PRIMORSKI dnevnik J® začel izhajati v Trstu nr«Lw£na*a 1945- njegov n2Sfl?(Jnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-bra 1943 v vasi Zakriž nad
riu.m’ razmnožen na n	0d 5- do 17. se-
ptembra 1944 se je tiskal r tlska™i »Doberdob« v ij0Vcu Pri Gorenji Trebu-i, od 18. septembra 1944 maja 1945 v tiskarni DrMHenija<< pod Vojskim P[, ldriJ'. do 8. maja 1945 v osvobojenem Trstu, 2?rJ« lzšla zadnja števil-Ija' B" je edini tiskani par-lufn.ski DNEVNIK v zasajeni Evropi.
j Ul.
Tel.
Tlx 460894 PD I
primorski
M/	dnevnik I
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 262 (13.200)
Trst, četrtek, 24. novembra 1988
Ob razhajanjih med večino in opozicijo
Tajno glasovanje: zastoj v senatu
Senator Spetič zahteva tajno glasovanje tudi za zakone o manjšinah - Diktat socialistov senatorjem KD
DUŠAN KALC
RIM — Problem ukinitve tajnega glasovanja, ki je tako vzburil duho-Ve v poslanski zbornici, je naletel na podoben odziv tudi v senatu. Še enkrat se je izkazalo, da tega vprašanja ni mogoče reševati avtoma-ncno s političnimi direktivami z Vrha, temveč da je treba pri tem računati tudi z vestjo posameznih Parlamentarcev, ne glede na njihova Pripadnost večini ali opoziciji.
ladna večina, ki si je vtepla v gla-v°, da mora za vsako ceno vsiliti ukinitev tajnega glasovanja ne samo, kadar gre za odločanje o finančnih, temveč tudi o ustavnih žalnih, je tako naletela tudi v sena-tu na trd oreh. Večinska koalicija Se Je zaradi upornosti nekaterih demokristjanov spet zamajala.
Upor so tokrat zanetili senatorji pranem Sandro Fontana (poročene zakona za globalno zaščito
lovenske manjšine), Cabras, Rosa-a’ Toth in Tani. Predstavili so ^Uiandma za razširitev tajnega gla-vanja na ustavne zakone in na I Preminjanje pravilnika. Socialisti
so takoj reagirali z očitki, da KD ne spoštuje programskih sporazumov ter zavihteli prapor grožnje o vladni krizi. To je prisililo načelnika demokristj anske skupine Mancina, da je poslal vsem 127 senatorjem KD pismo, v katerem je najprej oštel vse tiste, ki so bili odsotni na predvčerajšnji seji ter s tem prispevali, da je prodrl popravek opozicije. Nato pa jih je pozval na popoldansko srečanje, da bi razčistili vsa notranja nesoglasja, spore in trenja.
Prva reakcija »oporečnika« Gra-nellija na Mancinov poziv je bila: »Direktive demokristjanskim senatorjem do nadaljnjega ne prihajajo od socialistične stranke.« Sandro Fontana pa je bolj zmerno pripomnil, da je treba ščititi vlogo senata in iskati stične točke z vsemi strankami brez predsodkov in mentalnih rezerv. Med popoldanskim sestankom demokristjanske skupine so številni senatorji pozvali »oporečnike«, naj umaknejo svoj popravek. Ti pa niso dali dokončnega odgovora, kar je napotilo Mancina, da je sklical vodstvo stranke, ki naj bi NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Korak naprej v politiki zbliževanja med KPI in PSI
Srečanje Craxi-Occhetto podobnost v različnosti
Led, ki so ga ustvarile polemike, je sedaj razbit - Stranki razmišljata o skupnem dokumentu glede palestinskega vprašanja - Srečanje je tudi ključ za razčiščevanje številnih notranjih problemov KPI
RIM — V samem začetku je bilo srečanje že kar nesproščeno, postopoma pa sta gost in gostitelj le prebila led. Nekaj zaslug za to imajo tudi številni fotografi in snemalci, ki so se zgrnili v Ulico del Corso, kjer so primerno ovekovečili srečanje med Craxijem in Occhettom. Priložnost za srečanje je ponudil nedavni sestanek vsedržavnega tajnika KPI z Jaserom Arafatom, hkrati pa je bila to tudi priložnost za razpredanje najrazličnejših argumentov. Po neštetih polemikah sta Craxi in Occhetto le našla pot za razčiščenje nekaterih sporov med strankama. Kot je pozneje poudaril Craxi, je bilo to razčiščevanje zelo konstruktivno.
Včerajšnja široka tematska paleta bo Occhettu verjetno služila tudi za analiziranje nekaterih notranjih problemov stranke. Govornika pa sta tudi dokazala, da za dialog ne potrebujeta posrednikov. Če si že imata kaj povedati, lahko to naredita brez pomoči tretjega. Ta trditev je tudi posreden odgovor na notranje napade komunistične desne meli-oristične struje, ki je kritično ocenila tisti del kongresnega dokumenta, ki se nanaša na odnose s PSI. Melioristi so nove predloge o odnosih med komunisti in socialisti ocenili za preveč polemične in so zato zahtevali nekatere spremembe. Grozili so celo z odklonilnim glasom. Včerajšnje srečanje je torej privedlo do pozitivnih zaključkov, ki so v bistvu »izpodrinili« Napolitana in tiste, ki so KPI očitali
rokiranje.
Poleg omenjenih notranjih razčiščevanj pa je srečanje brez dvoma odprlo nove možnosti za odnose med levico. V poldrugo uro trajajočem pogovoru sta Craxi in Occhetto govorila o Arafatu in palestinskem vprašanju in prišla sta
do zaključka, da sta si stališči obeh strank precej podobni. »Razhajanja,« je dejal Craxi, »se nanašajo predvsem na pobude, ki jih nameravata uresničiti bodisi italijanski kot evropski parlament v naporih za vzpostavitev trajnega miru na Bližnjem vzhodu.« Ta izjava pa je prestrašila zlasti republikance, ki so takoj replicirali preko svojega glasila: »Nesprejemljivo je,« piše La voce republicana, »da si Italija lahko privošči lastnoročne pobude, potem ko je evropski parlament zavzel tako previdno in pametno stališče glede Palestine.« Mimo strahu republikancev pa sta Craxi in Occhetto potrdila svojo zavzetost v korist palestinskega naroda in da bosta o tem vprašanju sestavila poseben dokument, ki ga bosta predstavila v parlamentu.
Tudi glede vprašanja mamil je včerajšnje srečanje pripomoglo k bolj izostreni sliki stališč KPI in PSI, ki pa jih bo treba še dodatno razjasniti. Craxi je dejal, da mora biti boj na tej fronti enoten in brez polemik, je pa dal tudi razumeti, da se bosta oba voditelja v kratkem še sestala. G. R.
Neredi z žrtvami v Azerbajdžanu
NA 2. STRANI
Maccanico in Biasutti o Slovencih
ni . ^ Kot smo že poročali, je mi-0n ?r za deželne zadeve in instituci-ča .ne reforme Maccanico med sre-ložnem z delegacijo VZPI-ANPI razni okvirna stališča vlade glede
m,	...ne zakonske zaščite slovenske bo ,,1Slne v Italiji. Prihodnji teden se njn'116! sestal z ministrskim predseduj.^ m De Mito, nakar se bo končno pr 9ala zelena luč za začetek razje e v ustavni komisiji senata. Kot
n.	apovedal, se je minister Macca-kom Z? večeraj sestal s predsednic ie *lade F"JK Biasuttijem, ki mu tičn"h°Ca* ° tališčih družbeno-poli-jev . in upravnih organov na kra-teo 1 ravni glede manjšine. Vsebina b0a Posvetovanja ni znana, vendar hnrt„.?,v gotovo pomembna pri pri-
vnj.ih vladnih odločitvah.
sednik°n0lda"Skih urah se ie Pred-jev i, .asutti v spremstvu senator-sedniv86 dežele sestal tudi s predem, A°® senatne komisije za prora-b,i udreatto. Tema pogovora je sodpin °n?ki osnutek o obmejnem so so vanlu- Ugotovljeno je bilo, da uaorin ,u9e pristojne komisije že nje"”° lzrekle o osnutku, in da bo o ljaja punska komisija razprav-
Ob desetletnici pripravljajo konkretne smernice za nadaljnje delo
Alpe-Jadran aktivni laboratorij v Evropi v katerem se preverja popuščanje napetosti
Protest slovenske manjšine zaradi razmer na Koroškem
VOJMIR TAVČAR
BENETKE — Deset let po svoji ustanovitvi se skupnost Alpe-Jadran vrača v Benetke, da bi v mestu na laguni začrtala smernice dela za drugo dvajsetletje svojega obstoja. Izhajajoč iz dosedanjih izkušenj hoče skupnost postaviti konkretnejše temelje za svoja prizadevanja in napore. V prvih desetih letih je delovna skupnost s svojim delom in povezovanjem veliko pripomogla, da se niti dialoga v Evropi niso pretrgale, sedaj pa je čas, da se v razmerah večje odprtosti in večjega sodelovanja med Vzhodom in Zahodom k delu na posameznih področjih pristopi z večjo konkretnostjo.
Te misli je kot uvod v delo plenarnega zasedanja predstavnikov skupnosti Alpe-Jadran poudaril predsednik dežele Veneto Carlo Bernini, gostitelj srečanja in nedvomno eden od najak-
tivnejših voditeljev skupnosti same. Bernini je podčrtal, da srečanje ob desetletnici noče biti zgolj proslava ustanovitve skupnosti, pač pa hoče pripraviti konkretne smernice za nadaljnje delo. Alpe-Jadran pa ni samo skupnost dežel, ki imajo sorodne probleme in jih skušajo skupaj reševati, je dodal Bernini, ampak je tudi politični laboratorij v osrčju Evrope, v katerem se preizkušajo in preverjajo mehanizmi popuščanja napetosti. Dežele skupnosti delajo to v soglasju z osrednjimi vladami in v duhu helsinške listine.
V tem okviru je Bernini tudi poudaril pomen in vlogo dežel za graditev nove Evrope.
Zasedanje predstavnikov skupnosti Alpe-Jadran se je začelo včeraj v ustanovi Cini na otoku S. Giorgio v Benetkah z zasedanjem komisije za kulturne dejavnosti. V treh dneh dela bodo NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BENETKE - Apartheid na Koroškem. Napis se je pojavil nepričakovano in nenadejano v dvorani, kjer so odborniki in ministri za kulturo razpravljali o kulturnih problemih in duhovnih vrednotah »starih provinc«, o mladih in o manjšinah. Transparent, ki sta ga nosila svetovalca dežele Veneto, je takoj pritegnil pozornost novinarjev in fotoreporterjev ter televizijskih snemalcev, ki so dotlej dokaj zdolgočaseno sledili izvajanju poročevalcev. Koroški Slovenci, ki so bili skupno z deželnima svetovalcema iz Veneta avtorji »provokacije«, so s svojo pobudo postavili manjšinsko problematiko v središče pozornosti.
Med improvizirano tiskovno konferenco je tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Šturm odločno obsodil novi avstrijski zakon o šolstvu kot poskus ločevanja dveh narodov, ki živita skupaj na Koroškem, in torej dobesedno poskus uvajanja apartheida. Zakon, je poudaril Šturm, je le zadnji člen v dolgi verigi pritiskov na koroške Slovence, kar najbolj zgovorno dokazuje dejstvo, da je bilo število Slovencev v sedemdesetih letih dobesedno zdesetkano. V začetku stoletja je na Koroškem živelo 100.000 Slovencev, leta 1945 jih je NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na Kosovu prepoved shodov
odrerih^11^ "77 ^ včerajšnjim dnem so s posebno deve n Pokrajinskega sekretariata za notranje žalna 7>,ia K°sovu prepovedani množični shodi oziro-za prj.,anle ljudi na javnih mestih, kar velja zlasti mnnSiii m°" Euaka prepoved velja za organizirana yyicna potovanja.
Uad.Uirv kreP' ki so ga sprejeli za preprečevanje se jp Vlega stopnjevanja napetosti, torej pomeni, da zelo nr°K°uSko v°dstvo, verjetno tudi pod vplivom Rliub v°blh ocen n,a konferenci srbskih komunistov, Takšna SeJVu °dločilo za uvedbo izrednega stanja, raniih ,°aČitev je mozna na podlagi zakona o not-sta na a,e vah, predvidena pa je za primere, kadar kI? ,.6?6"1 ozemlju ogrožena javni red in mir. skemn V-S . *zvršni svet, ki je dal svojemu policijam s„„ ”!frstvu zeleno luč za takšne ukrepe, je ob tu, sai 1» » da so Predvideni v preventivnem smis-so zalpni-nU-tn.° v Pokrajini mirno, kar pomeni, da vilnih f 1 .P°z*vi pokrajinskega predsedstva in šte-izbriihnUnkcionarjev, ki so na nogah že od prvih
unov nezadovoljstva, (dd)
Pred današnjo sejo zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije
Slovenski borci branijo Stanovnika
LJUBLJANA »Odločno zavračamo kakršnokoli namigovanje, da borci Slovenije želimo svojo republiško armado. Še zlasti zavračamo govora Mihajla Švabča na sobotnem mitingu 'Bratstva in enotnosti" v Beogradu, ki žali predsednika predsedstva SR Slovenije in RK SZDL Slovenije. Nikakor ne bomo sprejeli gesel bratstvo in enotnost, če za nekatere to pomeni unitaristično, centralistično Jugoslavijo in obenem direktno napada Slovenijo in posameznike, ki se zavzemajo za demokratičen razvoj Jugoslavije,« so na včerajšnjem delovnem posvetu s predsedniki občinskih odborov in medobčinskih svetov ZZB NOV Slovenije sklenili slovenski borci, ki so s temi stališči oborožili tudi svoje delegate na današnjo sejo zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije.
Med drugim so v zaključkih izpostavili tudi mnenje, da je preseganje premagovanja razlik med posameznimi republikami in pokrajinama mogoče le po poti sporazumevanja, iskanja skupnih izhodišč in spoštovanja različnih mnenj ter pravice vsakega naroda do samoodločbe. Za neodgovorne in zlonamerne izjave, ki jih je vse več tudi v skupnem borčevskem glasilu 4. julij, so
zahtevali odgovornost, zlasti glede izjav okrog razdiranja enotnosti jugoslovanske armade. Zelo odločni pa so bili tudi v oceni govorov Janeza Stanovnika ob njegovem nedavnem obisku v ZDA. Bojan Polak-Stjenka je dejal, da je potrebno za to, da nekdo zadovolji zahtevne tuje spra-ševalce, veliko spretnosti in sposobnosti. To je Stanovniku uspelo in je z besedami, ki niso bile namenjene jugoslovanskemu, marveč ameriškemu poslušalcu, veliko prispeval za utrjevanje jugoslovanskega ugleda v svetu. Ob tem je opozoril, da je šlo za improvizirane nastope, kjer pač ni bilo mogoče doreči prav sleherne besede, vse pa so bile iskrene, poštene in dobronamerne. Zato obsodbe ne služijo umirjanju že tako prezapletenih in prenapetih odnosov, marveč predstavljajo sestavni del organiziranja kampanje blatenja in razvrednotenja Slovenije. »Smo politično zrel narod, ki si zna sam izbirati voditelje po svoji volji in svoji meri,« je še dodal Bojan Polak-Štjenka.
Sicer pa so slovenski borci na včerajšnjem posvetu temeljito prečesali tri reforme, ki so ji pridali četrto reformo - poštenost, (dd)
Nogomet: v pokalu UEFA
Italijani uspešni
Italijanske nogometne ekipe so včeraj v prvih srečanjih osmine finala pokala UEFA dosegle velik uspeh.
Kar tri moštva so namreč zmagala v gosteh, praznih, rok je ostala le Roma, ki je z 0:2 izgubila v Dresdnu proti Dinamu.
Za lep podvig je poskrbel milanski Inter, ki je celo v Miinchnu premagal domači Bayern z 2:0, uspešen je bil tudi turinski Juven-tus na zelo neugodnem gostovanju v Belgiji, kjer je z Altobellije-vim zadetkom z 1:0 premagal domače moštvo Liegea. In zmagal je tudi Napoli v Franciji, saj je premagal moštvo Bordeauxa z 1:0.
Edini jugoslovanski predstavnik, ki je še ostal v tem pokalu, mostarski Velež pa je v Edinbur-ghu izgubil kar z 0:3 proti domačemu moštvu Midlothian.
NA 10. STRANI
Poslanska zbornica dokončno sprejela finančni zakon
RIM — Poslanska zbornica je včeraj dokončno odobrila finančni zakon za naslednje leto, 326 poslancev ga je podprlo, 188 pa jih je bilo proti. Glasovanje je bilo javno. Finančni zakon bo sedaj romal v senat, kjer ga bodo morali dokončno potrditi do konca leta.
Med največjimi novostmi je dodatek 7.500 milijard lir za upokojence, potrdili so tudi zakon For-mica, ki nudi prispevek za nakup prve hiše, 300 milijard lir pa so namenili boju proti narkomaniji. Vlada ministrskega predsednika De Mite je v zadnjem trenutku vključila v finančni zakon tudi poseben prispevek, ki je namenjen posodabljanju sodstva.
Poslanska zbornica se bo od danes dalje ukvarjala s spremnimi zakoni, ki pojasnjujejo okvire, ki jih je postavil finančni zakon.
Nasprotja med Armenci in Azerbajdžanci spet izbruhnila z vso silo
V novih narodnostnih neredih v Azerbajdžanu mrtvi in ranjeni med vojsko in prebivalstvom
BAKU — Iz Sovjetske zveze prihajajo iz dneva v dan vse bolj dramatične vesti o vrenju med narodi. Po manifestacijah v severnih baltskih republikah, kjer so izrazili predvsem svoje nezadovoljstvo s predvidenimi ustavnimi spremembami in zahtevali večjo neodvisnost od Moskve, pa je včeraj prišlo do velikih neredov v Azerbajdžanu, kjer je v spopadih med Azerbajdžanci in Armenci prišlo tudi do smrtnih žrtev. V Nakičivanu in Kirovabatu naj bi umrli trije vojaki in dva civilista, ranjenih pa naj bi bilo vsaj 187 oseb.
Tako se nekako ponavljajo dogodki iz letošnjega februarja, ko so Azerbajdžanci v Sumgaitu uprizorili pravi pogrom nad Armenci zaradi njihovih zahtev po ponovni priključitvi avtonomne pokrajine Gorski Karabah k Armeniji. Takrat je bilo po uradnih podatkih trideset mrtvih, toda nekateri so trdili, da je bilo žrtev mnogo več.
Po armenskih trditvah naj bi tudi tokrat nerede zakrivili Azerbajdžanci, ki naj bi se podali na ulice zaradi smrtne obsodbe enega od udeležencev februarskega pogroma. Neuradni armenski viri še navajajo, da naj bi tako v Bakuju kot v Kirovabatu azer-bajdžansko prebivalstvo napadlo armenske stanovanjske četrti, kjer pa naj bi naletelo na organiziran odpor. V nasprotju s temi trditvami pa uradni krogi v Bakuju trdijo, da je do reakcije Azerbajdžancev prišlo zato, ker naj bi Armenci posekali neki gozd, ki ima za Azerbajdžan zgodovinski pomen, in les porabili za gradnjo neke tovarne aluminija.
Vesti o neredih v Azerbajdžanu je potrdil tudi vodja oddelka za informacije pri sovjetskem zunanjem ministrstvu Genadij Gerasimov. Ta je priznal, da je v tej kavkaški republiki prišlo do neredov, vendar pa ni navedel ne števila mrtvih ne števila ranjenih. Povedal je še, da so najhujši spopadi v
obeh obmejnih mestih Kirovabatu, ki je še v Aze bajdžanu, in Nakičivanu, ki je naseljen pretežno azerbajdžanskim prebivalstvom, mesto pa je pod a mensko upravo. Gerasimov pa ni hotel posredova drugih podrobnosti in tudi ni potrdil, ne zanikal ve ^ ti, da naj bi v Kirovabatu in v Bakuju uvedli poličih sko uro. Glasnik zunanjega ministrstva je šc deja, da je položaj zapleten in da v Bakuju že sedem on potekajo protestna zborovanja.	■
Med Armenci in Azerbajdžanci že od februarja n miru in vse kaže, da se bo ta napetost še nadaljeva la. Velika množična zborovanja v obeh glavnih mes tih Erevanu in Bakuju so praktično na dnevne redu in tudi včeraj naj bi v obeh mestih manifestira lo po pol milijona ljudi, njihove zahteve in akcije P se še naprej vrtijo okrog Gorskega Karabaha, ki J predstavljal nekakšen detonator za eksplozijo naro nostnih nasprotij med Azerbajdžanom in ArmeniJ
Radarjem nevidni bombnik
V torek so v Kaliforniji razkrili eno izmed največjih vojaških tajnosti, saj so predstavili sloviti bombnik B-2, ki ga radarji ne morejo zaznati	(AP)
Nov spopad med Agostinom Medjem in sodniki protimajijskega poola
PALERMO Hudih nasprotij v skupini palermskih sodnikov, ki jo imenujejo protimafijski pool, še ni konec, saj se je nesoglasje v zadnjih dneh še zaostrilo. Nasprotovanja med skupino sodnika Falconeja in preiskovalnim sodnikom Melijem izvirajo iz popolnoma nasprotnega tolmačenja vzrokov mafijskega pojava, to pa povzroča tudi različna stališča glede strategije boja za odpravo rakastega tkiva italijanske družbe.
Do zadnjega v dolgi vrsti sporov je prišlo pred dnevi, o vsebini pa je bil tisk seznanjen šele včeraj. Sodniki proti-mafijskega poola so namreč prosili Agostina Melija naj dodeli vsakemu posameznemu sodniku preiskavo o najhujših mafijskih zločinih, ki so sedaj združeni v eno samo veliko preiskavo in ki jih še niso obravnavali na enem izmed mak-siprocesov proti mafiji.
To dejansko pomeni, da sodniki predlagajo razpustitev poola, saj ne bi nihče izmed njih moral za svoje delo odgovarjati nadrejenemu, ki je seveda preiskovalni sodnik Meli. Palermski sodniki so to zahtevo utemeljili s potrebo po umirjanju napetega ozračja, dejansko pa ima pismo izzivalni značaj.
Temu velja še dodati govorice, da je Giovanni Falcone prosil za premestitev v Milan, kjer bi se rad zaposlil kot
pomožni preiskovalni sodnik. Zaenkrat je znano le to, da 5 bo sodnik Giuseppe Di Lello potegoval za eno izmed štiri prostih mest za svetovalca v palermskem prizivnem sodi ču. Rok za predstavitev prošenj za premestitev zapade z • novembra; možno je torej, da bo njemu do takrat sledu marsikdo.	:
Preiskovalni sodnik Agostino Meli zaenkrat pisma hotel komentirati, glede premestitev pa je dejal, da . ne ve, vsekakor pa ima po njegovem mnenju vsak sodri. pravico, da to zahteva in če seveda ima vse potrebne rekv __ zite. Možnosti razpustitve protimafijskega poola sodniku* nasprotuje tudi Giovanna Terranova, vdova sodnika, ki ga ubili mafijci. V istem slogu se je izrazilo tudi glaS1
republikanske stranke.
V dolgem spopadu med palermskimi sodniki je vsek kor Agostino Meli včeraj zabeležil še eno zmago. Kasači] sko sodišče je namreč prav včeraj dodelilo preiskavo o m fiji v kraju Madonie sodstvu iz Termini Imereseja m a sodnikom iz Palerma, kot so zahtevali sodniki poola. To utemeljili s potrebo po spoznavanju mafijskega pojava tu zunaj strogo določenih ozemeljskih okvirov. Agostino bi očitno rad decentraliziral sodstvo. Zmagal je torej en bitko, vojne pa še zdaleč ni konec...
• Tajno glasovanje
NADALJEVANJE S 1. STRANI
razčistilo zadevo. Zaradi vseh teh neprilik bo glasovanje o tajnem glasovanju, ki je bilo napovedano za danes zvečer, prenešeno na petek ali celo soboto.
Medtem ko se boj za spremembo senatnega pravilnika nadaljuje med ostrimi polemikami, je splošna razprava v senatni skupščini priložnost za obravnavanje tudi nekaterih »obrobnih« argumentov. Med temi je včeraj odjeknila beseda o pravicah in zaščiti slovenske manjšine, ki je za nas seveda vse prej kot obroben argument. Slovenski senator Stojan Spetič je namreč predložil popravek, po katerem naj bi v senatu o vprašanjih, ki zadevajo etnične in jezikovne manjšine, odločali s tajnim glasovanjem. Zanimivo je, da je v poslanski zbornici to predlagala in dosegla sama vladna večina. V senatu pa to zahteva opozicija ob nasprotovanju večinske koalicije.
Spetič je svoj predlog utemeljil z ustavnopravnega vidika. Govoril je o potrebi podružbljanja manjšinskih pravic, ki jih je večina tudi proti svojim interesom dolžna upoštevati ter poudaril da je treba tudi zato s tajnim glasovanjem zaščititi parlamentarce pred morebitnimi pritiski tistih političnih sil in posameznikov, ki bi jim uzakonitev manjšinskih pravic okrnila interese. Po tem pravnem razglabljanju je Spetič potegnil še politične zaključke ter konkretno spregovoril o manjšinah in njihovih pravicah. Pri tem je zlasti poudaril, da brez priznanja pravic manjšinam in brez uveljavitve resnične kulture sožitja ni mogoče graditi temeljev skupne Evrope. Posebej in izčrpno je obravnaval slovensko manjšino v Italiji, ki že desetletja in desetletja čaka na uzakonitev svojih pravic. Omenil je, da ležijo v senatu razni zakonski osnutki ter pozval senatorje, politične skupine in vlado, naj končno prispevajo k ugodni rešitvi tega vprašanja. »Pripravljeni smo tudi na časten kompromis med vsemi demokratičnimi silami in med samo slovensko narodnostno skupnostjo,« je dejal Spetič ter zaključil z mislijo, da je pozornost do šibkejših, v tem primeru do narodnih manjšin, dokaz stopnje zrelosti in omike vsake družbe.
Miklosz Nemeth novi šef madžarske vlade
BUDIMPEŠTA - Centralni komite madžarske komunistične partije je imenoval 41-Ietnega Miklosza Nemetha za novega ministrskega predsednika. Nasledil bo Karolyju Groszu, ki je maja letos prevzel nalogo partijskega tajnika in že takrat napovedal, da ne namerava ohraniti obeh funkcij. Nemeth je doslej naj mlajši šef madžarske vlade in je odločen zagovornik gospodarskih reform. Že v času Grosza je bil svetovalec za gospodarska vprašanja v parlamentu. Po izobrazbi je ekonomist in se je že v preteklosti ukvarjal izključno z gospodarsko politiko. Lani je postal član centralnega komiteja, v politbiro pa je bil sprejet šele maja letos. Pri izbiranju novega šefa madžarske vlade je imel odločilno besedo prav Karoly Grosz, partija pa se je obvezala, da bo Nemetha podpirala pri uresničevanju reform, ki jih je začel uvajati že njegov predhodnik.
Za Mitterranda so meje na Balkanu nedotakljive
PARIZ — Francoski predsednik Mitterrand je obsodil vsakršne težnje po drugačnih mejah na Balkanu. V tem okviru je omenil Kosovo, s čimer je verjetno posredno pojasnil, da se ne strinja z vmešavanjem Albanije v notranje zadeve Jugoslavije.
V intervjuju za pariški časopis Liberation je o izbruhu tako imenovane »balkanske krize« izjavil: »V bistvu se stvari niso veliko spremenile. Prepir zaradi Kosova in kriza odnosov med Madžarsko in Romunijo potrjujeta jekleno pravilo, da se zgodovina maščuje, če se z njo igramo. Menim, da je bilo pametno, da v bližnji preteklosti meja niso postavljali pod vprašaj. Spodbujati moramo nove dialoge, ne pa nove delitve, kajti mir je še zmeraj zelo ranljiv.«
Zunanjepolitični odbor skupščine o Stanovniku
BEOGRAD — Zunanjepolitični odbor zveznega zbora skupščine v ničemer ni presegel sporočila predsedstva SFRJ, poudaril pa je ključne ocene o tem, da so nekatere izjave Janeza Stanovnika v VVashingtonu povzročile škodo in da jih je izrekel na neprimernem mestu.
Za razliko od ostalih govornikov sta slovenska predstavnika Besingerjeva in Šušmelj ugotovila, da so »na temelju iztrganih citatov« in brez poznavanja celote Stanovnikove izjave »predimenzionirali in spolitizirali«. Besingerjeva je celo menila, da ni potrebe po razpravi v odboru in da je predsednik SR Slovenije za svoje javne izjave odgovoren predvsem tistim, ki so ga izvolili oziroma slovenski skupščini. Predlagala je, naj ministrstvo za zuna-
nje zadeve napravi analizo odmev Stanovnikovih izjav v svetu, da ' ugotovili, kako so vplivale na me rodni položaj Jugoslavije.	ge
Glede pravočasnega informiranja je odbor strinjal z že prej_ izreqcoJ oceno, da je tudi veleposlaništvo br v VVashingtonu delovalo z zamudo enostransko. Namestnik zveznega kretarja za zunanje zadeve Maksi i delegate obvestil, da so veleposlan ^ Kovačeviča povabili na razgovor tej zadevi in da bodo javnost o razgovorih obvestili.	n
Zunanjepolitični odbor je še m a da je potrebno poudariti, da vsa a na noben način ni vplivala na am nj ko-jugoslovanske odnose. Obe s ^.g_ se namreč še naprej zanimata za log. (dd)
Ustavili bodo JE Krško
LJUBLJANA — Prvi petek v decembru ob 22. uri bodo zaustavili jedg^r-elektrarno v Krškem, da bodo lahko priklopili nanjo nov in izposojeni tra mator, kajti prejšnjega je poškodovala strela. Elektrarna bo torej prek Praznzpad. dni počivala, kajti elektroenergetiki menijo, da bo še naprej občutiti njen 1 « Zaradi poškodbe na transformatorju obratuje JE Krško že nekaj ^asaeratof odstotno močjo. Njeno moč bodo lahko spet dvignili, ko bodo na njen 9®n.; pE priključili transformator, ki so si ga krški elektrikarji izposodili v bodo v Drmno (v Srbiji), ki jo še gradijo. Starega in popravljenega, ki je trenutILenjaU obratih Rade Končar, pa bodo dobili čez nekaj mesecev in ga z izposojenim za avgusta 1989. leta, ko bo šla Krška elektrarna spet v redni letni remont, (dd)
• Desetletnica delovne skupnosti Alpe - Jadran
Aktivni laboratorij
NADALJEVANJE S 1. STRANI
komisije in delovne skupine začrtale smernice za nadaljnje delo, na osnovi njihovih predlogov pa bodo predsedniki članic ob prisotnosti predsednika italijanske republike Francesca Cossi-ge in zunanjega ministra Giulia Andreottija sprejeli program dela naslednjih dveh let, ko bo Alpe-Jadran vodila pred nedavnim sprejeta članica Lombardija.
V ospredju pozornosti pa je bilo tudi zaradi manifestacije koroških Slovencev (o tem poročamo na drugem mestu) — manjšinsko vprašanje. Kot je poudaril predsednik delovne skupine Rolf Unkart, ki se ukvarja s to problematiko, je skupnost Alpe-Jadran pripravila sliko manjšinske problametike, saj je razčlenila položaj 23 narodnosti v sedmih deželah skupnosti. Slika bo popolnejša, ko bo dopolnjena še s pri-
spevkom Madžarske, ki se je pozneje priključila k tej akciji.
Toda taka slika je lahko enostranska in izkrivljena, je ugotovil slovenski minister za kulturo Vladimir Kavčič, ker v bistvu odseva stališče večinskih narodov. Mozaik bi s svojim prispevkom morale dopolniti zainteresirane narodnosti. Ta poseg pa je bil izhodišče za pomemben predlog predsednika Berninija, ki je dejal, naj komisija za manjšinska vprašanja skliče konferenco narodnosti, ki živijo med Alpami in Jadranom. Bernini je tudi dodal, da je skupnost v teh letih prispevala k izboljšanju položaja manjšin in k postopni večji strpnosti. S tem pa si je pridobila tudi dovolj izkušenj, da konkretneje rešuje ta vprašanja. V tem pogledu uživa skupnost tudi zaupanje osrednjih vlad, tudi če tega slednje ne bodo uradno priznale, ker bi lahko odprle zelo kočljivo vprašnje pristojnosti. Manjšine niso pankrti, ki bi jih morali sramežljivo skrivati, je dejal Ber-
nini, pač pa so del naših družb, članice Alpe-Jadrana pa so sposobne njihove probleme rešiti.
Popoldne so se sestali rektorji univerz, ki delujejo v sklopu skupnosti, da bi proučili problem priznanja diplom in da bi učvrstili vzajemno sodelovanje. Skupina, ki se ukvarja s problemi okolja, pa je pregledala opravljeno delo in preučila problem zaščite Jadrana in alpskih gozdov.
Protest
NADALJEVANJE S 1. STRANI
bilo okoli 40.000, danes pa jih je komaj 16.000.
Sturmovemu izvajanju in obtožbam je skušal odgovarjati koroški predstavnik Rolf Unkart, ki trenutno predseduje delovni skupini za manjšinsko problematiko, vendar je bilo njegovo izvajanje šibko in neprepričljivo. Unkart je sicer priznal, da je bil šolski
zakon sprejet na pritisk dela koroških Nemcev, ki se nočejo sprijazniti s tem, da bi se njihovi otroci učili tudi v slovenskem jeziku, krivdo pa je vsekakor zvrnil na »manjšo skupinico Slovencev, ki hočejo vsiliti nemški večini pouk slovenskega jezika«.
Njegova izvajanja je pozneje postavil na laž rektor celovške univerze, ki je poudaril, da šolski zakon ni dober zakon. Dodal je sicer, da na Koroškem ni apartheida, ob tem pa pripomnil, da se je treba lotiti manjšinskega vprašanja in ga uravnovešeno rešiti. Univerze, ki delujejo v sklopu skupnosti Alpe-Jadran, so pripravljene nuditi svojo strokovno pomoč.
Izzivalno dejanje koroških Slovencev, deželnih poslancev DP in zelenih iz Veneta in Furlanije-Julijske krajine je na svojstven in slikovit, zato pa tudi učinkovit način opozorilo na manjšinsko problematiko, ki je bila tudi po njihovi zaslugi v osrčju pozornosti dela kulturne komisije. (VT)
Skrb za Jadran
Na robu srečanja d®
ENETKE
Alpe-Jadran so se včeraj v sešli tudi odborniki za oko J farskih jadranskih dežel, da ^ vepi-
Benet'
3lj® 'f'
ji nada_
ali delo, ki so ga začeli v Bologni, kjer so preuči g0 ranskega morja. Na sreča je tovili, da je zdravstveno a£jj rana še vedno zaskrbljujoč pre(j-ofizacije priobalnih vo V nični n pa so bili odborniki zel° v fi-
isrednje italijanske vlade, ^ pečnem zakonu za leto 19°	, aVjteV
;la posebne postavke za 0 , ,evale, rana. Zato bodo dežele '	, ega
senat vnese v predlog fmancn ana ustrezen popravek. Helov' a srečanju so ob‘ik°vraR ^na na' skupine. Prvo vodi F-JM‘J vseh i pa bo sestaviti sez ukvarjajo istvenih inštitutov, ki	^ jo
adranskim morjem, Drn ukvarjala i Emilija-Romagna, se do	uko.
ozijo obale, Venelo Pa . e kon-predlog o sklicanju posebne nce za zaščito Jadrana.
V sredo razprava o zakonu za obmejna področja
trst
Deželni svet F-JK se
uo ponovno sestal v sredo in ce-otno sejo posvetil vprašanju za-kona za obmejna področja. Tako so sklenili načelniki svetovalskih skupin. Sejo bo odprl predsednik deželnega odbora Biasutti, ki bo v svojem poročilu odgovoril našte-vuna vprašanja in interpelacije .zelnih svetovalcev ter ocenil iz-)ave podpredsednika ministrske-9a sveta De Michelisa, ki so spro-?Jr,e zelo ostro polemiko med F-JK in deželo Veneto.
O proračunu in spremnih doku-®entih pa bo deželni svet po vsej Verjetnosti razpravljal v sredo 14. četrtek 15. decembra; nasled-Joga dne naj bi bile na dnevnem redu replike pristojnih odborni-ov, v večernih urah pa naj bi
1 .	1 Uipi U V U Z,UIV1J Ut-llU
i(~pna glasovanja. V razpravi bo saka skupina imela točno od-kDT*en čas; KD tri ure, PSI dve, kPI dve in pol, MSI-DN eno uro j en četrt, petdeset minut LpT in elena lista, po pol ure na razpo-P&Snr Ra ,30d0 imeli predstavniki Dl, Zelenih, Furlanskega giba-Proletarske demokracije in k. Za glasovalne izjave bo vsa-a stranka imela na razpolago de-Set minut.
Na včerajšnjih sestankih z zainteresiranimi podjetji
Pogovori odbornika Sara za ohranitev delovnih mest rabeljskega rudnika
Posnetek s sestanka med odbornikom Sarom in zainteresiranimi za ohranitev delovnih mest v Rablju	(foto Rizzo)
TRST — Včeraj so bili v Trstu postavljeni osnovni temelji, da bi rabeljski rudnik lahko ponovno začel aktivno obratovati. Družba SIM (italijanska družba za rudnike) namreč namerava prekiniti delo v rudniku, ki sicer že vrsto let kronično deluje s pasivo.
Najprej se je deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro sestal z ravnateljem videmske Confindustrie Del Pierom ter z odgovornimi družb SIM in AGENI (obe delujeta v sklopu družbe ENI); prva trenutno skrbi za izkopavanje rudnin, druga pa sledi
nadaljnjemu postopku, to je reindus-trializaciji proizvoda.
Odbornik Saro je nato razširil krog posvetovanj še s predstavniki dveh podjetij, ki bi lahko postavili temelje v Rablju; posvetoval se je s predstavniki podjetja Weissenfeld, ki bi lahko odprla nov obrat za proizvodnjo verig (delovati naj bi začel v drugi polovici leta 1990, zaposlil pa naj bi 150 oseb; celotna investicija naj bi znašala okrog 35 milijard lir), in nato še z zastopniki družbe Atax, ki namerava od-
preti obrat mehaničnih sestavin (delovati naj bi začel pred iztekom prihodnjega leta s skupno investicijo preko dveh milijard lir; v začetku bi v njem zaposlili dvajset oseb, katerih število bi se pozneje lahko povečalo na 50-e' enot).
V	bistvu je treba sedaj začeti pogajanja, kot je podčrtal odbornik Saro, ki se morajo razviti na osnovi konkretnih predlogov na tristranskih sestankih med predstavniki deželne uprave, družbe Ageni in zasebnih podjetnikov; na njih naj bi postavili osnove za finančno rešitev tega vprašanja in za ohranitev delovnih mest, pa čeprav v obratih z drugačno usmeritvijo. O vseh teh vprašanjih bodo pristojni razpravljali tudi s sindikalnimi organizacijami.
V	tej fazi si bodo predstavniki družb Weissenfeld in Atax ogledali strukture družbe SIM v Rablju, deželno ravnateljstvo za industrijo pa bo medtem priredilo vrsto sestankov z vsemi pristojnimi organizmi za ambientalno sanacijo rudnika in njegovega okolja, kot je predvideno po zakonu.
Vsekakor pa je povsem izključeno, je zapisano v tiskovnem poročilu deželnega tiskovnega urada, da bi družba SIM s 1. januarjem prihodnjega leta popolnoma prekinila proizvodnjo.
Na včerajšnjih sestankih deželnega odbornika za industrijo Ferruccia Sara so bili torej postavljeni temelji, da bi po zaprtju rudnika odprli dovolj novih delovnih mest v samem Rablju, kar naj bi zagotovilo socialno varnost vsem doslej zaposlenim v rabeljskem rudniku.
Važno sporočilo čedajskega posveta »Šola in sožitje«
o 'i-PAD — Nedavni čedajski posvet sobo/1 in sožitju", ki so ga pripravili v sto n°' t- m., v Čedadu, je imel vr-
PrA^ombnih značilnosti. p°goja labilnost, ki je bila tudi pred-šenj JrZa,Vse ostale, je povezava izku-
ci, M,
Južni večnih, a sosednjih manjšin. . 'rolci, Ladinci, koroški Sloven-i in Italijani v Jugoslaviji in ' Italiji, vsi ti predstavljajo terem— "-rog situacij in izkušenj, ka-
denci
Povez *e doslei manjkala višja raven kih sr5*'6' Primeriania m soočanja. Talim ,ocanj je razmeroma malo in mišje t'Q A se ne motim, če ugotavljam, da da Tiet a splQl1 Prva samostojna pobu-sestav slovenske organizacije s tako kliuč' ° udetežencev. Morda ni na-PrišiJ6, da ie Pobuda za tako širino le 12 Čedada in ne iz Trsta. Škoda bost f manjkala izrazitejša prisot-izkuš u. nskega naroda in njegovih
ie tud?Lsad!0Fke,m P°dročiu; čePrav
bioste' res' da Furlani nimajo take sa-ostgi lne šolske strukture kot vse zato e Povabljene manjšine in se jim staviiPr°olem sožitja preko šole po-ostaieri11® drugačen način. Vsekakor sij," p d®lstvo, da so v "zunanjih odno-inarii Urlani za nas najšibkejša in naj-na«J negovana komponenta Past n značilnost posveta je bila, da Prerij59!0*:* govorniki niso bili vsi niso p9vn*kl 'uradnih struktur", da demcV tfVsi niti predstavniki "aka-kretn h . °gov" prav tako ne le kon-bah am Sit,uacii v posameznih manjši-v niihPi da 80 se vse te značilnosti Prenlot i ° !ntenzivno in razčlenjeno bina tat 6‘ ^ato le Inbko bila tudi vse-r°žena K° razn°bka, kritična in zaok-
In tako bi lahko naštevali še naprej, vendar bi morali od te druge značilnosti naprej verjetno že govoriti o rezultatih posveta in referatov, ne pa o izbirah organizatorjev.
Vsi referenti, še zlasti tisti iz "notranjih plasti" posameznih manjšinskih situacij, se namreč niso izogibali bistvu postavljenega vprašanja. Niso iskali tolažbe ali izgovorov za preskromno vlogo, ki jo ima šola na področju ustvarjanja sožitja med narodnostnimi komponentami, ampak so zelo jasno in pronicljivo iskali vzroke za te pomanjkljivosti. Iskali so jih enako brezkompromisno, ko je bilo treba razgaliti šibkosti lastne, manjšinske ali večinske skupnosti. Brez poceni obsojanj ali samopomilovanj.
Tako je prišlo na dan nekaj zelo jasnih in stvarnih resnic. Ena od teh je odločilna vloga političnih krogov večinske skupnosti, ki že po sami definiciji večine in manjšine drži vzvode oblasti. Njena idologija lastne nacionalne vloge in odnosa do manjšine ustvarja klimo, v kateri se mora manjšina znajti: lahko cveti, ali pa se mora tudi boriti za obstoj.
Manj pogosto, a enako jasno je prišla na dan resnica o socialni pogojenosti uspehov, ki jih dijaki dosegajo v šolah, zlasti kar se tiče učenja jezikov: kdor ne obvlada dobro svojega prvega, materinega jezika, ne bo zlahka obvladal drugega, zato se jezikovna plat "narodne opremljenosti in torej tudi pripravljenosti za sožitje - postavlja drugače v delavskih okrajih večjih mest kot v privilegiranih delih družbe.
Skupni imenovalec vseh manjšinskih nastopov pa je bila problematika mešanih zakonov. Zanimivo je, da so
■
prav vsi poročevalci, ki so opisovali manjšino "od znotraj", posvetili veliko pozornosti temu pojavu. Njegov razpon je zelo različen. Med Nemci na Južnem Tirolskem zajema do 10% družin, pri nas prehaja od tretjine proti polovici, med Italijani v Jugoslaviji pa je zajel že med 80% in 90% primerov porok pripadnikov manjšine v tej posebni kategoriji.
Manjšina nima nujno le vloge žrtve. Če ima pogoje in postane relativna večina je lahko tudi enako brezčutna in brzobzirna kot državna večina. V vsaki situaciji se mora boriti drugače za reševanje svoje identite. Toda vsako reševanje, ki žrtvuje osnovne vrednote sožitja na oltar kratkoročnega
občutka varnosti, zaklepanja v varljive mite preteklosti, ali v metode podobne večinskim izigravanjem šibkejših, nima dolgotrajnega uspeha. To velja bodisi za manjšino, ki zeli skriti glavo v pesek, bodisi za tisto, ki se hoče obnašati kot večina.
Ostaja srednja pot, pot sožitja, ki ga je treba stalno graditi, negovati, izpopolnjevati in ustvarjati sproti v novih oblikah za obvladovanje novih razmer.
Sporočilo čedajskega posveta in bogastvo prikazanih izkušenj bi zaslužila ne le širšo publiko, ampak nadaljnje poglabljanje v izbrani smeri. Omenjeni manjšinski krog šolskih izkušenj zasluži namreč evropsko pozornost.
PAVEL STRANJ
Sodelovanje slovenskih pravnikov je pomembna povezava
RIBNO PRI BLEDU — Pred dnevi je bil na pobudo Zveze društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije v Ribnem pri Bledu sestanek predstavnikov slovenskih pravniških zvez, Pravne fakultete v Ljubljani na eni strani in predstavnikov slovenskih društev pravnikov iz Celovca in Trsta na drugi. Tema sestanka je bila priprava delovnega programa o sodelovanju v prihodnjem letu.
Kot je znano je bila omenjena zveza pred več kot 10 leti inicia-tor in organizator vsakoletnih seminarjev za slovenske študente prava iz zamejstva, na katerih so z največjimi strokovnjaki obravnavali vprašanja, ki so jih predlagali pravniki iz omenjenih zamejskih društev. V zadnjem letu je nalogo organizatorja teh seminarjev prevzela Pravna fakulteta v Ljubljani v sodelovanju z Zvezo, s čemer so seminarji pridobili večji pomen posebno glede strokovne ravni. Na srečanju v Ribnem je bilo dogovorjeno, da bo naslednji seminar v aprilu leta 1989 po programu, in v kraju, ki ga bosta predlagali zamejski društvi. Verjetno bo gostitelj tega seminarja poleg Zveze še Društvo pravnikov v gospodarstvu v Murski Soboti.
Posebej obširen je bil razgovor o pripravi »okrogle mize«, ki naj bi bila v začetku prihodnjega leta v Cankarjevem domu v Ljubljani z udeležbo pravnih strokovnjakov s področja mednarodnega prava o vprašanjih pravne zaščite narodnih manjšin s posebnim pogledom na mednarodne pogodbe in druge mednarodne akte. Sprva naj bi pri tem sodelovali le domači strokovnjaki, na kar bi bila organizirana podobna »okrogla miza« z udeležbo mednarodnih strokovnjakov. Povod za omenjeno je ugotovitev, da zlasti Avstrija in Italija kršita stalno in neovirano tako lastne norme o zaščiti narodnih manjšin kot pogodbe, ki sta jih podpisali in mednarodne akte, ki sta jih sprejeli. Na jugoslovanski strani navadno na to sploh ne odgovarjajo, manjšini sami pa sta v tem pogledu še na slabšem, ker nimata ustreznih strokovnjakov, ki bi lahko utemeljeno in argumentirano nastopali proti kršitvam obveznosti obeh držav v zvezi z zaščito naših manjšin.
Končno je bil na sestanku še govor o organiziranju »Srečanja pravnikov treh dežel«, ki bo prihodnje leto; vsako leto je to srečanje v drugi deželi. Lani je bilo v Čedadu v organizaciji društva slovenskih pranvikov »Jus« iz Trsta - letos ga bo organiziralo Društvo koroških slovenskih pravnikov iz Celovca in sicer predvidoma oktobra meseca v kraju na Koroškem, ki bo še določen. Stalno sodelovanje slovenskih pravnikov ne glede na meje je vsekakor pomembna povezava v okviru slovenskega kulturnega prostora, (žj)
Italijanska čitalnica na Cresu
činl ^ 1 socialistične zveze o stavniu98 " Mali Lošinj in pre SZm k,‘ medobčinskega sve mpmKSkuPnosti občin Reka p fib*n do.govor - na Cre stoiJ9nUaria 1999 v okviru o italii=.e mestne knjižnice odp na videtk° čitalniško sekcijo.
živi za ltaliJansko narodnost, skena Ju9°slaviji - to zgodovi
setih letTl119" P° VCČ kot tric
šoln , ,ko so na Cresu zap kom = dejanskim učnim je: no sr. t torei italijanščina ura Italiian,.VraČa v ta krai- Un, ob nin °V Z R.eke in iz Istre talnirn°Vedani ustanovitvi te
j	nem let n
lanske n*V l°Ail P»Padnik it 6 narodnosti s Cresa. "
Medtem ko se nadaljuje zasliševanje Bombena
Predsednik Biasutti ugotavlja neresničnost nekaterih vesti
TRST — Preiskovalni sodnik dr. Fi-lippo Gullotta je včeraj nadaljeval z zasliševanji bivšega deželnega odbornika Adriana Bombena (KD), ki je skupno z drugimi štirimi aretiranimi obtožen podkupovanja, ker naj bi kot odbornik za javna dela za podpis dovoljenja o odprtju odlagališča za industrijske odpadke v kraju Roveredo in Piano prejel določeno vsoto denarja (govori se o 80 milijonih lir). Zasliševanja so se nadaljevala tudi za ostale štiri obtožence, ki so vsi priprti v ko-ronejskih zaporih. Vsebina zasliševanj je ostala v strogi tajnosti.
Aretacija bivšega odbornika Bombena je v deželi močno odjeknila. Včerajšnja kronika pa poleg tega beleži tudi sporočilo predsedstva deželnega odbora, ki se nanaša na nekatere vesti v včerajšnjem dnevnem tisku. Po teh vesteh naj bi sodne oblasti začele preiskavo o sedanjem predsedniku Dežele Adrianu Biasuttiju, ki naj bi — vedno po omenjenih vesteh — podpisal dovoljenje za odprtje odlagališča odpadkov v kraju Talmassons; v istih člankih se tudi omenja dejavnost pristojnih uradov. V zvezi s temi vestmi je predsed-
stvo deželnega odbora včeraj preciziralo, da je bilo začasno dovoljenje družbi Snua iz Pordenona izdano 15. septembra 1983 in podaljšano 24. maja 1984. Sedanji predsednik Dežele Adriano Biasutti — je nadalje rečeno v uradnem sporočilu — je bil takrat deželni tajnik Krščanske demokracije in ker ni imel nobene funkcije v deželni upravi ni mogel na noben način podpisati kakršnegakoli dovoljenja.
Uradno poročilo predsedstva deželne vlade še precizira, da so takratni pristojni uradi za javna dela izdali omenjena začasna dovoljenja v skladu z veljavnimi normativi. Obenem ugotavlja, da nepopolne in netočne vesti ne odgovarjajo korektnemu prikazovanju splošnega delovanja uradov, kakor tudi ne koristijo potrebnemu ugotavljanju resnice, ki ostaja v pristojnosti sodnih oblasti.
Predsednik deželnega odbora — se zaključuje poročilo — je poveril nalog pristojnim deželnim uradom, da preverijo ton in vsebino naslovov in člankov in ocenijo pobude v obrambo njegove osebe in ugleda deželne institucije.

RAZSTAVA
MOTORJEV
SEJMIŠČE V PORDENONU
19.-27. NOVEMBER 1988
URNIK: delavniki 17.00 - 23.00, sobota in nedelja 9.00 - 23.00
Včeraj protestna akcija CGIL, CISL in UIL
Sindikati zaostrujejo boj za pravično davčno reformo
1 včerajšnje tiskovne konference deželnega odbornika za zdravstvo
Lisicam bodo nastavili vabe s cepivom proti steklini
Sindikati zaostrujejo boj za davčno pravičnost. Deželno tajništvo CGIL, CISL in UIL je včeraj v Furlaniji-Julij-ski krajini oklicalo razčlenjeno protestno stavko, osrednja sindikalna manifestacija pa je bila v dopoldanskih urah v Pordenonu. Shoda, ki je dobro uspel, so se udeležile delegacije delavcev iz vse dežele. Tudi v Trstu je bila na programu cela vrsta pobud. Na delovnih mestih so sindikalisti in člani tovarniških' svetov razdeljevali delavcem letake, v katerih CGIL, CISL in UIL opozarjajo širšo javnost na neodložljivo potrebo po koreniti davčni reformi. Letake po mestnih ulicah so ves dan razdeljevali tudi zastopniki upokojencev.
Tržaški sindikalni delegati so se zbrali na skupščini v glavni dvorani Tržaške trgovinske zbornice. Krajevni voditelji sindikalne zveze so uvodoma z velikim zadovoljstvom podčrtali nedavni uspeh vsedržavne rimske manifestacije za reformo davčnega sistema, ki je med drugim postavila v ospredje novo akcijsko in politično enotnost CGIL, CISL in UIL. Večji del včerajšnje precej dobro obiskane skupščine pa so sindikalisti posvetili oceni vsebinske platforme, ki so jo pred kratkim generalni tajniki Pizzinato, Marini in Benvenuto izročili ministrskemu predsedniku De Miti, tajnikom političnih sil in vsem parlamentarnim skupinam. Platforma vsebuje jasne zahteve
nik (tedaj minister za finance) Visenti-ni je izdelal znani zakon proti davčnim utajam. To pa je bil samo prvi korak, kateremu niso sledili drugi.
Sindikalisti so se se spet zavzeli za omejitev, oziroma za zajezitev tako imenovanega davčnega grabeža, ki prizadene v prvi_ vrsti odvisne delavce in upokojence. Če ta njihova zahteva ne bo upoštevana, bodo CGIL, CISL in UIL primorane še pred koncem leta oklicati splošno stavko. Delegacija krajevnih delavskih strok je nato odšla na prefekturo, kjer je predstavniku vladnega komisarja izročila dokument z zahtevami sindikalnih organizacij.
Deželno tajništvo KPI je v zvezi z včerajšnjo protestno akcijo delavcev in upokojencev izdalo tiskovno noto, v kateri izraža vsestransko solidarnost stranke s sindikalno zvezo CGIL, CISL in UIL. Komunisti iz F-JK podčrtujejo, da je njihova parlamentarna skupina pred kratkim predložila v senatu in v poslanski zbornici vrsto zakonskih predlogov za korenito davčno reformo. Potrebo po davčni pravičnosti bodo poslanci in senatorji KPI zagovarjali tudi med parlamentarnim soočanjem o finančnem zakonu.
Na sliki (foto Magajna) včerajšnja sindikalna skupščina v dvorani Tržaške trgovinske zbornice.
za davčno pravičnost in konkretne predloge za dopolnilo osnutka finančnega zakona, o katerem teče v teh dneh razprava v poslanski zbornici. Zelo kritični so sindikalisti do načrtovanega davčnega odpusta, ki ga je svojčas predlagal minister za finance Colombo. Njegov predlog trenutno močno razdvaja petstrankarsko koalicijo, ki glede tega vprašanja ne utegne na noben način izdelati enotnega predloga. Proti načrtovanemu davčnemu odpustu so ostro nastopili predvsem republikanci, katerih predstav-
V nedeljo v Boljuncu srečanje borcev Prekomorskih brigad
Pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov VZPI-ANPI priredi v nedeljo v gledališču France Prešeren v Boljuncu tovariško srečanje bivših borcev Prekomorskih brigad NOVJ ob 45. obletnici njihove ustanovitve. Ob 10. uri bodo odprli fotografsko razstavo, osrednja svečanost pa bo ob 11. uri. Slavnostna govornika bosta Mario Lizzero - Andrea, odlikovan s srebrno medaljo za vojaške zasluge, bivši komisar Garibaldinskih enot in narodni heroj Stane Bobnar, bivši španski borec in soustanovitelj Prekomorskih brigad. Govorom bo sledil kulturni spored, ki ga bo izvajal Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pod vodstvom Oskarja Kjudra.
Od septembra so v tržaški pokrajini našli osem steklih lisic. Sedem so jih pobili v tržaški občini, eno pa v devin-sko-nabrežinski. V zadnjih dneh pa so tudi na Goriškem, in sicer blizu Poljana, našli lisico, ki je po vsej verjetnosti stekla (to domnevo bodo potrdile ali zanikale analize Zavoda za živalsko profilakso v Padovi). Če je sprva kazalo, da je pojav omejen na tržaško pokrajino, pa je zadnji primer dokaz, da se steklina dokaj hitro širi tudi tostran meje. V Sloveniji je pojav v zadnjih mesecih zadobil namreč zaskrbljujoče razsežnosti: v tolminski občini so izsledili 35 steklih lisic, v novogoriški občini 33 in v sežanski občini kar 37 (le na Jesenicah in v Kopru ni bilo doslej nobenega primera stekline). Znano je tudi, da se steklina širi tudi v Avstriji, verjetno v obmejnih pasovih, niso pa znani točni podatki o razsežnosti pojava na Avstrijskem. Vse to pomeni, da je nevarnost neustavljivega širjenja stekline dokaj velika, kar narekuje tudi izjemne ukrepe (ne gre sicer spregledati dejstva, da so v tržaški pokrajini do oktobra ulovili in pregledali skupno 673 lisic, od katerih jih je bilo "samo" osem steklih).
Deželno ravnateljstvo za zdravstvo je zato sprejelo izreden ukrep, o katerem je na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu deželnega odborništva za zdravstvo in higieno spregovoril odbornik Mario Brancati. Odbornik je orisal vse ukrepe, ki so jih uvedle zdravstvene ustanove pod nadzorstvom ministrstva za zdravstvo. Že januarja, ko se je steklina začela širiti v Sloveniji, so začeli natančneje in skrb-neje nadzirati favno naših gozdov, aprila so izdali navodilo, da je treba cepiti vse domače živali v občinah, ki mejijo z Jugoslavijo, nazadnje pa so povišali nagrade za lovce, ki ulovijo lisice, lovski psi pa morajo nositi nagobčnike in lastniki jih morajo voditi na verigi.
Da bi preprečili širjenje stekline med samimi gozdnimi živalmi, pa so pred kratkim predlagali, da bi po gozdovih raztrosili vabe za lisice, v katere bi vbrizgali cepivo. Gre sicer za po-
Zaradi diskriminacij v zvezi s poukom verouka
Dijaki so se obrnili na upravno sodišče
Pred tremi leti je bila staršem in polnoletnim dijakom priznana pravica, da se prostovoljno odločajo za pouk verouka. Po logičnem sklepanju bi iz tega vsakdo domneval, da predmet, ki ni obvezen, ne more uvajati drugih obveznosti. Pa vendar ni tako. Dve ministrski okrožnici namreč določata, da se dijaki, ki ne sledijo veroučnim uram, morajo prijaviti k alternativnim predmetom in da v vsakem primeru ne smejo zapustiti šolskih prostorov. Na to paradoksalno stanje je na tiskovni konferenci opozoril včeraj Odbor Sola in ustava, v katerem so včlanjeni starši, šolniki, dijaki in predstavniki drugih veroizpovedi.
Na Tržaškem se je letos na šolah vseh stopenj odpovedalo verouku dva tisoč učencev in dijakov oziroma njihovih staršev. To je okrog 9 odstotkov celotne šolske populacije. Vrednost se približuje vsedržavni ravni, kjer znaša okrog 10 odstotkov. Da se je protest proti diskriminaciji teh dijakov v zadnjih časih krepko poostril, je prispeval dogodek, ki se je pripetil na italijanskem liceju Petrarca. Na tem zavodu 61 dijakov ne obiskuje verouka. Od teh so štirje židovske oz. valdežanske veroizpovedi. Kot je včeraj obnovil dijak Paolo Radivo, je ravnatelj liceja 27. septembra poslal med dijake okrožnico, v kateri je opozarjal, da se morajo dijaki, ki ne bodo obiskovali verouka, odločiti za individualni ali alternativni
študij. V tem primeru bi lahko izbirali med psihologijo, glasbeno vzgojo, hieroglifi in človekovimi pravicami. Naslednji dan so omenjeni dijaki (večina jih je polnoletnih) pisno sporočili ravnatelju, da se na osnovi ustavnih določil in novega konkordata ne mislijo udeležiti nikakršnih dejavnosti, ki naj bi bile vzporedne z veroukom. Pojasnili so tudi, da sprejemajo nase vse odgovornosti. Čez nekaj dni, ko je bila v njihovem razredu veroučna ura (bila je to peta in zadnja učna ura), so trije dijaki dejansko zapustili šolo. Rezultat: za ravnatelja so bili neupravičeno odsotni.	»
V odgovor na to je 22 dijakov liceja Petrarca sklenilo, da se obrne na Deželno upravno sodišče in vloži priziv, ki so ga včeraj orisali predstavnikom tiska. V njem dijaki ugotavljajo, da ustava določa enakost vseh državljanov, ne glede na verske razlike. Člen 9. novega konkordata nadalje daje pravico do izbire verouka in pri tem poudarja, da uresničevanje te pravice ne sme ustvarjati nikakršne oblike diskriminacije. V primeru da se dijake, ki ne obiskujejo verouka, prisili k učenju drugega predmeta, ki sploh ni v učnem načrtu, pa se dogaja diskriminacija, trdijo dijaki. Pri tem še podčrtujejo, da v finančnem zakonu sploh ni predviden strošek za pouk teh alternativnih predmetov. Ministrski okrožnici (št.
284 in št. 316) sta po njihovem mnenju torej neustavni, saj kršita osnovne pravice državljanov. Zato pozivajo Deželno upravno sodišče, naj ju prekliče in naj odpravi tudi sklep ravnatelja liceja Petrarca o neupravičeni odsotnosti treh dijakov.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je spregovorila tudi Solnica Bruna Turinetti. Poudarila je, da se v vrtcih in osnovnih šolah dogajajo še bolj grobe oblike diskriminacije, saj malčke, ki ne sledijo verouku, demostrativno odpeljejo iz učilnice ali jedilnice in jih prepustijo osebam (ravnateljici, negovalki, kuharici), ki so tisti trenutek slučajno proste.
Turinettijeva je tudi povedala, da je v začetku šolskega leta 1.215 Tržačanov (staršev, šolnikov in dijakov) podpisalo peticijo predsedniku države, poslancem, senatorjem, ministru za šolstvo in vsem tržaškim parlamentarcem. V njej opozorjajo na kršitve civilnih in ustavnih pravic do resnično svobodnega izbiranja veroizpovedi in oblike verske vzgoje, istočasno pa zahtevajo, naj parlament čimprej uredi to vprašanje, še predvsem interpretacijo spornih ministrskih okrožnic. Turinettijeva se je pritožila tudi nad nekaterimi sredstvi javnega obveščanja, češ da niso dovolj pozorna na to problematiko in da ne dajejo prostora javni debati. To je ponoven dokaz, da v našem mestu ni posluha za glas kakršnihkoli manjšin, je ugotovila Turinettijeva. (nf)
Deželni odbornik Mario Brancati
skus, kakršnega v Italiji še niso naredili. Ker še ni znano, ali cepivo, ki 9a zaužijemo, učinkuje kot vbrizgano cepivo, mora ministrstvo za zdravstvo predlog še preučiti. Na Deželnem ravnateljstvu za zdravstvo pa so mnenja, da bi taka akcija znatno pripomogla k preprečevanju širjenja stekline, se zlasti, če bi vabe s cepivom nastavili tudi v Sloveniji in Avstriji.
Na včerajšnji tiskovni konferenci pa sta odbornik Brancati in živinozdrav-nik Romano poudarila pomen pravilne in široke informativne kampanje. Večkrat so ljudje krivi, da se lisice pribit'
Nova ukrepa KZE proti steklini
Tudi tržaška Krajevna zdravstvena enota je sprejela nova ukrepa za preprečevanje širjenja stekline. Na območju, ki je pod nadzorstvom TKZE, je lovcem prepovedano jemati s seboj pse. Lastniki zasebnih pesjakov pa lahko vzamejo v varstvo samo pse, ki so bili cepljeni pred manj kot enim letom ali vsaj dvajset dni prej, preden jih pripeljejo v pesjak (potrebno je seveda živi-nozdravniško potrdilo). Samo za psičke, stare manj kot tri mesece, še ni obvezno cepljenje.
žajo človeškim naseljem, ker puščajo na odprtem hrano ali celo odpadke, kar lisice privablja. Po drugi strani so lisice divje na podgane in dob vedo, da jih je najlažje najti prav PJ odlagališčih smeti. Malomarno čisce nje zabojnikov za smeti (za kar je veda pristojna smetarska služba) 1 malomarno odlaganje smeti lahko rej pospešita širjenje stekline.
Po drugi strani, sta poudarila Bra cati in Romano, pa je treba nadzorov ti tudi mačke, zlasti vaške in'mest ^ potepuške mačke, ki se lahko nalezejo stekline in nato okužijo človeka, smemo namreč pozabiti, da se s stek no lahko okužimo ob samem dotik bolno živaljo ali z njeno slino. morajo biti izletniki in ljudje, ki žlV8 na vasi, izredno previdni. Če ima ^ samo majhen dvom, da smo se dot nili bolne živali ali njene sline, je n bolje, da gremo takoj k zdravniku.
manTfattura"!
TRIESTINA 1
dwtlo CManduu |
ZADNJI DNEVI
JESENSKE PROMOCIJSKE PRODAJE
30% popusta pri vseh modelih
j moška oblačila, ...tudi za močne postave Ul. Milano 19
Dr. Maksimilijan Jezernik v DSI
»Sprehod po slovenskem Rimu«
Dr. Maksimilijan Jezernik
Društvo slovenskih izobražencev je imelo v ponedeljek zvečer v gosteh dr. Maksimilijana Jezernika, ravnatelja papeškega zavoda Slovenika v Rimu in docenta na univerzi Urbania-na. Predavatelj je spregovoril o temi: »Sprehod po slovenskem Rimu«. Poslušalcem je Jezernik nudil kratek zgodovinski pregled slovenske prisotnosti v Rimu od prihoda Sv. Cirila in Metoda do današnjih dni.
Da smo Slovenci pogosto hodili v Rim, dokazuje že beseda romar, je povedal predavatelj. V 18. stoletju so to prestolnico obiskali pomembni slovenski možje in ta obisk je v njih pustil vidne sledove. Marsikdo se je odločil, da bo dal v svoji domovini zgraditi cerkev, ki bo vsaj nekoliko spominjala na veličino cerkva v starodavni prestolnici krščanstva.
Med obema vojnama pa je bila slovenska prisotnost v Rimu precej neznatna in to prav v obdobju, ko so razni narodi ustanavljali v tem mestu
svoje zavode. »Pomanjkanje na .g zavoda v Rimu,« je dejal Jezerni ^ imelo negativne posledice Prel"kega za našo cerkev. Preko sloven -e_ doma bi se bili namreč lahko navali mednarodnih sredstev in in joSto-cij, do katerih tako nismo imen
pa.«	vnnčno
Novembra 1960 so v Rimu	^
ustanovili dom Slovenik, ki je O F -n. petnajstimi leti povišan v PaP tudi štitut. Kaj kmalu je prišlo v RJ®"loSjce do ustanovitve Slovenske 1 grl. akademije in društva rimskih cev A. M. Slomšek.	noq°'
Predavanje se je zaključilo P ate-vorom med občinstvom in PrP. gio-Ijem. Prisotne je zanimalo, ko rnjk vencev živi trenutno v Rimu. več jim je odgovoril, da jih je ne ju. kot petsto. Med njimi je okrog na hovnikov (od teh jih enajst p° gtu-papeških univerzah), ostali P . e. dentje ali pa živijo v italijanski F stolnici zaradi službenih obvezn ^
Spodbudni podatki zavoda ISTAT
Naše mesto ni več najdražje v državi
V	tem mesecu so življenjski stroški na Tržaškem narasli za 0,2 odstotka v primerjavi z oktobrom, letna jnflacija na pokrajinski ravni pa znaša 4,8 odstotka. Te podatke (ki so sicer še nedokončni) je včeraj posredoval statistični urad tržaške Občine, ki deluje v tesnem sodelovanju z osrednjo državno statistično ustanovo ISTAT. Slednja objavlja vsak mesec porast cen in življenjskih stroškov v Milanu, Turinu, Geno-vi. Trstu, Bologni in Bariju.
V	zadnjih tridesetih dneh so cene najbolj poskočite v Milanu (1,3 odst.), najmanj pa v Trstu (0,2 odst.), kar je precej spodbuden znak, če pomislimo, da je Mio naše mesto še do pred kratkim naj dražje mesto v državi. V enem letu so pri nas življenjski stroški narasli za 4,8 odst., kar uvršča Trst na zadnje mesto na Posebni lestvici ISTAT, ki pa se nanaša le na šest zgoraj omenjenih mest. Daleč na prvem mestu sta Turin in Bari, kjer so cene v dvanajstih mesecih poskočile za 6,1 odstotka. V Milanu so v enem letu cene narasle za 5,6 odstotka, v Genovi in v Bologni pa za 5'1 odst.
Povprečna letna inflacija na vsedržavni ravni bo tako znašala približno pet odstotkov, kar je nekoliko Več kot je ob parlamentarni predstavitvi finančnega zakona in državnega proračuna predvidevala in napovedovala vlada Ciriaca De Mite. Inflacija v Italiji torej spet rahlo narašča, medtem ko v drugih državah Evropske skupnosti, z izjemo Francije, iz meseca v Mesec pada. Na vrhu te lestvice je, kot znano, že dolgo časa Zvezna republika Nemčija.
. Na Tržaškem so v preteklem mesecu najbolj občutno poskočile cene živil (za pol odstotka), isti po-rast pa so zabeležili tudi stroški za energijo. V ta okvir sodi v prvi vrsti podražitev plinskega olja za ogrevanje, medtem ko ceno bencina po vsej verjet-Uosti izračunavajo na podlagi cen, ki so v veljavi na vsedržavni ravni. Tržaška Občina in ISTAT gotovo ne upoštevata ceno neobdavčenega bencina, ki je v ve-gavi v vsej naši pokrajini. Stroški za stanovanja in za najemnine so pri nas poskočili za 0,2 odstotka, naj-Manj pa so v zadnjem mesecu narasli stroški za oble-
in tako imenovani splošni stroški, med katere med drugim uvrščajo časopise, cigarete itd. Cene oblek so v Trstu, kot v drugih italijanskih mestih, razmeroma ®°6no narasle v oktobru, ko so si trgovine nabavile zuuske kolekcije.
.Trst torej vsaj na podlagi uradnih podatkov ni več naj dražje mesto v državi. Uradni podatki, ki jih posreduje zavod ISTAT, se vsekakor vedno nanašajo samo n?..,?bčino Trst, glede na omejene zemljepisne razsež-pa se tudi v okoliških občinah ži-ne razlikujejo veliko od tržaških.
pokrajine Mnjski stroški
Trgovci se pripravljajo na decembrske praznike
Trgovine in lokali bodo odprti ves teden
Bencinske bone bodo delili do 10. decembra
Za drugi sveženj bonov še ni bilo hudega navala
V decembru bodo trgovine in gostinski obrati v tržaški občini lahko odprti tudi v dneh, ko je predviden tedenski počitek. Sklep tržaškega župana bo začel veljati v nedeljo, 4. decembra, in bo trajal vse do 1. januarja 1989. Tokrat verjetno ne bo prišlo do zmede, ki je nastala na dan sv. Justa, ko so brez vsakega kriterija nekatere trgovine ostale odprte, druge pa ne. V decembru se je namreč že nekaj let uveljavil običaj "odprtih trgovin", k uspešnosti pobude pa je pripomogla tudi odločitev, da so središčne ulice zaprli za promet. Kako misli ukreniti letos občinska uprava, ni še znano, čeprav so Tržačani že dovolj jasno dokazali, da jim je veliko - še posebno v prazničnih dneh - do mirnega sprehoda po mestnih ulicah.
Da bi nakupovanje daril potekalo v čim bolj prazničnem vzdužju, je Združenje trgovcev in gostincev, ob pokroviteljstvu Trgovinske zbornice, tudi letos razpisalo natečaj za najlepšo izložbo. Ker so prireditelji ugotovili, da le malo trgovin in gostinskih obratov razpolaga z zunanjo izložbo, pa so pobudo letos še dopolnili in razpisali natečaj tudi za najlepše okrašeno notranjost. Prvo in drugo nagrado za obe kategoriji bo izbrala posebna žirija, kateri bo predsedoval predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi.
Pobudo so že podprli vladni komisar, predsedstvo deželnega odbora in sveta, Turistična in letoviščarska ustanova ter nekateri bančni in zavarovalni zavodi. Poleg spominskih plaket, medalj in pokalov, bodo prejemnikom prve in druge nagrade (v obeh kategorijah) tudi delno povrnili stroške (350 tisoč lir prvouvrščenima, 150 pa drugouvrščenima).
Vse, ki se mislijo udeležiti natečaja, Krajevna zdravstvena enota opozarja na osnovna varnostna pravila pri postavljanju svetlobnih okrasov. Luči ali "verižne svetilke" morajo biti dobro izolirane; če so na odprtem, ne smejo biti v dosegu ljudi, izolacija pa mora biti nepropustna. Nadalje je treba paziti, da v bližini ni vnetljivih predmetov ali tekočin in da imajo uporabljena stikala dovolj nizko napetost (10/15 amperov). V primeru, da namesti svetlobni okras strokovnjak, mora ta izdati potrdilo, da se je držal veljavnih predpisov.
Prijave za natečaj sprejemajo do 16. decembra na sedežu združenja v Ul. Roma 28.
Na koncu pa še obvestilo za krošnjarje, poulične prodajalce in lastnike stojnic, ki bi se hoteli udeležiti božičnega sejma v Drevoredu XX. septembra (od 15. do 31. decembra). Tržaška občina jih obvešča, da zapade rok za vložitev prošenj 30. novembra. Prošnje, naslovljene na V. oddelek za policijo in živila, Trg Unita 4, morajo biti na kolkovanem papirju in opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti. Letošnji božični sejem na Akvedotu je namenjen le krajevnim prodajalcem.
Kot je bilo pričakovati, poteka razdeljevanje drugega svežnja bonov za bencin po neobdavčeni ceni neprimerno mirneje kot oktobra. Večina upravičencev ima še vedno na zalogi bone, ki so jih prejeli v prvi fazi razdeljevanja, tako da se jim še ne mudi na občinske izpostave in v urade. Po drugi strani pa je tudi nepričakovan prihod zime marsikoga zadržal doma.
Tako je delo na občinskih izpostavah Občine Trst in v uradih okoliških občin potekalo v prvih treh dneh razdeljevanja - začeli so v ponedeljek -precej od rok in nikjer niso imeli navala. Ljudje res prihajajo po bone, ponekod tudi v velikem številu, vendar
Rajonski sveti
Kdaj izvolitev še zadnjih štirih predsednikov?
Danes ob 19.30 se bo na Kolonji sestal tamkajšnji rajonski svet, ki ima na dnevnem redu celo vrsto tekočih upravnih zadev. Med drugim bo tekla beseda o programu dela tega izvoljenega sosveta in o načrtovani ureditvi občinske pokrite tržnice. Jutri ob 20.30 pa se bo na svojem sedežu na Rojan-skem trgu 3 sestal rajonski svet za Barkovlje, Rojan in Greto, ki ima med drugim na dnevnem redu program dela in izvolitev podpredsednikov. V ponedeljek, 28. novembra, pa bo zasedal rajonski svet za Sv. Ano in Naselje sv. Ser-
izvo-
pa ni
še uradno določila datumov sklicanja štirih rajonskih svetov, ki so skoraj pet mesecev po junijskih upravnih volitvah še brez predsednika. Brez predsednika so še na Vzhodnem in na Zahodnem Krasu, v Skednju ter pri Sv. Vidu. Vsi ti izvoljeni sosveti se bodo verjetno sestali prihodnji teden.
gija. Na dnevnem redu im« litev podpredsednika.
Tržaška občinska uprava
je delo precej tekoče, verjetno tudi zato, kot nam je hudomušno povedala uslužbenka občinske izpostave pri Sv. Ivanu, ker občinski uslužbenci veliko bolje poznajo proceduro. Zanimivo je vsekakor dejstvo, da so imeli veliko več dela v predmestnih občinskih izpostavah - kot v Rojanu ali na Kolonji, kjer so vsak dan "postregli" z boni okrog 300 oseb - kot v mestu. Na občinski izpostavi v Ul. Battisti, kjer so se oktobra dobesedno borili proti navalu upravičencev - poklicali so celo mestnega redarja, da je urejeval vrste in omejeval naval ljudi - pa so od ponedeljka razdelili bone "samo" 450 osebam. Najmanj navala je bilo doslej na občinski izpostavi za zahodni Kras, kamor je vsak dan prišlo od 50 do 80 ljudi.
Skoraj vsi občinski uslužbenci menijo, da bodo ljudje prišli po bone zadnje dni razdeljevanja, tako da se že duševno pripravljajo na intenzivno delo zadnjih dni. Najbolje bi bilo vsekakor, kot opozarja tržaška Trgovinska zbornica, ko bi bilo razdeljevanje enakomerno, tako da ne bi prišlo do neprijetnih zastojev in čakanj.
Razdeljevanje bonov se bo zaključilo 10. decembra. Dotlej bodo razdeljevali bone na vseh občinskih izpostavah in v uradih okoliških občin. Na tržaških občinskih izpostavah za vzhodni in zahodni Kras bodo do 3. decembra razdeljevali bone vsak delavnik od 14. do 20. ure, zadnji teden pa v ponedeljek, sredo in soboto od 14. do 16. ure. Vse ostale tržaške občinske izpostave bodo delovale do 3. decembra vsak delavnik od 14. do 20. ure, tretji teden pa samo od 17. do 20. ure. Uradi Občine Repentabor so odprti vsak delavnik od 8. do 14. ure; Tehnični urad Občine Milje je odprt od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure; na dolinskem županstvu delijo bone vsak delavnik od 8.30 do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15.30 do 17.45; na zgoniškem županstvu delijo bone vsak delavnik od 8. do 14. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi od 15. do 18. ure; na devinsko-nabrežinskem županstvu pa delijo bone vsak delavnik od 9. do 13. ure, od ponedeljka do petka tudi od 17. do 19. ure.
S kulturnim programom bodo v Nabrežini počastili spomin na pesnika Iga Grudna
na rustva in kulturne organizacije se večkrat r0; PnMeren način spomnijo obletnic smrti in irne t-r Pesnikov in pisateljev, po katerih nosijo v npH 0 bo tudi kulturno društvo iz Nabrežine no aM)°. 27. t. m., ob 17. uri, s primerno kultur-Qr Prireditvijo obudilo spomin na pesnika Iga na ob 40. obletnici njegove smrti. niCj nreditev se bo odvijala v občinski telovad-PorlnK^ M društvena dvoranica neprimerna za tVo [L, np Proslave. Čeprav se nabrežinsko druš-vask. ot Podobna kulturna društva, osnovana na rih 1 skupnosti) ubada z raznimi težavami, kate-nem lc na posledica je šibko delovanje na kultur-lisnnHK r°^u' ie v zadnjem času mogoče opazi-Prfl,,v udno obnavljanje aktivnosti prav ob pričanju Grudnove proslave.
Irj vem okviru se je osnovala kulturna skupina, tvjerlt ze dolgo časa zbira v društvenih prostorih. serj em ko jeVera Kukanja prevzela vlogo reži-sarn r'n. ,a9ana Rojc skrbi za tekste, je scena ter vilnih°,r n(-deljskega popoldneva v rokah šte-da tud ■ ug*h kulturnih delavcev. Naj omenimo, ki i_. 1 rokrat sodelujejo z društvom posamezni-nje i M$o vključeni v redno društveno delova-aiemhn s,edo9aia pogostokrat, predvsem ob postili ™ ejšlh Prireditvah. Pri recitalu se bodo zvr-Aleksr pU Miranda Caharija, Andrej Pisani in 1 Pregare, medtem ko je osnutek za vezni
tekst pripravila profesorica Nada Pertot, ki je vanj vnesla tudi osebne spomine na pesnika. Programu bo dala svoj doprinos nižja srednja šola iz Nabrežine, ki prav tako nosi ime po pesniku, in sicer z zborom pod vodstvom Edith Can-ziani.
Da bi proslava poleg inovacij pri podajanju programa šla izven klasičnih shem proslave tudi v samem sporedu, bo poskrbel ansambel Happy day, ki je uglasbil nekaj Grudnovih pesmi. Pod taktirko profesorja Aleksandra Rojca bo nabre-žinski Moški pevski zbor Igo Gruden zapel tri pesmi, in sicer Triglav moj dom, Padel je padel ter narodno Angelček varuh moj. Scena, ki so jozačeli oblikovati v zadnjem tednu, pa naj bi skušala udeležence popeljati v obdobje Grudnovega ustvarjanja in obenem bo vnašala inovator-ske elemente domačih scenografov. Ob priložnosti se bo društvo spomnilo obletnice Grudnove smrti tudi z nalepko, ki jo je izdelal Robi Grgič, obenem pa so že bili tiskani novi plakati.
Nabrežinski kulturni delavci so prepričani, da bo njihov trud poplačan s številno udeležbo, kakršno je ob podobnih kulturnih dnevih že bilo mogoče zabeležiti v občinski telovadnici. Naj ob koncu še omenimo, da bo imel društveni moški pevski zbor še pred božičnim časom, in sicer 17. decembra, celovečerni koncert, (mc)
Vsi ostali kandidati na balotažo
Pristaniščniki potrdili Marinellija za konzula
Vincenzo Marinelli ostaja konzul Enotne družbe pristaniških delavcev iz Trsta. Na tem mestu ga je potrdilo 573 od skupno 749 članov Družbe, ki so se udeležili volitev novega vodstva, se pravi konzula in treh pod-konzulov, upravnega sveta in nadzornega odbora. Volitve so se pričele v soboto in končale včeraj, udeležilo pa se jih je 86,29 odstotka volilnih upravičencev, saj Družba šteje vsega 868 članov.
Če je potrditev Marinellija na čelu Družbe z veliko večino glasov (zanj je glasovalo 72,50 odstotka vo-lilcev) v skladu s predvolilnimi predvidevanji, pa precej preseneča, da v prvem krogu ni bil izvoljen noben drug kandidat. Sedeži podkon-zulov ter članov upravnega sveta in nadzornikov ostajajo namreč nezasedeni, ker nihče od kandidatov ni prejel predvidene absolutne večine glasov.
Izid prvega kroga preseneča predvsem zato, ker se je na volitvah predstavila enotna kandidatna lista. V skladu s statutom so že razpisali drugi krog volitev, točneje balotažo, ki se bo pričela 26. novembra.
V organizaciji ZSKD
V Skednju so imeli seminar za pevce
Naši pevski zbori si želijo, da bi čim bolj izpopolnili tehniko petja, izgovarjavo in ritmično obdelavo posameznih skladb. Zato se z veseljem udeležujejo seminarjev, ki jih že vrsto let organizira Zveza slovenskih kulturnih društev prav s tem namenom.
Tak pevski seminar je potekal preteklo nedeljo v društvenih prostorih KD Ivan Grbec v Skednju, namenjen pa je bil ženskemu pevskemu zboru tega društva.
Udeležba na seminarju je bila dobra, predavatelji pa so bili Mira Sardoč, Mirko Slosar in Ignacij Ota. Na seminarju, ki je trajal tako rekoč ves dan (s kratkim premorom ob uri kosila) so se pevke seznanile z vokalno tehniko, s pravilno izgovarjavo tekstov, s teorijo glasbe in ritmično obdelavo posameznih skladb — torej z vsem, kar ima odločilen pomen pri izvajanju pevskih programov, kot tudi pri glasbeni in pevski rasti pevcev samih.
Pevke škedenjskega zbora so bile s seminarjem zelo zadovoljne ter hvaležne predavateljem, saj so jim v zgoščeni obliki posredovali veliko koristnega. Sklepna želja je bila, da bi imele še priložnost slediti podobnim pobudam, za katere je ZSKD na razpolago vsem zborom, ki bi izrazili željo po takšnih seminarjih.
Ne gre seveda za nikakršno novo pobudo ZSKD, saj si podobni seminarji, tudi z bivanjem pevcev za dva ali tri dni na primer v Strunjanu, lani pa v Postojni, sledijo že vrsto let, v splošno zadovoljstvo pevcev, ki si pridobivajo na njih znanje, ki je za razvoj in napredek zborov nujno potrebno, (ni)
pijaki zasedli šolo »Nordio«
Voda trza.škega umetnostnega za-zaseril! nnco in Umberto Nordio« sc vrste raSr°i0 ®cdo' da bi protestirali iz nja nrim °90V' ki 9redo od pomanjka-didakti* GInid prostorov in ustreznih večiem j- , sredstev do potrebe pc fesorii c,!,al0gu z ravnateljem in prejeli nr,aa -	°_ zasedbi so dijaki sprega	včerajšnjim ob koncu šolske-
šoii na °yania' Vseh je okrog 500, na in t0 v 1 , ju stalno kakih 100 do 150 nje n “Malikih razmerah, saj ogreva-dnmonstr,-6' Za Petek so napovedali Cah.	acil° po glavnih mestnih uli-
Sl»kar Polde Oblak Razstavlja v Sežani
daneč*8?! Štoriji v Sežani bodo slik Pnu uri odprli razstavo UvelL, v6ta Oblaka. Gre za dokaj kari n /lenega slovenskega sli-chnu'aku-Zivi in deluje v Miin-Movino k' ohrania žive stike z do-
Mamila so skrivali v razpršilcih z lakom za lase
Policija aretirala tri Tržičane in zaplenila 300 gramov kokaina
Vztrajen boj policije proti razpečevalcem mamil je privedel do aretacije treh Tržičanov. Za rešetkami sedijo 40-letni Giovanni Colovatti, njegova 33-letna žena Natalizia D Arco in 41-letni Bruno Cehic. Agenti letečega oddelka iz Trsta so v sodelovanju s policisti iz Tržiča in Gorice pri tem zaplenili okrog 300 gramov kokaina, manjšo količino marihuane in hašiša ter kakih 13 milijonov lir. Vse kaže, da so razpečevalci hoteli prodajati mamila v našem mestu.
Zaporni nalog proti trojici je izdal namestnik državnega pravnika Trotta iz Gorice, z zadevo pa se ukvarja preiskovalni sodnik Leghissa, ki je že zaslišal aretirane. Kaže, da so zakonca Colovatti in Cehic predvsem v zadnjem času večkrat potovali v Južno Ameriko, zato ni dvoma, da so kokain nabavili tam in ga potem pretihotapili v Italijo.
Razpečevalce so aretirali že v začetku oktobra, zaradi stroge preiskovalne tajnosti pa je policija šele včeraj uradno potrdila vest. Bruno Cehic in Giovanni Colovatti sedita v goriškem zaporu, Colovattijevo pa so pripeljali v tržaški Koronej, ker v Gorici ni posebnega oddelka za ženske.
Kaže, da so aretiranci imeli mamila kar doma. Kokain je bil skrbno skrit v razpršilcih z lakom za lase in v embalažah raznih povsem »nedolžnih« kozmetičnih sredstev. S podobnim trikom je hotel preslepiti policiste tudi Španec, o katerem smo pisali v včerajšnji številki. Razpečevalec je 700 gramov kokaina skril v baterije za radio.
Na sliki (foto Križmančič): zaplenjeni denar in razpršilci z lakom za lase, v katerih je bil skrit kokain
Protokol za sodelovanje Češkoslovaške s Trstom
Gospodarska zbornica Češkoslovaške je odobrila zaključni protokol, ki ga je 24. junija 1988 v Trstu sprejel Kontaktni odbor za sodelovanje med češkoslovaško in tržaško gospodarsko zbornico. Vest je predsedniku tržaške zbornice Tombesiju posredoval njegov češkoslovaški kolega Jaroslav Jakubec, ki je podčrtal predvsem tisto določilo protokola, ki predvideva možnost, da bi na osnovi mednarodnega sporazuma Češkoslovaška uporabljala tržaško pristanišče, podobno kot to že delata Avstrija in Madžarska.
Mirno je zaspal naš preljublje-ni mož, oče in nono
Albin Babič
Pogreb našega dragega bo v soboto, 26. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinaro.
Žalostno vest sporočajo žena Milka, hčerka Ana s Severinom, ljubljena vnuka Ingrid in Štefan, brat Paolo, sestri Lidia in Gina, svaki, svakinje, nečaki in drugo sorodstvo.
Žalovanju se pridružuje družina Ivan Čok.
Katinara, 24. novembra 1988
Akademski zbor Kidrič iz Celja jutri gost MePZ Primorec-Tabor
Na povabilo MePZ Primorec - Tabor se bo jutri v Prosvetnem domu na Opčinah predstavil Akademski pevski zbor Boris Kidrič iz Celja. Z obiskom in celovečernim nastopom celjske skupine se nadaljujejo prijateljski stiki, ki vežejo pevce od aprila letos, ko sta se zbora udeležila takmovanja "Naša pesem 88" v Mariboru. Konec minulega tedna je tržaški zbor bil v gosteh pri celjskem zboru in se ob tej priložnosti predstavil s celovečernim koncertom v Narodnem domu v Celju, dan kasneje pa v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini. Nadvse uspela in neformalna pobratimija na Celjskem se bo tokrat nadaljevala na jutrišnjem srečanju, ko bo pesem znala še tesneje združiti člane obeh zborov, ki sta si v marsičem blizu.
APZ Boris Kidrič je bil ustanovljen leta 1981, ko so se v zborovske vrste strnili študentje, dijaki in mladi delavci, ki so prepevali in se preizkušali v drugih celjskih zborih. V razmeroma kratkem času se je skupina navdušenih in obetavnih pevcev preoblikovala v soliden pevski zbor, ki deluje kot samostojno društvo. Celjski zbor se ponaša z bogatim in uspešnim delovanjem. V kroniki ima zapisana številna srečanja s poslušalci, od priložnostnih nastopov in samostojnih koncertov v številnih krajih Slovenije in Jugoslovije do gostovanj na Madžarskem, na avstrijskem Koroškem in v ČSSR. K pestri dejavnosti prištevamo tudi snemanja na RTV Ljubljana in sodelovanja na slovenskih tekmovanjih. Med prve tekmo-
valne uspehe sodijo srebrna plaketa mesta Maribor in osvojitev 3. mesta na tekmovanju "Naši zbori tekmujejo" RTV Ljubljana leta 1984 ter leto kasneje osvojitev 2. mesta na istem tekmovanju. Največji tekmovalni uspeh, je zbor dosegel na letošnjem mariborskem tekmovanju, ko so pevci prejeli zlato plaketo, zborovodja Adriana Po-žun pa posebno nagrado kot najboljši debitant dirigent.
Na jutrišnjem koncertu bo 75-član-ski zbor izvajal obširen in raznolik program. Na sporedu bodo pesmi z nabožno vsebino (Susato, Casals, Hei-
man), katerim bodo sledila zborovska dela slovenskih sodobnih skladateljev (Srebotnjak, Lebič, Pahor, Ukmar) in ljudske v Lebičevi in Krekovi priredbi. Drugi del koncertnega večera zajema izbor izrazito ritmičnih in otožnih črnskih duhovnih pesmi.
Obisk mladih pevk in pevcev iz Celja je za naš zbor vesel dogodek, njihova pesem pa predstavlja obogatitev in prijetno doživetje za vse ljubitelje zborovskega petja.	K K
Na sliki celjski zbor na enem zadnjih nastopov
gledališča
VERDI
Otvoritev letošnje operne sezone v gledališču Verdi bo 2. decembra 1988 ob
20.00	(red A) s PIKOVO DAMO M. I. Čajkovskega. Režija Giorgio Pressburger. Dirigent Spiros Argiris.
Pri blagajni gledališča Verdi - Trg Verdi 1 - je v teku razdeljevanje novih abonmajev za red A, B, C, D in G.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89 -
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev predstave UNA ZINGARA M'HA DETTO... z Ginom Bramierijem in Paolo Ouattrini. Predstava je izven abonmaja. Abonenti imajo 20-odst. popust. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 28. t. m. do 4. decembra bo gledališka skupina Pro. Sa predstavila H. Pintarjevo delo ČUVAJ z R. De Carmine, G. Zanettijem in G. Pambierijem. Režija Guido De Monticelli. V abonmaju odrezek št. 3. Za abonente 50-odst. popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 bo skupina Lune Teatra iz Rima ponovila delo SENTIMEN-TAL Pietra Fa vari j a. Režija Ugo Grego-retti. Igrajo Cochi Ponzoni, Aurora Can-cian ih Giulia Farnese.
Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) in pri UTAT v Pasaži Protti 2 so v teku vpisovanja novih abonmajev.
mali oglasi
TRGOVINA JESTVIN zaposli prodajalca, prostega vojaških obveznosti. Zainteresirani naj telefonirajo ob delavnikih na št. 211026 od 13. do 13.30.
NUJNO IŠČEM majhno stanovanje v najem. Tel. 232320 v večernih urah.
KUPIM hišico v Kvarnem, na otoku ali celini, lahko tudi v slabem stanju. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 TRST pod šifro "Kvarner".
ALDO KOVAČEV je v Doberdobu pri cerkvi odprl osmico. Nudi vino in svež prigrizek iz lastnih kolin.
OSMICO je odprl Jožko Colja v Sama-torci. Toči belo in črno vino.
CITROEN DYANE, rdeče barve, v voznem stanju, prodam za rezervne dele. Telefonirati v večernih urah na št. 040/228966.
PRODAM klavir, črn, "mezzacoda", v dobrem stanju, ugodna cena. Tel. 200051.
PRODAM peč na plin 14.000 kal, mod. Aster. Tel. 228547.
PRODAM akacijeva in druga drva po ugodni ceni. Za informacije družina Žnideršič, Števerjan, tel. 0481/88461 ob
e večernih urah.
V BOLJUNCU prodam 3.000 kv. m nezazidljivega zemljišča. Telefonirati zvečer 228386.
TRUSSARDI - parfumi in darila. Parfumerija Kozmetika 90 - Opčine.
ZAPOSLIMO trgovsko vajenko z znanjem slovenščine in italijanščine, voljo do dela in lepo postavo v trgovini oblačil Fany. Tel. 231118 v uradnih urah.
22-LETNA KNJIGOVODJA išče poldnevno zaposlitev, enoletna delovna izkušnja v pomorski stroki. Tel. 229393 ob urah obedov.
PODJETJE, ki deluje na področju telekomunikacije išče instalatorje/ke ali delavce kovaške stroke. Obvezujoča potovanja po celi Italiji in v tujino. Pisati v italijanščini: Cassetta SPI nr. 43 C - Udine (Videm).
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 12. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. SPIVAKOVOM.
MePZ Primorec - Tabor - Prosvetni dom Opčine. Jutri, 25. t. m., ob 20.30 koncert APZ BORIS KIDRIČ iz Celja. Dirigent A. Požun. Vabljeni!
V	baziliki sv. Silvestra bo nocoj ob
20.30	na sporedu koncert komorne glasbe, ki jo bo izvajal AURORA ENSEM-BLE. Vstop prost.
V	ponedeljek, 28. t. m., ob 21. uri bo
tudi v baziliki sv. Silvestra koncert KVARTETA SCHUMANN, ki ga prireja kulturni krožek G. La Pira. Vstop prost.
čestitke
Danes praznuje 40 let SONJA TRETJAK. Da bi ostala še vnaprej tako živahna, zdrava in vesela ji želijo mož Žarko, sin Diego in hči Tanja.
Danes praznuje rojstni dan PINA SANCIN. Vse najboljše ji želi Celestina.
razna obvestila
Schiatsu, akupresura, conalna masaža - nadaljevalni tečaj 26. in 27. novembra v Domu A. Sirk v Križu. Vodi prof. Helena Bizjak. Vpisovanje v društvenem baru Doma A. Sirk danes od 18. do 20. ure. V soboto začetek ob 14. uri, v nedeljo pa ob 9. uri.
Devinsko-nabrežinska občina organizira tečaje angleščine, slovenščine, nemščine, pianole in kitare. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v uradu za stike z javnostjo in prevajanje občine Devin-Nabrežina - tel. 200421 int. 17 od 9. do 12. ure do srede, 30. t. m.
Sklad M. Čuk prireja dvakrat tedensko SKUPINSKE LEKCIJE za srednješolce v pomoč šolskemu delu. Prijave ob koncu meseca v pisarni Sklada - Proseš-ka 133 (nasproti cerkve) na Opčinah od 14. do 15. ure, razen sobot.
Občina Zgonik obvešča, da se vrši razdeljevanje bencinskih bonov vsak delavnik od 8. do 13. ure, ob torkih in četrtkih tudi od 15. do 18. ure do 10. decembra 1988.
Zadružni center za socialno dejavnost in KRUT, v sodelovanju z Društvom slovenskih upokojencev v Trstu, Zvezo vojnih invalidov NOV in Združenjem aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju vabijo na PETKOV POPOLDAN, ki bo jutri, 25. t. m., ob 16. uri v prostorih Odseka za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio 4. Srečanje bo z zdravnikom Danijelom Žerjalom na temo: »Kako se borimo proti prehladu in gripi«.
SKD Barkovlje obvešča, da bo danes, 24. t. m., ob 20.30 odborova seja.
Zveza slovenskih kulturnih društev, Trst, Gorica in Čedad prireja LUTKOVNI SEMINAR, ki bo L, 2. in 3. decembra v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Seminar bo praktičnega značaja, vodila pa ga bosta Igor Cvetko in Jelena Sitar, ki sta v Sloveniji priznana strokovnjaka na lutkovnem prodročju. Prvenstveni poudarek seminarja bo na vzgojnem vidiku lutkovne dejavnosti. Seminar je namenjen vzgojiteljicam in seveda vsem ljubiteljem lutk, ki si žele pridobiti novih spodbud pri kreaciji in uporabi lutkovnega izražanja. Za informacije in prijave se lahko interesenti zglasijo na sedežu ZSKD v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11, tel. 040/767303.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta slikarska razstava GIUSEPPA-SATURNA in GIULIA TOMAINA.
V	galeriji Cartesius bo od 26. t. m. do 13. decembra razstavljal svoja dela Ugo ČARA.
V	galeriji Nadie Bassanese - Trg Giotti 8, 1. nad. - je odprta razstava Barbare Strathdee. Urnik: vsak dan od 17.00 do
20.00	razen ob nedeljah.
V	galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - bo do 28. t. m. odprta razstava slikarke ALBE HRELIE. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Ob praznikih od
11.00	do 12.30. Zaprto ob ponedeljkih.
V	galeriji Feniks v Ljubljani razstavlja do 10. decembra IVO PETKOVŠEK.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 24. novembra 1988 KLEMEN
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 9.10 - Luna vzide ob 16.36 in zatone ob 8.29.
Jutri, PETEK, 25. novembra 1988
KATARINA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.55 najnižje -15 cm, ob 8.50 najvišje 54 cm, ob 15.52 najnižje -67 cm, ob 22.33 najvišje 29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 0,7 stopinje, zračni tlak 1022,7 mb raste, veter 28 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, s sunki do 86 km na uro, vlaga 33-odstotna, nebo skoraj jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 13,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI STA SE: Massimiliano Puggi-oni in Enrico Feresin.
UMRLI SO: 92-letna Emilia Ptacek vd. Verzura, 83-letna duerida Robba, 88-let-na Ermenegilda Garimberti, 80-letna Terasa Redolfi vd. Tagliapietra, 80-letna Maria Anna Babic por. Crusizio, 75-letna Giuseppina Crisotto, 58-letni Augusto Balestra, 87-letna Pierina Viola vd. San-tin, 86-letna Grazia Gisanzio, 78-letni Albino Babic, 79-letni Enrico Guerra, 78-letni Giacomo Giacaz, 48-letna Rosanna Novel por. Brazzati, 77-letna Marianna Jankovič por. Mazzucchelli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. novembra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Oscar VVilde
Važno je imenovati se Ernest
Režija: Marko Sosič
Igrajo: Vladimir Jurc, Tone Gogala, Anton Petje, Alojz Milič, Adrijan R ustja, Lidija Kozlovič, Stanislava Bonisegna, Lučka Počkaj in Bogdana Bratuž.
V soboto, 26. t. m. , ob 20. uri IZVEN ABONMAJA
KD VALENTIN VODNIK
ob 110-letnici tabora in ustanovitve društva
jutri, 25. t. m. - ob 18. uri odprtje razstave Maria Magajne, poje otroški pevski zbor Valetnin Vodnik pod vodstvom Suzane Žerjal, ob 20.30 celovečerni koncert MPZ Valetnin Vodnik - zborovodja Bogdan Kralj
v soboto, 26. t. m. - ob 20.30 VSE TAKO MIMO BEŽI besedilo Marij Čuk, režija Marko Sosič, slavnostni govornik Ciril ZOBEC v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
razne prireditve
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - prireja v soboto, 26. novembra, VEČER, POSVEČEN PISATELJU ALOJZU REBULI. Uvodno predstavitev bo podala prof. Diomira Fabjan-Bajc, odlomke iz njegovih del bo prebral gledališki krožek Slovenskega kulturnega kluba, prisoten bo tudi sam pisatelj. Začetek ob 18.30.
Zadruga Ars Nova prireja v soboto, 26. novembra, ob 20.30 v Športno-kultur-nem centru v Zgoniku KONCERT ANSAMBLA AVSENIK ob 35. jubileju. Rezervacije sprejemajo: Gostilna pri občini v Dolini, Tržaška knjigarna v Trstu, bar KD Tabor na Opčinah, knjigarna Terčon v Nabrežini in cvetličarna Nadja na Proseku.
SKD I. Gruden prireja v nedeljo, 27. novembra, ob 17. uri v nabrežinski telovadnici PROSLAVO OB 40. OBLETNICI SMRTI IGA GRUDNA.
Amaterski oder J. Štoka Prosek-Kon-tovel prireja v nedeljo, 27. novembra, ob
17.	uri v Kulturnem domu na Proseku ponovitev igre Josipa Tavčarja "LOČITEV". Režija Drago Gorup. Vabljeni!
KD Kraški dom obvešča, da bomo predvajali video-posnetek o september-skem izletu na Dunaj v torek, 29. t. m., ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu.
kino
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Senza inibizioni, porn., □ □
CAPITOL - 16.00, 21.30 L’ultima tentazi-one di Cristo, dram., ZDA 1988, r. M. Scorsese, i. W. Dafoe, H. Keitel. LUMIERE FIGE - 18.00, 22.00 II pošto, it. 1961.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Private love, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □
18.	letom □□
[»lorija
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi danes, 24. novembra, ob 18. uri na otvoritev razstave
Janeza Berniku
novejša dela
_____________izleti
30-letniki organizirajo 11. decembra 1988 izlet z avtobusom na kmetijo kmečkim turizmom v Vitovljah. Inforrn3' cije in vpisovanje do 5. decembra v Go tilni pri studencu v Dolini.
SPDT priredi v nedeljo, 27. t. m., izlet z osebnimi avtomobili v Istro. Cilj .
in Grm
vodi Franc Armani, ki je na razpolag0 za morebitne informacije (tel. 415318).
prispevki
ARISTON - 16.00, 22.00 Un ostaggio di riguardo - ORPHANS, ZDA, 1987, r. Alan J. Pakula, i. Albert Finney, Mat-thew Modine.
EKCELSIOR I - 17.45, 19.45, 21.45 Fran-tic, srh., ZDA 1988, r. Roman Polanski, i. Harrison Ford, Emmanuelle Seigner, Betty Buckley.
EKCELSIOR II - 16.30, 22.15 II piccolo diavolo, kom., It. 1988, r. R. Benigni, i. R. Benigni, W. Matthau.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 China Lee -fanciulle inšaziabili, pom.,
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Congiun-zione di due lune, dram., ZDA 1988, r. Z. King, i. S. Fenn, R. Tyson, □.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Video Killer, dram., ZDA 1988, r. J. Liber-man, i. K. Dillon, J. Tilly, □
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Intrigo a Hollywood, kom., ZDA 1988, r. B. Ed-vvards, i. M. Hemingway, B. VVillis.
PENICE - 18.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom., ZDA 1988, r. J. Landis, i. Eddie Mur-phy.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II presi-dlo, scena di un crimine, dram., ZDA 1988, r. P. Hyams, i. Sean Connery, H. Harmon.
MIGNON - 16.00, 22.15 Prima di mezza-notte, r. Martin Brest, i. Robert De Niro, Charles Grodin.
EDEN - 15.30, 22.10 Moana la scandalo-sa, porn., □ □
V	počastitev spomina ljubljenega br
ta Edija Rustje darujeta družini R ustja Polduzzi 25.000 lir za spomenik padlim NOB v Gabrovcu in 25.000 lir za Dijas* matico.	_	,,
V	spomin na g.o Katarino Černigoj'
brecht daruje družina Fonda 30.000 lir Dom J. Ukmarja v Skednju. .	■
Namesto cvetja na grob Alojza GernL_ ve darujejo uslužbenci Občine ReP®n]p bor 60.000 lir za Center za rakasta oboi nja.	v.
Namesto cvetja na grob Stanota K barja damjejo uslužbenci občine ReP tabor 65.000 lir za VZPI-ANPI RePenl bor.
V	spomin na g.o Zoro Mazzard Starc daruje Vera Puntar z.druz
10.000	lir za Sklad M. Čuk.	je_
V	spomin na Marijana Oppelta dar J ta Iris in Milan 20.000 lir za Skupn družina Opčine.
V	spomin na mamo in nono Zoro carol vd. Starc darujeta hčerki Ada Sonja 50.000 lir za Kulturni dom na seku, 50.000 lir za pevski zbor V. M
50.000	lir za cerkveni pevski zbor na seku in 50.000 lir za ŠD Primorje. ,a_
V	spomin na Lucianota Pontom)3 ^
rujeta žena in družina 100.000 lir za turni dom Prosek-Kontovel.	r0I
Namesto cvetja na grob Zore M3 vd. Starc darujeta Milan in barija ^ mar 50.000 lir za Kulturni dom Pr Kontovel.	[a
V	spomin na dragega moža Pontonija daruje žena Mara z dr ^
100.000	lir za FC Primorje in 100.u°
za MPZ V. Mirk.	,;eta
V	spomin na Netko Cibic da ^ Mario in Sonja Štoka 20.000 lir za
V. Mirk.	Danila
V	spomin na Andreja Starca m . qqq Daneua darujeta Gička in Mario
lir za MPZ V. Mirk.	Valerij3
Ob 51. obletnici poroke daruje va ^ Čuk (Trebče 142) 20.000 lir za cer* rija-Andreja v Trebčah, 40.000 lir za op' nišče, 20.000 lir za Skupnost druzl‘ la V. čine, 20.000 lir za Godbo na P« 2()0oO Parma, 20.000 lir za katoliški tisK,^ fflisi.
lir*za^ŠkladJvL Čuk in 10.000 lir za jone.
menjalnica____________________
Ameriški dolar........... 1270.--
Nemška marka ........... 740.—
Francoski frank......... 216.—
Holandski florint ...... 657.—
Belgijski frank ........ 35.—
Funt šterling........... 2320.—
Irski šterling.......... 1965. —
Danska krona............ 189.
Grška drahma ............... 8,50
Kanadski dolar ......... 1030.—
11. 1988
---------------------------10.-
Japonski jen............... ggO.
Švicarski frank ........... j05,30
Avstrijski šiling.......... jg3.'
Norveška krona ............ 210
Švedska krona.................. 8,30
Portugalski eskudo............ 10,50
Španska pese ta.............. 1050.—
Avstralski dolar .............. 0,26
Debeli dinar................... 0,26
Drobni dinar..................
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele*.: SedeZ ° 831-131
Agencija Dom,e «3 Agencija R°1
Večerna ali nočna obleka za Arborejevo DOC glasbo
, ''Razlika med glasbo z zaščitenim poreklom in drugo glasbo, ki je tudi anko prijetna, je ista kot med Caravanom Duka Ellingtona in motivom Cara-an Petrol Renata Carosoneja,« se je Arbore še enkrat zatekel v priljubljeni y asbeni svet jazza in neapeljske popevke za učinkovito primerjavo.
Oddaja za glasbo z zaščitenim poreklom ali DOC se je preselila v pozne ecerne ali nočne ure. Že v popoldanski izdaji je oddaja požela marsikatero Porivalo, kar ni čudno, saj je uspela zadovoljite še tako izbirčne ljubitelje dobre 9 osbe. Predvidene pa so še nekatere spremembe in glede na to, da oddajo Podpisuje Renzo Arbore, se ji uspeh prav gotovo ne bo izmuznil.
trenutno je DOC na sporedu druge državne mreže ob nedeljah kmalu po Polnoči in je monografskega značaja. Prejšnji teden je bil protagonist Pat Met-eny, ta teden pa bo edini gost Riccardo Cocciante. V bodoče se bo še spreme-nu, kot napoveduje mentor Arbore: v popoldanski izvedbi je bila nekoliko bolj t ‘doktična, v večerni obleki pa bo precej bolj sproščena, na sporedu ob ob 23.45, rel za spoznanje bolj zgodaj, in bo trajala 50 minut. Vodila jo bosta priljublje-Monica Nannini in G ege Telesforo. Zdi se, da je monografska oblika le Qcasna, prehodna, saj so v prihodnje za vsako oddajo predvideni trije gostje. al več pa noče nihče povedati, Arbore se le zvito smehlja, ker očitno računa ponoven uspeh, souredniki Ugo Porcelli, Peppe Videtti, Adriano Fabi in ziser Dino Leoni, torej kar zanimiva druščina, pa previdno molčijo, m fSI za9°tavIiai° zabavo, ker se želijo tudi sami zabavati, in ugledne goste, ea katerimi prav gotovo ne bodo manjkali predstavniki črnskega jazza in Sl°na, čeprav ne nameravajo zanemarjati obetavnih mladih glasbenikov.
Osebnosti pred mikrofonom
Def okviru oddaje A tu per tu, ki jo vodita Daniele Damele in Giancarlo °gla”Ulti in ki 1° oddaja italijanski deželni radio ob 15.15, se bo danes v na** odvetnik Enrico Rondone (na sliki v radijskem studiu z urednikoma). 1,,.,,. aji se bosta urednika pogovarjala s 77-letnim odvetnikom o njegovi sed ,a”lni karieri od diplome - univerzo je končal že pri dvajsetih letih - do ta v™le zadolžitve kot predsednik Assicurazioni Generali in zlatega sv. Jus-1 so btu ga pred kratkim podelili tržaški kronisti.
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
Problematika duševno prizadetih
Izšla je tretja številka glasila Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Glavna tema je tokrat: kako skrbijo za duševno prizadete v drugih republikah. Kakor piše v uvodni besedi glavna urednica Aljoša Vodnik, je bil namen uredništva spregovoriti v tokratni številki o žgočih vprašanjih, predvsem o tem, kako se v današnjih težkih družbenih razmerah spreminja odnos do vseh, ki so drugačni, manj uspešni... Vendar se iz različnih, po zapisu, predvsem oportunističnih razlogov, uredništvu ni posrečilo zbrati prispevkov: avtorji so se bali vznemirjati javnost. Glavna urednica zaključuje z izposojenimi besedami znanega defektologa, ki pogosto »vznemirja javnost«. Ce smo zadovoljni s sedanjim stanjem in s tem da ni še slabše, smo že nazadovali!
Zvrščajo se nato prispevki na glavno temo. Zbrani so bili pred letom dni na kranjskem srečanju staršev prizadetih otrok iz vse Jugoslavije.
Iz člankov, ki jih je prevedla Aljoša Vodnik, napisali pa so jih udeleženci omenjenega srečanja, izvemo o skrbi za duševno prizadete na Hrvaškem, v Srbiji in v Makedoniji.
V rubriki Iz naših društev in ustanov preberemo, da se bo v kratkem začelo delo na prvem oddelku za osnovno usposabljanje teže in težko duševno prizadetih otrok v Ljubljani.
Pokazala se je namreč potreba po dnevnem varstvu in usposabljanju teh prizadetih otrok. Nekaj takega so pri nas vzgojnozaposlitvena središča. Iz akcije zbiranja podatkov je izšlo, da je v Ljubljani in okolici v starosti med osmim in osemnajstim letom kar 27 otrok potrebnih take obravnave.
Seveda je bilo treba za tako obravnavo izdelati program usposabljanja, ugotoviti najbolj ugodne normative dela, poiskati ustrezne prostore, zagotoviti organizacijo in strokovno vodstvo ter poskrbeti za ustrezno financiranje. Pri tem naj bi bili starši dolžni prispevati ustrezen delež.
Še vedno pa bo v Ljubljani ostalo nerešeno vprašanje dnevnega varstva teže in težko prizadetih odraslih oseb.
Zanimiv je še zapis o konceptu delavnic pod posebnimi pogoji. Te so v Sloveniji prvič nastale pred dvajsetimi leti. Ob tej okrogli obletnici se pripravlja poseben posvet.
Revijo izpolnjujejo poročila o skupnih letovanjih, srečanjih, športnem udejstvovanju, koncertih in šoli v naravi. Ustrezno aktualna sta še zadnja dva priobčena članka. Prispevek Več skrbi in pozornosti teže prizadetim v domači oskrbi osvetljuje vse težke probleme s tem v zvezi. O tem piše mati prizadetega dekleta: »Starši težko prizadetih radi sprejemamo vsako-
flfikf 7RORA8N
I INI JLl#ls#Ifl llH
J 988, teto 21, št.
*%eria ;esz«. skrbim za duševno ptizadfetit dvnpfr Tfpnhl iktsfc
gar, ki nas obišče in se zanima za nas. Včasih so to znanci, sorodniki, pa tudi pripadniki raznih gibanj in ideologij. Ni pomembna njihova pripadnost, pomembne so poštenost, iskrenost, želja pomagati, razveseliti nas.« Pod naslovom Obisk v centrali Lebenshilfe pa člankar 'poudarja potrebo po zgodnji obravnavi prizadetih in o skupinskem delu s starši. Oboje je tudi pri nas zelo zanemarjeno.
Varstvo mladostnikov in težave Sklada
Na Opčinah deluje že od začetka septembra Vzgojnoza-poslitveno središče. Organiziral ga je naš Sklad, ki je na zagotovilo občine o obljubljeni konvenciji zastavil svoja finančna sredstva (ta izhajajo izključno iz prostovoljnih prispevkov naših ljudi in openske hranilnice!) in nemalo energije za vodenje te oblike dnevnega varstva različno prizadetih mladostnikov in mlajših odraslih.
Ob golih obljubah javne uprave, da bo v kratkem podpis konvencije, ki nam bo zagotovila potrebna finančna sredstva, (vendar do podpisa nikakor noče priti, kajti vedno na novo prihajajo na dan različne težave), se sicer vse pogosteje sprašujemo, če res nimamo nikogar v mestni upravi, ki bi mogel zastaviti besedico za naše delo, hkrati pa ne obupujemo in skušamo zagotoviti SLOVENSKIM staršem prizadetih otrok ustrezno BREZPLAČNO varstvo in okupacijo - zaposlitev njihovih sinov in hčera.
Potrebe po takem središču so velike. Našteli bi lahko nad deset primerov mladostnikov, ki so potrebni drugačnega načina življenja, kot je ždenje med domačimi stenami. Veliko je tudi mladostnikov, ki sicer niso telesno ali du-
ševno prizadeti, vendar jih pri normalnem življenju ovirajo in pogojujejo bolezni. To se najbolj pozna ob zaposlitvi.
Za središče, ki ga vodimo, je bil izdelan okvirni program usposabljanja. Posamezni programi se gradijo ob slehernem mladostniku. Splošni program predvideva skrb za samega sebe, sporazumevanje in orientacijo, razvijanje socialnih odnosov in zaposlitev, pa tudi eventualno vključevanje v produktivno delo.
Zato ni nič čudnega, če obiskovalci našega središča obiskujejo vas, spoznavajo okolje, vaščane in trgovine. Nič ni čudnega, če se morda včasih obnašajo malo drugače, saj morajo neustrezne vedenjske vzorce šele spreminjati.
Tudi prebivalstvo jih lepo sprejema. Razen izjem, ki želijo kar pred obiskovalcem našega središča od vzgojitelja vedeti, kaj je z njim "narobe". Kakor če bi bilo povsem običajno, da bi sami od prvega, ki nam pride naproti, želeli vedeti, če ima brezhibna jetra, zdravo ožilje, odličen prebavni trakt ali še dobro srce.
Morda se nekateri ne zavedajo, da so tudi tako ali drugače prizadeti otroci in ljudje predvsem otroci in ljudje in šele nato prizadeti.
današnji televizijski sporedi
RAI 1
0L________________________
q lr> j^ktualno: Uno mattina
11 ,, f d.: La valle dei piopj yreme in dnevnik Variete: Via Teulada 66 Uno Dnevnik
14	Variete: Fantastico bis
15	on , ,ok' oddaja: Kvarkov s 15 5n finalnosti: Primissima lfino finalno: Italijanske 1
Glas. oddaja: Zecchinc 17 -i- (vodi Gino Tortora) l7Vr finalno: Spaziolibero
DnevnikParlamentU
ld ao fiz: D°mani sposi 20 50 f manah, vreme in dne Film: Compagni d'av' (kom., ZDA 1962, r. f 2? i o Aokar' i' Walter Pidgeo: 22:50 Dne™kntama °ddaja:
23.00	Pet Beethovnovih Koi za klavir in orkester: Pr cert v C-duru (pianist 1 05 4n ‘fch in Varšavski sin 24 on finalno: Per fare mez 00 Dnevnik - zadnje vesti
1 C RA| 2	____
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Film: Largine (dram., It. 1938, r. Corrado D'Errico, i. Gino Cervi, Luisa Ferida)
10.00	Nanizanka: Cuore e batticuo-re - II volo di Pandora
11.05	Izobr. oddaja: Grazia Deledda
11.35	Nanizanka: Limpareggiabile giudice Franklin
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in rubrika Diogenes
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
15.30	SP v smučanju: ženski veleslalom (povzetki)
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Koncert: Umberto Tozzi
18.10	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.30	Film: Shaft il detective (krim., ZDA 1971, r. Gordon Parks, i. Richard Roundtree)
22.10	Dnevnik, nato Master '88
23.20	Dnevnik in Filmske novosti
23.50	Film: L'appuntamento (krim.,
Fr. 1961, r. Jean Delannoy, i. Annie Girardot)
A- RAI 3____________
9.25 SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek (iz Val Thorensa)
12.00	Dokumentarna oddaja: Slovar
12.25 SP v smučanju: ženski veleslalom, 2. tek (iz Val Thorensa)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Informativna oddaja: Renesansa v Firencah - Ghiberti in Nebeška vrata
15.30	Popoldne z opero: Celeste Aida (Giuseppe Verdi, dir. L. Maazel)
16.20	Variete: Black and blue
16.50	Variete: Videobox
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športni dnevnik: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Aktualno: Samarkanda
22.05	Film: Follia d amore (dram., ZDA 1985, r. Robert Altman, i. Kirn Basinger, Sam Shepard)
23.00	Dnevnik
23.05	Follia d' amore (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
RTV Ljubljana
9.50	Video strani
10.00	Mozaik. Šolska TV: Grafične tehnike, Slovenski ljudski plesi (3. del)
11.00	Film: Konvoj (dram., ZDA 1978, r. Sam Peckinpah, i. Kris Kristofferson, Ali McGraw)
12.50	Video strani
16.15	Video strani
16.30	Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.30	Spored za otroke in mlade: Noro, norejše, norišnica in Poltrona Express
18.00	Glasbeni ropot
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vremenska napoved
19.01	Obzornik, TV Okno, Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.10	Tednik
21.15	Nadaljevanka: Lorca (J. A. Bardem, 6. del)
22.55	Retrospektiva jugoslovanskega filma: Prometej z otoka Vi-ševice (dram., Jug. 1964, r. Vatroslav Mimica, i. Mira Sardoč, Slobodan Dimitrijevič, Janez Vrhovec)
0.30 Video strani
j pPf TV Koper	_
9.50	Smučanje: ženski veleslalom za svetovni pokal, 1. spust (prenos iz Val Thorensa)
12.15	Zenski veleslalom, 2. spust
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet: tekma za enega od evropskih pokalov (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel: košarka MLB
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
BENETKE - Ob 10-letnici delovne skupnosti Alpe-Jadran TRST - Steklina v F-JK DOLINA - Praznovanja ob 110-letnici tabora in društva v Dolini TRST - Razstava Nicole Sponze
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Nogomet: tekma za enega od evropskih pokalov (pon.)
22.15	TVD Vse danes
22.30	Tednik: Sportime Magazine
22.45	Rubrika: Mon-Gol-Fiera
23.15	Nočni boks: slavna srečanja
24.00	Ženski veleslalom (povzetki)
8 00 Nanizanke vita, 8.30 U americana, £
Prateria - G ti, 16.05 Web ifi »a te inatteso 16'50 Kvizi: Dop iT-20 C'est OK! 11 prež: 18.55 II gioc 19.45 Tra mc
23 00 V 2°-30Tel{ u Variete: M
0 2n fnzo show
•2° Filmska rub
°'3° Nanizanke:
f Ha Calif Petrocelli, 2. New York -Alamo
RETE 4_________________
7.30	Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12
9.50	Film: II diavolo nello specchio (dram., VB 1959, r. Anthony Asguit, i. Dirk Bogarde)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Dinne una per me (glas., ZDA 1959, r. Frank Tashlin, i. Bing Crosby)
17.00	Nanizanki: II profumo del successo, 18.00 New York New York
19.00	Aktualno: Dentro la no-tizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: Salvador (dram., ZDA 1986, r. Oliver Stone, i. James Wood, John Savage)
22.35	Aktualno: Riflettore
23.35	Film: Addio vecchio West (vestern, ZDA 1985, r. Hugh VVilson, Rex O-Herlihan)
1.15	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1
7.15	Risanki
8.15	Nanizanke: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Super-vicky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna bionica, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide
12.50	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Tečaj angleščine
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanke
20.35	Film: II ragazzo del Pony Express (kom., It. 1986, r. Franco Amurri, i. Isabel-la Ferrari)
22.20	Nanizanka: Cin Cin
22.50	Variete: Megasalvishow
23.05	Glasbena oddaja: Rock targato Italia
23.50	Rubrika: Premiere
24.00	Nanizanki: Samurai,
1.00	Star Trek
ODEON
8.00	Risanka
9.15	Nadaljevanki: II segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva
10.30	Kviz: La spesa in vacan-za
11.00	Nad.: Agua viva
11.30	Kviz: Špesa in vacanza
12.00	Risanka
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
13.55	Nanizanka: Rituals, nato nad. Maria '
15.15	Nanizanka: La mamma e sempre la mamma
15.45	Sugar... (2. del)
18.30	Variete: Video Raider
19.00	Filmske novosti
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: Zombi (srh., ZDA 1978, r. George A. Rome-ro, i. David Enge)
23.00	Nanizanki: I classici del-1'erotismo, 23.30 Un salto nel buio
0.30 Filmske novosti
TMC
11.00	Nanizanka: Ai confini deli' Arizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.55	SP v smučanju: ženski veleslalom, 2. tek
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nanizanki:	Batman,
15.30	Ancora tu
16.00	Film: Occhi della mente (dram., ZDA 1972, r. Lee Katzin, i. Telly Savalas)
17.40	Rubrika: Tv donna
18.45	Dok.: Natura amica
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Stranieri nella not-te (krim., ZDA 1969, r. Earl Bellamy, i. Sammy Davis jr.)
21.55	Glasbena oddaja: George Michael
22.45	Vesti: TMC aktualno
23.00	Športna oddaja: Snežni planet
23.40	Športne vesti
TELEFRIULI
13.00	Medicinska rubrika
14.00	Nanizanka: II mio amico Bottoni
14.30	Nadaljevanka: Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Košarka: Sangiorgese-Fantoni
17.15	Nad.: I Kennedy, 18.15 Accadde a Lisbona
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zdravstvo danes
20.30	Nad.: Kennedy
21.30	Dok. oddaja: Delta
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Le adorabili creature
24.00	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
Nocoj v Kulturnem domu film Bagdad Cafe
Srečanje med dvema kulturama v središču filmske komedije
Na zadnji seji občinskega sveta
Ostre polemike glede pogodbe o nočni oskrbi v domu za ostarele
Neustrezna oskrba v domu za ostarele A. Culot v Ločniku ostaja še naprej kamen spotike za vso goriško javnost in predvsem za občinski svet, ki je v torek nadaljeval s svojim delom. Na dnevnem redu je bilo več točk, poldrugo uro pa so odborniki in svetovalci uporabili, da so ratificirali sklep občinskega odbora o nočnem nadzorstvu v domu za ostarele A. Culot.
Sklep, ki ga je že odobril pokrajinski nadzorni odbor, so namreč ratificirali šele po daljši in polemični razpravi. Sicer pa je bil omenjeni sklep kar dvakrat predmet razprave v svetu. Prvič se je razprava zaključila brez glasovanja, ker je odbor predlog o ratifikaciji, v pričakovanju odobritve s strani nadzornega organa, umaknil z dnevnega reda. Drugič pa so o njem razpravljali v torek. Številne svetovalce je pri vsem tem prizadelo predvsem dejstvo, da bo občinska uprava
za to oskrbo morala plačevati kar 8 milijonov na mesec.
Zakaj je sploh prišlo do pogodbe z Zelenim križem? Preteklega 29. avgusta je namreč združenje La Nuova Frontiera, ki je takrat nudilo v domu A. Culot vsako noč svoje usluge, pismeno sporočilo upravi doma iz tehničnih razlogov ne more več opravljati dežurne bolničarske službe. Nato sta se za nočno dežurstvo začela potegovati Zeleni križ in ločniška skupina La Salute. Slednja je izrazila pripravljenost nuditi ustrezno oskrbo za poltretji milijon lir na mesec. Ob dokončnem podpisu pogodbe pa se je zataknilo, ker da deluje združenje La Salute le na osnovi prostovoljnih prispevkov. Zato so se predstavniki skupine odrekli pogodbi, vodstvo Zelenega križa pa je nato predložilo pogodbo v višini osmih milijonov na mesec. Zeleni križ
je sicer navedel, da bo za ta znesek poleg nočne oskrbe in vsakovrstnih prevozov do bolnišnice in nazaj nudil tudi posebne usluge (telesoccorso), specializirano zdravniško osebje in 7 novih oddajnikov za telesoccorso, ki naj bi jih namestili v nekatere druge mestne domove za ostarele.
Na torkovi seji je bil najbolj polemičen svetovalec zelenih Fiorelli, ki je med drugim podčrtal dejstvo, da se seje ni udeležil odbornik za socialno skrbstvo Flavio Culot, ki naj bil pri vsej aferi glavni "krivec". Tudi komunist Salomoni je kritiziral preveč ležerno delovanje občinskega odbora, podobno se je izrazil tudi misovec Co-ana. Končno so sklep le ratificirali.
Po tej ratifikaciji je svet nadaljeval svoje delo za zaprtimi vrati, saj so vzeli v pretres predlog o napredovanju glavnega tajnika na občini dr. Giulia Sennija.
Film, ki ga bodo nocoj ob 20.45 vrteli v Kulturnem domu v okviru ciklusa Gorica kinema, nosi naslov Bagdad Cafe. Gre za nemški film režiserja Per-cyja Adlona, ki bi ga lahko opredelili kot neke vrste pravljično komedijo. Kritiki so ga ocenili kot zabavno, toplo, prefinjeno zgodbo o prijateljstvu med dvema ženskama. Vendar v filmu lahko zasledimo nekaj več: na primer prikaz sprva skoraj brutalnega potem pa obojestransko koristnega in bogatečega srečanja med dvema kulturama, ki ju tako rekoč ločujejo svetlobna leta.
Bavarska matrona s stereotipnim lo-denom in tirolskim klobukom pošlje k vragu moža in se peš napoti proti neznanemu po ameriški puščavi. Naleti tako na Bagdad cafe, kavarno-motel sredi puščave, ki ga upravlja prav tako stereotipna črnka Brenda. Brenda živi na robu obupa odkar jo je zapustil mož. Srečanje je tako srečanje dveh
samotnih src, dveh žensk s podobnimi problemi pa čeprav sta si po miselnosti, kulturi in značaju pravi nasprotji-Ta različnost je vir zabavnih situacij v filmu pa tudi srečnega preokreta v njunih življenjih. Stik z drugačno kulturo omehča Bavarko, ki spozna nesmisel toge predanosti redu, dolžnosti, pravilom in ponovno odkrije veselje: črna Američanka po drugi strani tudi sama oživi, pridobi samozavest, konkretnost, smisel za organiziranje dela-Kljub psihološki ostrini se film odlikuje po lahkotnosti in nezadržnih komičnih trenutkih, za kar nosita delno zaslugo tudi odlični igralki. Kar zadeva režiserja pa naj opozorimo na njegov zelo sodobni stil vizualnega prikazovanja: v tem filmu prevladujejo rumeni toni barve puščave in hkrati topline čustev, okolje je skoraj metafizično, tako da po oceni nekega kritika močno spominja na slike De Chirica in Dalija.
Včeraj dopoldne tudi na Goriškem
pravičnejšo obdavčitev
Z včerajšnje manifestacije pred županstvom	(foto Klemše)
Načrt za namakanje v Štandrežu - nocoj sestanek
Na sedežu rajonskega sveta v Štandrežu bo drevi ob 20. uri, pomembno srečanje, za katero je dal pobudo rajonski svet. Udeležili se ga bodo predstavniki občinskega odbora in predvidoma tudi župan dr. Scarano, predstavniki strokovnega združenja Coldiretti ter Konzorcija za namakanje krminsko-gradiščanskega polja ter seveda tudi štandreških kmetov, oziroma vseh tistih, ki se zanimajo za čimprejšnjo izvedbo načrta za namakalni sistem na območju Štandre-ža. Na današnjem sestanku bodo predvidoma dokončno rešili eno ključnih vprašanj, ki jih je treba rešiti pred začetkom del, to je, kdo bo za napravo skrbel in jo upravljal. Po informacijah, ki smo jih uspeli zbrati te dni, so prav v zadnjem času dosegli v dogovarjanju pomemben korak naprej. Zaradi pomembnosti se priporoča čimširša udeležba štandreških kmetov in vseh bodočih uporabnikov vode.
Kakor smo že poročali včeraj, je bilo o načrtu za namakanje štandreških vrtov na ponedeljkovi seji občinskega sveta veliko besedi, sklep o ratifikaciji načrta pa je občinski odbor moral umakniti.
Stavka za
12. novembra je bilo v Rimu mogočno protestno zborovanje na pobudo sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL, v podporo zahtevi po reformi davčnega sistema in s ciljem pravičnejše porazdelitve davčnega bremena. Omenjeni vsedržavni manifestaciji sledijo razčlenjene pobude po posameznih deželah. Včeraj je bila splošna protestna stavka v Furlaniji-Julijski krajini. Potekala je dokaj različno, tako glede samega trajanja prekinitve dela kakor tudi glede raznih pobud in srečanj usmerjenih v informiranje javnosti in predstavnikov oblasti.
V	industriji je bila napovedana dve-urna prekinitev dela, štiri ure na področju javne uprave, celodnevno stavko pa so napovedali šolniki. Po dve uri je bila oklicana stavka uslužbencev v trgovinskem sektorju in prevozništvu.
V	Gorici so se sindikalni voditelji in stavkajoči zbrali pred županstvom, kjer so mimoidočim delili letake, na zahtevo po pravičnejšem davčnem sistemu pa so opozarjali tudi veliki napisi. Osnovne zahteve konfederalnih sindikatov so strnjene v štirih točkah: vlada naj zniža davčni pritisk na dohodkih odvisnih delavcev in upokojencev ter naj resno ukrepa proti davčnim utajevalcem. Davčno breme naj bo v prihodnje lažje za tiste, ki so do-
slej točno in vestno izpolnjevali svoje obveznosti, težje pa za tiste, ki so se in se še zmeraj izmikajo.
Delegacijo sindikalnih predstavnikov je nato sprejel župan Scarano. Izrazil je razumevanje in podporo za upravičene zahteve sindikatov in dejal, da bo to vprašanje predmet razprave v
odboru in občinskem svetu. Podobne manifestacije so bile tudi v drugih krajih na Goriškem, v Tržiču, Ronkah, Gradežu, Gradišču in Krminu. Povsod so se sindikalni predstavniki zbrali pred županstvi ter z razdeljevanjem letakov in z velikimi napisi opozarjali na zahteve in smisel stavke.
Drevi v avditoriju v Ul. Roma
Koncert Run River Night
V Gorici bo drevi nastopila skupina priznanih angleških izvajalcev folk glasbe v koncertu Run River Night. Koncert, ki bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma ob 21. uri, bo nedvomno privabil številne ljubitelje te glasbene zvrsti, saj so drevišnji nastop poimenovali za najpomembnejši koncert leta.
Run River je pravzaprav manjša angleška tovarna plošč, ki se bavi izključno s folk glasbo. Tovarno sta pred leti ustanovila dva priznana angleška folk glasbenika Steve Tilston in Maggie Boyle. Posnela sta okrog 10 velikih plošč, pri snemanju pa uporabljata najnovejšo priznano digitalno tehniko.
Na drevišnjem Run River Night, ki je med drugim edini koncert v naši deželi, bodo nastopili trije glasbeniki. V prvem delu večera bosta Steve Tilston in Maggie Boyle izvajala več lastnih uspešnic, v drugem delu koncerta pa se bo goriškemu občinstvu predstavila prikupna angleška kantavtorica Felicity Buirski, ki je pred leti bila znana top-model.
Kantavtor Steve Tilston zna prepričljivo igrati na kitaro, njegova življenjska družica, flavtistka Maggie Boyle pa izstopa tudi kot dobra pevka. Zelo zanimive pa so tudi besedila Felicity Buirski, ki v ironičnem in večkrat celo z grenkim tonom skuša poslušalcu pripovedovati lastne življenjske dogodivščine. Ta kantavtorica spada gotovo v
Kantavtor Steve Tilston
družbi ameriške kolegice Suzanne Vega v konico izvajane folk glasbe. Morda Buirskijeva celo prekaša ameriško kantavtorico, saj je njena glasbena spremljava bolj živa in raznolika. Vstopnice za drevišnji koncert veljajo 8 tisočakov (s popustom pa 5 tisoč).
Koncert je pripravilo društvo Micron c.
V Foljanu je najbrž stekla lisica napadla dva psa, žival so pobili
Zgleda, da je gozdna steklina spet prisotna tudi na Goriškem. Uradne ugotovitve, oziroma potrditve še ni, vendar dogodek, ki se je pripetil v torek dopoldne v Foljanu, kaže, da je nevarna bolezen po vsej verjetnosti že prisotna in da bo poleg običajnih ukrepov treba v zelo kratkem roku sprejeti še dodatne preventivne ukrepe.
V torek sredi dopoldneva se je na dvorišče Mafalda Chiapa v Polačah, Ul. Fornaci 55 priklatila lisica, napadla psa ter ga obgrizla. Nekega drugega psa pa je podivjana žival zadavila. Lisico so potem pobili.
Včeraj zjutraj so lisico prevzeli pokrajinski lovski čuvaji za obvezen veterinarski pregled. Odgovor pričakujejo že danes, oziroma jutri.
Odpeljali so tudi psa, ki je bil sicer redno cepljen, kakor nam je povedal lastnik. Cepljen je bil tudi pes, ki ga je lisica zadavila.
O čudnem obnašanju lisic v zadnjih mesecih smo že nekajkrat poročali. Tokrat pa gre, kot kaže, za zelo izrazite znake bolezni, oziroma spremembe v obnašanju živali.
Med zbiranjem podatkov o dogodku smo izvedeli tudi, da so v Foljanu, na glavni cesti blizu pokopališča, pred kakimi desetimi dnevi našli ob robu ceste poginulo lisico. Žival, ki jo je po vsej verjetnosti povozil avtomobil, so poslali v Padovo, tako kakor predvide-
vajo predpisi. Ker doslej še ni nobenega odgovora, domnevajo da ta žival ni bila okužena.
Ker je steklina prisotna na območju tržaške pokrajine in v sosednjih krajih v Jugoslaviji, ne bo odveč priporočilo na skrajno previdnost. Poleg lisic so glavni prenašalci domače živali. Potrebno je torej skrajno previdno ravnanje.
Iz delovanja rajonskih svetov
Danes ob 18.30 se bosta na skupni seji sestala rajonska sveta za Podturn in Sv. Ano in mestno središče. Seja bo v prostorih zavoda Lenassi, v Ulici Vittorio Veneto 7. Na dnevnem redu je razprava o načrtu za prenovo zgradb v ulicah Rabatta, Cappuccini in Baiamonti.
Prav tako danes se bo sestal tudi rajonski svet za Svetogorsko okrožje in Placuto. Na svojem sedežu v Ul. Orzoni 56 bodo rajonski svetovalci vzeli v pretres načrt za prenovo zgradb v ulicah Ascoli, Vaccano in Del Santo. Srečanje bo ob 20.30.
Obeh sestankov se bodo udeležili odbornik za urbanistiko inž. Nicolo Fornasir in odgovorni za načrtovanje del.
\\Ls	7. obletnica Kulturnega doma
gorica	celovečerni koncert
ansambla narodnozabavne glasbe
LOJZE SLAK
iz Ljubljane
jutri, 25. novembra, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU V GORICI
Predprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma (tel. 33288).
Trije Tržičani v zaporu zaradi razpečevanja mamil
Trije Tržičani - zakonca 40-letni Gio-vanni Collovati in 33-letna Natalizia D'-Arco s stalnim bivališčem v Ulici Verru-cana 12 in 4Metni Bruno Cehic s stalnim bivališčem v Ulici Buonarroti 8 - so v priporu, ker so osumljeni posesti in razpečevanja mamil. V stanovanju Collova-tijevih so med hišno preiskavo našli okrog 300 gramov kokaina in nekaj doz hašiša ter približno 13 milijonov lir. Preiskavo so opravili po nalogu državnega pravdnika pri okrožnem sodišču v Trstu 8. oktobra letos.
Zgleda, da je trojica razpečevala mamilo predvsem v Trstu. O dogodku podrobneje poročamo na tržaški kroniki.
razstave
V	Kulturnem domu je do 28. novembra odprta razstava slik akademskega slikarja Andreja Jemca. Ogled razstave je ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 16.30 do 18.30.
V	galeriji R. Debeljaka v Kanalu
bodo danes ob 18.30 odprli razstavo fotografij Eda Marušiča. Na ogled bo do 17. decembra.
V	galeriji Meblo v Novi Gorici bodo jutri, 25. novembra, ob 18. uri odprli razstavo slik akademskega slikarja Franca Vozla iz Kranja. Odprta bo do 17. decembra.
Publikacija o enotnih sindikatih (1945-1947)
V oddelku za mladino in odrasle novogoriške knjižnice Franceta Bevka v Ulici Gradnikove brigade 27 bo danes zvečer (četrtek) predstavitev publikacije Petra Stresa Oris delovanja enotnih sindikatov na Primorskem (1945-1947). Uvodoma bosta spregovorila o avtorju prof. dr. Mirko Stipl°v' šek in Veljko Jelas. Srečanje, ki 9a prirejata Goriška knjižnica Franceta Bevka in Občinski sindikalni svet Nova Gorica bo ob 16. uri.
razna obvestila J
Odbor za doraščajočo mladino Pr( SKGZ, Dijaška domova "S. Gregorčič iz Gorice in "S.Kosovel" iz Trsta prire-rajo ZIMOVANJE za mladino od 11. d° 17. leta v Zgornjih Gorjah od 27. decembra do 4. januarja 1989. Zaradi omejenega števila mest vabimo vse, ki se nameravajo zimovanja udeležiti, da se vpiše]0 do 25. novembra. Vpisovanje na sedeiv SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 53164« vsak dan od 9. do 12. ure ter od 16. do 1 ure (razen ob sobotah).
Kmečka zveza obvešča, da zapade 30-t. m. rok za vplačilo na račun davka ILOR in IRPEF. Vplačilo se nanaša na tiste osebe, ki so za leto 1987 vplačal preko 40 tisoč lir davka ILOR, oziroma 100 tisoč lir davka IRPEF.
Kmečka zveza obvešča, da 30. t. m. zapade rok za vplačilo dodatnega prispe'' ka za pokojninski sklad in zdravstv j Uradi Kmečke zveze so odprti vsak d° poldne od ponedeljka do petka.
Sejem rabljene smučarske opreme v soboto, 26. t. m. od 15. do 17. ure n sedežu SPD v Ulici Malta. Istočasn0 bodo sprejemali tudi prijave za zace in nadaljevalni tečaj smučanja.
KD Oton Župančič priredi Silvestrov nje v domu Andreja Budala. Za žaba in glasbo bodo poskrbeli Novi Lap°s: Prijave pri Marti Zorn (tel. 21407) °b kosila. Zaradi organizacijskih problem društvo naproša člane, da bi se čimpr prijavili.
3
razne prireditve
Društvo prostovoljnih krvodajalk Sovodnje ob Soči priredi v nedeljo, novembra, ob 17._ uri Večer prijatelj5 . za Sklad Mitja Čuk. Sodelujejo: pm^
m BO-
pari kluba Diamante iz Turjaka buraški ansambel KD F. Prešeren iz , ljunca. Prireditev bo v občinski telov niči v Sovodnjah.
kino
3
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Prima di mezzanot te«.
VERDI 18.00-22.00 »In guella casa. komornega«. Prep. mladini pod 14- 1 VITTORIA 17.30-22.00 »Amplessi vert‘9 nosi«. Prep. mladini pod 18. leton •
Tržič
COMUNALE 20.30 »La citta morta‘jfv tvo mesto) - gledališka preds izvedbi skupine OSI.	■
EKCELSIOR 18.00-22.00 »Selvaggm 6 derio«. Prep. mladini pod 18. 1®
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Detektivka iz B®v Hillsa«.	je.
DESKLE Zaprto. Jutri 19 30 »Barva nar j a«.
DEŽURNA LEKARNA V GORlC^76
Tavasani - Korzo Italia 10 - te •
DEŽURNA LEKARNA v T?m70l Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410/u
pogrebi
es v Gorici ob 11. uri ^ od" B°9a jgant iz bolnišnice Jane	nb
ev in na pokopališče v Locnik_
ev m na poKopan=--G	,
Francesco Rosolen iz Tr i tamkajšnje pokopal
Gino Bramieri in Paola Quattrini v gledališču Rossetti
Tudi pričakovanje smrti je lahko komično
Če ti ciganka napove, da boš zma-gal ^eP° vsoto denarja na loteriji, ji P^av nič ne verjameš. Če pa ti »prebi-a,< roko in reče, da boš opolnoči umrl, n° rat te spreleti, počutiš se nelagod-°' Pa čeprav nisi vraževeren. Kajti a dobitek je dovolj sreča, za smrt pa avadna stopinja na asfaltu... Tako ravifo Terzofi in Vaime, avtorja ko-eai/e Ciganka mi je povedala (Una ‘ngara m‘ha detto...), ki jo ta čas ig-1° v gledališču Rossetti. In v tem srnislu
obeh
se na odru dogaja veseloigra
znamenitih avtorjev italijanske-ga “lohkega teatra«, avtorjev, ki sta od.pisala nič koliko televizijskih, rajskih, filmskih in gledaliških uspeš-
nn hA,avadno 80 lih i9raIi (in še jih) Mj znani italijanski komiki, ki i n’i° dvorane že samo s svojim Trstl°m Toko je bilo v torek tudi v
Qpin? Bramieri, Paola Ouattrini in °rgio Ariani že sami zagotavljajo ornični uspeh. Prvi že skoraj štiride-rn Je.f obvladuje v Italiji ta žanr (ko-n . li° namreč) in je pravi profesio-,ransk‘me^a' Facda Ouattrini je vses-niti '
a igralka, ki ji niso tuje vloge
t v zahtevnejših tekstih, niti v 0 nejših, Giorgio Ariani pa je i
lah-pa je nova
Paolo Lombardi, Gino Bramieri in Paola Ouattrini (z leve) te dni na deskah tržaškega gledališča Rossetti
»zvezda« popularnih popoldanskih televizijskih oddaj in razbremenjujočih (lahko rečemo komercialnih) filmov. Vsi trije sestavljajo glavno os pred-
stave, ki jo je režiral spet pojem italijanske lahke komedije Pietro Garinei in ki pripoveduje o uspešnem poslovnežu. Ta je v hišnem priporu, seveda
v vili, kjer ničesar ne manjka in pričakuje napovedano smrt. Res ga zadene lažji infarkt, smrti opolnoči pa kljub vsemu ni...
Ta prozorna in enostavna fabula je prepletena z mnogimi anekdotičnimi trenutki, humornimi situacijami in sklicevanjem na znane italijanske družbenopolitične zadeve ter imena. Zato je uprizoritev kljub svoji naivnosti sočna, živa tudi v melanholičnih utrinkih, ki jih Gino Bramieri polnokrvno obvladuje, tako da smo sami morali odsloviti nekakšno nezaupanje do tega komika, nezaupanje, ki nas je spremljalo v dvorano. V resnici Bramieri sam napolni oder, v ničemer ne pretirava, natančen je in dopušča igro soigralcem. Enakovreden partner mu je Paola Ouattrini, šarmantna in lepa, močno izrazna tako v karikaturi kot v obupu, medtem ko je debeli Giorgio Ariani učinkovito dopolnjeval komični učinek inscenacije (igrali so še Paolo Lombardi, Cinzia Berni, Tommaso Pernice, Alessandro Cavalieri in Ric-cardo Polizzy Carbonelli). Skratka, šlo je za predstavo, ki vse napore vlaga v komiko, in ta je na res zavidljivem nivoju igralskega obrtništva.
MARIJ ČUK
Slovenci v dveh domovinah
Arhiv SR Slovenije je pripravil zanimivo razstavo, ki opozarja na slovenske prispevke tujini, to se pravi na delež tistih, ki so se rodili v Sloveniji, a so s svojo ustvar-jalnosto obogatili tuja kulturna okolja. Na razstavi je kar 92 imen tistih, ki so se rodili od 1430 do 1918.
Vseh imen je preveč, da bi jih vsa omenili, zato samo najzanimivejša. Prvo letnico rojstva je zaznamoval Tomaž Prelokar Celjan, potem pa so tu prisotni Jakob Ša-šelj iz Borovelj (prisoten je z rokopisom in akvareli o plovbi po Nilu pred 138 leti), misijonarji, ki so v Aziji, Afriki in Ameriki delovali kot jezikoslovci, učitelji, etnologi, gospodarstveniki in geografi, najzanimivejši med njimi pa je gotovo Friderik Baraga. In še: astrolog Pegius, skladatelj Janez Krstnik Dolar, botanik Žiga Valentin, čebelar Anton Janša, matematik Jurij Vega, slavista Jernej Kopitar in Fran Miklošič, fizik Jožef Stefan, slikarja Janez in Jurij Šubic, Anton Ažbe, itd.
Ob prebiranju dokumentov na razstavi je takoj jasno, da so naši veliki možje črpali vplive v tujini, jih prenašali v domače okolje in narobe.
Jutri začetek slavja ob visokem jubileju
Dnevniški zapisi so izšli pri mariborski Založbi Obzorja
Svoboda in narod Marjana Rožanca
V zbirki Znamenja z zaporedno številko 96, ki jo izdaja Založba Obzorja Maribor, je izšlo delo znanega pisatelja Marjana Rožanca, pravzaprav splet 33 dnevniških zapisov pod naslovom »Svoboda in narod«, uokvirjenih med datumoma 6. september 1984 oziroma
19.	marec 1986. Kot pove že naslov, avtorja ponovno in že spet zanimajo vprašanja družbe, resničnosti sveta, posameznika v tem svetu, politični prostor, ki pogojuje plodne razvojne smernice ali pa se hočeš nočeš zoperstavlja resničnemu napredku in ne nazadnje globljemu smislu. Seveda je Marjan Rožanc v prvi vrsti in predvsem umetnik, pisatelj, mislec, in čeprav ostro in brez pomisleka posega v družbeni prostor, mu je položaja v družbeni sferi kaj malo mar, bolje nič mar, narobe, osvojil si je tisto redko, vendar pa razkošno in občudovanja vredno svobodo, v imenu katere z nasmeškom spremlja vsa zoperstavljanja in reakcije na svoje ideje — teh zoper-stavjanj pa sploh ni (bilo) malo in še v pričujoči knjigi nazorno in kar vzhičeno našteva, kaj se mu je vse zgodilo, ko je pred nekaj leti s svojim nastopom v Cankarjevem domu razvil misel o lepi smrti slovenskega naroda.
Poenostavljeno bi Rožančevo vizijo pravega sveta in smiselnega življenja pravzaprav lahko strnili v obe navidezni nasprotji sočasno: ni se mogoče pogovarjati o narodu, če se ne pogovarjamo o posamezniku, zakaj vse spremembe in zunanje preobrazbe, ki se ne dotaknejo človeka kot indivi-dua, so delne preobrazbe, nemara pa z etičnega aspekta sploh ničeve. Dejstvo je, da smo ljudje vse preveč zavezani konkretnosti in dobesednosti in silno malo duhovnosti, zatorej Rožanc, ki se (jeklarira za vernika v posebnem smislu, ugotavlja, da je zunanji svet v bistvu brez Boga, se pravi brez absolutne vrednosti, čeprav sicer mislimo nasprotno, zelo malo je prave, vseobče ljubezni, praviloma smo vsi farizeji in pismarji, navezani na posvetnost, ki jo
Marjan Rožanc
naravnost obožujemo. Vse je pravzaprav telesno in zelo malo je duhovnega. V oboževanju zunanjih, povsem otipljivih dosežkov oblik sožitja, ko smo torej povsem pragmatični, kar smešno zemeljski, tudi zamenjujemo vsebinsko pojmovanje naroda s formalnim, zato se nam zdi, da je narod politična in državna tvorba, ne pa v bistvu nad-zgodovinski pojav, ki se hrani z jedrom polnih in osvobojenih posmezni-kov. Dokler pa posameznik ni svoboden, nravnost zahteva in želi zunanji smisel," zunanji univerzalizem takšne ali drugačne vrste, pa naj se slednji pooseblja v Cerkvi ali partiji - je avtor povsem direkten. Če je pred nekaj leti Marjan Rožanc še videl ustrezno pot od katolicizma v smeri proti protestantizmu, saj je »prvi skupnost brez svobode in drugi svoboda brez skupnosti«, pa je v pričujoči knjižici razvil misel še naprej. Torej, neosvobojeni posameznik si želi splošnega, preverjenega varstva, zato gradi miselne in družbene sisteme, jih obožuje, istočasno se v njih duši, vse to pa samo zato, ker si ni bil sposoben odgovoriti sam
na temeljna vprašanja življenja in smrti, ker je pač slaboten, šibak in kaj pripraven za čredno obliko življenja. Zanimiv je avtorjev citat o tem, kaj je po njegovem mnenju krščanstvo osvobojenega posameznika: »Krščanstvo je do najglobljih resnic prignana človekova eksistenca, ki se izraža v nerazrešljivem protislovju zemeljskega in nebeškega, človeškega in božjega — in kot tako je do absurda prignana človekova eksistenca.« In kaj sicer delamo ljudje? Nismo sposobni prenesti resnice svojega življenja, omenjenega protislovja, ne upamo se soočiti z osnovnimi vprašanji, ki šele zaokrožajo življenje v vsej celovitosti, izogibamo se osebni razrešitvi vprašanja smrti itd., kar nas posledično vodi v okrilje tistih struktur, netveganosti, pozabe, ki pač odgovarjajo na naša nerazrešena vprašanja.
Resnični napredek se kaže v resničnem notranjem, človekovem razvoju, ki sprejme svojo usodo: v tem pomanjkljivem svetu bo pravi posameznik sprejel oboje, nepopolnost in grozo sveta ter zametek duhovne absolutnosti v sebi samem. Če je tega zmožen, bo vse tisto, kar manjka, nadomestil s svojo lastno »vezljivostjo«, ljubeznijo, ustvarjalnostjo, če se prestraši resnice, bo proglasil za »Sveto svet«, se izmaknil celovitosti, ter postal v slabem smislu politično bitje, torej prvenstveno ne več etično usmerjen. Samo takšen »personalistični« posameznik je lahko temelj pravega pojmovanja naroda, in na koncu koncev vsi trenutni modeli, bodisi religiozni bodisi družbeni, ne zagotavljajo bistvenega koraka naprej, ne zagotavljajo uresničevanja etičnih načel, pač pa prilagajajo rešitev usodnih vprašanj v neznano prihodnost: človek je skrivnost, osrečujoč in srečen je, če je uresničen kot individuum, v nasprotnem primeru je prikrito ali neprikrito nasilen, ali pa prikrito oziroma neprikrito podložen, kar je eno in isto.
JANEZPOVŠE
Dogol® društva Valent Prerase dovoli pon širšem vaske okvire ir Prostoru emeiskem in : bor 27 ' ?aj )e bil tudi “ost i=u oktobra 1878 pi Ke/ v nra,tnega taborske bod0 sl °llm ni Primeri skem ^“vesnosti poteka
BoliuncIiedahŠČU France
r^av^?'10 tutri ob 1R
Pri čemerio‘°g_rafii Ma.
ftSasjBKSR!
V°dnfk koncert Ml
Bogdana L^V0'’51''0'
k_. ovesnnst __,
rija Premieri
^'httrKonS.*
Nova polemika ob novem romanu Alberta Moravie
Pred dnevi se je na knjižnih policah italijanskih knjigarn pojavila nova knjiga nestorja italijanskih književnikov Alberta Moravie in takoj ob izidu dvignila oblak prahu v sredstvih javnega obveščanja. Resnici na ljubo je doslej še skoraj vsaka knjiga sedaj že 81-letnega pisatelja izzvala polemiko v italijanskih literarnih krogih; največkrat zaradi kočljivih tem - predvsem o spolnosti - ki jih je avtor načenjal v njih. Tokrat je bilo drugače. Polemika ni izbruhnila zaradi same vsebine knjige, pač pa zaradi načina, kako je knjiga prišla na italijanski trg.
Najnovejši roman Alberta Moravie Potovanje v Rim (II viaggio a Roma) je izšel pri založniku Bompianiju. Po prvotnih založniških načrtih bi moral iziti ob začetku jesenske sezone, predstavili pa naj bi ga na frankfurtskem knjižnem sejmu. Bompiani pa je imel v svojem založniškem ognju že razbeljeno drugo izjemno literarno železo: težko pričakovani roman Umberta Eca Foucaultovo nihalo (II pendolo di Foucault). Da ne bi knjigi dveh tako eminentnih predstavnikov sodobne italijanske književnosti prišli istočasno na dan in s tem neizogibno ena drugi »odjemali« potencialne bralce, se je založnik podredil zakonu tržišča. Z vsem pompom je italijanskemu bralstvu oktobra serviral Ecov roman, obenem pa za poldrugi mesec »zamrznil« Mo-
ravio. Sredi novembra, potem ko se je prvi naval na Eca že ublažil, je Potovanje v Rim končno začelo svojo literarno pot.
S stolpcev bolonjskega II Resto del Carlino je Claudio Marabini ostro obsodil tak način »trgovanja«. Po njegovem je bil Moravia v tem primeru »žrtev tržišča«, kar naj bi bilo za avtorja, ki spada - v dobrem ali slabem - med najbolj pomembne sodobne italijanske književnike, nedopustno.
Moravia se ni odzval na polemiko: skorajda neprizadeto je izjavil, da komaj preda založniku rokopis, občuti posebno obliko samote, kot da bi izgubil prijatelja...
Avtor Neprizadetih (Gli indifferenti) obravnava v svojem zadnjem romanu Potovanje v Rim tematiko družine in incesta, sprašuje se o težavah življenja, o labilnosti vrednot in njihovem odmiranju v modernem svetu. »Mislim, da vrednote funkcionirajo, kadar so nove in občutene. Ko zastarijo, ko jih ne občutimo več kot vrednote, enostavno ne veljajo več,« je izjavil pred kratkim. Morda je prav v tej izjavi mogoče zapopasti dilemo sodobne literature, ki je udarila na dan tudi ob izidu Foucaultovega nihala in Potovanja v Rim. Tržišče postaja vse bolj vrednota za sodobno italijansko literaturo; njeni gospodarski zakoni postajajo postopoma merilo, ki se jim mora književnost podrejati.
Alberto Moravia
V sinočnjih prvih tekmah osmine finala nogometnega pokala UEFA
Le Roma pokvarila popolno italijansko slavje
POKAL l Osmine finala	CCA iCr M 1. tekma	2. tekma	Kvalific.
Dinamo Dresden (NDR) — Roma (II.)	2:0	7.12.	
Bordeuax (Fr.) - Napoli (II.)	0:1	7,12.	—
Liege (Bel.) - Juventus (II.)	0:1	7.12.	—
Real Sociedad (Šp.) - Koln (ZRN)	1:0	7.12.	—
Midlothian (Škot.) - Velež (Jug.)	3:0	7.12.	—
Victoria Bukarešta (Rom.) - Turun (Fin.)	1:0	7.12.	—
Groningen (Niz.) - Stuttgart (ZRN)	1:3	6.12.	—
Bayern (ZRN) - Inter (It.)	0:2	7.12.	
Bordeaux - Napoli 0:1 (0:1)
Odlični Serena med preskokom domačega vratarja na sinočnjem srečanju Bayern - Inter	(Telefoto AP)
SODNIK: Valentine (Škotska); KOTI: 5:5.
Bayern - Inter 0:2	(0:0)
STRELCA: Serena v 59. min. in Berti v 71. min.
INTER: Zenga, Bergomi, Baresi, Brehme, Ferri, Verdelli, Bianchi, Berti, Matteoli, Mattheaus in Serena.
SODNIK: Ponnet (Bel.); KOTI: 5:2 za Bayern
MUNCHEN Z dvema bliskovitima protinapadoma je Inter v drugem polčasu pripravil v Munchnu prvovrstno presenečenje in zadal legendarnemu Bayernu prvi poraz v letošnji sezoni. Milančani so igrali v tipičnem italijanskem slogu, z enim samim napadalcem (prvič letos) in okrepljeno zvezno vrsto, Bayern pa je silovito napadal, a počasi, ko pa mu je le uspelo prodreti do Zengovih vrat mu je tudi sreča obrnila hrbet: enkrat je zadel drog, dvakrat pa so Milančani žogo odbili na gol-črti. Po drugi strani so Zahodni Nemci v obrambi zagrešili hudo napako, ko so hoteli izsiliti »off-side« na polovici igrišča in s tem so omogočili Sereni, da se je predstavil sam pred Aumannom, ki ga je premagal z efektnim strelom. Tudi ob priliki Bertijevega zadetka gostitelji niso bili povsem »nedolžni«, saj je Milančan skoraj brez odpora pretekel z žogo kakih 70 metrov in prav tako sam pred vratarjem ni zgrešil strela.
Po srečanju je Trapattoni predvsem opozarjal na to, da zna Bayern v gosteh spreobrniti rezultat, a njegov nemški kolega Heynkes ni bil tega mnenja. O svojih igralcih je dejal, da jih sinoči ni bilo prepoznati.
STRELEC: Carnevale v 5. min.
NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Francini, Fusi, Corradini, Renica, Crippa, De Napoli, Careca (Carannante od 74. min.), Maradona, Carnevale.
SODNIK: Trischler (ZRN); KOTI: 9:5 za Bordeuax.
BORDEAUX — Maradona in Careca nista blestela, a Napoli je brez težav zmagal na gostovanju v Franciji. Zadnji pokalni uspeh v tujini so Neapelj čani dosegli pred 14 leti v Oportu.
Treba je reči, da so gostitelji z medlo igro olajšali delo Italijanov. Carnevale je z lepim diagonalnim strelom že v 5. minuti premagal vratarja Drop-syja, v prvem polčasu pa Bordeaux sploh ni bil nevaren. Tigana in tovariši so v drugem delu tekme nekoliko več napadali, toda nevarnih akcij niso pripravili. Po istočasni izključitvi De Napolija in Rocheja v 57. minuti zaradi grobe igre se je Napoli pomaknil še bolj v obrambo in vtis je bil, da štedi z močmi za nedeljsko prvenstveno tekmo z Milanom, saj se je izkazalo, da Bordeaux, za katerega je igral tudi Jugoslovan Zoran Vujovič, ne more resno ogroziti Bianchijevega moštva.
Liege - Juventus	0:1 (0:1)
STRELEC: Altobelli v 17. min.
JUVENTUS: Tacconi, Favero, De Agostini, Cabrini, Brio, Tricella, Galia, Barros, Altobelli, Mauro (Magrin od 56. min.), Laudrup.
LIEGE — Ne le zaradi zmage, temveč tudi glede na to, kar so sinoči pokazali Belgijci, Juventus v povratnem srečanju prav gotovo ne bo imel težkega dela. Gostitelji so precej napadali, vendar niso bili nevarni. Po katastrofi v prvenstveni tekmi z Napolijem je trener Zoff učvrstil obrambo z veteranom Cabrinijem, vendar v konici napada Liegea nista delovala Careca ali Carnevale, zato so bile skrbi odveč.
Altobelli je svoj 38. pokalni zadetek dosegel že na začetku, ko je prestregel strel Laudrupa, zmago ekipe in svoj osebni zelo dober nastop pa je v 74. minuti oplemenitil še tako, da je zadel drog. Liege, za katerega so nastopali tudi Jugoslovani Stojič (vratar),
Malbaša in Varga, je le dvakrat resneje streljal proti Tacconiju, a obakrat za las mimo vrat.
Dinamo Dresden - Roma 2:0
(1:0)
STRELCA: Gutschovv (enajstmetrovka) v 14. min. in Minge v 82. min.
ROMA: Tancredi, Gerolin, Nela, Collovati, Oddi, Policano, Conti (An-drade od 60. min.), Desideri, Voller, Giannini, Rizzitelli.
SODNIK: Biguet (Fr.); KOTI: 5:4 za Romo.
DRESDEN — Zadetek, ki so ga gostitelji dosegli osem minut pred koncem tekme, je postavil pod vprašaj uvrstitev Rome v četrtfinale. Pri Italijanih sicer ne obupujejo, ker računajo, da bodo v povratni tekmi v normalnih
vremenskih razmerah uveljavili svojo tehnično znanje (sinoči je bilo igrišče zasneženo in igralcem se je zelo drselo), toda trener Liedholm pripisuje svojim varovancem ne več kot 40 od sto možnosti. V vzhodnonemškem taboru pa so navdušeni in prepričani, da jim kvalifikacija zdaj ne more uiti.
Resnici na ljubo je zmaga Dinama povsem zaslužena. Bil je v terenski premoči in je imel več priložnosti za zadetek. Sodnik je v korist Nemcev povsem upravičeno dosodil enajstmetrovko (prekršek Oddija je bil verjetno odveč), ene, prav tako očitne, pa ji111 ni priznal.
Za Romo velja kot opravičilo odsotnost Manfredonie, ki bo sicer odsoten tudi v povratni tekmi. Prav tako ne bo igral Oddi zaradi drugega opomina.
Midlothian - Velež 3:0 (1:0)
STRELCI: Bannon v 16. min., Gallo-way v 54. min., Calohoun v 90. min.
VELEŽ: Petranovič, Hadžiabdič (od 60. min. Jurič), Šišič, Rahinič, Gosto, Djurasovič, Kajtaz, Barbarič, GudelJ. Repak, Tuce (od 82. min. Kodro).
SODNIK: Fredriksson (Švedska). GLEDALCEV: 26.000.
EDINBURGH — Mostarski Velež je sinoči utrpel visok poraz, in to povsem zasluženo, čeprav sodnik Fredriksson, ki očitno ni naklonjen Jugoslovanom,
je še »olajšal« delo domačinom s čudnimi odločitvami.
Škoti so se že od vsega začetka vrgli v napad, kot je sicer njihova navada, ko igrajo pred domačim občinstvom. Stalno so imeli pobudo v svojih rokah in so povedli že v 16. minuti igre. Domačini so nadaljevali z napadalno igro skozi ves prvi polčas m vratar Petranovič je moral večkrat drzno poseči.
Slika v drugem polčasu se ni bistveno spremenila. Škotje so dosegli svoj drugi gol že na začetku polčasa. Nogometaši Veleža pa so ogrozili domačega vratarja le s streli od daleč. V 81-min. je sodnik zaradi grobe igre iz; ključil Simiča, domačini pa so tretji zadetek dosegli prav ob izteku srečanja, tako da bo naloga mostarskih nogometašev v povratnem srečanju izredno težka.
V 9. kolu italijanske košarkarske A-2 lige
Prvi poraz San Benedetta doma
Nogomet: zaostali tekmi L jugoslovanske lige
Spodrsljaj vodilnega
SAN BENEDETTO - IRGE DESIO
88:91 (47:54)
SAN BENEDETTO: Gnecchi 8, Borsi 1, Ardessi 11, Aleksinas 27, Vitez 14, Es-posito 2, Bullara 4, Hordges 22, Zaban, Salvadori.
IRGE DESIO: Coldebella 17, Capone 8, Mc Nealy 25, Bechini 1, Motta 9, Men-tasti 13, Poguette 18, Spagnoli, Giordano, Godevilla.
SODNIKA: Vitolo (Piša) in Pascucci (Gualdo Tadino). GLEDALCEV: 2.000. PON: Bullara. METI ZA 3 TOČKE: Ardessi (3), Poguette (2), Capone, Motta in Mentasti.
Goriški San Benedetto je proti vodilnemu Irgeju iz Desia okusil prvi prvenstveni poraz pred domačim občinstvom. Srečanje, ki je bilo še posebno v drugem polčasu dokaj izenačeno, so zapravili sami Bosinijevi varovanci, saj so opravili vrsto nerodnosti, izgubili več žog, imeli zelo nizek odstotek pri prostih metih in za nameček naleteli na slab dan sodnikov, ki sta v odločilnih trenutkih tekme vedno piskala v škodo domačih.
V prvem polčasu je San Benedetto igral zelo slabo, medtem ko so Guerrierije-vi varovanci, predvsem po zaslugi odličnega Coldabelle, polnili koš kot za stavo. Vrsta menjav, ki jih je opravil Bosini, je služila le toliko, da so Goričani ob polčasu delno znižali razliko v koših.
Povsem drugačen začetek drugega polčasa pa' je San Benedetto popeljal celo v vodstvo (55:54). Na žalost odločna igra Goričanov je trajala premalo, tako da je Irge z 2, 3 koši prednosti prišel do zaključnih sekund, ko je Ardessi najprej zgrešil met za 3 točke, za njim pa je Gnecchi zapravil žogo, s katero bi San Benedetto lahko prešel celo v vodstvo, (pr)
OSTALI IZIDI 9. KOLA: Annabella -Sharp 113:100 (60:47); Jollycolombani -Pescara 97:80 (49:36); Filodoro - Kleenex 79:82 (44:33); Sangiorgese - Fantoni 100:86 (41:31); Braga - Standa 84:90 (41:45); Roberts - Marr 101:92 (56:39); Glaxo - Teorema 117:112 (49:54).
LESTVICA: Irge in Standa 14, Braga 12, Filodoro, Marr, San Benedetto, Klee-nex in Neutro 10, Fantoni, Glaxo, Jolly in Annnabella 8, Sharp in Sangiorgese 6, Teorema 4.
A-1 liga
IZIDI 9. KOLA: Scavolini - Ipifim 101:94 (45:52); Benetton - Alno 82:78 (50:43); Philips - Arimo 91:82 (41:40); Wiwa - Allibert 84:85 (38:39); Snaidero - Divarese 70:68 (32:45); Phonola - Pai-ni 76:61 (32:27); Knorr - Hitachi 95:86 (52:39); Enichem - Riunite 112:90 (61:43).
LESTVICA: Philips 14, Benetton, Scavolini, Enichem in Knorr 12, Snaidero, Paini in Allibert 10, Wiwa, Hitachi in Ipifim 8, Divarese, Arimo, Riunite in Phonola 6, Alno 4.
Šahovska olimpiada:
Jugoslovani tretji
SOLUN V desetem kolu šahovske olimpiade so včeraj Jugoslovani zanesljivo premagali Švedsko s 3:1 in so sedaj tretji na lestvici. Jugoslovanke pa so igrale s Poljsko 1,5:1,5.
MOŠKI. OSTALI IZIDI 10. KOLA: Madžarska - SZ 2:2; Anglija - NDR 2:1 (1); ZDA - Filipini 2:1 (1); Indija - Italija 2,5:1,5 itd. LESTVICA: SZ 29; Anglija
25.5	(1); Jugoslavija 25,5; ZDA 25 (1); Madžarska in Kitajska 25; Bolgarija, Nizozemska in Danska 24,5 itd. ŽENSKE. LESTVICA: SZ 25; Madžarska 23 (1); Jugoslavija 20,5; Kitajska
19.5	itd.
Rally Anglije
HARROGATE — Finska pilota Juha Kankkpnen in Joha Piironen na toyoti vodita na avtomobilskem rallyju Anglije, ki velja za svetovno prvenstvo. Druga sta Finec Mikkola in Zahodni Nemec Geist-dorfer na mazdi, tretja pa sta Finca Alen in Kivimaki na lancii.
BEOGRAD Včeraj so igrali zaostali tekmi 7. kola prve jugoslovanske nogometne lige.
V	Titogradu sta domači Budučnost in beograjski Partizan igrala neodločeno 0:0, pri izvajanju enajstmetrovk pa so bili boljši Titograjčani s 4:2.
V	Skopju pa je domači Vardar premagal novosadsko Vojvodino z 2:1. Novosadčani pa so, kljub porazu, ohranili prvo mesto na lestvici.
Začasna lestvica pa je taka: Vojvodina 17, Dinamo, Hajduk in Rad 15; Rad-nički in Vardar 13; Partizan, Velež in Osijek 12; C. zvezda 11; Slovoda in Budučnost 10; Sarajevo m Spartak 9; Rijeka in Napredak 8; Željezničar 4; Čelik 0.
Disciplinski ukrepi: kar devet izključenih
MILAN Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi izključila kar devet igralcev, vse za po eno kolo. Prepoved igranja za eno kolo pa so dobili: Lorenzo (Bologna), Agostini in Cuttone (Cesena), An-celotti (Milan), Desideri (Roma), Fon-tolan (Ascoli), Gregucci (Lazio), Morel-lo (Inter) in Todesco (Como).
V B ligi pa je disciplinska komisija izključila Tarantina (Licata) kar za t kola, za eno kolo pa Chiodinija (Bre cia), Fiorina (Parma), Murellija (Avel no) in Piccija (Taranto).
Maroko - Dnjepr 0:0
TANGER (MAROKO) — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi * reprezentanca Maroka in sovjetski P voligaš Dnjepr igrala neodločeno br zadetka.
Danes na Rojcah:
Pro Gorizia - Vodice
Mladinska postava Prp Gorizie (u** der 18), ki nastopa v deželnem P£!ena stvu, bo danes popoldan ob 14-3° s Rojcah odigrala prijateljsko srečanj postavo Vodic iz Šempasa. Ekipa z kraj meje je na vodilnih mestih N°9 metne primorske lige.
Boks: V. Nardiello bo debitiral decembra
MILAN — Italijanski boksar sUP^ velter kategorije Vincenzo Nardi ^ bo kot profesionalec debitiral 14. cembra v Milanu. Kot je znano, Nardiella na OI v Seulu sramotno P krajšali za kolajno.
Pred začetkom svetovnega smučarskega pokala (1)
Prednost bodo imele ženske
Jugoslovanska reprezentanca v alpskem smučanju začenja novo sezono svetovnega pokala, sezono, ki bo imela svoj vrhunec na svetovnem prvenstvu v Vailu v zvezni ameriški državi Colorado, brez Bojana Križaja, dolgoletnega reprezentanta, svetovnega vi-cešampiona v slalomu, zmagovalca osmih slalomov za svetovni pokal, zmagovalca v slalomski razvrstitvi tega tekmovanja. Dolgoletni kapetan jugoslovanske moške reprezentance je postavil tekmovalne smuči v kot, ekipa pa je ostala brez svoje poglavitne gonilne moči. Tako bo moška reprezentanca začela boj za točke svetovnega pokala oslabljena, poglavitno vprašanje pa je ta čas, kdo bo prevzel vlogo človeka, ki je s svojimi uspehi, nenehnim zgledom potiskal naprej modro vrsto, pravzaprav vprašanje, ali je v osmerici, ki jo sestavljajo Grega Benedik, Rok Petrovič, Tomaž Čižman, Klemen Bergant, Robert Žan, Sašo Robič, Urban Planinšek in Gregor Grilc, sploh kdo že sposoben za to zahtevno vlogo.
Vse je že kazalo, da bo Križaj dobil izvrstnega naslednika v Roku Petroviču, ki ima za seboj že pet zmag v svetovnem pokalu, mali kristalni glo-
bus za zmago v skupni slalomski uvrstitvi, vendar je ta ljubljanski tekmovalec nenadoma popustil prav tedaj, ko se je v eni sami sezoni strmo povzpel med zvezde. Danes je Petrovič tekmovalec, ki je izgubil svoje sijajne štartne položaje, v slalomu in veleslalomu so ga potisnili iz prve jakostne skupine, še vedno pa mnogi strokovnjaki v njem vidijo slalomista, ki lahko spet zablesti. Morda? Vendar pa tega tekmovalni testi v pripravljalnem obdobju ne napovedujejo. Ta tekmovalec, ki je slovel v svetu po svoji silni koncentraciji, se sedaj ne zna več osredotočiti na tekmo. Toda tekmovalnih izkušenj ima dovolj, zato bi vendarle veljalo pritegniti tistim, ki mu še vedno pripisujejo mesto med svetovnimi velemojstri.
Tudi Grega Benedik je izgubil mesto v prvi slalomski jakostni skupini, utegne pa jo spet pridobiti. Sezono
Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA
začenja z enim samim ciljem: čim prej spet med petnajsterico najboljših. Pripravljalno obdobje pa je pokazalo, da je prekaljeni jeseniški reprezentant tega tudi sposoben.
Še največ pa je med pripravami pokazal Robert Žan, ki je prav tako nadaljevalec slovite alpske tradicije jeseniških tekmovalcev. Med vadbo se je pogosto odlikoval z najboljšimi časi tako v slalomu kot veleslalomu, na jesenskem Sprinterskem slalomu v Soldnu pa se je uvrstil na tretjo mesto med same slalomske mojstre. A kaj, ko se bo moral Žan na prvih tekmah še potegovati za ugodnejšo štartno pozicijo, saj bo začel sezono kot 39. na slalomski jakostni lestvici FIS, ki določa štartna mesta. Podobno pa velja sploh za celotno moško vrsto, ki je
dočakala novo sezono brez enega samega tekmovalca v prvi jakostni skupini.
Blizu eliti v veleslalomu je Tomaž Čižman, ki je sedaj 17. na lestvici FIS, se pravi, da je na pragu prve skupine. Čižman je močno napredoval v veleslalomu in superveleslalomu, izvrstno pa je pripravljen tudi telesno. Sploh pa velja ta ugotovitev za celotno moško ekipo, saj je večina od spomladi služila vojaški rok, tako da so bili reprezentantje vedno zbrani skupaj, najprej v Mariboru, nato pa v Ljubljani, kjer so imeli kar najboljše možnosti za kondicijsko vadbo. Vsak popoldne jih je bilo videti v športnem parku Slovana, zvečer pa so se vračali v kasarno.
Precej drugačna je podoba v ženski ekipi, v kateri bo šla Mateja Svet na prve štarte z najboljših položajev, saj zavzema na lestvicah FIS v slalomu
in veleslalomu drugo, v supervele^ lomu pa peto mesto. Vrh tega pa ,g ženska reprezentanca v slalom c eno prvokategornico - Veroniko na 13. mestu.	. otii
Mateja Svet bo tudi v novi afr ena poglavitnih favoritinj na te Q v tehničnih disciplinah. Mnogi j o že omenjajo tudi kot kandidatih! osvojitev velikega kristalnega 9 sa, se pravi za skupno zmago v tovnem pokalu. Toda 20-letna 1	_
ljančanka ob tem samo zmajuje ^gl
vo, njen komentar pa je krate $v0jjti tekem v smuku ni mogoče ° svetovnega pokala.1'	, naše
Nedvomno pa bo ženski a ^gSg-alpske reprezentance prihodn/e ce v ospredju, pa čeprav /e z je oslabljena ženska vrsta, iz k ^)a po težki poškodbi spomladi 1 .^oth Katra Zajc, nekaj dni Prec* za	eno
svetovnega pokala izgubila	ji
tekmovalko - Mojco Dežman, morali prav tako operirati t 7nanj° lensko vez, tako da je sezona
že sedaj izgubljena.	taj<o
Moško ekipo vsaj poškodbe hudo ne pestijo kot žensko.
Na skupščini pokrajinske kolesarske zveze v Trstu
Med nagrajenimi tudi KK Adria
Pokrajinska kolesarska zveza iz Tr-. a je te dni podala obračun zadnjega triletnega obdobja in izvolila nov Štirni k- b° zvezo vodil v prihodnjih
Za predsednika je bil potrjen Gior-an° Cotur, člani odbora pa so še Sal-atore Degrassi, Renato Stock, Gio-anni Finocchiaro, Giuseppe Perini, oberto Rella in Radivoj Pečar. Skup-80 se udeležili predstavniki še-tu. od skupno desetih včlanjenih ruštev, med katerimi sta tudi KK Ad-ria m SK Lonjer.
^dravne besede je prinesel občin-* odbornik za šport De Gioia, ki je Podčrtal, da se išče v Trstu nov pri-°P do kolesarjenja, ki ni le šport, otnveč je tudi odnos do mesta, pri če-v 1rJe tret)a upoštevati tudi izkušnje e ikih mest. Res je, da se v Trstu sre-t 1.®®° z nevšečnostmi zaradi oblike n torij a, kar otežuje izgradnjo pri-7	struktur. Odbornik se je obve-
'..da bo tudi za kolesarski šport v oji mandatni dobi skrbel tako kot za 8 ale športne discipline. Upa, da bo ogoče v bližnji bodočnosti zgraditi esarsko stezo, ki naj bi, kot je nato s pa aril v svoiem posegu tudi predle	deželne kolesarske zveze Po-
t ' „ uila nekje predpogoj za oživitev športne discipline tudi med najkrajšimi.
Radivoj Pečar je bil izvoljen v nov odbor pokrajinske kolesarske zveze
Polez se je med drugim zavzel za drugačno športno politiko v Trstu, kjer je treba prodreti predvsem v šole in skrbeti za naraščaj. Tu bi se bilo treba zavzeti za določeno politiko ne-le v mestu samem, pač pa tudi v ostalih okoliških občinah.
Praktično so bile tako nakazane smernice, po katerih bi se moral akti-
virati novoizvoljeni odbor, saj ni položaj v Trstu med najbolj rožnatimi, kot je izhajalo tudi iz predsedniškega poročila, saj je prišlo v preteklem letu do določenega osipa, predvsem med mladimi.
Številke niso prav rožnate. V letu 1988 je bilo v kolesarsko zvezo včlanjenih v Trstu v desetih klubih 126 oseb med kolesarji in funkcionarji (1 amater, 7 mladincev, 5 mlajših mladincev, 7 začetnikov, 12 naj mlajših, 52 cikloamaterjev, 27 cikloturistov, 1 ženska, 6 vodij dirk, 9 športnih vodij), organiziranih pa je bilo 23 dirk (4 v organizaciji KK Adria, dve pa sta start ali iz Trsta.
Sledilo je nato nagrajevanje posameznikov in klubov, med katerimi je bil nagrajen tudi KK Adria iz Lonjerja za svojo organizacijsko dejavnost in sodelovanje na mednarodnem področju.
Sedaj pa čaka novi odbor precejšnje delo, kot je poudaril tudi bivši vodja italijanske državne reprezentance Edi Gregori, ki je obljubil, da bo po svojih močeh in v razpoložljivem času pomagal s svojimi izkušnjami.
Skupščina pa je nato tudi predlagala kot tržaškega predstavnika v novem odboru deželne zveze, ki bo izvoljen 11. decembra, dosedanjega člana Alfreda Veliščka.
m.
ob robu nogometnih igrišč - ob robu nogometnih igrišč
Vesna preživlja res srečno obdobje
p
m ,ePrav je bila mrzla, je bila nogo-en .na nedelja še kar uspešna za naše ttior 6r*Ce s Tržaškega, saj razen Pri-točvCa’ je počival, so vse prišle do Ig A T>d skupnih 12 so jih zbrale kar še v or*škim ekipam pa ni šlo najbolj-'y er 50 le Sovodnje iztržile eno točko. našo tedensko rubriko smo se to-kti^^očili za Vesno v prvi vrsti, ker no sa ,enajsterica nadaljuje s pozitivneje rJ0 nastopov, ki traja že osem p J Zaporedoma.
Intel it te9a pa so v Križu v nedeljo jho 1 ®di krajšo slovesnost. Pred tek-nooomLleJisom 50 P°delili Poznanje v tekne ta^u kliku Sedmaku, ki je letos nast z Rudo slavil 100. prvenstveni 7 P v članski ekipi Vesne. pran 0 sm° se obrnili do predsednika k=,i Ca Cattonarja in mu zastavili ne-kaJ vPrašanj.
Ve ® Predvidevali dober začetek »R Č| V *et°šnjem prvenstvu?
uPal ° V,k0t Prndvidevali smo na to začel' k iud temu da smo prvenstvo to 1 s Porazom in dvemi remiji. Pos-Usneh*3 ^a sta zagrizenost in volja do dan 8	nogometašev prišli na
Zadnin,8 tem rezultati niso izostali. V bro j “ nastopih so naši fantje res do-Se r)r9® 1 ® zato ni slučajnost, da smo lestv'e°lk d° ^etjega mesta na začasni
ko ste pri vrhu, r višjo ligo?
upate na
Sedaj Prestop -
kvlm11?8^, skupini je precej močnih in T0 etnih ekip, ki računajo na 1. AL. oster0™611*' k° boj za napredovanje njiv, : lr\.ze*° napet. Sodeč po doseda-tudi \/ ™ v krog favoritov bi spadala delie esna In prav to skuša vsako ne-treno^ePri^att naše nogometaše tudi niso ^Petagna, ki jim vedno pravi, da siCer anlvredni od ostalih. Sedaj smo Počak t- ^ začetnem delu prvenstva, ga del811-!^0 treba vsaj do konca prve-kolikn8K ,6daj mtslrm, da bo stanje ne-vidnr, i j jasno in verjetno bo že raz-Več m' - ° 50 tiste ekipe, ki imajo naj-LTZn°Sti za Prestop.« ve skupin?6”*11^616 DOV sistem sesta-
Postava kriške članske vrste. Niko Sedmak (drugi z desne čepe) je prav v nedeljo odigral stoto tekmo v članskem dresu Vesne
»Popolnoma se strinjam s tem, ker večina tržaških ekip je po tem stremela in povpraševala že več let. Zdaj pomeni igrati v 2. ligi kot da bi nastopali v 1. AL. Čeprav so gostovanja daljša in zahtevnejša, je to poplačano s tem, da igramo na lepih in travnatih furlanskih igriščih.«
Mnoge ekipe vam zavidajo, da imate čudovite navijače. So res tako navezani na ekipo?
»Mislim, da so naši navijači res poglavje zase. Tudi letos, ko imamo daljša gostovanja, sledijo ekipi v lepem številu. Mnogokrat z glasnim bodre-njem pomagajo premagati težke trenutke, vendar so tudi precej kritični, ko kaj ne gre. Na splošno pa lahko le pohvalim naše navijače, ki so res edinstveni in mislim, da vsaka ekipa bi si želela imeti tako navdušene navi-
jače kot jih ima Vesna.«
V nedeljo gostujete v Fiumicellu. Kako bo?
»To bo nedvomoma zelo težko gostovanje. Po izpadu iz 1. AL, domačini računajo na takojšen povratek in to so jasno pokazali v dosedanjih nastopih. V devetih tekmah niso še doživeli poraza, vendar kljub temu imajo točko manj od nas. Na žalost pa bomo prav v nedeljo verjetno imeli probleme s postavo. Barilla je še vedno odsoten zaradi vojaških obveznosti, Soavi je izključen, bojim se, da tudi Naldija bo doletela izključitev zaradi četrtega opomina, Rados je v dvomu zaradi poškodbe, ki jo je utrpel prejšnjo nedeljo. Skratka, težka naloga za trenerja Patagno, a sem prepričan, da bo znal premagati tudi te nevšečnosti. Zato upam, da bodo naši fantje znali kljubovati nasprotniku in s tem da bodo nadaljevali s pozitivno serijo. Nedvomno je, da v tem srečanju znajo igrati odločilno vlogo prav navijači in zato upam, da bo precej Križanov okrog igrišča v Fiumicellu.« (B. Rupel)
100.
Dušan Jelinčič
NOČI
Utrinki iz Karakoruma
Kronološki potek odprave
17. junij 1986: ekspedicija se za večino začne ta dan, ko njeni člani poletijo iz Zagreba v Islamabad.
od 18. do 24. junija: odprava ureja formalnosti v Islamabadu ter nakupi dodatno hrano in opremo.
24.	junij: Jelinčič odpotuje iz Zagreba preko Amsterdama in Karačija v Islamabad.
25.	junij: odpravi se pridruži Jelinčič, ki je zamudil teden dni zaradi novinarskega izpita, ki ga je opravil tri dni prej v Rimu.
26.	junij: z avtobusom odpotujemo iz Islamabada v Skardu.
28. junij: z džipi in s traktorji dosežemo vas Dassu, kjer se začenja pristopni pohod.
od 29. junija do 8. julija: s 140 nosači (na koncu jih je le sto) opravimo desetdnevni pristopni marš, postanke pa imamo v sledečih krajih: Dassu - Čak-po - Čongo - Askole (dva dni) - most Jola - Payu - Liligo - Urdukas - Gore -baza na višini 4900 m.
10.	julij: naši prvi alpinisti dosežejo na Broad Peaku višino 6000 m.
11.	julij: Jelinčič in Štangelj dosežeta tabor I na višini 5700, Karo in Kozjek pa tabor II na višini 6250 m.
14.	julij: Jamnik, Kregar, Štangelj, A. Štremfelj in M. Štremfelj postavijo tabor II na višini 6250 m.
15.	julij: Kozjek in Karo postavita tabor III na višini 7000 m.
17. julij: prvi poizkus proti vrhu: Česen, Grošelj, Karo in Kozjek dosežejo višino 7550 m.
od 18. julija do 23. julija: zaradi slabega vremena smo vsi v bazi.
26.	julij: Jelinčič in Štangelj greva na tabor II, kjer prespiva. Grošelj in Kozjek poskusita vzpon proti vrhu iz tabora II.
27.	julij: Biščak in Grošelj, postavita tabor IV na višini 7550 m.
28.	julij: Biščak in Grošelj kot prva člana odprave ob 16.30 dosežeta vrh Broad Peaka (8047 m).
29.	julij: Fabjan, Jamnik, A. Štremfelj in M. Štremfelj ob 12.00 dosežejo vrh. Česen ob 21.30 sam doseže vrh.
30.	julij: Kozjek ob 10.00 sam doseže vrh, Lenarčič pa, ki je bil z njim, se obrne malo pod sedlom na višini 7550 m.
30. julija zdravnik Guzej, Kregar, Jelinčič in Štangelj gremo na sedlo pod taborom I, kjer pričakamo osvajalce vrha in pomagamo Fabjanu pri povratku.
2.	avgust: Kregar, Jelinčič in Štangelj se odpravimo na odločilni naskok proti vrhu. Prvo noč prespimo v taboru II.
3.	avgust: Jelinčič, Kregar in Štangelj se odpravimo na pot. Jelinčič prespi v taboru IV skupno s Karom in Lenarčičem, ki sta se odjtravila na goro tisto noč. Kregar in Štangelj pa prespita v taboru III.
4.	avgust: Lenarčič in Karo dosežeta vrh Broad Peaka ob 12.30 , Jelinčič in Štangelj pa ob 16.00. Kregar se je obrnil na višini 7750 m. Ob povratku naju s Štangljem zajame megla, tako da bivakirava v ledni razpoki med taboroma III in IV na višini okoli 7200 m. Ponoči naju zasuje plaz.
4; avgust: Biščak, Grošelj, Kozjek in A. Štremfelj, potem ko so po enodnevni hoji dosegli bazo pod Gasherbru-mom II, po 32 urah plezanja osvojijo vrh te 8035 m visoke gore.
4.	avgust: Česen v 17 urah prepleza prvenstveno Jugoslovansko smer (višina 2700 m) v južni steni K2. Na višini 8000 m doseže greben Abruzzi in sestopi po njem tik pred nevihto, ki je nato usodna za pet alpinistov drugih odprav.
5.	avgust: Jelinčič in Štangelj v nevihti tavava cel dal ter zvečer najdeva tabor III na višini 7100 m, kjer prespiva.
6.	avgust: Jelinčič in Štangelj sestopiva v tabor II, kamor nama pridejo naproti Česen, Karo in Lenarčič.
6.	avgust: v bazo se vrnejo osvajalci Gasherbruma II.
7.	avgust: Jelinčič in Štangelj se skupno s Česnom, Karom in Lenarčičem vrnemo v bazo.
od 10. do 17. avgusta: večina odprave se po osemdnevni hoji vrne v Skardu, razen Fabjana in Jelinčiča, ki čakava na takojšen prevoz s helikopterjem v Skardu, kjer bi moral dobiti Fabjan čimprejšnjo zdravniško oskrbo.
od 10. do 23. avgusta: Fabjan in Jelinčič zaradi birokratskih zapletov čakava helikopter v baznem taboru avstralske vojaške odprave na Broad Peak.
od 19. do 24. avgusta: člani odprave urejajo v Islamabadu oz. Ravalpindiju formalnosti za odhod iz Pakistana.
25.	avgust: skupno poletimo iz Islamabada.
26.	avgust: pristanemo v Zagrebu. Odprava se po 71 dneh konča.
Čisto ob koncu pa še to...
»Mojih muk« še ni bilo konec, kot je razvidno iz kronološkega prikaza, ob povratku z gore. Rado je imel pomrznjene prste, zato je Viki naročil zanj helikopter, da bi čim prej dospel v Skardu in nato v Ravalpindi oz. Islamabad, kjer naj bi mu skušali rešiti pomrzle prste. Zaradi birokratskih spodrsljajev in raznih neodgovornih pozabljivosti pakistanske vojske, ki te polete ureja, se je helikopeter prizibal šele 23. avgusta s... štirinajstdnevno zamudo, le malo pred zaključkom odprave, ko sva z Radom že obupala, da se bova sploh vračala domov z ostalimi člani odprave.
Kaj se je zgodilo? »Svega i svašta!« Ko je Viki ob povratku v Skadru opazil, da naju ni, je na neki tiskovni konferenci javno ožigosal neodgovorno zadržanje odgovornih, v tem primeru nekaterih visokih funkcionarjev pakistanske vojske, nakar je vlada takoj reagirala, nama preskrbela prevoz ter naju nato sprejela v Skarduju s »kraljevskimi častmi« kot žrtvi nesporazuma, medtem ko je v pakistanskem opozicijskem časopisju pisalo, da »dva jugoslovanska alpinista hudo tvegata svoje zdravje zaradi neodgovornega zadržanja vlade«. Bilo je kar kar razgibano, pestro in navsezadne zanimivo, saj se spominjam tistih dni z veseljem, lahko otožnostjo in veliko nostalgijo. Sicer po boste popolno zgodbo brali v knjigi, ki bi morala 'čimprej iziti...
Izlet v Ist
kol-j bo zaključilo letoi osrčfp ?n° 2 avtomobilski ob f Stre' Planinci, ki se Uln;r,^n PTed sodno pah c i ali Pol ure kasne okoliš cerkvijo, se hod, Rodin B“zeto in obiskali nato 562°!rf (d° ,seiS z av
'feKS'="
,"et z
4/5°^ za morlbitnNn
Ječaj prve ]
ličnlTn z,večer bo na :
"■nadst°r Sk° SPDTv moči ' drugi del tet SpfrT Y 9orah, ki ga Ristič" udeležence h
ZQ^k9oV!o%a vodi 1
Še o martinovanju na Koradi
Kot smo poročali že prejšnji teden, je bilo letošnje martinovanje članov SPDT na Koradi v Goriških Brdih res edinstveno, zato zasluži, da ga zabeležimo tudi s sliko.
Martinovanje SK Devin in planinskega odseka ŠZ Sloga
V nedeljo, 20. t. m. so priredili SK Devin in planinski odsek ŠZ Sloga martinovanje v Rodiku. Zbrali so se v velikem številu v Bazovici pred spomenikom NOB, od koder so se s kombiji ter z osebnimi avtomobili napotili v Rodik. Iz Rodika so se povzpeli peš po gozdni cesti do vasice Rtviž, ki ima najvišjo nadmorsko višino v sežanski občini.
Po vrnitvi v Rodik se je nadaljevalo martinovanje v nabito polni dvorani v gostilni Čebohin.
Po večerji je Viktor Stopar v imenu obeh društev pozdravil vse navzoče planince, prijatelje ter ljubitelje narave. Z diapozitivi je prikazal številne skupne društvene poletne in zimske vzpone na razne gore.
Ob zvokih harmonik se je družba zadržala pozno v noč.
pl
PRIMOTOR KLUB
obvešča svoje člane, da bo sestanek v Dolini v gostilni Pri studencu v petek, 25. t. m., od 20.30 dalje. Člani, ki nameravajo v naslednji sezoni tekmovati, naj se nujno udeležijo seje.
ŠD GRMADA HOBLES vabi osnovno in srednješolsko mladino na tečaj rolkanja in smučarskega teka. Zainteresirani dobijo vse informacije po telefonu 299012.
SMUČARSKI KLUB BRDINA obvešča, da je v teku vpisovanje za zimovanje, ki bo na Pohorju od 26. decembra 1988, do 2. januarja 1989 v Hotelu Habakuk (vključeno silvestrovanje). Informacije in vpisovanje dobite na sedežu kluba, Proseška 131, Opčine, vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1.200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000,-din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000 - din, letno
45.000.	- din. Za organizacije in podjetja mesečno
7.000,	- din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
Jl	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
■H'
ialijaneke
$sopisn'h kov FIEG
24. novembra 1988
Kljub odhajanju vojnih ladij iz Zaliva plovba še ni vama
Z današnjim dnem se zaključuje vojna misija italijanske mornarice v Perzijskem zalivu
PERZIJSKI ZALIV — Danes se bosta iz Perzijskega zaliva odpravila italijanska minolovca Loto in Castagno, ki sta bila v Zalivu od marca letos. Tako dolgo po končanem spopadu med Irakom in Iranom sta ostala tam zato, ker sta nadaljevala s preiskovanjem zalivskih voda in odstranjevanjem min, ki naj bi jih bilo v Zalivu še vedno polno. Pri tem delu je minolovca spremljala fregata Euro, ki s tem tudi končuje svojo misijo na vojnem področju. Ob koncu vojne misije je posadke ladij obiskal tudi obrambni minister Za-none (posnetek včerajšnjega obiska na fregati Euro), ki je ob tej priliki poudaril pomembno vlogo italijanske vojne mornarice pri zagotavljanju varne plovbe v Perzijskem zalivu med dolgoletno vojno.
Toda odhod ladij še ne pomeni, da je plovba v Zalivu sedaj varna. Že od nekdaj je šamal, severni veter, ki pozimi in spomladi piha v Perzijskem zalivu, predstavljal posredno nevarnost za ladje, ki so plule po Zalivu. Podobno pa je tudi danes, po končani osemletni vojni med Iranom in Irakomvko skupaj z naraslim vodovjem Evfrata in Tigrisa burka vode in spravlja na površje mine, ki so jih v Zalivu postavili
med vojnim spopadom. Na površje prihajajo mine najrazličnejše izdelave. Tako ta eksplozivna telesa tudi danes še vedno igrajo eno od glavnih vlog, kot so jo igrala med dolgoletnim spopadom.
Če gledamo zgolj skozi statistična očala, so samo lani v Zalivu odkrili in onesposobili preko dvesto min. V tamkajšnjih vodah je bilo v letu 1987 poškodovanih osem ladij, letos pa je bila poškodovana le ameriška fregata Roberts. Po koncu sovražnosti med Iranom in Irakom so od julija dalje v Perzijskem zalivu odkrili osem min. Toda po ameriških ocenah naj bi bilo v Zalivu še približno dvesto min, ki bodo še naprej predstavljale veliko nevarnost za mirno plovbo, če tisti, ki so mine postavili, ne bodo točno navedli mest, kjer so te mine pritrjene in tako omogočili hitro očiščenje morja na tem področju.
Obe državi, ki sta v vojni sodelovali, ne razpolagata z ustreznimi ladjami za odkrivanje min, brez ustreznih sredstev pa so tudi ostale arabske države, ki ležijo ob Zalivu. Zato bo še naprej potrebna prisotnost zahodnih in sovjetskih ladij, ki naj bi pomagale pri dokončnem očiščenju Zaliva.
Predsednik JAR pomilostil na smrt obsojene
CAPETOWN - Prizivno sodiš; če v Bloemfonteinu v Južnoafriški republiki je včeraj zavrnilo zahtevo po obnovi procesa proti petim črncem in črnki, ki so bolj znani kot »šesterica iz Sharpevilla« in ki so bili konec leta 1985 obsojeni na smrt z obešenjem zaradi umora podžupana v Sharpevillu, naselju južno od Johannesburga. S tem je bilo za obsojeno šesterico konec pravnih možnosti, toda le nekaj ur po končanem procesu je predsednik Južnoafriške republike Pi" eter W. Botha pomilostil obsojence in jim smrtno kazen spremenil v zaporno. Tako bosta dva v zaporu prebila 25 let, eden 20 let, trem pa je bila smrtna kazen spremenjena v 18 let zapora.
Po navedbah obtožbe naj bi šesterica sodelovala v napadu na hišo podžupana Dlaminija skupaj še s približno stotimi osebami. Hišo so napadli s kamenjem in molotovkami. Ko je Dlamini hotel pobegniti, ga je množica ujela in ubila. Za glavne krivce je bila spoznana navedena šesterica.
Obsojence bi morali obesiti že marca letos, toda izvršitev obsodbe je bila odložena, ker so zagovorniki obsojenih izjavili, da razpolagajo z novimi dokazi in pričevanji v korist obsojencev.
Dveletni otrok in novinar žrtvi atentata na vojašnico v Madridu
MADRID — V noči na sredo je v španskem glavnem mestu spet prišlo do hude eksplozije, ki je povzročila dve smrtni Žrtvi in kakih 45 ranjenih. Čeprav doslej nobena organizacija ni prevzela odgovornosti za dejanje, so preiskovalci skoraj gotovi, da je atentat delo baskovske organizacije ETA.
Eksplozijo je po vsej verjetnosti povzročil avto, ki je bil natlačen s kakimi sto kilogrami močnega eksploziva. Avto naj bi neznanci okrog 23. ure parkirali pred vojašnico civilne garde, do eksplozije pa je prišlo le nekaj minut pozneje. V tistem trenutku je mimo vojašnice peljal zasebni avtomobil, v katerem so bili starši z dveletnim otrokom. Otrok je zaradi hudih poškodb umrl nekaj ur pozneje v bolnišnici, zdravstveno stanje matere,'ki je bila v visoki nosečnosti, pa je brezupno. Druga smrtna žrtev je urednik španske državne televizije Jaime Bilbao. O izredni jakosti eksplozije priča tudi ogromna gmotna škoda. Na pročelju vojašnice zeva nekaj metrov dolga odprtina, razstreščile so se šipe stanovanjskih hiš, ki so tudi 600 metrov stran od vojašnice, in več avtomobilov je bilo popolnoma uničenih.
Na sliki (telefoto AP): policija na kraju eksplozije
V SZ izvršili smrtno obsodbo nad dvema mladima morilcema
MOSKVA — V Belorusiji so pred kratkim izvedli smrtno obsodbo nad dve^ ma mladima delavcema, ki sta bila obsojena na smrt zaradi ropa in troj neg umora. Med roparskim napadom sta namreč ubila 6-letnega otroka, njego mater in staro mater.
Nikolaj Babin in Sergej Zverkov sta po ugotovitvah preiskave vdrla v stanc) vanje starejše ženske v Minsku, kjer naj bi iskala denar za nakup alkohom pijač. Toda pri vlomu sta zločinca presenetila stanovalce in jih brez usmiljen). ubila. Pobrala sta ves denar in dragocenosti, nato pa še zažgala stanovanje, da na ta način za seboj zabrisala sledove.	. .
Toda kljub temu je krajevna policija že po desetih dneh uspela aretirati o morilca, ki sta, potem ko sta bila obsojena na smrt z ustrelitvijo, zaprosila pr® ^ sedstvo republiškega vrhovnega sovjeta za pomilostitev. Toda glede na izrea okrutnost, s katero je bil zločin storjen, je predsedstvo Beloruske SSR prošnjo pomilostitev zavrnilo.
Mladenič umrl zaradi opeklin pri zažigu tujega avtomobila
CATANIA - Roberto Scuto, 21-let-ni in zaradi tatvin že večkrat obsojeni mladenič iz Catanie je umrl od opeklin, ki jih je dobil, ko je skušal zažgati neki avtomobil.
Karabinjerji, ki so prihiteli na kraj nezgode, so najprej mislili, da je bil Roberto Scuto žrtev nesreče. Takoj so ga odpeljali na oddelek za opekline v bolnišnico Ferrarotto v Catanii, kjer pa mu zdravniki zaradi prehudih poškodb niso mogli več pomagati.
Šele nadaljnja preiskava je P°^a“a. la, da ni šlo za nesrečo, temveč za črten zažig avtomobila nekega JaV ga redarja. Scuto je v neko avtom® j nično delavnico v S. Agati	j.
prinesel desetlitrsko posodo z b® j nom in zažgal avtomobil. Toda V tem očitno ni bil dovolj previden prišlo je do nesreče.	n3
Preiskovalci niso sporočili lin 0(). javnega redarja, sedaj pa skušajo kriti tudi vzrok za Scutovo nasilno janje.
»Kitajska« gripa nam bo prizanesla še do božiča
RIM Zdravniška opozorila o pravočasni zaščiti pred gripo so bila menda nekoliko prenagljena. Gripa nas bo sicer res dajala, vendar ne bo tako huda, kot so predvidevali še zgodaj jeseni. Letošnja tipična zimska nadlega prihaja s Kitajske, bolezenske klice, ki jo povzročajo, pa so osamili že lani med epidemijo v Sečuanu. Epidemija z istimi patološkimi učinki se je predlanskim pojavila na Tajvanu. Svetovna organizacija za zdravstvo je takoj izdelala učinkovito cepivo in tako preprečila širjenje »kitajske« gripe.
Letos pa se bo, kot rečeno, gripa preselila v Evropo. Kljub napovedim pa nam bo prizanesla vse do božičnih in novoletnih praznikov. Prvi znaki bolezni so tako rekoč že tipični: glavobol z bolečinami v sklepih, neješčnost in splošna utrujenost, višek bolezni pa se pojavi z bolečinami na dihalih in drisko. Čeprav so že v teh dneh zdravniki diagnosticirali gripo nekaj milijonom Italijanov, so strokovnjaki z genovskega medicinskega observatorija, ki sodeluje s Svetovno organizacijo za zdravstvo, sporočili, da najbrž ne gre za »kitajsko« gripo. Menijo namreč, da je slabo počutje posledica nenavadnih vremenskih razmer, ki vladajo v Sredozemlju in povzročajo neprijetno nihanje temperature in vlage zraka. Kdor torej misli, da ima gripo, se moti. Kakor koli že, ko nas bo začela gripa stiskati v postelje, ne bo prehudo. Epidemije letos namreč ne bo, bolezenski znaki pa bodo, kot rečeno, podobni tistim, ki nas že dvajset let napadajo v zimskih mesecih.
Kot običajno je tudi letos priporočljivo cepljenje zoper to zimsko nadlogo. Cepili naj bi se zlasti starejši ljudje, srčni in sladkorni bolniki ter ljudje, ki imajo težave z ledvicami in dihali. Obvezno pa je cepljenje osebja v javnih službah in vojske ter zdravstvenega osebja. In še zadnje priporočilo genovskega medicinskega observatorija: ob prvih simptomih »kitajske« gripe je najbolje, če bolnik ostane v postelji in si pomaga z aspirinom in vitamini. Vsako »junaštvo« bi namreč lahko imelo tudi težke posledice.
ISad Evropo zavladal pravi sibirski mraz
RIM — Nad skoraj vso Evropo so včeraj žabe izredno nizke temperature za to obdobje leta. To je še najbolj izrazito v severni Italiji in v Sloveniji- ?zj. rab Južne Tirolske so tako namerili do -32 stopinj ^O-ja, v glavnem pa se je živosrebrni stolpec spustil n .jj Topleje je bilo le v mestih, tako da so v Bocnu na ^ -6 in v Meranu -7, medtem ko je bilo v Toplachu «. e\e. stopinj. Na dolomitskih prelazih Veneta so tako z .*jBi, žili -22 stopinj. Izredno hladno pa je bilo tudi v j. saj je bilo v Veroni -6, v Benetkah in Padovi pa - erjli nje Celzija. Tudi v Furlaniji-Julijski krajini s?vna.e pilo za ta mesec izredno nizke temperature. V Trbižu ' j0j. -15, v Pordenonu in Gorici -6, v Vidmu pa -5 * rskih Srebro je padlo pod ničlo celo v Trstu. Na vseh 9^eVji-cestah severne Italije je obvezna zimska °Prema' s0bil' ne gorske prelaze so zaprli, tako da jih bodo usp za promet šele prihodnjo pomlad.	__	. sjcer v
Se nižje so bile temperature v Sloveniji, inx,aribO-Slovenj Gradcu in v Celju -17, v Ljubljani -12,.v	je
ru in v Novem mestu -11, v Portorožu -1. .mect,^injci. bila najnižja temperatura -19 stopinj Celzija v e 0jepaU Medtem ko sta se severna Italija in Sloveni) . j„ s pravim sibirskim mrazom, pa so se nad sre gne-južnimi območji Italije in Jugoslavije otepali s sneSan,pa»j*' žilo je v Moliseju, v Apuliji, v Kalabriji in celo v gplit Na vzhodni strani Jadrana je sneg P°^elli in Vis0, in Makarsko. Pobelil je tudi vrhove na	delav"
prizanesel pa je Hvaru, tako da hvarskim turis st0m. cem ni treba nuditi brezplačnega penziona svojim g ^ južn° Meteorologi napovedujejo, da se bo hladno v ^ jugu' od Alp nadaljevalo. Padavine bodo prenehale perature šele v nedeljo bi se moralo postopoma otopli , pa bodo še vedno pod mesečnim povprečjem.	pjarma v
Na sliki (telefoto AP): malo Natašo je mama ^ g0p-švicarskem živalskem vrtu v Dahlholzlu Pr naročen0-cu na sneg. Za sibirska tigra je tako vreme