubljane, so izačeli Italijani besno streljati na poslednje pasante, ki so hiteli na svoje domove, in v okna okoliških hiš. Pri tem so ubili trgovca Viktorja Medena in industrialca Jakoba Jana, uradnika Slavka Gričarja pa težko ranili.'* Teden dni pozneje je general Robetti še dodal, da »... so z okna, ki je obrnjeno proti trgu, streljali s samokresom na naše vojake, ki so prihiteli na kraj eksplozije«," kar je pa gotovo izmišljeno. Visi ti dogodki pričajo, da so bili Italijani v pričakovanju oboroženih napadov pre- strašeni in zmedeni. Zato ini čudno, če je Grazioli 1. decembra zvečer brzojavil no- tranjemu ministrstvu v Rim: »Današnji dan je kljub listkovni propagandi s strani ko- munističnih elementov potekel normalno. Organi policije so aretirali sedem oseb^' zaradi širjenja letakov in pisanja prevrat- nih napisov. V nekaterih razredih srednjih šol so bile manifestacije v spomin ustano- vitve bivše kraljevine Jugoslavije. Podvzel sem potrebne ukrepe. Nasprotno pa so pre- davanja na univerzi potekala normalno in brez iinicidentov. Ob 19. uri je slovensko prebivalstvo skoraj v celoti zapustilo javne lokale in ceste .. Mogočna manifestacija za enotnost in bratstvo jugoslovanskih narodov v smislu proglasa IO OF in demomstraoija proti okupatorju sta bili izvedeni v ljubljanskih srednjih šolah. Mladinska OF je pozvala dijake, da pridejo 1. decembra praznično oblečeni v šolo in da ob 10. uri dopoldne (razredi, ki so imeli pouk popoldne, pa ob 15. uri) počaste praznik stoje z dvominut- nim molkom. Uspeh velike prvodecembrske akcije na šolah ni bil samo podoba moči SKOJ in plod temeljitih priprav, ampak tudi priča o moči in širini oktobra meseca ustanovljene Mladiiniske OF. Uspeh je še toliko večji, ker so propadli vsi poskusi italijanskih oblasti, šolskih vodstev in re- akcije, da bi akcijo preprečili. Člani Katoliške akcije — mladci so v dnevih pred praznikom razvili močino ust- no dn listkovno propagando proti prazno- vanju. Ohranjeno poročilo Katoliške akcije o dogodkih 1. decembra priča, kakšnih argumentov se je posluževala reakcija, da bi omeniogočila proslavo, istočasno pa do- kument jasno priča, da je 1. december tudi na šolah potekal v znamenju boja med naprednimi silami in reakcijo. Pustimo go- voriti dokumentu. »Mladci... so se posta- vili na stališče, da je vsakemu zunanje razkazovanje nacionalnih čustev pod ko- munistično komando nedopustno. Svoje sta- lišče so zagovarjali na ta načiin;: Te mani- festacije organizirajo komunisti. Papež pa je obsodil vsako sodelovanje s komuni- zmom. Zato dober katoličan pri teh mani- festacijah ne sme sodelovati. Komunisti so bili vedno zoper Jugoslavijo in se tudi sedaj ne bore za Jugoslavijo, ampak za sovjetsko repuMiko. Nacionalno krinko so si nadeli samo izato, da bi lažje dosegli svoje skrite zločinske namene. Vsa ta pra- znovanja so v resnici le dresura za kolek- tivno nastopanje mas za revolucionarno delavnost; desetkrat bomo morali prazno- vati nacionalne praznike, enajstič pa Sta- linov god. In če komunistov ne bomo že sedaj onemogoičili, se jim tudi tedaj, ko bodo masi postavili izrazito revolucionarne zahteve, ne bomo mogli upreti. Ce bomo manifestirali, bodo šole zaprli. Glavno je bonum commune naroda in bonum com- mune naroda zahteva, da šole ostanejo. Kaj bo namreč z mladino, če jo bo vzgajala ulica in OF!«'^ Zagrizena agitacija mladcev in članov Slovenske dijaške zveze,'* ki so se dogovomli za skupen nastop, ni uspela, kot so želeli, in marsikje so s takimi agi- tatorji tudi fizično obračunali. Poročilo priznava, da so bili mladci in SDZ osam- ljeni, »... kajti niti kongregacije niti ve- čina katoliških profesorjev nam ni nudila prave opore.« Nadalje poročilo priziniava, da so »... komunisti mnoge pridobili za OF, druge ISO napravili za prave simpatizerje komunizma, tretje pa, ki so sicer proti ko- munizmu, so z nacionalno krinko preslepili k sodelovanju ... Komunisti so obvladali vse realne gimnazije. Na teh zavodih so skoraj v vseh razredih vstali med poukom k dveminutnemu molku.« 74 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Položaj na šolah res ni bil za reakcijo zavidanja vreden. Takole se pritožuje: »Na srednjih šolah je položaj težak. Komuni- stična ^osvobodilna' fronta je svojo po- ulično-strankarsko propagando zanesla tudi v te hrame in hujska dijaštvo na težje iz- grede.«'" Ravnatelj IV. moške realne gim- nazije pa poroča prosvetnemu oddelku Vi- sokega komisaniata: »Položaj v šoli je v zadnjem času postal nevzdržen in jaz ni- mam sredstev, da bi mu bil kos. Težave so tem večje, ker sta v poslopju dve gimna- ziji. Kar se zagreši na eni šoli, se skuša podtakniti drugi. Dasi sem v zadnjem času sikušal z vsemi razpoložljivimi sredstvi priti delinkventom na sled, se mi to ni posrečilo. Za nadzorstvo sem določil ves profesorski zbor za vsak odmor, izdal ostre okrožnice, pa kljuib temu ni bilo mogoče napraviti re- da, ker nekateri elementi poraibijo vsako najmanjšo priliko, da rišejo srpe, kladiva, pišejo SSSR, Živela Rusija... Sredstva, ki jih ima šola na razpolago za izsleditev kriv- cev, iHiiso zadostna in zaradi tega prosim, da oblasit poseže \mes in vodi nadaljnjo pre- iskavo.«*'' Pred 1. decembrom so ravnateljstva z okrožnicami in na roditeljskih sestankih opKJzarjala, da naj se dijaki 1. decembra izognejo vsemu, kar bi imelo videz demotn- straeije ter poudarjajo, da je šola kraj za učenje ne pa za politično udejstvovanje. Toda dijaki so kljub temu demonstrirali. V mnogih razredih so z dijaki demonstrirali tudi profesorji, ki pa seveda tega niso pri- javili. Tako se samo na podlagi ohranjenih poročil šolskih vodstev ne bo dalo nikoli ugotoviti obseg te naj'bolj množične dijaške demonstracije za časa okupacije. Največji obseg so zavzele demonstracije na Dvorazredni trgovski šoli, kjer so demonistrirali vsi razredi, ter na III. in IV. moški realni gimnaziji za Bežigradom. V 8. c razredu IV. moške realne gimnazije so dijaki talkoj v začetku pouka odrekli obvezen rimäki pozdrav, v 7. b razredu pa 60 dijaki ob dogovorjeni uri vstali. Po ne- kaj trenutkih je vstal dijak Stibilj, ki je hotel z naslednjimi besedami preprečiti de- monstracijo: »Tovaniši, vi ste prevarani, to ni slovenska manifestacija, to je demon- stracija za komunizem. Vas so nalagali, vaš idealizem so zlorabili. Osvobodilna fronta je zlagano ime za kamunistično stranko. Komuinisti hočejo uničiti naše šole .. .«^^ Na- prej ni prišel, ker ga je profesor prekinil in mu ukazal, da sede. Stibiljev nastop, ki je bil v skladu z navodili, ki jih je dala Katoliška akcija svojim članom, je bil pri- pravljen, ker je že pred uro dejal nekemu dijalku, da bo demonstracijo pTeprečil." Sporočeno je bilo, da so dijaki 8. b razreda omenjene giminazije ob 10. uri vstali in ma- mifestirali z 1—2 minutnim molkom. Profe- sor za italijanščino je sporočil ravnatelju, da je bilo v 6. a razredu »... po tleh od vrat do mize nasutih polno papirčkov v ju- goslovanskih narodnih barvah. Tudi na mi- zi je bila lepo odmerjena proga papirja v modro, beli, rdeči barvi.. .«^* Ravnatelj- stvo ni bilo več kos položaju in je zato prosilo prosvetni oddelek Visokega komi- sariata, da »... izposluje pri Kraljevi kve- sturi, da bosta za čas pouka v poslopju navzoča vsaj dva tajna policista, izmed ka- terih naj bi vsaj eden znal slovenski.. .«f"' Naslednjega dne je ravnateljstvo poročalo Visokemu komisariatu, da se »... komuni- stična akcija na šoli ... nadaljuje« in da so bile v 5. a, 6. a in 7. a razredu slike kra- lja in duceja pomazane s črnilom in obme- tane z žvečenim papirjem. Na koncu pre- cej obširnega poročila o dogodkih, prosi Visoki komisariat »... odločitve o ukrepih, ki so potrebni, da se to podtalno delovanje komunizma zatre.«" Ultimat prosvetnega oddelka Visokega komisariata, da bo 6. a razred izključen, če se v 48 urah ne javijo tisti, ki so potmazali slike kralja in duceja, ali pa da jih javijo drugi učenci, je ostal brez odgovora. Tudi na III. moški realni gimnaziji je 1. december burno potekal. Ob 10. uri je bil v večini razredov izveden enominutni molk, v glavnem odmoru pa se je akcija nadaljevala. Dijaki so se zbrali v gornji avli in poskušali zapeti Hej Slovani. Prvi poskus je propadel zaradi intervencije pro- fesorjev, končno pa so le prvo kitico odpeli do konca. Slišati je bilo tudi vzklike »Smrt fašizmu!«, »Živela Jugoslavija!«, »Živela svoboda!« in ii\'io klice." Dijaki so demonstrirali tudi na I. moški realni gimnaziji, vendar je bila prijavljena samo demonstracija v 7. b razredu.'* Ko poroča ravnatelj 11. ženske realne gimnazije prosvetnemu oddelku Visokega komisariata o vedenju učenk 1. decembra, se vidi, da hoče zmanjšati obseg aJkoije: »Ob to'* so po nekaterih razredih nekatere učenke vstale, a na profesorjev poziv zopet sedle. Glede 5. a razreda sem slišal, da učenke pri italijanščini niso imöle knjig na klopi; zaradi tega se je g. profesorica pritožila razredniku, ua kar je on stopil v razred z vprašanjem: ,Ali ne boste so- delovale?' Učenke so odgovorile, da bodo. Nato se je pouk nadaljeval.«" 75 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Podobno poroča tudi ravnateljstvo uršu- linske ženske realne gimnazije: »Ravnatelj- stvo sporoča, da 1. decembra ni bilo na za- vodu nobenih demonstrativnih motenj. Vsi razredi so se vedli korektno, le v 4. b raz- redu so neikatere učenke poizkusile motiti pouk matematike .. SKOJ in mladinska OF sta organizirali demonstracije tudi na ljubljanskem učite- ljišču, ki je bilo že zaradi predvojne poli- tike vladajočega režima, ki je omogočal vpis na ta zavod predvsem klerikalnim ele- mentom, znano kot klerikalna trdnjava. Poročilo Katoliške akcije o dogodkih 1. de- cembra pretirava, ko piše, da se jim je posrečilo komuniste na učiteljišču prema- gati. V resnici so nas'i aktivisti pridobili za nastop tudi politično nasprotne dijake. Vendar je bil tu oster boj, ker je v štirih razredih, ki so bili prijavljeni, da so de- monstrirali,'* od 164 dijakov in dijakinj vstalo 77. Množična demonstracija je bila tudi na Državni tehniški srednji šoli, zaradi česar je bilo izključenih več razredov v celoti. Že istega dne je prosvetni oddelek Viso- kega komisariata zahteval od ravnateljstev šol podroibna poročila o demonstracijah, na- slednjega dne pa so vse šole dobile okrož- nico, ki določa, »... da se kaznujejo z iz- ključitvijo za eno šolsko leto ... učenci, ki so se udeležili demonstracij celotnega raz- ireda s tem, da so skupno vstali dne 1. de- cembra, s pristavkom, da ne bodo mogli prestopiiti na drug zavod v pokrajimi.«'^ V zvezi s tem so bile takoj uvedene pre- iskave. Vsakemu demonstrantu je bilo za- stavljeno vprašanje: »Ali ste se 1. decem- bra udeležili demonstracij s tem, da ste skupno vstali iai demonstrirali z molkom?« Mnogi odgovori na to vprašanje dokazujejo zreloet in predanost našega dijašitva Osvo- bodilni fronti. Tako so na primer dijaki 8. b razreda IV. moške realne gimnazije, ne da bi se bali posledic, skoraj enako od- govorili: »Sem vstal, demonstriral z mol- kom in se tudi zavedal, kaj to dejanje po- meni.«" Zaman so si prizadevali, da bi mla- dinci izdali pobudnike in voditelje akcije. Visoki komisar za Ljubljansko j>okraji'no je 3. decembra izdal odlok, ki določa, da se Državna dvoletna trgovs/ka šola zaradi mno- žičnih demonstraoij 1. decembra zapre za nedoločen čas.'* Iz seznamov v šolskem letu 1941/42 izključenih dijakov, ki so jih sredi maja 1942 poslala ravnateljstva srednjih šol IV. oddelku Visokega komisariata, se vidi, da je bilo ob tej priliki izključenih samo z ljubljanskih gimnazij 89 dijakov. Izklju- čitve so bile odvisne tudi od ravnateljev, profesorjev in moči profesorske OF, kako so zagovarjali dijake, da bi jih čim več rešili. Mladinska OF je po teh izključitvah sre- di decembra z letakom protestirala proti temu: »Slovenska mladina je skupno z vsem slovcnokim inarodoni tudi letos praznovala 1. december ter manifestirala z dvominut- nim molkom po šolali svoja narodna čustva. Okupatorji pa so »uradno« ugotovili mani- festacijo samo v nekaterih razredih in za- radi tega študente iz teh razredov izklju- čili. Slovenska mladina odločno protestira proti takemu postopanju in sicer prvič za- radi tega, ker so okupatorji porabili priliko splošne narodne maniifestacije za to, da naše šole zapirajo, drugič pa zaradi tega, ker so si izbrali za žrtev samo nekaj raz- redov, čeprav je vsa slovenska mladina praznovala 1. december. Ta poskus razbi- janja slovenske mladine bo ostal brez uspe- ha ...« Na koncu poziva letak slovensko javnost, da protestira »... vedno in povsod proti postopnemu ukinjanju slovenskih šol im proti sistematičnemu zatiranju vsega, kar je slovensko.«" Ker sta bila na IV. moški realni gimna- ziji izključena dva razreda (6. a in 8. b), je poslal šolsiki odbor Mladinske OF ravna- telju protestno pismo z zahtevo, da sprej- mejo oba razreda nazaj v šolo, sicer bodo organizirali splošno stavko. Ker na pismo ni bilo odgovora, je organizacija napove- dala splošno s/tav^ko. Določenega dne so se začeli zbirati dijaki pred gimnazijo, veči- noma brez knjig. Zadnji hip je prišlo od višjih organov navodilo, naj ne izvedejo stavke. Šolski odbor je zbrane dijake ob- vestil o inajnovejši direktivi. Večina se s tem ni strinjala in je zahtevala nadalje- vanje stavke. Med tem časom pa so se po- javili karabinjerji, ki so začeli razganjati dijake. Manj odločni so šli v šolo, drugi pa so se razbežali. Stavika je bila sicer razbita, vendar je tega dne manjkala skoTaj j)olo- vica dijakov." V nekem razredu samo de- vet dijakov ni stavkalo. »Te je neki pro- fesor v razredu ozmerjal s »slovansko vza- jemnostjo« in jih celo uro izpraševal,«" se pritožuje klerofašisiični list »Dokument«. Izključitvam je sledila akcija za ponoven sprejem izključenih dijakov v šole. Poseb- no težko je bilo staršem, ker so v vojnem času, ko je že tako vsega primanjkovalo, izgubili za leto dni še otroški dodatek. Ven- dar vsi protesti javnosti in peticije staršev, sestavljene na roditeljskih sestankih, pri italijains'kih oblasteh niso zalegli. Prošnje 76 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA za ponoven sprejem v šolo, iki niso bile sestavljene tako, kot so želeli Italijani, so odbili. Le tisti dijaiki, ki so v dokaz iskre- nosti svojega obžalovanja prosili za spre- jem v GILL, so ise lahko vrnili v šolo. Ve- čina dijakov pa je ta pogoj odklonila. Val odpora kljub ostrim okupatorjevim ukrepom na srednjih šolah ni upadel. Dijaki so posebno nadaljevali z bojkotom faši- stičnega pozdrava. Tako je bil visoki komi- sar 11. decembra 1941 prisiljen ponovno opozoriti, »... da je rimski pozdrav v šolah strogo obvezen za učitelje in učence... Učenec, ki bi ga odrekel, bo kaznovan z izključitvijo za eno šolsko leto.. .«'* y^j {[ ukrepi so bili neučinkoviti in dijaki so iz- koristili vsako priložnost, da manifestirajo svoja narodna čustva in sovraštvo do oku- patorja. Do novih množičnih demonstracij na šolah je prišlo ob obletnici Prešernovega rojstva in Cankarjeve smrti. Zopet so sle- dile nove kazni in izključitve. Za 1. december je Akademski odbor OF proglasil bojkot predavanj, ki je uspel kot 29. oktobra. O uspehu proslave 1. decembra je izdal Izvršna odbor OF 2. decembra 1941 komunike, v katerem je med drugim reče- no: »Uspela proslava 1. decembra in ple- biscitarna praznota med sedmo ter osmo uro zvečer pomeni novo izmago slovenske narodne zavesti, novo zmago slovenske na- rodne discipline, novo zmago Osvobodilne fronte slovenskega naroda ... Slovenski na- rod je manifestiral v duhu proglasa Osvo- bodilne fronte, da sii bo s svojo narodno osvoboditvijo za jamčil vse pravice, ki jih terja njegova narodna individualnost. Slo- venski narod je manifestiral, da so odredbe OF edine odredbe, ki jih slovenske narod- ne minožice izpolnjujejo zavestno in brez odlašanja iin pomišljanja.«'' 5. JANUAR 1942 Ker je reakcija pripisovala uspehe ple- biscitnih akcij dejstvu, da je OF izbrala dneve, ki »vlečejo«, se je vodstvo OF od- ločilo, da napove novo plebiscitno akcijo za dan, ki ni vezan na narodno tradicijo in tako dokaže, da ima ljudstvo v resnici na svoji strani. Tako je OF določila 3. ja- nuar 1942 kot spominski dan na žrtve osvo- bodilne vojne, ki so padle v letu 1941. Isto- časno je bil 3. januar posvečen vsem tistim, ki so bili v o/kupatoTJeviih zaporih in tabo- riščih ter tistim, ki so bili preseljeni z rod- ne grude. Neposredno pobudo za koinemoracijo sta dala tržaški in ljubljanski proces. V trža- škem procesu, ki je trajal od 1. do 14. de- Prazen Prešernov trg zaradi prestavitve policijske ure (Foto dr. J. Prešeren) cembra 1941, je bilo na zatožni klopi 72 ljudi. Pet obsojencev, ki niso bili pomilo- ščeni, je bilo 15. decembra ustreljenih. Na ljubljanskem procesu pa so Italijani 16. de- cembra 1941 obsodili na smrt 6 borcev Krimskega bataljona, med njimi tudi ko- mandanta polbataljona poročnika Ljuba Šercerja, ki je vodil napad na Lož. Smrtna kazen je bila izvršena 22. decembra pri Strahomeru v bližini Tomišlja. Italijaini sa- mi poročajo, da so obsojenci pred smrtjo viziklikali: »Smrt fašizmu, živel Stalin, ži- vela Sovjetska Rusija, živela svoboda, ži- veli slovenski tovariši«.*" Italijani se jih niso upali pokopati na kraju, kjer so bili ustreljeni, ampak so jih odpeljali v Tržič v Italiji. Na kraj ustrelit ve so aktivisti Osvobodilne fronte položili šest vencev z zastavo, ki so jih Italijani raztrgali in po- teptali.*' Na istem mestu so Italijani našli tudi tri tipkane lističe z gesli narodnoosvo- bodilnega boja ne sme biti med 7. in 8. uro zvečer noben Slovenec niti na ulici, niti v javnem lokalu, niti v gledališču ali kinu.«^^ Grazioli je uresničil grožnje, ki jih je po prvi plebiscitni akciji izrekel na seji konzulte 5. novembra 1941, da bo prihod- nje take akcije preprečil s tem, da bo po- licijslko uro prestavil na zgodnejši čas. 6. februarja 1942 je bila Ljvibljana prelep- Ijena z velikimi lepaki, ki so oznanjali, da bo policijska ura v dneh od 7. do 16. fcr bruarja že od 17.30 (prej je bila ob 20.30) do 6.30 zjutraj. S tem da je italijanski okupator presta- vil fM>licijsko uro za tri ure nazaj, je sicer preprečil izvedbo plebiscitnega dela akcije, hkrati pa je priznal, da je brez moči proti Osvobodilni fronti. Ljubljana je, kakor je zapisal »Slovenski poročevalec«, z navdušenjem sprejela od- redbo Izvršnega odbora OF, da proslaviiuo 7. feliruar. »... Ljubljana se je pričela pri- pravljati, da manifestira tudi na zunaj svojo ljubezen do bratsikega ruskega na- roda, do njegove hrabre Rdeče armade ter da javno počasti svojega največjega pesni- ka, ki je prvi gledal na slovanisitvo z na- prednega in pravilnega stališča. Ulice in hiše so bile \'sak dan popisane s parolami: Živela SSSR, Živela OF, Živel Timošenko, Živel Stalin, Živeli slovenski partizani. Smrt fašizmu. Živela slovanska skupnost, Slovan, na plan! Po zidovih so bili... celi Prešer- novi istihi: »Največ sveta otrokom sliši Slave!« — Ni bilo hiše in kotička, kjer ne bi bilo liapiisa SSSR in OF in njenega zna- ka. Slovenske zastavice so bile v teh dneh raztresene na stotine tisoč, nalepljene na šipe, na vrata, na žlebove, obešene na drevje... Čeprav so okupatorji nagnali vse svoje ljudi na ceste in ulice, da pre- prečijo izvedbo proslave, ni vse to nič po- magalo. Četudi ISO streljali na tiste, ki so pisali,"" in vso noč in ves dan brisali in praskali po zidovih ter prisilili hišnike in hišne lastnike'"* ter tudi mimoidoče pasan- te z napetim orožjem v roki, da so brisali napise in poJiirali zastavice in letake,*"^ so bili še isti dan novi, še lepši napisi, še več novih zastavic. Vse to se je stopnjevalo vsak dan ... Na dan 7. februarja je bilo največ napisov, drevje je bilo. okrašeno s sloven- skimi partizanskimi zastavicami. Po mestu so visele velike slovenske partizanske za- stave (na Napoleonovem trgu, v Trnovem, na šišenski novi cerkvi, v Mostah in dru- god).«»05 Radio Osvobodilne fronte*"* je posvetil Prešernovemu dnevu celo. oddajo, ki je 7. februarja trajala tri četrt ure. Oddajo so spremljale partizanske pesmi, himna in Naprej zastava Slave. Na kraju oddaje se je govornik zahvalil fašističnim oblastem, ker so prestavile policijsko uro in tako omogočile prebivalsivu, da je poslušalo oddajo.*"' V soboto, 7. februarja je vladalo v šolah svečano razpoloženje. V razredih iso visele okrašene Prešernove »like, dijaki so v od- morih peli narodne pesmi in imeli prilož- 79 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Mostine govore. Na učiteiljišču proslav ni bilo, ker so ga Italijani že zjutraj obkolili in začeli s preiiskavami. Ker je zato učite- Ijiščnikoni odpadel pouk, so praznik še lepše proslavili. Napredni učiteljišoniki so se zbrali pred Prešernovim spomenikom in se z enominutnim molkom poklonili velike- mu pesniku. Nato so skupaj odšli na interno proslavo.'"" V nedeljo dopoldne 8. februarja na ob- letnico Prešernove smrti sta organizirala SKOJ in Mladinska OF polaganje vencev in šopkov na Prešernov spomenik, pred katerim se je zibrala velika množica mladi- ne. Ljudje, ki so prihajali od maše iz fran- čiškanske cerkve in drugih delov mesta, so se zbirali v vedno večjem številu im. bili veselo presenečeni nad dejanjem ljubljan- ske mladine. Italijanska straža pri spome- niku je telefonirala po pomoč. Kmalu so pridrveli fašisti, ki so se zagnali v množico, bili ljudi s puškinimi kopiti in streljali, da bi jih razgnali. Nato so se spravili nad vence in šopke, jih trgali, teptali in metali v Ljubljanico. S tem so pokazali svojo kul- turo, predvsem pa pokazali, da so bile njihove obljube o spoštovanju kulturnih tradicij slovenskega naroda le prazne fra- ze.'"' Plebiscitna akcija Osvobodilne fronte 7. februarja 1942 je bila zadnja. Nadaljnje akcije bi preprečili Italijani s prestavitvijo policijske ure, nedvomno pa bi predstav- ljala veliko oviro tudi ograditev Ljubljane z žico, februarja 1942, in njena razdelitev ma. 14 med seboj z žičnimi ovirami ločenih •sektorjev. Nadaljevanje takih akcij tudi ni bilo več potrebno, ker je bil dosežen glavni namen, pokazati trdnost in enotnost sloven- skega ljudstva v Osvolbodilni fronti. Lahko bi postale, če bi bile pogostejše, že formal- nost in ne bi imele zaželenega učinka niti na okupatorja niti na prebivalstvo. Spomladi 1942 tudi ni šlo več za mobili- zacijo množic v OF, ki je bila v glavnem že izvedena, ampak je bilo treba oifcrepiti oboroženo pest slovenskega naroda, mobi- lizirati čimveč s.il za predstoječo pomla- dansko partizansko ofenzivo. OPOMBE 1. Poročilo obveščevalnega odseka poveljstva divizije Isonzo, dne 30. novembra 1941, Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI. knjiga I, dok. 198. (V bodoče citiram Zbornik.) — 2. Le- tak v Muzeju NO v Ljubljani. — 3. Slovenski poročevalec, leto II. št. 23, dne 1. novembra 1941, ponatis, str. 173. — 4. Brzojavka kvestorja Mes- sane z dne 26. oktobra 1941, Arhiv IZDG, CCRR C.ruppo. — 5. Zima Vrščaj, Tihe akcije, Ljub- ljana v ilegali 11. del, rokopis. — 6. Petnajst- dnevno poročilo poveljstva karabinjerjev XI. ar- madnega zbora, dne 7. novembra 1941 poveljstvu II. armade o jolitičnem in vojnem položaju; Zbornik VI/1, c ok. 189. — 7. Glej ponatis Slo- venskega poročevalca, str. 314, opomba št. 200. S. Jutro št. 261, (hie 7. novembra 1941. — 9. Po- ročilo komande (Gruppo CCRR (Compagnia in- terna) Visokemu komisariatu, dne 29. oktobra 1941, Arhiv IZDG, VK fase. 3/1. — 10. Poročilo komande oddelka poštnolclegrafske milice Kra- ljevi kvesturi, dne 30. oktobra 1941, Arhiv IZDG, RQ fase. 8/II. — 11. Štefka Bulovec, Drobni tisk, Ljubljana v ilegali II. del, rokopis. — 12. Zapis- nik razgovora bivših članov borbene grupe v Trnovem z dne 28. marca 1956 v IZDG. — 13. Slovenski poročevalec, leto II. št. 23, dne 1. no- vembra 1941. ponatis, str. 177; Slovenski akade- mik in srednješolec, št. 9, dne 2. novembra 1941. — 14. Zastavo sta obesila študenta gradbene fa- kultete Janez Vipotnik in Dušan Grum. Glej Na- jredni ljubljanski študentje v narodnoosvobodilni H)rbi 1941--1943. Elaborat v arhivu CK ZKJ Arhiv CK LMj,/37; prepis v arhivu CK ZKS. — 15. Izjava Jožeta Stroparja, dne 2. februarja 1961 v IZDG. — 16. Glej opombo št. 9. — 17. Jutra- nje poročilo Kraljeve kvesture, dne 50. oktobra 1941 Visokemu komisariatu. Arhiv IZDG, neure- en arhiv VK. — 18. Poročilo poveljstva divizije sonzo sredi novembra 1941 o partizanski aktiv- nosti v mesecu oktobru in v začetku novembra, Zbornik VI/1, dok. 192. — 19. Glej op. št. 13. — 20. Glej op. št. 9. — 21. Glej op. št. 9. — 22. Alenka Nedog, Razvoj mladinskega gibanja v Sloveniji med narodnoosvobodilnim bojem. Pri- ročnik za mlade aktiviste, Ljubljana, 1959, št. 1, str. 58. — 23. Slovenski poročevalec, leto II., št. 22, dne 24. oktobra 1941, ponatis, str. 167. — 24. Zaslišanje dijaka Pavla Ciglarja v šoli 28. maja 1941, Arhiv IZDG, fase. 329. — 25. Poročilo rav- nateljstva IV. moške realne gimnazije IV. od- delku Visokega komisariata, dne 6. oktobra 1941, Arhiv IZDG, fase. 329. — 26. Izjava Boga Gor- jana v IZDG. — 27. Izjava Ančke Vovkove v IZDG. — 28. Letak v arhivu CK ZKS, fase. Par- tijski letaki iz leta 1941. — 29. Letak v arhivu CK ZKS, fase. Partijski letaki iz leta 1941. ~ 30. Slovenski akademik in sredješolec, št. 9, dne 2. novembra 1941. — 31. Prav tam. — 32. Glej Slo- veski poročevalec, leto II. št. 23, dne 1. novem- bra 1941, ponatis, str. 177. — 33. Slovenski po- ročevalec, leto II. št. 23, dne 1. novembra 1941, ponatis, str. 171. — 34. Mišljen je ing. Črtomir Nagode, voditelj skupine »Stara pravda«. — 35. Poročilo Centralnega komiteja KPS, dne 5. de- cembra 1941 Centralnemu komiteju KPJ. Origi- nal v arhivu CK ZKJ, št. 440, prepis v arhivu CK ZKS. — 36. Slovenski poročevalec, leto II. št. 24, dne 8. novembra 1941, ponatis, str. 180. — 37. Letak v rokopisnem oddelku NUK, B II 2345. — 38. Glej op. št. 36. — 39. Dokument št. 3 (de- poniran v NUK 17. nov. 1941) v rokopisnem oddelku NUK, B II 2036. j^Dokument« je s pod- pisom Slovenska narodna akademska mladina izdajala najbolj zagrizena belogardistična reak- cija na univerzi in srednjih šolah. — 40. Letak v Muzeju NO v Ljubljani. — 41. Letak v rokopis- nem oddelku NUK B 2327. — 42. Brzojavke v arhivu IZDG, XI. CA, fase. 656/III. — 43. Ro- bottijeva brzojavka podrejenim enotam. Arhiv, IZDG, XI. CA, fase. 656/III. — 44. Brzojavka Emilia Graziolija, Arhiv IZDG, fase. 656/IIL — 45. Brzojavka Emilia Graziolija poveljstvu divi- 80 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINOKRONIKA zije Granatieri di Sardegna, dne 30. novembra 1941, Arhiv IZDG, XI. CA, fase. 656/111. — 46. Navodila komandanta Compagnie interne XIV. bat. CCRR »Milano«, dne 29. novembra 1941 vsem podrejenim karabinjerskim postajam. Ar- hiv IZDG, CCRR, fase. 177/1. — 47. Glej citira- no poročilo Centralnega komiteja KPS Central- nemu komiteju KPJ, dne 5. decembra 1941. — 48. Jutranje poročilo Kraljeve kvesture Visokemu komisariatu, dne 2. decembra 1941. Arhiv IZDG, VK, fase. 3/1. — 49. Slovenski akademik in sred- nješolec, št. 18, dne 5. decembra 1941. — 50. Iz arhiva Katoliške akcije. — 51. Poročilo Central- nega komiteja KPS iz druge polovice decembra 1941 Centralnemu komiteju KPJ: original v ar- hivu CK ZKJ. prepis v arhivu CK ZKS. — 52. Glej op. št. 35. — 53. Marica Cepe, Ljubljana, ustni vir. — 54. O dogodku pri Tromostovju j)0- ročajo številni italijanski dokumenti: Poročilo poveljstva XIV. bataljona CCRR »Milano«, dne 2. decembra 1941 Glavnemu poveljstvu CCRR v Rimu in poveljstvu CCRR II. armade (CCRR, fase. 155); poročilo poveljstva Compagnie inter- ne XIV. bat. CCRR »Milano«, dne 1. decembra 1941 Visokemu komisariatu. Kraljevi kvesturi itd. (CCRR, fase. 155); Jutranje ijoročilo Kraljeve kvesture, dne 2. decembra 1941 Visokemu komi- sariatu (VK, fase. 3/1); Brzojavka Emilia Gra- ziolija, dne 1. decembra 1941 notranjemu mini- strstvu v Rimu (neurejen arhiv VK) in druga. — 55. Ukaz komandanta XI. armadnega zbora, dne 8. decembra 1941 podrejenim enotam o ukrepih zaradi napada na most pri Preserju; Zbornik Vl/1, dok. 201. — 56. Italijani so v teh dnevih gotovo aretirali več ljudi, saj jih je vojaško voj- no sodišče (Tribunale militare di guerra) samo v ianuarju in februarju 1942 obsodilo 8 zaradi sodelovanja v akcijah za 1. december: 3. jan. 1942 je bila Antonija Osterman iz Ljubljane ob- sojena na eno leto zapora, ker so 3O. novembra 1941 našli pri njej dva paketa letakov, ki jih je razširjala po hišah v Beethovnovi ulici. Letaki so pozivali Slovence, naj se udeleže manifestacije 1. decembra 1941. (TMG, fase. 521/210). 28. janu- arja 1942 je bil obsojen Janez Nedog iz Ljublja- ne zaradi mladoletnosti le na 2 leti in 2 meseca zapora, ker je 30. novembra 1941 na Celovški ce- sti pisal na zid geslo OF (TMG. Vol 2/1942). 12. februarja 1942 pa so bili obsojeni Ljubljančani Franc Hribernik, Pavel Rozman in Jože Novak na 8 let zapora, Jože Verčan na 4 leta in 4 me- sece, Stanislav Leder na 4 leta, Marija Jarc pa na 2 leti zapora. Aretirani so bili v zadnjih dneh novembra 1941. ker so pripravljali in razširjali letake za manifestacijo i. decembra (TMG, fase. 269-12, 521-12). — 57. Brzojavka Emilia Grazioli- ja, dne 1. decembra 1941 notranjemu ministr- stvu v Rimu, Arhiv IZDG (neurejen arhiv VK). — 58. Iz arhiva Katoliške akcije. — 59. Sloven- ska dijaška zveza je bila ekspozitura Ehrlicho- vih stražarjev na srednjih šo ah. — 60. Doku- ment št. 5 v rokopisnem oddelku NUK. ß II 2036. — 61. Poročilo ravnatelja IV. moške realne gim- nazije, dne 28. novembra 1941 IV. oddelku Viso- kega komisariata in Kraljevi kvesturi. — 62. Za- pisnik o zaslišanju učenca VII. b razreda Borisa Stibilja, Arhiv IZDG, fase. 329. ~ 63. Zapisnik zaslišanja dijakov Vil. b razreda, Arhiv IZDG, fase. 329. — 64. Poročilo ravnateljstva IV. moške realne gimnazije, dne 1. decembra IV. oddelku Visokega komisariata — Aihiv IZDG, fase. 329. — 65. Prav tam. — 66. Poročilo ravnateljstva IV. moške realne gimnazije, dne 2. decembra 1941 IV. oddelku Visokega komisariata o incidentih 2. decembra. Arhiv IZDG, fase. 329. — 67. Iz- java Vladimirja Fajfarja v IZDG; Poročilo rav- nateljstva III. moške realne gimnazije, dne 2. decembra 1941 IV. oddelku Visokega komisaria- ta. Arhiv IZDG, fase. 316. — 68. Poročilo rav- natelja I. moške realne gimnazije, dne 1. decem- bra IV. oddelku Visokega komisariata. Arhiv IZDG. — 69. Poročilo ravnatelja II. ženske real- ne gimnazije, due 2. deccTubra 1941 IV. oddelku Visokega komisariata. Arhiv IZDG. — 70. Poro- čilo ravnateljstva uršulinske ženske realne gim- nazije, dne 5. dec. 1941 IV. oddelku Visokega komisariata. Arhiv IZDG. — 71. Zapisnik izred- ne seje vsega učiteljskega zbora na državni uči- teljski šoli v Ljubljani, dne 5. decembra 1941, Arhiv IZDG. — 72. Okrožnica IV. oddelka Viso- kega komisariata, dne 2. decembra 1941, Arhiv IZDG. — 75. Zapisnik o zaslišanju učencev Vlll.b razreda. Arhiv IZDG, fase. 329. — 74. Okrožnica IV. oddelka Visokega komisariata, dne 3. dec. 1941 ravnateljstvom vseh srednjih in učiteljskih šol. Arhiv IZDG, fase. 316. — 75. Letak v arhivu CK ZKS, fase. Partijski letaki iz leta 1941. — 76. Glej Historiat IV. državne gimnazije v Ljubljani v letih 1941—1945 v IZDG. ~ 77. -Dokument št. 5 v rokopisnem oddelku NUK, B II 2036. — 78. Okrožnica IV. oddelka Visokega komisariata, dne 11. decembra 1941, Arhiv IZDG, fase. 316. — 79. Slovenski poročevalec, leto II. št. 28, dne 5. de- cembra 1941, ponatis str. 203. — 80. Slovenski poročevalec, ponatis, str. 338, op. 272. — 81. Slo- venski poročevalec, leto 11. št. 32, dne 30. decem- bra 1941, ponatis, str. 233. — 82. Sporočilo kara- binjerjev (Compagnia Lubiana Est), dne 25. de- cembra 1941 Kraljevi kvesturi. Arhiv IZDG. RQ, fase. 8/II. — S3. Jože Mekinda, Osvobodilna fron- te v Mostah. Moščanska kronika. Ljubljana 1958, leto II., št. 1, str. 5. — 84. Letak v Muzeju NO v Ljubljani. —- 85. Poročilo Borisa Kidriča Cen- tralnemu komiteju Komunistične partije Jugo- slavije, dne 7. januarja 1942 o političnem polo- žaju. Zbornik Vl/2, dok. št. 3. — 86. V rokopisnem oddelku NUK so naslednji letaki in trosilni li- stiči, ki so jih širili za 3. januar: osrednji letak lOOF za 3. januar. Slava Ljubu Šercerju!, Sla- va padlim slovenskim borcem!, Slava Slavku Šlandru!, Slava žrtvam!, V bo ! Na deloza svo- bodo!. Slava borcem za svobodo!. Slava Šercerju in tovarišem! OF, Za svobodo v Osvobodilno fronto! Smrt fašizmu! Ven z .okupatorji! (Štefka Bulovec, Drobni tisk, Ljubljana v ilegali II., ro- kopis). — 87. Poročilo poveljstva karabinjerjev XI. armadnega zbora, dne 7. jan. 1942 o položaju v Ljubljanski pokrajini. Zbornik VI/2, dok. št. 129. — 88. Poročilo Kraljeve kvesture. dne 5. ja- nuarja 1942 Visokemu komisariatu. Arhiv IZDG, VK. fase. 3/II a. — 89. Poročdo poveljstva XIV. bataljona CCRR »Milano«, dne 4. januarja 1942 Visokemu komisariatu, Arhiv IZDG. VK fase. 3 TI. a. — 90. Kronološki pregled dogodkov v Ljubljani v prvi polovici 1942. leta, Letopis Mu- zeja narodne osvoboditve, Ljubljana 1958, letnik II., stran 266. — 91. 2. januarja ob 18. uri so karabinjerji v Trnovem aretirali študenta teh- nike Franca Ivanška, pri katerem so našli šte- vilne jugoslovanske zastavice z napisom Šercer- Šlander. (Poročilo notranje čete XIV. bataljona CC RR dne 3. januarja 1942. leta nadrejenim organom v arhivu IZDG, CCRR. fase. 253/11). 27. januarja 1942 ga je vojaško sodišče II. armade obsodilo na 2 leti zapora (TMG, Vol. 2/1942). Iste- ga dne ob 25. uri so v Kosezah aretirali razna- šalko časoj)isov Alojzijo Pirtovšek, pri kateri so dobili enake letake. (Isti vir.) — 92. Brzojavka 81 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO poveljstva divizije Granatieri di Sardegna, dne 5. januarja 1942, Arhiv IZDG, CCRR, fase. 253/ /II. — 93. Mlada Slo\enija, leto I., štev. 4—5, ja- nuar 1942, ponatis, Ljubljana 1946, str. 32. — 94. Poročilo orožniške postaje v Begunjah, dne 14. aprila 1942 orožniškemu okrožju v Radovljici o manifestaciji slovenskega prebivalstva na oku- patorskem moriščii v Dragi na Gorenjskem, Zbornik VI/2, dok. 157. — 95. Slovenski poroče- valec, leto III. št. 4. z dne 24. januarja 1942. — 96. Mlada Skivenija, leto II., št. 3-4, z dne 10. fe- bruarja 1942, ponatis str. 51—52. — 97. Slovenski poročevalec, leto III., štev 6, dne 8. februarja 1942. — 98. Dokument, leto II., št. 6, dne 30. ja- nuarja 1942 v rokopisnem oddelku NUK, B II. 2036. — 99. Letak v Muzeju NO v Ljubljani. — 100. 6. februarja zvečer je italijanska patrulja v Čampovi ulici zasledovala neznance, ki so na okno neke zasebne hiše risali znak SSSR. Pri tem so ustrelili 66-letno Marijo Peternel. (Jutra- nje poročilo Kraljeve kvesture z dne 7. februar- ja 1942 Visokemu komisariatu. Arhiv IZDG, fase. 3/IIa). — 101. Ljubljanske ulice so bile v tej ak- ciji tako popisane, da je bil visoki komisar 8. februarja 1942 prisiljen izdati odlok, po kate- rem je bil »...vsak lastnik prizadete hiše, trgo- vine ali javnih obratov dolžan, da vsak dan po- skrbi in to na vsak način pred 11. uro dopoldne, da se taki napisi in risbe odpravijo...« (Odred- ba visokega komisarja, dne 8. februarja 1942, Arhiv IZDG, VK, fase. la/II.) — 102. Poleg osrednjega poziva IO OF se deponirani v roko- pisnem oddelku NUK še naslednji trosilni listki: Zastavica z zvezdo in tiskanim Prešernovim ver- zom: »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo, otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast ko pred spet naša bodo last!«; Živela enotnost slovanskili narodov! 2ivela borba za svobodo!; Naj zdrobe njih roke spone, ki jih še teže! (Štefka Bulovec, Drobni tisk, Ljubljana v ilegali II, rokopis). — 103. Slo- venski poročevalec, leto III. št. 7. dne 14. febru- arja 1942. — 104. Pobudo za izdelavo tajne radij- ske postaje OF je dal Tone Tomšič že julija 1941. Prvič je Radio OF — »Kričač« oddajal 17. novembra 1941. Oddaje so bile vsak ponedeljek, sredo in petek zvečer po 15 minut. 5. aprila 1942 je bila zadnja oddaja, ker so Italijani pobrali prebivalstvu radijske sprejemnike. — /05. Odda- je Radia OF v arhivu IZDG, XI. CA, fase. 774. — 106. Glej Mlada Slovenija, leto II., št. 5, dne 20. februarja 1942, ponatis, str. 57. — 107. Glej Slovenski poročevalec, leto III., št. 7, dne 14. fe- bruarja 1942; Mlada Slovenija, leto II, št. 5, dne 20. februarja 1942. ponatis, str. 57; Zapisnik razgovora bivših članov borbene grupe, ki je delovala v Trnovem v letih 1941—1942. 26. mar- ca 1956 v IZDG. TISKARNE V POMURJU PREGLED TISKARN' V MURSKI SOBOTI, LENDAVI, GORNJI RADGONI IN V LJUTOMERU NIKICA BRUMEN V Lendavi je delovala že v XVI. stoletju potujoča tiskarina. Sicer pa je dobilo Po- murje v primeri z ostalo Slovenijo tiskarne zelo pozno. Ustanavljali so jih predvsem iz gospodarskih iin političnih teženj. Murska Sobota Od Grünbaumove do Prekmurske tiskarne (25. dec. 1884 — 4. dec. 1946) Prvi tiskar (1884—1898) v Mnrski Soboti je bil Marko Grünbaum. Verjetno se je priselil iz Keszthelva proti koncu 1. 1884. Ohranjena je namreč knjižica' z nasilovoni: PREDGA / 1883-ga leta Octobra 14-toga dneva, / liki na sztotni szpoumenök / na- sztavlanya / Püczonszkoga Szpraviscisa czér- kevnoga / drzsaina po Czipott Rudolfi / püczonszkom farari. / I zkratkim dcgpißü- vanyem prigode / püczonszke gmajne. / Vödana na sztroski pobozsnoga gmajnara Kühar Stevana / Tesanovszkoga. / V Keszt- helyi. / Stampana z piszkmi Grünbaum Marka. / 1884. / 20 str. M. 8». 25. dec. 1884 je izšla v Murski Soboti poskusna številka časnika Muraszombat es Vidéke, da bi z njim širili madžarizacijo v Prekmurju.^ Natisnjena je bila na pri- mitivnem ročnem tisikarskeni stroju v Grüiibatimovi tiskarni. Marko Grünbaum je imel »tiskarno« v svojem stanovanju v Szeredijevem dvorcu. Te hiše danes ni več. Na njenem mestu stoji poslopje, ki spada h gostilni pri (Štajercu (prej Flisarjeva gostilna), Kooljeva ulica 3. Žid Grünbaum je bil tiskar in uslužbenec^dnevničar okraj- nega sodišča v Murski Soboti.' Vendar se je bolj posvetil izidajanju lista Muraszom- bat es Vidéke, magyar es vend nyelvü vegyes tartalmu hetilap [= Murska Sobota in okolica, madžarski in prekmuTski tednik razne vsebine]. Faksimile poskusne številke je prinesel Muraszombat es Vidéke = MéV leta 1910. List je izhajal pod raznimi last- niki tiskanne vse do vključno avgusta 1919. Po 7. juliju 1889 je izhajal časaiik samo še v madžarskem jeziku* in je zato dobil tudi drugačne podnaslove. Septembra 1891 se je Grünbaumova ti- skarna preselila na Glavno ulico v Fujsovo hišo (prej dekliška šola III—VI),' t. j. v sedanjo Titovo 21. Tukaj je imel Grün- baum tudi svojo papirnico. Bil je tiskar in izdajatelj, 1890—1891 pa celo urednik 82 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika lista MéV. (Dve številki MéV je uredil že leta 1888.) Razen MéV, pravil, cenikov in podobno v madžarščini in nemščini (glej gradivo v Študijiski knjižnici v Murski So- boti) je natisnila Grünbaumova tiskarna še nabožne knjige: MALI / KATEKiZMUS / za / katholicsanszke soule / poisztavleno od Luttar Miklos / vuositela / v / Gancsani /. 1888. / Stampano z-piszkmi Grünbaum Marka, v Szoboti. / 30 str. M. 8».« PREDGA / 1888-ga leta oktobra 28-ga dne- va / na den reformatzie / vu Battyandsz)koj (piiozomszkoj) Ev. czérkvi / Drzsana po / Czipott Rudolfi / duhovniki / vu 40-toan leti nyegove fararszke oseszti. / V-Szoboti (Muraszombat) / Stampano z piszkmi Griin- baum Marka. / 1888. / 13 str. 8».' MALI / KATEKIZMUS / za / katholicsanszke soule. / V-Saoboti. / Stampano z-piszkmi Grünbaum Marka. /1891. / 32 str. M. ZGRÜNTAVANYE DÜSUCVC jszti. / (GondoS [: Grünbaum :] Mark, gyorssajtónyomasa. Mnraszomlbat 1896). (IV) str. M. 8".'> V začetku leta 1898 je prišel v Mursko Soboto nov tiskar Miksa Ujhaizi,'" prevzel tiskarno in do 13. nov. 1893 nastopal tudi kot izdajatelj MéV, ko ga je prevzela Vendvidéki Magyar Közmüvelödesi Egye- sület [= Madžarsko prosvetno društvo v Vendski krajini]. (Vendska krajina = = Prekmurje.) Na iisikih najdemo ime tiskarja N. Hirschla, kar pa je isti Miksa Ujhazi.*' N. Hirschl je imel tiskarno še vedno na (sedanji) Titovi 21 (1898—1906). Leta 1904 je dopolnil črkovni material. Po- leg ohranjenih iskolai énekek [= Šolske pesmi], ki sta jih sestavila Jožef Pusztai in R. Takaos, izdalo pa spet Madžarsko prosvetno društvo v Vendski krajini 1900 na 32 .straneh,'^ in MéV je ponatisnil Ni- kolaj Hirschl še jkzus moje poželenje ali molitvena kniga ... To je bilo 1898, ker je ,dana tabla' od 1898 do 1970 (t. j. pregled praznikov). Pod kazalom na zadnji strani piše: ^Natisz Hirschl N., v-Szoboiti.' Let- nice ni.i' Zanimiva je morda še Duhovni aldov ali molitvena kniga . . . Szpravlene po Czipott Gyürji. evangelitsanszke Hodo- ske fare duhovniki. Muraszombat 1901 / V-Szoboti 1901. Stampano z Hirschl N. pis- zkmi.'* Našteti tiski prav gotovo niso edini iz Hirschlove tiskarne. Dobro bi bilo zbrati v Pomurju vse prekmurske in prleške red- kosti in jih shraniti. Hirschlov naslednik je bil Ernest Balka- uyi, tiskar v Lendavi. V Murski Soboti je imel podružnico svoje tiskarne (1906- julij 1918). Ta je bila še zmerom na sedanji Ti- tovi 21, vendar je imela že boljše stroje. O časniku so pisali, češ da ,se tiska v Bal- kanyijevi tiskarni pod vodstvom Barnabasa Erdössyja, kjer sta še vajenca Izidor in Heimi Hahn.'" Leta 1910 je izšel MéV za svojo 25-letnico v povečanem obsegu in prinesel zgodovino tednika MéV od začetka izhajanja. Iz dobe 1906—^1918 je nekaj ponatisov molitvenikov in nabožnih tiskov za Kle- kla,*'' ki imajo ime tiskarja Balkänyija in oba kraja tiskarne Alsólendva i Muraszom- bat, čeprav so nekatere stvari natisnili v sloveitókem črkopisu kot Den Marijine za- puščenosti, Molitve za časa boja. Dar Mari- jinega lista ob priliki desetletnice (1914).'^ Tednik MéV ima v impresumu: Nyoniatott Balkanyi Emo gyarssajtójan, Muraszombat-, ban 1= natisnjeno na E. Balkanyjevem brzo- tiskalnem stroju v MurSki Soboti] vse do 7. jul. 1918. 28. štev. MéV z dne 14. jul. 1918 pa ima že: Nyomatott a Vendvidéki Könyv- nyomda gyorssajtójan (tulajdonos: Mura- szombati Takarékpénztar) Muraszombatban 1= iNatismjeno na brzotiskalnem stroju v Vendskokrajinski tiskarni (lastnik: Mursko- soboška hraniilnica) v Murski Soboti]. Bivša Balkanyije\a tiskarna je torej sre- di julija 1918 postala vendvidéki künyynyom- da muraszombatban ]= Veudskokrajinska ti- skarna v Murski Soboti].'* To tiskarno ima Mali katekizmus iz Griinbaumove tiskarne v Murski Soboti 1888 83 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Friihjahrs-Verzeichniss . . . der Herrschaft Felsö-Lendva iz Grünbaumove tiskarne v Murski Soboti 1890 MéV do 25. maja 1919 (št. 18). Od št. 19 časnik MéV nima označbe tiskarne, v Mur- ski Soboti je vladal direktorium." V sobo- ški knjižnici je ohranjena še 21.. številka MéV z dne 10. avg. 1919, najbrž je bila to zadnja številka. Naslednji ohranjeni tiski iz leta 1919 so Razglasi,^'' ki jih je izdal Civilni komisar za Prekmurje Berbuč. Spr- va so bili pisani v madžarskem, pozneje pa v slovenskem črkopisu. V impresumu stoji: slov. KRAJ. TiszKARNA V szoBOTi. To je namreč bivša Vendvidéki könyvnyomda, kar so pre- vedli v slovenščino: Slovenska krajinska ti- skarna v Soboti. Brez naslova tiskarne je izšel koledar: Prvi lejtni tekaj / luther kalendari / Na 1920. presztopno leto. / Za szlovenszki evan- gelicsanszki narod. / Vödani po / Kovats Stevani / evang. duhovniki. / Czejna 5 ko- roun. / Stampani v Mürszkoj Szoboti. / 32 str. 80.21 V impresumu Prekmurskega glasnika,^^ neodvisnega političnega lista, ki je izhajal od 6. avg. 1920 v Murski Soboti, piše do vključno 19. št. Tisk: »SLOV. kraj. tiskarna. v MURSKI SOBOTI. Naslednje številke, torej od 12. dec. 1920 dalje, pa imajo že Prekmursko tiskarno. Prekmurska tiskarna d Murski Soboti je bila last Prekmurske banke (prej Muraszom- bati Takarékpénztar [= Murskosoboška hra- nilnica]). Tiskala je še do 1923 na sedanji Titovi 21, potem pa se je preselila v hišo Titova 22 (prej Aleksandrova 19), ki je bila tudi last Prekmurske banke. Izidor Hahn, r. 4. apr. 1893, Budonci; u. 1944 na trans- portu iz Auschwitza, ki se je izučil tiskar- stva pri Balkanyiju v Murski Soboti, je stopil v službo v Prekmursko tiskamo in že leta 1922 prevzel strokovno vodstvo. Na Hahnov predlog je Prekmurska banka nakupila nove stroje in uredila svojo tiskarno na elektriko. Hahn je imel svojo knjigovez- nico in papirnico, tiskarno pa le ves čas v najemu.2' Prekmurska banka je ostala lastnica tiskarne do likvidacije 1946, ko je prevzela ves inventar Prekmurske banke Narodna banka v Murski Soboti in so stroje odpeljali v Ljubljano. Prekmurska tiskarna je dobivala naročila tudi iz tujine. Po nekaj letih je imela štiri stavce, dva pomožna delavca in vajence. Strojnik je bil spočetka Hahn sam.^"* Razen običajnih tiskovin, drobnega tiska, pravil Mali katekizraus iz Grünbaumove tiskarne v Mur.ski Soboti 1891 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA društev, brošur, vodnikov ipd. so tiskali v Prekmurski tiskarni prevode Janeza Fli- sarja v založbi Duševnega lista,^' prevode Franca Kolenca v samozaložbi, seznam prek- murskih občin leta 1921, izvestja šol, ka- tekizme versikih družin v Murski Soboti, Evangeličanski kalendar 1923—1941, Kalen- dar Srca Jezušovoga za leto 1931 in 1932, Dober Pajdaš Kalendarium 1923, 1930 do 1941, Marijin list od št. 6 1929, do št. 3 1932, Marijikin ograček. Duševni list 1923 do 1941, itd., ponatisnili so Mrtvečne pesmi, molitvenike, Sztarisinsztvo i zvacsinstvo v izdaji Izidorja Hahna itd. V Prekmurski tiskarni so tiskali Prekmurski glasnik. Mor- sko krajino — kasnejši Muravidék, Nép- ujsag 1= Ljudski časnik]. Kmečko moč 1927, št. 14-16, Mursko krajino 1922—41, Szabad- sag ]= Svoboda], Murske novine. Novi čas in Mladega Prekmurca. Novi čas, tednik za gospodarstvo in prosveto (2. okt. 1932 do 22. jan. 1933) (št. 2) je bil pisan v knjižnem slo- venskem jeziku in črkopisu. Zaradi napred- nejše vsebine je moral prenehati, čeprav so zadnjo številko natisnili že v Ljubljani v tiskarni J. Blasnik nasi., da bi ušli cenzuri. Mladi Prekmurec^« 1936—1940 je postal po nekaj številkah prva prekmurska literarno- politična napredna revija. V Prekmurski tiskarni so bile natisnjene št. 1-4 letnika 1956/37, št. 5-10 letnika 1938/39, št. 1-10 let- nika 1940. Med okupacijo se je Prekmurska tiskarna zopet imenovala Vendvidéki könyvnyomda Muraszombaiban. Vodil jo je do aretacije Izidor Hahn, ki je bil žid, vendar je bil po- polnoma pod vplivom Hartnerjevega kroga. Ko so Madžari zasedli Mursko Soboto, so takoj sp>et začeli izdajati Muraszombat es Vidéke, in sicer kot 55. letnik, čeprav je MéV iz leta 1919 že 55." MéV je izhajal od 24. maja 1941 do vključno 23. marca 1945 (št. 12)^* le tu in tam v prekmurskem, toda Prekmurska tiskarna v Murski Soboti v letih 1925, ob stroju Izidor Halin Hiša, kjer je bila Prekmurska tiskarna in Halinova knjigarna s papirnico in knjigoveznico (ob poplavi leta 1925) zelo popačenem naTečju. Tiskarna je tiska- la poleg izključno madžarskih stvari le še Duševni list 1941, Dober Pajdaš Kalenda- rium za leto 1942 in 1943, Evangeličanski kalendari 1942 in kakšna pravila v prek- murščini, toda v madžarskem črkopisu. Po osvoboditvi leta 1945 je tiskarna tiskala pod imenom Prekmurska tiskarna. Že 15. aprila 1945 je izšel Novi čas v Murski So- boti, kasneje Poročevalec, nato Napredek, Volilni vestnik, Tudósitó in razni lepaki in pozivi OF, brošure Osvobodilne fronte Slo- venije itd. Natančneje gl. o tem Slovensko bibliografijo 1945 — in Pregled časnikov, ki so izhajali leta 1945 v Murski Soboti na koncu tega sestavka. Aprila in maja 1945 je Prekmurska ti- skarna tiskala podnevi in ponoči: ,... Stavci ... so prostovoljno vzdržali pri strojih 14 ur. Rotdajč, Škodnik, Hegeduš, Stankovič, Ve- ras, Celeč, Džuban in Jerič so vzdržali 24 ur. Ključavničarski mojster Zalik je vestno skrbel za motor. Tovarišem in tovarišicam iskreno čestitamo. Uredništvo.'^* Z likvidacijo Prekmurske banke je bila likvidirana tudi Prekmurska tiskarna v Murski Soboti 4. decembra 1946. Tiskarna Panonija (14. avg. 1926 — 12. sept. 1929). Prekmurska tiskarna je imela po letu 1920 mnogo naročil. Zato so se dogovorili nekateri z odvetnikom dr. Slavkom Ves- nikom, da bodo ustanovili še eno tiskarno v Murski Soboti. Do ustanovitve je prišlo šele 1926 na zadružni podlagi.^" Predsednik zadruge je bil dr. Slavko Vesnik, podpred- sednik dr. Albin Gregore, zdravnik v Len- davi, člani pa: Franc Čeh, trgovec v Murski Soboti, Miklavž Rajbar, krojač v Nemčav- cih, in Franc Talanyi, gostilničar pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Tiskarna je bila najprej na Ivanoczyjevi ulici 31 (prej Šolska ul. 241), danes Kidri- 85 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO čeva. Nelkaj strojev so o>dkupili od Pano- nije iz Gornje Radgone. Po le'tu 1926 je bila preseljena tiskarna na Slomškovo c. 5 (prej Cerkvena), danes Kerenčičeva cesta. Hiša, v kateri je bila tiskarna vsega v štirih sobah, je danes last Tovarne perila in je preurejena. 21. dec. 1927 je izstopil iz za- druge dr. Slavko Vesnik. Vpisali pa so se: Ludvik Brumen, trgovec, Ivan Peterka, trgovec, Ferid Hirschl, bančni ravnatelj, Anton Koder, notar, vsi v Murski Soboti. Predsednik je postal Franc Čeh. Čeprav je imela tiskarna dobre stroje in dovolj na- ročil, vseeno ni uspevala. Zaradi spletk'' in kot konkurenčno podjetje Prekmurski tiskarni je bil odprt konkurz 12. dec. 1929. Zadružniki, ki so ob vstopu plačali 1000 dinarjev, so izgubili svoj delež. Stroje je odkupila Prekmurska tiskarna. Zanimivejši tiski iz Tiskarne Panonije v Murski Soboti, ki jih ima Študijska knjižnica v Murski Soboti, so: Lipovšek, G.: Prekmurje (sreza Murska Sobota in Dolnja Lendava v Sloveniji). Seznam občin. 1927. 4". Pravila Skupne obrtne zadruge v Murski Soboti. 1927. M. 8». Kmečka moč, gospodarski, narodni in kulturni tednik. 1927, št. 1-33. Dober Pajdaš Kalendarium za leto 1927, 1928 in 1929. 8». Izvleček letnega poročila ... trgovcev v srezu Murska Sobota po občinah. 1928. 8". Glas naroda. Tednik Seljačko-demokrat- ske koalicije za Prekmurje. Murska Sobota 1928 (od 14. jul. do U. avg.) (št. 5).^^ 4«. Marijin list za leto 1928, št. 3-12; 1929, št. 1-5. 8». Novine za leto 1929, št. 1-21. F«. Népujsag [= Ljudski časnik], politikai, tarsadalmi es gazdasagi hetilap ]= politični. Novi čas iz Prekmurske tiskarne v Murski Soboti leta 1932 , Mladi Prekmurec 1936—1940 socialni in gospodarski tednik) 1929, št. 1 do 21. F«. Tiskarna so. Družine (16. jan. — 6. apr. 1941). Tiskarna sv. Družine v Crensovcih s po- družnico v Murski Soboti — registrirovana zadruga z omejeno zavezo je bil naslov tiskarne, ki so jo vpisali v register dne 31. oktobra 1929.8» Za koncesijo je zaprosil Jožef Klekl, upok. župnik v Crensovcih, že leta 1924. Naslednje leto se mu je že ponudil Fr. Jerebic (Gl. Gornjo Radgono), da bi stopil v »podjetje, ki bi naj bilo sčasoma za Prek- murje to, kar je Cirilova tiskarna za Mari- bor«.8* Za začetek naj bi pristopil Klekl k podjetju »Slovenska knjigarna«, usta- novljena v Murski Soboti v hiši g. Reicha, Radgonska cesta.'» »Zaenkrat bi bilo treba,« kakor navaja Jerebic, »znebiti se proda- jalke g. Goršičeve, da bi podjetje zgubilo tisto liberalno lice, ki ga ima sedaj zaradi prodajalke«.. .*« Aprila 1926 sta sklenila pogodbo Alojzij Zajec in Jožef Klekl, da prevzame mesto poslovodje v tiskarni Za- jec, brž ko bo podeljena koncesija. Klekl 86 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Okupacijski tisk v prekmurščini leta 1943 jo je doibil oktobra 1929. Izdali so statut: Opravilni delež je 1000 din in se mora pla- čati v gotovini. Leta 1932 pa so spremenili delež na 100 dinarjev. Od 1990 do 1940 se ' je Klekl pogajal s tovarno Chromos v Za- grebu za nakup tiskarske opreme. Ker je koncesijska listina določala, da moTa tiskarna pričeti z delom najkasneje 9. marca 1933, so ponovno romale prošnje k banu, naj rok podaljša zaradi »težkoč pri fdnansiranju ter nepripravnosti zimske- ga časa za montiranje strojev« [vendar je tiskarna potrebna], »ker so vsa dosedanja tiskarska podjetja v tujih (židovskih) ro- kah«.'' Tiskarna, ki je bila samo na papir- ju, je dobila odlok, da se ji izjemoma po- daljiša rok za pričetek tiskarskega obrata do 31. okt. 1933. Zato so v .tiskarno' pri- I>eljali tigel v Kleklovo hišo, Gregorčiče- va 4 (prej Križova ulica). Sredi decembra 1933 je prišel za poslovodjo tiskarne Fr. Korenčin iz Slovenjega Gradca. Iz Misijon- ske tiskarne v Domžalah-Grobljah je poslal J. Codina naslednja navodila Kleklu: »1. Ce je kakšna večja naklada (preko pet tisoč), naj prevzame ]Korenčin] in takoj' pošlje meni, da napravim proračun in če bo mogoče, na Vaš račun izgotovim. — 2. Ce pa bi bilo kakšno manjše naročilo, ali tako, da ga mi ne bi mogli tiskati, pa naj ne prevzame in Teče, da tiska tiskarna za- enkrat samo za g. Klekla, ki ima toliko naročil za ta mesec, da ne more drugih izvršiti.«'* 9. marca 1934 je zahtevalo Okrožno sodi- šče v Mariboru, naj Tiskarna sv. Družine v Crensovcih s podružnico v Murski Soboti spremeni ime, ker ne ustreza resnici. Klekl je prijavil novo ime: Tiskarna sv. Družine v Murski Soboti. Naslednje leto je hotel ustanoviti ,Katoliško tiskovno društvo v Slovenski krajini'. Izdali so že pravila, vendar tega leta tudi tu ni uspel, ampak šele 1940 (Pravila iz leta 1935 so kar po- rabili in dodali samo člen o sporih.). Leta 1936 je koncesija zapadla. Zato je Klekl 2. febr. 1937 ponovno prosil za kon- cesijo tiskarske obrti. Namen: »širiti v ob- mejnih krajih nacionalno zavest našega na- roda«. Zaradi tega je najbrž dobil konce- sijo. Težave pa so nastale zaradi denarja. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru se je izgo- varjala, češ da ne more imeti podružnice v Murski Soboti, raje bo tiskala publika- cije za Mursko Soboto po režijskih cenah. Niti ni hotela sodelovati pri ureditvi in nakupu Kleklove tiskarne, češ: »...težki časi 60, bliža se velika revščina ... [Vendar] zaupamo v božjo pomoč in priprošnjo Slom- šeka.«'* Klekl pa je za vsako ceno hotel imeti katoliško tiskamo. Zato je nakupil stroje po oktobru 1940 pri Chromosu v Zagrebu za 240.000 din. Črkovni material je prinesel Štefan Klekl iz Isusovsike tiskarne v Zagve- hu.*" Zadnje dni decembra je tiskarna za poskušnjo že tiskala. Slovesna otvoritev tiskarne pa je bila 6. jan. 1941.^' Natisaiila je le Novine 1941, št. 5-13 (27. marca 1941) in Marijin list 1941, št. 2. Med okupacijo se je tiskarna imenovala Szent C salad Nyomda Muraszombat [= Ti- Novi čas iz Prekmurske tiskarne v Murski Soboti leta 1945 87 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Vhod v Pomursko tiskarno skarna sv. Družine Murska Sobota]. Ker je uživala vso prednost Prekmurska tiskar- na, tedaj Hartnerjeva Vendvidéki könyv- nyomda, so hoteli Kleklovo tiskamo zapreti. Sicer se je obdržala, vendar je natisnila najbrž le Kalendar Srca Jezušovoga za leto 1942, 1943 in 1944, ki je izšel v prekmur- ščini, toda v madžarskem črkopisu. Po osvoboditvi je tiskarna spet začela tiskati, deloma skupaj s Prekmursko ti- skamo, deloma sama kot splošna ljudska last. Svojemu nečaku Štefanu je pisal Jožef Klekl, naj tiskarna tiska pod imenom Slo- venska tiskarna sv. Dražine v Murski So- boti.*2 Vendar tiskarna sploh ni podpiso- vala svojega imena, le na enem tisku naj- demo: Tisk Slovenske tiskarne M. Sobota.*^ Tiskarna sv. Družine v Murski Soboti je imela v 17-letnem ustanavljanju mnogo finančnih in uradniških težav, ki jih Klekl ni zmogel. Tiskarna ni - prinesla nobenega posebnega deleža k napredku prekmurske- ga ali slovenskega tiska. Po osvoboditvi je služila ljudstvu. Natisnili so nekaj del OF itd. (Gl. SBibl. 1945—1947.) 4. dec. 1946 je bila tiskarna nacionalizi- rana, stroje pa so odpeljali v Ljubljano. Od Obmurske do Pomurske tiskarne (1. maj 1954 —). V Pomurju smo imeli od 18. febr. 1949 svoj časnik: Ljudski glas, glasilo Osvobo- dilne fronte obmurskih okrajev, ki je začel izhajati kot »ljudsko glasilo slovenskega življa ob Muri« v Murski Soboti. Tiskala ga je Mariborska tiskarna v Mariboru. Od 41. št. istega leta je dobil podnaslov: glasilo OF za obmurske okraje. Leta 1952 od št. 34 se je preimenoval v Obmurski tednik, gla- silo OF za Obmurje, 1953 od 10. št. v glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Obmu r j e. Leta 1953 je začel Okrajni odbor SZDL v Murski Soboti pripravljati tiskarno. V metropoli Pomurja je bila potrebna tiskar- na, saj je izhajal že lokalni list. Sekretar Okrajnega komiteja Komunistične partije je priskrbel dva tiskarska stroja, ki naj bi služila za začetek. Vendar sta bila skoraj leto dni v skladišču. Med tem časom je dobil Okrajni odbor SZDL od Svetovne luteranske zveze preko Štefana Koltaja dolarska sredstva za nakup najnujnejše tiskarske opreme. V Nemčiji so naročili stroje, ki so prispeli aprila in maja 1955. Obmupska tiskarna pa je začela tiskati že 1. maja 1954 v bivši Tovarni perila Šiftar, Kocljeva 7, kjer si je začasno uredila pro- store. Stroja Amerikanka, ki še stoji v stavnici in Werner, ki je bil v partizanski tiskarni v Kočevskem Rogu, sta natisnila prve številke Obmurskega tednika v Mur- ski Soboti.''* Obmurski tednik ima od št. 19 (14. maj 1954) v impresumu: Tisk Obmur- ske tiskarne v Murski Soboti. Tehnični vodja tiskarne Miloš Velnar si je prizadeval, da bi tiskarna dobro delala, zato so nakupili v Nemčiji še dodatni material.^* Sredi leta 1955 je imela tiskarna še te- žave: prostori niso bili primerni. O osebju so pisali: »... Predvsem ob ustanovitvi pod- jetja so bile velike težkoče zaradi pomanj- kanja strokovnega kadra. Čutiti je bilo pomanjkanje delovne discipline. Glede kva- lifikacije pa tole: še danes imamo primere, da delajo na delovnih mestih delavci, ki si še niso pridobili ustrezne kvalifikacije«.*' Prostore v tiskarni so konec leta 1955 preuredili in opremili z najmodernejšimi stroji na elektriko. Časopisno in založniško tiskarsko podjet- je Pomurski tisk je bilo ustanovljeno dne 22. jun. 1955.*' Ustanovil ga je kot tiskarno Okrajni odbor SZDL v Murski Soboti.** Ravnatelj podjetja je Jože Vild (od 28. jan. 1957 do 6. sept. 1958 pa Dragan Flisar). Obmurski tednik se je preimenoval v Pomurski vestnik 7. jul. 1955 (št. 27), gla- silo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Pomurje, tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti. Časopisno založniško podjetje CZP Po- murski tisk se je zelo razmahnilo. O izda- jah Pomurske založbe (prej Obmurske) gl. Slovensko bibliografijo 1945-47 —. V Pomur- ski tiskami dela 37 ljudi. Soboška lista sta Pomurski vestnik in Népujsag. Škoda, da 88 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ne izhaja več Svet ob Muri. Poleg tiskarne ima podjetje kartonažni oddelek s 66 ose- bami in knjigoveznico s 17 ljudmi (ter po- družnico v Ljutomeru). Knjigarna in pa- pirnica v Murski Soboti ima podružnice v Ljutomeru, Lendavi in v Gornji Radgoni. Kolektiv CZP Pomurski tisk ima skupaj 177 delovnih članov (po statistiki 1%!).« Lendava V XVI. stoletju je bilo na teritoriju Ma- džarske 23 tiskarn, med njimi tiskarna v Lendavi. Tu je limel potujočo tiskarno Ru- dolf Hofhaiter, po rodu Poljak Srzetusky, rojen v Ziirichu Rafaelu Hofhalterju, ki je bil prej na Dunaju tiskar. Rudolfa je ver- jetno poklical Jurij Kultsar, dolnjelendav- ski predikant. Natisnil mu je tri stvari v času od 7. okt. 1573 do 12. maja 1574.^' Kasneje je bil Hofhalter v Nedelišču. O tiskarni v Lendavi je pisal Muraszom- bat es Vidéke leta 1890. Med novicami be- remo: ...S prvim aprilom je odstopil od tednika Alsó-Lendvai Hiradó [= Dölnje- lendavski glasnik] Kaiman Pataky, ki je bil urednik tega lista.'' O isti tiskarni go- vori še en zapisek.'^ Da je bila že leta 1890 v Lendavi tiskarna, dokazuje popolnoma^ Lendava Ernest Balkényi, tiskar v Lendavi in Murski Soboti tale zapisek: ... Dolujelendavska tiskarna se je preselila 18. t. m. zaradi nepodpira- nja v Keszthely, kjer se bo odslej tiskal tudi Alsó-Lendvai Hiradó.^' Vendar iz teh zapisov ne izvemo, kdo je imel tiskarno v Lendavi in kako se je ta imenovala. V Len- davi je bila tiskarna do 18. avgusta 1890 in morda že leta 1889! Od Bogdanove do Balkanyijeve tiskarne (18%—1947). Kasnejša poročila o lendavskih tiskarnah govore šele o letu 18%. Jožef Bogdan, ti- skar, je namestil svojo tiskarno v hišici nasproti sodišča'* (kasneje Laubheimerjeva vila). Izdajal je list Délzala [= Južna Zala). 1898 je iiskarno odkupil tiskarnar Ernest Balkanyi, ki se je priselil iz Budimpešte. Rojen je bil v Berkiju (Ceškosloveaisko) leta 1870,55 umrl pa v Lendavi 1. febr. 1939.5* V Lendavi mu je pri nakupu strojev in opreme tiskarne svetoval in finančno po- magal lendavski lekarnar Nandor Fuss. Po E. Balkanyijevi smrti je prevzel tiskamo sin Elek (r. 1902 v Lendavi, ustreljen od nyilasev5^'' v Tišinsikem logu 31. marca 1945). Po osvoboditvi je upravljala tiskamo do likvidacije Elekova vdova Elizabeta Bal- kanyi. Balkanyijeva tiskarna v Lendavi (1898 do 1947) je bila sprva v pritlični hišici v Par- tizanski ulici 64. V febr. 1899 je Balkanyi premestil tiskarno v hišo Kalmana Marto- na,'' t. j. v Partizansko ulico 71 (sedaj to- varna dežnikov). V letu 1907 pa se je konč- no preselila v lastne prostore na Partizanski 77, kjer je ostala do likvidacije.'* Tiskarna je imela več strojev, ki jih je E. Balkanyi kupil skupaj s črkovnim materialom v Bu- dimpešti. Povprečno je imel v tiskarni dva kvalificirana in dva ipomožna delavca. Strojnik je bil sam. ^ KRONIKA C A SOP I; S ZA SL;OVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Po prevzemu tiskarne je E. Balkanyi ti- skal še 15. Jan. 1899 tednik Délzala.^" Teden dni kasneje pa je začel ponovno izhajati v Lendavi Alsó^Lendvai Hiradó, verjetno zato, ker je v Veliki Kaniži = Nagykanizsa izihajala Zala in Balkanyi ni hotel imeti podoibnega naslova. Alsó-Lendvai Hiradó je izšel 1899 kot četrti letnik, kar pa spet na- kazuje, da je izhajal list že pred letom 1899.»» Balkanyijevi tiskarni v Murski Soboti in Lendavi sta bili do leta 1918 edini tiskarni v Pomurju po letu 1906. Ves arhiv lendav- ske tiskarne se je žal izgubil v letih 1944 in 1945." Balkanyijeva tiskarna je tiskala sprva madžarska tednika, že omenjena Délzala in Alsó-Lendvai Hiradó, ponatise madžarskih, slovenskih in hrvatskih molitvenikov in cer- kvenih pesmi, pozneje pa predvsem Kleklo- ve izdaje, kot Novine, Marijin list, Mariji- kin ograček, Kalendar Srca Jezušovoga, Ma- tije Balažica: Na križopotji živlenja (1939), Slovensko krajino itd., od časnikov: Népuj- sag, SzaJbadsag [= Svoboda], Naše novine. Rdeče novine 1. 1919,»^ št. 5-9 letnika 1956/37 in št. 1-10 letnika 1937/38 Mladega Prek- murca in Ljudsko pravico, tednik za gospo- darstvo in prosveto (od 19. okt. 1934 do za- plenjene 17. št. 1955).»' (Kasneje je bila ti- skana v tiskarni J. Blasnik v Lj.) Ob dvajsetletnici Ljudske pravice so od- krili v Lendavi spominsko ploščo na hiši, kjer je bila natisnjena prva številka Ljud- ske pravice. Zanimivo je, da prav E. Bal- kanyi ni odklonil prevzeti Ljudske pravice v tisk.»* Balkanyijeva tiskarna v Lendavi je bila likvidirana leta 1947.»'' " Spominska plošča v Lendavi Gornja Radgona Tiskarna Panonija (16. jan. i92ti do 1941 in 15. maj 1945 do 6. dec. 1946). Franc Jerebic, poslovodja gospodarske za- druge v Gornji Radgoni, je v začetku leta 1920 pridobil Alojzija Neudauerja, tajnika posojilnice v G. Radgoni in Milana Slajeta, kaplana pri Sv. Petru v G. 'Radgoni, da ustanove tiskamo. Komanditno pogodbo so sklenili že 16. jan. 1920. Tiskarna se je ime- novala Tiskarna iPanonija F. Jerebic in tov., komanditna družba. Gornja Radgona.»» Leta 1920 je dala tiskarna oglas, da sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dola.»' Ti- skarna Panonija je že eno leto delala, če- prav je bila vpisana šele 25. jan. 1921.»^ 19. jan. 1922 se je tiskarna preimenovala v Tiskarno Panonijo J. Sušeč s tov., kom. družba.*' Tedaj sta izstopila družabnika Mi- lan Slaje in Franc Jerebic. Janko Suišec (r. 17. okt. 1886, Zenkovci, okraj iG. Radgona; u. 17. marca 1946, Gornja Radgona) je pre- vzel tiskarno, saj je bil po poklicu faktor. Izučil se je v tiskarni F. Semlitšch v Rad- goni. 3. febr. 1933 je dobila tiskarna ime Tiskarna Panonija, I. Sušeč kom. družba, Gornja Radgona. Odslej je zastopal družbo Janko Sušeč sam.'" Tiskarna je bila najprej na Kerenčičevi 5 (prej Spodnji Gris št. 8). 13. maja 1933 se je preselila na Prešernovo 4 (prej Hercegov- ščak 4). Ko je v Ljutomeru prenehala ti- skati Tiskarna Panonija, so prenesli stroje v Gornjo Radgono in vse skupaj namestili na Spodnjem Grisu 8.'' Do vdora Nemcev v Gornjo Radgono je tiskarna Panonija tiskala na Spodnjem Gri- su 8, potem pa so se Suščevi preselili s ti- skarno vred na Prešernovo 2 (prej Herce- govščak 2). Med okupacijo je imela vso prednost tiskarna iz Radgone F. Semlitscha, saj so kasneje Suščevo družino tudi izselili. Po osvaboditvi je tiskarna tiskala do smrti Janka Sušca 1946 pod njegovim vodstvom, nato pa pod vodstvom Antona Krampača do 6. dec. 1946, ko so stroje odpeljali v Ljub- ljano na Srednjo tehnično šolo." Tiski, natisnjeni v Tiskarni Panoniji v Gornji Radgoni, ki so zanimivejši za Po- murje, so: Murska straža od 26. novembra 1920 do 5. januarja 1924. f. Bende, Roman: Pohojena greda. Zbirka pesmi. (Gornja Radgona) 1923, % str. 8". Slovenski obmejni koledar. Izdala in za- ložila Tiskarna Panonija v Gornji Radgo- ni. 1923. 90 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGO DO VINO KRONIKA Ljudska pravica iz Balkanyijeve tiskarne v Lendavi 1. 19"54 Szaibadsag naptara [= koledar svobode] za leto 1924. Dober Pajdaš Kalendarium za leto 1924. Naš dom od 12. marca 1925 do 50. janu- arja 1925 (št. 2). Lovski in ribiški zakon, veljaven v Prek- murju (1927). Prlekija vas vabi. 1955. ]brošura]. Ljutomer Gornjeradgonski tiskar Janko Sušeč se je dogovoril z Anico Sert, trgovko v Ljuto- meru, da ustano\'ita tiskarno v Ljutomeru. Franc Sert, posestnik iz Šratovec, je vložil 5.000 din in tako je nastala Tiskarna Pano- nija J. Sušeč in A. Sert, kom. družba, Lju- tomer. Vpisana je bila šele 5. jul. 1928,'* čeprav sta se družabnika menila o tiskarni že 1925. leta. Koncesijo je dobila tiskarna šele 10. jan. 1929.^' Tiskarna je bila v Ljutomeru na hišni številki 65/66, Glavni trg 12, kjer je sedaj brivnica. Tiskarna je imela tigel na nožni pogon, stroj za perforiranje in rezanje pa- pirja s štirimi regali za črke. Kasneje je Anica Sert kupila motor in so tiskarno ure- dili smotrneje, vendar razen drobnega tiska ni natisnila nič posebnega: le sporede za dirke, kataloge ob vinskih razstavah ipyd." Poslovodja tiskarne je bil Janko Sušeč. Ti- skarna je bila zelo majhna, saj je imela le eno sobo. Prenehala je obratovati 29. jun. 1953 in .stroje so odpeljali k Janku Sušcu v Gornjo Radgono.''' Partizanska tehnika Čeprav v Pomurju niso bile partizan- ske tiskarne, so partizani vendarle imeli ciklostilne tehnike, šapirografe ali vsaj pi- salne stroje. Pomembnejša tehnika je bila vsekakor v Trnju, ki so jo imeli v parmi'* pri Glavačevih (Hancovih) leta 1941. Upo- rabljali so svoj pečat.'* To tehniko večjega formata so prenesli iz Rankóvec, kjer je bila pri Lini Flisarjevi.*" Pri FUsarjevih so natisnili letake, plakate CK za Pomurje in letak za vojsko. OPOMBE /. Studijska knjižnica v Murski Soboti, trezor: sign. 54. — 2. Muraszombat es Vidéke = MéV 1910 št. 1 str. 3. — 3. Gl. idem 2. — 4. MéV 1910 št. 1 str. 2. — 5. MéV 1891 št. 34 str. 4. — 6. Študijska knjižnica v Murski Soboti, trezor: sign, 55. — ?. Hrani Adam Lutar v Puconcih. — 8. Študijska knjižnica v Murski Soboti, trezor: sign. 53. — 9. Študijska knjižnica v Murski Soboti, trezor: sing. 136. — 10. Gl. idem 4! — 11. Kokolj Miroslav (Ob izvirih prekmurskega tiska, Ljud- ski glas 1951, št. 40-44) pravi, da si je N. Hirschl pomadžaril ime v Miksa Ujhazija. — 72. Študij- ska knjižnica v Murski Soboti, trezor: sign. 151. — 13. Študijska knjižnica v M. Soboti, trezor: sign. 26. oz. 69. — 14. Hrani Ernest Štivan v M. Soboti, kar je že tretji ponatis. — 13. MéV 1910, št. 1, str. 4. — 16. Gl. Tiskarno sv. Družine in SBL. — 17. Hrani Študijska knjižnica v M. Soboti. — iS. Treba je ločiti vendsko in prekmursko samo v idejnem smislu: Madžari so govorili Vendska krajina. ~ 19. Direktorium je bila republiška vlada v Prekmurju. Več o tem gl. Kokolj, M.: Prekmurje v prevratni dobi 1918—1919, Svet ob Muri 1957. — 20. Hrani Pokrajinski muzej v Murski Soboti. 21. Gl. idem 7! — 22. Gl. idem 17! — 23. Načrt za pogodbo med Prekmursko banko in Izidorjem Ilahnom mi je dal Franc Čeh v M. Soboti. — 24. Po izjavi Marije Terjan, Murska Sobota, ki je kot Hahnova uslužbenka pomagala tudi v tiskarni. — 25. Gl. Duševni list 1938 št. 12 str. 141—142! — 26. Komplet Mladega Prekmurca imata le Studijska knjižnica v Mur- ski Soboti in NUK v Ljubljani. — 27. Hoteli so ignorirati MéV, ki jo je imel pod vplivom direk- torij, češ nadaljujmo tam, kjer smo nehali 1919. — 28. Gl. idem 17. — 29. Novi čas 1945 št. 19. — 30. Zadružni register Okrožnega sodišča v Mariboru. Reg IV str. 207, pod št. 53. — 31. Iz- java. Helene Györy-Flegar, bivše uslužbenke v Tiskarni Panoniji v Murski Soboti. — 32. Raz- stava slovenskega novinarstva. V Ljubljani 1937. (Slebinger, Janko: Slovenski časniki in časopisi. Bibliografski pregled od 1797 do 1936. V soboški knjižnici manjka št. 5. — 33. Zadružni register Okrožnega sodišča v Mariboru. Reg IV, str. 249, št. 65. — 34. Pismo Fr. Jerebica Kleklu 20. nov. 1925. Arhiv Studijske knjižnice v Murski Soboti. — 35. Novine 1923 št. 36 str. 4. 36. Gl. idem 34! — 37. Arhiv Študijske knjižinice v Murski So- boti. — 3S. Gl. idem 37! — 39. Gl. idem 37! — 40. Izjava Štefana Klekla, tiskarja v Murski So- boti. — 41. Novine 1941 št. 4, str. 3. Marijin list 1941, št. 2 str. 42, 45; s si. str. 42, 43 in (48). — 42. Pismo Jožefa Klekla Štefanu Kleklu 3. julija 1945. Arhiv Študijske knjižnice v Murski Soboti. — 43. Volilni vestnik 1945 št. 4. — 44. Pomurski vestnik 1959 št. 7 str. 2. — 45. Izjava Miloša Velnarja, tehničnega vodje v Obmurski tiskarni, sedaj pri Tomosu v Kopru. — 46. Pomurski vest- nik 1959 št. 7 str. 3. — 47. Priglasitev podjetja ČZP. Fi št. 1063/55, dan vpisa 6. dec. 1955. Od- ločba o ustanovitvi podjetja 144/55, dne 17. maja 1955. — 48. Gospodarsko sodišče v Mariboru. Reg. gospodarskih organizacij za okraj Murska So- bota, št. 130 na str. 240. — 49. Pomurski tisk 1961 št. 1 str. 10. — 50. Gulyäs Pal: A könyv- nyomtatäs Magyarorszägon a XV. es XVI. sza- 91 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zadban. Budapest 1931, str. 131—150. A Pallas nagy lexikona 1895, zv. 10 str. 909—910. — 51. MéV 1890 št. 16 str 2. — 52. MéV 1890 št. 32 str. 3. — 53. MéV 1890 št. 34 str. 3. — 54. Spominski zbornik Slovenije 1935 in Kokolj M.: Ob izvirih prekmurskega tiska. Ljudski glas 1951, št. 40— 44. — 55. Izjava Franca Skodnika in Elizabete Balkanyi, oba iz Lendave. — 56. Novine 1939 št. 7, str. 4. — 56a. Nyilaskeresztes partolc (= stran- ke, partije puščičastega križa) so bile politične stranke na Madžarskem, ki so si zadale podobne naloge v državnem madžarskem smislu, kakor nacionalsocialistična nemška in italijanska faši- stična stranka. Nyilasko gibanje je pričelo na Madžarskem 1936. leta. Svoje prve zastopnike so dobili v vladi v letih 1935—1940, toda stranke so želele sploh prevzeti vlado. Vse nyilaske par- tije (bilo jih je več) so se združile v skupno »A Nyilaskeresztes Part« imenovano stranko leta 1940, ki ji je postal voditelj Ferenc Szalasi. Pod Szalasijevim vodstvom je postala stranka ostra nasproti vsakemu naprednemu gibanju. V Prek- murju je prav ta stranka nyilasev ostro nasto- pala proti Židom in Slovencem, posebno pa proti partizanskemu gibanju. Njihov znak je bil podo- ben kljukastemu križu. — 57. Alsó-Lendvai Hiradó 1899, št. 2, str. 3. — 58. Gl. idem 55. — 59. Délzala 1899 (Studijska knjižnica v Murski Soboti). — 60. Alsó-Lendvai Hiradó 1899 in 1912 (Študij, knjižnica v M. Soboti). — 61. Gl. idem 55! — 62. Fotok opije ima Študijska knjižnica v Mur- ski Soboti. — 65. Gl. idem 17. — 64. Gl. idem 55! — 65. Gl. idem 55! — 66. Trgovski register Okrožnega sodišča v Mariboru. Reg A pod št. 24. — 67. Prekmurski glasnik 1920 št. 20 str. 4. — 68. Gl. idem 66! — 69. Gl. idem 66! —70. Iz- java Janka Sušca (sina Janka, tiskarja) iz Gor- nje Radgone, ki mi je odstopil listine iz očetove tiskarne. — 71. Gl. idem 70. — 72. Gl. idem 70! — ?3. Gl. idem 70! — 74. Trgovski register Okrožnega sodišča v Mariboru. Reg A III pod št. 96. — 75. O. br. 1949/2. — 76. Izjava Anice Sert, poročena Supe, trgovke v Ljutomeru. — 77. Gl. idem 70! — 78. Pomurski vestnik 1959 št. 26 str. 2. 79. Gl. idem 20. — 80. Izjava Mira Štubla v Murski Soboti. Pregled časnikov, ki so izhajali d Murski Soboti leta 1945 NOVI CAS. Glasilo Osvobodilne fronte za Štajersko in Prekmurje. M. Sobota. Leto I, 1945. Od 15. aprila do 12. maja (št. 19).2». [4000—5000 izv.] Odgovorni urednik Ferdo Godina. Tiska Prekmurska tiskarna. Novi čas se tiska vsak drugi dan. [Od 23. do 26. in od 28. do 29. apr. ter od 4. do 6. in od 9. do 10. maja je izšel vsak dan.) POROČEVALEC. V MuTski Soboti. [Od št. 17] V Soboti. Leto I, 1945. Od 14. maja do 10. avgusta (št. 70). 4". [2000 izv.] Izdaja Okrožni odbor Osvobodilne fronte v Ljutomeru. [Od št. 4]: Izdaja Okrajni od- bor Osvobodilne fronte v Murski Soboti. [Od št. 12] : Izdajata Okrajni odbor OF v M. Soboti in D. Lendavi. Tiska Prekmurska ti- skarna v M. Soboti. [Od št. 12 b. t. Natisnila bivša Tiskarna sv. Družine v Mursiki Soboti.] Dnevnik. [Ni izšel: 20., 21., 25., 27. maja; 3., 6., 10., 17., 24., 27., 29. jnnija; L, 8., 15., 22., 29. ju- lija in 5., 6. avgusta.] NAPREDEK. Tekmovalni vestnik ZMS za so- boški okraj. Št. 5.: Tekmovalni vestnik de- lavne mladine soboškega okraja. V Soboti. Leto I, 1945. Od 21. junija do 29. julija (št. 5). 4". [500 izv.] Tiska Prekmurska tiskarna v M. Soboti. VOLILNI VESTNIK. Za soboški in lendavski okraj. V Soboti. Leto I, 1945. Od 18. avgusta do 1. septembra (št. 4). 4» [1200 izv.] [B. t. Natisnila bivša Tiskarna sv. Družine v Murski Soboti.] Št. 4: Tisk Slovenske ti- skarne M. Sobota ]= Bivša Tiskarna sv. Družine v Murski Soboti]. TUDÓSITÓ. Magyar hetilap, megjelenik min^ den szombaton [= Poročevalec. Madžarski tednik, izide vsako soboto]. Murska Sobota. I. évfolyam ]= letnik] 1945. Od 13. do 20. oktobra (2. szam" [= št.] 4». 11700 izv.] A kiadasért felelös a szerkesztöbizottsag [= Za izdajo odgovoren uredniški odbor]. Nyomda: [= tiskarna] Prekmurska tiskar- na. Murska Sobota. Opomba: Naklada časnikov po izjavi Ja- neza Rotdajča, tiskarja v Prekmurski ti- skarni oz. Pomurski tiskarni. Vse navedene časnike hrani Studijska knjižnica v Murski Soboti. (Okupacijski list Muraszombat es Vidéke je izhajal v Murski Soboti do 23. marca 1945.) 92 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ERBERGOVA PARKOVNA KOMPOZICIJA V DOLU PRI LJUBLJANI MARJAN MUSIC Ob Litijski cesti nasproti vasi Dol, nek- danjega Vrlipolja, je na levem savskem bregu grad Dol (Lustthal) s prostranim par- kom, ki nudi kljub današnjemu propadajo- čemu stanju dovolj oprijemališč, na osnovi katerih je možno pronikniti v njegov na- stanek in zasnovo, ki je po svoji velikopotez- nosti, stilni pristnosti in oblikovnem izrazu edinstven primer pozno baročne in klasici- stične usmeritve pri nas. Poleg temeljite pro- učitve na terenu je nudilo dragoceno pomoč gradivo v Erbergovi zapuščini. Nesporne kompozicijsike vrednote in zgodovinski okvir, ki ga podaja obdobje slovenskega razsvet- ljenstva, v katerega se na svojski način uvršča plodno delovanje prefinjenega po- budnika Jožefa Kalasanca Erberga, dajejo tem naporom zadostno utemeljitev. Sotočje treh voda, Ljubljanice, Kamniške Bistrice in Besnice s Savo ter nadzorstvo in obvladanje prometnih smeri ob njih je že zelo zgodaj v času živahne fevdalne kolo- nizacije v XI. stoletju odredilo postavitev utrjenega gradu Sostra (Osterberg) nad isto- imensko vasjo na vrhu strmega griča, ki dominira na robu Ljubljanske kotline in razgibanega reliefa gričevja, ki se razpro- stira na desnem savskem bregu v litijski smeri. Današnja razvalina gradu se po svo- jem položaju in zasnovi uvršča v starejšo skupino gradov, ki so od prvotnega, po ob- segu skromnega jedra doživljali v razvojnih zakonitostih prezidave in dozidave, a je bil ta njegov razvoj prekinjen z opustitvijo gradu in z gradnjo novega, ugodnejšim ča- sovnim pogojem ustrezajočega gradu Dola. Ko je Aleksander Gallenberg v prvi po- lovici XVI. stoletja opustil stari grad nad Sostrim in ga prepustil propadanju, je dal leta 1540 zgraditi na ravnem, odprtem tlu, na levem savskem bregu novega. Na leto nastanka se nanaša pravokotna plošča iz sivega peščenca, ki ima v sredini Gallen- bergov grb; nad njim so začetnice; A. V. G. Z. O. (Alexander von Gallenberg zu Oster- berg), ob grbu pa je letnica 1540. Nedvom- no je bil ta grb prvotno nad portalem, a je bil kasneje o priliki prezidave odstranjen in vzidan v severni zid grajskega dvorišča. Dol so Gallenbergi imeli v posesti do leta 1562, za njimi pa Raspi. Od Janeza Bolte- žarja Raspa je leta 1688 kupil Dol Janez Danijel Erberg. V današnjem stanju je dolski grad, ki je bil hudo prizadet v zadnji vojni, delno raz- valina, a v oibsegu glavnega pročelja še vendarle kljubuje s preprostimi zaščitnimi ukrepi pred popolnim propadom. Po Val- vasorjevem grafičnem prikazu, ki sovpada časovno s prehodom v lastništvo Erbergov, je dolski grad v primeri z drugimi gradovi, ki prevladujejo na bivšem Kranjskem, po obsegu in arhitekturnem izrazu .skromnejša enonadstropna zgradba renesančne usme- ritve. Pred grajskim poslopjem so prav tako skromna poslopja, tesno ob gradu pa je z lesenim plotom ograjen vrtiček, v katerem so razpoznavne na francoski geometrični način urejene grede (broderies) in presvo- den špalir, dobro poznan renesančni motiv, ki je bil blizu tudi baročnemu razpoloženju Valvasorjevega obdobja. Edina omembe vredna posebnost je bila mogočna lipa pred gradom, a o kakem organiziranem ali celo arhitektonsko zasnovanem parku ni sledu ter je treba zato že prvi zametek le-tega pripisati novim lastnikom Erbergom. Plemiška rodbina Erbergov oziroma pr- votnih Erberjev je izpričana v Kočevju že v zadnji tretjini XVI. stoletja. Kot navadni F. Bergant, Volbenk Daniel Erberg 93 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO plemiči (SO se imenovali v latinski obliki »Efberus de Erberg«, po nakupu Dola in izlasti po pobaronjenju pa je prevladal pri- imek »Erberg«, ki se je vezal odtlej z nazi- vom gospostva Dol in Sostra {Freiberrn Er- berg zu Lustthal und Osterberg). Erbergi so imeli v posesti Dol do zadnjega moškega potomca, Jožefa Ferdinanda, sina Jožefa Kalasanca Erberga, ki je umrl na Dolu leta 1847. Od druge polovice XVI11. stoletja dalje se je skoraj iz Msake genera- cije kak član Erbergovega rodu proslavil z javnim in kulturnin] delom, vendar je bil vrh dosežen s plodnim in za slovensko kul- turno zgodovino nadvse koristnim in blago- dejnim delovanjem predzadnjega iz tega rodu, Jožefa Kalasanca Erberga. Po dovršenih študijah na Dunaju se je Jožef Kalasanc leta 1792 povrnil v svoje rodno mesto Ljubljano, kjer je opravljal razne upravne službe vse do leta 1808, ko se je odpovedal državni službi in se preselil na Dunaj. Leta 1795 je zaprosil, da se pre- piše graščina Dol na njegovo ime. Svoje stalno bivališče je imel tedaj sicer v lastni hiši v Ljubljani, a se je zelo pogosto mudil na Dolu; zato je povsem razumljivo, da je med leti 1794 in 1800 na novo uredil dolski vrt in leto za tem dal zgraditi čez Bistrico most, ki je bil v novejši dobi nadomeščen z betonskim. Vendar je mogel krepko poseči v dokonč- no ostvaritev svojih zasnov šele v drugem in poslednjem razdobju, ko se je za stalno povrnil z Dunaja v domovino. Svoje stalno bivališče je preselil leta 1816 iz Ljubljane v Dol, kjer je ostal vse do svoje smrti 10. ju- lija 1843. leta. Po prodaji hiše v Ljubljani je v Dol preselil tudi ves svoj inventar s knjižnico, arhivom in zbirkami vred. Tedaj je z vso vnemo in osebnim tvornim priza- devanjem dopolnjeval in olepšaval svoj no- vi dom, predvsem pa svoj vrt, ki je posto- poma dobival dokončni izraz, kakršen je v sledovih kljub nenehnemu propadanju še ohranjen. Poleg neumorne vneme, ki je nenehno prihajala do izraza v širokem razponu nje- govega kulturnega prizadevanja in je bila zakoreninjena v njegovi biti, pa je dobila neposreden vzgib in aktualnost ob določe- nih okoliščinah. iNa usmeritev in ostvaritev ureditvene zasnove so vplivali vsaj trije razlogi: poleg že navedenega razloga, ki se nanaša na stalno preselitev iz Ljubljane v Dol z ustrezno ureditvijo domovanja v pogledu zahtevnejših življenjskih pogojev in namestitve obilnega inventarja, je po- spešil obnovitvene napore leta 1819 obisk avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda, ki mu je bil Jožef Kalasanc v času službo- vanja na dunajskem dvoru vzgojitelj, in dve leti zatem obisk awtrijskega cesarja in cesarice o priliki ljubljanskega kongresa. Ta drugi obisk se je monumentalno odrazil v lepem empirskem spominskem stebru v spodnjem parterju parka. Njegove že tako obsežne zbirke so se v zbirateljski vnemi stalno dopolnjevale in v njem se je utrnila zamisel, da jih razmesti v posebnih zgradbah, ki jima je odredil do- minanten položaj v razsežnem, arhitekton- sko urejenem parku. Po preselitvi v Dol je povabil Žigo Zoisa k sodelovanju pri za- snovi muzeja. Zbirke so se namreč v tolikšni meri povečale, da je postal za njihovo smo- trno in reprezentančno namestitev grad pre- tesen. V Dolu se je oblikoval pravcati mu- zej prirodoslovnih, tehnoloških, etnograf- skih in umetniških predmetov, a arhiv in knjižnica sta postala neizčrpen vir plodnih in za domačo zgodovinopisje dragocenih proučevanj. Zato- je dal Erberg leta 1829 in 1831 zgraditi dvoje zgradbic, v katerih je namestil del svojih umetnostnih zbirk in knjižnico z arhivom. Podobno vinemo je posvečal Jožef Kala- sanc tudi ureditvi botaničnega vrta in par- ka. Inventar botanionega vrta je postopoma tako zelo narastel, da je bilo treba omogo- čiti prezimitev preko 7000 rastlinam. Zato je dal postaviti posebne zgradbe, ki so slu- žile temu namenu; zanje in za nasade je skrbel vrtnar, pri ureditvi botaničnega vrta in njegovi strokovni inventarizaoiji pa te- daj vodilni domači botanik Freyer. Vso skrb je dodelil ureditvi komunikacij, ki jih je dopolnil v smislu alej; zgraditi je dal kamniten most čez Bistrico, ki ga je opremil s slovenskim napisom «Most vsim k'pridu napervo stavil Jos. B. Erberg D. G.«. Uredil je ribnike pod ježo, reguliral vodo- Pogled na Dol z zraka časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA Rekonstrukcija Erbergove parkovne kompozicije v Dolu. Legenda: 1 — velika kostanjeva aleja, 2 — grajski dvor, 3 — nimfej. 4 — hlev, 3 — kolarnica, 6 — oranžerija, 7 — grcdičnjak, 8 — domnevno vrtnarjevo stanovanje. 9 — cvetličnjak, 10 — grad, 11 — zgornji parkovni parter s fontano in baluštrado, 12 — spodnji parkovni parter s spominskim stebrom, 13 — knjiž- nica z arhivom, 14 — umetniški kabinet, 13 — ograda, 16 — mala kostanjeva aleja, 17 — kapela, 18 — lončnice, 19 — oranževci, 20 — aleja platan, 21 — angleški gozdič, 22 — zelenjavni vrt, 23 ~ arborei eksot, 24 — trajnice in zimzelene rastline, 25 — zelenjavni vrt, 26 — savska ježa, 27 — golübnjak, 28 — majerija, 29 — svinjak, 30 — sušilnica divjega kostanja, 31 — ribniki, 32 — studenci, 33 — ribnjak in želvnjak, 34 — odprt potočni kanal, 55 — kostanjev nasad, 36 — razsadnik, 37 — kokošnjaki lisk, 38 — Mlinščica, 39 — Litijska cesta. toke, dopolnil in skrbno uredil gosiDodarske zgradbe, skratka, dal je pečat svoje priza- devnosti celotni ureditvi in vsakteri podrob- nosti v njenem sklopu. Redko kje je pri nas bila tolikšna osebna, tvorna zavzetost kdajkoli dodeljena ureditvi določenega ob- močja in prostora, kakor prav tu v Dolu. Vsepovsod srečujemo ob ogledovanju še ohranjenih sledov in natura, pa ob poglab- ljanju v skice in zapiske, Jožefa Erberga kot inventorja, ki si je poiskal izvrševalcev in je ostvaritev svojih zasnov tudi neumor- no sjiremljal. Ne le zaradi nespornih arhi- tektonskih lin hortikulturnih vrednot, mar- več tudi in še posebej zaradi prefinjenega pobudnika Erberga je nadvse utemeljena predočitev in interpretacija celotne kompo- zicije in analiza njenih elementov. Preden preidemo k analizi parkovne kom- pozicije in njenih elementov, se moramo seznaniti z danimi osnovami, ki jih je le-ta morala upoštevati in jih sprejeti za izhodi- šče. Predmet proučitve je ožje grajsko ob- močje kot zaključena celota, pri čemer pa je jK)trebno posebej obravnavati njegove obrise, se pravi njegovo omejitev, posebej talni relief, ki je vplival na zasnovo koni- {x>zicije. Na severni straini omejuje ožje grajsko območje Litijska cesta in grajsko obzidje tesno ob nji. Na naiaprotni strani je obcest- na, vrstna vas Dol. Na Litijsko cesto in s tem tudi neposredno na vas sta vezani dve grajski komunikaciji: ena pred samim vho- dom na grajski dvor in druga tikoma ob vzhodnem grajskem vrtnem portalu. Na zahodni strani je odredil omejitev po- tok, ki je bil kasneje prestavljen na vzhod- no stran gradu in nadomeščen s cesto; ta se odcepi od Litijske ceste in pelje niimo vho- da na grajski dvor h gosjKidarskim poslop- jem ter se zaključi pri potoku Mlinščici. Na južni strani podaja mejo ožjega graj- skega območja savska terasa s studenci, ki izvirajo pod njo in napajajo ribnike, katerih sledovi so še ohranjeni. Ostali južni del med savsko teraso in okljuko Mlinščice se s svo- jo zahtevnejšo ureditvijo do neke mere tudi vključuje v to razpravo, a so pri njem bolj poudarjeni praktični kot estetski vidiki. Na vzhodni strani se ožje grajsko ob- močje zaključi z občinsko mejo v nepo- sredni bližini sotočja Mlinščice v savski rokav. Zaključek kompozicije je podam v klasicistični kapelici, ki stoji kot point de vue na koncu aleje, podaljšku grajske ma- gistrale. Glede talnega reliefa si je treba predočiti, da ima v sicer rahlo razgibanem tlu ven- darle grad dominanten položaj ter se svet od tod na vse strani spušča nizdol. Domi- nantna lega gradu je prišla v prid po eni 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Fragment Galleubcrgüvega grba z letnico 1540 Dol v Valvasorjevem času strani prezentaciji glavnega grajskega pro- čelja samega, ki se je po nadzidavi dru- gega nadstropja v obsegu glavnega pro- čelja oblikoval v temperamentnem obrisu baročnih volut kot krepak zaključek po- gledov z dostopa z ljubljanske smeri, «e posebej pa od samega vhoda na grajski dvor, ko je možno z enim samim pogledom dojeti celotno prostorsko vhodno kompozi- cijo. Po drugi strani pa je prišla v prid vzvišena lega gradu motivični oživitvi tera- siranega parka, kar se je izrazilo tudi v ob- likovanju kompozicijsko nadvse zaželenega zgornjega in s])odnjega parterja. H glavnini kompozicijskim enotam se pri- števajo: 1. Vhodna partija grajskega območja, ki se oblikuje kot grajski dvor in jo zaklju- čuje glavno grajsko pročelje z monumen- talnim portalom. Glavno jiročelje je arhi- tektonsko dopolnil z nadzidavo že Kalasan- čev oče, Volbenk Danijel Erberg. On je dal postaviti tudi portal, ki ga je izklesal v temnosivern apnencu Franc Rotman, Robbov učenec in naslednik. Nad polkrožnim vho- dom sta levo in desno grba Erbergov in grofov Neuhaus, s katerimi je bil V. D. Er- berg v zakonski zvezi. Grajski dvor je v vseh poglavitnih sesta- vinah dobro podan. Najbolje ga bomo do- jeli, če spremljamo obiskovalca, ki se je iz Ljubljane bližal gradu peš, na konju ali vozu. Lagodno potekajoča preko polj in mi- mo skromnih vasi, komaj opaznih v obilju sadnega drevja, se cesta, potem ko je z bro- doni prešla Savo pri Sv. Jakobu, pa zatem premostila Kamniško Bistrico, tikoma pred Mlinščico preusmeri in zravna na os graj- skega pročelja. Pesem polj in ubranih obri- sov gričevja se na mah preoblikuje v zadr- žanost stilne kompozicije, ki jo oznanja kot priprava premočrtna aleja magistrale. Od pregiba smeri se pogled sugesiivno zaustavi na urejenem okolju gradu s simetrično raz- s Dol v franciscejskem katastru 96 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Vhod na grajski dvor postavljenimi poslopji in z dominantnim motivom grajskega pročelja na lahni vzpe- tini. Iz Ljubljane, od koder je bil tudi naj- živahnejši promet, sta bili dve prometni smeri: vozna, preko ježenskega savskega mostu in neprimerno krajša preko Sv. Ja- koba, kjer je preko Save posredoval prehod brod. Po vsej verjetnosti so Erberg in nje- govi obiskovalci dajali prednost le-tej kraj- ši in po prirodnem okolju mikavnejši smeri. Že omenjeni most čez Bistrico, ki ga je dal Erberg postaviti leta 1801, je leta 1808 prodal državi s popolno oprostitvijo mitnine za Dol. Pred tem je bila lesena brv in je bil prehod preko nje cesto nevaren, a v pogo- stih poplavah tudi nemogoč. Cesta od mosta do aleje je bila urejena sočasno z mostom. Zasajena je bila s piramidnimi topoli, db nji pa je bil nasad akacij. Vendar so bile s topoli in akacijami neprilike, tako da je ta nasad propadel in je bila predvidena nje- gova temeljita obnova. Danes ni od vseh teh nasadov in alej nobenega sledu več, a ob- stoji v poteku le rahlo modificirana nekda- nja vozna pot. Pač pa je morala biti nadvse prikupna glavna aleja, dolga blizu 900 korakov (472 in pol metra), ki je bila premočrtno usmer- jena naravnost na grajski portal. Uredil jo je z zasaditvijo divjih kostanjev leta 1760 že Kalasančev oče in se je dobrih petdeset let kasneje, ko je dolski park dobival do- končno podobo, odlikovala z lepimi, dorast- limi kronami, ki so se sklanjale v obok z obeh strani aleje. Ne smemo pyozabiti, da se je videz današnjih alej v primerjavi z ne- kdanjimi bistveno spremenil; spremembo so odredile razširjene komunikacije, ki so raz- maknile redove dreves in prekinile intimno spojitev kron z obeh strani. Obilje kosta- njevih plodov so uporabljali za kravjo kr- mo, a so jih ob posebno bogatih letinah od- dajali in prodajali. Na zaključku kostanjeve aleje je bil to- stran in onstran potoka, ki jo je nekoč prečkal tik pred grajskim dvorom, dvojni vhod z železnimi kovanimi vrati, namešče- nimi v zidanih slopih. Ko je bil kasneje potok nadomeščen s cesto, je bil verjetno odstranjen tudi izunanji vhod na desnem bregu potoka, a ostal je v obsegu preosta- lih slopov do danes notranji vhod, pri če- mer so bila prvotna železna vrata nadome- ščena z lesenimi. Grajski dvor je prostoren in je v glav- nem, čeprav sicer v zanemarjenem stanju, še ohranjen. Tlo, ki se dviga h grajskemu pročelju, je bilo smiselno preurejeno kot dovoz oziroma dostop h gradu in drugim poslopjem, ki omejujejo ta prostor. Tudi tu je bilo več vmesnih stopenj, dokler se ni do kraja izoblikovala zasnova, ki je v sle- dovih še opazna. Iz skromnejših začetkov, zakoreninjenih še v baroku, je postopoma z odločnejšimi posegi zorela klasicistična kompozicijska misel, ki je na trdnih funk- cionalnih osnovah enovito oblikovala pro- stornino grajskega dvora. Najstarejša zasnova je vsekakor podana v skrbno risani situaciji ožjega grajskega področja iz leta 1816 (Lustall mit seinen Umgebungen im September 1816). Ze v tem prikazu je grajski dvor, kolikor se nanaša na prostorsko kompazicijo, ki jo odrejajo obrobne zgradbe, domalega dokončno orga- niziran. Drugače pa je z ureditvijo proste površine, ki se vzpenja h grajskemu pro- čelju. Pozornost vzbuja premočrtna usme- ritev glavnega dostopa kot dosledni podalj- Načrt ožjega grajskega področja iz leta 1816 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO šek pristopne aleje preko vzpetine narav- nost pred grajski portal; levo in desno sta podani v simetričnem razporedu, v obliki vilic v diagonalni smeri stezi, ki sta posre- dovali promet po bližnjicah jnimo gradu. Morda le iz nekoliko kasnejšega obdobja datira aksonometrični prikaz površinsko omejenejšega področja (Lustall mit seinem botanischen Garten), ki nazorno prikazuje leseno brv čez potok, oba vhoda v grajski dvor, dispozicijo zgradb in zasaditev ob njih, ter (kar nas tu posebej zanima) do- stop do grajskega portala, ki premaguje v S liniji vzpetino. O kakršnem koli tera- siranju dvora ni tudi v tej risbi niti sledu. Najkasnejši prikaz je podan v franciscej- skem katastru, vendar v njem zaman išče- mo podrobnejših oznak. To pa je tudi po- vsem razumljivo, a so vendarle zelo točno p>odane zgradbe, ki omejujejo grajski dvor in važnejše komunikacije. Po vsem sodeč kaže, da je bil tedaj potok že nadomeščen s cesto, ki je povezovala Litijsko cesto s pri- stopno alejo in z grajsko posestjo na južni strani. Za to domnevo govori netonirano označena površina, ki ustreza oznaki za kopne komunikacije, v nasprotju s tonirano površino, ki je značilna za vodotoke in vod- ne površine nasploh. Oba grafična prikaza podajata dve raz- vojni stopnji v pogledu organizacije graj- skega dvora. Dokončna, ki je predhodni sle- dila, ni nikjer v načrtih dokumentirana. K sreči pa so in natura vendarle še ohra- njeni sledovi, ki nam lahko koristno služijo pri proučitvi in celo tudi pri poskusu rekon- strukcije. Oglejmo si jih! V težnji po obli- kovanju prostranejše ravne ploščadi pred grajskim portalom in smotrno urejenega dovoza oziroma dohoda od vhodnega por- tala do vrha vzpetine, je dozorela misel terasiranega grajskega dvora v osrednji partiji. In zopet je regulator celotne kom- pozicije glavna os. Z vso funkcionalno ute- meljenostjo sta skladno rešeni obe zahtevi: zahteva po dobro urejenem dovozu in od- vozu gostov ter zahteva po prometno raz- bremenjeni ploščadi pred grajskim porta- lom. Prometna smer je bila odrejena si- metrično na glavno os v dveh polkrožnih zavojih, ki lagodno premagujeta vzpeto tlo. Potekala sta v obrobah striženega pušpana, ki je delno podivjan in nedvomno večkrat obnavljan, še ohranjen. Trdota opornega di- ferenčnega zidu med obema parterjema pa je v osrednji partiji domiselno rešena v smi- slu znanih velikih vzorov kot arhitektonsko organizirana ploščad s parapetnim zidom na gornji in z nimfejem na spodnji strani. Spretno je bil uporabljen že v antični in kasneje v renesančni ter posebej v baročni parkovni arhitekturi dobro znani miotiv ar- hitektonizirane grote z ljubko figuro nimfe, ki drži v dolskem primeru v roki školjko, raz katero se zliva voda v nižje ležeči ba- zen, katerega sledovi so še opazni. Levo in desno omejujeta grajski dvor dve simetrično postavljeni in arhitektonsko enotno oblikovani klasicistični zgradbi: na desni je kolarnica (remiza za vozove), a nji nasproti hlev. Medtem ko služi danes kolar- nica v preurejenem stanju stanovanjskim namenom, pa je hlev obdržal prvotno funk- cijo. Zasnovan je v smislu dobro znanih grajskih hlevov kot triladijski preobokan prostor 6 čistilnim in krmilnim hodnikom v sredini in s stajami na obeh straneh. Grajski dvor je bil obdan s skupinami ekso- tičnega drevja, izza njega pa je bil negovan gabrov špalir, ki je dajal trden okvir celot- ni prostorski kompoziciji. Pred tema dvema skupinama sta bili dve visokorasli platani (platanus occidentalis), ki sta dominantno okvirili grajsko pročelje in uravmoteževali celotno kompozicijo grajskega dvora. H koncu moramo omeniti še nekatere stav- be ob grajskem dvoru, ki so sicer podrejeno siluirane in ne sodelujejo aktivneje v nje- govem vizualnem prostoru: na desni strani je v podaljšku kolarnice cvetličnjak, med kolarnico in njim pa po vsej verjetnosti vrtnarjevo stanovanje. Na levi strani je bil gredičnjak, za njim pa veliko poslopje oran- žerije, ki je v današnjem stanju stanovanj- ska hiša, ločena od grajske posesti in pri- ključena k vasi Dol (h. št. 14). GRAD KOT OSREDNJI MOTIV IN IZHODIŠČE : PARKOVNE KOMPOZICIJE 1 Omenjeno je že bilo, da je doživela prvot-1 na skromna zasnova gradu, ki ga je dal \ postaviti leta 1540 Gallenberg, v teku last- Aksonometrični prikaz najožjega grajskega področja casopisza slovensko krajevno zgodovino KRONIKA Nimfcj ništva Eribergiov različne prezidave, ki pa niso bisiveno posegle v njegov sestav. Prvi je grad preurejal, ali morda bolje, obnav- ljal Janez Danijel Erberg, ki je dal deset let po nakupu gradu vklesati na sklepnik novega vrtnega portala letnico 1696. Odloč- neje je jxisegel v preureditev gradu in par- ka njegov vnuk in Kalasančev oče Volbenk Danijel Erberg, ki je dal nadzidati glavno pročelje in vanj namestiti monumentalni portal. Tlorisna zasnova gradu je kvadratna z osrednim, delno arkadiranim dvoriščem. Proti vasi je severni grajski trakt obliko- van kot rizalit, ki je prislonjen v širini dvo- rišča k obema pravokotnima kriloma. Razen glavnega pročelja je grad enonadstropen. Imel pa je tri vbode: poleg glavnega in vrt- nega še tretjega v osi rizalita, ki je usmer- jen proti vasi. Nad tem portalom je bil kamniten relief Marije, ki ga ni več, a je po Kalasančevem zapisu bil zelo star; na- našal se je po vsej verjetnosti na Gallen- bergovo zasnovo, morda pa je bil celo pre- nesen iz opuščenega gradu Sostra. Arhitek- turo gradu je dobro označil Jožef Kalasanc kot preprosto, a prikupno, prej prijazno kot ugledno. S to oznedco ne soglaša le zunanji videz gradu, marveč tudi njegova notranj- ščina, ki je skromna in v izrazu zadržana. V gradu je bilo kar 24 sob, dvorana s pred- prostorom in kapela. Skromni notranjščini gradu je dal dragocen poudarek inventar, ki se je nanašal na bogato zjbirko umetnin, med katerimi so bila po Kalasančevih na- vedbah tudi dela Tiziana, Rubensa, Reni j a in drugih. Število umetnin, muzealnih pred- metov in knjig je sčasoma tako zelo na- rastlo, da je bilo treiba misliti na zgraditev posebnih, za ta namen zasnovanih zgradb, ki naj bi gprejele po muzealnih vidikih ure- jene zbirke in s tem razbremenile grajske prostore, ki so bili že prenatrpani in so bili zato tudi razstavljeni predmeti nepregledni. Zapustimo grad pri vrtnem izhodu, ne da bi globlje proniknili v njegovo stavbno zgo- dovino in se s tem preveč ne oddaljili od poglavitne téme, ki je dodeljena Erbergovi parkovni kompoziiciji. Razgledali se bomo najprej po posameznih kompozicijskih ele- mentih, ki so nanizani ob glavni osi in obli- kujejo osrčje celotne, velikopotezne kom- pozicije, zatem pa tudi po vsem ostalem, kar se vključuje v grajski prostor na južni strani vse do okljuke Mlinščice. ZGORNJI PARKOVNI PARTER Ko stopimo iz vrtnega portala na plan, se odpre pogled na kompozicijo zgornjega parterja, ki ga zaključuje kamnitna balu- strada in se prek nje razgrinjajo vedute na spMxlmji parter, ki je bil skrbno urejen in dopolnjen z arhitekturnimi dominantami. Za čas se zaustavimo še pri vrtnem portalu, ki je sicer v današnjem stanju le še rudiment prvotne arhitekture, za katero pa k sreči Vazi nad nimfejem 99 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO najdemo doter opis v Kalasančevili zapi- skih. Pred portalom z letnico 1698 je ma tleh velika monolitna plošča iz belega istrskega peščenca. Na nji stojita slopa, ki sta nosila balkon. Z balkona, ki je po vsej verjetnosti počival na obokani konstrukciji in ga ni več, se je odpiral presenetljivo lep jwgled na celotno parkovno kompozicijo, ki se je ubrano vključevala v prirodno okolje. Na obeh straneh vhodne arhitekture so bili v strogem razporedu postavljeni oranževci in druge redke rastlinske vrste. Parter z vazami in cvetlicami (»Waasen und Blumen Parterre«), kakor ga je imeno- val Jožef Erberg, ima kvadratno obliko in je bil nadvse reprezentančen. Na južni strani ga omejuje še obstoječi gabrov dre- vored, ki je bil zasajen 10 let pozneje kot glavna aleja (leta 1770), na severni strani pa je bil presvoden špalir. V njegovi senci so bile razpostavljene klopi. Parter je bil razdeljen s potmi v dbliki križa v štiri enake cvetlične grede, na sredini je bila fontana z vodometom; v nji so bile zlate ribice. Kamnitna kotanja fontane in pre- ostanki keimnitega ogrodja za vodomet še obstoje, tudi peščene poti so še opazne v travnati pwvrsini, ki je v obsegu le-teh slab- še rasti. Tu je bila tudi šest čevljev (1.7 m) Glavno grajsko pročelje z Rotmanovim portalom Fragment fontane na zgornjem parterju visoka in ne dosti ožja amerikanska agava (Agave americana), ki je stala na posebnem kamnitem podstavku. Podobna agava je na tem vrtu leta 1812 cvetela; njeno deblo, ki je bilo okoli 24 čevljev (7.5 m) visoko, je imelo preko 3000 cvetov. Cvetočo jo je Er- berg dal prepeljati z nemajhnimi težavami na vrt gradu grofa Esterhazija v Eisenstadt na Ogrskem, ki je tako tesno vezan z življe- njem in delom velikega J. Haydna. Tu je bilo tudi ogromno stojalo, na katerem je bilo razmeščenih 1200 do 2000 lepih in red- kih lončnic. V sredini je stal kip genija iz kararskega marmorja, delo F. Robbe. Prav lahko pritrdimo Kalasancu, da si je vsak- teri obiskovalec na tem parterju dodobra lahko napasel oči. Na spodnjem koncu tega parterja še stoji kamnitna balustrada, ki jo prekinjajo na sredini, v osi magistrale, lepo oblikovane kamnitne stopnice; te posredu- jejo dostop na spodnji parter. Na balu- stradi so bile razpostavljene redke lončnice. Danes je ia parter zapuščen, prerastla ga je trava, zasajen pa je z mladimi jablani. Tik pred balustrade teče potoček, ki je brž- čas kasneje speljan in je po vsej verjetnosti nadomestil onega pred vhodom v grajski dvor. SPODNJI PARTER S SPOMINSKIM STEBROM Po stopnicah dospemo na spodnji parter, ki leži v nivoju savske terase. Tudi ta je kvadratne oblike in je s jKjtmi v obliki kri- ža deljen v štiri enake grede. Poti so obrob- ljene s striženim pušpanom, katerega po- divjani sledovi so še vidni. Znamenitost in hkrati prva arhitekturna dominanta v osni kompoziciji parka je podana v lepo obliko- vanem in prvovrstno klesanem empirskem spominskem stebru. Uporabljen je bil za klasicizem značilni motiv nažlebljenega (ka- neliranega) stebra valjaste oblike, ki je pre- 100 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Balustrada na zaključku zgornjega parterja drl kocko, na kateri so napisi in dekoracije. Steber stoji ;na podstavku in ima bazo v obliki ornamentirane sime. Na vrhu stebra, ki nima kapitela, je na stopnjastem pod- stavku vaza iz rdečkastega marmorja. Spo- menik je razen vaze izklesan iz domačega, ihanskega sivega apnenca. Kakor vsa druga kamnoseška in zahtevnejša zidarska dela so tudi ta spomenik izklesali italijanski kamnoseki. Delala sta ga dva kamnoseka skozi vse leto. Spomenik je sestavljen iz pe- tero delov; posebno težaven je bil prevoz osrednjega dela iz bližnjega kamnoloma, do katerega je sicer le dve uri hoda, a je pre- voz na valjčkih trajal cele tri dni v treh izmenah s 36 voli. Steber je bil postavljen v spomin na obisk avstrijskega cesarskega para 16. maja 1821. leta ob ljubljanskem kongresu. Nanj se nanaša posvetilo, ki je vklesano na vzhodini strani v črni marmor- ni plošči in so bile črke belo inkrustirane. Napis se glasi: MEMORIAM. ADVENTUS. AVG. IMP. FRANCISCI. ET. AVG. CON. CAROLINAE IN. HAC. VALE. XVI. MAH. MDCCCXXI. Na nasprotni strani je na ovalni plošči v objemu venca vklesan napis: COR GRATUM P. Manjkata pa dekorativni plošči na drugih dveh stranicah. Zelo verjetna je domneva, da je bil in- ventor tudi le-tega spominskega stebra sam Jožef Eriberg, ki je podrobno oblikovanje in ostvaritev svojih zamisli zaupal veščim rokam benečanskih kamnosekov, štukater- jev in zidarjev. Za domnevo o Erbergovem tvornem sodelovanju je več oporišč: prvo bi bilo podano v njegovi vsestranski iz- dbrazibi, v katero se vključuje tudi njegova likovna kultura. Drugič: med njegovimi ri- sarskimi poizkusi, ki sicer ne presegajo rav- ni amaterstva in so ohranjeni v njegovi za- puščini, je tudi nekaj skic, ki se nanašajo bodisi na zasnovo, še bolj pa na poskuse perspektivnega podajanja dolskih parkov- nih motivov. Tretjič: Tudi pri zasnovi tega spomenika je iskal pobude v Krünitzovi go- spodarsko tehnološki enciklopediji, ki je izšla leta 1811 v Brnu, v času največjega razcveta empira. V njegovi zapuščini so ne- katere grafične priloge iz te enciklopedije, ki se nanašajo na različne vzorce empirsko oblikovanih spomenikov, ki v marsičem spo- minjajo tudi na dolski memorialni steber. Italijani, ki so bili zaposleni v Dolu, so bili iz Benečije, kar je tudi povsem razum- ljivo. Niso bili arhitekti niti ne posebno šo- lani strokovnjaki, a bili so prvovrstni roko- Spominski steber na spodnjem parterju 101 kronika časopis za slove n s ko krajevno zgodovino Detajl spominskega stebra delci, ki so dobro poznali svoj metier, in so po zaslugi izročila obvladali marsikaj, kar je sicer pripadalo v delovno področje tudi teoretsko izobraženega arliitekta in kiparja. V zapuščini hranjen načrt tega spomenika je po vsej verjetnosti izdelek enega izmed teh kamnosekov, medtem ko je perspektiv- ina skica v svinčniku z nakazanim rondo- jem in obdajajočim grmičevjem skoraj go- tovo Erbergovo delo. Arhitektonska risba, ki se zdi, da je iz rok neznanega benečan- skega kaminoseka in je dopolnjena z bene- škimi dolžinskimi merami, je nebogljena v pogledu perspektive in senčenja ter ne razo- deva nekega temei jitejšega teoretičnega znanja, ki je bilo nepogrešljivo pri leda-. njem arhitektu ali kiparju, a je vendarle ta risba na zavidni višini, če pomislimo, da je držala pero in čopič roka, ki je kaj spretno sukala dleto, o čemer prepričljivo govori kamnoseški detajl. Še bolj bo mo- goče to domnevo podkrepiti, ko bomo sko- raj proniknili v zasnovo in postavitev obeh znamenitih muzejskih paviljonov v soseski spominskega stebra, v nadaljevanju repre- zentativne parkovne kompozicije ob glavjii magistrali. Zanimivo pa je vsekakor, da je kljub iJomanjkljivo podani risbi izdelek sam ne le v pogledu celotne zasnove z odtehta- nimi proporcijami in odlične kamnoseške tehnike nadvse kvaliteten; spretno je od- tehtano njegovo merilo, ki je skladno v raz- merjih, pa tudi njegova vskladitev s pro- storom je podana z izrednim občutkom. Od- več je omenjati, da je bilo tudi tu okolje najskrbneje vrtnarsko urejeno z znanimi botaničnimi pretenzijami, saj so se celo v vazi vrh spomenika skozi vse leto zvrstile cvetoče rastline, ki jih je vrtnarjeva vnema stalno izmenjavala. Danes je tudi okolje spomenika do kraja zanemarjeno in v rasti podivjamo, a so vendarle kljub temu opazni sledovi poti v obrobi na francoski način striženega pušpana. MUZEJSKI ZGRADBI NA SPODNJEM PARTERJU Spoznali smo že, da je parkovna kompo- zicija postopoma zorela in se dopolnjevala v smeri glavne osi, prav tako pa tudi, če- prav v podrejenejši vlogi, v južni smeri na razsežnem prostoru vse do okljuke Mlin- ščice. Za naša prizadevanja in za analizo stilne kompozicije pa je nadvse pomembno dopolnjevanje parkovne zasnove, ki se niza v smeri glavne osi in dorašča vzporedno s fiunkcionalno izpopolnitvijo v občutljivi sklop perspektivnih učinkov, vedut in arhi- tektonskih zaključkov (point de vue). Zaradi razbremenitve svojih zbirk, ki so do kraja natrpale grajske prostore, je dal Jožef Erberg zgraditi v doslej neurejenem delu parka dvoje paviljonov. Paviljon, ki stoji na desni strani glavne parkovne osi, gledano od gradu, je bil namenjen umet- nostni zbirki, oni drugi, ki stoji simetrično nji nasproti, skoraj tik današnje Litijske ceste, pa knjižnici in arhivu. V bistvu sta oba paviljona enaka, so le malenkostne raz- like, ki temelje v njuni funkcionalni zasno- vi. Medtem ko ima umetniški kabinet — tako imenuje to zgradbo Erberg — en sam prostor, pa ima knjižnica z arhivom na se- Naslovna stran Kriinitzove enciklopedije CASOPtS zA SLÓVENSSO KRAJEVI^O ZGODOVINO KRONIKA verni strani, to je ob cesti, v obsegu ene okenske osi še kabinet za kustosa; ta je dostopen iz severne čelne strani. Paviljona sta grajena iz opeke in ometana s prvovrst- nim apnenim ometom ter deloma obdelana z mavčnim marmorjem »(stucco lustro) ; po- sebno skrbno so izdelani pilastri in stebri z jonsikimi kapiteli, dkenski in vratni okviri, profilacija ter friz z girlandami. V vsem tem prihajajo do izraza odlike beneške fa- sadarske tehnike. Kamen je bil uporabljen edinole pri podstavku (stilobatu) in pri dekorativnih tlakih. Stropovi so ravni, z lesenim opažem prirejeni ter prevlečeni z mavčnim ometom in oživljeni s klasicistično dekoracijo. Skoncema sta oba paviljona za- ključena s trikotnimi čeli (timpanoni). Stre- ha je dvokapna in je bila po vsej verjet- nosti prvotno krita s skrilom, ki je bil kas- neje inadomeščen z bobrovci. Za to domnevo govore še nekatere s skrilom krite zgradbe na grajskem območju, pa tudi sicer je v okolici skril zelo pogostno kritje in naleti- mo nanj tudi danes cesto med odpadnim gradivom v okolju gradu. Zanimiva pa je streha predvsem zategadelj, ker ni izvršena kot običajna dvokapnica z vodoravnim sle- menom v višini timpanonov, ampak se sleme krepko dvigne med timpanonoma v obliki grbe; posledica tega so neravne, plastično Tazgibane strešine. Na dbeh nasproti si stoječih čelnih pročeljih levo in desno od glavne osi je štiristebrno- stebrišče, tako da po svoji zasnovi spominjata zgradbi na gr- ški klasični prostilos. V pogledu celotnega arhitektomskega oblikovanja pa je služil kot vzor jonski stebrni red: na stilobatu so ste- bri z mapeto rastjo (entasis), vendar z ne- žlebljenim (nekaneliranim) trupom, namesto značilne jonske baze pa je le kockasti pod- stavek. Kapiteli so volutni, a greda (episti-, lion, arhitrav) nad njimi je v smislu jon- skega stebrnega reda tridelna. Na jonski način je podan tudi friz, ki ga oživljajo festoni, prav tako pa tudi napuščni venec, z značilnim jonsko korintskim zoborezom. Zadržanost v izrazu in nekoliko hladna sti- lizacija arhitekturnih oblik podajata pre- pričljivo vse značilnosti klasicistične arhi- tekture. Vse zunanje fasade so členjene s pilastri, pogledom posebno izpostavljena čelna pročelja pa še s po dvema simetrično nameščenima nišama. Vhodna vrata v oba paviljona sta v osi stebriščne arhitekture, po tri okna pa so razmeščena na podolžnih pročeljih v sredini polj, ki jih uokvirjajo Nacit spominskega stebra pilastri. V obsegu obeh stebrišč so v nišah postavljeni kipi, ki so izdelani iz lokalnega rumenkastega peščenca in sO' v današnjem stanju prebarvani v terakotnem tonu; kipi so bili v poslednjem obdobju zelo poškodo- vani. V njih so predstavljene na klasični na- čin odete muze slikarstva in arhitekture na umetniškem kabinetu ter pesništva in glas- be na knjižnici. Izdelal jih je tirolski kipar Muzejska paviljona. Na le^: umetniški kabinet, na desni: ^ knjižnica z arhivom. ¦ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO in rezbar Martin Kirschner. Nad obema iz- med vhodnih vrat sta v prvotnih črnih, da- nes že močno zbledelih marmornih ploščah vklesana in pozlačena napisa s kronogra- mom. Napis na umetniškem kabinetu ee glasi : artIfICIa. sIngVLa. DeperDVntVr. LeCta. DVrabVnt. Zgrajen je bil torej ta kabinet leta 1829, a graditi so ga pričeli dve leti pred tem. Na knjižnici pa je napis: In. reCto. LibrorVM.VsV. InVenIes. DeLICIas. IngenII. V kronogramu je sicer navedena ista let- nica (1829) kakor pri prejšnjem, čeprav so to zgradbo pričeli graditi dve leti kasneje in je bila tudi dve leti kasneje, to je leta 1831, zgrajena. Kronograme je sestavil Jaka Zu- pan ter je v ta namen predložil nič manj kot 72 osnutkov. Oba paviljona je zgradil Francesco Co- coni, »capo de muratori«, kakor se sam ime- nuje, in »izkušen mojster iz Benečije«, ka- kor ga označuje Erberg. Ne začudi nas, da so tedaj v Ljubljani in drugod pri zahtev- nejših nalogah na delu italijanski mojstri iz Benečije, če že ne prav iz Benetk, saj so se ti stiki utrdili že davno prej v medseboj- nih živahnih jx)litičnih, kulturnih in poslov- nih zvezah. V kulturnem oziru je bila važna preokretnica že Akademija operózov, ki je na stežaj odprla vrata italijanskim vplivom in so odtlej bili pri nas zaposleni številni pomembni arhitekti in graditelji, kiparji, slikarji in izvrševalci dekoracij v najraz- ličnejših tehnikah. Coconi nedvomno ni bil šolan arhitekt, marveč je izšel naravnost iz zidarske obrti; to je razvidno predvsem iz njegovih osnutkov in načrtov, deloma pa tudi seveda iz njegove oblikovne kulture, ki je pričujoča v dolskih paviljonih. Nje- govo znanje prihaja do polnega izraza v ka- kovosti izvršitve in ne v tolikšni meri v in- venciji in arhitekturnem oblikovanju. To končno potrjuje že sam njegov naziv »capo de muratori«. F. Coconi je umrl leta 1836 v Zagrebu. Prvi načrt vsebuje tloris in nad njim pro- jicirano glavno pročelje. Po risbi in merah sodeč gre za Coconijevo delo; merilo je namreč dano v beneških čevljih (scala di piedi cinque). V risbi pročelja pa tudi v ar- hitektonski organizaciji tlorisa prihaja do izraza pomanjkljiva arhitekturna kultura, čeprav ne dvomimo, da bi bila tudi ostva- ritev te zasnove v pogledu stilne zakonito- sti korektna kot neposreden odmev izraza, ki so ga izbrusili veliki oblikovalci in teore- tiki arhitekture. Odveč je navajati po- manjkljivo risarsko znanje, ki prihaja po- sebej do izraza pri členitvi pilastrov, odveč na funkcionalno nedoslednost pri primer- javi tlorisa s pročeljem. V načrtu je pred- stavljen nadvse preprost organizem pravo- kotnega enoetažinega prostora, ki pa se na zunaj izoblikuje v etažirano strukturo pila- strske arhitekture, ki je zaključena na vrhu z baluštrado in jo dopolnjujejo vaze v oseh pilastrov. To je baročni motiv par excel- lence z vso navidezno neskladnostjo med skromno namöbnostjo prostornine in raz- košjem zunanjega izraza, ki pa dobi svojo polno utemeljitev, če ga ocenjujemo v šir- ših odnosih prostorskih valeurjev, kakršne podaja celotna parkovna kompozicija s svo- jimi vedutami in perspektivnimi učinki, pa Stebrišče umetniškega kabineta ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO,ZGODOVINO KRONIKA Z obrisi pokrajine, ki se vključujejo vanjo. Drugi načrt vsebuje le tloris, vendar si lahko predstavimo celotni videz, čeprav manjka dopolnilo v narisu pročelja. Tloris je organiziran z diferenciacijo prostorov v stroigo simetrični razporeditvi. Y sredini je kot dominantni motiv ovalna dvorana, ki je na eni strani plastično izmaknjena iz ostenja, na drugii pa je pravokotna niša, ne- kak vestibul z nameščenimi vhodi; predor v ostenju pa je arhitektonsko dopolnjen z dvema stebroma. V obeh primerih so dane refleksije na vzore, ki jih je Coconi poznal in prejel iz bogatega inventarja beneške arhitekture XVMl. stoletja. Arhitektura obeh obstoječih paviljonov soiglaša sicer v glavnih potezah s pravkar predstavljenima načrtoma, a je po svojem temperamentu globlje zasidrana v specifič- nem okolju in njegovi atmosferi; zdi se, da zaznavamo genius loci, če že drugje ne v tolikšni meri, pa prav gotovo v silhueti grbaste strehe — motivu, ki se je tako pre- pričljivo izrazil že v prvi polovici XVIII. stoletja v plastično modeliranih strešinah pri nekaterih arhitekturah našega vodilne- ga barokista Gregorja Mačka in v številnih cerkvah prek Dolenjskega. Zunanja vhodna vrata v obeh paviljonih, ki so nameščena v osi stebriščne arhitek- ture, 60 hrastova, notranja pa iz rdeče tiso- vine; te je z rez;barijami dopolnil domačin Mihael Zapletou, ki je tedaj oskrboval v Dolu umetnine, kasneje pa je bil uslužben pri ljubljanski Kmetijski družbi. Vrata so še kar dobro ohranjena, le da so zunanja, hrastova, prebarvana, ona iz tisovine pa so ohranila nepoškodovana vse odlike dobrega obrtniškega izdelka. V slabem stanju je le okovje, ki je deloma uničeno. Nad vrati v umetniškem kabinetu je bil emblem v bukovini z okronano žensko fi- guro (alegorija Avstrije kot pospeševate- Ijice vseh umetnosti), poleg pa je bil maj- hen Erbergov grb. Emblem je bil obkrožen z vejicami, ki so bile iznajdljivo izpolnjene iz različnih vrst lesa. V začetnicah njihovih botaničnih imen je bil dan kronogram, ki ga je bilo, kar je povsem razumljivo, kaj težko razvozljati. Emblem je izrezal isti ti- rolski kipar Kirschner, ki je izdelal vse štiri alegorične ženske figure v nišah. Em- blema danes ni več, je le še zidna vdolbina, v kateri je bil nameščen. Dekorativni tlak v umetniškem kabinetu je položil F. Coconi v raznobarvnem sav- skem proden in ga obrusil v smislu bene- škega teraca. Ta tlak je še danes povsem ohranjen. Izdeloval ga je več tednov. Okna so zavarovana z železnimi rešetkami, na vrhu, kjer se končujejo v lahnem krožnem segmentu, pa je ljubljanski steklar Češko vložil barvasta stekla »po starem načinu«, kakor pristavlja Erberg. Skromna sled te barvaste zasteklenitve je danes ohranjena edinole še pri enem samem oknu, prvem na vzhodnem pročelju, počenši od stebrišča. Notranje stene umetniškega kabineta so iz mavčnega marmera (stucco lustro). To italijansko tehniko je želel pokazati v raz- nih marmornih imitacijah Pietro Trevisano. Stene so razdeljene v šestero zeleno toni- ranih polj, ki jih uokvirja dvanajst slika- nih stebrov. Notranjščino je poslikal Lan- gus. Na stenah je bilo vsega skupaj 106 različno velikih, belo lakiranih in delno pozilačeniih podstavkov. V današnjem sta- nju je notranjščina tega kabineta enotno preslikana, a pod to slikarijo je ohranjena prvotna, Langusova s Trevisanovimi umet- ni jami, ki ponekod proseva skozi njo; pod- stavkov pa ni več. Oba paviljona sta v slabem stanju, in če ne bodo skoraj izvršena najnujnejša po- pravila na strehah, bosta v kratkem zapi- sana propadu. Med paviljonoma je na zunanji strani ograda, ki je zapirala navzven drag«ceni del parka z botaničnim vrtom. Ograda je iz kamnitnih valjastih slopov, med kateri- mi je bila železna rešetka, ki je še delno ohranjena; v osi magistrale so bila dvo- krilna vrata. Vhod v umetniški kabinet 105 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Alegorija sliisarstva na umetniškem kabinetu ALEJA Z ZAKLJUČNO KAPELO Od tod dalje je bila v zaključni periodi v smeri glavne osi dopolnjena parkovna kompozicija z blizu 250 metrov dolgo ko- statnjevo alejo. Na mjenem zaključku stoji tik na robu savske ježe, ki se na tem mestu tesno približa Litijski cesti, kot point de vue klasicistična kapela. Kapela je še dobro ohranjena z vso pristno opremo ter je v nji predstavljen dober primer stilne usmeritve iz srede XIX. stoletja. Tesno ob kapeli sta dve izredno veliki, redko lepi platani, neimesto nekdanje kostanjeve aleje pa je danes aleja mladih hruško vih dreves. DRUGA UREDITEV GRAJSKEGA OBMOČJA Seznanili smo se z glavnimi kompozicij- skimi motivi, ki se nizajo ob glavni grajski osi, s pričetkom v vhodnem portalu na grajski dvor na zahodni strani in z za- ključkom v kapeli na vzhodni strani. Za- snova te osne kompozicije je pO' svojem namenu reprezentančna in v izrazu monu- mentalna. O tem nas prepričuje simetrično oblikovanje grajskega dvora ter skrbna ureditev obeh parterjev s fontano, balu- strade, spominskim stebrom in obema pa- viljonoma, ki s svojo smiselno namestitvijo oživljajo in prostorsko krepijo longitudi- nalno zasnovo in jo na odrejenih mestih prekinjajo, dopolnjujoč jo z raznoliko igro vedut, perspektivnih učinkov in arhitek- tonskih dominant. Drugo, po površini neprimerno prostra- nejše področje, ki ga na južni strani ome- juje okljuka Mlinščice, predeljuje savska ježa v dva dela: v zgornji, ki je kompo- zicijsko še iesno vezan na monumentalno zasnovo glavne osi in ga karakterizira stro- ga geometična členitev karejev, dasi je njegov izraz po namenu in opremi bolj sproščen, ter v spodnji, ki se razgrinja preko loke in oblikuje prehod v prirodno okolje. Hrbtenico te kompozicije podaja še da- nes povsem ohranjena aleja platan, ki se konec gradu premočrtno usmeri s pravo- kotnim priključkom na glavno os in se je s svojim podaljškom pod savsko ježo za- ključila ob Mlinščici. S to osjo je dan ko- ordinatni sistem, ki mu odreja usmeritev grajsko jx>slopje kot dominantno središče in izhodišče celotne komjwzicije. Vzporedno z glavno osjo in hkrati so- glasno z alejo platan se kareji obeh par- terjev podvojé. V dbsegu južnega grajske- ga pročelja do aleje platan je bil kare z razpostavljenimi oranževci; onstran aleje, v obsegu zgornjega parterja pa karé z angleškim gozdičem. V njegovem nadalje- vanju, v obsegu spodnjega parterja s spo- minskim stebrom je bil zelenjavni vrt, ki je bil od monumentalne osne kompozicije ločen z alejo. V naslednji vrsti se naslanja na karé z oranževci arborei eksot, na osred- nji angleški gozdič pa karé s trajnicami in zimzelenimi rastlinami. S tem je parkovna kompozicija s strogim geometrijskim razporedom karejev zaklju- čena. Na njenem južnem obrobju je savska ježa, ki prevzame vlogo kompozicijske pre- okretnice in vnaša s svojo mehko linijo bolj sproščen ton. Dasi je kompozicijski sistem še vedno racionalen in v soglasju z obema koordinatama celotne parkovne kompozicije, je mnogo svobodneje obliko- van, navezan pa je na podaljšek aleje pla- tan in na kanal Mlinščice, ki povzemata zakonitost koordinatnega sistema. Pod ježo je izdaten studenec, ki je skup- no s kanalom Mlinščice napajal štiri rib- nike; ti so bili razmeščeni vzdolž ježe, ob njih pa je bil ribnjak in želvnjak. Skupino ribnikov loči od preostalega okljuka Mlin- ščice odprt potočni kanal, ki ponovi v svo- jem poteku usmeritev glavne parkovne osi in napaja ribnike. Med tem kanalom in Mlinščico je bil negovan kostanjev nasad, ob njegovem obrobju pa gredičnjak in tesno ob potoku so bili kokošnjaki lisk. Tudi pri tej čisto utilitarni namembnosti je prišla do izraza klasicistična stilna usme- ritev, ki se je naslonila simetrično na glavno alejo; ta aleja je potekala v podaljšku aleje platan im je bila tik pred zaključkom 106 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dopolnjena Z jonidojem, od koder so radialno potekali redovi kostanjevih dreves. iNa zahodni sitrani tega območja je večja zgradba, tako imenovana majerija s stano- vanji immeščencev. Ob nji je bila sušilnica kostanja, svinjak in golobnjak, a že izven tega področja ob Mlinščici grajski mlin. Vse v vsem je bilo smotrno in estetsko za- htevno urejeno ter dopolnjeno z izbranimi skupinami dreves, grmičevja in redkih rast- lin, s predvidenimi prostori za počitek in zabavo. V to ubrano celoto je bila vklju- čena na sredini kareja s trajiiicami in zim- zelenimi rastlinami fontana, ki je delno še ohranjena, a nedaleč od nje je bil kip Her- kula, ki je stal pred tem sredi fontane pred ljubljanskim jezuitskim kolegijem in je bil v Dol prenesen leta 1800 ter leta 1816 po- stavljeni na dokončno mesto v parku. Mnogo je še zanimivih ¦podrobnosti, ki zahtevajo v zvezi s proučitvijo Erbergovega botaničnega vrta vso pozornost, vendar bi se v naši razpravi preveč oddaljili od po- glavitne teme, iki se nanaša na razčlenitev parkovne kompozicije, hkrati pa bi zašli v strokovno področje botanika in dendro- loga. Naj bi bila ta razprava spodbuda za podobno proučitev botaničnega fenomena, saj je v Enbergovem arhivu ohranjeno po- Variantni načrt muzejskega paviljona Variantni načrt muzejskega paviljona drobno gradivo, ki se nanaša nanj in je še toliko bolj pomembno zaradi tvornega so- delovanja tedanjega vodilnega botanika Freyerja. Ko smo se sezinanili s posameznimi ele- menti parkovne kompozicije in smo tudi že tu pa tam, kjer je bilo potrebno, proniknili v strukturo celotne zasnove, preostane še, da odredimo poglavitne kompozicijske misli. Prvič: Ogrodje kompozicije je zasnova- no v koordinatnem sistemu s primarno osjo, ki je reprezentančno oblikovana v osi graj- skega portala, in s sekundarno osjo, ki je na prejšrtjo pravokotna in jo odreja premo- črtna aleja platan. Ti dve smeri se večkrat ponovita in oblikujeta kareje, ki so njihovi namembnosti ustrezmo urejeni. Drugič: Občutljivo je upoštevana konfi- guracija tal v pogledu organizacije obeh parterjev, savske ježe in okljuke Mlinščice. Temu ustrezno prevladuje nad savsko ježo strožji arhitektonski značaj, ki je osnovan na dosledni geometrični členitvi, nasprotno pa je značaj, ki prevladuje pod ježo, bolj sproščen in v svojem izrazu prirodnejši. Tretjič: Med arhitektonskimii dominan- tami prednjači grad kot središče in izho- dišče celotne kompozicije. Druge arhitek- tonske dominante, kakor balustrada, spo- minski steber, oba paviljona in kapela, so nanizane v pretehtanih razmakih ob glavni reprezentančni osi. Drugod se uveljavljajo namesto arhitektonskih prirodne dominan- te markantnih dreves in monumentalnih alej, na čelu z alejo platan, ki je še danes v celoti s trinajstimi pari veličastnih dre- ves popolnoma ohranjena in predstavlja že sama po sebi izredno sjx)meniško vrednost. Četrtič: V kompozicijo se vključujejo raznoliki perspektivni učinki in vedute, ki jih usmerjajo kulise striženega drevja in aleje na dominantne poglede arhitektur in izbrane motive razgibane pokrajine. 107 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Petič: V pogledu parkovmih površin je bil dodeljen izreden poudarek prefinjeni vrtnarski ureditvi, ki posrečeno združuje botanične znanst\'ene osnove z estetskimi prijemi, vanje pa se vključujejo fontane, skulpture in prepleti poti, ki so ponekod podane v strogem razporedu, drugod pa so igrivo sproščene v arabeskah. V stilnem ozdru se prepletajo baročni in klasicistični motivi. Na prvih temperament- nih baročnih posegih, ki so se pričeli uve- ljavljati s koncem XVII. stoletja in so se okrejwli v drugi polovici XVIII. stoletja, se je v pretežni meri izrazila klasicistična usmeritev, ki je značilna za obdobje ne- umorne dejavnosti Jožefa Kalasanca Erber- ga s prevladujočim racionalizmom in za- držanim temperamentom. Izven vsakega dvoma je, da je v Erber- govi parkovni kompoziciji predstavljen nadvse pomendien kulturni spomenik na Slovenskem, pomemben zaradi svojih umet- nostnih in znanstvenih vrednot, ki so se organsko združile in celovito izrazile. Edin- stven pa je ta spomenik tudi zato, ker je v njem po svoje predstavljen kulturni pro- gram slovenskega razsvetljenstva, ki osvaja napredne evropske tokove in jih presaja na domače tlo. Čeprav je bil Erberg plemič in po svoji ideološki usmeritvi nasprotnik no- vih idej, ki jih je v življenje priklicala francoska revolucija in v marsičem uzako- nilo napoleonsko razdobje, je vendarle po svojem delovanju in usmeritvi, ki ju odreja njegova enciklopedična zbirateljska vnema in ljubezeii do dotlej neupoštevane in ne- cenjene domače tvornosti, vključen v isti krog, kateremu pripadajo Zois, Linhart, Vodnik, Kopitar in toliko drugih, ki jih je prešinila napredna miselnost in so pričeli ob njenih spodbudah oblikovati slovensko Kapela kulturo, ki je postala zahtevnejša in bolj vsestranska. Danes je ta izredni spomenik zapuščen in zapisan propadu. Ali ni v naši brezbriž- nosti nekaj nedoslednega? Medtem ko hva- levredno negujemo in ohranjamo literarno, pa likovno in v poslednjem času tudi glas- beno kulturo tega obdobja, pa prepuščamo propadu spomenik, ki se je oblikoval na istih misölnih osnovah in se izrazil v veli- kem formatu prostorske kompozicije, vklju- čujoč v svoj sestav nešteto strokovnih de- javnosti enotne stilne usmeritve. Tudi v Do- lu je izraz cesto skromen in ne dosega rav- ni velikih ostvaritev, vendar je prav v tem podana specifičnost domače, v slovenskem tlu zakoreninjene dejavnosti, ki je takšna, kakršna je, posledica materialnih nevšeč- nosti, kulturne zaostalosti dn pomanjkanja strnjenega slovenskega meščanstva kot no- silca napredne družbene preobrazbe. Za zaščito in oživitev tega spomenika go- vori več razlogov: Prvič: Lahko dosegljiv položaj v bližini Ljubljane v lepem pokrajinskem okviru. Drugič: Kulturnozgodovinske in estetske vrednote, ki so se izrazile v prostorski kom- poziciji in posameznih spomeniških organiz- mih. Tretjič: Tesni odnosi Erbergovih naporov s težnjami sloveniskih razsvetljencev ter nji- hovo medsebojno prizadevanje v oblikova- nju slovenske kulture. Obnova parkovne kompozicije v celotnem obsegu morda ne prihaja več v jx>štev, a vsa utemeljenost je dana za rekonstrukcijo reprezentančnega dela te kompozicije, ki se je oblikoval ob gla^Tii osi. Z edino izjemo gradu, ki je delno težko poškodovan, a je ohranjen v obsegu glavnega pročelja, so vsi spomeniški organizmi ohranjeni in je njihova obnova brez večjih neprilik možna. Tu sem se vključujejo vse zgradbe, vhodna partija in nimfej v obsegu grajskega dvora; zgornji parter s fontano in z baluštrado s stopnicami; spodnji parter s spominskim stebrom, obema paviljonoma in s kapelo na zaključku kompozicije. Pa tudi v pogledu obnove parkovnih po- vršin so dana vsa oprijemališča, iakó v ob- stoječih sledovih kakor tudi — kjer teh ni — v arhivainem gradivu, predvsem pa v prikazu rekonstrukcije in analize spomeni- škega področja v obsegu pričujoče razpra- ve. Ostalo področje je možno urediti le v glavnih potezah z redukcijo in s stilizacijo motivov, pri čemer pa podajajo trdno oporo obstoječe aleje, med temi posebno monu- 108 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Perorisba oranževcev mentalna 'aleja platan, sledovi ribnikov, fontana tik nad savsko ježo ter večje šte- vilo dreves in Mjihovih skupin, ki so raz- poznavne kljub podivjanemu, gosto za- rastlemu današnjemu stanju, in bi jih oko veščaka zlahka izluščilo in vključilo v od- rejeno rekonstrukcijo. Pa tudi za grad sam je njegova obnova vendarle utemeljena. Del gradu, ki je v severnem rizalitu ob Litijski cesti, je bil po vojni obnovljen, sicer neustrezno, a ga je mogoče brez večjih stroškov prilagoditi ostali grajski arhitekturi; glavno, zahodno pročelje gradu je s portalom vred zasilno zavarovano in je njegova obnova prav tako brez večjih težav izvedljiva. Mnogo teže je s preostalo polovico gradu, ki je v rušečem se stanju in so zanjo potrebni odločnejši obnovitveni posegi. Izbira je končno le dvojna: ali prepustiti grad zobu časa, da v daljšem procesu do kraja propade, ali pa, — kar je smotrneje, — nadaljevati z obno- vitvenimi deli v smislu spomeniške rekon- strukcije in pridobiti lepo število izredno uporabnih prostorov. V perspektivah turi- stične in kulturne aktivizacije je prav go- tovo utemeljena njegova funkcionalna pre- obrazba, ki pa mora biti odtehtana in vskla- jena z njegovimi spomeniškimi vrednotami. Pričujoča razprava ima dvojni namen: v nji je predstavljen izreden spomeniški kom- pleks, ki dopolnjuje inventar kulturne tvor- nosti razsvetljenstva; drugič pa želi vzbu- diti zanimanje zanj, ki naj dozori do nje- gove vsaj delne obnove. OPOMBE Literatura: Franc Kidrič, Janez Danijel Erberg (SBL); Franc Kidrič, Jožef Kalasanc Erberg (SBL). Viri: Erbergov arhiv (Drž. arhiv Slove- nije, Ljubljana). 109 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZGODOVINA SOLITRARiN IN SMODNIŠNIC V LJUBLJANI .IN iN JENI OKOLICI IVAN SLOKAR Iznajdba smodnika v XIII. stoletju je ime- la ogromne posledice v vseh panogah, ki so jim razstreliva postala važen pripomo- ček, kot isio to bili rudniki, kamnolomi in lov. Največjo prelomnico pa je povzročil smodnik na področju oboroženih sil, ker je omogočil prehod k strelnemu orožju. Posled- nji razlog je bil odločilen, da je postala proizvodnja smodnika v Avstriji leta 1650 regal deželnega kneza. Od leta 1691 dalje so urejevalli številni patenti proizvodnjo in razpečavanje solitra in smodmika. Proizva- jalci so bili oproščeni vseh davkov in tudi carin za vse snovi, ki so jih v ta namen po- trebovali. Delavci, zaposleni v smodnišnicah, so bili oproščeni rekrutiranja. Novi zadevni predpisi so bili izdani 6. fe- bruarja 1742 (državni monopol za prodajo smodnika), 2. marca 1746, 28. julija 1747, 3. decembra 1747, 21. aprila 1750, 18. decem- bra 17%, 5. maja 1747, 1. septembra 1801 in 21. decembra 1807.» Od leta 1818 dalje so bile smodnisnice in vsa njihova poslopja oproščena vojaške nastanitve. Nov patent je izšel leta 1827. Od leta 1828 dalje niso bili več oproščeni vojaščine delavci, zapo- sleiai v tej panogi proizvodnje.^ Za izdelavo smodnika je bil potreben soli- liter, t. j. kalijev nitrat (KINO3). Tega sO' pri- dobivali na tako imenovanih solitrovih plan- tažah na ta mačin, da so skladali gnoj. zem- ljo in ruševine zidov in namakali to snov 2 do 3 leta z gnojnico. V tej mešanici se je nabiral soliter, ki so ga nato ekstrahirali z luženjem. Tudi kopanje zemlje, ki je- vsebovala so- liter, je bilo cesarski regal. Vsakdo, ki se je (nameraval s tem ukvarjati, je moral imeti dovoljenje dvome instance. S takim dovolilom je smel po patentu cesarja Kar- la VI. z dne 30. oktobra 1734 kopati povsod v hišah, hlevih, graščinah, samostanih in vaseh, kjer je domneval, da je zemlja pre- pojena z gnojmico. Po končanem delu je mo- rali postaviti stavbe v prejšnje stanje.' S ce- sarskim patentom z dne 1. septembra 1801 so bile od tega izvzete bolnišnice, šole, državna poslopja, cerkve, župnijske stavbe in plemettitaške stanovanjske zgradbe, to- da tudi pri vseh teh niso bili izvzeu hlevi in skednji. Povzročeno škodo so morali last- nikom iporavnati.* Smodnik je mešanica pul- veriziranega soditra, žvepla in oglja. Za zdrobitev teh snovi v prah so uporabljali mlinske stope, zaradi česar so imenovali smodnišnico »mlin za smodnik« (Pulver- mühle) ali »stope za smodnik« (Pulver- stampfe). Do srede XIX. stoletja je bil za .smodnisnice v splošni rabi tudi vzdevek so- litrarna. V Ljubljani se 1. aprila 1532 prvič ome- njajo stope za smodnik, ki so stale ob Gra- daščici v Koleziji.' Bile iso mestna last. Ma- gistrat je plačeval vsa popravila in je stope dajali v zakup. Ljubljanski magistrat je potreboval smodnik za svojega puškarja, ki je omenjen v knjigah mestnih izdatkov prvič leta 1581, in za svojo orožarno, ki je navedena v knjigah izdatkov leta 1584 (fol. 87). Poleg tega je obstajala še pred letom 1550 strelska družba s svojim streliščem, ki je potrebovala smodnik za svoje strelske vaje. Magistrat je kupil smodnik za svojo orožarno leta 1594 (knjige izdatkov 1594, priloga) brez navedbe dobavitelja. Šele od leta 1632 dalje so ohranjeni podatki o do- baviteljih. V letih 1652, 1634, 1635, 1647 in 1648 je dobavljal smodnik Jakob Ilaus, iz- delovalec smodnika v Cerkljah. Leta 1635 so /Omenjeni kot dobavitelji poleg Hausa še Primož Torkalo, Matija Wobner, Gregor Poidgoršek, Jurij Hudovernik, Primož No- vak, Jurij Veslej in Kristijan Kindl brez navedbe kraja njihovega bivallišča in na- mestitve njihovih stop. V letih 1637, 1638 in 1639 je kupil magistrat smodnik od smodni- karja Jurija Hudovernika, leta 1638 tudi od vdove Elizabete Cerin. Od leta 1643 do leta je imel mestne stope v zakupu Jakob Angst, ki je dobav- ljal kot zakupnino letno 40 funtov smodnika v vrednosti 20 goldinarjev. I^ta 1655 je ku- pil magistrat smodnik od smodnikarjev Martina Pilgrama in Valentina Bitnerja, Morda sta imela v zakupu mestne stope, ki jih je imel v letih 1655 do 1660 v zakupu Gregor Hudnik. Podoba je, da zmogljivost mestnih stop v Trnovem ni bila zadostna za potrebe Ljub- ljane, ker je v letih 1663 in 1679 dobavil magistratu smodnik Adam Jeran, smodni- kar v Kamniku. Leta 1665 je omenjen kot dobavitelj tudi smodinikar Primož Nagrad- nik, ki je imel v zakupu mestne stope. Na njegovo prošnjo,v kateri navaja, da smod- nikarstvo ne uspeva, mu je magistrat do- volil, da se sme obenem ukvarjati v majh- nem obsegu tudi s trgovino z mezlanom. Od 110 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA leta 1670 do 1672 je imel mestne stope v za- kupu smodnikar Matija Jazbec (Jas-wiiz).* Pred letom 1684 so bile mestne stope v Tr- novem opuščeneJ Kraj, kjer so stale, se je imenoval odslej in še lieta 1712 »pri starih stopah«, torej pri »bivših stopah«. Leta 1725 je plačali magiistrat zidarje, ki so dellali na zemljišču, imenovanem »smodniške stope«.^ Ce navaja Vrhovnik, da se praharna ome- nja med leti 1748 in 1771 in da je stala blizu Tržaške ceste, sloni to na pomoti, ker se nanašajo te navedbe le na zemljišče, kjer je prej bila. Franc Sevšek je plačal za leto 1794 kot posestnik bivših smodnišnih stop z zemljiščem vred (von der vor Jahren gewesten nun aber abgekommenen Pulver- stampf samt den dazu gehörigen Ackern) 4 goldinarje davka in isti znesek tudi v letih 1795—1798.9 Še leta 1821 se je reklo tam na »furfrarsu«.'" Po opustitvi svojih stop, ki iso imele le omejeno zmogljivost, je kupoval magistrat smiodnik izven Ljubljane, in sicer leta 1699 v Solnogradu, 1710 pri Primožu Jeranu v Kamniku, 1716 in 1718 v Solnogradu, 1725 v Linzu, 17:26 na Koroškem in v Gradcu, 1727 in 1728 v Gradcu, 1752 in 1733 pri iz- delovalcu smodnika Janezu Juriju Geyerju v Mariboru. Leta 1740 je dobav^il od zunaj 507 funtov finega topowkega smodnika Jernej Cebulj, tovarnar svile v Ljubljani.^* Nekaj stop za smodnik je bilo izven Ljubljane. Leta 1717 so bili proizvajalci smodnika z lastnimi mlini v Strmolu, Kam- niku in Žužemberku.'^ Iz poročila vicedoma z dne 20. aprila 1747 izvemo, da je bilo ta- krat na vsem Kranjskem le šest mlinov^ za smodnik. Josip Fajidiga je imel tak mlin v bližini samostana v Mekinjah, Matija Sta- micer stope v Tuhinjski dolini pri Kamni- ku, Jakob Svaloina solitramo in stope za smodnik v Javomiku, brata Janez in Tomaž Kavec solitramo in smodnišnioo v Kranjski gori, Urban Berliš stope za smodnik v Loki in Karel Šlajbah stope v Zuižemberku. Dru- gih takih obratov ni bilo na Kranjskem, torej tudi v Ljubljani ne.'' Tudi kranjski stanovi so kupovali smod- nik, ki so ga potrebov^ali za svojo orožarno in kot razstrelivo pri gradnji cest, izven Ljubljane in izven Kranjske, in sicer leta 1686 v Nürnbergu, 1701 v Solnogradu, 1733 in 1740 v Steyerju; do leta 1737 jim je do- bavil od zunaj ravnatelj deželne suknarne na Selu pri Ljubljani Jože pl. Webem 1527 funtov smodnika, isti dobavitelj je kupil leta 1745 za stanove smodnik v St. Gallenu v Švici, leta 1744 pa v Kirchdorfu v Zgornji Avstriji.'* Cesarski odlok z dne 6. februarja 1742 je odredil, da morajo vsi izdelovalci smodnika in solitra odstopiti vso produkcijo erarju, ki jim je plačal le proizvajalne stroške. S tem je bil uveden državni monopol za prodajo smodnika." Od tega časa dalje je kupoval ljubljanski magistrat smodnik od cesarskega prodajalca smodnika (Pulver- faktor), oz. od ces. kr. urada za smodnik in soliter, od leta 1762 dalje pa pri cesar- skem inšpektorju za smodnik. To funkcijo je imel od leta 1762 do 1775 Anton August Kappus pl. Pichelstein.'' Po opustitvi mestnih stop za smodnik v Trnovem je bil Kappus prvi, ki se je lotil postavitve smodnišnice v Ljubljani. Rojen leta 1724 je postal že v mladih letih (1762) cesarski smodnišni in solitrski nadzornik za Kranjsko v Ljubljani, gotovo iz razloga, ker je sam pred tem letom postavil tri smodnišnice. Leta 1756 je namreč vložil prošnjo na ljubljanski magistrat, da bi mu dobavile mestne opekarne po meščanski ceni 6000 zidakov za postavitev smodniš- nice na prostoru iza meščanskim streliščem. Dne 28. maja 1756 mu je bila dovoljena dobava, toda ne po meščanski, temveč po nekoliko višji mestni osnovni ceni." Nato je Kappus postavil smodnišnico v Ljubljani v Poljanskem predmestju št. 78 (danes Streliška ulica 18) in še dve v bližini Ljubljane. Dne 28. junija 1762 je zaprosil za carine prost nvoz žvepla, in sicer 90 centov na leto za svoje tri smodnišnice." Od omenjenih dveh tvornic izven Ljublja- ne je bila ena v Sostrem, druga pa v Sent Lenartu pri Sostrem." Kljub temu, da si je izpoflovall Kappus v letih 1775, 1780 in 1785 držaja posojila, se je tudi pri zasebnikih tako zadolžil, da je prišel leta 1788 v kon- kurz. Solitramo v Ljubljani je kupila dne 16. aprila 1790 mestna občina ljubljanska.^" Ta tvorndca je zaposlovala v letih 1795 in 1796 enega mojstra in štiri pomočniike.^' Podoba je, da je ljubljanska solitrarna kmallu nato prenehala, ker se ne navaja več. Omenjeni dve smodnišnici izven Ljub- ljane sta pa postali last Kappusove stečajne mase. Kappus je umrl 12. julija 1798. V tem času Napoleonovih vojn je pri- manjkovalo v vsej Avstriji smodnika. Apri- la 1798 je prišel v Ljubljano c. kr. solitrski mojster Adam Köck s certifikatom in izrec- nim priporočilom dvornega vojnega sveta. Kappus je svetoval magistratu, naj mu odstopi zemljišče za grajskim hribom za postavitev solitrarne. Magistrali mu je io dovolil proti priznavalnini letnih 24 kraj- carjev.^2 O tej solitrami vemo le toliko, da 111 KRONIKA casopts za slovensko krajevno zgodovino je otbstajala do francoske okupacije leta 1609.2' Morda se nanaša Jia to solitrarno ohranjeni načrt »razpadajočega .skladišča solitra«, datiranega 24. decenvbra 1814, ki je bilo na zemljišču križniškega reda.^* Skladišče in smodmšnica iS'ta morala biti nekje ob Gradaščici, kjer je imel križniški red svoje pristave. Tudi v Napoleonovi Iliriji so bile smod- nisnice pod kontrolo komisarja za smodnik. Novembra 1809 je bil »administrator stop za smodnik« Maks Cerin, bržkone iz dru- žine, ki je že leta 1636 dobavljala magi- stratu sm'odnik.25 Ta je prevzel 15. janu- arja 1813 smodnišnico v Sent Lenartu in 4. marca 1813 ono v Sostrem, ki sta bili last Eappusove konkurzne mase. Ob tej priliki je biila ocenjena njihova vrednost. 17. fe- bruarja 1813 je omenjena tudi smodnišnica v Ljubljani, ki naj bi se ocenila. To je bila brez dvoma prejšnja Kappusova in pozneje opuščena mestna solitrarna. Junija istega leta se omenja tudi smodnišnica na pristavi nemškega viteškega reda, kar se nanaša bržkone na opuščeno solitrarno Adama Köcka.28 Po restavraciji je bil zopet imenovan avstrijski inšpektor za smodnik in soliter v Ljubljani. Podoba je, da ni bila ne v Ljubljani ne v okolici nobena smodnišnica v obratu. Dne 6. novembra 1813 je dobil upravitelj Kappusove konkurzne mase na- log, naj obe smodnišnici izven Ljubljane, ki nista obratovali, spravi v obrat ali pa naj sporoči ovire, ki bi to onemogočale. Kranjski rudniki so dobivali takrat potre- ben smodnik iz državnega skladišča v Sent Vidu na Koroškem. Meseca novembra 1813 je zaprosil Jože Thoman za dovoljenje, da bi postavil solitrarno pri »zidanem mostu« (torej pri Dolenjskem mostu) v Ljubljani. Dovoljenje je dobil, ker je omenjena leta 1814 Thomanova solitrarna v krakovskem predmestju. Toda že leta 1818 je govora le o Thomanu kot »bivšem« fabriikantu solitra, ki je iz Ljubljane izginil neznano kam. Pač pa ise omenja leta 1820 Jože Brecelj (tudi Breceljnik) kot izdelovalec solitra v Ljubljani.2' Pozneje se taki obrati v Ljub- ljani ne omenjajo več. Pač pa so obstajale še vedno smodnisnice v okolici Ljubljane, in sicer v Zadvoru, v Dobrunjah in v Sostrem. Vse so bile na ozkem prostoru med Dobrunjami in So- strim. Pri teh smodnišnicah je prišlo več- krat do eksplozije, in sicer 24. junija 1819 v Zadvoru, pri čemer je dobil mojster hude opekline. Ista smodnišnica se je razletela dne 18. marca 1820 in 15. marca 1824.^8 Sle- dile so eksplozije 10. aprila 1836 v Zadvoru, leta 1842 v Dobrunjah in leta 1832 eksplo- zija smodnisnice med Zadvorom in Sostrim.^* Leta 1884 je eksplodiralo 84 kg smodnika v državnih stopah za smodnik v Zadvoru na Dobrunjici, pri čemer so bile stope po- polnonui razdejane in uničene.'" Zanimivo je, da še leta 1858, torej po 50 letih, ni bil zaključen konkurzni postopek nad Kappu- sove imovino. Po končani likvidaciji je prevzela prejšnje Kappusove smodnisnice izven Ljubljane država. Da so bile v Na- poleonovi Iliriji v obratu, sledi iz dejstva, da je dobila konkurzna masa leta 1816 iz- plačanih 1621 goldinarjev kot najemnino, ki so jo dolgovali Francozi za uporabo teh smodnišnic.'' Kot v vseh drugih industrijskih panogah so se morali tudi pri izdelovanju solitra in smodnika umakniti milini in stope večjim tovarniškim obratom. V Trstu je ustanovil Franc Gosleth leta 1841 podjetje, za katero je dobil deželno toviarniško koncesijo pod imenom »C. kr. privilegirana rafinerija so- litra«. Leta 1659 je prenesel to tovarno v Hrastnik.'^ Leta 1853 je bil odpravljen državni monopol za soliter, ostal pa je v veljavi za proizvodnjo in razpečavanje smodnika.'' Največji pomen pa je dosegla državna smodnišnica v Kamniku, za katere postavitev je kupila generalna direkcija artilerije na Dunaju od Edmonda Andrio- lija leta 1853 posestvo Kacenberg s fuži- nami.'* Zgraditev tovarne se je zavlekla kljub temu, da je sam cesar izrazil okto- bra 1856 željo, da bi se nameravana posta- vitev smodnisnice čimprej izvršiila.'^ Zida- nje objektov in vodnih naprav je trajalo več let. Sele leta 1871 je začela smodnišnica redno obratovati" in služi še danes potre- bam naše države. OPOMBE /. Drž. a. LRS Gubern. a. fase. 39 1797 Nr. 3988, Mestni a. Reg I, fase. 151. — 2. Drž. a. LRS Giibern. a. 1819 fase. 21 — 1 Nr. 1472, Registri gubern. a. 1827 in 1828 (spisi so škartirani). — 3. Drž. a. LRS Vicedom. a. I 138. — 4. Mestni a. I. 151. — 5. Ivan Vrhovnik, Trnovska župnija, str. 87. — 6. Mestni a.. Knjige izdatkov cod. XIII 1632, 1634, 1635, 1637, 1638, 1639, 1644 priloga 22, 1644—1651, 1647 priloga 43, 1655, 1657, 1663, 1665. 1670, 1671, 1672, 1679. Gemeiner Stadt Laibach Cammer Zins Urbarium cod. XVI 1643, 1648, 1649, Sodni protokoli 1665. — 7. Mestni a. cod. XVI/18 (1684). — S. Mestni a.. Knjige izdatkov 1712 fol 59 in 1725 fol 64. — 9. Mestni a., Knjige izdatkov 1712 fol 59, 1716 fol 71, 1723 fol 63, 1725 fol 64. 1732 fol 72, Ilandurbarium Codex XVI fol 67, 74 in 86. — 10. Vrhovnik n. o. m., str. 88. — 11.. Mestni a., Knjige izdatkov cod. XIII 1699, 1710. 112 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 1716, 1718, 1725, 1726, 1732 priloga 4, 1733, 1740 fol 8. — 12. Drž. a. LRS Vicedom a. I 138. — 13. Drž. a. LRS Vicedom a. I 93. — 14. Drž. a. LRS Stan. a. fase. 316, 522, 556, 586; Reigersfeld XIX Kranjske stanovske zadeve 1742, 1744. — 15. Drž. a. LRS Stan. a. fase. 556, Gub. a. 1809 fase. 5 Nr. 3741. — 16. Mestni a.. Knjige izdatkov 1745, 1746, 1748, 1749, 1750, 1751, 1755, 1756, 1757, 1758, 1759, 1760, 1762, 1763—1775. — 17. Mestni a., sod- ni protokoli 28. maja 1756. — 18. Drž. a. LRS, Commerden Commission P. Nr. 16. Andrejka navaja (Kronika III str. 132) pomotoma, da je bila ljubljanska smodnišnica postavljena leta 1774. — 19. Mestni a. Reg I fase. 165. Prim, tudi Hermann, Reisen II str. Ill in 119. — 20. R. Andrejka, Kronika III, str. 132. — 21. Schema- tismus für das Herzogtum Krain 1795 str. 87 in 88 in Instanzschematismus im Herzogtum Krain 1796 Str. 92. — 22. Mestni a. Reg I fase. 151. — 23. Drž. a. LRS, Gub. a. 1814 Nr. 1194. — 24. Drž. a. LRS, načrti, mapa 35. — 25. Drž. a. LRS, Gub. a. 1809 fase 5 Nr. 3741. — 26. Mestni a. Reg I fase. 165 LXIII; A. Aškerc, »Slovenski akti iz mestnega arhiva ljubljanskega« v Izvestjuj Muz. društva za Kranjsko 1904, str. 172. — 27.1 Drž. a. LRS Gub. a. 1813 Nr. 584, 585, 810 in' 1121, Intelligenzblatt zur L. Z. 1818 Nr. 31, 1821^ Nr. 1, Mestni a. Reg I fase. 200. — 28. Drž. a. i LRS Gub. a. fase. 19 Reg Zahl 181 Nr. 8484, fase. \ li 1819 Reg Z 390 Nr. 3759, 1824 fase. 11 Nr. 17/1 /3943. — 29. Gub. a. 1838 fase. 11/537, 1842 fase. ' 12—32, nam. a. repertorij. — 30. Drž. a. LRS i Präsidiale 1884 Nr. 3021. — 31. Drž. a. LRS Gub. j a. fase. 25 Nr. 13620. — 32. Bericht der Gratzer j Handels u. Gewerbekammer 1857—59 str. 46 in ] 143, Bericht über die Ausstellung London 18511 str. 69 in 93. — 33. Handwörterbuch der Staats-1 Wissenschaften geslo »Pulver«. — 34. Drž. a. LRS, 1 namestniški a. fase. 36 Abt. 4. — 35. Drž. a. j LRS namestniški a. Präsidiale 1856 Nr. 3871, j fase. XIII. R. Andrejka, »Znameniti slovenski tr- s govci«. Trgovski Tovariš 1936, navaja pomotoma, j da je bila smodnišnica sezidana med leti 1853 j in 1854. — 36. Statistično poročilo trgovsko-obrt- i niške zbornice v Ljubljani za leta 1870 str. 297-^ I —299. Ni torej točna navedba Lakatoša (Indu-! strija Slovenije str. 89), da je bila smodnišnica j osnovana leta 1860. 1 90-LETNI JUBILEJ GORENJSKE PROGE JOŽE JENKO III (Konec) NEKAJ MISLI O KONCESIJAH IN GARANCIJAH V prednjem odstavkn sem govoril o do- voljenjih za pripravljalna dela in gradnje železnic. Za razumevanje te faze v nasta- janju železniške zgodovine moramo poznati posamezna obdobja. Nekateri zgodovinarji jih poznajo po šest, drugi zopet manj. Ven- dar je snov posneta skoraj povsem enako.'' V tretji številki Kronike 1959 sem v članku Ob stoletnici proge Pragersko^—^Kotoriba (Vel. Kaniža—Budimpešta) že pojasnil tri obdobja. V sestavku o- gorenjski železnici moram obravnavati še zadnje periode, ker jih ni nobena od sllovenskih železniških prog prehodila do razpada avstro-ogrske monarhije, kakor naša jubilanitka. Koncesije je izdajalo pristojno miinistr- stvo za javna dela in obrtnijo v sporazumu z notranjim miniistrstvom ter komisijo za obrambo brez pristanka poslanske skup- ščine;" s soglašanjem parlamenta pa prvič 5. oktobra 1863.'^ Toda kljub temu ni bilo med posameznimi bogatašii in kapitalistič- nimi družbami pravega zanimanja. Tudi bogati načrti nove železniške mreže v letu 1854 in tudi 10 let pozneje niso vžigali. V prvi novi mreži 10.000 km, v kateri so bile vertane v Sloveniji štiri proge: Mari- bor—Velika Kaniža, St. Peter^Reka, Ma- ribor—^Celovec in Celovec—Beljak—^Udine (Videm), niso bile privlačne." Ravno tako tudi drugi načrt z 921.77 milj dolžine z iz- datki okoli 684 milijonov gold, ni bil vabljiv, čeprav je bilo predvidenih na jugoslovan- skem delu 133.71 milj v vrednosti 91.7 mi- lijonov gold, novih prog.^" Po nalogu trgo- vinskega ministrstva poleti 1864 izdana spomenica za sestavo' novega načrta želez- niških zvez je bila drugod z zanimanjem sprejeta. Le kranjska Vojvodina je pogre- šala v programu našo gorenjsko progo. Tudi drugod so ugibali, za katere projekte in pod kakšnimi pogoji bodo dovoljene in podeljene koncesije. Novi koncesijski zakon od 14. septembra 1854 je predvideval, da mora imeti vsaka javna prometna naprava dvojno koncesijo. Prva je dovolila pripravljalna dela, ki so lahko trajala 1—3 leta, privoliti vanje pa je morali tudi vladar. Stroške za priprav- ljalna dela utrpi podjetnik-prosilec. Toda tako dovoljenje še ne da nobene prednost- ne pravice za gradnjo železnice. Za grad- beni pristanek pa ni bilo vabljivih pobud, posebno ne v revnejših in neindustrializira- nih pokrajinah. Podjetnik je lahko zgubil vse premoženje. Več zanimanja bi bilo za načrtovane proge takrat, če bi država pre- vzela pripravljalna dela in jih z načrti brezplačno izročila p>osameznim udeležen- 113 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO cem oziroma družbam, čeprav je spomenica predviidevala, da se morajo izdatki državi povrniti. Tako oisredotočje je bilo važmo pri upoštevanju goispodarskih, političnih in vojaških vidikov. Važno je bilo, kdo bo progo gradil in kdo bo nudil potreben denar. Ta problem je bil najtrši in se razni poskusi niso obnesli. Prav zato je bilo ljudstvo in skrivaj isto- časno tudi ustanove proti sistemu drža\-nih železnic, ki je bil adaptiran leta 184S in opuščen po izdaji novega konoesijiskega zakona. Velika večina interesentov je bila za aikcijske družbe z drž. garanaijo. Pri takih podvigih se more udeleževati inozem- ski kapital, če ima zajamčen tudi le naj- manjši donos. Država pa tvega prav malo, ker pripade po dosegi koncesijske dobe vsaka železnica njej v last. Kritik prof. dr. Th. Michel ne soglaša, da se dela za vsak projekt toliko reklame v časopisih, brošurah, češ da se zanima za vsako novo progo ves denarni svet. Država potrebuje predvsem stranske proge, ki so zveza med obratujočimi glavnimi progami in ki brez teh ne morejo živeti in napre- dovati. Gradnja lokalnih prog je potreba pokrajin, kjer teče vlak; nikdar pa ne smejo biti lokalke špekulacija, ker se do- vršiitev le podraži, medtem ko je vrednost akcij in obligacij starejših, že obstoječih železnic manjša. Iniciativo za gradnjo lo- kalnih prog mora dati tisti del prebivalcev, ki jo nujno potrebuje. Nato se ustanovi konzorcij posestnikov, bogatašev in indu- strijcev, ki sporazumno z vodilnimi uradi, občinami, deželami in državo premlevajo vse okoliščine za ustvaritev te proge. Zagotovljeni kapital se uporablja za pri- dobitev oziroma nakup sveta, za gradbene izdatke in potrebna prometn'a sredstva. Za odkup zemljišč služijo določbe ekspropria- cijskega zakona ali pa se parcele zame- njajo. Te stroške nosi občina; njej jih po- vrne upravna družba. Gradbeni kapital se izposodi na podlagi izdanih partialnih obligacij. Te se izdajajo mesečno in ustrezno z gradbenim napredo- vanjem. Obrestujejo naj se takoj po 5 ali več odstotkov. Kapital se plačuje z žrebi, ko je proga že nekaj časa v obratu. Pre- sežki pri dohodkih, kolikor jih je več po odbitju obresti in letne plačilne vsote, se pribijejo za amortizacijo dolga, ki izvira iz nakupa sveta. Upnikom pa ostane vrednost proge z vsem drugim premoženjem. Ce tega ni, mora dežela prispevati k primanjkljaju. Zato naj se vlagajo morcibitni presežki vsa- ko leto v deželno blagajno. Zaradi cenej- šega obratovanja pripada vsaka lokalka vpadajoči glavni progi, kar je v oboje- stranskem interesu Pouk v dobro inifarmirani citirani reviji je bil hud poper avstrijski vladi, ki je iz- dala parolo: »Gradite železnice!« Toda ta poziv je ostal brez odziva in odmeva pri zasebnikih in enakih družbah.^2 Vojni po- razi v letu 1866 so mogli samo negativno vplivati na življenjsko raven prebivalstva. Kljub temu je bilo v letu 1866 na novo koncesioniranih prog v dolžini '2267 km in za gradnje predvidenih 2912 milij. gold.^' Koncesijski zakon je nudil izredne ugod- nosti kot vabo privatnim podjetjem. Take ugodnosti so bile med drugim: ustvarjalna in upravljalna doba je trajala do 90 let, po preteku tega privilegija preide železn. imovina z vsemi nepremičninami brezplač- no v drž. last, bivši upravitelj pa obdrži vse druge dobrine, izvzemši predmete, s kateriimi se vzdržuje prevoz. Citirani zakon poudarja, da morajo biti tirne naprave pri predaji z vsemi pripomočki v uporabnem stanju. Koncesionarje ščiti zakon spričo konkurence pred morebitnimi paralelnimi progami, ki se smejo graditi le s pristan- kom državne uprave v izrednih strateških, političnih in komercialnih razmerah. Ob- enem pa je zakon pooblastil vlado, da more odkupiti še pred časom poteka koncesijske dobe katerokoli železnico.** Toda notranji in zunanji položaj podo- navske monarhije je zahteval vedno večje žrtve. Skrajno sredstvo je bila prodaja ob- stoječih železniških prog francoskim kapi- talistom v zvezi z bankami Rothschilda, Sine, Eslkelesa in avstrijske obrtne banke. Nastala je prva c. kr. avstrijska družba avstrijskih železnic, ki se je pozneje razdelila v več siamostojnih privatnih podjetij. Ustanov- ljena družba je prevzela severne, jugo- vzhodne in lombardijsko-beneške proge. Nakupna cena je znašala komaj 50*/o grad- benih stroškov. Med novimi železnicami na slovenskem ozemlju je bila c. kr. privatna koroška železnica od Maribora v Celovec in dalje na Tirolsko.^' Glede na napredek v gradnji železnic v evropskih državah je morala podonavska monarhija hiteti s podeljevanjem koncesij, ki so bile obvezne za garancijo potrebnega kapitala ali pa za donos dobička, izraže- nega v odstotkih. Po osebni intervenciji dr. Tomana sta vlada in poslanska zbornica soglašali, da je bil zakon o pogojih in ugodnostih za progo Ljubljana—^Trbiž s priključkom na nastajajoče omrežje Ru- dolfove železmce sprejet. Zakon z dne 9. 114 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA juldja I1868, izdan 18. istega meseca in istega leta v državnem zakaiitiku št. 103, ikos XX,II, pooblašča vlado, da sme pri podelitvi kon- cesije odobriti državno jamstvo za 5 '/o čisti donos v srebru za stvarno in dokazno uporabljeno (temeljno glavnico. Pri tem je parlament upošteval neugoden gospodarski položaj Vojvodine Kranjske. Povišal je celo vsoto glavnice v primerjavi z drugimi na 1,200.000.— na miljo.«« Nova doba v gradnji in razvoju želez- niške mreže je nastopila takoj po razglasu koncesijskega zakona jeseni 1854. S tem je vlada upala, da bo pritegnila in navdušila domači in tuji kapital za ustanovitev želez- niške mreže, ki jo je predvidevala. Tak način pridobivanja in garancije se je ob- nesel v Franciji in so ga tudi za francoski sistem krstili. Vlada je upala, da za dogo- vorjene zneske ne bodo potrebni dolgoročni roki in da bodo po preteku garancijske in koncesijske dobe železnice padle kot zrelo jabolko v njeno naročje. Garancijski si- stem je imel dve jMJgodbeni določbi: država je bila obvezna jamčiti potrebni gradbeni in obratni kapital v dogo vor j enem znesku ali je morala jamčiti dogovorjeni čisti do- biček za uporabljeno premoženje. Poleg tega sta se država in podjetnik za vsak primer jwsebej dogovorila o olajšavah pri davkih, carinskih popustih pri nabavi ma- teriala v inozemstvu itd. Toda tudi ta za- mišljenia pospeševanja gradenj privatnih železnic niso dosegla postavljenih ciljev.'' Nasprotno nas uči zgodovina, da so posa- mezna podjetja izkoriščala državno garan- cijo. Kajti ugotovljeno je, da v začetnih dobah železnice niso bile rentabilne. Pro- met se mora šele ustvarjati s tem, da oživi obstoječa indusirija dn se ustvarja nova, ki dovaža surovine in odvaža izdelke. Gospo- darski napredek okolice, ki jo objame novo prometno sredstvo, jxjvzdigné rentabilnost; žel. proge. Procvit pa je mogoč le v času dobro organiziranega gospodarstva. Ce pa nastajajo gospodarske krize, kakor so se pojavljale v Avstriji v kratkih presledkih, oz. če se je pojavil kakor leta 1873 splošen igospodarski polom in pri železniškem pod- jetju ni dovolj kontrole, potem so se mo- rala privatna železniška podjetja obračati sim državno blagajno po podpore in pre- dujme, ki so jih potrebovala za obvezna plačila in obresti izposojenega kapitala. Gotovina je imela značaj posojil, za katere so žel. podjetja plačala po 4*/» obresti. Po virih je bila na ta način država obreme- njena v času od 1868—1876 z več kakor 100 milijoni gold.«' Rudolfova železnica je bila udeležena do konca 1. 1879 s 47,557.282 goldinarji.«^ Med nerentabilnimi progami, ki so imele zajamčen čisii donos, pa sO' izkoriščale preko- merno garancije, je bila tudi naslovna pro- ga. Vlada je morala ubrati v železniški politiki novo pot. Z zakonom dne 14. ide- cembra 1877 zaznamujemo začetek prehoda po raznih družbah upravljajočih železnic v zopetno državno posest. Ta politični dn go- spodarski preobrat se nd izvršil takoj, mar- več je trajal vpeljani sistem skoraj celo desetletje.^" POMEMBNI UKREPI V ZGODOVINI GORENJSKE ŽELEZNICE Trgovinsko ministrstvo je predložilo že 10. decemibra 1876 državnemu zboru zakon- iki osnutek, ki naj bi pooblaščal vlado, da sme dajati železnicam z državno garancijo predujem, s katerim naj krijejo morebitne primanjkljaje. Z dajanjem takih podpor more država prevzeti delno oziroma tudi v celoti upravljanje takih podjetij sama ali pa poveriti katero drugo ustanovo dotlej, dokler ni bila vrnjena posojena vsota. Ce pa katerokoli žel. podjetje prejema v zapo- rednih petih letih nad polovico državne ga- rancije ali pa če je v odplačilu predujma zaostalo najmanj 50*/o imenske vrednosti zajamčenega akcijiskega kapitala, more dr- žava povsem prevzeti obratovanje takih prog do povračila polovice garantiranega dolga. Take stroge ukrepe je vlada morala pod- vzeti, ker je nastal do 1. 1876 tak garan- cijski dolg nad 100 milijonov gold., kakor smo ugotovili v prejšnjih odstavkih. Sicer je gospodarski svet doma in tudi v tujini močno kritiziral tak zakonski predlog, ven- dar je dmela vlada zaslombo pri večini par- lamenta, tako, da je bdi zakon dne 14. de- cembra 1877 sprejet.9' S tem dnevom oživi nova doba avstrijiSkih železmic, drugi ter- min podržavljenja železniških prog. Ni pri tem neinteresantno, da so se določila zakona garantiranih žel. podjetij začela uporabljati pri Rudolfovi železnici, ki jo je upravljala privatna družba in se v teku 10 let zatekla k pomoči državne blagajne za znesek, ki sem ga omenil v prejšnjem odstavku. 'Zajamčeni čisti donos je visoko presegal izkoriščene predujme. Zato se ne smemo čuditi, da je uprava Rudolfove že- leznice dn s tem tudi maša gorenjska proga, ki je bila takoj v začetku otvoritve progla- šena za integralni del celotnega podjetja, na osnovi § 4 uveljavljenega zakona med prvimi obveščena, da prevzame upravlja- 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nje celotne proge od Donave do Save na račun družbe državna uprava. Prevzem je bil določen s 1. januarjem 1880.'^ V dobi naslednjega decenija je bilo po- državljenih zelo mnogo železniških glavnih prog in lokallk sirom Avstrije. Prav zato ni mogla ostati Rudolfova železnica edina kot sekvestrirano podjetje. Vlada se je od- ločila za odkup. Dolgotrajna pogajanja so pospešila, da jo je državna uprava prevzela z novim letom 1884 v upravljanje na svoj račun in ne več na stroške privatne družbe in si pri tem izrekla pravico, da jo more odkupiti. Dokončna ureditev finančnih vprašanj se je zavlekla do 28. julija 1887, ko je gorenjska proga prešla v dokončno državno posest. Likvidacija prejšnje druž- be se je izvršila šele 11. decembra 1889.'' ZVEZA MED BELJAKOM IN TRBIŽEM Gorenjska proga teče že skoraj tri leta kot slepa železnica. Pod tem naslovom si predstavljam železnico, ki visi z enim pri- ključkom na južno železnico v Ljubljani in neha na gornjem drugem koncu brez zveze na kako drugo posest rimo. Pod taki- mi razmerami je bilo stanje nove proge nemiogoče. Bilo je nujno, da se poveže Be- ljak kot važen prometni vozel v južnoza- hodni smeri \s Trbižem. To pa ne samo iz potrebe, da dobi stik z gorenjsko železnico, marveč je bila avstrijska vlada po mirovni pogodbi na Dunaju dne 3. oktobra 1866'* obvezana, da izda koncesijo ali država sama gradi progo, ki ima priključek obojestran- ski, t. j. v Italiji ali Avstriji v naselju Pri- molano oz. v Furlaniji pri Pontebi. Toda ne enemu, ne drugemu partnerju se ni mu- dilo. To je videti iz zakasnele otvoritve te kanalske proge dne 50. oktobra 1879,^' ko sta se obe sosedni državi sporazumeli o železni- ških priključkih v Krminu, Ali in Pontaflu. Tudi med vlado in družbo Rudolfove že- lezinice ni bilo pravega sporazuma. Upravni družbeni svet je že na prvi redni generalni skupščini dne 14. decembra 1868 sklepal o podaljšanju proge iz Beljaka proti državni meji v smeri Furlanije. Ker na ta sklep ni bilo odmeva, se je družba zadovoljila le z delno progo Beljak—Trbiž. Ta odsek naj bi bil zvezni člen med gorenjsko progo in že obratujočimi družbenimi železnicami na Koroškem in Štajerskem. Toda zahteva, da bi se obenem lotili predelske proge, je zavlek- la tudi izgradnjo delnega zveznega člena. Trgovinsko ministrstvo je 8. novembra 1870 ponovno sprožilo to vprašanje, ki pa ni vse- bovalo državne garancije. Po daljših poga- jamjih v parlamentu je bil sprejet zakon o gradnji zveznega člena Beljak—Trbiž dne 28. marca 1871, ki je bil mesec kasneje sankcioniran.'^ Vendar se pristojno ministrstvo z grad- beno družbo ni moglo sporazumeti o poteku trase med naselji Kakovo in Gor. Trbižem. En interesent je protežiral gradnjo na le- vem t. j. južnem, drugi pa na desnem bregu Ziljice. Novi obhodi, razprave in projekti so zavlekli začetek gradnje do pozne je- seni 1. 1871, ko je bila proga koncesionira- na, rok gradnje je bil določen na dve leti. Kot najnižji ponudnik je začelo 12. aprila 1872 graditi progo podjetje Fritsch in Theu- er za pavšalno vsoto 2,427.530 gold, za sjwd- nji ter tri gold, po tekočem metru za gor- nji ustroj z dodatkom 201.283 gold, za mostna zidarska dela. Ta zvezna proga obe- nem z dogotovitvijo zveznega tira med juž- nim in državnim kolodvorom v Beljaku v dolžini 30.1 km je bila predana javnemu prometu dne 25. novembra 1873.''' Gradbeni stroški so znašali gold. 5,125.200.—'^ PRISPEVKI H GRADNJI IN OTVORITVI Viri k naslovni temi iSO celo v časopisih dokaj skromni. Kakor je presila koncesij- ska listina iz prvotnih slovenskih rok, tako je prevzelo izvršitev proge glavno podjetje Tomaž Brassey, brata Klein in Kari Schwarz, analogno kakor so zgradili ostalo Rudol- fovo železnico. Poročila o pričetku gradnje v začetku niso zanesljiva. »Novice« ome- njajo, ida so zasadili prvo lopato 1. aprila 1869, medtem ko poroča drug vir začetni dan takoj po žetvi v juliju istega leta." Tako zavlačevanje je povzročila neodloč- nost, kako naj se položi proga v posamez- nih, manj važnih odsekih kljub temu, da je bila trasa že točno določena po odobre- nih načrtih. Morda moramo iskati takšne izrednosti v nenavadni predložitvi spreme- njenega načrta, ki ga je komisija v korist velike večine Gorenjske odklonila. Morda se je zavlekel začetek tudii zaradi ščuvanja kmetov, ki so bili po nevednosti zapeljani po neodgovornih jxxsameznikih, da so ostali trmasti in trdoglavi pri oddaji zemljišč za potrebe železniških naprav.""' Progo Ljubljana—Trbiž so razdelili v dve gradbeni sekciji; prva je obsegala traso Trbiž—Jesenice, druga gradbeno ugodnejša pa od Jesenic do konca. V prvem gornjem delu v Kanalski dolini od Trbiža proti kranjski deželni meji so se pripravljali z vso vnemo na delo. Tu se je izvršila ekspro- priacija zemljišč brez ovir in le z oboje- 116 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA stranisko uvidevnostjo. V tem 1.5 milj dol- gem odseku počenši od začetne točke je v pomladanskih mesecih 1. 1869 že zaposlenih 450 italijanskih delavcev. Na tem odse- ku je bilo treba zgraditi najtežje objekte. Prav zato je narastlo število delavcev do 2000. Prodor dolinske zapore in premostitev Črnega jiotoka in Koprivniškega jarka-gra- pe je bil trd oreh. Tudi most čez Jezernico, preinaganje gorskega čela, planote pri Mar- ju sta terjala največje napore in tehnično izvežbanost. Belopeški most je zgrajen iz velikih komadov — kvadrov. To je zadnji strdkovnjaško sestavljen objekt na kranj- ski strani. Železne mostne konstrukcije je dobavila neka družba iz Kölna v Nemčiji.'"^ Pri Trbižu so zasipali jarek, ki je zahteval 10.000 kubičnih sežnjev materiala. Tudi na- sipni prehod preko Morocuttijevega jarka je bil obilen. Toda nastopajoča izredno mrzla zima je zavrla napredek gradnje, kajti italijanski zidarji so zbežali domov."" V tem odseku je vodil gradbena dela neki podjetnik iz Gradca. V južno-vzhodni sekciji ni bilo težjih ob- jektov; most čez Savo pri Otočah ter oba predora pri Mostah—Žirovnici ter pri Ra- dovljici sta zavlačevala napredek gradnje. Vendar je bilo zaposlenih pri regulaciji Save ves čas gradnje dokaj delovnih moči. Na tem delu so uporabljali že lokomotive in prevažali z injimi gradbeni material. Do^ kaj so rabili novega lesa, ki ga je že pri- pravljenega odnesla povodenj jeseni 1. 1869. Opeko so žgfflii v opekarni bratov Foramitti v Dvorski vasi pri Begunjah.'"* Splošno je bilo na delu največ domačinov, ki so vztra- jali tudi v hudi zimi na prostem. Kio je nastopila v 1. 1870 pomlad, je de- lalo na vsej progi do 12.000 delovnih moči. Kajti skupen cilj je bil: progo dokončati še to leto. Delali so v izmenah tudi ponoči."" Napovedd o otvoritvi proge so prinašali časopisi; vendar prerokbe niso držale. Ofi- oialna preizkušnja je bila že 26. in 27. ok- tobra. Uprava Rudolfove železnice je urad- no določila otvoritev javnega prometa za 14. december 1870.""' Na 102.09 km dolgi progi je UTcjevalo prometno službo 12 postaj. Te so bile: Trbiž, Bela peč, Rateče, Kranjska gora, Dovje, Jesenice, Radovljica—^Lesce, Podnart, Kranj, Loka, Medvode, Yizmarje in Ljub- ljana drž. kolodvor. Postajališč takrat ni bilo. Prvo novo iniakladišče-postajališče je zraslo v Slov. Javorniku."" Postajna po- slopja 90 bila povsod skoraj enaka. Le pazljivo primerjajmo zgradbe med seboj m pristali bomo na to trditev. Seveda ne smemo vzeti vzgled na postaji Jesenice, ki ima že tretje novo lice. Sčasoma so gradili nova dzogibališča in postajališča. Mesto Ra- dovljica ni imelo niti svojega postajališča, marveč skupno edinico v Lescah. V osmem desetletju je zrastlo postajališčno poslopje levo v smeri vožnje proti Jesenicam; morda prav na prostoru sedanjega tovornega skla- dišča. Zgradba je bila iz opeke, predaičasta in neometana. Imela je štiri najnujnejše in stisnjene uradne prostore. Šele leta 1915 so dogradili nakladalni tir. Prostor so prido- bili s tem, da so podrli nekaj okoliških hiš in postavili sedanje poslopje ravno nia na- sprotni strani bivšega postajališča.'"« Nara- ščajoče število potnikov za Otoče—^Brezje je narekovalo otvoritev postajališča v Oto- čah. Do leta 1887 so vstopali obiskovalci Brezij predvsem na sosedni postaji Pod- nart. Tako priča spominska plošča z napi- som: »To ostajališče je ustanovljeno po prizadevanju Janeza Debeljaka iz Otoč 1887.« Na močno frekventirani ediniei ni bilo nobenega zavetišča za čakajoče potni- ke. Vozne karte je prodajal dolga leta go- stilničar Markelj nasproti sedanji postajni zgradbi ob cestnem prehodu. Kasneje so postavili leseno lopo na levi strani vožnje iz Ljubljane. Po prvi svetovni vojni so se začeli zanimati udeleženci, predvsem obči- na in samostan za zboljšanje in ureditev razmer. Sporazumno z žel. upravo so zgra- dili sedanje prostore. Pozneje v 1. 1935/36, ko je zahteval vlakovni promet povečano kapaciteto proge, je bilo pvostajališče pro- glašeno za samostojno postajo."" Dovoz ojačenj za soško fronto poleti 1915 je zahteval ustanovitev novega izogdbališča v Zabnici, ki so jo prvotno klicali za Bit- nje. Pod avstrijskim režimom so odprli še postajališči Šentjošt in Hrušico. Po 1. 1918 so začela rasti postajališča kot gobe >j>o dežju; tako ugotavljamo postajališča: Med- no, Reteče, Martuljek, Podkoren in kot prvo odprto postajališče Planica, ki je do danes napredovalo v obmejno postajo. V svobodni Jugoslaviji sta bili dograjeni po- stajališči Bes ni ca in Globoko. Prva je že napredovala v izogibališče; isti napredek pričakuje postajališče Reteče. Vsa našteta izpopolnjevanja zahteva tujski in vlakovni promet, ki razveseljivo narašča. Po otvoritvi naše jubiilantke pred 90 leti je bila potniška frekvenca tako majhna, da ji je bil kos en par potniških vlakov dnev- no. Odhod vlaka iz Ljubljane je bil ob 14. uri 48 minut ter je končal vožnjo v Trbižu ob 20. uri 35 minut, torej po petih in poli ure; v nasprotni smeri je vozil pot- 117 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO niškd vlak z odhodom ob 7. uri ter dospel na ciilj ob 12. uri 35 min. V isti voziioredni dobi je uprava vpeljala nedeljski vlak med postajama Ljubljana—^Radovljica—^Lesce— —^Bled in obratno.^'" Toda razmere so se iz leta v leto bolj- šale. Tako čitamio v časopisih, da sta vozila po dva potniška vlaka med postajama Ljub- ljana—Trbiž. Poleg tega je bil vpeljan ob tržnih dnevih v sloveimski metropoli ob sredah in sobotah en par potniških vlakov med Ljubljano in Lescami.*" Poučeni smo, da je uprava hotela uvajati tudi izletniške vlake. V sredini maja 1874 je vozil nedeljski vlak do Lesc za izletnike na Bled in okolico. Toda odziv je bil pičel; komaj 40 potnikov se je ij>oslužilo take vožnje. Morda je bilo krivo temu pone- srečenemu podvigu slabo vreme, nezado- voljiva organizacija in neživa agitacija. Prav zanimivo je, da so bili v potniških garniturah tudi vozovi s 4. razredom. Ka- kor izvemo, so bili izdelani vsi vagoni v tovarnah v okolici Münchena. Prevoz pot- nikov v 4. razredu je bil ukinjen 1. no- vembra 1877. ilz zadevnih poročil povza- memo, da uporabniki tega najcenejšega načina prevoza niso bili zadovoljni glede na niizko ceno.'*' Čeprav nimamo zanesljivih podatkov, vendar moremo sklepati, da se je z otvo- ritvijo zvezne proge Trbiž—^Beljak 1. 1873 promet zadovoljivo dvignil. GotoAo ni osta- la priključitev že obstoječi avstrijski mreži brez ugodnih gospodarskih posledic. Ven- dar zamisli boriteljev za gorenjsko progo niso tako odjeknile, kakor se je pisalo. Celotni promet ni dosegel zaželene višine. V teku časa so se zgradile nove, takrat nepredvidene železniške zrveze, ki so rinile progo II. reda v svojo senco. Noben brzi vlak ni motil sanjajoče gorenjske pokra- jine. Šele po letu 1918 je bila proga vklju- čena v medna rodni promet. Dandanes ču- timo zaostale naprave in iz vso skrbnostjo se uprava trudi, da zadovolji prometnim zahtevam in konkurenci mednarodnega prometa. Naj mi bo dovoljeno, da zapišem nekaj pripomb o pomenu takratnih železnic v narodnostnem oziru. Brez dvoma je, da so bile železnice močna opora za šiirjenje nem- štva. V večjih industrijskih krajih na meji n. pr. na Jesenicah, v Tržiču in drugod so ustanovili močne postojanke tujerodnih nameščencev. Tod povsod so se usidrala nemška društva s tendenco raznarodovanja manj zavednega prebivalstva. Ustanavljali so na pragu slovenske prestolnice potujče- valne šole. Zato so morali biti vodilni na- rodni krogi pozorni in zahtevati narodne pravice tako n. pr. pri upravnem svetu naše jubilantke, da je izdajala vse uradne oklice in razglase v obeh deželnih jezikih, da morajo biti dvojezični vsi postajni in prostorni napisi, da morajo obvladati usluž- benci občevalrio slovensko govorico.*'* Brezdvomno pa je, da je gorenjska proga v času obstoja dvignila kulturo in napre- dek. Tej ustanovi ne moremo odrekati dviga tujskega prometa in razveseljiv raz- voj industrije. Oba sta dosegla zavidljivo višino in povzročila dvig življenjske ravni gorenjskega prebivalstva. Čaka pa naše železnice še ogromno na- pora in dela. Vlakovni sistem bo treba moder- nizirati in nadomestiti sedanjega z elek- tričnim pogonom ter urediti varnost pro- meta v duhu napredka. OPOMBE 1. Ignac Konta — G. d. E. 1. zvezek, II. del, stran 21. — 2. H. Strach — G. d. E. 1. zvezek, I. del, stran 490—491. — 3. Lukanus — Noch ein Wort zur Triestereisenbahnfrage 1875. — 4. Ignac Konta — G. d. E. 1. zvezek, II. del, stran 20. — 5. M. Uhlirz — Handbuch der Geschichte Öster- reichs ... II. zvezek, I. del, stran 751—756. — 6. H. Strach — G. d. E. 1. zvezek, I. del, stran 482, 486, 496. — ?. Ib., stran 316. — 8. Ib., stran 482, 483. — 9. Ig. Konta — G. d. E. 1. zvezek, I. del, stran 18. — 10. Gospodarske, obrtne in na- rodne Novice, leto 1865 str. 73. — 11. Mestni ar- hiv ljubljanski, fase. XV/11 št. 3963/1864. — 12. Ib., fase. XV/11 št. 4218/1864. — 17. Ivan Hribar: Moji spomini, I. del, str. 314/315. — 14. Sammlung der die Concession und die Constituirung der K. K. priv. Südbahngesellsehaft betreffenden Ur- kunden — Urkunde 7, str. 78; Wien 1900. — 15. H. Strach — G. d. E. 1. zvezek, I. del, str. 481. — 16. Kakor v op. 10, leto 1865, str. 228 in 369. — 17. Kakor v op. 10, leto 1866, str. 402, 403. — 18. Kakor v op. 10, 1866. str. 333. — 19. Kakor v op. 10, 1866, str. 402. — 20. H. Strach — G. d. E. I. zvezek, I. del, str. 486. — 21. Ib., str. 491/492. — 22. M. A. lj., dopis št. 294 z dne 24. XI. 1866. — 25. M. A. lj. — Denkschrift der Handels und Ge- werbekammer in Laibach an das hohe Handels- ministerium betreffend Laibach—Villacher Eisen- bahn, 14. I. 1867, posebna brošura. — 24. M. A. lj., fase. XV/11 št. 1867/1867. — 25. M. A. lj., fase. XV/11 št. 5850/1867. — 26. Protokoll aufgenom- men über die Sitzung des Eisenbahn — Comites für die Laibach—Villacher Bahn am 14. Juni 1867 — M. A. Ij., fase. XV/11, št. 5850 — 1867. — 27. M. A. lj., fase. XV/11 št. 1442 — 1868. — 28. Ibidem, št. 6626 — 1867. — 29. Ib., št. 6626/1- -1867 in isti fase. št. 7399 — 1869. — 50. H. Be- nedikt, Die wirtschaftliche Entwiklung in der Franz-Joseph-Zeit, Wien 1958, str. 71—78. — 51. Denkschrift über die projektirte Eisenbahn von Laibach bis Villach resp. Tarvis Wien — 1868; Selbstverlag des Comites, str. 1—2. — 32. Ignac Konta — G. d. E. 1. zvezek, IT. del, str. 243—244. — 35. Ib., str. 20. — 54. Ib., str. 148. — 35. Ib., str. 222—223. — 36. Ib., str. 310. — 37. H. Strach 118 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ~ G. d. E. 5. zvezek, I. del, str. 47. — 38. Ignac Konta — G. d. E. 1. zvezek, II. del, str. 18. — 30. Reichgesetzblatt št. 105, kos XL II z dne 18. julija 1868. — 40. Kakor v op. 14. — 41. Kakor v op. 38. — 42. Bemerkungen zur Concession — Frage der Bahn Laibacli — Tarvis. — 43. Kakor V op. 38, stran 75. — 44. Dr. I. Vošnjak, Spomini, str. 118, Rodbina Pongratz. Kakor v op. 38, str. 91. — 45. Kakor v op. 38, str. 18. Reichgesetz- blatt 1869 št. 38 kos XX str. 133. — 46. Kakor v op. 58, str. 18. — 47. Gospodarske, obrtne in narodne Novice leta 1868, str. 200. — 48. Denk- schrift über die projektirte Eisenbahn von Lai- bach bis Villach resp. Tarvis — Wien 1868. Iz- vlečki na straneh 11—18. Denkschrift der Han- dels — und Gewerbe — Kammer in Laibacli an das hohe Handelsministerium betreffend Laibach —Villacher Eisenbahn, Laibach 14. I. 1867. — 49. Loški razgledi VI-1959. Vloga Škofje Loke v snovanju žel. omrežja; Jože Jenko str. 190. — 50. Kakor v op. 48 str. 12—14. — 51. Ignac Konta — G. d. E. 1. zvezek, II. del, str. 253. — 52, M. A. Ij., fase. XV/11-1869 spis 20500/3618- -11083. — 53. Kakor v op. 48, str. 5. — 54. DAS Arhiv bivše dež. vlade, fase. 22-14 iz 1. 1870. ~ 55. Kakor v op. 48, str. 7. — 56. Anton Melik: Posavska Slovenija, Ljubljana 1959, str. 34—35. — 57. Kakor v op. 48, str. 7—8. — 58. M. A. Ij., fase. XV/11-1869. — 59. Zapisnik o pol. obhodu od 28.-30. VI. 1869 politični okraj Ljubljana— odsek Medvode—Ljubljana str. 1, 7—11. — Denk- schrift über die projectirte Eisenbahn von Lai- bach bis Villach resp. Tarvis — Wien 1868, str. 6. — 60. Zapisnik o pol. obhodu dne 25.-26. VI. 1869 politični okraj Kranj—odsek Sv. Jost— Stara Loka, str. 7—9. — 61. Josip Zontar, Kranj — 1938, Zgodovina mesta Kranj, str. 323—324. — 62. Kakor pod t. 60, str. 8. — 63. Denkschrift über projectirte Eisenbahn von Laibach bis Vil- lach resp. Tarvis. Wien 1868 str. 7. — 64. Ib., str. 7. — 65. Gorenjske proge — Samozaložba Združenja žel. uradnikov obi. uprava Ljubljana, 1939. — 66. Zapisnik o pol. obhodu dne 12.-22. junija 1869 politični okraj Radovljica—odsek Bela peč—Ovšiše str. 26—28. — 67. Zapisnik o >ol. obhodu dne 28.—30. junija 1869 polit, okraj 4ubljana—odsek Medvode—Ljubljana str. 10—• 11. — 68. Ignac Konta: Geschichte der öst. Eisenbahnen I. del II. zvezek str. 18 Wien 1898. — 69. Slovenska Matica — Ljubljana 1931: Lev- stikova pisma, str. 54. — 70. Celje (Savinjske planine) —Loka—Razdrto—Gorica ; Velikovec— Zel. Kaplja—Jezersko—Loka; Trbiž—Kranj—Lo- ka—Ljubljana—dolenjske železnice z odcepom v Beli Krajini a) proti Karlovcu, b) proti Oguli- nu; Razdrto—Postojna—Rijeka. — 71. Dunaj— Maribor—Celje—Zidani most—Ljubljana—Postoj- na—Trst—Gorica; Zidani most—Zagreb; Maribor —Veliko vec—Celovec—Beljak ; Pragersko—Ptu j— Kaniža. — 72. Narodna in univerzitetna knjižni- ca: MS 491. — 73. Kakor pod tek. št. 69, str. 53. — 74. Franjo Šuklje: Iz mojih spominov, I. del — gorenjska železnica str. 61. — 75. Dr. I. Voš- njak — Spomini str. 56. — 76. Hundert Jahre österreichischer Wirtschaftsentwicklung 1848/1945 stran 546; »Čas«, prosvetna revija Leonove druž- be, letnik VII, zvezek 1, Ljubljana 1913 — Sve- tovni promet, dr. V. Šarabon: Iz zgodovine že- leznic, stran 373—385. — 77. H. Strach: Geschich- te d. Ost. Eisenb. I. deh 1. zvezek, stran 248. — 78. Ib., str. 476. — 79. Ib., stran 346. — 80. Ib., stran 484. — 81. Österreichische Revue 4. Jahr- gang I. zvezek, mesec I, str. 100—110. Über die Mittel zur Vervollständigung des öst. Eisenbahn- netzes. — 82. H. Strach: G. d. E. öst. Eisenb. I. del, 1. zvezek, stran 484; — 83. Ib., stran 492; — 84. Ib., stran 484; — 85. »Čas«, letnik VII, 1913. dr. Šarabon: Iz zgodovine železnic. — 86, Ignac Konta: G. d. öst. E. 1. zvezek, I. del, stran 18; — 87. H. Strach: G. d. öst. E. 1. zvezek, I. del, stran 320—321; — 88. J. Konta: G. d. öst. E. 1. zvezek, II. del, stran 249—253; — 89. Ib., stran 284; — 90. Ib., stran 284—285; — 91. Ib., stran 252; — 92. Ib., stran 284; — 93. Ib., stran 353—354; — 94. Ib., stran 244; — 95. Kakor v op. 76 stran 246; — 96. Kakor v op. 77 zvezek L, 2. del, stran 20; — 97. Ib., stran 21 in 25; — 98. Ib., stran 24; 99. Novice, tečaj XXVII list 10 in 23 leto 1869 stran 82 in 184; — 100. Ib., list 37, leto 1869 stran 302. — 101. Laibacher Zeitung št. 104 in 153 leto 1869. — /02. Ib. št. 101 z dne 10. VIH. 1870. — 103. Ib. 259 z dne 19. X. 1870; — 104. Ib. št. 68 z dne 26. III. 1870; — 105. Ih. št. 255 z dne 8. XI. 1870; — 106. Ib. št. 250 z dne 2. XI. oz. št. 262 z dne 13. XII. 1870. — 107. A. M. Ij., Der Führer auf der Kronprinz Rudolf Bahn von der Donau bis zur Save 1875 C. L. Lorenci-Steyr. — 108, Osebne beležke in spomini avtorja. — 109. Iz piščevega arhiva. — 110. Novice, tečaj XXVIII list 18 z dne 4. V. 1870 stran 147; — 111. Novice, tečaj XXIX list 4 in in 20, 1. 1870, str. 147. — 112. Laibacher Zeitung št. Ill z dne 18. V. 1874; — 113. Novice, tečaj XXVIII list 3 z dne 19. I. 1870 stran 23 in teČaj XXXI list 45 z dne 7. XI. 1877 stran 361; — 114. Novice, tečaj XXIX list 2 z dne ' U. I. 1872, stran 15. 119 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO K ZGODOVINI PTUJSKEGA GRADU V ARHEOLOŠKIH OBDOBJIH IN NEKAJ NOVIH NAJDB NA ZAHODNEM VZNOŽJU JARO SASEL Leta 1951 so izkopali v vznožje zahod- nega pobočja Grajskega hriba v Ptuju dva rova, katerih tla ležijo v višini današ- nje ceste; eden je nekoliko severne je, dru- gi nekoliko južneje od grebena, ki se spu- šča z grajskega stolpa k cesti.' Najdbe in ruševiine iz antičnega obdobja izvirajo samo iz severnega 5 m širokega in okoli 12 m dolgega vhodnega rova; v južnem, ki je oddailjen za 15—20 m, o njih ni sledu. Po- datki so skromnejši, kakor bi lahko bili. ker je obvestilo o delih prišlo prepozno, in še potem je tempo dovoljeval le skiciranje. Zahodno pobočje Gradu pada danes v zgor- nji tretjini strmo in skalovito, medtem ko je v spodnjih dveh tretjinah položnejše; nad današ- njo cesto je pobočje oprto s škarpo. V antiki je bila strmina do vznožja — kot je pokazal usek leta 1951 — večja. Približen padec nekda- njega pobočja nakazuje v profilu plasti severne stene^ mejna črta med slojema 8 in 3; vse kar je od črte zahodno, je namreč v rimskih časih nasut material, kar pa je vzhodno, so prirodne plasti. V rimskem obdobju so 2—3 m nad an- tično cesto na prevalu usekali v strmino prvot- nega pobočja teraso, ki so jo z nakopanim materialom razširili proti zahodu. Material, ki so ga pri teh delih odkopali in metali nizdol, je bil rdečerjav in ilnato-proden' in poln od- padkov, ki so jih bili odmetavali na grajsko pobočje ljudje s planote. Ko pa so, kot rečeno, z nakopanim materialom teraso širili proti za- hodu, so prišli na ta način ti odpadki v sloje pod zahodnim nivojem terase.* Teraso so proti zahodu oprli z močno ob- cestno škarpo.^ Podobno škarpo so postavili na vzhodni strani terase, tam pa z namenom, da bi jo ščitila proti pritisku pobočja." Spodnja polovica škarpe nad antično cesto' je v prerezu iz nametanih prodnikov v apneni malti — sem in tja leži vmes blok apnenca iz kamnoloma pri Sv. Barbari pri Vurberku —, SI. 1. Položaj najdišča na zahodnem pobočju Grajskega hriba j v Ptuju (+), merilo 1:25.000. Rimske ceste so vrisane z de- belo črto, današnji stolp s kvadratom. medtem ko prevladujejo v zgornji polovici lom- Ijenci. Najvišji del zidu pa je iz različnega ka- menja, ki je vezano s slabo, zelenkastosivo malto. Temelji škarpe niso bili odkriti.* Od gradnje na terasi je obstal le rdeč tlak iz oblic, ki leže na arheološko sterilnem sloju" in so prelite z malto, ki je bila povsem prepojena s prahom in kosi stolčene opeke. Na površini je do 2 cm globoko črnosivo prežgana.'" Škarpa, ki ščiti teraso proti pobočju in je vanj tudi uprta," je krepko izdelana'^ in sega natanč- no do osnove rdečega tlaka, ki se ob njej rahlo vzpne. Njena višina je ohranjena do 2.2 m, de- be ina znaša 80—90 cm." Spodnji del je iz reza- nih kvadrov;'* zgornji del, bolj nametan kot zložen, je iz večjih z malto vezanih lomljencev apnenca iz kamnoloma pri Sv. Barbari pri Vur- berku; sem in tja je vmes kos živordeče opeke, tudi odlomek tegule. Skozi njen zid drži več drenažnih kanalov. Dno enega'^ je iz dveh narobe obrnjenih imbreksov, ki ležita tako, da imata padec proti tlaku; kraj prvega sloni na pričetku drugega; obdana sta z lomljenci. Drugi ima za bazo tegulo brez robov, ta je bila jDorabljena za dno kanala le v širini 15 cm. Drugi propasti so izdelani samo z razmaki zidnih kvadrov brez posebnih talnih plošč." Nekaj centimetrov pred to pobočno škarpo je bila v strukturo rdečega tlaka vzidana kocka iz zelenkastega peščenca s 43 cm dolgo stranico." Ležala je v sloju sive, drobno peščene, manj odporne malte, ki je ve- zala opečne plošče v njeni bazi in izpolnjevala tudi prostor med njo in škarpo. Rdeči tlak, blok in škarpa tvorijo istočasno gradbeno fazo. Ope- ka v bazi je enaka koščkom, v rdečem tlaku. Delavci so bili pred mojim prihodom našli še dva podobna ibloka v obliki kvadra; oba sta iz apnenca iz kamnoloma pri Sv. Barbari pri Vur- berku, grobo oklesana, najdena najbrž in situ. Eden meri 63 X 69 X višina 39 cm, drugi pa 76 X 79 X višina 43 cm z moznico na zgornji strani v velikosti 3 X 9 X globina 6 cm. Na blo- ku brez moznice je nevezano stal manjši kamen. Oba bloka naj bi tičala v temnorjavem nasu- tem sloju 3. Blok brez moznice je stal nekoliko bližje južni steni vhodnega rova, drugi pa se- verni. Na enem so bili vidni sledovi ma te, ki kažejo, da je tičal 10 cm globoko zazidan v bazo. Tenak črn sloj 5, ki je viden v profilu," naj bi šel preko obeh. Med njima ni bilo zidne _ O stavibi na terasi, ki jo je — kot bi sklepali )0 izrazitem sledu požara" — uničil ogenj, bi >ilo na osnovi ostankov težko kaj konkretnej- šega zaključiti. Dejstvo, da na odkopanem pro- storu ni bilo kakih temeljev in da je sled ogle- nine vendar močna, bi kazala na njeno pre- težno leseno konstrukcijo. Zanjo je bilo morda jotrebnih nekaj kamenitih postamentov, ki so 3ili delno odkriti. Naslednjo gradbeno fazo — iz dobe torej, ki je sledila omenjenemu požaru — predstavlja močan bel tlak,^° ki leži neposredno na rdečem, iz česar bi se dalo morda sklepati, da je nastal nedolgo potem, ko je bila stavba na onem uni- čena. Tlak sestavlja bela malta iz 3/4 apna in 1/4 prodnega peska do 2 cm premera; njena trdnost je izredna.^' Ker je neposredno pre- krila rdeči tlak, ki je bil na površini ožgan, 120 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 2. Skica tlorisa izkopanih ostankov na zahodnem pobočju Gradu v Ptuju. A; da- našnja cesta. B: Skarpa nad današnjo cesto. C: Domnevna smer antične ceste iz Poetovione proti severu. D: Skarpa nad antično cesto. E—G: Antična terasa (E: nasuti del terase; F—G: območje rdečega tlaka; G: razprostranjenost belega tlaka). H: Antična pobočna škarpa. I—1': Profil, glej si. 3. je ca. 0.5 cm njenega spodnjega dela rjavkaste barve, kar je povzročila ravno ožganost rde- čega tlaka po absorbciji. Najbrž sodi v isto periodo z njim tudi zid iz nametanih oblic, ki so ga bili delno odkrili v severovzhodnem oglu izkopanega prostora.^^ Zanj ni ugotovljeno, kako se organsko pove- zuje z gradnjo in kaj predstavlja. Začenja 1.2 m od levega ogla useka, širina znaša 0.5 m, višina 1 m, debelina ni bila ugotovljiva; po vsej priliki je fundiran na betonskem tlaku, ki je pod njim dokaj preperel. Še teže kot o stavbi na rdečem tlaku bi bilo govoriti o zgradbi, ki je morda stala na belem tlaku; ta vsekakor ni zapustila nobenega sledu. Najdb ni bilo. Možno je sklepati, da je bil tlak morda samo v organski zvezi s škarpo ob po- bočju hriba in da na njem sploh ni bilo kake posebne zgradbe. Poslednje gradbeno delo, ki ga je bilo opa- ziti na tem prostoru, pa je pustilo naslednje sledove: Površina belega tlaka je nekaj mili- metrov na debelo rumenkasta in prhka od vro- čine; na enem mestu v sredini njegovega pre- reza sega prhkost 12 cm globoko. Na južnem delu površine tlaka so vidne kasnejše preure- ditve, predvsem dve do 20 cm globoki jami s premerom 17 oziroma 24 cm,^' oddaljeni druga od druge 70 cm; dalje Im dolga žlebasta uglo- bitev ter 20 cm globoka kotanjica neenakomer- ne oblike s premerom 50—70 cm. Vse poglo- bitve, posebno neenakomerna globel, so bile polne zoglenelega lesa, vsebovale so tudi pre- cej počrnelih in ožganih kosti in nekaj drob- cev črepinj.^* Vse to je prekrivala debela plast žganine, sivo opečene prsti in hišnega oblepa, ki kaže sledove brun oziroma desak, torej ostanke zgorele lesene stavbe z ognjiščnim pro- storom. Omenjeno prhkost belega tlaka bi to- rej utegnile povzročiti vprav ogoreline te prc- jroste lesene stavbe, za katero 80 cm debeli )etonski tlak prav gotovo ni bil zgrajen in je torej starejši od nje. Naslednji sloji, ki prekrivajo opuščeno tera- so, so tisti, ki so drseli v stoletjih s pobočja, zasuli teraso in na novo ustvarili enakomerno strmino. Njih sestava je pretežno enaka, nam- reč prsteno-ilnata; v vsakem se vidijo kera- mični drobci, ki jih je zob časa spravljal z vrha hriba na pobočje. V sloju med moderno škarpo^^ in antično-' je ležal ogrski srebrnik iz leta 1620;" sloj je < torej tedaj še nastajal in antična škarpa je bila v tistem času še razločna, če ne celo po- rabljena kot osnova ptujskemu srednjeveškemu obzidju. Najdbe. Sloj 3. V njem so približno v enakem številu zasto- pane grobe, črne, peščene posode ter običajne rdeče žgane antične. Procentualno je najmanj primerkov terre sigillate (risba 6/19). Črne po- sode so ornamentirane pretežno z gostimi, ver- tikalnimi »porednimi ali prepletajočimi se ra- zami. Med njimi je približno enako število gnetenih ter polvrtenih^^ primerkov. Ohranje- nih je tudi nekaj odlomkov pokrovov. Risba 7/2. Odlomek zgornjega dela svetlo- rdeče žganega vrča iz prečiščene gline, ročaj trakast s plitvo kaneluro po sredi; premer ustja 3 cm. Risba 7/1. Povsem ohranjen hruškast vrč iz svetlorumenkasto-rjavo žgane, prečiščene gline; višina 18.4 cm. Risiba 6/20. Odlomek ustja rdeče, vrtene sko- delice iz prečiščene gline. Risba 6/22. Odlomek ustja vrtenega, temno- sivo žganega lonca iz prečiščene gline. Risba 6/23. Odlomek ustja vrtenega, temno- sivo žganega lonca iz prečiščene gline. Risba 6/24. Odlomek ustja vrtene, črne sko- delice iz prečiščene gline. Omeniti je treba tudi odlomek vrtenega, svetlordeče žganega, kroglastega lončka z ro- čajem iz prečiščene gline. Na zunanji strani rdečelisasto prebarvan. Dalje odlomek krogla- stega, polgnetenega rdečega lonca, čigar glina je mešana s kremencem; ornamentiran s pre- pletajočimi se gostimi razicami. Med drugim keramičnim gradivom je bilo v sloju nekaj odlomkov amfor, rdečih loncev in vrčev. Dalje je bil najden tudi odlomek stenskega ometa: preko zelenkastega drobijivega zidnega omota je na belem pasu temnordeče, a secco izdelano polje. V sloju je bil najden tudi zelo izrabljen bronast novec Aleksandra Severa (Muz. Ptuj, inv. št. 3305), ki spada v okolje tipa RIC IV/2 p. 79 n. 114. Dalje bronast Galienov novec (Muz. Ptuj, inv. št. 1872). 121 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Sloj na belem tlaku. Ruševinski sloj preproste koče oziroma ožga- ni sloj na betonskem tlaku je v spodnjem delu poln oglja, v zgornjem glinastega stenskega oblepa. Kovina. Risba 6/1. Železen predmet, morda del okova; debelina pločevine, iz katere je iz- delan, znaša 2—4 mm. Železen žebelj, dolžina 5 cm; štirioglato kovan trup, pravokotna 1.5 X 0.5 cm velika glavica. Enak žebelj, dolžina 6 cm. Keramika. Drdbci 10 različnih primerkov ke- ramike, vsi naknadno ožgani: Risba 6/2. Odlomek ustja hrapave, temno- sive, plitve, vrtene skodele (premer 20 cm) iz drobno peščene in sljudaste gline. Rob zaokro- žen in odebeljen. Risba 6/3. Odlomek ustja svetlosive, plitve, vrtene skodelice iz dobro prečiščene gline (pre- mer 12 cm). Zgornji rob odebeljen, prehaja kle- kasto v največji obseg. Risba 6/4. Odlomek hrapavega, svetlosivega, vrtenega pokrova iz kremenaste gline. Risba 6/5. Odlomek ustja svetlorjave vrtene posode iz prečiščene gline. Risba 6/6. Odlomek ustja rdečkastega vrte- nega lonca ali sklede iz prečiščene gline. Odlomek z 9 mm debelega ostenja močne, večje vrčaste posode iz rdeče, prečiščene gline z močnimi sledovi rotacije na notranji strani. Odlomek s 3 mm debelega ostenja sive, vrte- ne posodice iz prečiščene gline. (Jdlomek s 5 mm debelega ostenja hrapave rdeče, vrtene posode iz precej prečiščene gline. Odlomek s 4 mm debelega ostenja zunaj rdečkasto, znotraj črne prepečene posode iz pre- čiščene gline. Odlomek s 4 mm debelega ostenja temno- sivega, hrapavega, vrtenega lonca iz razmero- ma dobro prečiščene gline; na notranji strani rahli sledovi rotacije in naknadnega uglaje- vanja s palčico. Glinast stenski oblep. Glina stenskega oblepa je v požaru rdeče prežgana, mešana s prodnim peskom in slamo; nekaj kosov na eni strani grobo uglajenih. V nekaterih kosih tudi ostanki zoglenelega lesa. Sloj 1 na pobočju. Železo. Železen žebelj s štirioglatim kovanim trupom pravokotnega preseka; glava nepravil- no okrogla in velika; dolžina 7 cm. Marmor. Kos 5 cm debele marmorne plošče, ki je na zgornji strani uglajena, na spodnji groba. Tvarina je snežno bela in silno drob- Ijiva, ker je morala biti izpostavljena vročini. Keramika. Od antične keramike je nekaj kosov gnetene in polgnetene, tim. provincialne keramike (z debelino ostenja do 1 cm), ki je izdatno prepojena s kremenčevim peskom, črno žgana, ornamentirana z ozkimi in gostimi spo- rednimi, navpičnimi ali horizontalnimi žlebiči (risba 6/8). Najden je tudi odlomek 8 mm de- Iselega ostenja rdeče žganega vrča ali amfore, odlomek dna sivo prepečene, rdeče premazane imitacije terre sigillate ter odlomek dna sive, izborno žgane hrapave posode, in končno nekaj šesterokotne rdeče in sive opeke za tlak. Od srednjeveške tvarine moramo zabeležiti predvsem nekaj odlomkov loncev (risbe 6/11 do 15, 18), nekaj odlomkov pokrovov (risbi 6/16, 17) in nekaj odlomkov dna. Vse črepinje so izdelane na vitlo, so izborno prečiščene, dobro žgane, svetlosive in svetlorjave barve. Na dveh odlomkih dna sta plastična znaka, na enem križ v krogu, na drugem križ. Risba 6/9. Lonec iz čiste, sljudaste gline, vrten, temnosiv, zunaj črno ožgan, dno rahlo odebeljeno, malenkost konkavno, s plastičnim znakom na sredini spodnje strani v obliki kri- ža. Močni sledovi rotacije. Riska 6/10. Odlomek ustja hrapave, vrtene, rdeče žgane posode iz prečiščene gline. Posoda ima kelihasto dbliko. Sloj med škarpama pri m 1 in m 4. Kovina. Velik kos železne žlindre. Ogrski srebrnik iz leta 1620 (Muz. Ptuj. inv. št. 3303). Keramika. Med ohranjenimi kosi prevladu- jejo antični, in sicer imitacija terre sigillate, terra nigra, običajna rdeča provincialna kera- mika, nekaj tenkih, sivih, finih kosov. Precej je tudi črnih odlomov, s kremencem prepoje- nih, debelih polvrtenih loncev (risba 6/21). SI. 5. Profil I—r ob severni steni rova na zahodnem pobočju Gradu v Ptuju (ski- ca). Orientacija: zahod (levo) — vzhod (desno). Legenda: 1 Erozijski in nasipni : sloji. 2 Zid. 5 Antični nasipni sloji. 4 Ožganina. 5 Oglenina. 6 Beli tlak na desnem < robu profila takoj na sloju 7. ? Estrih, S Prodniki, pesek. 9 Sip. 10 Antična opeka, j 11 Merilo v metrih. I 122 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Pregled podatkov z novega najdišča je naslednji: 2.5 m nad današnjo cesto je bila v zahodno pobočje Gradu usekana okoli 12 metrov globoka terasa, ki je bila tako proti pobočju kakor proti cesti učvrščena s škar- po. Na terasi so bili ugotovljeni sledovi treh gradenj. Od najnižje je preostal 20 cm debel rdeč estrih; čezenj je — kot ostanek naslednje — ležal 80 cm debeli tlak ; od tretje pa so bili ohranjeni neznatni ostanki lesene koče na debelem tlaku. Vse to so v srednjem veku in kasneje prekrili pobočni sloji, ki so sčasoma ponovno ustvarili ne- kdanjo strmino. V predrimsko dobo najdbe s tega najdi- šča ne segajo. Najzgodnejši sloj, ki je bil nasut ob gradnji terase, vsebuje najdbe iz začetka in sredine 111. stoletja — torej sta prejkone terasa sama in z njo rdeči tlak nastala v drugi polovici III. stoletja. Ostan- ki kažejo, da je na rdečem tlaku pogorela večja lesena konstrukcija; čemu je služila, se ni dalo ugotoviti. Verjetno — vsaj doba nastanka bi to potrjevala — v strateške namene. Bolj jasen je ta namen za nasled- njo gradnjo, pri kateri že debelina in čvr- stost izdelave komajda dopuščata drugačno razlago. Zal tega sloja časovno ni mogoče točno opredeliti, ker je bil brez ostankov. Ce upoštevamo, da je bila lesena koča na belem tlaku — kot bi nedoločno nakazovale najdbe — postavljena proti koncu IV. ozi- roma v prvi polovici V. stoletja, ostane za časovno opredelitev belega tlaka doba IV. stoletja, predvsem njegova sredina.^' Novo odkrita točka daje oporo za skle- panje, da je potekala cesta Savaria—Szom- bathely — Celeia—Celje, ki je vodila preko dvorišča dominikanskega samostana na drav- ski most, med današnjo in antično obcestno škarpo."* Pomembnost prevala med Gradom in ar- heološko dobro znanim hribom Panorama v Ptuju podčrtuje dejstvo, da je s severa vodila čezenj cesta iz Savarije ter kakih 200 m južno od prevala na zidanem mostu prekoračila Dravo, držeč se smeri proti Celeji. Tik pred mostom na severni strani so se od nje cepile lokalne poti proti Yi- čavi, na Panoramo, na Grad, vzdolž Drave ter po dolini Grajene na Vurberg in dalje k mestu Soloa—Leibnitz. Ker je bilo malo mostov čez deročo Dravo, je umljivo, da je postalo vse območje novega najdišča strateško pomembno, kadar je mostišču pretila nevarnost s severa. Prav zaradi tega je treba pričakovati tod rimske obrambne gradnje. Te so doslej dvakrat izpričane. Na prostoru Vojašnice ter na Gradu."'* Na obeh SI. 4. Blok 1 prezidan z belim tlakom, prim. si. 5/2 . ter l^eiido na si. 5. „ mestih so odkrili utrdbe, ki so imele glavni namen posredno oz. neposredno ščititi most. Toliko o zahodnem vznožju Grajskega hriba v Ptuju. Ker je Panoramo nedavno arheološko-topografsko orisal R. Bratanič,'^ bi bilo zanimivo vedeti še, kaj je bilo v antiki na Gradu. Menim, da ni odveč, po toliko raziskovanjih zgoščeno pregledati dosedanje ugotovitve. Prazgodovinska naselbina, izkopana na zahodneju delu grajske planote, ima —¦ kot izgleda — dve plasti; starejša je iz kasnega neolita, spada v čas okrog 2000 pred n. št., kot najdišče Drulovka pri Kranju, in živi do pričetka koliščarske kulture Ljubljan- skega barja, to je, do 1800 pred n.St.; gra- divo mlajše prazgodovinske naselbine pa je iz tako imenovanega obdobja Zarnih gro- bišč, spada nekako v čas 1100—900 pred našim štetjem. Odkritih je bilo 30 koč z enim prostorom, ki so prejkone stale v gradišču; v vsaki koči je bilo ognjišče, poleg manjša jama za odpadni material, okoli so ležale kožice, posodje, velike piramidalne ,uteži'. Kera- miko so izdelali vsekakor domači lončarji. Isto velja za koščeno in roženo orodje; morda tudi za kovinske predmete." BaviH so se z živinorejo, lovom, ribolovom, V manjši meri s poljedelstvom. Kultnih ele- mentov skoraj ni bilo odkritih. Za .sledeča obdobja do keltskega vštevši doslej ni številnih materialnih dokazov. Zaradi svojskega načina keltskega pošelje- vanja ter organizacije življenja je umlji- vo, da Grad v M. in I. stoletju pred n. št. 123 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J E V.N O- ZGODOVINO ni imel take veljave kot v prazgodoviiiskili epohah. Življenje na njem je sicer doka- zano; organizacijsko, ekonomsko, prometno in vojaško težišče pa je nastajalo okrog broda čez Dravo. Ker je bila ta reka po- slednja večja ovira na poti proti Donavi, je bil brod tudi za rimski okupacijski in upravni aparat ključnega pomena. Zagoto- vila sta si ga s taktično postavljeno legij- sko trdnjavo. Ta je poslej za štiri genera- cije narekovala razvoj, tempo in intenziteto življenja ob Dravi predvsem pod Ptujskim gradom. Kljub temu pa je sledove rimske pose- litve mogoče na Gradu zgodaj zaslediti. Arheologi poročajo o najdbah mozaičnih kamenčkov, o fragmentih stenske slikarije, arhitektonskih členih in raznih ostankih materialne kulture iz prvih dveh stoletij. Vse kaže na relativno razgibano življenje.'* Vojaško izgrajevanje hriba spočetka odpa- de, zanj ni potrebe ne dokazov; podobno stanovanjsko. Ogromno pa je elementov kultno-religioznega značaja, delno že iz I. stoletja po n. št. Ti elementi so predvsem are, posvečene Jupitru,'' relief s prizorom iz Bakhovega kulta, baza Eskulapovega kipca.'^ K temu bi kazalo pritegniti odlo- mek marmorne kalote kipa v naravni ve- likosti kakor tudi druge odlomke plastik in reliefov, ki jih omenjata z grajske pla- note B. Saria in J. Klemene.'^ B. Saria je domneval, da je bilo gradivo preneseno na Grad s Panorame ali od dru- gOd.'s Temu nasprotujejo dejstva, da so bili nekateri spomeniki odkopani v intakt- nih rimskih slojih na hribu'' in da gre skoraj izključno za Jupitru posvečene are, medtem ko so stala na Panorami — kot prepričljivo dokazujejo'"' — svetišča in ka- pele Viktorije, Priapa, Silvana, Eskulapa, Libera, iHigieje, NuMcis, Kabirov in tudi Jupitra. Prvi epigrafsko datirani kosi s Ptujskega gradu spadajo v drugo polovico II. stoletja, poslednji v sredino III.; od, ostalih pa sodijo nekateri že v drugo po- lovico I. stoletja.*' Zato nikakor ni neute- meljen ne drzen sklep, da je bilo na Gradu Jupitrovo svetišče, postavljeno prejkone takoj, ko je Poetovio dobila status kolonije. Na intenzivno preiskani zahodni polovici planote o kakem templju ni bilo sledu; iskati bi ga bilo treba torej na vzhodni. Morda kaže z njim povezovati ostanke zi- dovja iz mogočnih kamenih blokov pod Viteško dvorano gradu.*^ Verjetno je bil na obsežnem prostoru — poleg Jupitrovega — še kak tempelj ali kaka edikula, v ne- posredni bližini ali že na pobočjih pa sta-, novanja pripadajočih poslov, kajti najdbe kažejo, da je bilo južno in vzhodno poboč- je Gradu poseljeno.*' Še en element potr- juje sklepanje, da je pričakovati na ceuh tralni in vzhodni partiji platoja številne SL 5. 1 — Zahodno pobočje Gradu v Ptuju, zaključna stena izkopa vhodnega rova. Na sliki viden prerez 80 cm debelega belega tlaka, pod njim pas rdečega, ki leži na sloju prodnikov. 2 — Blok 1 prezidan z belim tlakom, prim. si. 4. 3 — Površina belega tlaka; v njej vidni dve manjši jami. 4 — Pogled na rimsko pobočno škarpo z odtočnimi kanali. 5 — Drenažni propust v pobočni škarpi. 6 — Prerez pobočne škarpe. 124. ČASOPIS ZA & L-O-Y E'N'S K O K R A J S -V N O Z G O D O V I NO KRONIKA SI. 6. 1 — Antični vrč iz plasti 5. 2 — Zgornji del antičnega vrča iz plasti 3. ostaline. Izredno značilno je namreč dej- stvo, da pričenja izgradnja na arheo- loško raziskani zahodni polovici graj- ske planote nedvomno s IV. stoletjem, ko je že za konstantinsko epoho izpričano plani- ranje prostora,** medtem ko izvirajo z Gradu, kot rečeno, najdbe tudi iz prejšnjih stoletij. Torej je človek sicer že pred IV. stoletjem posegel na hrib, vendar se ta poseg na zahodni polovici ni dal dokumen- tirati. Zakaj? Ker je imel dotlej težišče sna vzhodnem in centralnem — še ne raziskar nem — sektorju, kjer stoji danes grajsko posloipje. J. Klemene ugotavlja na preiska- nem sektorjn naslednje gradnje: krščansko cerkev z obrambnim obzidjem; postamente za lopo z majhno livarno; kasnoantični kastei. Krščanska cerkev je po J. Klemencu zgrajena v letih 575—425. Avtor jo inter- pretira kot cerkev v gradišču ter pripisuje istemu času tudi ostanke njegovega do- mnevno severnega in južnega obzidja. Lega obzidja je nenavadna — namreč dokaj odmaknjena od obrambno ugodnega roba grajske planote —, debelina 50—75 cm pa za obzidje odločno prešibka. Morda bodo bodoča raziskovanja pokazala, čemu bi to zidovje služilo, oziroma, če ga res gre or- gansko povezovati s cerkveno arhitekturo v enoto, kot meni D. Boškovic.*' Nenavadno datacijo svetišča vzdržuje J. Klemene pred- vsem z ugotavljanjem, da gre za dvoapsi- dalno stavbo z dvema oltarjema, ki da ne moreta obstajati skupaj v istem hramu pred koncem IV. stoletja. Ker imata že v IV. stoletju Ravena in Rim cerkve z več o'ltarji; ker obstaja možnost, da je imela ptujska cerkev pomožen oltar ali pa pri- zidano kapelo z oltarjem — arheološka iz- kopavanja teh možnosti ne zavračajo' •—; • ker se ne da niti dovolj utrditi avtorjeva trditev, da gre v resnici za dva oltarja in ker, končno, konisekracijski križi na oltarni plošči niso nujno antični — zato Klemen- čeva datacija ni sigurna.*^ Ce statigrafski elementi kalžejo, da je bila cerkev prva gradnja na tem delu — prvotno neuravnane — planote, ki je bila šele v konstantinskem obdobju splanirana, je logično oboje pove- zati. Verjetno torej je bila planota v kon- stantinskem obdobju, ko je dobilo krščan- stvo svobodo izpovedovanja, planirana za izgradnjo cerkvene stavbe. Zgrajena je bila na razmeroma neuglednem mestu, ki je pa na hribu, v neposredni bližini kultnih po- slopij drugih religij, tedaj prejkone res edi- no preostajalo. Kot so pokazala arheološka izkopavanja, je bila cerkev na zahodnem robu kasneje opuščena, prostor pa prepu- ščen posvetni izgradnji. To dejstvo je za. SI. 7. Drobne najdbe, predvsem keramični fragmenti KRONIKACASPPIS ZA SLOVETJ9KO KRAJEVNO ZGODOVINO kasno antiko, ko krščanska moč absoluti- stično narašča, presenetljivo. Kaže, da si je diihovna oblast medtem pridobila pravico, graditi na najuglednejšem sektorju Ptuj- skega gradu, to je na njegovem vzhodnem ali centralnem delu. Verjetnost takega do- mnevanja bi moglo učvrstiti dejstvo, da so na vzhodnem vznožju hriba odkrili odlom- ke starokrščanskega oltarja iz začetka V.; stoletja, ki so v teku časa morda zdrsniH tja iz grebena.*^ , ; Po funkcijskem koncu cerkvene stavbe je bilo v njenem Območju postavljenih 16 neenakih in neenako usmerjenih postamen- tov — piše J. Klemene — INDOS« porabile mnogo več časa za to, da so dosegle tako stopnjo razvoja, saj se ponašajo z mnogo višjimi jubileji in niso redke izmed njih, ki se na njihovih reklamnih oglasih ali ob priliki razstav bleščijo številke: 50, 75, 100 ali še več let. S takimi tovarnami, to je s podjetji, ki imajo tako tradicijo, mora tovarna >INDOS« zdržati tekmo v kvaliteti, ceni in uporabnosti svojih iz- delkov. Industrijsko podjetje sINDOS« — prvotno ime je bilo Mestno strojno podjetje — je nastalo z združitvijo treh nacionaliziranih privatnih strojnih podjetij: Willman, Brcar in Kramar. Vsa ta podjetja so se nahajala v Ljubljani, in sicer Willman v Slomškovi ulici, Brcar na Smartinski cesti in Kramar na Cesti na Loko. Mestno strojno podjetje je imelo svoje prostore kmalu po ustanovitvi na Dolenjski cesti in je v teh prostorih združevalo bivši podjetji Brcar in Kramar. Bivše podjetje Willman pa je ostalo v prvotnih prostorih, to je v Slomškovi ulici. Po treh letih obstoja podjetja pa se je tema dvema obratoma pridružil še obrat livarna — bivša livarna PAJK ~- Trata pri Šentvidu nad Ljubljano. Po preselitvi podjetja v občino Moste pa sta bila oba obrata, to je obrat na Dolenjski cesti in obrat v Slom- škovi ulici združena v nov današnji centralni obrat pod- jetja »INDOS«. Obrat livarna pa je še sedaj v Šentvidu. Osnovna dejavnost vseh treh prvotnih malih podjetij je bila izdelovanje raznih mlinskih naprav za potrebe mlinsEe obrti in strojev za opremo manjših žagarskih obratov. Vsa tri podjetja so izvrševala tudi razna popravila strojev za potrebe lokalne obrti in industrije. Bavila so se tudi z iz- delavo manjših strojnih naprav po individualnih naročilih. Vsa tri podjetja so imela v večini zelo zastarele stroje. V podjetju Willman je bilo tudi Še nekaj strojev, ki jih je lastnik kupil v bivših »Strojnih tovarnah in livarnah« v Ljubljani. Mestno strojno podjetje kot predhodnik današnjega in- dustrijskega podjetja >INDOS« je torej združevalo navedena tri in kasneje štiri podjetja. V začetku je bila dejavnost v podjetju taka, kot je bila v bivših privatnih podjetjih. Z ustanavljanjem velikih specializiranih podjetjih v naši državi za proizvodnjo strojev za mlinsko industrijo (MLINO- STROJ -~ Domžale, JEDINSTVO — Zagreb) in za potrebe lesne industrije (BRATSTVO — Zagreb), pa je kolektiv pod- jetja mogel kaj kmalu ugotoviti, da dotedanja dejavnost podjetja ne more biti osnova za nadaljuje delo in razvoj. Podjetje je čutilo veliko potrebo tržišča po raznih manjših obdelovalnih strojih (orodnih, lesno in kovinsko obdelovalnih in podobno). Zato je pričelo že po dveh letih obstoja iz- delovati najprej manjše tovrstne stroje, na primer: vrtalne in majhne eksccntrske stiskalnice, kasneje pa tudi večje, n. pr. take do 25 ton pritiska. Ze takrat pa je uvedlo pod- jetje v svoj proizvodni program tudi določeno vrsto trans- portnih strojev, kot n. pr. tovornih dvigal in tekalnih žer- javov. S tem je bil položen temelj današnji osnovni vrsti proizvodnje, ki se kaže v dveh smereh: V proizvodnji ob- delovalnih strojev in v proizvodnji transportnih strojev. Ni naključje, da je podjetje razvilo tako rekoč dvojno osnovno dejavnost. Pri proizvodnji obdelovalnih strojev je namreč potrebno, da podjetje razpolaga z večjim številom dobrih orodnih strojev, ki služijo za proizvodnjo posamez- nih sestavpih delov obdelovalnih strojev. Poleg tega je pri tovrstni proizvodnji razmerje strojne obdelave nasproti roč- nemu delu, to je montaži ali nasproti proizvodnji z eno- stavnejšimi in cenejšimi stroji tako, da je potrebno mnogo več precizne strojne obdelave in manj ročnega dela ali dela na enostavnejših strojih. Ce je podjetje hotelo razvijati svoj obseg proizvodnje brez večjega vlaganja v osnovna sredstva — sredstev namreč podjetje kljub dvema potrjeni- ma investicijskima elaboratoma o rekonstrukciji in razši- ritvi ni moglo dobiti — je moralo poiskati tak artikel, kjer je razmerje z vidika strojne obdelave in montaže ugodnejše in kjer bo lahko zaposlovalo svoj kvalificirani in visoko- kvalificirani kader. Tega si je podjetje skoraj v celoti samo vzgojilo in je tudi najosnovnejši pogoj za obstoj take to- varne. Kvalifikacijski sestav iz leta v leto narašča, obseg podjetja pa se ne širi sorazmerno s tem porastom. Zaradi tega je bilo potrebno najti take artikle, kjer se lahko visoka strokovnost polno uveljavi in kjer je tudi neobhodno po- trebna. Take vrste stroji so hidravlični stroji in se je pod- jetje skoraj v celoti preorientiralo na proizvodnjo hidrav- ličnih strojev, in to zopet obdelovalnih in transportnih. Med liidravliČne obdelovalne stroje prištevamo hidravlične sti- skalnice za predelavo umetnih mas, n. pr. bakelita, med hidravlične transportne stroje pa viličarje, in sicer na elek- trični (baterijski) in Dieslov pogon, ki služijo za notranji transport. Med mehanske obdelovalne stroje pa štejemo še edini tovrstni proizvod tovarne, to je ekscentrska stiskal- nica, ki .se izdeluje v dveh velikostih, in sicer 30 in 50 ton pritiska. Med hidravlične transportne stroje prištevamo torej vili- čarje, proizvod tovarne j>INDOS<; S temi. stroji je omogočen moderen naČin notranjega transporta, ki v marsikateri to- varni predstavlja enega glavnih tehnoloških problemov. Ni redek primer, ko predstavlja notranji transport 80 Vo vseh proizvodnih stroškov. Rezultat rešitve tega problema s po- močjo viličarjev pomeni ogromen prihranek na času in se- veda tudi v denarju. Poleg tega je rešitev tega problema tudi rešitev fizičnega dela. Ljudje, ki so delali kot fizični delavci pri transportu, se lahko usposobijo za druge bolj odgovorne naloge, kjer je potrebna določena stopnja kvali- fikacije. Uporabnost teh strojev — viličarjev — v notra- njem transportu je zelo velika. Ne moremo si zamisliti v današnjem času pristanišča ali večjega skladišča brez tega transportnega stroja. Tudi pri prevozu raznih bremen zno- traj posameznih oddelkov tovarn je ta stroj nepogrešljiv. Njegove značilnosti so: velik učinek, enostavno upravljanje in vzdrževanje ter minimalen potreben prostor za manevri- ranje. Ce pogledamo današnji razvoj industrije za predelavo plastičnih mas, lahko enkrat ugotovimo, da je ogromno predmetov, ki so bili do pred kratkim izdelani iz klasičnih materialov (lesa, kovine, stekla), danes izdelani iz novih umetnih materialov, po drugi strani pa lahko ugotovimo, da je predelava in uporaba teh vrst materialov pri nas za enkrat najnižja na prebivalca v srednje razvitih državah. Že imamo tovarne n. pr. >Jugovinil< v Splitu in še se gra- dijo, ki bodo proizvajale material za tovrstno industrijo (v. projektu je ogromna tovarna v Zagrebu, tovarna umetnih mas v Kopru pa že poskusno obratuje). Surovinska baza je torej zajamčena, ni pa še zadosti tovarn, ki bi te materiale predelovale, še manj pa je tovarn, ki bi izdelovale najraz- ličnejše stroje za predelavo teh novih snovi. Ena takih to- varn, ki služi prav temu namenu in omogoča proizvodnjo predmetov za široko potrošnjo, pa je ravno tovarna INDOS , s svojim proizvodnim programom. \ Viličar, na pogon z Dieslovim motorjem, nosilnosti 2500 kg. najnovejši proizvod tovarne >INDOS« lesni obrat »Ljubljanski vrh so ustanovili zadružniiki-goizdni posestniki iz vrhniške okolice v samoobrambo proiti brezobzirnemu izkorišča- nju lokalnih lesnih trgovcev, na katere so bili do takrat, po sili razmer, navezani ter jim bili tako izročeni na milost in nemilosit. Ustanovitev obrata je naletela zaradi napredno-zadružnega in socialistično usmerjenega duha ustanovite- ljev na nasprotovanje tedanjih oblasitnikov, kar dOkaizujejo težkoče, ki jih je moirail obrat pre- magalti že pri prvi registraciji. Poleg kapitali- stičnega nasprotovanja je imel obrait pred usta- noviitvijo in še pred zaičetlkom obratovanja te- žak poloižaj tudi zaradi apriornega in razumlji- vega nezaupanja v obstoj novega podjetja. Ini- cialtorji pa! nilso lodnehali in tako so zadružniki v letu 1937 zgradili z lastnimi sredstvi ter s proistovolljnim delom polnojarmeniški žagarski obrat, limenovaai po gori na južni strani Vrh- nike, ki je postal časovno eden prvih zadružnih lesnih obratov v Sloveniji. Lesni obrat Ljubljanski vrh v VERDU Prvotni naiziv obrata je bil Lesna zadruga »Ljubljanski vrh« v Verdu. Vrsta dejavnosti novoustianovljenega obrata je bil odkup, pre- delava in prodaja vseh vrst lesa. V začetku je imel obrat samo en polnojarmenik in primitiv- nejše pomožne stroje, saj je imelo podjetje ta- krat že zgoraj omenjene težave. Toda s solid- nim poslovanjem mu je uspelo že v prvih letih obstoja razbliniti vse dvome med zadružniki in je zajel ne «amo ves pod'rocni okoliš, marveč je segel celo v širšo okolico; taikrat je imel svo- je člane An dioibaivitelje tudi v oddaljenejših krajih. S stalnita dviigainjem števila članstva in s ,porastom obsega obratovanja se je tako okre- pil, da ®i je tik pred drugo svetovno vojno na- javil še drugi palnojarmenik kakoT tudi mo- derni dvojni čililnik, kar ga je usposobilo, da prevzame najzahtevnejše izvozno naročilo. V vojni, ki je sledila temu uspešnemu raz- voju, se je obrat takoj vključil v NOB, ka- tero je podpiral moralno in materialno, za kair je dobil priznanje od glavnega štaba NOV. Bil je shajališče naših borcev, na njem se je zbi- rala hrana in druga potrebna siredstva zanje; nekatere člane taikratnega delovnega kolektiva je okuipator interniral, upravnik obrata pa je umrl v taibarišču. Skozi vso vojno je izvajal obrat pasiven odpor iproti okupatorju in delal v kolikor mogoče majhnem obsegu. Po osvoboditvi je ostal obrat še nadalje v zadružnem sektorju in se je v času obnove 3olno zavedal prvenstvenih dolžnosti do osvo- bojene domovine. Sledeč nalogam in stremlje- nju ljudske oblasti je proizvajal v prvi vrsti les za izvoz in dosegal pri tem, poileg odlične manipulacije, tako visoke odstotke izvoznega blaga, da je bil za to in taJco storilnost od strani nadrejenih organov lesne panoge na konferen- cah ponovno ip>ohvaljein in postavljen drugim obratom za zgled. Po ukinitvi namenskih zadrug se je obrat »Ljubljanski vrh« priključil kmetijski zadrugi Verd kot matični zadrugi, danes pa je v sklopu kmetijske zadruge Vrhnika kot njen lesni obrat. — Zaradi vse bolj uspešnega poslo- vanja v dosedanji dejavnosti obrat ni spreminjal strukture svoje prvotne proizvodnje in tudi da- nes stremi za tem, da zadovolji svoje komitente na izvoznem in domačem tržišču. ^erolucJonarna IradJcfja se nadaljuje... Revolucija za osvoboditev delovnega člove- ka pred 20 leti je prinesla že nešteto sadov, ¦ ki jih uživajo narodi Jugoslavije. Revolucija pred 20 leti se še ni končala, ona poraja vsak daiu nove, manjše ali večje irevolucije na po- saiuu'iznih področjih dejavnosti. Vsak naš ko- lektiiv predstavil j a po eno tako revalucionarno postojanko, kjer se kujejo novi gospodarski, družbeni in socialistični odnosi. Taik primer je prav gotovo Tovarna elektrotehničnih in fino- mehaničnih izdelkov ISKRA v Kranju. V letih 1943—1946 postavi peščica demohili- ziranih borcev temelje novi industriji v Kra- nju. Ze prvo lato zaznamuje ta majhen kolek- tiv lep UiSipeh v brutoproizvodnji, ko so dali na trg za 60 milijonov izdelkov. Danes daje 4380 delavcev Okrog 12 milijard brutodohodka. To v naših irazmerah me pomeni samo velikega skoka, velikega napredka, prehoda iz kvantite- te v kvaliteto, to predstav ja pravo revolucijo v malem. Ko iso kasneje oipustili prve proiz- vode za novo indinstirijo, ki jo je bilo treba izgraditi, so iSii ustvarili precizen proizvodni program, ki je še danes temelj ISKRlNE proiz- vodnje. Po 10 letih je ta program prerasel to- varniške zidove in je moral kolektiv zaiadi speciializacije in avtomatizacije proizvodnje iz- ločiti nekaj panog in ustanoviti nove obrate v Šempetru pri Novi Gorici, Lipnici, Otočah in Novem mestu. Prva dva obrata sta že v pogonu, tiretji bo vsak čas, medtem ko je četrti obrat v izgradnji. Razmišljanja o taki specializaciji in izloča- nju panog iz centralističnega upravljanja so porodila novo idejo, po kateri naj bi ustanoivi- li združenje vseh tovarn, ki imajo v svojem programu izdelke za avtomatizacijo proizvod- nje. Delavski svet je iznesel predlog o ustano- vitvi združenja »Avtomacija«, kateremu se je priključilo več podjetij iz Slovenije, pa tudi iz drugih republik. Naloge, pired katere so postavili v republi- škem planu vso našo elektroindustrijo, so dale povod kolektivu Industrije za elektrozveze v Ljubljani, da je predlagal ISKRI svojo priklju- čitev in ustanovitev močne gospodarske organi- zacije, ki bi bila kos postavljenim nalogam. O tem so razmišljali tudi v Telekomunikacijah in Teli ter tudi ti izrazili pripravljenost, da bi se pripojili k ISKRI. Tako je nastal nov, mo- čan in dinamičen gospodarski organizem s 7500 delavci in ca. 21 milijardami brutodohodka s svetlo perspektivo, da bi v petletnem pianu povečal delovno silo na 16500 ljudi, ki bi izde- lali za 80 milijard izdelkov. Vzporedno s takim razvojem se je kirepilo tudi delavsko samoupravljanje, ki je prišlo pre- ko več razvojnih faz do obratnih delavskih sve- tov in delavskih svetov ekonomskih enot. Vsi ti sveti so preko centralnih delavskih svetov f>ovezani z novo irazvojno stopnjo v delavskem upravljanju, ki se smatra kot najvišji delavski samoupravni organ: skupščino delavskih svetov. Tak družbeni in gospodarski razvoj teh ko- lektivov je v bistvu začetek nove induistrij;Ske revolucije, ki bo prinesla delovnemu človeku še večjo sprostitev in uveljavljanje v družbe- nem življenju. Predsednik republike, tovariš Tito, ni brez utemeljitve izrekel znane besede: ISKRA je na pravi poti.,, Javna razsvetljava LJUBLJANA Poljanski nasip 42 obvešča vsa podjetja, ustanove, zavode ter vse druge interesente, da projektiramo gratulilo in vzdržujemo reklamno in izložbeno razsvetljavo ter opravljamo tudi vse servisne storitve pri že obstoječih reklamnih napisih Dobro urejeni reklamni napisi ter izložbe so najboljše priporočilo In reklama podjetjem in ustanovam za propagiranje njihove dejavnosti Nadalje projektiramo, gradimo in vzdržujemo tudi razsvetljave cest, trgov, drevoredov ter športnih objektov, kakor tudi opravljamo občasne In trajne osvetlitve javnih prostorov, dvoran itd. Poslužujte se naših uslug, katere Izvršujemo tehnično brezhibno ter v najkrajšem času UPRAVA CEST OLO LJUBLJAM Tel.it : 33-(ie, 33-IVl,32-:5', 32-!94, gradi nove in relionstruira obstoječe ceste, ulice in hodnil