fitev. 66. Trst, y petek 7. marca 1913 Tečaj XXXVIII. 1ZIIAJA VSAK DAN taM afe Mdeljah ta praznikih ik ab penedeljklli O 9. ifatnl Peaanlčne lt«T. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih •iabakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petr*. ^oeiojnl, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-Sttni, Dornbergu itd. Zastaral« Itev. po 5 nvč. (10 stot.) 9*Jife» aa aa aa •prajsaaj« Is raktpiaJ aa aa vr>1«fa. ■aročnto«. ogiaaa in reklamacije je potrati aa opra* -a UBEDUTŠTVO t eftoa fiisrf t« Oalatd 29 (Sar«** tad^atali ta odgovorni urednik &TKPAJ< Q4)9IIL kmaorag Usta .Edinost". • Natisnila Tiskarna zadruga s omejenim poretovom ' Oiorgio Galattf fcUv. JU. iraaUaltnJ r*tm* Itev. S41-€52_ TOJTOfl it IVJO KnpiTflLnmn inniiHE. LONDON 6. (Izv.) „Dally Chronlcle" poroča: Kljub silnemu mrazu in snežnim zametom so Grki zadnje dni neprestano nadaljevali z vso energijo operacije pred Janjino. Pred trdnjavo so se vršili ponovni spopadi Pri Molistrl se je vršila včeraj krvava bitka, ki je trajala šest ur In se je, končala s popolnim porazom turške armade, j Turki so pustili na bojišču veliko število mrtvecev. Popoldne je Essa i paša poskusil protinapad, a je bil z velikimi Izgubami odbit. Grki so pri tej priliki vjell 100 vojakov in zaplenili 5 topov. ATENE 6 (Izv.) (Uradno.) Prestolonaslednik Konstantin je danes ob 6 zjutraj brzoj avli: Naša armada je zasedla celo levo fronto trdnjave Janjlne In popolnoma obkolila Bizanl In Kastrltso. Ravnokar ml je Essad paša sporočil, da je pripravljen kapitulirati s celo armado. Podrobnosti o sijajni zmagi naše hrabre armade, slede. ATENE 6. (Izv.) Snočl se je pričel generalni naskok na najvažnejšo turško pozicijo pred Janjino, Bizanl. Na levem hribu je grška artllerlja po kratkem boju zavzela Manonlano. Bombardiranje Bizanlja je bilo strašno. Turki so se branili naravnost obupno, ker je s to pozicijo zvezana tudi usoda Janjlne. A ves turški odpor je bil zaman. Popoldne so že umolknile vs? turške baterije, nakar je padla ena pozicija za drugo v grške roke, kakor Halos in Nlkolas. V očigled popolnemu porazu pri Blzanl/u, je Essad paša uvldel, da je vsak nadaljnl odpor brezupen in je zato ponudil kapitulacijo eele armade, ki šteje 25 000 mož. Padec trdnjave se pričakuje vsak čas. ATENE 6. (Izv.) 9Agenzlja Štefani" poroča: V sled sijajne zmage grške armade pri Blzaniju, je poveljnik janjinske posadke, Eisad paša, ponudil grškemu prestolonasledniku kapitulacijo trdnjave. Kakor poročajo privatne vesti, ki so dospele tekom poldneva v Atene, se nahaja ves Eplr v grških rokah. Trdnjava se je že udala. PARIZ 6. (Izv.) „Newyork Heraldu po roča Iz Krfa: Ves Epir je v grških rokah. Ob morskih obalah v hrajo grške zastave. ATENE 6. (Izv.) „Agence d'Athenesu poroča: General Loutzo je s tremi ekska dr oni zasedel Janjino. Na utrdbi Blzani vihra grška zastava. ATENE 6. (Izv ) Janjlna je kapitulirala. Tu vlada nepopisno navdušenje. Vsi zvonovi oznanjujejo grško zmago. Mesto je v zastavah. ATENE 6. (Izv.) Grške Izgube znašajo 4—5000 mož. Vjetlh je 22.000 Turkov. Boj za Skader. LONDON 6. (Izv.) „Reuterjev urad" poroča iz Belgrada: Govori se, da |e dobila Črnagora prijateljsko zagotovilo, da ji velevlasti prepuste Skader, če prisili trdnjavo h kapitulaciji, še predno bodo končane Jubi-lejne slavnostl na Ruskem. BELGRAD 6. (Izv.) Po privatnih vesteh, ki prihajajo iz vojaških krogov, je bilo pri Brdici vjetih 600 Srbov. Slučajno se je nahajal med temi srbskimi četami tudi črnogorski prestolonaslednik, ki je padel v neko volčjo jamo. Vojaki so mu priskočili takoj na pomoč in ga rešili, a so bili pri tej reševalni akciji večinoma vsi vjeti. Vest, da bi bili vjetniki v Skadru masakrirani, se ne potrjuje. „Hamidie" bombardira srbsko transportno armado. CARIORAD 6. (Izv.) Včeraj in danes so ponovno došle vesti, da je turška križar-ka „Hamidie" napadla grške transportne parnike, ki so peljali srbsko armado pred Skader. Po teh vesteh |e .Hamidie" srečala v bližini athoške gore 24 grških transportnih parnikov, na ksterih je bilo 10 000 srbskih vojakov, 10 težkih oblegovalnih topov in več topov manjšega kalibra. „Hamidie* je pričela takoj z vso silo bombardirati parnike in |e baje tri tudi potopila. Ostali parniki so pobegnili proti Solunu. Uradno se vest še ne potrjuje. BELORAD 6. (Srbski tiskovni urad „Edinosti") O vesti »Neue Freie Presse", da bi bila turška vojna ladja „Hamidije" pri Sveti gori (poluotok Athos) bombardirala grške ladje, ki so prevažale srbsko vojsko za Skader in potopila tri ladje, ni tu še ni-saklh potrdil in se sploh ne verjame, da bi bile te vesti resnične. Transporti srbskih čet se nikakor niso mogli nahajati pri Sveti gori, ki je popolnoma vstran od njihovega pota, poleg tega pa zatrlujejo poučeni krogi, da se to včeraj ni moglo zgoditi na onem kraju enostavno zato ne, ker se transporti srbske vojske za Skader v tem času sploh niso mogli nahajati v vsej oni okolici. Pred novimi mirovnimi pogajanji. CARIGRAD 6. (Kor.) Kakor se poroča, se je mladoturški komite z veliko večino izrekel za časten mir, ki bo zadovoljil vse mohamedane, sicer se mora vojna nadaljevati, četudi pade Drinopolje. LONDON 6. (Izv.) „Morningpost" poroča iz Sofije, da so balkanske države pripravljene sprejeti samo omejeno posredovanje velevlasti in sicer v tem smislu, da bodo zahtevale potom velesil turške mirovne predloge nakar bodo same predložile protipredloge. Sovražnosti se bodo nadaljevale kljub posredovanju, sklenitev premirja pa Je mogoča samo po padcu Drinopolja. BELGRAD 6. (Izv.) Večina današnjih časopisov piše, da zavezniki ne potrebujejo posredovanja velevlasti preje, nego pade Skader in pristane Turčija na prelimi-nacije. CARIGRAD 6. (Izv.) Vse kaže, da so vsled zahteve balkanskih zaveznikov po vojni odškodnini nastale za obnovitev mirovnih pogajanj, velike težkoče. Tudi glede Drinopolja si Turčija še ni na jasnem. Mla-doturška vlada Je sicer trdno prepričana, da se bo morala udati v usodo in odstopiti Drinopolje, radi katerega je pravzaprav iz-všrila državni prevrat in nadaljevala vojno, vendar pa se dosedaj tega še ne upa priznati, ker se boji Javnosti. Toda, dočim Mahmud Štfket paša računa z vso gotovostjo, da se tozadevno že na kak način opraviči, vlada glede vojne odškodnine še največja nejasnost. Z odstopltvijo Drinopolja se Je več ali manj sprijaznila tudi že PODLISTEK. AKTA Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Dumas. — Prevel F. F. Medtem Je napočil dan, in v zalivu je zopet začelo navadno življenje in vrvenje. Toda vest o smrti Agripine se je že raznesla in nekak pritajen nemir Je legel nad vso obalo, ki je bila kakor navadno polna kupcev, ribičev ?n pohajkovalcev. Govorili so o nevarnosti, ki je pretila cesarju, hvalili so bogove radi njegove rešitve. Toda te vesti, ta nemir ni segal do pribežališča, kamor Je bil Akto odvedel Pavel. Bila Je to hišica, ležeča na koncu rtiča nasproti Nizidi, v kateri Je bivala priprosta ribiška družina. Dasi se je zdel starec družini tuj, ga Je vendarle globoko spoštovala. Ubogljivost, s katero so mu izpolnjevali vsako njegovo željo, ni bila hlapčevska, temveč je izvirala iz one spoštljivo-stf, kakor Jo izkazujejo otroci očetu, učenci svojemu učitelju. Akta je potrebovala najprvo miru; polna zaupanja v svojega zaščitnika, vedeč, da odtlej nekdo čuva nad njo, se Je bila armada sama, dočim proti vojni odškodnini soglasno protestira vsa Turčija. Boj za galipolski polotok. LONDON 6. (Izv.) „Daily Chronfcle" poroča Iz Carigrada, da se v turških mero-| dajnih vladnih krogih govori, da turška ga-lipolska armada ne more doseči niti najmanjših vspehov. Bolgari so pred Bulairjem zaplenili 12 turških topov. V Carigrada groze zopet nemiri. DUNAJ 6. (Izv.) „Mittagszeitung" poroča iz Carigrada: Snoči je nastalo v Peri velikansko razburjenje vsled vesti, da namerava vlada v resnici izročiti Drinopolje Bolgarom. Govori se, da grozi delčataldske armade s pohodom v Carigrad, če vlada popusti glede Drinopolja. Porta se nahaja v velikanski zadregi. Palača Je zastražena z mitraljezami. Stanovanja članov kabineta in voditeljev mladoturškega komiteja stražijo oddelki vojaštva. 1 CARIGRAD 6. (Izv.) Poslaništva vele-1 vlasti nameravajo takoj, kakor hitro bi sei pojavili kaki nemiri v Carigradu, zapreti po mornariških četah velesil vse dohode v Pero in Galato. Vojaška liga namerava vprizoriti nov državni prevrat, a so priprave nezadostne. Šest zaupnikov vojaške lige je skušalo, preoblečenih v hodže, dospeti pred Čataldžo in razdeliti med armado proklamacije proti sedanji vladi, a so bili aretirani in izročeni vojnemu sodišču. Vče-ra| je imel mladoturški komite izredno sejo, na kateri Je sklepal, kaj treba ukreniti, da se preprečijo grozeči nemiri. DRŽAVNI ZBOR. Poslanska zbornica. DUNAJ 6. (Izv.) Po dvatedenskem odmoru se je danes zopet sestal plenum poslanske zbornice k seji. Ko Je zadnjič konvent senijorjev na svoji seji določil današnji dan za sejo plenuma, je bilo pričakovati, da bo zbornica porabila to priliko, da se temeljito pomeni o mednarodnem položaju in ulogi, ki jo igra avstrijska politika v njem. A to se ni izpolnilo. Zbornica se Je bavila s suhoparnim gradivom krošnjarske predloge in vsi poskusi, spraviti mednarodni politični položaj na dnevni red, so se popolnoma ponesrečili. Socijalni demokrati so porabili ugodno priliko, ko se ravno sedaj pcjavljajo vedno točnejše vesti o demobilizaciji in stavili predlog, ki poživlja avstrijsko vlado, da intervenira pri skupni vladi, naj odpusti vse rezerviste in nadomestne rezerviste, obenem pa so tudi zahtevali, naj pride na dnevni red jutrišnje seje razprava o mednarodnem političnem položaju. A ministrski predsednik grof Siiirgkh se Je potrudil nastopiti proti temu predlogu in sledili so mu seveda vsi vedno verni krščanski socijalci, Nemci in Poljaki in na splošno začudenje vseh slovanskih poslancev tudi slovenski klerikalci. Na ta način je bil torej za enkrat strmoglavljen pameten predlog, ki bi dal zbornici priliko, da manifestira za svojo miroljubnost in odločno obsodi politiko avstrijske diplomacije, ki tira državo in narode iz ene nevarnosti v drugo. Začetkom današnje seje se je predsednik v Jako prisrčnih besedah spominjal umrlega poslanca Schuhmeierja, nakar je zbornica udala starčevim prošnjam in Je zaspala. Sedel }e poleg njenega ležišča, kakor oče poleg svojega otroka; ko je Akta zopet odprla oči, ni Ji bilo treba Sele iskati svojega rešitelja, in dasi ji Je tisoč spominov rojilo po glavi, mu Je otožno smehljajoč se ponudila roko. „Ali čutiš bolečine ?" Je vprašal starček. „Jaz ljubim," Je odgovorila deklica. Oba sta zahlp molčala, nato Je nadaljeval sveti Pavel: »Česa želiš ?" „Kotiček, kjer bi lahko mislila na nJega in bi plakala." »Ali se čutiš dovolj močno, da mi slediš ?" „Pojdiva," je odvrnila Akta in Je skušala vstati. „Sedaj Je to nemogoče," hčerka moja; „kakor si ti morala bežati, sem tudi Jaz izgnan. Potujeva lahko samo ponoči. Ali hočeš nocoj z menoj?" „Da, oče." „Ali se ne strašiš dolge, vtrudljive poti, ko si tako Šibka in nežna?" „V moji domovini so deklice vajene zasledovati jelene skoz najgostejše gozdove in čez najvišje gore." „Timotej," je dejal starček in se je ozrl, „pokliči Silo." Ribič Je vzel rjav Pavlov plašč, ga pritrdil na kol, šel iz koč i in ga zapičil zunaj v zemljo. Zapazili so takoj to znamenje, kajti po kratkem času je stopal z nizidskega hriba proti obrežju mož, vstopil v čoln in Je veslal z otoka nasproti rtiču. Vožnja ni trajala dolgo. Približno čez četrt ure je dospel do obale, oddaljen sto korakov od hiše, kjer so ga pričakovali. Pet minut pozneje je stal na njenem pragu. Ko ga Je Akta zagledala, se Je ustrašila, kajti nič ni pazila na to, kar se Je godilo okoli nje, in je neprenehoma zrla proti Baolim. Piišlec, ki ga Je njegov rjav obraz, turban, ki mu Je ovijal glavo, izdajal za Arabca, se Je spoštljivo približal in Je pozdravil Pavla v tujem Jeziku. Pavel mu Je odvrnil s par besedami v istem narečju, v katerih je ravnotako zvenela dobrohotnost prijatelja kakor avtoriteta mojstra. Mesto da bi odgovoril, si Je Sila še bolje privezal obuvalo, si pripasal okolo ledij vrv, vzel v roko popotno palico in pokleknil pred Pavla, ki mu je podelil svoj blagoslov. Nato je odšel. Akta |e začudeno zrla v Pavla. Kdo je bil ta starček, ki |e tako pohlevno, a obenem tako odločno znal ukazovati pred katerim so se klanjali kakor pred kraljem pričela s prvim čitanjem krošn|arske predloge, ki je dospelo do izvolitve generalnih govornikov. Konec seje se Je zopet vršil v znamenju mednarodnega političnega položaja. Podanih je bilo namreč več tozadevnih Interpelacij in predlogov, ki se tičejo odpusta rezervistov (med njimi ena interpelacija poslanca Tres ća) in več vprašanj glede mednarodnega političnega položaja. Zlasti interesantna je interpelacija posl. C h o c a, katero so podpirali tudi vsi napredni Jugoslovani. Interpelacija se z najostrejšimi besedami bavi z zadnjim tržaškim albanskim korgre-som in zahteva natančnega pojasnila, kako Je mogla Avstrija v tako prekarnem poiož; u aranžirati to prireditev, ki Je imela zrn k Čisto navadnega hujskaškega konventikia proti Srbom, prireditev, ki |e razžalila ču t 'a vseh avstrijskih Slovanov, to Je vtčbo avstrijskega prebivalstva. Vsebino interpelacije prinašamo na drugem mestu. Koncem seje so Italijani zopet posku?ill svojo srečo z italijansko pravno fakulteto. Poslanec Pitacco je namreč v obliki vpre-Šanja na predsedstvo urgiral rešitev predloge in zahteval, da pride čimprej na dnevni red plenuma. Seveda bodo morali Italijani malo počakati. Plenarna seja se vrši namreč le še Jutri, nakar se prično daljše počitnice in se zbornica sestane k seji šele 8. aprila in se prične t. zv. davčna sezlja. Živahno je bilo tudi delovanje v odsekih. Posebno pozornost so vzbujale razprave v finančnem odseku, kjer je poslanec Ren-ner stavil predlog, naj se institucija prei-odkazov odpravi in zvišanje dohodkov Iz reforme davkov nakaže deželam, tako, da prispeva v bodoče država polovico k učiteljskim plačam in sicer pod pogojem, da dežele reformirajo učiteljske plače tako, da bodo enake plačam državnih učiteljev od 11. do 8. razreda. Seveda Je Rennerjev predlog propadel, a pride kot minoritetni votum v plenum zbornice. Pododsek proračunskega odseka je izrekel vladi grajo radi oddaje mornariških naročil v Nemčiji. Morda pododsek ne bi prišel do tega sklepa, da ga ni izzvala vlada sama s svojim suml|ivfm postopanjem, ker se je do zadnjega upirala Izročiti tozadevne akte v vpogled. Predlog za zaupnico vladi je z veliko večino propadel. Interesantne so bile tudi razprave v narodno-gospodarskem odseku, kjer se nahaja v debati predloga glede ustanovitve centralne zadružne blagajne, o kateri je referiral dr. Krek. V zadnji seji odseka so, kakor znano, Čehi in Nemci ugovarjali Krekovemu referatu, nakar je prišla predloga v pododsek, ki je izvolil češkega poslanca Franto za koreferenta. Koreferent Je danes podal svoje poročilo In prišel do zaključka, da je ustanovitev centralne zadružne blagajne nepotrebna in predlagal, naj preide odsek preko te predloge na dnevni red. Referat sloni na avtonomističnem. naziranju, ki smatra ustanovitev centralne zadružne blagajne kot poskus nadaljevanja centralizacije zadev, ki spadajo pravzaprav v kompe-tenco posameznih dežel. Zbornica ima jutri svojo zadnjo sejo pred Veliko nočjo. DUNAJ 6. (Izv.) Na današnji seji državnega zbora je bilo vloženih 25 interpelacij, od katerih so za nas samo 4 zaninive. in ki so ga ljubili kakor očeta? Dasi je le malo časa bivala na Neronovem dvoru, je vendar tam spoznala hlapčevsko ubogljivost v vseh oblikah, ono nizkotno, bojazljivo uslužnost, porojeno iz strahu, ne pa one radovoljne postrežljivosti, izvirajoče iz spoštovanja. Ali je bilo na svetu dvoje cesarjev in je bil oni, ki se je skrival, brez zakladov, brez sužnjev, brez vojske, močnejši nego oni s svojim pozemskim bogastvom, s svojimi stoindvajseterimi mililoni podložnikov in dve-stotisočerimi vojaki? Te misli so se s tako naglostjo porajale v Aktini glavi in so se ji tako prepričevalno vtisnile v dušo, da se je tudi ona obrnila k Pavlu In vzdignila proti nJemu roke s tisto spoštljivostjo kakor drugi, ki so občevali s starčkom. „O gospod, pove) mi, kdo si vendar, da te vsi ubogajo, ne da bi se bali?* „Dejal sem ti že, hčerka moja, dami je ime Pavel in da sem apostol." „Toda ka| pomenja to, apostol? Ali |e to govornik kakor Demosten, ali modrijan kakor Seneka? Pri nas prispodabljajo govorništvo z zlatimi verigami, ki se vlečejo iz govornikovih ust. Ali vplivaš na svoje poslušalce z besedo ?" (Dalje) flt an IL ».EDIHOST" žt. 66. V Tista, 7. marci 1913 Poslanec dr. Ravnihar ]e interpeliral mnistrskega predsednika grofa Sliirgkha radi neprestane germanizacije na Spodnjem Štajerskem in trgovinskega ministra Schu-sterja radi germanizatorične tendence poštne hranilnice, ki kljub temu, da Je na Štajerskem ena tretjina Slovencev, noče priznati slovenskega imena Gradec. Poslanec Neumann (e interpeliral bramb-■ega ministra Georgija radi pojasnila, ali I a v koliko je bivši vojni minister Auffenberg izrabljal svoje mesto s tem, da si je priskrbel pri naročilu novih pušk, mastne provizije. Poslanec Cboc in TrešićPavičlč sta spravila na tapet albansko komedijo. Interpelacija ostro napada zunanjega ministra grofa Berchtolda, ki je aranžiral kongres in princa Hohenloha, ki |e vzel kongres v svojo zaščito. Kongres je temboll po grešen in Škodljiv, ker se ravao sedaj vrše z Rusijo pogajanja glede albanskih mej, kar pogajanj gotovo ne bo pospešilo. Sploh je vsa agitacija avstrijske diplomacije z Albanci in za Albanijo popolaoma zgrešena, ker bo avtonomna Albanija izvor ljubosumnosti med Avstrijo In Italijo, ki bo privedla fconečno med tema zveznima državama do vojne. Politika navdušenja za nekulturne in za nas popolnoma irelevantne Albance in na drugi strani hujskanje proti Jugoslovanom, zlasti proti Srbom, tira monarhijo naravnost v propad in pogubo. Interpelacija zahteva tudi natačno pojasnilo, kaj je resnice na tem, da je Avstrija, ki nima niti za najnujnejše kulturne potrebe svojih narodov nobenega denarja, izdala za potne in druge stroške albanskih kongre-sistov, kar 50.000 K. RUSKE JUBILEJNE SLAVNOSTI. PETROGRAD 6. (Izv.) Ob 8 zjutraj je 21 topovskih strelov naznanilo pričetek jubilejnih slavnosti. Pred carsko palačo je nepregledna množica ljudstva Čakala na odhod car|a v Kazansko cerkev in carja pri prihodu viharno pozdravila. Slavnostne daritve se je razven carske rodbine udeležil ves dipio-matični zbor, vsi poslanci dume in državni svet. Proslavljanje v Srbiji ' BELGRAD 6. (Srbski tiskovni urad .Edinosti") 3001etni jubilej ruske dinastije se je danes tu proslavil na slovesen nači.;. Vse mesto je v zastavah, trgovine so zaprte i a v katedrali se je vršila slovesna služba božja. Zvečer se vrši v gledališču slavnostna predstava. Predsednik srbske skupščine Nikolić Je poslal predsedniku ruske državne dume brzojavko, v kateri pravi: „Vsak Srb je prepričan, da srbska državna ladja, ki je vzdržala vse viharje, plava na odprto morje. H rala pod nori ruskih carjev je vera v Rusijo okrepila Srbiji vero vase in jej pomagala, da je preživela najtežje krize in postala meč na Balkanu. Prizadevajmo si, da utrdimo krvne in jezikovne vezi s skupnim nadaijnim delom za nage velike zgodovinske naloge! Srbija veruje sedaj bolj nego kedaj v našo skupno bodočnost. Navdaja jo do ruskih carjev in ruskega naroda brezmejna ljubezen, ki jo je spremljala skozi največje izkušnje, In katero hoče sporočiti tudi potomstvu*. Načelnik belgrajske mestne občine Da-vidovič je poslal brzojavko, v kateri pravi: „Drugi Romanov, car Aleksej, je rekel, da bo žrtvoval vso vojsko za osvoboditev balkanskih krščanskih bratov in da bo odgovarjal Bogu na sodnji dan, ako bi jih mogel osvoboditi, pa bi ne storil tega. Po Petru Velikem je po3tala ta misel državni program Rusije. Za prizadevanje in ljubezen ruskih carjev, ki niso pozabili zaobljube prvih Romanovih, in za plemenito kri, ki jo je prelil za nas ruski narod, se prebivalstvo prestolnice preporojene Srbije, s pijeteto se spominjajoč velikih ruskih vladarjev iz vladarske hiše Romanovih, globoko klanja imperatorju Nikoli II. Dal Bog, da bi bila nova stran svetovne zgodovine, ki jo je za časa carja Nikole II. začelo pisati Jugo-slovsnstvo, dopisana za njegovega življenja!" Politično društvo „Edinost" sklicuje tržaške okolice za prihodnje občinske oolltue za nedeljo, dne 16. marca 1913; ob 10 dopoldne v „Narodnem domu" v Trstu. DNEVNI RED: Posvetovanje o predpripravah za moče se občinske volitve. Demonstracije v Varšavi. VARŠAVA 6. (Izv.) Povodom prečitanja odloka glede pričetka jubile|nih dinastičaih slavnosti, |e prišlo tu v mnogih cerkvah do demonstracij proti Rusiji. Policija |e udrla v cerkve Ln aretirala več oseb. Za reformo goriške gimnazije. (Iz Gorice) Pred par dnevi so nabirali po Gorici podpise na okrožnico za preustrojite? dosedanje c. k. nemške državne gimnazije v r e-alno gimnazijo. Podpisi so se pobirali večinoma krog nemških in slovenskih uradnikov. Kedo se seda| v prvi vrsti pogan|a za preustrojitev tega učnega zavoda, nam sicer ni znano, vsekako pa smo izvedeli, da se Je prvotno vlada sama zavzemala za to idejo. Da je taka sprememba na tem zavodu potrebna in sedanjim zahtevam primerna, o tem je prepričan vsakdo. Da pa visoka vlada goji tolikšno zanimanje le za nemški zavod, ko sta ž njim v zvezi tudi slovenski in laški oddelek, je pa zopet znak avstrijskega zl-stema, ki nalaga bremena vsem svoiim narodom — in ta bremena so dovolj občutna za sleherni narod v tej državi — ocvirke pa daja le protežiranim svojim otrokom, v prvi vrsti seveda Nemcem. (V novejšem času bo tudi za Albance kaj.) Lahko je spoznati na prvi mah, kam meri ta vladina nakana. Z realno gimnazl|o bo v prvi vrsti ustreženo nje dejanski potrebi za goriške in druge bližnje Nemce, Italijane in Slovence, da bodo prisiljeni pohajati ta nemški gimnazij, ako hočejo doseči onega znanja, ki ga nudi realna gimnazija. S preustrojitvijo tega dosedanjega nemškega zavoda v nov, moderniši, in s praktičnimi potrebami sedanjega časa strinjajoči se zavod, zadobi slovenska dosedanja c. k. gimnazija od vlade posreden udarec, s tem, aa ostane star, duhu časa ne več ustrezajoč humanističen učni zavod. Iz tu navedenega morali bi Slovenci sami izvajati posledice: če že nemška avstrijska vlada skrbi ie za Nemce, srbimo tudi mi za-se. V prvi vrsti so torej poklicani naši vodilni faktorji vseh političnih strank, da se zavzamejo za reformo slovenskega dela c. k. goriške g i m n a z i j e. Na dosedanjem slovenskem oddelku go riške gimnazije je od strani slovenske mla dine naval tako velik, da, če dovrši gimnazijske študije le polovica ali celo le tretjina sedanjih učencev, bo težko pripraviti vso to množico izšolanih ljudi do primerne eksistence. Torej na delo, komur veijajo te vrstice! Sedaj je čas. Srbski konkordat. „Agramer Tagblattu" brzojavljajo iz Belegagrada: Seje komisije, sestavljene v proučenje konkordatnega vprašanja, so morali proviiorično prekiniti, ker se je oni člen komisije, ki cficijalno reprezentira srbsko pravoslavno cerkev, podal v Petrograd k slavnostim jubileja Romanovih. Doslej Je komisija, kakor zatrjajo nje členi, rešila velik del svoje naloge, pri čemer se Je pokazalo soglasno umevanje v vseh važnejih vprašanjih. Dela komisije bodo zahtevala še dlje časa, ker se Jemljejo v poštev vsi možni slučaji in ker treba izdelati instrukcije za delegate, ki bodo razpravljali o konkordatu z rimsko stolico. Predno prično ta pogajanja, treba pojasniti še mnoga vprašanja, ki niso cerkven , ampak politične naravi, je sicer poskusov vplivanja na Rim, da ne bi sklenil konkordata s Srbijo. Trebalo bo torej toliko pred začetkom pogajanj kolikor tudi pozneje v njih poteku odstraniti še mnogokatero zapreko. Srbi|a bo na pogajanjih radi konkordata razpolagala z dovolj močnimi sredstvi, da povspeši rešitev tega vprašanja, ker nobena balkanska država ne prepusti kaki ptuji državi protektorata nad katoliki v novo zasedenih ozemljih. V interesu Rima je torej, da katolicizma v teh novih pokrajinah ne pusti brez pravnega varstva, ter da ne dela težav balkanskim državam, ponujajočim konkordat, ki dovede do tega varstva. Ako bi se od cerkvene katoliške strani stavljale Srbiji kake pretirane zahteve, jih Srbija ne bi mogla sprejeti. Za katolicizem pa je vsekako boljše, ako sprejme po večem delu ugoden konkordat, nego da bi puščala to vprašanje sploh nerešeno. Sodeč po vsem tem, ne pojde rešitev tega vprašanja tako gladko in lahko, kakor se Je mislilo. Ker pa Je je treba rešiti na vsak načfn, se končno vendar reši. pa naj so mu na poti Še take težave. Za sedaj bi bilo seveda prezgodaj, ako bi hoteli govoriti o podrobnostih, dokler niso raerito-rična pogajanja na dnevnem redu. I Poziv! K obilni udeležbi vabi ODBOR. I. Za cvetno nedeljo, 16. t. m., se sklicuje prvi zaupnlški sestanek za prihodnje občinske volitve in se v to svrho razpošljejo še posebna pismena vabila. Kdor želi sodelovati kot zaupnik Političnega društva Edinost, naj ne čaka pismenega vabila, marveč naj se takoj priglasi. Priglasitve sprejemajo direktno ali potom društvenih odbornikov predsednik dr. Josip Wiifan (Nova ulica 11) in tajnik dr. Ivan Marija Čok (Galattijeva ul. 20 — pisarnica dr. Gregorina in dr. Sla vika). Zaupniki privedejo lahko na zaupniški sestanek tudi druge, za katerih zanesljivost iamčijo osebno in katere bo priglasiti pred zborovanjem. 1L Volilni odseki naj se tako) sestanejo še v teku teh malo dni pred cvetno nedeljo. Dolžnost odbornikov in odborniških namestnikov po okolici je, da skličejo zaupnike v svrho konstituiranja volilnih odsekov. Kakor hitro se je to izvršilo, naj se naznanijo predsedništvu natančni naslovi vseh členov volilnih odsekov, in imena Izvoljenih predsednikov, tajnikov in blagajnikov. III. Priporoča se volilnim odsekom, naj nemudoma, najpoznejedotorka, 11. t m., do 2 popoldne naročijo na lastni račun pri mestnem statističnem in anagrafičnem uradu po eden ali več iztlsov volilskih imenikov. Poznejša naročila se ne bodo upoštevala. Tekom daljnjih 8 dni, najpozneje do 19. t m., bo pri istem uradu položiti polovico tiskovnih stroškov, ki po zakonu ne smejo znašati več ko 10 stot. za tiskano polo, tako da se ni bati prevelikega izdatka. Glede naročevanja volilskih imenikov \e najbolje oglasiti se pri društvenem predsed niku ali tajniku, katerima Je na vsak način prijaviti vsako tako naročilo, zato da bodo imeniki v evidenci in se lahko takoj določijo reklamacijski uradi. IV. Zaupniki Političnega društva Edinost naj blagovolijo za volilne stvari obračati se naravnost na d r u št v e ne f u n k c i j o -na rje, posebno na predsednika dr. Wil fana (Nova ul. 11) ali tajnika dr. Čoka (Ga lattijeva ul. 20), ne pa na uredništvo društvenega glasila, ker uredništvo ne more odgovarjati za pomote, ki bi se vsled tega lahko pripetile. Predsedstvo „Političnega društva Edinost". Domače vesti. Vabilo na odborovo sejo. Gg. odbornike, odborniške namestnike in dalje vse gg. slovenske mestne svetovalce nujno vabimo na važno odborovo sejo Polit. dr. .Edinost", ki se bo vršila v ponedeljek, 10. t. m. ob 3 popoldne, v Slovanski Čitalnici. Gre za odločilne sklepe glede volilnih predpriprav in zato apeliram na požrtvovalnost in čustvo dolžnosti vseh vabljencev, da se točno in polnoštevilno udeležijo seje. Predsednik. Volil ;kl imeniki za prihodnje občinske volitve se morajo naroČiti pri mestnem stat. anagrafičnem uradu najdalje do torka 11. t. m., d o 2 popoldne, ker se poznejša naročila ne bodo upoštevala. Kdor želi nabaviti te Imenike, ki dobro služijo tudi za druge svrhe, n. pr. kot adresne knjige, naj ne zamudi kratkega roka. V daljnjih 8 dneh, do 19. t. m., treba položiti oolovico približnih dobavnih stroškov za naročeni eksemplar, ki ne smejo po zakonu presegati 10 vin. za tiskano polo in torej ne morejo biti pretirano visoki. Razpis službe. Podpisano društvo bo potrebovalo za časa voliinih priprav z* prihodnje občinske volitve nekaj sposobnih in v pisarniškem delu Izurjenih moči za delo v volilni centrali. Delo prične okoli 18. t. m. in bo trajalo približno do konca junija m. Piača in drugi pogoji po dogovoru. Refiektanti naj se predstavijo društvenemu predsedniku v Novi ulfci št. 11 I. nadstropje. Politično društvo »Edinost*. Odmev iz volitve za trgovsko obrtno zbornico v Gorici. — Dne 3. t. m. se je vršila glavna razprava proti Ajdovskemu županu radi žaljenja časti na škodo c. kr. volilni komisiji v trgovsko obrtno zbornico v Gorici, katero je daje zagrešil gosp. Ignac Kovač s prizivom z dne 2. decembra 1912. proti nepravilni sestavi volilnih imenikov. — Prvotno obtožbo je vložil c. kr. državni pravdnlk na zahtevo volilne komisije. Toženec je nastopil dokaz resnice ter doprinesel dokaze, ki so c. kr. drž. pravniku tako imponirali, da je od obtožbe odstopil. Gospodje Orzan, Venuti, Pontoni in Bizjak, kakor udje c. kr. volilne komisije, se pa s tem niso zadovoljili ter so po svojem pravnem zastopniku d.ru Pinaucigu tirali dalje kazensko postopanje. Stvar se je za sedaj rešila potom poravnave, katero je gosp. sodnik Vinci toži-teljem toplo priporočal in ki obstoji v tem, da je toženec priznal, da ni hotel današnjih tožiteljev namenoma žaliti, toda vzdrževal vse svoje trditve glede nepravilnosti, izvršene v volilnem postopanju za trgovsko obrtno zbornico v Gorici. K stvari se še povrnemo. In zopet uvoz Nemcev v Trst. V naredbenem listu naučnega ministrstva z dne 1. sušca t. I. je razpisanih šest službenih mest na tržaški c. kr. gimnaziji, a niti z eno črko ni omenjeno, da bi morali prosilci dokazati znanje slovenščine, ki Je materni jezik skoro tretjine vseh dijakov tega državnega zavoda. Vprašamo le: kedaj vendar začno vladni faktor|i misliti ustavno?! Na domačem državnem učnem zavodu bi pač morali dobiti mesta najprej sinovi domače dežele, brez ozira na to, da so vsi ti domači prosilci višje kvalif kovani aego tujci, ker znajo poleg popolnoma po krivici ustanovljenega nemškega učnega jezika tu Ji de želae jezike, torej jezike, ki jih govori veli»a večina dijakov teh šol. — Gospoda naj ae napenjajo obroča preveč, utegnil bi počiti. Žrtev malomarnosti šolskega zasebnega zavoda. M nuli teden je umrla še ne 14 let stara Viktorija Leonardisova, nadebudna hčerka g. G. Leonardisa, naduči-telja v Krvavem potoku v Utrl. Dekle, zaupano nekemu znanemu zavodu na Notranjskem, je nevarno obolelo, a vodstvo dotlčnega zavoda ni obvestilo staršev, ne verjelo bolnemu dekletu In tudi nI pozvalo zdravnika, ki bi ]e| prav gotovo rešil življenje, staršem pa prihranil neizmerno bol. Ker se o oskrbi go|enk v tem zavodu širijo skora) neverjetne vesti, je v interesu gojenk in njihovih staršev, da se javno ožigosa kaj takega. Ko izvemo več pozitivnega, pridemo z vso snovjo na dan 1 Družini Leonardisovi iskreno sožaljel Proslava tristoletnice ruske vladarske hiše Romanovih se je včeraj praznovala v Trstu s slovesno božjo službo v srbskopravoslavni cerkvi. K sv. liturgi|i, ki se je začela ob 10 30 dopoldne, se ie zbralo veliko število občinstva, med njimi pred vsemi predstavitelji srbske pravoslavne cerkvene občine. Prisostvovali so zahvalnici poleg ruskega konzula, gosp. Smirnova, vsi konzuli tujih držav, ki imajo svoja zastopstva v Trstu, med njimi tudi turški, katerega sijajna uniforma je vzbujala največjo pozornost občinstva. Našo vlado je zastopal namestnik princ Hohenlohe. Mesto ni bilo zastopano, kakor tudi nismo opazili niti enega zastopnika vojaške oblasti. Izpred cerkve sta se odpeljala ruski konzul in namestnik skupaj v avtomobilu. Omenimo naj končno prav posebej divno cerkveno petje, ki mora naravnost očarati vsakega poslušalca. O slovenskem gledallšu v Trst« piše »Obzor" : Tržaško slovensko gledališče, ki vzdržuje živo zavest in vrši kulturno misijo med tržaškimi Slovenci, napreduje vedno lepše. Iz dobrovoljnega dlletantskega društva se prelevlja polagoma v stateo gledališče. V primeri s prejšnjimi leti je napravilo letos zopet korak naprej, ter daja vsporedno z dramskimi predstavami tudi operetne in operne, s katerimi je privabilo v gledališče tudi take sloje, ki doslej niso kazali posebnega smisla. Tržaška slovenska opera in opereta vspevata bolje, nego se je mislilo v prvi hip, a da so povzdigneta še bolj, pri-rerajo se tudi gostovanja z ljubljanskega in zagrebškega odra. To priznanje bodi v zadoščenje in v vspodbujo našemu skromnemu gledališču f Petintridesetletnico svojega sodelovanja pri ljubljanskem slovenskem gledališča !e praznoval včeraj g. Danilo Cerar. Ob tej priliki so igrali na ljubljanskem odru znano krasno dramsko delo italijanskega pisatelja Sem Banellija „L' amore dei tre re". O g. D.:nifu, ki je star fjub znanec tudi našega gledališkega občinstva (saj je večkrat gostoval na našem odru) Izprego-vorimo v kratkem nekoliko obširneje; za danes mu najodkritosrčneje čestitamo k njegovemu častnemu večeru, želeč, da bi imela slovenska Talij3 še dolgo časa v nJem zvesto in krepko oporo. Bjg ga živi ob njegovi častni petintridesetietnici 1 Srečke v podporo domačim umetnikom se pridno r^zprodajajo in kupujejo. Saj drugače tudi ne more biti, kajti na eni strani navdušena agitacija in neumorna pridnost tržaškega ženstva na drugi pa zlato srce našega občinstva, ki Je pripravljeno deliti zadnjo krono v podporo svojim sorojakom trpinom. Imamo sicer tudi med seboj grdih, sebičnih izjem, a teh je malo in velikodušnost in požrtvovalnost veČine bo poravnala vse, tako da bo 200G srečk premalo za Trst. Nihče naj torej ne odkloni ponujane mu srečke, kajti s tem da jo kupi, napravi veliko človekoljubno delo. Počitniška zveza. Ž? več let obstoja počitniška zveza, ki jej je namen, da preskrbuje v počitnicah potujočim dijakom brezplačna prenočišča. Ta naša akcija je za di-jaštvo velikega pomena, kajti naše di|aštvo je revno in zaradi tega ne more potovati. Ako pa imamo po vseh važnih krajih brezplačna prenočišča, je potujočemu dijaku precej pomagano. Vsak slovenski dijak mora poznati svojo rodno zemljo in narod, ki prebiva na njej. Pa ne samo slovenske zemlje, temveč ves slovanski jug mora slovenski dijak prepotovati, kajti to |e njegova širša domovina. Neobhodno je posebno, da dijak pozna zemljo in narod, za katerega bo deloval v poznejših letih. Zato smo letos sklenili, da dobimo mnogo brezplačnih prenočišč tudi po Hrvatskem, Istri, Dalmaciji, Bosni ln Hercegovini in po Srbiji. Brezplačna prenočišča &i dajajo dijaki med seboj, kar pa ne zadostuje. Zato prosimo in poživljamo slov. napredno javnost, da nam pomaga pri tem delu. — Kdor koli more, naj v počitnicah odstopi vsaj eno posteljo za potujoče dijake. Pred počitnicami izdamo seznam brezplačnih prenočišč. Dijak, ki bo imel to knjižico in pa legitimacijo počitniške zveze, ima pravico do vseh V TrsM, dr,p 7. ma-ci 191* Ptnn m. v knjižici navedenih prenočišč, sme pa ostati na enem prenočišču samo eno noč. Vsakdo pa, ki je enkrat odstopil brezplačno prenočišče, je potem vezan sprejeti od začetka julija do 15. septembra vsakega dijaka, ki se pri njem zglasi z legitimacijo počitaiške zveze. Slovenci! Uvažujte veliki pomen po-Jitniške zveze za dijaštvo in jo podpirajte 1 Pomislite, da tujec vedno bolj sili v naše kraje in da jih bo poznal kmalu bolje, nego mi sami. Vsak, ki more, naj da brezplačno prenočišče in nam naj to javi vsaj do 1. aprila na naslov: Uredništvo »Preporoda" za počitniško zvezo Ljubljana. Odbor počitniške zveze jugoslov. naprednega dijaštva. Gospod veroučitelj na deški Šoli CMD ■a Acquedottu ima navado, da učencem, ki dobro znajo njegov predmet, deli svete podobice. Prav ln lepo je to od njega, toda ni pa prav in ni lepo, da deli podobice z italijanskimi napisi in celo italijanskim datumom, kakor na pr. „7 Maržo 1913." Otroci, namesto da bi imeli veselje na takih darilih, se zgleduje|o na njih, prav tako pa se čudijo tudi starši, kako je mogoče kaj takega na slovenski šoli. Pričakujemo, da v bodoče ne bo več takih pritožeb. Kmet, plačaj in letaj 1 Iz Bazovice nam pišejo: Dne 6. t. m. nas Je bilo več vaščanov povabljenih k c. kr. okr. sodišču za kazenske stvari v Trst. Ko smo se predstavili ob določeni uri, nas Je ogovoril g. sodnik: „Volete parlare italiano o slavo?" Odgovorili smo, da hočemo govoriti slovenski. Ker mu menda ni ugajal ta odgovor, Je ponovil svoje vprašanje, menda misleč, da se mu le udarno, toda dobil je isti odgovor, nakar pa je skočil pokoncu, kakor bi ga bil pičil gad, ter nas poslal iz sobe, rekoč: „S Slovenci Jaz ne morem uradovatl! Pojdite, pozvani bo-dete vnovič l1* Če se pomisli, da moramo zaradi razprave izgubiti cel dan in napraviti še poleg tega 22 kilometrov pota, ie tako ravnanje res vredno V3e obsodbe. Ker sodnik ne zna slovenski, pa ti ubogi slovenski kmet plačuj in letajl Kedaj bo pač konec takim šikanam ? Ali smo mi zaradi sodnikov, ali so sodniki zaradi nas I Našega gospoda poslanca prosimo, da izpregovorl r;a Dunaju resno besedo o teh kričečin razmerah pri tržaškem sodišču! Tržaška mala kronika. Trst, 6. marca. Predrzen roparski napad v tržaški okolici. Včeraj popctdne se je odpeljal neki tujec, Miecilslaw Chadzyaski, rodom iz Grodna v ruski Poljski, s svojo sestro z električno žeteznico iz '1 rsta na Opčine. Bilo je ob 3 popoldne, ko sta izstopila iz voza pri obelisku in sta odšla potem, da se na-užljeta lepega razgleda na Trst in morje, po poti proti takoimenovanemu „Stefanijinemu razgledu". Nista pa prišla daleč, kar je stopil pred nju možak s črno krinko na licu, da so se mu videle samo oči, in z revolverjem v roki, ki ga je nameril na ona dva. Tujca sta prestrašeno obstala, a ropar, vtdno revolver v roki, je stopil k njima, zahtevajoč: „Geld, Geldl (denar, denar) 1" Segel Je najprej Chadzynskemu v žep in mu odvzel denarnico z 12 kronami, 1 liro in 8 egipčanskimi pljastri, potem pa še sestri vzel denarnico, v kateri Je bilo 8 K. Ker pa se je v tem začul ropet prihajajočega električnega voza, se ie ropar prestrašil in pobegnil v gozd. Tako tudi ni imel časa, da bi bil segel Chadnzyskemu v notranji žep, kjer je imel v listnici 2000 K v bankovcih. Oropanca sta seveda nemudoma naznanila rop varnostni oblasti in sta poudarjala, da je ropar sicer govori! nemški, toda s tako pristnim italijanskim izgovorom ln ak centom, da je bil brezdvomo Italijan, ne pa Nemec. Chadzynski in sestra sta snoči nadaljevala svoje potovanje v Š7ico, varnostna oblast pa pridno zasleduje zlečinca. Velika tatvina dragocenosti. V sredo jutro so prišli uradniki Komanditne družbe Dussich & Comp., ki ima v ulici Aquedotto tvornico zlatih in srebrnih predmetov, v urad, a na svoje neizmerno začudenje so takoj opazili, da je bila ponoči izvršena velika tatvina. Neznani tatovi, ki so prišli z vetrihi v sobo, so vlomiii blagajno starega slabšega sistema in pokradli ves denar in vse, kar je bilo le količkaj vredno. Uradniki so še našli ležati pri blagajni štiri vetrihe, železen drog ln dve zagvozdi. Lastnik g. Dussich, ki je takoj prihitei na lice mesta, Je pozval policijskega komisarja in enega oficijala, da sta si ogledala dejanski st3n. Ukradeni plen so bile zlate verižice, zapestnice, prstani, medaljončki in drugi zlati predmeti. Vso tatvino cenijo na 250.000 K, vštevži onih 1000 K gotovine, ki so jo lopovi odnesli. Za tatovi do seda) še ni pravega sledu. Vendar pa Ustnik ne bo trpel škode, ker Je podjetje zavarovano zoper vlom in tatvino. Včeraj z]utra| Je policija na vse načine izpraševala oba stražnika oškodovanega zavoda, Antona Minuta io Alojzija Mazzolina in n« policijske stražnike, ki so krožili po ulic*k v bližini hiše. Sodišče in policija sta si na licu mesta ogledala vse posameznosti. Kot veščaka sta prisostvovala Gothard Artico in Alarih Lantschner. Kriminalni oddelek policije pa Je v inozemstvo razposlal nešteto okrožnic, Id opozarjajo na vse, kar Je bilo ukradeno, za slučaj, da bi kdo hotel kaj prodati. Tvrdka Dussich Je imela v svoji tvornici zaposlenih 35 možkih in ženskih moči, precejšnje število jih |e bilo iz Italije. Teh Je bil neki delavec pred neka) časa radi slabega ponašanja odpuščen in lastnik podjetja Je izrazil sum, da Je naibrže oni zagrešil, ali vsaj povzročil tatvino. Naj že bo tako ali tako, težko se |e iznebid suma, da je bila tatvina zagreŠena z vednostjo kake osebe, ki ima v hiši posla in natanko vse pozna. Tvrdka Dussich Je tržila posebno z Balkanom, a radi vojne jej Je sedaj zastalo obilo blaga. Velik požar. Danes popoldne Je izbruhnil ogenj v trgovini s steklenino, milom in svečami, ki Je last Aleksandra Donersber-ga, v ulici Nuova št. 30. Bili so poklicani ognjegasci, ki so prihiteli s tremi vozovi na lice mesta ter so potriurnem delu pogasili ogenj. Skoda povzročena po ognju znaša 20.000 kron, ki |e pa pokrita z zavarovalnino. _ „Slovensko gledališče". V nedeljo popoldne ob 3*30 se posied-njikrat uprizori velezabavna burkasta komedija „NAŠ DOBRI SODNIK" ki Je zbujala mnogo smeha in zelo ugajala. Naj si Jo v nedeljo popoldne ogledajo še tisti, ki je niso še videli. Intendanci slov. gledališča se Je posrečilo pridobiti za nedeljsko premiero prekrasne Fallove operete „DOLARSKA PRI^CEZINJA« dva odlična umetnika, pevca in sicer g. Otona L u b i n a, I. opernega in operetnega tenorja bivšega člana nar. kr. hrv. zem. gledališča v Zagrebu ter ljudske opere v Budimpešti, in gospico M i c i k a Krvojičeva od narodnega gledališča v Oseku. Gosp. Oton Lubin je na zagrebškem odru pel z velikim uspehom velike operne partije in |e pevec, ki ga dičita krasen glas in lepa šola. O gel Krvojičevi čitamo vedno v hrvatskih listih najlepše recenzije. Upati Je torej, da bo nedeljska premiera res umetniški dogodek, tembolj ker so tudi naše domače moči za poslene v glavnih ulogah. Vstopnice pri dnevni blagajni v „Nar. domu". Društvene v&stL Pevski zbor „Glasbene Matice* v Trstu. Danes zvečer pevska vaja za mešan zbor. »Trgovsko Izobraževalno društvou ima drevi ob 9 zvečer narodno odborovo sejo. Gg. odbornike podružnice »Glasbene Matice** prosim k seji, ki bo noco| ob 9 v gornji sobi restavracije »Balkan*. Predsednik. Pogrebno drnštvo v Rojanu ima v nedeljo, dne 9. rca'-ca, svoj XXII. redni občni zbor v prostorih „Konsumnega društva" v Rojanu. Začetek ob 10 pred-poldne. V slučaju nezadostnega števila članov se vrši občni zbor uro pozneje ob vsakem številu navzočih članov. Barkovljanski odsek tržaškega Sokola naznanja, da se vrši danes ob 8 zvečer v »Narodnem domu* v Barkovljah njegov občni zbor, ki Je obenem —— ^ A a a SOUONG: M : ELEGANTNO | POHIŠTVO Rafaele" ITALIA Ttmr - VIA MAICAMTOM - Tflgg_g Mnenje g. đr. Mlmmerjn, zđrounlRn g ischlu Gosp. J. SERRA VALLO Trat Vaše ŽELEZNA!O KINA VINO SERRAVALLO, priznane kakovosti, se samo hvali ln vsak zdravnik ga vedno rade volje predpisuje v navedenih slučajih bolnikom, ker ono je ravnotako uspešno, kakor prijetno pri uživanju. ISCHL, dne 17. julija 1911. Dr. WIMMER. Aristide G-ualco - Trst ■9 BB ■■ BS in aa ■■ S£ a, via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VL OdUKostma tm/nrna ( svetinjo ) ceu! ln cementna Ml teficou In umetnega Komna. • ■ • t ?? fcBf^ Sprejem« vsakovrstno delo t eetaentu. Cene smerne, drlo tolao. ZAGREBŠKA DELNIŠKA PIVOVARNA V ZAGREBU •( Izven kartela )• priporoča svoje izvrstne izdelke marčno eksportno pivo črno pivo uležano eksportno pivo Posebne ugodnosti gg. gostilničarjem. Izvrstna kakovost. Nizke cene Gospodje gostilničarji! — Preden napravite pogodbo, obrnite se na geperalpo zastopstvo ip zalogo v Trstu BOGUMIL POtiKA, ulica Valdirivo štev. 4. NIKDAR Našim trgovcem in pekom priporočamo odlikovano tovarno drož (kvasa) g I. Suban v Trstu ul. G. Vassarl štev. 10. Podplrajmo domačo industrijo. — Glej oglas. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Na javni dražbi, ki se bo vršila Jutri v soboto, dne 8. t. m. cd 9 do 11 dop., se bo prodajalo: omare, podnožniki, slike, miza, ura (regulator) na uteži, dve vreči bele moke št. 00, avtomobilaa kočija z HP, decimalna tehtnica, ostanki usnja, leseni cveki, prodajalna miza, police. Gramofonisti! Dospele so krasne nove ploče, narodna slovenske pesmi, in sicer zadnje novosti. Emporio Zanetti, Trst, ul. (avana 6. zij Boik Trst ul. Belvedere 3, Tel 342 R.VHI. Trgovina dellkotes, kolonijalnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže in prve vrste. — Razpošilja se tudi po pošti in dostavlja na dom. Oglase, poslana, osmrtnice in vsakršna razglasna ali reklamna naznanila je po-šiljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti" Dr. Pečnik Dr. PETSCHNIGG Zrst, vb S. CaterUu Štev. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni. 8—9 in 2—3 in Specijalist za kožne bi TOdne (spolne) bolezni: ll1/.—1 in 7—7V, ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in no«) ordlnuje na svojem stanovanja v Trstu, Corso it. 12 od 11 Va do lVi in od 4 Vi do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/TV. toplo priporočamo edino pristni, po kakovoan n«Sosagljfri slovenski izdeiek« v korist družbi sv. ^ Cirila in Metoda I f MflAiinl Mfilii I Drože (kras) Iz odlikovane slovenske tovorne drož, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Narodnjaki I rSOVCif PEKI 5 naročajte pri domači tvrdkl, ki ram postreže po konkurentnih cenah.- TraBr J. J.SUBAN,Trst, & vašari 10L Biran IV. EDIN08T" St. 66. V Trstu, dne 7. marca 191; ustanovni občni zbor samostojnega društva. Na dnevnem redu |e razun običajnih točk znižanje članarine, sprejetje žensk kot članic in ustanovitev stavbenega odseka. V slučaju, da je občni zbor ob napovedani uri nesklepčen, se vrši pol ure pozneje ob vsakem Številu vdele-žencev. Naj ne izostane nikdo, ki pojmuje globoki pomen sokolstva za razvo| in napredek našega naroda in komur je naša stvar na srcu. Hrvatsko društvo „Strossmayer*, javlja ovime svojim članovima, da će se sutra n subotu, dne 8 o. mj. u 8 i pol sati na ve čer obdržavati II. glavna skupština u gornjim prostorijama restauracije »Balkan" sa slijedećim dnevnim redom: 1) Pozdrav predsjednika, 2) Izvještaj tajnika, 3) Izvlešiaj blagajnika, 4) Izvještaj revizora, 5) Izbor predsjednika, odbora i revizora, 6) Even tualija, na koju se č!anovi u potpunom broju pozivlju, a da budu o djelovanju društva tekom prošle godine izvješćeni. deL organizacija. Štrajk v tehničnem zavodu pri Sv. Andreju traja dalje. Delavstvo je strašno razburjeno. NDO je priredila včeraj dva shoda. Ker direkcija odklanja vsako deputacijo in se noče pogajati sta Šla včeraj v imenu NDO dr. Kisovec in strokovni tajnik Brandner na c. kr. namestništvo in na obrtno oblast. Namestništveni svetnik je odredil, da se bo vršila danes, v petek, ob 10 predpoldne konferenca na obrtni oblasti. Poklica! bo zastopnika direkcije, dva zastopnika pa bodeta zastopnika NDO. Upati je, da pride do sporazuma. Shod NDO v Barkovljah. »Narodna delavska organizacija" sklicuje za nedeljo, ob 2 popoldne shod barkovljanskega delavstva, ki se bo vrštl v prostorih „Kcns. društva" v Barkovljah. Na shod so vabljeni vsi delavci v Barkovljah, posebno pa delavci tovarne leda. Tesarska skupina NDO. V soboto ob 7 in pol važen shod v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2. Govorniška šola. Danes v petek, ob 8 zvečer govorniška šola. Skupina postiljonov NDO sklicuje za jutri, v soboto, ob 9 zvečer javen protestni shod v „Kcnsumnem društvu" v Rojanu. Delavci tehničnega zavoda bodo imeli danes, v petek, ob 4 popoldne shod v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška Št. 2. Na shodu se bo poročalo o izidu konference, ki bo danes na obttni oblasti. Dež. odbor NDO. Dovolj za danes. Podali smo gradiva našim poslancem, da povzdignejo svoj glas v dižavnem zboru, da se odstranijo anomalije na pazinski pošti po zahtevah pravičnosti v zadovoljstvo vseh prebivalcev tega j mesta. _ Vesti iz Goriške. Goriška Sokolska 2upa šteje sedat 17 društev, 5 odsekov, članov je 1033, 285 telovadcev, 44 vaditeljev, 42 voditel|sk>h pripravnikov, 115 trgovsko-obrtnega nara šča|a, 86 šolskega naraščaja, 50 žensk, od teh je teiovadk 34, gojenk 23 Odbor kmetsko - izobraževalnega društva v Štorjah izreka tem potom naipri rčnejo zahvalo gospodu Antonu Dovganu. železniškemu uradniku v. p. v Trstu, č. g. Antonu Notarju duhovniku v. p. v Škcfiiloki in g. Blažu Skoku, policijskemu uradniku v Trstu, ker so podarili lepo Število raznih knjig za tukajšnjo knjižnico. Letcšcji novačenci I. razreda: Franc Žiberna Št. 21, Franc Novak Št. 5, Andrej Žiberna št. 1, Franc Bezek št. 14 so pa da rovali po naboru tukajšnemu društvu štiri za stave, zi kar se jim društvo tako toplo za hvaijuje. _ DAROVI- — Na občnem zboru oodružnlce sv. CM Rojan-Greta se je nabralo za to podružnico K 20. — Po povEStku s Siavnika v nedeljo 2. t. m. je nabrala družba hribolazcev 5 K za CMD. Med člani kluba bivših Kclašev se je nabralo K 2 50. Srčna hvala 1 — V počeščenje spomina A. Kocjana je daroval za CMD DivaŠke kvartet K 1006. — Pri krstu male Anice Merharjeve je mali Vekoslav Stepančič nabral med botri in povabljenimi gosti K 32*72 za CMD podružnico pri Sv. Jakobu. □ □ □ □ □ g □ □ □ □ □ Vesti iz Istre, Iz hrvatsko-slovenskega akademič-nega društva „Istra". Društvena seja se bo vršila v velikonočnih praznikih. Zato prosimo vse društvene odbornike, da izvole čim prej javiti društvenemu predsedniku (B. F r a n č i č — Reka p. r.) svojo misel glede kraja in časa, kjer in kdaj naj se vrši ta društvena seja, da se bomo mogli enkrat vsi zbrati. Ker se bodo v tej seji pretresale zelo važne stvari, priporočamo interesentom, da pridejo gotovo. Prosimo nadalje društvene funkcijonarje, posebno pa knjižničarja in blagajnika, da izvole do tega roka predložiti društvenemu predsedniku svoja semestralna poročila. Kraj in čas seje se objavita pozneje. Nepotizem na pošti v Pazinu. Nevine so pisale že večkrat o abnormalnosti na pošti v Pazinu. Hudobni jeziki so govorili, ko je brat dvornega svetnika položii izpit za poštnega upravitelja, da bo moral dosedanji upravitelj odstopiti mesto novemu izprašanemu kandidatu. Kar se je dosedaj le slutilo, je postalo resnica: dosedanji upravitelj je premeščen. Poreče se, da je bilo razloga za to. Bodi! Mi konstatiramo le dejstvo in pričakujemo samo, kdo bo imenovan na njegovo mesto?! Da vidimo, da-li se vse to le tako slučajno dogaja?! Mi ne bi navsezadnje nič imeli proti imenovanju brata dvornega svetnika upraviteljem na pošti v Pazinu, ako ima sicer vse sposobnosti za to mesto. Ali poglejmo uradništvo pazlnske pošte, pak divimo se nepotizmu: ravnatelj pošte v Trstu je dvorni svetnik Herman PatUy. Brat njegov Ouido Je najvišji uradnik na pošti v Pazinu in sedaj ima postati šef te pošte. Drugi uradnik za njim po časti |e ofeijal Just Peschle, ki ima za ženo hčerko sestre pokojne žene Guida Pattay. Tret'i uradnik po časti Je Oreste Rovls, ki je zopet bratranec z uradnikom na pazinski pošti Alojzijem Cehom, ker sta bili mateii obeh sestri. Seveda: g. dvorni svetnik Je Pazinec, in ta četvorica so tudi Pazinci, a Pazinci so tudi po večem delu tudi ostalo osobje. O poznavanju hrvatskega jezika pri teh uradnikih ni niti govoriti. Gorje nJim, ako bi prišii pod roke slavistu profesorju Zgrabliću 1 E ve par poco, gospod dvorni svetnik! Menimo (In menda tudi vi), da Je poŠta Jako važna in delikatna institucija. Pri drugih c. kr. uradih, n. pr. na sodniji, na davčnem uradu itd., ne smejo biti nameščeni sorodniki uradniki. Ali |e to na pošti izjema I Po katerem privilegiju ? MALI OGLASI MALI OOLAS1 M računajo po 4 Tlm. besedo. Maštao tiskan« besed« enkrat rti. Najmar\jia pristojbina 40 rta. Plač« s« takoj Inscratnemn oddelka nnnnniTmnnrinnnnnnnnnnnnnnnnririnrin FOtO^ flf^ Antona Jerkiča naslov: Trat, nI. ulica 7. delle Poste 10; Gorica, Gospoan 4444 Barkovlje-Bovedo, ££ L™t. Z plačuje če najemnnsko posestvo s poslopjem in 1500 BCŽnji zemljišča, zakajenega b trto, gostilna in obrtni list. V g tovini K 10.000, ostalo vknj ženo Ponudbe na naslcv : Ettore Ferlatti, ul. S. Giovanni 9. 444 Brivska dvorana. Rojan a in okolice, se priporoča, brivska dvorana r Ulici Montorsino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vukomanorič, brivec. Ilrann finho K°8P-dje p° <*ni — Scala ** nrdllU UUbij Belvedere 1, III. (Marcovich). 500 Pnc+rOTnina išČ9 del° od 8 do 4 pri slo » Uoll C^IIIUa venski družini. Naslov Farnett 7, vratarica 491 onnn l#l*nn Pr°ti poroštvu išče naredni trgo UUUU Kruli yec. Ponudbe pod „30C0" ins* iatnemn oddelku „Edinosti '. 49ž