Štev. 176
V Trstu, v ponedeljek 1. julija 1918
Lstaik Klill.
Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Ulicn sv. Frančiška Asiškega št 20, I. nadsir. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti". — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. — Naročnina znaša: Za relo leto K 40—, pol leta K 20—, tri ir.escce K 10--, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8-—, pol leta K 4'—. ===== Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev.	-
19 P®
Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa G> vin. Oglase sprejema inseratol
oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi iisU. _
Plačuje se izključno Ie upravi .Edinosti". — Uprava in inseratni oddelek M nahajata v ulici sv. Frančiška As. št. 20. Poštnohrmilnični raču.i št. 811.833, = Posamezna številko izven Trsia In okolice: 12 vinarjev.
MM MrofniKom!
Kakor že Javljeno, so nas prisilile razmere, da smo morali zvišati naročnino našemu listu. Tc zvišane cene veljajo od danes dalje.
Naročnina znaša torej odslej za dnevnik: za celo leto naprej ..... K 40*—,
za pol leta naprej . • . * • K 20*—» . za četrt leta naprej • . j • K 10' « za en mesec naprej . « . . .K 3 50; nedeljska številka:	_ -:. •
za celo leto naprej « • • « • K 8*-r> za pol leta naprej .«««•• K 4*—« . posamezne številke:
v Trstu in okolici . . V i * . 10 vln„ povsod drugod ....... 12 vhL,
stare številke.......20 vin.
Naročnina naj se plačuje vedno naprej, ker v sedanjih časih nikakor nI mogoče dovoljevati za-stankov.
Danes so priložene vsem naročnikom položnice, katere naj porabijo v poravnavo naročnine, oziroma razlike med dosedaj in odslej veljavno naročnino.
S 15. julija se ustavi dopošiljanje tista naročnikom. ki bi dotlej ne poravnali svojih za-stankov In obnovili naročbe.
Vse denarne pošiljatve in reklamacije naj se na-
slovljajo Izključno !e na upravo.
Uprava »EDINOSTI«.
IImu ABMADHA POROČILA.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se razglaša:
Naše postojanke na planoti Sedmih občin so bile včeraj cd 3 zjutraj v najtežjem sovražnem topov-sk23i o^nju, ki so mu par ur pozneje sledili močni napadi na Col del Rosso in Monte di Valbella. Dočim so bili na Col del Rosso izvršeni navali popolnoma brezuspešni, so Italijani po srditih bojih iz bližine vdrli v našo prvo črto, iz katere pa so iih s protisunkoni zopet vrgli bataljoni ogrskega pešpolka št. 131 in varaždicskega pešpolka št. 16. Nadaljni napadalni poizkusi kakor tudi delni sunki proti Sisemolu in pri Asiagu so se izjalovili že v našem topovskem ognju. Sicer povsod topovski boji menjajoče se sile.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN, 30. (Kor.) Veliki glavni stan javlja:
Zapadno bojišče. — V odsekih severno Lysa in južno Aisne se je tekom dneva nadaljevalo zvišano topovsko delovanje. Zvečer je oživelo tudi :ia ostali IrontL Med Vsero in Marno manja! pehotni boji. Tekom močnejših surkov sovražnika južno Ourcqa is pri uspešnih lastnih akcijah na Hartmannsvveilcrkopiu smo ujeli več mož.
Poročnik Udet je izvojeval 36., Loewenfcardt 31„ Jakobs 20., 21. in 22. letalsko zmago.
Prvi generalni kvartirmojster pl. Lndgpdorfl
BOLGARSKO.
SOFIJA, 28. (Kor.) Vzhodno Vardarža je ena paših baterij uničila neko veliko sovražno muni-cijsko skladišče. Na več točkah med Vardarjem in Dojranskim jezerom patruljni spopadi.
TURSKO.
CARIGRAD. 28. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na palestinski Ironti mestoma živahen topovski boj. Napadi upornikov med Anesom in Maanom so bili odbiti. Na ostalih frontah nič novega.	. .. . ,.v.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA. ~ *: Italijansko poročilo.
29. junija. — Topovski boj je bil na vsej fronti zmeren, na asiaški planoti od časa do časa živahnejši. Naše čete so uspešno nadlegovale sovražnika in poškodovale na več točkah njegove obrambne naprave. Železniška križišča in gibanja čet za sovražnimi črtami so bila uspešno obmeta-vana z bombami od naših in zavezniških letalcev. Tekom dneva smo sestrelili tri sovražna letala.
Clcmeneeau pri Italijanskih četah oa francoski ironti.
PARIZ, 29. (Kor.) Kakor se poroča iz Pariza, le ministrski predsednik Clemenccau v četrtek poselil italijanske čete pred Reimsom. Cleme:iceau, ki je bil v spremstvu italijanskega poveljnika do-tičnega odseka in francoskih generalov, -se je podal do črte, kjer so italijanske čete utrjevale postojanke, ki so jih dobile pred kratkim.
Angleži in zadnji Kiihlmannov govor.
LONDON, 29. (Kor.) Reuter razglaša kot mnenje merodajnih angleških krogov o govoru nemškega državnega tajnika za zunanje stvari dr. Kuhlmanna, da se smatra govor kot javna mirovna ponudba, predvsem Britaniji, ki pa nikakor ne izboljšuje položaja. Njen pravi interes odseva pravzaprav v notranjih nemških razmerah. Pametni ljudje v Nemčiji so vsekakor jako vznemirjeni. Avstrijski poraz je to vznemirjenje še povečal. Nikdo ne more biti za mir, da bi Nemčija anektirala severno Rusijo in ozemlja na jugu in da bi dobila najmanj še par kolonij. Taka vlada bi za-mogla biti sprejeta le tedaj, ako bi bili zavezniki prisiljeni, da se podvržejo nemškim pogojem. Ako bi dobili Nemci prosto roko na vzhodu in vse, kar je v severni in juZni Rusiji v njihovih rokah, bi izšli iz te vojne mnogo močnejši, kakor so bili.
IZ VELIKE RUSIJE.
Usoda ruske carice vdove.
KOPENHAGEN, 29. (Kor.) »Nationaltidende« je vsled vesti, da je bilo ruski carici vdovi na Krimu od nemških vojaških oblasti odbito dovoljenje za potovanje na Dansko, brzojavno povprašalo nemškega državnega tajnika za zunanje stvari dr. Kuhlmanna o položaju, nakar je došel odgovor: Člani bivše carske rodbine kakor tudi. carica vdova, ki se mude na Krimu, niso želeli nobene izpremembe njihovega življenja ali bivališča, in je zato domnevanje, da je bilo carici vdovi odklonjeno dovoljenje za potovanje na Dansko, neresnično.
Obletnica vladanja grškega kralja Aleksandra.
PARIZ, 29. (Kor.) Krali Aleksander grški je odgovoril na brzojavko, ki mu jo je poslal predsednik Poincare povodom obletnice vstopa Grške v vojno, z zahvalo in izrazom zaupanja v končni uspeh zavezniških armad.
Bolgarski poslanik v Švici odstavljen.
SOFIJA, 29. (Kor.) Bolgarski poslanik v Bernu Pasarov je bil odpoklican.
Povratek ruskih beguncev iz Švice v Rusijo.
BERN, 29. (Kor.) Na podlagi pogajanj političnega oddelka z rusko vlado je ruskim ubežnikom in beguncem dovoljeno, da se vrnejo v Rusijo. Danes je odpoto\ aio 932 Rusov iz Schaffliausna v ^Rusijo.
DOGODKI NA MORJU.
LONDON, 29. (Kor.) Angleška admiraliteta poroča: Dne 27. t. m. so štirje angleški rušilci tekom patruljiranja ob belgijski obali opazili osem sovražnih rušilcev. Naši rušilci so zapletli sovražnika iz velike razdalje v boj. Po kratkem boju so se pridružili sovražniku nadaljni trije rušilci tor-pedovk, nakar se je umaknilo naše brodovje na glavno fronto. Sovražnik ni sledil in je bil boj prekinjen. Nobena naših ladij ni bila poškodovana.
PODLISTEK.
Roman. Iz francoskega prevedel A. R.
Zadnjim pripovedovalčevim besedam je sledila kratka splošna tišina. Salluces pa je skomizgnil z ramami, zmajal z glavo, kot bi se hotel otresti, kar je slišal pravkar in pač tudi občutil enako, kakor drugi, in dejal:
—	No da. vse to je res žalostno, loda kaj moremo mi za to? Vsi so se dobro ponašali pri stvari, in če bi mi tudi jokali cel dan, bi naše solze ne oživile mrtvih. Sicer pa mislim, da bi bilo dobro, ako prihranimo svoje sočutje zase, kajti ker smo vsi mnenja, da so žene naših prijateljev naše žene, se vsakemu med nami danes ali jutri lahko pripeti isto. Ali imamo prav ali ne? Oovorite odkrito.
—	Cčividno imaš prav, — je dejal nekdo.
Torej naj vrag vzame žalost. Rajši zapojmo.
Potem pa govorimo o čem drugem. Raphael, ukazi, da naj napravijo punč.
Vlkcnii je namignil črncu in v nekaterih trenutkih se je že višnjevkasti plamen ruma oblizaval po robovih velike srebrne čajnice. To In pa šale grofa Shliucesa so spravile družbo kmalu zopet v dobro veljo. (Jovorilo se je o vsem mogočem, o,
Seldler ali parlament ?
Četrtkova»Arbdter Zeitung« objavlja naslednji nečrtari članek:
V resnici,, boj za gospoda pl. Seidlerja je višek avstrijske smešnosti! Kaj takega se prav gotovo ni doživelo, ko ic padel Bismarck, in če bi padla Lloyd-George na Angleškem in Clemeceau na Francoskem, bi razburjenje ne moglo biti večje, ne niti približno tako veliko bi ne# moglo biti. In sedaj pomislite, predmet teh junaških bojev je gospod Ernest pl. Seidler, torej politična ničla, kakor jo je bi-o celo v Avstriji, kjer se vendar ni nikdar veliko zahtevalo od takoimenovanih državnikov, redko najti tako brezpomembno! Da se kdo naveliča gospoda pl. Seidlerja, je že razumljivo; toda da bi se navduševal zanj, to pa spada brez dvoma k slovitim avstrijskim ne-pojmljivostim. Da se človek, ki ničesar ni zadel in vse skazil, ki je z vso svojo politiko zašel v zagato, iz katere ne more več, proglaša za moža previdnosti, da se razkričuje za moža, čigar izguba se ne da preživeti, to pa vendar že bolj naliči pustni šali kot resni politiki. Da bi se mogle stranke vsiljevati za Seidlcrjevo stranko, bi se pač ne bilo moglo smatrati za mogoče, pa naj tiči še tako malo razuma v teh strankah, Toda v Avstriji je pač vse mogoče, torej tudi to, da o-seba gospoda Seidlerja postaja središče političnih bojev.
Gospod pl. Seidler, kakor se zdi, nikakor ne čuti, Icako smešno ulogo igra v tej stvari. Pogledati je le treba, kako se vede napram upom svojih ministrskih tovarišev. Erihaja v ministrski svet z nazori in predlogi, ki jih skoraj vsi ministri krepko zavračajo. Ti tovariši vendar nočejo zvezd klatiti z neba, so vendar končno tudi stari, izkušeni avstrijski uradniki, katerih mnenja bi ministrski predsednik pač moral upoštevati. Ali
čemer sr- govori v družbi mladih lahkožlvcev, in druT!>a se je zabavala imenitno. Potem pa je Salluces. ki je proti svoji navadi pil zelo malo, povabi! barcna de Mauberta nekoliko na stran in dejal:
—	Gospod b.Ton. semo dve besedi. k -
—	Kaj že!;te?
—	Ali mi hočete storiti uslugo?
—	Ce morem, prav rad.	—*. - -
—	Morete Posodite mi denarja za par rjavcev, ki so naprodaj, in za nakit moji plesalki Antoniji. Malenkost	" >	—
—	Malenkost? -	»
—	Da Petsto cekinov.	'	V
—	Ai!
—	Torej ljubi baron, ali morete in hočete?
—	Vaše vprašanje me spravlja v resnici v zadrego
—	Zakaj?
—	Ce vam odrečem, boste hotel vedeti vzrok..-
—	Seveda
—	In moj odgovor bi znal biti neprijeten vam
in meni.
—	Potemtakem mi zavračate mojo prošnjo?
—	2ai, da -
—	Pričakujem, da mi pojasnite to stvar, ki me zel') preseneča.
—	Pojasnilo je zelo enostavno; nimam denarja
v gotovini
to morda csuplja Seidlejrja? Niti najmanje; kaj naj pomeni ugovor ministrskih tovarišev, ko so vendar na njegovi strani trije pravični National-verbandovi kričači, sloviti Teufel, VValdner in Pantzl Že varuštvo in pokroviteljstvo teh treh spletkarjev bi si samozavestni človek prepovedal; Seidler pa je ves srečen, da si je pridobil naklonjenost teh treh nemških junakovi Dejstvo, da se je grofu Silva-Tarouki poverila naloga, da naj vodi pogajanja s strankami, je jasen dokaz, da Seidlerja ne smatrajo sposobnega niti za pogajanja s strankami, kaj še le, da bi pogajanja dovedel do srečnega konca; ali se gospod pl. Seidler morda čuti užaljen, da ga tako izločujejo in porivajo v stran? Nikakor ne; zanaša se na Teufla, VValdnerja in Pantza, ki mn ohranijo pokroviteljstvo in ga zopet dvignejo na sedlo! Gospod pL Seidler ima ideologijo podrejenega vse-stvora; misli si pač, da ga končno vendarle pokličejo, in v kakih okoliščinah ga zopet pokličejo, je vseeno; glavna stvar je, da ga zopet pokličejo. Samozavesten človek bi se že po dejstvih od sklicanja ministrskega sveta sem odrekal službi, za katero mu jih toliko odreka sposobnost; resničen patrijot bi se ne obotavljal in bi se umeknil, ko bi opazil, da je njegova eseba ovira za zboljšanje razmer. Toda Seidler ostaja trdno na svojem mestu, ker ga ljubijo Teufel, VValdner In Pantz: naj trpita škodo parlament in država, njegovo mesto mu je važnejše.
Najlepša stvar pa Je vsekakor Seidlerjevo povišanje v nemško posest. Toda predvsem je zavajanje v zmoto, če se trdi, da bi se bil gospod pl. Seidler iz kakšnegakoli notranjega prepričanja, ker bi ga bilo srce navajalo na to, dejanski zavzel za Nemce — kakor se je baje zgodilo v tako negotovi okrožni naredbi. V resnici pač ni ničesar, kar bi bilo Seidlerju tako malovažno, kot nemškonacijonalne skrbi. Ali ni pričel z amnestijo, ali ga niso morali porivati in vleči, da je podal zahtevano izjavo proti češkim in Jugoslovanskim »veleizdajalcem«? Potreboval je večine, in ker so izjavile nemške meščanske stranke, da se dajo njihovi glasovi dobiti edino le za nacijo-nalne koncesije, se je pač vdal za te koncesije. Ce bi okrožne naredbe ne bili zahtevali od njega, bi mu ne bile niti v sanjah prišle na misel; če bi se bila zahtevala kaka druga stvar, bi mu bilo tudi prav. Ker nima lastnega prepričanja prav v ničemer, lahko sprejme vsako. Ce bi ne bile nemške meščanske stranke zapuščene od vseh dobrih duhov, če bi pri njih še vladali resnost in preudarnost, če bi ne bile prišle na Teufla, VValdnerja in Pantza, bi razumele, da kažejo malo časti-vrednosti, Če tako vdano tekajo za Seidlerjem, in da zakrivljajo političen zločin, če zaradi Seidlerja izigravajo parlament Te taktike, ki jih Verbandu nalagajo oni trije kričači, ne le ne bodo hoteli umeti nemški meščanski volilci, temveč so kot izraz osebnih stremljenj vzbujale le ogorče nje.
Toda vse to ne more prihajati v poštev pri odločitvi, katere ie treba. Dovolj slabo, če so nemške meščanske stranke, nationalverbandovci in krščanski socijalci, politično vprašanje izprevrgli tako, da se glasi sedaj: Seidler ali parlament! Toda kar je zanje vprašanje, ni za nikogar drugega, kajti Seidlerjeva oseba ie napram neob hodni potrebi takojšnjega sklicanja parlamenta, enostaven nič! Državni zbor se mora sklicati, in če ie še kaj politične pameti pri nas, se tudi skliče nemudoma.	*	-v
Članku pač ni treba pristavljati ničesar!
Hišna preiskavo.
j	Mužik kot bik. Ko si Je ubil v gla-
( vo kako neumnost, ara je ne izbijejo ' niti s kolom. Nekrasov: »Kdo je r srečen v Rusiji«?
* * - " -
Pod tem naslovom je razmotrival te dni pulj-ski »Hrvatski List« o dogodku v svoji hiši, vele-karakterističnem za razmere, ki so jih prinesli nad nas sedanji časi. Izvajanja se glase:
Včeraj smo doživeli hiSuo preiskavo, pravo pravcato hišno preiskavo, izvršeno po civilni sodniji in po redarstvu. Iskali so in iskali, ali niso našli ničesar, kar je povsem razumljivo, ker ni bilo ničesar. Obžaljujemo le, ker nam ni bila čast, da bi se seznanili z zastopnikom vojaškega sodišča, da bi tudi njega uverili o brezsmiselno-sti vseh sumničenj in domnevanj.
Ne jezimo se in ne razburjamo. Ves dogodek je napravil na nas utisek tragikomedije. Ali, v očigled vserazdevalne nalezljive bolezni, vojne psihoze, v tem najnovejem akutnem napadu bolezni smo obžalovali, da nismo psihijatri, ker tri bili svoje izkustvo obogatili s prekrasnim, novim materijalom. Slučaj Je sam po sebi fenomalen. Le zdravnik bi ga mogel motriti hladnokrvno. Mi plakamo nad tužnimi ruševinami razuma, zastrup-
—	Baron, šalite se. Komaj pred erio uro ste zagotavljal, da bi bil z veseljem pomagal Albertu de Prie iz zadrege.
—	Gotovo, in ker me silite., vam povem — resnico. -
—	Da jo čujem.
—	Ce bi bi' posodil denar gospodu de Prie, bi ga bil dcbil vrnjenega, dočim pa vi.....
—	Ali me smatrate za lopova?
—	O, nikakor ne. Nedostajalo bi vam pač vedno časa in priložnosti, nikakor pa ne dobre volje. Ker sem pa jaz človek iz predobre družbe, da bi zahteval od svojih prijateljev, kar sem jim kedaj dal na razpolago, bi sčasoma oba pozabila ta dolz.....
—	Baron! — ga le prekinil Salluces živahno.
—	Ne razvnemajte se, — je dejal gospod de Maubert — Denarja potrebujete, ste dejal; pomagam vam lahko, ne da bi odprl denarnico.
—	Kako?
—	Ce vam imenujem nekoga, ki sprejme menico od vas
—	Ode; v ha?
—	Pravzapiav ne; mož diskontira in Jer baje pošten
—	Baron, mene poznaio vsi, in bojim se....
—	Vem, da vas poznajo. Ta, ki sem vam ga imenoval, pa bo tako kulanten in vam bo dal denar. - - .	(Dalje.)
Ijeniml dušljivimi plini vseobče topoglavosti in do korena izkopanimi velikimi bombami neke brezvestne in brezobrazne šovenistične žurnalistike. Le na razruvanih in zastrupljenih tleh vspeva kopriva. Iz imenovanih ruševin niso vzcvele rože. Bil je to tuberkolozen cvet, ki je vsklil; bila je paralitiška ideja, ki je osrečila brez-nadno sterilnost detektivskega instinkta.
»Hrvatski List« je postal »hetzblatt«, glasilo za hujskanje naroda proti narodu. To sodbo so si ustvarili, nota bene, ljudje, ki ne morejo imeti pojma o idejah, za katere se bori naš list, ker Bog ni usmiljen z vsakomur in mu rad odreka dar učenja kakega tujega jezica. Pa tudi, če bi bili pisali z jezikom Goetheja, bi bi! rezultat eden in isti. Kajti: govoriti jezik Goetheja, je eno, razumeti ga, je pa drugo. Ker se nadejamo, da vsaj ta članek postane izvestr.i gospodi pristopen v prevodu, jim priobčujemo, da je bil Kant največi nemški filozof ter da je ta nemški veleum napisal neko skromno, ali značilno razpravo z naslovom »Ueber den ewlgen Frieden«. V hrvatskem shelz-blattu« je bilo čitati cele odlomke iz te velezna-menite knjige, kakor so bili natisnjeni tudi odlomki iz Fichtejevih »Reden an die deutsche Na-tlon«. Ako so te ideje »hetzerisch« in puntajo narod, ne odgovarjata za to nemška pisca, ki se danes v Nemčiji ne prepovedujeta, ker jih — žalibog — ne čitajo. Ali človek, ki ima poštenja v sebi, in ki ve, da je njegova dolžnost, da se njegovo življenje izživi, da bo njegovo delo člo-večanstvu na korist, ne pcjdc lahkomišljeno mimo velikih mislecev, naj so te ali one narodnosti. Gradil bo na teh solidnih podlagah dalje, ne glede na momentanno zgodovinsko razpoloženje.
Mi nismo krivi, da si je naša oficijelna politika mesto Achillesa Terzlta, mesto velikega učenjaka in človeka Lamascha, izbrala žurnalističen ne-stvor, Fnedjunga žalostnega spomina, za svojega glasnika in odvetnika. Mi se ne identifikujemo z brezizraznimi frazami imenovanega dopisnika, zato se tudi ne more strinjati z idejami naših proslavljenih politikov; in na to smo — bodi to komu drago ali ne — naravnost pcnostii. Mi smo prevzeli morda neumno idealistično nalogo, da uverjamo svoj narod o potrebi vsesplošnega in večnega miru na svetu. Nismo hujskali naroda proti narodu, marveč smo propovedovali narodu znosljivost; a geslo, ki se je neštetokrat opetovalo v našem listu, je bilo: »tuje spoštuj in s svojim se ponašaj!« — 2e navaden pregovor, ki pa je poln globokega pomena.
Mi smo tudi danes, po hišni preiskavi, uver-jeni v globinah svojega srca, da edino le s poštenim, odkritim in iskrenim delom moremo koristiti toliko narodu, kolikor državi. Kajti, ako je država zgrajena na gnilih moralnih podlagah, zruši se vsa zgradba in mi bi Ie povspešili njeno razsulo. Opetovano smo naglašali katastrofalne posledice za državo samo in za vojno, ker se jc v prošlih in sedanjih časih prehajalo na dnevni red preko vsake etike, preko vsakega poštenja. Naglašali smo, da so prehranjevalne razmere, s katerimi se mora danes država boriti, plot* nemoralne uprave, nepravične nasproti poedinim narodom, ki so se jim kratile šole, tako, da so morali tudi v pcljedclsko-pridobitnem delu daleč zaostajati za produkcijo tujih dežel. Ugotovljali smo poznano dejstvo, da bi Ogrska sama mogla prehraniti vso monarhijo in izvažati v Nemčijo, ne da bi sebi kaj prikrajšala. Ali, magnatska in gentrHska oligarhija, ki vlada po zapovedi svojih kapric nad lastnim in tujimi narodi na Ogrskem, je onemogočila vsak napredek prebivalstva in poljedelska statistika med plodno Ogrsko in sterilno Nemčijo govori v tem pogledu v prepričevalnem jeziku. Došli smo do zaključka, da je zlstem kriv, ako moramo danes stradati, dočim si milijonarji polnijo lačne žepe. Ne velja trditev, da bi morali danes odnehati od boja za izvedbo teh idej. KajU ravno v sedanjih usodnih časih se kuje usoda za bodočnost!
Od bodoče vnanje konstelacije bo odvisna u-redba notranjih razmer!
V vnanji politiki se držimo načela, da nf smeti nobenega naroda in nobene države odbiti od sebe s poniževalnim in brezobzirnim mirom ter ju vreči v naročje mržnje. V notranji politiki se borimo za to, da se uvede v državi vseobča ravnopravnost z federalizacijo države. Ta federalizacija mora koristiti vsem narodom in jim ne sme postavljati gospodarskih zaprek, da ne bi se obnovil pluralizem v obliki sedanjega dualizma, ki je naperjen proti interesom tukajšnje državne polovice. Narodi se ne smejo vzgajati v vojevitem in militarističnem duhu. Njihove energije se morajo orijentirati v smeri splošno koristnega mirnega in plodonosnega dela. To so konkretni predlogi. ki jih izvajamo iz nesmrtnih teorij Kanta in drugih velcumov.
Ali. to je — boljševištvo! Kdor tako misli, je
boljševik! A posledica temu — ako se mu ne
more nič dokazati — je----hišna preiskava, da
bi ga uničili materijalno, da ne bi se mogel več boriti za svoje misel in jo braniti!
Ne czlraje se na to, da izvestnl ljudje ne mo-rej) razumevati in občutiti dolžnosti tega dela in vse veličastvenosti teh večnih idej, o katerih so sanjali veliki liudje v časih, poplavljen h — kakor ie to dane? --s človeško krvjo, ko so se p o-gubljale — k^lor s^ danes — dragocene ?iv'j.tiske energije, ki b? bile mogle v mato lei'h preobraziti svet, da jih ni vojna Jurija stlačila v jarke in okope ter jih kot brezvreden materijal fr-tvovala ubijalnemu stroju vojne tehnike — — -ne oziraje se terej na to, da iivestni ljudje vsakogar, ki je ukljub grozoti štirih vojnih let reši! mrvo zdravega razuma, smatrajo za boljševika, ker je laglje ubijati človeka z eno besedo, nego mu dokazovati, da nima prav. Ker jim je prizanesla beda, mislijo, da jc mišljenje — nepotrebno delo.
Ali, afco si boljševik, in ako si državi nevaren samo radi tega, ker ti v duši še tli čutstvo, da si — človek; ker hrepeniš po stanju, ki mora ovenčati trpljenje in muko človeškega prizadevanja; ker želiš, da se svet preuredi na ta način, da se fco kaznovala kraja tujih duš kot navadna tatvina; ker si uverjen, da pride čas, ki najde zreleje ljudi in narode, ki jih pomiri in ujedini v skupnerr. delu brez razlike stanu, narodnosti in vere; ako je meč mržnje močneji nego palma ljubezni, v kateri naj bi se preperodil svet; ako se to l:Jan;e mora perijodicno vračati in Iztrebljati rod za rodom; ako je to zakon človeškega razvoja: potem pa, izvolite gospoda, in dovršite svoje delo, začenši s — hišno preiskavo! Nas ne uverite. Raje naj izginemo, nego da bi trajno životarili v tem okuženem ambijentu, smrdečem po smodniku in zastrupljenih plinih!
Na zaključku nočemo naglašatl, da se odredba, ukrenjena proti našemu zavodu, nc da opravičiti ne po njegovem sedanjem, ne po prošleni delu. Tudi tega nočemo obrazlagati, kako je tudi glavni vzrok, iadl katerega se je izvedla preiskava, zopet eden tistih tisočerih slučajev, ki jih je doživel naš narod in ki so ga ogorčiii in mu ustvarili tisoče narodnih inueenikov. Prcponosrfi smo, da bi se branili pred kakršnjimlkoli lahkomišljenimi podtikanji.
Hoji vtisi Iz tlcirc uojne.
Spisal H. Jerkič.
(Konec)
Dvignila se je naša Jugoslavija k življenju in obhajala je svatbo preveselo.
Škrlaten obok se je vspenjal nad njo in mi vsi, mi vsi, od Soče in od Mor&ve, iz tužnega Korotana in od sinjih bregov Adrije smo vreli v naš tempelj slovanski, da obhajamo Veli-konoč njenega vstajenja. In oljčne vejice so klile iz naših rok in usta so nam navdušeno klicala: »Hosana, hosana!« Visoko, visoko gori pa je krilil duh velikega pevca-preroka in spel je roki k nebeškemu blagoslovu:	» »Oj, vsta! si, vborni narod mol, Do danes v prah teptsin. 1 ~ , Pepelni dan ni dan Več Tvoj
Tvoj je — vstajenja dan!« *•____J
Tam daleč pod sivim Krnom pa je divjala še vedno nevihta in silni viharji so se zaganjali v čolniček mali in ga hoteli uničiti. Toda zam£n je bil srd strašnega neurja, zaman so se vspenjali togotni valovi čez šibki krov in so ga hoteli zagrniti. Vedro je zablestel, jasen In bel kot školjka alabastrova iz dna razpenjenih voda, dokler niso potihnili jezni viharji in se je zjasnilo nebo in ie odmevalo le še z daljave zamolklo gromenje, tain
Prinslpieino uprtjisnjs.
Naš list je pred kratkim priobčil iz Skednja d- -pis, v katerem je dopisnik dejal približno to-Ie: Skedenj je slovenska vas; doslej je pasiiroval našince le našinec, zato želimo tudi sedaj kapelana — Slovenca. Sedanji je Italijan; sicer je zelo požrtvovalen in dober, a prav zato smo dve leti potrpeli. Ker pa gre gla«, da sc gospod kapelan poslovi od nas, prosimo cerkveno oblast, da nam da zopet Slovenca. To je bila vsebina dopisa. Priznamo, da so bile nekatere besede preostre, ali vsaj negalantne; a prav zato je ti:d< poslal neki gospod župnik pojasnilo, v katerem uvodoma zelo hvali vzorno, požrtvovalnost in če-bclično pridnost gospoda kapelana; na to pa pravi, da je z ozirom ra narodnostne boje zares principijelno prav, da se mej Slovence pošiljajo slovenski duhovniki, med Lahe pa laški.
To pojasnilo je bilo pisano z vso obzirnostjo, milo in ljubeznivo, in je torej nekoliko »popravilo« prvi dopis. Navzlic vsemu temu pa čujemo po vasi dan na dan. da se čutilo krivično prizadeti g. kapelan in njega sorodnikf. Kako je torej z rečjo? Menf, In sploh vsakomur, ki preudurja današnje razmere v očigled narodnim bojem, se dozdeva, da sta imela dopisnika v principu prav. Po tem načelu je tudi cerkev vedno delala in tega načela se drže škofje. Seved^sc delajo izjeme, če drugače ne more biti.	*. _ '
Pisec teh vrstic je bil pred dobrimi desetimi leti v deputaciji pri tržaškem Škofu zastran laškega duhovnika v okolici. Tedanji vladika je odobraval naše zahteve, ali pripomnil je, da obžaluje, da mora Lahe pošiljati med Slovence, a to radi pomanjkanja domačih moči. Stvar je torej čisto jasna in ni bilo treba očitovati vsled tega nikake nevolje. Toda zadeva je dobila popolnoma drugo lice, ko Je umazana »Union« vso reč izrabila v hujskajoče namene. In to je ravno, kar bo zanimalo vse Slovence in tudi našega gospoda kapelana. In v tem se pokaže v vsej nagoti brezprimerna podlost lista »Unione«, oziroma njenih urednikov. Prvi namen dotičnega članka (»Acciecamento nazionaMsta«) v ^Unione« Je, d.i bi dokazal, da smo Slovenci fanatično narodni, ko pravi, da je vendar dovolj, ako duhovnik o-pravlja vestno svojo službo, da je potem čisto vseeno, katere narodnosti da je. Dobro. Zdaj pa čujte! Pred nekaj leti se jc zbrala deputacija laških duhovnikov, ki je sestavila spomenico na
kjer je umiral na zatonu krvavi /"ar. Toda vzdignili so se drugi viharji nad čolnič naš mali, liuji in srditejši cd prvega, in sedaj besnijo krog njega kot demoni peklenski, rohnijo in šumijo in sipajo strupene strele na onemogli, na izmučeni naš krov. f Toda na krovu stojimo mi, ki smo seme izkrvavelega naroda, stojimo mi, ki smo bili na svatbi veseli in se napili tam sladkega, opojnega vina, ki nam je vlilo ognja v žile in sladkega upa v srce! Kako to vre in kipi, kako se nam širijo prsa in raste moč tlaših udov, kako se nam dvigajo ponosno glave in kreSejo ognjene iskre naše očiJ O, nismo mi hlapci več vaši, nismo več su^np ponižni, priklenjeni s težko verigo na galčro mogočno; o, izkušnja nas je učila, trpljenje dolgo nas je utrdilo in značaj naš je postal kot kremen naših gord. Tu stojimo na krovu svojem ponosni, ml kralji, ml gospodarji in zamdn je, o sovražniki, vaše rohnenje in besnenje in zamžn sipate strupeni svoj ogenj na čolniček naš!
Poglejte, tam je naša zaščita, tam je naša mati,
v	osvobojeni naši Vineti ob vznožju Triglava In ona nas sprejme v svoje naročje in pritisne nas na svoje srce. ko se zatečemo k njej v težavah iu bridkostih. In ona nas bo ščitila pred vami, pred vašo zlobo in zaviatnostjo, ona, naša kraljica, naša majka preljubljena, naša — Jugoslavija! In
vi	veste ta vi čutite, kako nam rastejo krila in! hite k našemu solncu v vzletu ponosnem. Zato
„EDINOST- itev. 176
V Trstu, dne 1. Julija 1918
škofa in se je predstavila škofu. In kaj ste zahtevali deputacija in spomenica? Naj navedemo dobesedno: »Ci, fermiamo ad un altro punto, anzi-tutto, perchč riflette gli interessi di tutta Ia po-polazionc italiana della diocesi a Vossignoria afi-data. E un fatto clie il clero della nazionalita Italiana £ per numero insuiiiciente per i bisogni del suo popolo. E un fatto che non c'e proporzio-ne di sorta tra il numero dei fedeli di nazionalita italiana ed i sacerdoti della stessa lingua. E un fatto che da lunslii decenni la cura spirituale della citta di Trieste č affida in gran parte a sacerdoti slavi... I sacerdoti dovrebbero essere la vera espressione del carattere^e della nazionalitž italiana del paese... A ragione dunque ci lamentia-mo di si triste condizione. Non č pero a parer nostro per una nazione argomento piu importante di quelIo che concerne l'educazione d'un clero che, cresciuto tra lei ne possa condividere le gioie ed i dolori. Un tal clero solamente perchč nato in mezzo a lei puo conoscere profondamente i bisogni del suo popolo, e da questi porra efficace rimedio. In tempi si difficili per attriti nazionali egli (laški klerus) soltanto e in grado di ispirare fiducia alle masse sempre facili a sospetti in ri-guardo alla chiesa ed alle intenzioni dei suoi sacerdoti.« In veste, kdo je te ideje zastopal, branil in podpisal? Nihče drugi, kakor oni duhovni, ki stoje za »Unionea, kakor kanonik Mioni In neki Predonzani. ~In sopodpisali so to spomenico vsi italijanski duhovniki, 84 po številu.
Glejte razliko! ker je nek Ckedenjc izrazil željo, da bi bilo umestno, da bi slovenskim Skedenj-cem pastirovai slovenski duhovnik, je ta želja »brutalni fanatizem, nacijonalna zaslepljenost«; da pa je celokupna italijanska duhovščina z Mio-nijem in Predcnzanijem na čelu zahtevala od škofa, da bodijo v Trstu duhovniki — laške na-lodiiosti, to je sveto, sveto, sveto.
Iz tega je razvidno, da »Unione« ni imela samo namena, da Slovence očrni kot brutalne fanatike, marveč da — izjava laških duhovnov in želja Škedenjca priča zato — so hoteli fanatrzirati Škedenjskega kapelana. Mislili so si: gospod je mlad, je komaj 3 leta mašnik; gotovo so mu naše slovesne spomenice neznane. Gospod kapelani Sedaj eno besedo na Vas kot vestnega in pravičnega človeka: berite in primerjajte in potem — sodite ravnanje teh gospodov okoli »Unione«. Kateri izraz bi bil primeren za njihovo početje? Ali ni izraz ^podlost« premil?
Hkoncu naj mimogrede omenim, da vsebuje dotični članek še celo vrsto laži, insinuacij, obrekovanj. Dotično notico v »Edinosti« je spisal škedenjc,- domačin; ne duhovnik, ne škedenjski in ne tržaški; vendar pa psuje »Unione« kakor da d: bil avtor dotičnega dopisa duhovnik. Poštenja ti gospodje okoli »Unione« ne poznajo: zato tudi ne prekličejo obrekovanja, tudi ne bodo stvari korigirali po našem pojasnilu, marveč bodo lepo molčali in tako naj ostane v očeh laških čitate-Ijev »Unione« vse blato na Slovencih. To je potem njih — morala!!
sširari.
GOVEJE MESO.
Jutri, v torek, se bo nadaljevala prodaja govejega mesa proti preSčipnjcnju št. 28 izkaznice za živila in maščobe in proti izročitvi izkaznice št. 43 serije a, b, c in d. Na vsako izkaznico se bo dobilo 1ls kg mesa. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sinigaglia, Barkovlje 41, Panter, Zgornja Greta, Callin, ul. Boroevičeva IS, Tiocca, ul. Comnierciale 5, Concilia, ul. B. Cellini 1, Stanisla\vsky, ul. Campanile 17, Visintini, ul. Cavana 22. Perlatti, ul. Sanita 9, Vosak, ul. Ca-vana 10, Fabbro, ul. Marije Terezije 43, Zadnik, P. S. Giovanni 6, Marsč, ul. Farneto 5, Lenarduz-zi, ul. Amalia 23, Polli, ul. Acquedotto 13, Godigna, ul. Giulia 24, Rodella, ul. Giulia 1, Periatti, ul. Barriera vecchia 4, Rizzian, P. Barriera vecchia 9, Del. zadruge, ul. Settefontane, Rizzian, ul. deli' Istria 1, Culot. ul. Giuliani 23, Godina, Skedenj 138.
CENE:
Sprednji deli s priklado . . po K 17'20 kg.
Zadnji deli s priklado ... po K 20'— kg.
vatu
Seja odbiwa PoL društva »Edinost« se bo vršila danes, 1. iuli;a. ob 3J4 popoldne. Gg. odborniki in odbornikov namestniki naj se je izvolijo polno-številno udeležiti, ker so važni predmeti na dnevnem redu.	Predsedništvo,
Prednaznaniio! V petek 5. t m. se bo vršil v »Narodnem domu« umetniški večer v korist siromašnim otrokom. Iz posebne prijaznosti sodelujejo umetniki kraljevega gledališča iz Zagreba, »Dramatično društvo« in »Glasbena matica«.
Vse one, ki so dobrega srca, lepo, lepo prosimo, da bi ta teden (od 1. do 8. julija) pomislili na naše bedne otročiče in darovali zanje, kolikor je pač komu mogoče. Po Trstu in okolici pri podružnicah CMD bodo krožile nabiralne pole iTrž. ženske podružnice CMD« in »Odbora za stradajoče otroke«. ki bodo sprejemale prispevke za našo revno mladino. Prosimo naše podružnice CMD in lepo prosimo vse Slovence, bodite doDri, zakaj glejte, kako nam bo, če nam usahnejc mladike?
rohnite in besnite in vaše rohnenje se razlega kot rjovenje leva v puščavi, ki ga plaši in mami in slepi mogočni svit plamena v vazi. In zato ste nam poslali nazaj krokarja črnega, ki si je bil o-smodil kreliutl v žgočih žarkih mladega solnca in Je padel v temno noč mrzlega severja. Izlečili ste mu rane z zlatim balzamom in sedaj ga pošiljate v boj proti solneu. V boj proti solncu! Ste že videli vrana ki se je dvignil od zemlje z mogočnim razmahom peruti in zletel proti nebu? Ste ga videli, kako je postajal vedno manjši in manjši, slednjič le še mata, črna pičica, dokler ni izginil popolnoma izpred naših oči? Ste ga li videli? In gori na nebu je jStalo solnce še vedno, mogočno, siiajno, nepremagljivo in je sipalo blagodejne žark- na nns. Da, vrena : te poslali v boj proti nam, in za njim se skriva vsa vaša črna potuhnjena četa in išče, kje bi skalila žar našega solnca, kje bi zasadila pušico v ponosno telo naše Jugoslavije. A gorje, ako se dotaknete žarka našega solnca, ako skrivite le las naši mili kraljici! Tedaj planemo mi vsi, mi vsi mladeniči, možje in žene in starčki in otroci in se strnemo v mogočni zid, v eno samo, nepremagljivo telo in ena misel nas bo vodila, ena želja nas prevevala, ena volja nas navdajala: Braniti in čuvati našo Jugoslavijo do zadnjega diha, do zadnje kapljice svoje krvi. Ker sedaj vemo, zakaj se bojujemo, vemo, da nam Je braniU našo svobodo,
Redna odborova seja slovenskega oddelka or-
Tlganizacije oskrbnic vojnih sirot bo v sredo 3. julija ob 5/4 pop. Za poletni čas se bodo vršile redne seje vsako drugo sredo ob S}4 pop.
Člani in prijatelji belvederske podružnice imajo jutri, v torek, ob 8 zvečer zopet sestanek in sicer v Košičevi gostilni v ulici Carradori. — Pridite v čim največjem številu!
Vojno - pomožn: urad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v ulici Carintia št 39, I. nad., na levo, in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 in pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mestih
Družba sv. Cirila In Metoda v LJubljani naznanja, da se bo letos velika skupščina vršila v Ljubljani dn.e 11. avgusta t L ob 10. uri dopoldne v »Narodnem domu«. — Podružnice se vsled tega poživljajo, da takoj skličejo svoj občni zbor ter naznanijo vodstvu podružnične odbore in delegate. Nabrani denar, kakor članarino in darove, je poslati na vodstveno blagajno, kakor običajno po poštni položnici, ah pa po poštni nakaznici.
Beguncem Izven Primorske. — »Osrednji odbor« na Dunaju I., Bankgasse 2, prosi begunce, ki mislijo ostati vsaj do jeseni v -begunstvu, da naznanijo svoje naslove. Zadošča tudi le, da si izbero v vsakem kraju enega zaupnika, ki bo prejemal dopise in pouke »Osrednjega odbora« za vse begunce. Naznani naj se nam pa število begunskih rodbin in oseb ,v vsakem kraju. Prosimo to v interesu beguncev samih.
V Bukovini poslujejo zopet: poštni urad Theodorestie za poštno-hranilniški promet; poštni urad Jaslo\vetz Buk, za pisemsko poštni promet, za promet z denarnimi pismi, za denarni promq.t in za promet z zavitki v omejenem obsegu; poštni urad Ujdestie za promet z denarnimi pismi, za denarni promet in za promet z zavitki v omejenem obsegu; poštni urad Rarancze za pisemsko poštni promet
Ponesrečeni hidroplan v Golcu. Nekoliko v spo-polnilo dopisa o tej nesreči. Čas bil je	Lju-
dje so že legli! Edino g. župnik je bil še pred fa-rovžem. Cul je šum in videl brzino hidroplana, ki je prihajal z italijanske fronte. Zgubili so orijentacijo. Ker je bilo megleno in v dolini so mislili, da je morje. Znižali so ter kurz pospešili, v tem pa drli direktno v nevarnost, v hrib, ki ga vsled viharne noči niso opazili. Desno krilo se je odtrgalo — teža je zaokrenila na levo stran in rep je padel, oziroma kar legel v grmovje. Žrtve tri! Pomorski praporščak Sigmund Jožef z Ogrskega, sin bogatega fabrikanta; pomorski kadet Schuch Leo plemenit Hellbruck, sin polkovnika (ne vdove),; tretji, strojnik Štefan Zupka z Ogrskega. Prvi je imel zlomljeni obe nogi in rano na glavi; drugi eno nogo v gležnju ter globoko rano na čelu; a tretji strašne rane na glavi, (da je bil obraz spačen) ia poškodovani obe roki nad komolcem. G. župnik je takoi po ropotu, ki ga je bilo čuti na daleč, dal biti plat zvona. Ljudje so se stekli iskat z lučmi, a zaman. Šele naslednjega dne so opazili iz vasi Brda, a našli so ponesrečence šele ob 11. uri. Prepeljali so jih v kapelo v Golac, položili na oder, ter je gospica Mara Petrič (šolska voditeljica) v resnici skrbela za okrašenje ter^razno pri mrtvecih. Vzlic brzojavnim poročilom ni prišel do danes (18. t. m.) nikak ukaz od nobene strani. Radi grozne vročine so pokopali ponesrečence istega dne ob 6 zvečer. Množica je bila številna ter je šolska mladina metala cvetlice v grobove. Leže pač v tujini — toda ne pozabljeni. Pri Schuchu se je našla ura popolnoma nepoškodovana ter je bila. Zapestne ure ali drugih vrednosti se nI našlo pri nobenem; razen lista pri drugi žrtvi — matere, ki mu sporoča, da je oče smrtno ranjen. Pri prvem pa ena dopisnica nekega prijatelja.
PROSIMO KREPILNIH PIJAČ (VINA, LIKERJEV IN ĆAJA) ZA MNOGOBROJNE TEŽKO RANJENE.
SCnffžsvnosI m ume&ies*.
Kr. hrv. zagrebško deželno gledališče. Tudi snočnia uprizoritev Mozartove »Figarove svatbe«, ki je dosegla pri premijeri tako velik uspeh, je bila v vsakem oziru izborna in lahko rečemo še popolnejša; vsa milina glasbe je prišla do polne veljave. Proizvajatelji glavnih ulog, Križaj, Pola-kova, Levar, Ogrodzka in Pabstova so želi splošno priznanje; slednja Je morala ponoviti preljubko poizkusno arijo. Orkester pod izbornim vodstvom kapelnika Milana Sachsa nadvse precizen, gledališče zopet polna
— Večeras a 8 sati prva predstava Smeta-nina remek-djela komične opere »Prodana nevjesta«. Naslovnu ulogu pjeva izvrsna pjevačica Irma Polak. Ostale glavne uloge pjevaju gg. Rija-vec, Križaj, Binički, Levar, Pisarević i Prejac, te gdje. Pospišil Zličar i Pabst. Baletni zbor izvadja u prvom činu »Ccsku polku«, u drugom »Furian-te« i u treće komedijaški ples. Sudjeluju gdjice Fanny Elsner, Dragica Špoljar i Ruža Jakšić. Dirigira g. Sachs.
svojo pravico m srečo. Naše oko ni več zastrto z meglo, temveč vidi lasen, določen cilj pred seboj; in zato se ne bojimo boja. In boji nas še čakajo, težki boji; videl sem jih v sanjah noči, ko zre duh v bodočnost; videl sem našega Kreka, kaVo se je potapljal v vodi deroči in so se zgrinjali čez njega besneči valovi. Videl sem, kako se je boril z njimi, kako se je pogreza! v zevajoče brezno in zopet in zopet priplaval na površje, desetkrat, stokrat neštetokrat. Tam na bregu pa smo stali mi vsi, njegovi otroci, nepregledna, brezkončna množica in čakali v upu in strahu, v grozi in trepetu, kdaj preneha ta strašni boj in priplava naš miljencc kot zmagovalec v naše varno naročje. In zgodilo se je, oj bratje, zgodilo! Pripra-val je srečno do brega in mi vsi smo stegali hrepeneče proti njemu svoje roke in solze neskončnega veselja so nam privrele iz oči, ko smo ga konečno, konečno mogli dvigniti iz besnečega va-lovja. Da, težki boji nas še čakajo, a mi ne obupamo. Dve zvezdi nam boste svetili skozi vse tmine in viharje in nas vodili kot Izraelce ognjeni steber do slavne zmage. Bilo je zopet ponoči, ko sem videl v snu prihajati dve .mladenki k sebi. Prihajali sta z grobja, odeti z narodno nošo in izročili sta mi dve cvetki — planiki, utrgani na grobu rišega velikega buditelja: »Pošilja vam cvetki On, Id vas je tako ljubil, da Je umrl, zato
DAROVL
—	V počaščenje spomina padlega brata Dušana Ctoiča je poslal g. notar Artur Lokar iz Ajdovščine K 20'— za tržaškega Sokola.
—	Za ranjene in bolne vojake so darovali: g. Jaka Stoka: 2000 vojno poštnih dopisnic, 450 barvnih razglednic, 20 notesov, 20 env. pis. papirja, 4 škatlje stročnic, 6 duc. svinčnikov; g. Gliha 4 slov. knjige, gca. Anica Marovt razne časopise, ga. Rovinsky poljske časopise, A. S. razne časopise in knjige, Jadranska banka razne časopise.
Mestna zastavljalnica v Trstu (Civico monte di piet&) daja predujme na vrednostne papirje, kakor n. pr. obveznice, državna in občinska posojila, efektne loterije itd. s 6% letnimi obresti. Sprejema v prostovoljno prodajo na javni dražbi vsakovrstne vrednostne in brezvrednostne predmete, ne da bf se isti zastavili, in v navadno shrambo vrednostne papirje po zmernih odškodninah.
Češko Budfevičica Restavracija (Bos&-fcova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
:: HALI OCiLUSI»
se računajo po 6 stot besedo. — Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša :—: pristojbina znaša 60 stotink. :—:
m hiša na vogala enega trga za K 25.010. Hiša ima tri stanovanja ; v pritličju 2 prodajalni jestvin. Rentira letno K 2200. Dolga je K 10.000. Pojasnila daje Kavčič, Kavarna Commercio.	2377
f A v najem senožet za celo leto. Xa.Ll>v UuuH	pove Inodd Edinosti.	2379
l^fGIfl fn ženske za poljska dela. Pojasnila IdlSJU Mrf v gostilni „Al Montebelio". 23&0
PlOUlini kuhinjsko pohištvo. Ulica Bocaccio
mizar.
št. -io" vogal uL Gazzoletti. Babuder,
2373
Anton Jerkifi posluje ▼ svojem ateljeja ruiugtui T Trstu. Via delle Poste št. 10. 40
„ifguore Godina"	re£
pratini) so prodaja v vseh lekarnah.	D 16
BigilenKen kvas 2SSM3ttS?iȣ
amonjaka ter pa istem načinu kakor v normalnem času, se dobiva v lekarni Jeroniti, Piazza Caser-ma št. 6.	.D 17
Aeiorizousnl
operator kurjih očes sprejema od 1—4 in od 7—8 pop. v nedelj .h od 9—2. Borzni trg 7, II. Zubim. 2249
išče mala družina (3 osebe . — Delo in plača po dogovoru. Via Commerciale 9, IIL, levo.	B 27
Postrežnlco
Rjn|m ali zamenjam zajestvine kavo in či-
li. n. Sudar.
trone (limone). Čarbola zgornja št. 151,
23G6
Kfjft* *?n|f prodati domač nom hišo sli zemlji-IluUl £vll šče v Gorici ali nje okolici, naj p<.člje natančni naslov kje se nahaja hiša ali zem Ji išče, ter tudi zahtevano ceno na naslov „O. D." pri Franu Batjel-u. Gorica, Sto'na ulica 2. 3193
"I E 1C lAtftff deklica za hišna dela dobi ta-J3-10 ICillil koj službo. — Dobra hrana in plača Naslov pove Ins. odd. Edinosti * 2370
umske sode
kupuje Hotel Balkan, Trst, Piazza Caserma.
.dva mlada praš.čka za rejo — Cena po dogovoru. Ul. Lucio Papiriano pri Sv. Jakobu.	2386
FfOtt se
nsAffM m sledeče pohištvo: Poročne sobe, tfiUilU du vzmeti, nočne omarice, umivalnike, postelje z vzmeti, omare in drugo razno pohištvo, Kranc, ulica Solitario 29, L	2383
Proda se
Solitario 29, L
elegantna poročna soba z v:-me i in kuhinjsko pohištvo, Kranc, ul.ca
2384
Bnhišffin •	temne poročne sobe, ku-
IrUliliklVU • hinjsko pohištvo, poh štvo za dvorane, novo io rabljeno, obešala, postelje, vzmeti prod-jja Brod, Poste vecchie 26.	2385
Hl*Sfl7flt (Sirop kondenziranoga mleka) njj. fUeulUl boljši pripomoček proti kroničnemu kataru iu bolezni dihalnih organov. Izdeluje lekarna Codermaz, Trst, Ulica Kiborgo 17. 1311
I Stroj zs Šivanje In vezanje, pravi nem-SKI uzorci.
auuuUn6umuuJB JoisriasUfiajM
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
— Tvrdka ustanovljena Ma 187&. —
sreUro In đrnsufle
kupuje po najvišji i cenah dobroznana urarna In zlatarna
ALOJZIJ PG'JH v Trsta
Piazza Bnrrlera v. 2.
Trst« ulica Casn^nile št 19.
da bi nas obudil k življenju, On, ki vara je vžgal bakljo svobode v času, ko ste se pogrezali v najglobljo noč, On, ki vam je vzdramil iz težkega sna devo preijubljeno, svojo Jugoslavijo, in jo dvignil do kraljevske časti- Toda nad njeno glavo se zbirajo že težki oblaki in votlo gromenje se razlega od severa in krvavi bliski se križajo po temnem svodu. In zato njen miljenec še v smrti ne miruje in njegova ljubav vam pošilja iz groba cvetki — ljubljenki, da jih položite na svoje srce, da ju vtisnete v ščit svoj jekleni, ko pojdete v boj za njegovo Jugoslavijo. Vera in Volja se kličeva cvetki, ki ne oveneta nikdar, vera in volja naj gorita neugasno v vašem srcu, v vašem ščitu, ko boste bojevali naš sveti boj in naj bosta vam zvezdi-vodnici skozi vse tmine in viharje sovražne nevihte.«
* Oj, bratje, zato pojdimo v sveti boj, pojdimo, oboroženi z vfiro v našo zmago, z neupogljivo voljo da jo dosežemo kljub vsem oblakom grozečim, kljub vsem bliskom in vsemu gromenju in rohnenju, ker naša stvar je sveta, ker naša stvar je pravična, in On sam, Id ie večna Pravica, bo hodil pred nami Hodil bo pred nami kot ognjeni steber pred Izraelci in nas vodil skozi vse težave in boje v našo obljubljeno deželo* v našo premilo
JnsoslaviJo.
„.»»Jan ril
In vsa draga semena za jessn
ppiBča Ma Ssver 8 Camp. — Ljofcljaza.
0 ulici Peste št z
(vogal Barriera vecchia)
kupujs sq :
Vreče do K 7.— vsrko-Pletene odeje do K15.—kg. Cunje po , 80 vin. kg.
U. CESMfl.
g*"
se preseli docrraM
: MESNICA :
v ulica Hafiuojustfo Josipe 13
(bivša ul« Cassrmz)
wssammmm
» m w
S§ i U
uniči žBđoililo hitro stenice.
Vzorec, steklenica . . k\ 4-Veeja steklenica ... K 16-
Brizgalniea......• K
Vsa naročila je nasloviti na re Lekarno k „Nadi ' „Zur Hoffnung" št. 14, Pćcs Ogrsko.
Trsi Campo S. G^c^tia 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo,
tfgG« PlralŠKIIi iS
šolsKih potrebščin
Prodaja razglednic fii Igrač vseh vrst*
Prođoialo se Ml trffitvemki v slov. Jszffis,
Rliinfone Afinafica il SlcuHa o M
(Lastna paiača)
ustanovljena Jeta I&33. ZavaroTanjs proti škodi, povzročeni po o^nju streli in eksplozijah.	_
Zavarovanja steklenih ^Ieš5 proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja poaiijatev na morju in po suhom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombi, nacijoh.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40
Stanje zavarovalne glavnice na življeuje (31 12
1915) K 54tf.403.849-— Odkar obstoja dražba, je bilo v vseh branSah izplačano na škodah K 872.45 J.413 d5. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in vat nejših* krajih Avstro-Odrske aionarktfc.
E&sd
ZOBOZORAVNtK
Dr. J. Čermak
v Trstu, ulica Poste vecclils 12 vogai ulice delie Posta
jzdiranje zobov brez bo* leein. — Plombiranja.
UMETNI ZOBJE --
Rtal«ž lil
Trst - Ula Stadion 10 - Trst
od i12 zy2£2rn3)r^l
topnimi K 2
mm n "s?
Preda $3 p-3c2 usodni7£l por .[I
£ ^ M i $ hf*l o
En čoln, troje stanovanj, parketi, el.ktrika vodovod, več verand, balkon, z opravo za dve nadstropji v najkrasnejšem slovenskem kraju. — Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod šifro:
JA Ml alAM <( OC kil

52a
NAieoLisH
Dobiva se pri
\ Kiitsa-u fiožsuar — ljubite
, 111 ix—m11» ■ ■ ■ —Bfwir»g- "—T".
OffJasž. osmrtnice, zahvale in vsakovrstnai naznanrla reMs/iuie vsebine, na; se pobi-liuio na »Inseratni oddelek lidiuosti« —j
N©vo	podjetje Trst. I
Corsd št, 47.	Trgu Piasza della legna) Telefon 1402.
Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevoz mriičev na vse kraje, države. Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sveč L i d. po žmernih cenah. — Skladišča v lastnih prostorih via
della Tesa št 31.
===== Brzojavi i HO JO PCJu2^B»IP F03JE7JE — TRST.--r
v lepem letoviškem kraju na Gorenjskem s poletno in zimsko sezono. Dobra naložba in
stalen vir dohodkov.
Pisarna dr. M\ šfii oMik u LjuMj&ni,
Sedmi ulico št2». 4, od 3—5 popoldne.
i
MD
SKA BANKA
Trst Ula Cassti di Rismrma štei/. 5 (Lasim pasli;]?)
Kapital In rezerva K 23,500.000.—
Fllljaike: Dunaj Tegethoistrasse 7—9, Dubrovnic, Kotor Ljubljana, Metkov^
Opat Split, Sirenih, Zadar.
Vlo^a na knjižica 3\°o	na knjižica
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek pla'ije banka od s\oje^a. Obrecfovanje vlog na tekočem in žiro-»a:unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice n vsa tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, reite, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, dtlnice, srečke, valute, de ize, pro nese it!. Dije predujme na vrednostne papirje in Dlago ležeče v jivnili skladi"či'i- — Safe Deposits. — Prod ja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezp a:no Stavbni kre !it, rem ours
krediti. — Borina naročila.--Inkaso.---Menjalnica.--Eskompt menic
Telefoni: 1463, 1793 in 2666.	Brzojavi JADRANSKA - Uradne ure: od 9 do 1 popoldae =====