NO. 145 Ameriška Domovina MOiFiE AM€MCAN IN SPIRIT PORCIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, SLOV€NIAN ---- MORNING N€WSPAP€ft ^ o Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprmgs CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 28, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXVH1 HM*, Kongres bo odobri! denar za posebne šole Konferenca zastopnikov o-beh zbornic Kongresa je sprejela predloa: sen. J. Glenna in odobrila 75 milijonov za posebne šole kot sredstva proti segregaciji. WASHINGTON, D.C. — Zastopniki Senata in Predstavniškega doma so sprejeli predlog sen. Johna H. Glenna iz Ohia ter odobrili 75 milijonov za posebne ‘privlačne’ šole, ki bi naj pritegnile črne in bele šolarje ter s tem pomagale k odpravljanju šolske segregacije. Pričakujejo, da bo predlog odobril tudi celoten Kongres. Cleveland bo med prvimi šolskimi okraji v deželi, ki utegne imeti od novega zakona korist. Z v njem odobrenimi sredstvi bo mogoče izvesti načrt za posebne šole, ki ga je pripravil šolski odbor, kot je to povedal glavni šolski nadzornik Paul W. Briggs. Te šole bodo imele posebne ugodnosti in možnosti ter bi naj privlačevale učence z vseh delov mesta. V teh šolah naj bi bilo približno enako število belih in črnih šolarjev brez kakih odredb sodišča ali prevažanja z avtobusi. Pričakujejo, da bo' predsednik Ford izglasovani zakonski predlog še ta teden podpisal. --------------o----— Novi grobovi John J. Hostnik V Manor negovališču v Willoughby je po več mesecih bolezni umrl 66 let stari John J. Hostnik s 421 Kenwood Drive. Euclid, kjer je živel pri svoji sestri Elizabeth, sin pok. Johna in pok. Antonie, roj. Yama, brat pok. Anthonyja, Josephine Yakos, Elizabeth in Stanleyja. “Lefty kot je bil znan med ožjimi znanci in sodelavci, je bil glavni metalec pri Spartans SNPJ v meddruštvenih tekmah in spreten vzdrževalni strojnik, zaposlen v faznih tovarnah, na zadnje, pred-ho je pred 5 leti stopil v pokoj, pri Day-Glo Products. Bil je član ADZ 'št. 6 in SNPJ št. 53. Pogreb bo iz želetovega pogreb ncga zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.45, v cerkev sv. Roberta ob 9.30, nato na kalvarijo. Anna Bolek Sinoči je umrla v Kaiser bolnišnici Anna Bolek, roj. Koshak, vdova po Franku, živeča na 19122 Abby Avenue. Pogreb je v oskrbi Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Mike Hrvatin V Euclid General bolnišnici je F nedeljo zvečer umrl 74 let stari Mike Hrvatin z 18622 Mus-koka Avenue, rojen v vasi Kuta-zevo pri Ilirski Bistrici v Slovenji, od koder je prišel v ZDA lota 1920, mož Mary, roj. Fakult °če pok. Rose Mary Zadnik brat Louisa Hrvatina, Katarine Stembergar (oba v Slov.) ter pokojnih Antona, Therese Božic, Polene Bezek in Johana. Pokoj bik je bil član Jugoslovanske Katoliške Jednote /št. 173 in SNPJ št. 312. Pogreb bo iz Grdi-hovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, °b 9.45, v cerkev Marije Pomoč-bice ob 10.30, nato pa na pokopališče Vernih duš. Javnost razdeljena v pogledu deljene vlade NEW YORK, N.Y. — Naša javnost je v razmerju 40:38 za deljeno vlado tako, da pripada eni stranki' predsednik, izvršna oblast, drugi pa kongres, zakonodajna oblast. Ker prevladujejo trenutno v Kongresu demokratje v razmerju 54:31 in vodijo v približno enakem razmerju v volivni kampanji, utegne imeti, tako razpoloženje večji vpliv na predsedniške volitve. Kri sv. Januarija e spet utekočinila so porastli na 600^ milijonov, v preteklem letu pa so dosegli že mednarodna trgovina v času go-skoraj cel bilijon. 'spodarskega zastoja padla za j Študija pravi, da je poveča-j4.5%, trdi, da se je ta v prvi Vapolitanci SO bili veseli inje na eni strani posledica po-i polovici leta 1976 povečala po “čudeža” utekočinjenja tekom molitve v stolnici. NAPOLI, It. — Ko so v maju brez uspeha čakali in molili, da bi se kri sv. Januarija, ki jo jje naše narodne vlade. Vremenski prerok Postopna zjasnitev, popoldne 111 jutri sončno. Najvišja tempe-ratura okoli 60 F (16 C). DOBRODOŠEL — Sen. E. Kennedy je zaželjena in dobrodošla pomoč v volivni kampanji J. Carterja. Kongres porabil la sebe blizu bilijona S t r o šk i za vzdrževanje Kongresa so se od leta 1960 popetorili in se približali enemu bilijonu dolarjev. NEW YORK, N.Y. — Posebna študija The Tax Fouiida-tion, Inc. je ugotovila, da so stroški za vzdrževanje Kongresa dosegli že skoraj bilijon dolarjev. Še leta 1960 so znašali letno 200 milijonov, do leta 1970 Gospodarska rasi lahko pospeii inflacijo Mednarodni monetarni sklad svari pred novim valom inflacije, ko postaja gospodarska dejavnost živahnejša v ZDA in v Evropi. WASHINGTON, D.C. — Svetovno gospodarstvo se pod vodstvom industrijskih držav dviga uspešno iz zastoja, naj večjega, kar jih je doživelo od velike krize med obema svetovnima vojnama. Ko mineva prvo leto tega gospodarskega okrevanja, se po sodbi Mednarodnega monetarnega sklada pojavlja možnost novega hudega vala inflacije. Potrošniki pridobivajo znova zaupanje in so začeli pospešeno kupovati vsakovrstne potrebščine, med tem ko so doslej skrbno varčevali. Povečanje prodaje je opazno v vseh industrijskih državah, z njimi pa padanje obsega prihrankov. Prevelik zagon v tem pogledu je nevaren, trdi poročilo Mednarodnega monetarnega sklada, objavljeno te dni kot priprava na njegovo zasedanje 4.-8. oktobra v Wa-shingtonu. Posebej opozarja v svojem poročilu na izredno visoko brezposelnost in na visoko inflacijo, četudi je ta Veliko nižja od one v letu 1974 in v prvi polovici leta 1975. Ko ugotavlja, da je WASHINGTON ZATRJUJE: RODEZIJSKI NAČRT NA TIRU KLJUB OVIRAM četudi so vodniki petih držav črne Afrike, sosed Rodezije, na svojem posvetu v Lusaki, glavnem mestu Zambije, koncem' tedna objavili več pomislekov proti načrtu za Rodezijo, ki ga je nretekli petek objavil rodezijski predsednik lan Smith, so načrt načelno sprejeli in tako tudi sporočili v Washington, pravijo v Državnem tajništvu. WASHINTGON, D.C. — Skle- pi konference predsednikov - lki vodniki> toda P° vsem sodeč friških držav Zambije, TanzanW so m°gli biti t0 le Predsedniki Tanzanije, Zambije in Botsvane, ki so bolj naklonjeni Zahodu, večanja dela na Kapitelu in s j obsegu za 10%. tem povečanja števila zaposlenih, na drugi pa tudi velikega povečanja plač zakonodajne ve- hraniio v stolnici, spremenila iz trde v tekočo, je ves Napoli zajela huda skrb. Kadar je utekočinjen j e te krvi v preteklosti izostalo, je to vedno pomenilo za mesto nesrečo. Tokrat nesreče v Napoliju ni bilo, pač pa je potres hudo prizadel Furlanijo v severni Italiji. Predzadnjo nedeljo so v stolnici zopet molili in čakali, da bi se kri svetnika, patrona mesta, spremenila v tekočo in bi svetnik s tem pokazal, da ni več ‘hud” na mesto. Corraso kardinal Urši je kakim 10,000 v cer-kvi zbranim pokazal posodi s tekočo krvjo in jim rekel, da Rezervisti so plačani za udeležbo na pikniku ^ , . , , , . „ WASHINGTON, D.C. — Ne- Za delo obeh zbornic Kon- -ir ■ . , j , i kateri rezervisti Vojne morna- gresa je bilo skupno odobrenih L._ ^ A_^ w 7Q za preteklo finančno leto 426.3 milijone dolarjev, za ustanove, ki so povezane s Kongresom, pa 498.3 milijonov. Skupno je bilo za delo Kongresa odobreno 924.6 milijonov, kar znese po $4.30 na vsakega prebivalca naše dežele od novorojepca pa do umirajočega. Jasno je torej, da je vsakdo prizadet in da je potrebno, da se tudi vsakdo zarti-ma za to, kdo je njegov zastopnik na Kapitelu! Staro odlikovanje V oj aško odlikovanj e škrlatne- lahko z večjim zaupanjem gle- ga srca ie bilo ustanovljeno je, Botsvane, Mozambika in Angole koncem tedna v Lusaki, glavnem mestu Zambije, so ob svoji objavi vzbudili začudenje in skrb, če morda tako težko doseženi dogovor z Rodezijo le ni padel v vodo. Tanzanijski predsednik Nyerer je namreč še pred to konferenco objavil, da je Kissinger uspel v svojem naporu za rešitev rodezijske krize. Ta uspeh naj bi bil v sprejemu načrta za prenos obla-t sti v Rodeziji iz rok bele manjšine v roke črne večine tekom dveh let. Ko so v Lusaki objavili, da so vodniki petih afriških držav, ki vodijo boj proti vladi bele manjšine, Kissinger jev načrt odklonili kot nezadosten, sta se pojavili negotovost in zmeda. Državni tajnik Kissinger je takoj'izjaVli, da predlagajo vodniki držav črne Afrike, ki so kot pa predsednika Mozambika in Angole, katera sta bližje Sovjetski zvezi. Afriški vodniki so sprejeli anglo-ameriški načrt v celoti, je dejal W. D- Rogers, kot ga je lan Smith pretekli petek objavil. Ta predvideva vlado črne večine v Rodeziji v teku dveh let, pa takojšnjo sestavo nove prehodne mešane vlade in sklicanje konference, ki naj pripravi vse potrebno za izvedbo načrta po predvidenem postopku. Afriški vodniki tega postopka niso izrecno sprejeli, pa ga tudi niso izrecno odklonili, imajo pomisleke glede mešane prehodne vlade, ki bi naj imela po njihovi zahtevi črno večino. Zdi se, da je bila nedeljska izjava petih afriških vodnikov namenjena v prvi vrsti za njihovo domačo javnost, kjer se hočejo sklepali v Lusaki, le nekatere predstaviti za odločne in nepopu spremembe, da pa so nači't V stljive, ko so dejansko anglo-glavnem sprejeli in podpirajo ameriški načrt sprejeli. K tej njegovo izvedbo. Velika Brita- 0bjavi je doprinesla svoj delež nija je tudi po kratkem posvetu tucjj propaganda Sovjetske zve- sprejela njihovo zahtevo, da ze, ki označuje anglo-ameriški času in to izven Rodezije. Včeraj je državni podtajnik, dajo v bodočnost. avgusta 1782. rice in Armade so plačani kot za vežbanje za svojo udeležbo na piknikih in večerjah, je ugotovil kong. Les Aspin, demokrat iz Wisconsina. ------o----- Napad na abesinskega vodnika ni uspel ADIS ABEBA, Abes. — Maj. Mengistu Halle Mariam, prvi podnačelnik vojaškega sveta Abesinije, je bil le lahko ranjen pri poskusu umora pretekli teden. Po uradnem poročilu so neznanci vrgli proti njemu ročne bombe in streljali nanj, ko se je hov uspešen napor, s tovariši vozil v glavni stan 4.1 Zastopnik državnega tajništva brigade, kjer živi. ni povedal, kateri so bili ti afri- skliče konferenco, ki naj začne na£rt za goljufijo, ki naj “podalj-izvajati načrt in pripraviti usta- ga kolonializem” v južni Afriki vo za Rodezijo, v najkrajšem ohrani tam anglo-ameriški politični in gospodarski vpliv. Predsednik rodezijske vlade William D. Rogers, eden ožjih lan Smith je označil zahteve, ob-sodelavcev Kissingerja na tis-'javljene v Lusaki, za pretirane, kovn konferenci izjavil, da je v j pa dodal, da ni važno, kje se zadnjih 24' urah več afriških konferenca za Rodezijo, ki jo na-vodnikov obvestilo državno taj- črt predvideva, sestane, ništvo ZDA, da njihova izjava o Rodeziji v nedeljo ne pomeni odklonitev . anglo-ameriškega na- črta za rešitev rodezijske krize. Ta načrt je še vedno na pravem tiru, so v svojih sporočilih izjavili afriški državni vodniki in se istočasno zahvalili ZDA za nji- Zadnje vesti FORD SE BOLJŠE ODREZAL PR! DEBATI, PA ŠE VEDNO ZAOSTAJA ZA CARTERJEM Iz Clevelanda in okolice l Predsednik ZDA Gerald R. Ford je v javni razpravi na televiziji pretekli teden prevladal nad svojim demokratskim tekmecem za predsednika ZDA pri volitvah 2. no-vebra letos v razmerju 40:31, kot je ugotovil znani povpra-ševalec razpoloženja volivcev Louis Harris, vendar je za J. Carterjem še vedno celih 9 točk, 50:41. Ko je Louis Harris pri svojem povpraševanju upošteval še neodvisnega kandidata Eu-gena McCarthyja in kandidata Ameriške neodvisne stranke Lester j a Maddoxa je bila ta razlika zmanjšana na 7 točk. Za J. Carterja se jih je izjavilo 46%, za Forda pa 39%. Ena najvažnejših posledic javne razprave je bila utrditev podpore za oba kandidata med onimi, ki so se preje izjavili za nju ali pa se vsaj nagibali na njuno stran. Carter- jevi pristaši čutijo sedaj “zelo močno” zanj v 46%, med tem ko so pred razpravo le v 35%. Med Fordovimi pristaši je bilo preje le 31% takih, ki so bili trdno odločeni glasovati zanj, po razpravi je to število porastlo na 40%. Od povprašanih jih je poslušalo in gledalo razpravo 72%, od tega 98% na televiziji, 2% pa na radiu. Zanimivo je dejstvo, da je razpravo gledalo in poslušalo le 69% tistih z osnovnošolsko izobrazbo, pa kar 79% onih z visokošolsko. Največ jih je sledilo razpravi na Srednjem zahodu, najmanj na Jugu. Od povprašanih jih je 69% izjavilo, da je bila razprava vredna poslušanja, 26% pa da ni bila: 63% jih je izjavilo, da so gotovi, da bodo poslušali tudi naslednjo razpravo 6. oktobra o narodni obrambi in o zunanji politiki ZDA. Med onimi, ki so razpravo gledali, jih je 48% za Carterja, 42% za Forda, med tistimi, ki razprave niso gledali, Carter še vedno vodi v razmerju 52:37. Zaključek, da je razprava spremenila podporo za kandidata, drži verjetno le delno, kajti poslušalci in gledalci razprave niso bili povprečno enako razdeljeni skozi vse plasti volivcev. Povprečno jih je bilo največ med izobraženejširni in premožnejšimi. Po prvi razpravi vodi Jimmy Carter še vedno trdno, četudi je ta podpora padla daleč pod 39% in pod 25% pred dvemi meseci in kasneje. Tekma je postala bolj uravnovešena in republikanski kandidat ima stvarno možnost zma-igeti, četudi je v sedanjem trenutku Carterjeva zmaga verjetnejša. Ob štirih kandidatih vodi Carter s 7 točkami, ob dveh z 9, ko je do volitev še pet tednov. Jimmy Carter je v zadnjih tednih okrepil svoj položaj vsesplošno, med tem ko je predsednik Ford močnejši na Srednjem zahodu, kjer vodi pred Carterjem v razmerju 49:42, kot je dognal L. Harris, izboljšal < je svoje izglede v državah, ki meje na Jug, za 7 točk na razmerje 54:39 za Carterja, med tem ko Jug Carterja še vedno podpira v razmerju 56:36. Na Vzhodu vodi Carter v razmerju 52:38 in na Zahodu 50:40. Važno in značlno je, da se je pičlo Carterjevo vodstvo pred Fordom 43:40 v šestih velikih državah na Severu ob vpoštevanju 4 kandidatov povečalo na 44:39. To kaže, da Fordu ni uspelo povečati podpore v teh državah, v katerih mora pri volitvah zmagati, če naj bo izvoljen. BEJRUT, Lib. — Sirija je skupno z krščamskimi oboroženimi silami nastopila proti položajem Palestinske osvobodilne organizacije in njenih libanonskih muslimanskih levičarskih zaveznikov na področju severno od Bejruta. Povod za ta nastop naj bi bila zasedba hotela Semiramis v nedeljo v Damasku po komandosih Al Fatah. Tri, ki so jih ujeli, so po naglem postopku obsodili na smrt in jih včeraj zjutraj obesili na javnem trgu pred hotelom, v katerem so jih varnostne sile prijele. WASHINGTON, D.C.— Fordova vlada se prizadeva, da bi preprečila sprejem resolucije v Kongresu, ki bi prepovedala prodajo Maverick raket Savd ski Arabiji. Trdijo, da bi to moglo otežiti, če ne kar preprečiti nakup olja ameriškim družbam v Savdski Arabiji. DETROIT, Mich. — Razgovori med unijo in Fordom so nekaj napredovali in nekateri trdijo, da utegnejo biti do konca tedna uspešno zaključeni, s čimer bi bil štrajk končan. Ta traja sedaj dva tedna. NEW YORK, N.Y. — Skupina hrvaških nacionalistov, ki je pod vodstvom Zvonka Busica ugrabila 10. sept. letalo TWA, je včeraj izjavila pred zveznim sodiščem, da se ne smatra kri- Raznašalca iščemo— Uprava AD išče raznašalca za Arcade, Ridpath, Lucknow in Trafalgar Avenue ter za E. 161 in 162 St, Kličite 431-0628. Rezervacija vstopnic— Slovenska fara Marije Vne-bovzete na Holmes Avenue proslavi v nedeljo, 10. oktobra t.l. 70-letnico svojega obstoja s slavnostnim banketom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vstopnice so naprodaj v župnišču samo do četrtka, 30. septembra. Pohitite z nakupom! Misijonska prireditev— Misijonski krožek sv. Frančiška Ksaverija št. 150 prireja v petek, 1. oktobra ob sedmih zvečer nazorno prikazovanje priprave jabolčnega in sirovega zvitka (štrudlja) v farni dvorani pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Avenue. Julia Zak bo obenem pojasnila še več drugih svojih kuharskih receptov. Vstopnin-ski dar en dolar. Čisti dobiček v korist slovenskih misijonarjev č. g. Francisa Rebola na Formozi in č. brata Cirila Velicija v Vzhodni Afriki. Priporočamo udeležbo! K molitvi— Članice Podr. št. 14 Slovenske ženske zveze so vabljene nocoj ob 6.45 v Želetov pogrebni zavod k molitvi za umrlo članico Frances Medved. V bolnišnici— Rojakinja Stana Vicic z 20880 Recher Avenue je prestala v Huron Road bolnišnici težko operacijo. Obiski so dovoljeni in dobrodošli. Prijeten prostor— Adriatic Restaurant, 27577 Euclid Avenue, je okrašen s slikami Jadrana in Dalmacije, delom Enike Zulic. Na izbiro so odlič-domače in dalmatinske in druge jugoslovanske jedi, kot so paprikaš, čevapčiči, razne vrste salat, pa tudi odlična vina.—Več je bilo v oglasu v AD pretekli petek! Nova popravljalnica čevljev— V Euclid Green Shopping Centru je Karl Winninger odprl novo popravljalnico čevljev. Lastnik je bil rojen v Avstriji, živel kasneje v Romuniji in prišel pred 5 leti v ZDA. Nova delavnica je odlično opremljena in njen lastnik se trudi da bi vse zadovoljil s solidnim delom. Več črnih policajev na zahodno stran— Zvezni sodnik William K. Thomas je prišel do zaključka, da vodstvo mestne policije zapostavlja črne policaje, katerih je med 2,117 skupno 190, ko jih razporeja v službo pretežno v okrožja na vzhodni strani mesta, kjer prevladujejo črni prebivalci Odločil je, da mora policijsko poveljstvo odrediti te policaje v sorazmerju z njihovimi belimi tovariši po vseh mestnih okrožjih, zlasti še na zahodni strani mesta. Spremembe v japonski vladi TOKIO, Jap. — Predsednik vlade Takeo Miki je izvedel večje spremembe v vladi, da bi obnovil politično stabilnost, ki je bila zrahljana v zvezi z odkritji sprejemanja podkupnin Lockheed Co. vo v smislu obtožbe. Sodnik je odredil podaljšanje razprave do 13. oktobra, da bodo obtoženci lahko poskrbeli za “odlične odvetnike”. Ameriška Domovhm fft T^nFrtfgiwi! 6117 St. Glair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation rablUfted daily except Wed., Sat., Sun., and holiday.«, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA • Združen« države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 8 mesaee 9 Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 lor 6 months; 7.00 for 8 month* Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 lor 8 months Friday Edition $7.00 tor one year. SECOND CLASS POSTAGE PAH) AT CLEVELAND, OHIO No. 145 Tuesd'ay, Sept. 28, 1976 Nič solza! S smrtjo kitajskega komunističnega diktatorja Maocetunga se očividno končuje doba velikih, krvoločnih tiranov, ki so V našem času sredi tekočega stoletja celih 50 let igrali veliko, domala odločilno vlogo ne le pri svojih narodih, ampak tudi pri oblikovanju razvoja svetovnih dogodkov. Povojna slovenska emigracija je težko in v velikem trpljenju občutila trde posledice krvavih rok obeh evropskih “velikanov” Fuehrerja (Hitlerja) in Generalissima (Stalina); v Aziji se pa prav sedaj zaključuje nič manj krvavo obdobje tretjega svetovnega “velikana” Maocetunga. Bila jih je še cela vrsta manjših in majhnih, od Dude-ja (Mussolini) do Maršala (Tito), ki so vsak na svojem področju dopolnjevali nauk nasilja ih terorja velikih učiteljev. Svet ne bo točil solza za njimi, ki so prizadejali gore gorja sodobnemu rodu v tako obilni meri, da bodo težke posledice čutili še pozni redovi. Hitler je zla dela, za katera je bil odgovoren, plačal z lastno nasilno smrtjo. Pozneje so bila javno pred vsem svetom obsojena v znanem procesu v Nuernber-gu, kjer so bili njegovi pomagači obsojeni na težke kazni. To se je zgodilo predvsem zato, ker se je Hitler v svoji arijski arogantnosti odločil uničiti Jude v plinskih pečeh na način, kakor ga ni doživel svet. Nič podobnega se ni dogodilo Stalinu, Hitlerjevemu zavezniku ob začetku druge svetovne/vojne, s čigar potuho in sodelovanjem je Hitler napadel Poljsko in sprožil vse strahote nesrečne vojne. Kljub Katynu in mnogim drugim krvoločnim dejanjem Stalin ni bil poklican pred mednarodno sodišče — je bil pač med zmagovalci vojne! Šele nekaj let po njegovi smrti je njegov naslednik v vodstvu Sovjetske zveze Nikita Hru-ščev na kongresu partije razkril strašne reke krvi, ki jih je Stalin za časa vladanja prelil iz vrst svojih pro-tivnikov. Za kazen so njegovi lastni pristaši in nasled-hiki v komunistični diktaturi vrgli njegovo truplo iz Leninovega mavzoleja, kar je svobodni svet z odobravanjem vzel na znanje. Tiranski zvenk njegovega imena se je kodificiral v današnji dan mnogo rabljenem izrazu “stalinizem”, ki pomeni najbolj kruto zvrst komunizma. Maocetung utegne, kakor sedaj kaže, priti iz krvavega posla nad svojim gigantskim narodom od vseh treh “velikih”'najbolj opran in izčiščen v zgodovino. Razvoj odnosov med komunistično Kitajsko pod Mao-vo pestjo in Sovjetijo pod vodstvom pigmejcev po Stalinovi smrti se je odvijal v prid prvemu in se razvil v odprto nasprotovanje in sovraštvo. Radi razlogov, več ali manj znanih, ki jih pa tu ne moremo naštevati, je šel Mao v grob kot sovražnik Rusije in Sovjetov. To mu je v svetu in posebno v Ameriki položilo na glavo lovorjev venec junaške neodvisnosti in voditeljske sposobnosti v dobro svojega ogromnega naroda. Koliko je bilo to v dobro Kitajcem in kakšni so bili resnični nagibi za tako politiko, bo nekoč razkril objektivni zgodovinar. Trenutno je res, da je ta dejavnik pripomogel prav bistveno Mau do svetovne slave velikega voditelja in državnika. Časopisje in televizija po svetu ga na široko slavijo kot takega. Senca te slave pokriva in zatemnjuje pravi obraz Maove krvoločne diktature, pa tudi nesrečne posledice njegove politike; njegov “veliki skok” v bodočnost je pognal ogromne množice v stradež in smrt od lakote, sprožitev znane “kulturne revolucije” sredi 60-ih let, še v živem spominu, je prizadela ljudstvu nepopisno trpljenje, prav tako še drugi manj znani ukrepi. Že ta dejstva zmanjšujejo veličino, ki mu jo pripisuje lahkoverno novinarstvo, in bodo pripomogla da ga bo bodočnost pristrigla na pravšno mero. Če se k temu dodajo vsa grozodejstva Maove vlade, se bo zelo približal Stalinovi slavi enega največjih tiranov v zgodovini človeškega rodu. Robert M. Fitch, čigar oče je mnogo let živel na Kitajskem in je bil v stikih z Maom, je te dni zapisal, da je bil Mao “največji despot in množični morilec v zgodovini človeštva”. Prof. R. L. Walker, direktor Instituta za mednarodne študije, je 1. 1971 predložil ameriškemu senatu svojo študijo, kjer ugotavlja na znanstveni osnovi, da je bilo na Kitajskem v letih od 1949, ko je prišel Mao na oblast, do njegove smrti, pomorjenih najmanj 32 milijonov ljudi. Hitlerjeve in Stalinove morije se no svoji razsežnosti komaj dajo primerjati z rezultati Maove politike sistematičnega iztrebljenja nasprotnikov. V tem je bil zares “velik”! Slike na televiziu in v časopisih so ob Mao vi smrti kazale, kako “narod” joka za svojim velikim voditeljem. Pr so le redki dodali, da so joka P tisti, ki jim je Mao v absolutizem prinesel dobra mesta in vplivne po- j loŽ,aje. Ti SO imeli razlog za svoje solze. Kitajski narod ;Živem telesu... Milijarde so šle molitev “Očenaš” in ‘Zdrava v celoti in z njim svobodni svet pa je zadovoljen, da je 1 izginil s svetovnega odra največji sodobni despot in tiran. , ' i^, .................. _ w\mm Sedaj so vsi trije “velikani” v grobu. Nič solza za njimi — samo strašni spomini in obupne posledice njihove “veličine”! L. P. BESEDA IZ NARODA IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, lil. — Dobil sem vabilo iz Clevelanda, ki je menda osrčje slovenstva v naši Ameriki, naj pridem na gostijo. Saj me je zamikalo, da bi šel, pa mi je nekaj reklo, kaj boš tam med mladimi, saj se boš skoraj tudi ti oženil z deklo božjo, ki ji pravimo Smrt. Nič zato, sem pripravljen! Na gostijo pa nisem šel. Rad bi pa nekaj napisal o mojem počitnikovanju v Clevelandu, ko sem bil še bolj ‘zavber” fant in so me povabili Jančarjevi,* s katerimi se poznamo še izpod negovskega zvona. Ni bil samo eden, ampak trije, ki so tako krasno peli, da bi jih vedno poslušal. Seveda, nori Hitler jih je pobral za obrambo nemškega raj ha ... Prišel sem v Cleveland na počitnice tako v sredi julija. Pisal sem, kdaj pridem. Otroci, kar precej jih je bilo: Jančarjevi, Šumanovi in Peklarjevi so me pričakali, To je blo veselje videti strička iz Chinaga. Ko sem se malo oddahnil in obiskal te družine in še druge od “Totih Štajercev”, smo se z otroci zmenili, da gremo na glavno sen-klersko promenado “šapat”. Veste, kaj to pomeni, če greš z mladimi dekliči in fantiči na trg. šli smo, opozorjeni, da se di osebno pozdravili v spodnji cerkveni dvorani. Tisti, in teh ni ravno malo, katerim je gospod Čretnik kot dušni pastir in nesebični socialni delavec pomagal v Parizu, so mu popoldne v Lemontu pripravili veselo presenečenje — piknik. Po dolgih letih je č. g. Čretnik srečal tiste, katerim je pomagal priti v Ameriko, vlagal za nje razne prošnje itd., nekatere celo tudi poročil. Bil je prisrčen dokaz ljubezni in spoštovanja do duhovnika, ki ni bil samo duhovnik, ampak vsem še mnogo več. Ko bi bilo tudi v Ameriki več takih duhovnih osebnosti! * 60-letnico poroke sta 10. sept. obhajala slovenska prekmurska rojaka Mr. in Mrs. John Howard (Horvat). Pred 60 leti sta se poročila v naši slovenski cerkvi sv. Štefana. Župnik p. Tomaž jima je pri maši (bila je šolska maša) iskreno čestital. * Vsak ponedeljek je farna kartna zabava, ki je v veliko pomoč farni šoli. V ponedeljek, 13. sept., je bila tudi taka farna zabava. Ko so ljudje odhajali, je nek falot vrgel ob tla starejšo gospo in ji iztrgal ročno torbico. 'Ženska je menda dobila moramo čimprej vrniti. Obredli $400. Hitro so ga ujeli na Wol-smo ves Sentkler, obstali pri tej cott ulici in poklicali policijo. Ni ali oni trgovini. “Stric Mirko, .hil ne črnec, ne Meksikanec, kaj nam boš kupil?” so me sko- j ampak beli falot. .. Prav bi hiraj vsi hkrati vprašali. Pa smo |lo> če bi policija vsak ponede- vstoppili tu in tam in nakupovali. Kaj? To, kar imajo otroci radi. Bonbone, igrače itd. Otroške želje, kdo bi se jim ustavljal. Prišli smo ‘pravočasno’ domov. Radi tega nismo bili kregam, ampak radi “šapanja”. Ali so Vas ociganili? Kako ste neumni,” so mi rekle skrbne mamice: Malika Peklarjeva, sedaj že pokojna, Mirna Šumanova in Marija Jančarjeva. Nisem bil v zadregi z odgovorom. Iz moje mladosti vem, kaj otroka mika. Samo žal,doma starši niso imeli smisla za take otroške igrače, niti za bonbone, samo delaj in pomagaj, čeprav smo bili za delo še vsi kilavi. Ko me sedaj vabijo na gostijo v Cleveland, se spomnim teh lepih počitniških tednov, ko sem bil kuhan in pečen in z vsem dobrim postrežen pri “to-tih Štajercih”. Spoznam pa tudi, da sem star. Ti, s katerimi smo nekoč nakupovali po Sentkler-iu, se poročajo. Ena od teh je že poročena in mati več otrok. V naši baraki št. 8 v Peggezu sem jo spoznal kot dete in v Tinjah sem videl, kako so jo pok. orošt Benetek, tudi “toti Šta-jerc”, prinesli z majerije, kjer so Jančarjevi stanovali, v pro-žtijo in se veselo poigrali z njo. Sedaj se piše Cvetka Rihtar. Poročila se je tudi Veronika Peklafje’va, sedaj pa je slovesno rekel “da” tudi eden od tistih, ki so šli z meno j na Sentkler “šapat”, namreč Peter Jančar ml. Nič drugega ne bom zapisal ob koncu teh lepih spominov: Bog daj srečo in blagoslov njemu in vsem, ki mu bodo prej ali slej sledili! Samo naj ne pozabijo, da lahko dobijo tudi Slovenko ali Slovenca za zakon skega druga. y Ijek patrolirala v okolici farne dvorane. • Farno romanje v nedeljo, 5. sept., je privabilo mnogo udeležencev. Bilo je lepo vreme, toda precej hladno. -Popoldne po litanijah je bil takozvani medeni piknik. * V slučaju sile (emergency) odslej kličite policijo, požarno hrambo ali ambulanco na številki 911. Zasigurana je hitra pomoč. * Spet vidimo vsak ,dan razen sobote naše učence farne šole, ki pri osmi maši napolnijo cerkev. In na koru je menda cel razred odličnih pevk. Slišimo sicer angleško pesem, toda lepo slovensko melodijo, kot npr. na praznk poveličanja sv. Križa: Kraljevo znamenje križ stoji, Marija Mati ljubljena, Ti o Marija itd. V šoli poučujejo letos štiri šolske sestre in štirje laični učitelji, Med njimi je tudi faran slovenskega' porekla Frank Foys. * Procej prahu je dvignila u-grabitev letala, ki je bilo namenjeno iz New Yorka v Chicago, od strani hrvaških nacionalistov. Res, ni bilo prav, da so položili bombo, ki je ubila policijskega uradnika, toda svoj cilj so le dosegli: Veliki ameriški dnevniki, pri nas Chicago Tribune, so prinesli njihov proglas, v katerem zahtevajo neodvisno hrvaško državo. Ko sem videi zemljevid v Ch. Tribune, sem spoznal, da Amerikanci presneto malo poznajo zemljevid Evrope, zlasti Jugoslavije. Tam, kjer bi moral biti Zagreb, je na zemljevidu označen Beograd. Morda namenoma. Saj Beograd V nedeljo, 12. septembra, smo i komandira ne samo Hrvatski, imeli spet odličnega gosta v na- ampak tudi Sloveniji. Slovenci šj farni cerkvi sv. Štefana. Pri- smo srečni, da je Hrvatska, ki šel je č. g. Ignacij Čretnik, ki je danes zelo trpi na izkoriščanju,, dušni pastir Slovencev v Pari- med Beogradom in Slovenijo, zu. Imel je sv. daritev in pridi- Sicer bi mi Slovenci bili tisti, ki go, po maši pa so ga mnogi tu- nam bi Beograd drl kožo pri v Jugoslavijo, a ta je bila ved- Marija”. Ko zaradi možganske no proti Ameriki in njeni “kolo- ^kapi mu tudi spomin ni deloval, nijalni politiki”. Kako dolgo bo še tako? In če Tita ne bo več in jo bodo Sovjeti podvrgli sebi, ali bo Amerika kot velesila res kaj storila proti temu? Papirnati protesti bodo in nič več... Kdaj bodo pa Slovenci zavpili in povedali, da nam ne diši beograjski jarem? Lepo vse pozdravlja “Toti Štajerc” ------o—----- Ob Mu smrti Joa irodiiska CLEVELAND, O. — Na prvo obletnico Tvoje smrti, dragi in nepozabni Joe Brodnik, naj služijo te vrstice v Tvoj blag spomin. Ure Tvojega zemskega bivanja so se stekle 29. sept. 1975 na praznik sv. Mihaela, ki ga Cerkev ima za zavetnika umirajočih. Če vsak zemljan s svojim življenjem zapušča odtis svojega delovanja, bi Tebi pred-očil v trpljenju svetopisemskega Joba. Saj poslednja leta v dolgi dobi bolezni tako sličijo njegovim bridkostim. V okviru letnic naj to omenim. Rajni se je rodil 26. marca 1897 v vasi Kompolje št. 55, fara sv. Križa, Videm-Dobrepolje. Komaj 6-letnemu je umrla mati. S svojim stricem je 16-letni odšel v Ameriko in vse življenje preživel v Clevelandu. Kot slednjega nas izseljencev z rodne grude je življenje kovalo na trdem nakovalu s težkim kladivom razmer tudi njega. Svojo prvo zaposlitev je dobil v Slovencem znani tovarni “Solini” (tako so jo imenovali naši rojaki, ki je bilo v njej veliko zaposlenih). Bila so naporna dela, veriga deset ur je izčrpala kdaj do onemoglosti rajnega — kot je pripovedoval — da je padel v nezavest od slabosti. Poznejša leta, do upokojitve, je bil zaposlen v “Fisher Body”. Leta 1920 je prišla v Ameriko Mary Mišič iz vasi Metulje, fara Sv. Mihael na Blokah, še isto leto 30. oktobra sta se poročila v cerkvi sv. Vida in tudi po preselitvi na 18611 Muskoka Ave. ostala farana vidovske župnije. V zakonu sta se rodila sin Joe in hči Mary. Ob jubile-iu 50-letnice poroke sta v cerkvi sv. Vida obnovila obljubo zvestobe. Takratni kaplan pri Sv. Vidu — sedaj v stari domovini — rev. Jože Falež je opravil obrede z zahvalno sv. mašo. Kmalu po tem jubileju se je za Brodnikove zgostilo trpljenje, ki se je večalo v nepregled.. Nesrečni padec z drevesa je povzročil rajnemu zlom kosti v kolku. Čeprav so mu z železnim nadomestilom za silo pomagali, je prelom železne'okvare zahteval novo operacijo, ki mu ni dala dosti zboljšanja. Koliko nevšečnosti je moral v takem stanju preživljati, ve le sam in njegova žena Mary, ki mu je stregla. Pa je sledil še težji križ. V tem trpljenju mu je kap povzročila še pomnožene muke. S kakšno težavo s pritličja so ga takrat po stopnicah prinesli v spalno sobo, ko je obležal. Vsi znaki so kazali, da se je s tem udarcem (kapjo) približal konec zemskega življenja... Takoj so poklicali zdravnika in duhovnika iz fare sv. Vida. Rev. Julius Sla^šak mu je podelil sv. zakramente za umirajoče. Pričakovali so, da bo vsak čas izdihnil. A v takem bolestnem stanju, ko mu je odpovedal jezik, da bi izrazil želje: odpovedal sluh, ohromelo tela, le včasih je s težavo dopovedal, kaj hoče, je trpel še 2 in pol leti... Kot po čudežu je enkrat jasno povedal, da želi videti svojce — sina. hčer in vnuke. Ker je sin že živel v Floridi, so mu telefonsko spbročili očetovo željo in je takoj prišel. Vse sorodstvo se je zbralo pri njegovi bolniški postelj, kar mu je bilo v tolažbo. Vsakega je tesno objel. Tako je nekoč dopovedal z znaki, da že- Ko sem ga zadnjič na domu obiskal, me je poznal. Z očmi mi je dal razumeti, kaj čuti. U-prl je pogled na pisani molitvi in s premikajočimi ustnicami pokazal, da moli... Vsak prvi petek v mesecu so mu oskrbeli, da je sprejel ves čas svoje dolge bolezni sv. obhajilo. Osobito se je v tem potrudil, ki mu je tudi pozneje v “Nursing Home” to tolažbo prinašal, rev. Jože Božnar. Enajst dolgih mesecev ^a je kot nebogljenega otroka oskrbovala zvesta žena Mary. Ko so se njene moči skoraj vse izčrpale, ga je na zdravnikov odlok oddala v ‘Nursing Home’ na Euclid Ave. Skozi 19 mesecev ni niti en dan opustila, da bi ga ne obiskala! Tako lahko si upravičeno v svoje zadoščenje prišteva, da je z njim delila bol in trpljenje, da je v nji njen ljubljeni mož ’slovensko. S tem pa je pravno našel tisto bitje, ki je ne samo v prenehal naslov tržaško-koprski sončnih dneh, pač pa v trplje- škof, s čimer je bila odprta pot nju bila zvesta do konca. Rajnemu, kdor ga je osebno poznal, lahko vsak pritrdi, da je bil kremenit značaj, čeprav tin, ki je sam Istran, doma iz Rovinja (Rovigno) in izredno italijansko usmerjen, pa je bil v cerkvenih krogih med najbolj vnetimi zagovorniki pravic italijanskih beguncev iz Istre (skupaj z dalmatinskimi okoli 350.-000), ki so se po zadnji vojski zatekli v Italijo. S slovenskimi verniki v Trstu pa ni mogel najti pravega stika, bodisi da ni vedno znal prisluhniti potrebi in pravici po javnem priznanju slovenskega bogoslužja v tržaškem mestu (toda v slovenskih župnijah tržaške okolice je bila slovenska služba božja in tudi sam je slovensko pridigal in bir-moval), bodisi da ga je levičarska propaganda izrabila zato, da je z njegovimi pomanjkljivostmi odvračala slovenske tržaške ljudi od vere. Kot začasni apostolski upravitelj Trsta je postal goriški nadškof msgr. Peter Cocolin, furlanskega porekla, ki tudi govori mlad, ga v odnosu opredelitve ni v svoj tok potegnil val tako-zvane “naprednosti”, ki jo je Cankarjeva mati imenovala ‘tuja učenost’. Lahko o njem, posebno še v urah trpljenja, trdim, da je bil mož molitve. Njegova žena ve, koliko je skozi štiri leta osamelo'sti premolil. Tako mu je mesečno sv. obhajilo bila tolažba, čeprav ni mogel z besedo izraziti, ga je z vidno ginjenostjo sprejel. Po človeško sojeno se je skozi vsa dolga leta trpljenja pripravljal za srečanje z Gospodom. Dolgo je za dokončno ureditev (tudi za radi dokončnega priznanja Kopra Jugoslaviji-Sloveniji) škofij na Primorskem. Vedeti je namreč treba, da obstaja pravno še zmeraj škofija v Kopru kot v Trstu. Šele od leta 1828 imenujejo enega škofa za cbe škofiji in se ti imenujeta zato škofija Trst in Koper. Škofija Koper obsega samo Slovensko Istro. Škofija Trst pa ozemlje vse do Postojne, do Buzeta v notranji Istri in tudi ozemlje nekdanje škofije Novigrad (Cit-tanuova) onstran Koprščine (ki ga sedaj upravlja poreško-pulj-ski škof Nežič, ki biva v Pazinu) . Toda nas zanima sedaj škofija Koper. Stvar je na videz prepro- bilo klesanje, neizprosni so bili sta- Imenuje se ločeno škofa za udarci, dokler jih ni roka moj- Trst in škofa za Koper, pa je za-stra končno vključila v obdelan deva rešena. Toda slovenski tisk kamen za mogočno svetišče 'doma in v svetu ne vidi vpraša-večnosti. Bog ve, kolikokrat si globje: Koper je danes apo-je želel, da bi bil razvezan oko- stolska uprava, ki obsega celo vov vezi zemskega bivanja in slovensko Istro in Primorsko, rešen trpljenja... torej tudi jugoslovanski del go- Kakor človek, ki je utrujen, riške nadškofije, ki teži na Novo potreben spanja, tako človek, ki Gorico- Pisci bobnajo sedaj na umira, potrebuje smrti. Smrt je ta boben» da naj se imenuje škof podobna porodu. Otrok v telesu za “Slovensko Primorje” v Ko-matere je srečen in se počuti pru’ češ da za dve škofiji ni do-varnega. Ko se pa mora ločiti J olJ prebivalcev (vsega 260.000). od tega' prijateljskega sveta, se Vendar ozemlje je veliko. In Pri-najprej boji in joče. Ko odpre morci v goriškem delu si že ves oči, ga prevzame veselje, saj vi- ,^as P° voisbl želijo škofijo v di lepoto novega sveta, za kate- |^ovi Gorici. Kaj sedaj? tega je rojen in oživljen. Po- j Na območju Primorske in slo-dobno je človeku, ko stoji pred .venske Istre se res zadnja leta smrtjo. Nikakor se ne1 bi rad lo-i oblikujeta dve središči, eno v čil od sveta, od svojega sveta. 'Novi Gorici, drugo v Kopru. Na Ta svet pozna, dobro se v njem prvega teži Goriško (območje počuti. Boji se pa tistega, kar Vipavske, Soče ter planot), na ga čaka. Kakor hitro pa presto- drugega pa’ Kras do Postojne in pi prag drugega sveta, za kate- seveda slovenska Istra. Prebival-rega je rojen, oživljen, se raz- 'stvo se tudi počasi povečuje in veselil nad veliko srečo, ki je bo čez nekaj let gotovo doseglo združenje z Bogom. “Oko ni vi- raven, ki je potrebna za dve skodelo, uho ni slišalo in v člove- 'liji; pa tudi ozemlje je obširno, ško srce ni prišlo, kar je Bog J Zadeva je namreč v tem, da pripravil tistim, ki ga ljubijo.” j pristojni slovenski cerkveni deti Kor. 2, 9). jjavniki menda “bolje” vejo od Na nagrobnem spomeniku !&amlb primorskih ljudi, kaj jim znanega župnika in ljudskega |le P°trebno: ena ali dve škofiji-zdravnika Sebastijana Kneippa jPol6S tega zanemarjajo edinst-so pred letnico njegovega roj- ,veno priložnost, da bi Slovenci stva zapisane besede: “Umirati dobiH na Primorskem dva škofa je začel 1. 1821”, pred datumom *n Rb lmeb skupno štiri, njegove smrti pa: “Začel je ži- P°teS tega daje ustrezna veti 1897.” kongregacija v Vatikanu, ki je Naj bo v obletnico Tvojega novega rojstva življenja spomni ohranjen, ko se te s hvaležno ljubeznijo spominjajo; ne samo žena, sin, hči, vnuki, pač pa vsi, ki smo Te poznali. V njegov spomin bo jutri, 29. septembra, ob 7.30 sv. mdša v cerkvi sv. Vida. M. T. pristojna za škofije in njih razmejitve v javnosti tudi naslednje načelo: najprej določeno število prebivalcev; tam pa, kjer je to število pod zahtevanim, se škofija ohrani, ako gre za posebne kulturne in verske tradicije, ki pomenijo kulturne ali kakorkoli duhovne vrednote. V primeru Kopra in Nove Gorice gre vsekakor za takšne razlike. Goriški del je pod vplivom slovensko-furlanske (oglejske) tradicije, istrsko-kraški pa Pod VpraSasfJa škofije m Primorskem ____: vplivom slovenske in italij ansko- TRST, It. — Msgr. Antonio benečanske. V Istri je še danes Santin, osebni nadškof in trža- prisotna italijanska manjšina-ško-koprski škof je julija lani in poleg tega je ozemlje razteg-zaradi visoke starosti sledil pri- njeno, tako da župnije vidijo poročilu Svete stolice in se svojega škofa le ob birmi vsa-umaknil v pokoj. Očitno je itali- kih 5 let. Razlogov je torej dejanska vlada obvestila Vatikan, volj, tudi poleg onih, da je treba da je doseženo soglasje v zvezi Sloveniji več škofov. Samo P°- s sporno cono B (Slovensko Is- trebno je nekaj utemeljitev. To-li, naj mu z vidnimi (povečani- jtro in Bujščino v hrvaški Istri), da zdi se, da bo tudi tokrat, mo-mi črkami) ha rokav napišejo Tržaško-koprski škof msgr. San- (Dalje na 3. strani) KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Škofje naročajo Kako izpeljati Kanado iz se-^anje socialno-ekonomske kri-2e? Poseben odgovor na to tež-vprašanje dajejo katoliški škofje za letošnji delavski praznik. Pozivajo katoličane, naj si Ustvarijo gibanje, čigar središče k° Kristus, iškofje hočejo, da Uaj bodo katoličani nosilci akci-1® pravih. Kristusovih učencev, ^a začetek jim dejejo nekaj navodil. k Ustanovite — jim pravijo ■"-■^skupnost ljudi, ki bodo razbijali in ukrepali o določenih krivicah v luči evangelija. . 2. Spremenite, — jih poziva-“° — razvade razkošnega živ-■Jenia, da bo mogoče zbuditi v Judeh, kar je duhovnega, in da Se bodo odprla srca obupnim b^eram, v katerih živijo rev- 3. Prisluhnite — spodbujajo °fje — žrtvam krivic; spozna-boste novo stvarnost, za kate- 0 morda niti vedeli niste. Obsojajte krivice in govo-fde samo resnico pri tistih, ki ltnajo oblast. 'k Postanite politično aktivni ^~v hra kličejo —. Pri tem poli-. Uem delu pa imejte pred oč-711 samo en namen: ustvarjati pvi red, ki bo slonel na social- 1 pravici ljudstva. Pomagajte lačnim — jih °sijo .—j a ne samo s hrano. ^°magajte jim tako, da bo nji-°va moč rastla, da bodo mogli aa sodelovati pri spreminja-^ vzrokov njihove lakote, ahovščina in laiki imajo tež-v odgovornost zakoreninjeno Evangeliju, da pomagajo spre-k eniti človeško bedo, ki je ra.z§°tina na obrazu Kanade Clalno-ekonomski red ne u-Vj^eza človeškim potrebam ve-r e- Sedanji gospodarski red je kri ^ neenake razdelitve do-^ n- Mala manjšina ima pod b-lo vsa naravna bogastva. kofje so spregovorili tudi °Vencem, kanadskim držav-hun°m' ^animivo 'bi bilo raz-V2S ,iati> kaj bi oni mogli pod-e 1 v smislu gornjih navodil9! Por. škof Ambrožič na obisku pri svojih la z®delia> 19. septembra, je bi-V etično slovensko župnijo prazn0f0ntu’ Marijo Pomagaj, jo i llc P°sebne vrste. Obiskal leto? namreč nien župljan, ki je Š^0, P°stal pomožni torontski Žij ’ Prevzv. dr. Alojzij Ambro-ji^- do Je to srečanje z najož- Jp°raS _n^j vsak Pov®’če si česa želi. Nihče se ni več oglasil. V imenu vseh je spregovoril Vztrajni Volk: “Gospodar naš in pče! Prav zato, ker nas ne siliš, gremo še dokaj rajši s tabo na brezmejne poljane za Dravo.” Jelenu se je obraz razjasnil: “In letos bomo že tam želi žito. Zato sem skoparil z zrnjem, da posejemo čim več semena. Naj “Vekovečna mati Zemlja! “Katero vse to?” (prvorojenec Vztrajni Volk. • “No, ti lovi in —” j “Pa vendar—” Oglasil se je Jelen se je naslonil nazaj na Okretni Lipan, nekdanji Poni-Eteno, z roko pa je plosknil po go- rek. Beseda se mu je pa lem stegnu tik nad kolenom: zataknila. “Sem videl, da te je bolelo. Pa “Kar govori,” ga je Ostrorogi. ti moram v hvalo šteti. Grizel pozval prav nič vznevoljen. si si brke in molče gledal uniču- “Jaz bi pa še rad ostal s svojo joči pokolj divjadi. Še sam si družino v Velikem jezeru.” pomagal pobijati. Zaskrbel te je “Ne svetujem ne. Ce hočeš pa rod, ki mu grozita lakota in po- le.” gin. Vsaj množiti se dolgo vrsto “Lej, oče! Ponirek ste mi nam velika mati Zemlja da dolet več ne more. In sedaj z vso rekli mladcu, ker sem se znal bro }etino!” pravico terjaš od mene, naj ti potapljati kakor nihče izmed odgovorim, kam vse to vodi. mojih vrstnikov. Tudi sam Prav! Vedi! Nikamor drugam imam sina Ponirka, k i nič ne več kakor samo še za bregove zaostaja za mano. Njegovi bra-Drave, na brezmejne planjave.” tj e pa za njim ne dosti. Težko “Ho!” se ločimo od vode.” Sinovi so vsi hkrati glasno za- “Ostani, ostani! še rad vidim, strmeli. Belolasi Ostrorogi Je- Zate in za tvoje bo mesa in len je pa vstal. Spočetka se je kruha še več kakor dovolj, dvigal počasi. Potem je začel Nam boš vsaj poročal, kako se rasti, da se je h koncu zdelo, ka- bo v senci tujcev razvijalo ži-kor bi ogromno rogovje orjaške- vljenje na Velikem jezeru. So-ga jelena poganjalo naravnost iz dim pa, da ne vzdržiš dolgo. Pot njegove glave. Snel je nefritovo za nami ti ostane vedno odprta.” sekiro izza pasa in z njo v roki ( “Prav,” je pritrdil Lipan. Pa je spet spregovoril: mu ni bilo povsem prav. Rad bi “Sinovi moji! Vsi, kar vas šel in rad' bi ostal, stoji pred mano in kar jih ni po- “Jaz pa,” se je oglasil Grčavi leg. Pred davnimi leti sem bil Brest, “ne pojdem čez Dravo, sam. Še svoje strehe nisem imel Tam ni bakrene rude. V hribih nad glavo. Pa sem si zabil kolišče in se razmnožil v najmočnejši rod v vsem Velikem jezeru, kateremu sem zaželel zagospodariti in tako stopati na vrh svojega življenja. Ni mi uspelo. Domača izdaja in tuja zahrbtnost sta me izpodnesli. Nič zato. Samo da sem; še v pravem času sprevidel, kje nas čaka smrt in kje življenje.” Ostrorogovi sinovi so očetovi besedi pazno prisluhnili, Jelen je pa za hip premolknil in globoko zajel sapo, preden je naprej govoril. “Nadejal sem se, da ubranim črnolasim vzhodnjakom prehod prek Velikega jezera naprej do morja. Nisem ga mogel. Zana-prej bi ga še manj. Leto za letom bodo prihajale nove trume tujcev. Ti, jezerjan, jim pa veslari in prenašaj tovore, kakor so jih pretečeno poletje Turovci in drugi. Velikemu jezeru zagospodari tujec, jezerjan pa bo njegov hlapec. Kot mladec, v starosti, ki so jo že celo vaši starejši otroci presegli, sem se preveril, da ne bom nikoli niti bratu Neokretnemu Karpu hlapec. Še manj pa naj tujec zasužnji mojo kri.” “Nikoli! Nikoli!” Ostrorogega sinovi so se razvneli in udarili po sekirah, ki so jim visele ob bokih. Celo Jelen sam je dvignil svojo nefritovko pa jo spet povesil in nadaljeval: “Zato pa. Kolišča v Velikem jezeru razpadejo. Viharji pomedejo koče v vodo. Mi pa se umaknemo daleč proč na ravno trdino, kjer res ni divjadi, kakor je je bilo v naših goščavah, pač pa je neizmerno prostora za črede in ga ne more zmanjkati za polja. Oprezni Srnjak nam je pokazal pot. Izpraznil sem lovišča, da ne bo tujec jedel mojih jelenov in losov in zobrov in turov in si nabiral drage bobro-vine in kožuhovine. Pa tudi je-zerjanski rodovi naj ne bodo deležni, kar sem jaz prigospodaril, ko so si rajši izbrali, da jim zagospodari tujec, kakor da bi jih vodil domačin, rodov pastir.” “Prav jim je!” “In pa —” Jelen je zategnil besedo: “Še zato sem uničil lovišča, da niti naš rod ne more več obstati v Velikem jezeru. Če hoče živeti, se mora izseliti,” Ostronogi je trdo udaril z nogo na mostišče. Tako topotne košuta vodnica z nogo ob tla. kadar da znamenje svoji tropi naj pobegne zalezujočim jo lovcem ali zverjo. “Sedaj te razumemo, gospodar naš in oče.” je za vse brate za Savo se ustavim. Kopal bom zlatosvetli kršeč, ga topil in stapljal s činom, ki ga pr imen j am od tujcev. Iz brona bom pa koval orodje in orožje. Zanj bom vedno lahko dobil živeža in vsega, od vas in od drugih, več, ka- KO BO VEČJI, BO VEČJA — Bobby Trapp v- St. Petersburgu, Ela., je ujel prvo ribico, ki je majhna, pa upa, da bo ulovil večje, ko bo večji- V BLAG SPOMIN prve obletnice odkar je umrl naš uredragi, nepozabni soprog, oče, stari in, prastari oče J jo dosegati največjega bobra vseh časov — Ostrorogega Jelena. (Dalje prihodnjič) ------o—---- V BLAG SPOMIN KOSITRNI DOMOLJUB — Gail Wimmer končuje kositrnega vojaka, iz skupine borcev v času revolucionarne vojne pred 200 leti. JOE BRODNIK sl. svoje zemske oči 29. septembra 1975, da se se prebudi v večnosti. Minilo je že leto dni, / odkar zapustil si nas Ti, odšel si tja, kjer ni trpljenja, ; odkoder več vrnitve ni ... V tihem grobu tam počivaš, nevzdramno spanje spiš, v večnosti pa zdaj uživaš: Boga - v Njem se veseliš! Žalujoči ostali: MARY BRODNIK — soproga; JOE BRODNIK ml. - sin; MARY CLEMENC — hči; štirje vnuki, trije pravnuki in ostalo sorodstvo v Sloveniji. Cleveland, O. 28. septembra 1976. ANI TEKAVEC Ob spominu na Tvoj smrtni dan 29. septembra 1975 si nam še vedno to, kar si nam v življenju pomenila ... čeprav razdalje časa se večajo, se za nas ne oddaljujejo, smo si zmeraj v bližini, če ne vidno s Tvojo nav-žočnostjo smo v duhu združeni s Teboj z onostranostjo, ki jo ne doseže naše oko. V molitvi in sveti daritvi, se s Teboj povezujemo, dokler se v večnosti s Teboj ne snidemo . .. “Saj ne raztrga smrt vezi srca, vezi ljubezni: Dve duši, v Bogu nerazvezni, tesneje le še .združi smrt.” Žalujoči: Anton Tekavec, soprog, Otroci, 5 sinov, 4 hčere, 24 vnukov, vnukinj. Euclid, O., 28. sept. 1976. :'V;-č G© - - - - Itiink ADRIATIC EUROPEAN RESTAURANT We Specialize in Ethnic Cuisine Home Cooking OUR EUROPEAN CHEF PREPARES AN UNFORGETTABLE TASTE. DELIGHT HOMEMADE SOUPS — CHICKEN PAPRIKASH — STUFFED CABBAGE — GOULASH — MOUSSAKA • FISH PLATTERS —RED SNAPPER • LARGE CUSTARD CREAM PUFFS — CHEESE CAKE WITH CHEF’S TOPPING — ETC. 27577 EUGLJD IVEiUI eucud* mm mm 2SM400 AiEtiišfCA mmm katoliška jesnota ; > < ► j. ;» ; I «> * 11 JI 4) NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI * Mi izdajamo najmodemeiše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. * Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine mudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv uosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke. * SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! c ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za poiirobnosti ki pojasnila stopite takoj v stik s sledečim! tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N Chicago Si., Joliet, III. 604"1). JOSEPHINE WINTER, društvo št. 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80th Street, Cleveland, Ohio 44105 GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, Ul. 60091 ANNE TUSHAR, društvo št. 196, Tel. 741-0654 P.O. Box 731, Gilbert, Minnesota 55741 A PAINFUL REALIZATION shows on the face of Houston Astro pitcher Joaquin Adujar as he was tagged out at third by Chicago Cub third baseman Bill Madlock in a recent game. Aduiar was slightly shaken up on the play, but he remained in the game. ČE se selite Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebo0’ da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensk0’ Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 611'/ St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 441$ Moj stari naslov: .............. Moj novi naslov: ..... MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO POHOD DESETIC (MARCH OF DIMES) — Robbie. Zdstavny je bil izbran za otroka letne kampanje “Pohoda desetic” za leto 1977. Na tem pohodu zbirajo “desetice” za zdravljenje in pod-pipranje pohabljenih otrok. ROBBIE ZASTAVNY IN ARNOLD PALMER nimata le skupnega zanimanja za golf. Med tem-ko je Robbie “otrok Pohoda desetic 1977”, je Arnold Palmer častni narodni predsednik The National Foundation — March of Dimes. Robbie je star S let in je doma v Moorestowm, $•«?• GRMNOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 Si 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235