Stev. 214.
V Ljubljani, petek dne 2. avgusta 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob Hedeljah in
S rožnikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob • uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečkJ K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20"—, polletno K 10‘—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	~
Telefon številka 118.
••• • ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. :::
Posamezna številka 6 vinarjev.
rrt	DredniStvo in upravmStvo:	at
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Ncfrankirnna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase so plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-s:	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko. :n
Teletjn številka 118.
st
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim Je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne prenelia in da dobe vse številke
„DA N“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	...	K	18-—	Četrt leta	...	K	4'50
Pol leta	...	K	9*—	En mesec	. . .	K	l-50
V upravništvu prejeman na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	...	K	20-—	Četrt leta	...	K	5-—
Pol leta	...	K	10*—	En mesec	...	K	1*76
2a Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plači?: naročnine.
List se ustavlja 10. dan i o potekli naročnini brez ozira
vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“,
Tihe vode v Avstriji,
Katastrofalno leto za Avstrijo je bilo leto 1806. Tedaj je Avstrija doživela poraze, da ji skoro ne bi bilo mogoče več se ojačiti.
Krivda tem porazom pa ni bilo avstrijsko ljudstvo, temveč avstrijska višja aristokracija in diplomacija. Ta diplomacija je bila namreč tedaj klerikalna.
In ne pruska armada na severu in ne Italijani na jugu so bili oni, ki so Avstriji pripomogli k sramotnemu porazu 1. 1866., bil ]e to klerikalizem, bila je to naša do kosti zgnita klerikalna diplomacija, ki je ovirala s pomočjo klerikalizma prosveto ljudstva in pomagala širiti protidržavno-rimsko, namesto državne ideje v Avstriji.
Leta 1866. so se pa avstrijskemu ljudstvu odprle oči, sramotni poraz 1866 je dal misliti in ljudstvo je obračunalo s klerikalnimi državniki tedanje Avstrije in odločno kričalo: Doli s klerikalizmom v Avstriji!
Padla je konkordatska pogodba, ki je bila uradno razglašena dne 5. nov. 1855. leta med državo in papežem.
Padla je zato, ker je bila ona kriva, da je bila Avstrija sramotno poražena 1. 1866.
Avstrijsko ljudstvo je tako zahtevalo!
Konkordat je namreč državna pogodba, da je imela cerkev prvo besedo v najvažnejših državnih vprašanjih. Avstrija je pa v dobi konkordata vedno boljinbolj nazadovala, je propadala, kajti škofje so gospodovali v njej izključno le vedno v svojo korist in spoznavalo se j e vedno boljinbolj, da je tak položaj nevzdržljiv.
Avstrijska duhovščina je bila podložna edinole papežu, država pa duhovščini.
Okolje so določevali celo, kaj smejo in cesa ne smejo čitati v privatnem življenju državljani; država je pa morala skrbeti za to, da so se ukazi škofov izpolnjevali.
In danes vsakdo že prizna, da je bila doba konkordata v Avstriji: doba sramotnega ponižanja avstrijske vlade in države pred Rimom l
In zgodovina se je izkazala kot pravična sodnica nad konkordatom: Na bojnem polju
«".— — _____________________________________________
pri Kraljevem Gradcu, leta 1866. se ie saldi ral račun vlade z konkordatom in stari režim, ki je pripravil državo v hlapčevanje Rima, je padel!«
Prva beseda, ki se je čula potem v pomladi 1. 1876. v državni zbornici po prečita-nem prestolnem govoru, je bila od strani državnih poslancev: Da se mora Avstrija konkordata in klerikalizma oprostiti!
Državni poslanci, ki so prišli po polomu klerikalnega sistema v parlament, so takoj spoznah, da je klerikalizem poguba in zlo države In so odločno se uprli kaki sooblastl Ritna pri zakonodaji. Zahtevali so: Država naj si sama urejuje zakone, naj se sama vlada in zakoni naj le nji služijo!
V	tem smislu so šli na delo, da so strli tedanjo vsegamogočnost in oblast škofov ter so postavili mesto konkordata nove zakone, ki so imeli služiti v blagor države in državljanov.
Sedanj') avstrijsko diplomacijo seveda ne izuči leto 1866. Ali sc da diplomacija sploh poučiti. Zato skuša odpreti zopet pot klerikalizmu v Avstrijo.
S pomočjo ministerijalnih odredb in samovoljnih sprememb zakonov, je avstrijska vlada skušala krepiti klerikalizem v ljudstvu; s pomočjo evharistiškega kongresa pa skuša pridobiti Rim zase diplomacijo in hoče na umeten način kazati v višje kroge, da je Avstrija klerikalna.
Zato je evharistični kongres prireditev onih klerikalnih krogov, ki se hočejo pokazati kot zvesto in ponižno deklo internacionalnega klerikalizma, da bi potem tudi popolnoma v klerikalnem duhu lahko zopet zavladali v Avstriji.
Avstrijska diplomacija pa žene Avstrijo zopet v propast, ko z zaprtimi očmi podpira širjenje državi kvarne — klerikalne ideje med ljudstvom in dela zanj reklamo — pod pretvezo verskega evharističnega kongresa.
»Slovenec« je šel seveda na delo in je svojim čitateljem previdno povedal za kaj gre* Piše:
Avstrijski katoličani so dobre volje, a manjka jim dostikrat onega poguma, ki se prišteva med darove Svetega Duha in je za velike stvari nujno potreben. Kaj radi se dajo katoličani v Avstriji zbegati od vpitja internacionalno organiziranega svobodomiselstva, niso na njegove napade pripravljeni, manjka jim poleg odločnosti večkrat tudi medsebojne edinosti. Ustavna in narodna vprašanja ločijo avstrijske katolike, da dostikrat ne pride do skupnega nastopa tudi takrat, ko bi bilo v obrambo katoliških idealov in svobode cerkve nujno potrebno. Politični boji pa tudi nemalokrat katolike v Avstriji tako absorbirajo, da s ' praktično versko življenje poplitvi in pojema ona sila, ki katoliško ljudstvo stori nepremagljivo.
Evharistični kongres bo brez dvoma versko zavest poglobil, avstrijske katoličane opogumil. okrepil v njih zavest, da so vsi ena družina in pokazal, kolika je moč krščanstva, ako se vse katoliško ljudstvo združi okoli središča svoje vere.
Papežev legat, kardinal van Rossum, se pripelje na Dunaj po Donavi. Sprejem bo veličasten. Legat bo gost našega cesarja in to je eno najpomembnejših dejstev evharističnega kongresa. Ves svet bo zopet izvedel, da ie Mbsburška vladarska rodovina katoliška, ds iz te vere črpa svojo moč in da je slejkoprej njena zgodovinska naloga, braniti ideale Kato-
ličanstva v Evropi. Framasonska Francija sc, kakor kažejo vsa znamenja, zopet vrača k svojemu Bogu, ljudstva so se naveličala puhlih fraz liberalizma in spoznavajo, da je moč in sreča držav le v krščanstvu.
Tako »Slovenec«. Povedali smo zgoraj, da zgodovina Avstrije dovolj poučno govori o tem. Kaj je treba še prič.
Evharistični kongresi so pojavi zadnjih dob. Spominjajo na srednjeveške procesije. Kristus je rekel, »zapri se v svojo celico in moli...« Toda klerikalizem potrebuje reklame. Da bi dobil več pompa na zunaj, potrebuje zase višjih vladarskih oseb. 'Zato dokazuje, da je potreben za države. Uveljaviti hočejo s takimi ceremonijami zopet nadvladocer-kve nad državo; evharistični kongres se vrši v znamenju proti kulturi in napredku, proti osvobojenj'1 narodov. Taki kongresi imajo svoj rimski politični namen. Ali ga bodo dosegli?
Človeku, ki zasleduje pri nas politične dogodke •— ne ostane skrito, da gresta dandanes klerikalizem in vlada z roko v roki proti modernim socialnim in narodnim smerem. Na tihem tečejo globoke vode — božji mlini meljejo počasi in iščejo se pota, kako bi bilo mogoče zavssti zopet absolutizem in klerikalizem, kakor je bilo a. d. 1855. — Sedluitzki, Bach, Beust - to so še vedno avstrijski ideali. Čuvaj, Tisza so po njih vzoru. Taki ljudje pa so mogoči le v dobi klerikalizma, ker jih podpira nevednost ljudstva. — Zunanji pomp pa je potreben, c!a se omami ljudi. Ob takih časih lahko odplavljajo tihe vode one stebre svobode, ki so si jih narodi gradili pol stoletja.
Dogodki na Balkanu.
Turški parlament in Mladoturki. — Zahteve Albancev. — Vprašanje Macedonije na Bolgarskem. — Srbi so se pridružili Albancem. — Kosovo polje. — Albanski strah. — Negotovost v turški armadi. — Mir ali prevrat?
Nova turška vlada je stopila na krmilo in si je upala takoj javno povedati svoje zahteve. Da bi pokazala svojo resno voljo, je dala vlada pred parlament postaviti vojaštvo, ki se je šeie odstranilo na zahtevo mladoturkov. Vlada je izjavila, da smatra sledeče štiri strani za vzrok notranjega razdora v Turčiji.
1.	Da uradniki protipostavno posegajo v volitve. 2. da častniki odločujejo o političnih strankah. 3. Da se brez obzira na zakon zasedajo važna javna mesta. 4. Da se uporabljajo sredstva, ki so proti ustavi. Vse te točke so se tikale mladoturkov. Sledila je precej burna seja, po kateri je zbornica izrazila s 113 proti 45 glasovom svoje zaupanje.
Vojaška liga ie izdala svojo proklamacijo, s katero zahteva nepristransko vlado. Iz tega se vidi, da se turški oficirji hočejo še vedno baviti s politiko in da hočejo odločevati.
Mladoturki so upali na ta način preprečiti razpust zbornice — kar se jim pa najbrže r.e bo posrečilo. S tem bo za enkrat padel mlado-turški režim. Ali bo za njim sledilo kaj boljšega?
Po celi Bolgariji se vrše shodi, ki sprejemajo rezolucijo, da naj evropske velemoči izposlujejo Macedomji avtonomijo. Vprašanje je, koliko uspeha bo imela ta akcija.
Albanija je še vedno v revoluciji. Srbi iz Stare Srbije so se pridružili k Albancem in hočejo z njimi skupaj nastopati proti mladotur-
LISTEK.
"CONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
Brez pomisleka bi bil jahal dalje po cesti Skozi gozd, kajti znano je, da se nikdar ne potuje varneje po opasnem kraju kakor neposredno po napadu, in da skrivajo ure dozdevnega miru največjo nevarnost. Ko pa izvlečem svoj zemljevid, zapzim, da leži Hof bolj proti ingu in da bo boljše, če krenem ob gobavi. Dobro torej, hajdimo preko goljave! ljavel Jedva serr bil dvesto korakov odondot, ze počita dve puški iz grmovja, in ena izmed krogel, mi prižvižgz. mimo ušesa. Liitzowci so bili očivrdno drznejši od španjolskih brigantov, m Kar čestital sem si, da nisem ostal na cesti
Tristo vragov, bil je divji lov! Do kolen po vresju in bodičevju, navkreber in navzdol, neprestano s povešenimi vajeti! Toda moja draga Violetta se ni spotekiiiia; varno in brzo kakor vedno me je nesla proti cilju; zdelo se je, da ve, kako resna je stvar. A jaz? No, mene so imeli že zdavnaj za najboljšega jezdeca v vseh šestih brigadah lahke konjenice; kakor takrat, pa menda še nisem jezdil ?1 priiatelj bart mi je bil pravil o lisičjih lovih na Angleškem — prepričan sem, tisti dan mi ne bi bila ušla najhitrejša lisica. Zmerom narvnost, čez drn in strn sva drevila, kakor divji golob5 nad molo glavo! V svoji častniški službi sem bil vselej pripravljen, tvegati življenje za svoje ljudi, četudi mi cesar nikoli ni pokazal hvaležnosti. Kajpak, imel je vee mož, a 06rarda samo enega — toda molčimo o temi
Mrak se ji spuščal, ko sem prišel spet na veliko cesto, in kmalu nato sem dospel v kraj Lobenstein. Jedva pa sem se doteknil trdega tlaka, izgubi moj konj eno svojih podkev; bil sem primoran poiskati kovačnico. Mož je bil že prenehal z delom in pustil ognju, da je ugasnil, tako da nisem mogel misliti na to, da bi nadaljeval pot, preden mine ura. Dajaje krepkega duška svoji nejevolji nad neradovoljno zamudo, se napotim v malo krčmo tistega kraja ter si naročim mrzlo kokoš in kozarec vina. Do Hofa ni biio več daleč, in upal sem, da sc nocoj iznebim svojih papirjev, jutri zarana pa nadaljujem pot z odgovorom za cesarja. Toda naj vam povem sedaj, kaj sem doživel v lo-bensteinski krčmi, gospodje!
Prinesli so mi večerjo, in ravno sem se hotel lotiti s primernim tekom, ko zaslišim pred vrati glasno govorjenje in drsanje nog semtertja. »Kmetje so se spoprijeli pri svojem pivu«, si mislim, ko je postal hrup glasnejši, »naj opravijo sami!« Toda zdajci mi udari na uho glas, ki bi bil vstanu, prebuditi Etienna Gerarda^ iz smrtnega sna — žalobna tožba ženske. Nož in vilice so zletele po mizi, in v naslednjem trenotku sem stal zunaj sredi med ljudmi. Zagledal sem rejenega krčmarja, njegovo ženo s predivastimi lasmi, dva hlevska hlapca, deklo in nekaj kmetov, ki so se pregovarjali v največjem razburjenju in z živahnim mahanjem. V njih sredi pa je stala bledih lic in preplašenih oči najmičnejša ženska, kar jih je videlo Človeško oko. Bila je podobna bitju z drugega sveta, ko je zrla s kraljevskim dostojanstvom na kričečo trumo okrog sebe, na-gibaje glavo nazaj in z rahlo senčico trme v krasnih črtah obraza. Preden sem storil dva koraka naprej, že mi skoči naproti, položi mi roko na ramo, in oči se ji zasvetita v radost-
kom. Srbi so izvolili svoje zastopnike za veliko zborovanje na Kosovem polju.
Čete ustašev na Kosovem polju se vedno bolj nmože in prete, da se dvignejo na pot proti Carigradu. Turška vlada se boji vstaških čet in je poklicala del vojske, ki je bila namenjena proti Albancem. V turškem parlamentu so zastopniki Albancev odločno nastopili proti mladoturkom in so rekli, da je vstaja opravičena.
Turška vlada je odredila vse potrebno, da ohrani mir.
Vprašanje je sedaj, ali se bodo mladoturki udali in bodo mirno počakali nadaljnih dogodkov, ali bodo skušali pridobiti zase del vojske in tako napravit razdor, katerega konec bi bil usoden. Dasi za sedaj vse kaže, da se ohrani za enkrat mir, vendar ni nemogoče, da se naenkrat stvari drugače razvijejo.
Strah pred Albanci obvlada danes javno mnenje, kajti Italijani so pred durmi in kako naj se brani Turčija, ako ima v notranjosti upor. — Enako težko stališče pa ima vlada proti vojski, ker si ni gotova, da poveljniki vojske odpovedo pokorščino. V albanski vstaji se je zgodilo več slučajev, da so turške čete prestopile k vstašem. Ako bi sedaj poveljniki potegnili z mladoturki, bi se lahko zgodilo, da bi vojska stavila svoje zahteve in vlada bi morala previdne zahteve upoštevati. Kolobocija je torej velika in kriza še ni premagana. Vsak dan lahko prinese nov preobrat.
POLITIŠKA KRONIKA.
Baron Leopold Cliluinecky v italijanski armadi. Italijanski kralj Viktor Emanuel je znanemu avstrijskemu publicistu baronu Chlu-meckemu, ki je igral važno vlogo tudi v škandaloznem Friedjungovem procesu, nenadoma odvzel podeljeni italijanski red Sv. Mavricija in Lazarja. Povod k temu je dal neki članek v reviji »Oesterreichische Rundschau«, kjer j? baron Chlumcckv jako zaničljivo kritiziral razmere v italijanski armadi. Članek je vzbudil v Italiji vihar ogorčenja in konečno je moral kralj sam poseči vmes. Posledica je bila. da je baron Chlumecky zgubil podeljeni mu italijanski red. Baron Chlumecky se je radi tega v sedanji avgustovi številki imenovane revije zopet oglasil k besedi in zagovarja svoj članek sledeče:1 »Moj članek je sicer patriotično Italijo zelo vznemiril, vendar pa vsi podatki odgovarjajo resnici, ker so bili večinoma objavljeni že poprej v italijanskih listih samih. Italija radi tega nima nobenega povoda, da se vznemirja.«
Demisija turškega kabineta in turška zbornica. Zbornica ie sicer po programatičnem govoru velikega vezirja izrekla vladi svoje zaupanje, toda vlada s tc zaupnico ni zadovoljna, ker stoji na stališču, da nima zanesljive večine. To se je pokazalo zlasti vsled tega, ker je bilo pri glasovanju veliko poslancev odsotnih. Vada radi tega grozi zbornici, da poda svojo demisijo. ali pa razpusti zbornico. Situacija ie v zbornici zelo kritična, posebno vsled energičnega nastopa justičnega ministra tlil-mi-paše, ki je odločno izjavil, da ne bo pripustil ničesar, kar bi bilo protipostavno. Albanci stoje slejkoprej na stališču, da vlada mora razpustiti sedanjo zbornico in takoj razpisati nove volitve. To se bo najbrže tudi že v najkrajšem času zgodilo. Ministrski svet bo o tem odločil že te dni.
nem triumfu.
»Francoski oficir! Oteta sem!«
»Ste. madame!« odgovorim in položim njeno roko na svojo. »Razpolagajte z mano!« nadaljujem ter ji poljubim galantno konce vitkih prstov.
»Grofica Palota sem, Poljakinja; psujejo me. ker držim s Francozi. Kdo ve. kakšna bi bila moja usoda, da mi vas ni poslalo nebo za rešitelja!«
Ponovno sem ji poljubil roko, da vidi. kako odkritosrčni so moji nameni, in pogledal nato ljudi, kakor znam pogledati — dvorišče se je izpraznilo, kakor bi trenil.
»Milostna grofica, zdaj ste v mojem varstvu! Toda utrujeni ste in potrebujete nujno kozarec vina v okrepčilo!« S temi besedami sem ji podal roko ter jo odvedel v izbo, kjer je sedla poleg mene za mizo.
Vsa se je razcvetela v moji navzočnosti; njena lepota je napolnila vso izbo s svojim sijajem. Videti je morala občudovanje v mojih očeh. in tudi jaz sem čital slična čuvstva v njenih. Ah. prijatelji, videti bi me bili morali, ko mi je bilo trideset let! Da, takrat nisem bil navaden mož! Smelejših brkov ni imela pokazati vsa lahka kavalerija! Priznam, da je imel Murat še za las daljše, toda poznavalci trde, da so bili njegovi ravno za tisti las predolgi. • In potem, moie manire! Saj je znano, da nima isti mož pri vseh ženskah enake sreče, in da treba naskočiti razne trdnjave na različen način, kakršno je vreme; toda mož, ki zna združiti moč z mičnostjo, drznost z milobo srca in trmo s skromnostjo — je mož, ki se ga majke boje po pravici 1 No, tej dami se ni bilo bati ničesar; usoda me je bila postavila za njenega varuha, in pazil sem nase, kolikor se je dalo, saj sem se spoznal le predobro. Res je, da ima
tudi varuh svoie pravice; in teh sem se zavedal popolnoma.
Tudi njen odgovor je bil čisto po mojem pričakovanju. Pojasnila mi je v par besedah, da je potovala s svojim bratom na Poljsko. On pa je zbolel med potjo, in odtlej je pretrpela marsikaj vsled slabega ravnanja Nemcev, ker ni znala prikrivati dovolj svoje naklonjenosti do Francozov Po tem razgovoru o njenih zadevah je govorila o tem in onem, izpraševala me o naši armadi in me napeljala, da sem začel praviti svojo aventure. Rekla mi je, da je slišala o onih činih že med oficirji Poniatow-skega ki iih je poznala; očividno pa ji je bilo v veselje, slišati jih še enkrat iz mojih ust. Njeno zanimanje me je radostilo nepopisno. Napaka večine ženskih je. da govore preveč o sebi: ta pa me je poslušala z enakim zanimanjem kakor zdaj vi, messieurs, in me izpraševala neutrudno. Čas je uhajal kakor na krilih: naenkrat zaslišim s strahom, da bije vaška ura enajst. Kakor blisk planem pokoncu. »Pardon, milostljiva grofica, zdaj moram nemudoma jezditi dalje, v Hof.«
Prebledela je in vstala takisto. »A jaz? Kaj bo z mano?« vzklikne z očitajočim glasom,
»Predolgo sem se že zamudil; cesarjev posel ne trpi odloga. Dolžnost me kliče, čas je, da greni.«
»Ali morate? In jaz naj ostanem sama pri tej drhali! Oh, da bi vas ne bila srečala nikoli! Zakaj ste mi dali okusiti, kako sladko je vaše varstvo!« Njene oči so se skalile — v naslednjem trenotku je ihtela ob mojih prsih. Bogme, položaj je bil nevaren za pokrovitelja! Treba je bilo brzdati mladega, vročekrvnega oficirja! toda vrlo sem opravil svojo nalogo. Božal sem ji bogate rjave lase, šepetal ji tolažilne besede v uho, da, celo roko sem ji položil okoli pasu
DOPISI.
Iz Slovenskih Goric. (Dr. Krekov! učenci ha Štajerskem). Ta novodobni Antikrist sicer ge ne deluje osebno v naših Gospodovih goricah. vendar so se njegovi nauki že korenito razširili. To kaže med drugim tudi šentjurski kaplan Ivan Bozina. Ze dalje časa pase ta mož Marijine device v srečni fari Št. Jurij v Slov. Goricah, kjer imajo naš dični orjak in poslanec Roškar zvišeno nad vsemi kmeti svoj lepi ek-stra stolec v cerkvi. Kljub strogemu regimentu, ki ga vodi mož nad svojimi ovčicami, mu 'te vendar niso tako pohlevne, kakor bi si gospod želeli. V naslednjem dogodbica: Dne 25. julija t. I. so se nasrkali med drugimi tudi vse časti vredni g. Ivan Bozina sladkega vinca pri Šv. Ani na Kromberku, menda v posebno čast in slavo te posebne dobrotnice mnogih mamic. Radi trga č. g-u kaj očitati, bi bilo ne le grdo, marveč tudi skrajno nehvaležno. Polni svetega ognja, da so jih nevajene noge komaj nesle, so prišli gospod tisti večer nazaj k svojemu Sv. Jurju, ki je bil, kakor znano, velik junak. Kaj čuda. da se je nekaj tega junaštva poprijelo že itak jako dovzetnega gospoda, Ko so namreč tamkaj našli okoli mize zbranih nekaj upornih ovčic, so smatrali kot svojo pastirsko dolžnost, pošteno zabavljati na navzoče. Pričujoči Dominik Koser, 181eten fant Je nato vstal ter rekel, da gre g. župniku pomoči. iskat. Tu pa je zavrelo v častivrednem. Šel je za fantom ter ga iz gole ljubezni počel .venomer klofutati in sicer s tako vztrajnostjo, 'da ima fant na glavi vidne znake in nasledke. »Apostol ljubezni« pa pride pred sodnijo.
Iz Žetal. Tukaj letos strašno uničuje grozdje oidium. Nekateri vinogradi so že popolnoma uničeni. Up na dobro trgatev je splaval. Ubogi kmet! In sedaj imamo še povrh hudo Sušo. Žito že dolgo ni bilo tako slabo, in sedaj bo suša vzela še vse druge pridelke. Kaj bo, če se kmalu ne zboljša. Pa up imamo sedaj! Zakaj v nudil jo smo ime’i tukaj poslai v* dr Jankoviča. Na shodu je bila sicer pičla udeležba. vendar pa ljudje sedaj pravijo, da bo dež prišel in da znajo tudi še gobe rasti, kajti od tistih dob, odkar ni več pri nas poslanec Korošec. ne rasejo gobe več v toliki množini. Za nek liasek so ti gospodje vendar na svetu! — Drugo ravno ni kaj novega, le to še, da imamo za novega načelnika krajnega šolskega sveta klerikalnega »veljaka« Vogrinca. Izvoljen je bil le vsled neznačajnosti nekaternikov. Stavbe nove šole tudi mogočni »ata« Vogrinc ne bo preprečil. Vse je že potrjeno in prostor je že kupljen. Oblast je še dozdaj vedno več ko klerikalna trma.
Iz Žetal. Gospod urednik. Vi ne veste, kako smo se smejali v nedeljo, ko je imel dr. •‘Jankovič pri nas shod. Mislili smo, da nam bo prinesel podporo za lansko sušo, ki je še 'dozdaj nismo dobili, pa nam je namesto tega govoril o nekih francoskih brezvercih, pa da je baje on »kontrolversamlunge« odpravil in še več takih neumnosti. S sklenjenimi rokami je Obljubil nam vedno pomagati.. V farovžu pa je potem javkal čez slabo udeležbo.
Iz Št, Jurja v Slov. Goricah. Mariborski klerikalni cunji vprašujeta, kateri čudni linama ii se neki klatijo po Slov. Goricah in obiskujejo v naši šoli stanujoče učiteljstvo. Evo odgovora: dva sta, eden čudno posvetni in eden čudno blagoslovljeni. S prvim se to pot ne bomo mnogo ukvarjali, ker je vsled svoje večne pijanosti in svinjarskegtt klafanja že itak znan daleč na okrog. Čudimo se sl. šolski oblasli, da ga še ni poslala tja, kamor ga je ljudski glas že davno obsodil. Za blagoslovljenega hudimana pa bi bilo prav koristno, ako bi mu blagovolil g. župnik prilepiti na vrata spalnice »edikt«: »Marijinim devicam dovoljen vstop le v primernem času«. Človek, ki hoče dajati nauke in nasvete drugim, mora biti v prvi vrsti sam vzor. Ne mislite si, čudno prizadeti huditnan, da so vaša hinavska početja prikrita ljudstvu! Ne! Vprašajte predvsem svojo kosmato vest, ali vam je bila šola vedno svetišče, določeno za izobrazbo nedolžne mladine?! Če bi nas ne razumeli, bomo govorili bolj jasno. Danes priporočamo Vašemu »lajb-žurnalu« v ponatis sledeče ljubko pisemce nekega čudno blagoslovljenega brata v Kristusu: »Duša moja zlata! N. moj! Tvojo današnjo zalepko tako prebiram, tako bi rad kaj bral
med vrsticami, pa se mi nič ne posreči. Srce ljubljeno! Niti poljubčka mi ne pošlješ? Zakaj tako, N. moja! .laz tako mrjem po Tebi, moje vse. in že tako težko čakam konec svojih počitnic. Odjadral bi najrajši nazaj v X., pa ne morem radi svojih ljudi. V X. se vrnem 16. in kako bom tega vesel. Ali Te bom smel pogosto obiskat? Odgovori kmalu, moje vse, da me odgovor dobi še tu. Nebroj vročih in dolgih poljubčkov Tvoj mešnik«. — (Pismo v originalu in fotografija »velečastitega« na razpolago.) Tako se glase zapeljiva pisma takih in enakih čudnih blagoslovljenih hudimanov, naslovljena na neizkušene mlade učiteljice. To pa je le ena čudno dišeča cvetka, ki je vzklila na podlagi prečudne ligurjanske morale. Dalje prihodnjič — danes pika.
Iz Št. Vida pri Ptuju. Hudobnost posili-nemca Schosteritscha se laliko spozna iz dejstva. da je neko gospodično, ki je nameravala sodelovati pri igri pri ljudski slavnosti, tako dolgo pregovarjal, da je končno odpovedala sodelovanje. S tem seveda veselice ni preprečil, ampak se bo ista vseeno vršila 11. t. m. To je prva narodna slavnost v Št. Vidu, katerega hočejo ptujski Nemci pritegniti v nemškutarski obroč krog Ptuja. Zato je tem bolj potrebno, da se udeleži slavnosti vse. kar čuti narodno blizu in daleč.
Iz Mute. Pri nas je vedno dosti novic. Za danes samo omenjamo nekatere. Preteklo nedeljo so napravili cvetlični dan. Bila je lepa nedelja ali žegnauje ter so razna dekleta skubila okoličane in delavce, kar se je dalo. Dohodek je bil namenjen ubogim otrokom nemške šole. Prispevati so morali Slovenci — seveda. Potem bodo obdarovati bogate otroke bogato, siromake pa beraško in o božiču bode zopet polno ogorčenja, kakor lani. Vse to delajo samo iz »ljubezni« do ubogih otrok seveda. Pravi vzrok je pa lepo se razvijajoča slovenska šola družbe sv. Ciriia in Metoda. Za drugič bomo pa že skrbeli, da ne bode toliko Slovencev sedlo na limanice cvetličnega dneva. — Župan in deželni poslanec Erber boleha, odkar se je toliko jezil na Vuzeničane zaradi nemške šole. Vendar ne bode menda prehudo, ker še vedno kliče stranke v svojo pisarno in hoče porabiti svoj vpliv, da bi znanega razgrajača Auerja preveč ne pritisnil pri sodniji, ker je ta surovina obč. odbornik. Pač pa gre huda za denar tudi županu Erberju. Delavstvo je že letošnjo pomlad večkrat moralo počivati, ker ni bilo materijala, pri Erberju pa ne denarja, da bi ga pravočasno preskrbel. — Na Muti, zlasti pri Erberju, razsaja davica ali difterija. Ali bodo oblasti tudi tako stroge, kakor so bile spomladi pri Slovencih zaradi Škrlatice. Bomo videli, g. dr. Gantner iz Slovenj. Gradca. — Svinjsko zabavo so si privoščili Auer in njegovi kom-panjoni prejšnji ponedeljek. Streljali so zunaj na javni cesti v tarčo. Za tarčo pa so imeli pijančka Rosenhoferja, ki se je moral toliko sleči, da je Auer giedal nago tarčo. Pa se ne zmeni nobena oblast, da bi kaznovala krivce. Občinski odbor je lani sodil z veliko gorečnostjo slovenskega nadučitelja, ker je streljal psico. Sedaj se je pa streljalo na človeka, ki še sedaj nosi sledove o tem, se pa nihče nič ne zmeni. Kaj pa žandarmerija in c. kr. državno pravdništvo? Ali tudi pri teh dveh nima človek niti toliko zaščite, kakor pri občini Muta slovenski psi? Bomo videli, kaj bo ukrenilo županstvo in druge oblastnije proti občin, odborniku Auerju.
— a samo, da jo podprem, če bi jo zapustile moči. Zdajci pa obrne svoje solzno obličje k meni. »Vode, vode! Za božjo voljo, prinesite mi vode!« Videč, da se bori z omedlevico, jo položim naglo na zofo in tečem iz sobe v sobo, dokler ne najdem karafe, napolnjene z vodo. Ko se vrnem, je dama izginila; z njo vred njen klobuk in jahalni bič s srebrnim ročajem, ki sta ležala prej na stolu!
Planem ven in pokličem krčmarja. Toda on ni vedel ničesar; nikdar prej ni bil videl te dame, in dejal je, da ga bo le veselilo, ako je ne vidi nikoli več. Iskal sem vsepovsod in tekal v obupu semtertja, dokler nisem obstal pred zrcalom, kjer se mi je pokazal moj kla-verhi jaz: oči izbuljene, spodnja čeljust pove šena, kolikor ji je dopuščal jermen mojega čaka, in — štirje gumbi moje uniforme odpeti!
To mi je povedalo dovolj! Ali mi je bilo še treba potipati, kje so moji dragoceni papirji? Oh, kakšna giobina zavratne zvijačno sti spi v ženskih prsih! To bitje me je bilo oro palo, dočim je počivala njena glava na mojih prsih, njene roke so brskale po žepu moje suknje, ko so moji prsti božali njene lase in so ji ustnice šepetale besede tolažbe!
Takšen konec je bil torej namenjen poslanstvu, ki je stalo mojega vrlega prednika življenje, mene pa — kakor se je videlo -- čast in dobro ime za vse večne čase. Kaj poreče cesar, ako mu pride moja smola do ušes, kaj moji tovariši! In šele, če se izve, da mi je izrabila važne listine ženska — kak smeh bo to pri oficirski mizi in pri ognju v taborišču! Ah, od samega obupa bi se bil najrajši povaljal po tleh!
DNEVNI PREGLED.
»Dan«. Cenj. naročnike, ki jim je s l. t. m. potekla naročnina, opozarjamo, da naročnino za »Dan« takoj obnove, ker sicer bodo v neprijetnosti, da se jim »Dan« z 10. t. m. — ustavi. Dne 10. t. m. ustavimo pošiljanje lista vsem onim. ki niso za naprej poravnali naročnine.
Tihe vode v Avstriji. Kako podpirajo višji krogi klerikalizem v Avstriji se vidi z dejstva, da bodo imele učne moči na Kranjskem lahko prosto, če se udeleže evharističnega kongresa na Dunaju. Za romarske svrhe in okrepljenje klerikalno-politiškega duha se bode torej dalo učiteljskim romarjem prosto. Ko so pa za dopust prosili učitelji, ki so se hoteli udeležiti vsesokolskega zleta v Pragi, se jim pa ni dovolilo dopusta, dasi se je zleta udeležil sam naučni minister Husarek in se je o vzgojnem pomenu pohvalno izrazil. To je očita pristranost, ki jo moramo pribiti. Učitelji-romarji bodo torej dobili lahko na Kranjskem dopust, ali pa se bode celo pouk na šolah na Kranjskem pričel vsled evharističnega kongresa šele 18. septembra. Res važen vzrok! Mogoče bode deželni odbor deli! celo 25% dra-ginjsko doklado samo onim učiteljem, ki se udeleže evharističnega kongresa.
Z vinskim davkom Šukljeta tepejo. Bivši klerikalni deželni glavar je nasvetoval klerikalni večini v deželnem zboru, da naj zvišajo davek na zasebno vino, če hoče dežela pokriti svoje dolgove. Že včeraj je »Dan« poročal, da se vinogradniki na Dolenjskem že upirajo temu davku. Danes se nam poroča iz vipavske doline, da se je že tudi tja razširilo gibanje proti nasvetu bivšega klerikalnega deželnega glavarja V Planini in na Gočah so priredili kmetje dva shoda, na katerih so protestirali proti upeljavi davka na »zasebno vin#«, ki ga je nasvetoval bivši klerikalni deželni glavar pl. Snklje. Splošno se je povdarjalo, kako pride ljudstvo iz vipavske doline do tega, da bi plačevalo stroške za deželne dolgove, ki so jih povzročile električne naprave na Gorenjskem. Od teh električnih naprav ljudstvo v vipavski dolini ničesar imelo ne bode.
Kult A. Martina Slomška — prevelik klerikalen pomp. Mi spoštujemo rodoljubne in narodne može. ki so svojčas delovali v prid narodne prosvete. Gotovo je, da ima tudi Anton Martin Slomšek svoje zasluge. V času, ko je bil naš narod šr v povojih narodnega navdušenja, je Slomšek deloval kot domoljub in rodoljub. Vendar se danes njegove zasluge vse pretiravajo. Imamo danes n. pr. še vse bolj za-
služne može od Slomška, pa sc jih vendar nihče noče spominjati. N. pr. Primož Trubar je v zgodivini našega naroda vse markantnejša in bolj imponujoča osebnost, pa se jih naše šolske oblasti ne marajo nikdar spominjati. Pretirano je tudi povzdigovanje Slomška kot pedagoga. Če bi bil njegov pojav na pedagoškem polju res tako markanten, bi našel odmeva tudi drugje. Da bi pri nas vzbudil kak prevrat, to je vse umetno naslikano, ker je vse bilo naraven tok razvoja. — Deželni šolski svet kranjski je pa sedaj izdal okrožnico, da je dan 24. septembra t. 1. pouka prost dan in sicer v proslavo 50letnice smrti Slomška. Ne bi rekli ničesar, če bi sl. c. kr. deželna vlada sama prišla na to. Toda mi vemo vsi, da so klerikalci nesramno zlorabili pošteno Slomškovo ime. Iz poštenega Slomškovega imena in dela so napravili ime zlorabe za svoje strankarsko-poli-tične fonde in organizacije. Klerikalni nezna-čajneži so si nadejali ime Slomška, da bi zgle-dali kot poštenjaki. In zato sc nam poziv dež. šol. sveta za proslavo SOietnice Slomška zdi precej čuden, ker dež. vladi je dobro znano, da nameravajo klerikalci uprizoriti na podlagi te odredbe politiško-strankarsko propagando zase.	/
Muza modrosti iti samopašnosti v Šiški. (Protipostaven škandal.) V Spodnjo Šiško je prišel za nadučitelja neki Fr. Lavtižer, ki ga napredi Šiškarji že poznajo v detajlih. Za delo mu sploh ni mar. zato ni poučeval vse leto in je imel v svojem razredu brezplačno volonterko, katero mu je preskrbel mevžasti nadzornik. Pod zaščito te luči paragrafske forrnalnosto-penjske modrosti, si pa upa Lavtižar marsikaj. V dokaz temu za danes samo njegova okrožnica, s katero smo videli ubogega slugo tekati ves teden po Ljubljani. V ti okrožnici namreč »mogočni« Lavtižer naznanja, da je na »počitnicah« in da bode šele 3. t. m. namesto prvega!) milostno izplačeval »svojemu« učiteljstvu službene prejemke. Proti temu, da gre Lavtižar ria počitnice, tudi Šišenčani ne bodo imeli ničesar, če tudi bi stalno odšel. Da pa Lavtižar ne izplača Službenih prejemkov pravočasno, to pa ni v redu. Odkar je postal Lavtižar član okr. šol. sveta, je postal tako samopašon in oblasten, da si upa celo predpise in državne zakone izpreminjati, ali pa pa zanj ne veljajo! Če gre Lavtižar na počitnice. aii misli, da bode šolski sluga urejal njegove službene zadeve in dožnosti? Zavlačevanje izplačila službenih prejemkov je pa pro-tipostavno dejanje. Aii vprašamo dež. šol. svet in plačilni urad: 1. zakaj ni prejelo učiteljstvo v Spodnji Šiški 1. avgusta službenih prejemkov, ko ima plačati stanarino. — Enemu učitelju je bilo celo vsled tega odpovedano stanovanje? — Nadalje vprašamo: 2. Ali je visoki deželni šolski svet in plačilni urad pripravljen poskrbeti, da se taki nepostavni čini ne bodo več dogajali?
Kako Slomskarji pljujejo v svojo skledo, se vidi iz tega, da bodo sedaj po zasedanju deželnega zbora priobčili imenik vseh Slomškar-jev in SlomSkaric. Imenitna ideja! Svet naj bere tudi tiskana imena tistih neznačajnežev, ki so postavljeni za vzgojitelje mladine, pa sami niso tako vzgojeni, da bi imeli čut sramote. Vsak najslabši delavec ima več stanovskega ponosa, nego ta koritarska družba. Imenik bomo priobčili, kakor hitro ga bodo oddali v svet.	.
Koga se boje? Kakor smo slišali, je bilo včeraj v Ljubljani vojaštvo pripravljeno. Zakaj? Pravijo, da zaradi hrvaških dijakov. Sedaj ne vemo, ali mislijo, da bo kdo v Ljubljani delal nemir zaradi par hrvaških klerikalnih študentov, ali se boje, da so med klerikalnimi študenti kaki Jukiči.
Naš članek o kopališčih v Ljubljani hvalijo »Štirne« v graškem »Tagblattu«. Pravijo, da je v Ljubljani res treba dobrih kopališč. Seveda s^ poročevalec moti, ako misli, da srno pisali članek zato. ker je menda tudi »Tag-blatt« povdarjal potrebo kopališča. Slovenski listi bodo že sami povedali, kaj je slovenski Ljubljani potreba in ni treba nemških nasvetov: saj tudi mi ne hodimo v Gradec koman dirat. Druge opazke pa odklanjamo, ker bi bilo žalostno znamenje za nas, če bi nas nemški »Tagblatt« hvalil.
153. Da bi se skoraj pol milijona ljudi v desetih letih ne pomnožilo več, kakor za 153 ljudij je naravnost nemogoče. Mogoče je torej le, da; se je toliko naših ljudi ponemčilo in da je vi- : soko število prirastka Nemcev za 50% povišan s slovenskimi ponemčenimi ljudmi. Ako nečemo, da pojde tako dalje, je treba iti na delo!
Iz Konjic. Tu so se dne 25. in 26. julija vršile občinske volitve. Izvoljeni so seveda nem-' ški kandidatje, le v prvem razredu je za namestnika izvoljen Slovenec geometer Rajmund Verbizh. Trije drugi Sovenci, ki so tudi kandidirali, so propadli.
Od Sv. Barbare v Halozah. (Razno.) Žup-nik Vogrin je trdil svoječasno pri seji krajnega' šolskega sveta, da mora učitelj ob 9. uri zvečer doma biti. Zavrnilo se ga je, da učiteljstvo ne stoji pod njegovim nadzorstvom. Pač pa bi se moral župnik brigati za kaplana in organista. Ali mu je znano, da sta bila v nedeljo do pol 9. ure zvečer vsak s svojo ljubico v kapla- j novi kleti in sta potem paroma izginila za Ko- ' renjakovo krčmo v temi? Stariši. pazite vendar boljše na svoje otroke! — Orožništvo preiskuje govorice o kaplanu Berku, ki trdijo, da je imel v več slučajih opraviti s šolaricami na nedostojen način. Ko bo preiskava končana, bomo govorili dalje Stariši, vi pa le pridno pošiljajte svoje hčerke k Marijini družbi, katere voditelj je kaplan Berk!
Sv. Barbara v Slov. goricah. Dne 26. julija ob 6. uri popoldne smo imeli strašno nevihto s silnim nalivom in vmes še točo. Pridivjala je z grozno silo od severozahoda, podirajoč starejša sadna drevesa, razdirajoč ceste in mostove; po goricah je podirala bogato obložene trse v blato in odplavila zgornjo zemljo; po njivah je zalila še mlado ajdo, podrla oves itd. Tuljenje nevihte in rožljanje toče z gromom in strelo je vse razburjalo. Kmet Fr. Kranjc iz Zimice je stopil na prag. da pogleda grozno nevihto, za njim pa sta stali žena in hči; tisti hip udari strela in vrže kmeta iz hiše; kmet je hitro vstal in bežal moker v hišo; od glave dol po telesu mu je opraskalo in ožgalo kožo, odbilo peto na čevlju; ženo in hčer je pa vrgla v vežo, kjer sta omedleli in šele čez nekaj časa k sebi prišli. Po nevihti juna je šel Kranjc po zdravnika k Sv. Lenartu, da sta bili rešeni večjih bolečin in oteti smrti. Strela je tudi po hiši divjala in škodo delala, vžgala pa vendar ni. Toča je požrla četrtino letine.
Drobiž Iz Štajerske. Ustanovitev javne knjižnice v Rogatcu se je zaradi sicer male tehnične ovire preložila od 4. na 18. avgusta. — Veteransko d r u š t v o za Ljutomer in okolico priredi v nedeljo 4. avg. 1912 v prostorih g. Vaupotiča v, Ljutomeru ob 6. uri zvečer tombolo. Igra veteranska godba. — Vročinske P o p o 1 -dnevne počitnice je odredil deželni ski svet za ljudske šole, če kaže toplomer 11. uri dopoldne v razredu 25 stopinj Ce^1 {*• — I Z L i U t o m e r a. Vinska letina obeta )^vU ugodno. Dasi je vreme slabo, je vendar tvs dO-
bro in hitro odcvetel. Grozdja se kaže mn^o. Da bi le dober in bogat pridelek poplačal trud naših vinogradnikov! — Iz sodne službe. Višjesodni svetnik Fr. pl. Garzarolli iz Celja je imenovan za predsednika okrožne sodnije v, Novem mestu. Na njegovo mesto v '^(->ije prišle Gvido Visconti iz Celovca. Za tolmača slovenščine pri graških sodnijah je imenovan da\ im oficial Ferd. Kocuvan. — Iz Celja. Uradnik juž. železnice g. Fr. Papst je premeščen iz Celja v Gradec. To je posledica hujskanje nemških »tovarišev« proti njemu. Neverjetno, in vendar res. da upiiv nemškega Volksrata tudi pri južni železnici raste od dne do dne, uasi klerikalni poslanci so pa brez vpliva in se tudi nič ne brigajo. — V Selnici ob D ra v i je umrl dne 31. julija posestnik g. Fr. Sagaj, vrl narodnjak in naprednjak, še čisto mlad. Bil je šele kaki dve leti oženjen. Zapustil je ženo m dva otroka. Pogreb je v petek 2. avgusta, blagemu, narodno delavnemu možu časten spomin! — v Framu pri M a r ib o r u priredi tamošnja Ciril-Metodova podružnica v nedeljo 11. avgusta veliko narodno veselico s petjem, gledališko igro, šaljivo pošto, srečo ovom itd. na vrtu gospe Turnerjeve. Začetek ob tiea popoldne. — V Š t. V i d u P r i P t u j u se je
Glavni vojaški nabori se bodo letos vršili	ljudska veselica preložila od 4. na 11. avgusta.
za sodnijski okraj Ljubljana v Ljubljani v Me-	Igrali se bosta igri: »Zenska trmoglavost« ni
stnetn domu na cesara Jožefa trgu in za sod-	»Moška trmoglavost«. — Iz M rastni k a.
nijski okraj Vrhnika na Vrhniki pri Jurcatu za	pretekli teden se je tu obesil 17’letni delavec
vse leta 1889.. 1890. in 1891. rojene mladeniče, in sicer: 14. avgusta z začetkom ob pol 8. uri zjutraj: Vič, Spod. Šiška, D. M. v Polju, lo-
Šinkovec. Fant je bil udan različnim siabim razvadam, vsled česar so ga večkrat stansi kaznovali. Tudi sedaj je bil_ kaznovan jradijat-
isKavas, meuvuuc. n.	zlomila nogo.	™	...
Brezovica, Dobrova, Št. Vid, Iškaloka, Želim- kopanju je 29. julija utonil nek 181etm steklar, i!f> St. .lurii Pnčnji f>.rnnffi Studenec. LiD- I riones še trupla niso našli. L> i ata za -
IV Borlu pri Zavrču so pili 28. julija
_	«a or;
lje. Št. Jurij, Račna, Cernuče, Studenec, Lip lenje. 19. avgusta: Polhov Gradec Št. Jošt, Borovnica. Preserje, in Črni vrh. 20. avgusta: Vrhnika in Horjul. K naboru mora priti vsak stavljenec, če je dobii vabilo ali ne.
Štajerski deželni zbor. Graški listi poro čajo 30. julija:	Ustavoverno	veleposestvo v
štajerskem deželnem zboru se sestane začetkom avgusta k internem razgovoru, da se posvetuje o delazmožnosti štajerskega deželnega zbora in vzame poročilo o dozdajnih po gajanjih na znanje. Na podlagi tega razgovora se bodo potem uvedla pogajanja s strankami. Upanje je, da se bodo do začetka septembra mogli določiti pogoji in podlage za spravo med Nemci in Slovenci.
Koliko je prirastlo Slovencev na Štajer skem? Na Štajerskem je 983.252 Nemcev in 409.684 Slovencev, torej je Nemcev nekako ge enkrat toliko nego Slovencev. V desetih letih je prirastlo od 1. 1900—1910 — čujte in strmite 80.909 Nemcev, Slovencev pa samo 153 ali v procentih povedano: Nemcev je prirastlo 8.97%, Slovencev pa 0.04. Ker se Slovenci enako hitro množe, kakor Nemci, bi moralo prirasti pri gorenjem številu Nemcev — vsaj 30 -40.000 Slovencev — ne pa borih
nešec * Janez”* Bezjak od 26. domobranskega nolka, ki je bil na dopustu, njegov brat Franc, dalje brata Jakob in Martin Žnideršič m dekle Lizika Vajda. Prišlo je do prepira, v katerem je Janez Bezjak brata Franca, ki ga je mul. trikrat zabodel v vrat, da je drugi dai • Tudi ostali so vsi več ali manj »anjtni. . u vino so zaprli. — I z M a r i b o r a. V nou na 29 julija jT prišlo 5 dragoncev v gostilno, Fi. WuXa v Bancalarijevi ulici. Zaceli so brez vzroka prepir. Ko jih je gostilničar opomnil, nai bodo mirni, je dragonec Barth prevrnit milo da so steklenice polomljene zletele po tleh Ko ga je krčmar pozval, naj plača, je eden dragonec zgrabil stol in udaril po drugi mizi, da je polomil vse steklenice. Nato so jih gostje izrinili iz sobe. Takrat pa se je začel boj. Dragonci so tiščali v vrata, ki so jih držali od znotraj gostje, in tolkli po njih s sabljami. Ldui pa je vzel prazen pivov sodček m ga je vigei v vrata, da jih je prelomil. Gostje t$° žali v posebno sobo. od tam pa skozi osna na ulico. Tudi dragonci so prileteli na ulico m še od tam udrihali z golimi sabljami po oknu, a so vse razbili. Ko je prišel stražnik, so
zbežali, dva pa je peljal stražnik v vojašnico.
—	Iz Brežic sc poroča, da je 27. t. m. po moči zgorela viničarija Rud. Retzerja. Skoda je velika, ker ni bilo zavarovano. — I z G r a d-’ca. Seholzovi zasebni gimnaziji je naučilo ministrstvo za nadaljna tri leta podelilo pravico za zrelostne skušnje in veljavna zrelostna izpričevala. — V Dravi utonila je v Ptuju Šivilja Marija Mikša. Brat, ki jo je hotel rešiti, Se je komaj rešil, da ga potapljajoča se ni po-itegnila seboj v globočino. — P r i V e 1 i k i Nedelji jc v ponedeljek neki avtomobil, ki 'je prišel iz Hrvatskega, povozil in usmrtil neko žensko. — Iz St. J u r j a ob S ča v n i c i. Tu so se dne 28. aprila v Trstenjakovi gostilni stepli fantje. Pri teni je Martin Sovec potegnil nož in je hote! zabosti Franca Rožmana, a je zadel Alojzija Štnheca. Franc Rožman pa je vrgel Antona Kolbla s tako silo ob tla, da je dobil težke poškodbe. Dne 30. julija, je mariborsko okrožno sodišče obsodilo Soveca na 4. Rožmana pa na 2 meseca težke ječe.
Iz Sbupu Gregorčičeve ljudske knjižnice v Ljubljani si je izposodilo 722 strank v mesecu juliju 1515 knjig. Povprečno na dan 50 iknjig. Knjižnica šteje sedaj 4390 zvezkov. Izšel je tudi katalog knjig, ki se dobi v knjižnici za 40 vinarjev. Katalog obsega vse najnovejše knjige in je skrbno in praktično urejen.
Pri trganju planink ponesrečila. Na Mohu-kopfu ria Tirolskem je hčerka inomoškega trgovca Ziuira trgala planinke na nekem strmem Pobočju. Kar ji spodrsne in pade v prepad. Kjer je obležaia na mestu mrtva.
Ponesrečeni zavratni umor. Na čuvajnici Vojaške smcdnišnice v Eperiesu na Ogrskem je neki neznanec izstrelil krogljo. Kroglja je sfrčala tik mimo vojaške straže. Vojaki so nato preiskali vso okolico, a niso našli nobenega živega bitja. Splošno se domneva, da je nekdo hotel vojaško stražo zavratno umoriti.
Iz Eifflovega stolpa skočila. V torek se je neka dama peljalana znani pariški Eifflov stolp. Ko -je dospela do vrha, je nenadoma skočila .v globi cino in se ubila. Vzrok samomora je neznan. Policija tudi ni mogla poizvedeti kdo je samomorilka.
Zverinski mož. Ženo trgovca Graffeta iz Pariza so te dni prinesli iz bolnišnice domov na njeno stanovanje k možu. To je moža tako ujezilo, da je potegnil svojo ženo iz postelje «n io vrgel skozi okno na dvorišče, kjer je (Obležala na mestu mrtva. Mož je baje izvršil isvoje dejanje v pijanosti, kar pa bo dognala jšele preiskava.
Nadležen gost. V torek je prišel v gostilno Ivana Bohinca v Svetje neki tovarniški dela-tvec in pričel na vso moč razgrajati. Ker Je (nadlegoval tudi goste, ga je gostilničar vrgel tna tla. Toda delavec se je kmalu vrnil in razbil več kozarcev. Komediji so napravili konec orožniki, ki so nadležnega gosta vtaknili v luknjo.
Obe roki jc odrezal slamorezni stroj 28-Hetnemu Jožefu Jankerju. Pri rezanju slame ije hotel nekaj popraviti, pri tem mu je prišla leva roka v kolo in mu jo je pri zapestju odrezalo. V grozni bolečini je hotel z drugo roko ustaviti kolo, pri tem pa se je kolo naprej Vrtelo in mu je odrezalo še drugo roko. Pri-petjali so ga v bolnico.
V Harem je pobegnila hčerka nekega že-lezničncga uradnika v Sarajevu. Ugajal ji je neki bogati Musliman in je odšla k njemu. Te dni pa je dobil oče svojo hčer na ulici, strgal je z nje obleko in jo je odpeljal domov Dogodek je vzbudil v mestu veliko senzacijo.
Čuden slučaj se je zgodil v soboto blizu Košir. Zvečer so našli tam ljudje na tleh ležečega mladega delavca z zadrgnjeno kravato in z koruznimi stebli okoli vratu. Ležal je v .nezavesti; ljudje so ga spravili na varno in
SV™ '■ SPraVm! Vi6ga nobene besede"
kaj se mu je zgodilo. Ker je bila sobota in je dobil plačo, se je splošno mislilo, da je kdo delavca napadel, da mu je zadrgnil vrat in ga okradel. To domnevanje je bilo tem bolj upravičeno ker so našli pri njem le eno krono in nekaj drobiža. Mladenič je tudi priznal, da ga je res nekdo napadel. Policija je začela takoj zasledovati zločinca. Pozneje pa je priznal, da je vse samo simuliral, ker je bil pijan in se je bal iti domov.
Slučajno razkrita morilca. Na italijanskem Kpnzulatu na Dunaju se je pojavil v sredi julija neki Gino Andreasi, ki je prosil za potovalno podporo do Trsta. Kar se konzularni Uradnik spomni, da ima neki Andreasi na vesti umor hčerke lastnika tiskarne Masoli v Padui m takoj umora njega obdolži. Andreasi je umor takoj priznal in obenem izjavil, da mu je pri umoru pomagal neki Casare Zampello, katerega pa že dolgo ni videl. Konzul je dal radi tega Andreasija takoj aretirati, nakar se je izkazalo, da je Zampello že precej časa v ječi, vendar pa nihče ni vedel, da je izvršil kak umor.
Vlom v poštni urad. Včeraj je neznan tat vlomil v poštni urad Schonweis na Tirolskem in ukradel 1200 K, ki so bile določene za železniške uradnike. O tatu na nobenega sledu.
Kaznilva rešitev življenja. Ko je prišel br-zovlak iz Nitre v Waag na Ogrskem ie neki potnik nenadoma potegnil za rešitai’ signal ker je videl, da se nekdo v vodi bori s smrtjo’ Vlak se Je v resnici takoi ustavil, Sak”ie potnik skočil v vodo in potapljajočega rešil iz .valov. Na njegovo veliko začudenje pa je bil na prihodnji postaji aretiran. Tu so mu namreč povedali, da je dopustno potegniti rešilni signal le v tem slučaju, ako so železniški potniki v nevarnosti. Rešitelj bo moral sedaj železnici plačati precejšnjo odškodnino vsled zamude vlaka.
Roparji. V bližini mesta Rovno na Rusko-poijskem so razbojniki napadli neki voz, ki je
V	spremstvu oficirja peljal polkovno blagajno, ;Vt ka en 16	.° 300.000 K denarja. Oficir je
skočil z voza^ m naročil slugi, naj kolikor mogoče hiti o požene konje, ker so razbojniki voznika ustrelili. Nato je oficir izstrelil proti razbojnikom več strelov. Ko mu je zmanjkalo smodnika, so ga razbojniki napadli in umorili.
mu ukradli ves denar, katerega je imel v žepu in še zlato uro. V tem trenotku so že prišli na lice mesta vojaki, a je biio že prepozno. Razbojniki so namreč zginili brez sledu.
Griža. Med vojaštvom v garnizij Sto-ckerau je zbruhnila griža, ki se je razširila tudi že med civilnim prebivalstvom. Dosedaj jc obolelo za grižo okolu 40 vojakov, dva sta že umrla.
Balkon se ie podri. V Bronovicah v Galiciji se je v trenotku, ko sta bila na Balkonu svojega stanovanja hranilnični ravnatelj Ja-nek in njegova hčerka, balkon podrl in padel v globočino. Janek je bil pri tej priliki smr-tnonevarno ranjen, njegova hčerka pa je obležala na mestu mrtva.
Kmetje — morilci. V vasi Bela Voda v Galiciji so kmetje tekom prepira radi nekega posestva umorili župana in njegove tri sinove. Morilci so že v zaporu.
Velik požar. V Batiri na Ogrskem je zgorela parna žaga tvrdke Pollah. Škoda znaša 100.000 K.
S srpom ga je ranil. 681etnega Matijo Vovka iz Brezja pri Grosupljem je te dni njegov sosed v prepiru ranil s srpom na desni nogi. Ranjenca so morali takoj odpeljati v bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji.
Teško ranjen. Franca Kotnika je med ribolovom v cerkniškem jezeru neki posestnikov sin tako zelo pretepel, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico v Ljubljano.
Velikanska stavba se porušila. V Petrogradu se je zgodila včeraj strašna katastrofa. Porušila se je namreč neka novozgrajena šestnadstropna palača in pokopala pod seboj vse stanovalce. Dosedaj so potegnili izpod razvalin okolu 50 oseb.
Proti hotelskim samomorilcem je te dni odločilo sodišče v Neapolju. Med mladimi modernimi ljudmi se je namreč razširila grda navada. da se taki ljudje, ki niso z življenjem zadovoljni nastanijo v kakem hotelu in se tam skupno ustrele ali pa zastrupe. Tako je tudi pred par meseci v neapolskem hotelu »Toledo« ustrelil neki kupec svojo ljubico in sebe. Hotelir pa je tožil dediče za odškodnino in sodišče mu je priznalo 10.000 lir. Hotel namreč vsled takih dogodkov lahko trpi občutno škodo, ker se gostje takih hotelov izogibljejo.
Tatovi sladkorja. V zadnjem času so poročali listi, da so prišli v Radboru na sled velikim tatvinam, ki so se godile v ondotni tovarni za sladkor. Škoda teh tatvin znaša več tisoč kron. Zanimivo pa je, kako so se tatvine vršile. Že tri leta so uslužbenci tovarne Mandelik spravljali v že zapečatene vagone nezadacan sladkor. Za to svoje delo so potrebovali postajnega načelnika in seveda tudi odjemalcev. Imeli so okoli 70 trgovcev, ki so tak sladkor prejemali in naprej prodajali. Uslužbenci in trgovci so imeli od tega lep dobiček. Tatvini bi še dolgo ne bili prišli na sled, ko bi ne bil pred nekaj dnevi prišel neki skesan kupec k tovarnarju Mandeliku in mu je priznal, da je dalje časa kupoval nezadacan sladkor, ki so mu ga pošiljali uslužbenci tovarne. Tovarnar je stvar preiskal in je prišel tatovom na sled. Uslužbence sta pri tatvini podpirala postajenačelnik Anton Vorišek in magaciner Vesely. Vorišek je bil pred nekaj tedni prestavljen in je izginil. Magaciner Veselja je prišel k novemu postajenačelniku in ga prosil naj knjige uniči. Postajenačelnik pa je magacinerja naznanil. Prijeli so več uslužbencev in vložili tožbo proti trgovcem, ki so kupovali sladkor. Ena sama trgovina v Pribra-mu je bila obsojena na 15.000 K kazni. Tatvine so se godile na ta način, da so s pomočjo magacinerja zadrževali vagone in jih ponoči dopolnili z ukradenim blagom.
Kinematograf »Ideal«. Danes v petek dne
2.	avgusta specialni večer: 1. Pomlad v Kai-serthalu. (Potovalna slika.) Samo zvečer. 2. Sreča ubogega goslarja. (Drama.) Samo zvečer. 3. Magnet. (Veseloigra.) 4. Egipt z Nilom
in piramidami. (Zanimiv naravni posnetek). 5. Čudno pokrivalo. (Komična učinkovitost). 6. Prstan grofa Essexa. (Krasna, kolorirana drama). 7. Soprog za i izkušnjo. (Humoreska.)
— V soboto »Zenski detektiv«. (Senzacijska kriminalna drama.) V torek »Tuj ptič« z Asto Nilsen. V torek dne i \ avgusta:	»Ellen«. (Učinkovistost Noridksfilm Co.) V soboto dne 17. avgusta: »Grehi našega časa«. (Učinkovitost Nordiksiflm Co.).
»Ljubljanska kreditna banka«. V mesecu juliju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun K 2,538.608.68, dvignilo pa K 2,438.779.79. Stanjekonccm julija K 15,013.809.33.
DRUŠTVA.
»Glasbena Matica« iz Ljubljane na Proseku pri Trstu. K veliki Hajdrihovi proslavi na Prosek pri Trstu pojde kot zastopstvo ljubljanske »Glasbene Matice« poseben v ta namen izbrani oktet. Na slavnost pa pojde še več Ljubljančanov.
Iz Spodnje Šiške: Krasen in lep, veselja in navdušenja poln je bil dan, ko smo pri nas ustanovili »Sokcla«. Poteklo jc prvo desetletje, ki nam priča, da so besede navdušenja za povzdigo sokolske ideje padle na rodovitna tla, čeprav jc moč mladega »Sokola« sempatja malo pešala. Ali krepka korenina, ki je bila zasejana takrat, nam je podarila kmalu obilen sad. Vedno višje in višje je razprostiral naš »Sokol« svoja krila, jačili in krepili smo se in malodane vsak dan smo posečali naše svetišče
— telovadnico. Toda vsak napredek zbada sovražnika v oči. Zli duh ne miruje in uničuje kakor hitro mu je mogoče. Tudi pri nas si ni mogel kaj, da ne bi pristrigel »Sokolu« malo peruti. Stojimo na tem. da si sezidamo v najkrajšem času hram, v katerem bomo neovirano nadaljevali naše delo. Za izvršitev te naloge pa nam primanjkuje sredstev. Pospešimo pa to delo lahko le s tem, ako ne bo noben prijatelj Sokolstva manjkal na veselici, ki jo priredimo dne 4. avgusta na prostornem Reining-hausovem vrtu v Sp. Šiški.
V. javna telovadba »Ribniškega Sokola«, prihodnjo nedeljo — 4. avgusta 1912 ima sledeči spored: Ob 3. popoldne začetek veselice, ob 4. pop. nastop članstva s prostimi vajami in na^rodju z enkratno menjavo. Nastop članic litusko-šma rimskega Sokola s praškimi vajami. Po telovadbi nadaljevanje ljudske veselice. Sodeluje pomnoženi tamburaški odsek domačega »Sokola«. V paviljonih, kojih aranžma so prevzele gg. dr. Schifrerjeva, g. svetnikova. g. Pickova, g. Lovšinova, g. Arkova in več drugih narodnih dam, dobila se bodo razna mrzla jedila, pristna dolenjska vina in mrzla piva, ter prodajala razna peciva in druga močnata jedila ter domača »stiha roba«. Ker bo kakor kaže spored in kar se sme z gotovostjo pričakovati obilo zabave na vse strani, se tem potom najuljudneje vabi ves narodni živelj od blizu in daleč, da se navedene prireditve v kar najobilnejšem številu udeleži. Na zdar!
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani, koje jc bilo svojedobno občinstvu eno najpriljubljenejših društev, pričelo je zopet redno delovati in priredi v nedeljo dne 4. avgusta t. 1. na lepem senčnatem vrtu g. Antona Goršeta (restavracija Novi svet) svojo vrtno veselico. Ker je vstopnina nizka in program najraznovrstnejši se je nadejati, da bo poset te prireditve dokaj zadovoljiv. Godbo oskrbuje priznano dobra rudniška godba iz Zagorja ob Savi, petje pa, kot zadnje čase na veselicah običajno neki potujoči pevci. Za dobro kapljico in dober prigrizek bo poskrbel g. Gorše. Komur še vse to ne bo dovelj, zabaval se bo lahko pri paviljonih, napravi! bo lahko lov na srečo itd. Torej v nedeljo vsi na veselico Zidarskega in tesarskega društva.
Logatec. V nedeljo, 4. avgusta t. 1. praznuje moška podružnica Ciril Metodove družbe svojo 251etmco. »Narodna društva Logaška« prirede v proslavo iste, veliko veselico, ki
bode nadknljevaia vse dosedanje jcdnaKc prireditve. Vrlo pevsko društvo »Slavec iz Ljubljane pohiti ta dan v Logatec, da pripomore k čim večjemu uspehu. Ge zvokih vojaške godbe št. 47 iz Gorice se bodi plesa željna mladina sukala na velikem plesnem odru. zavedne dame in gospodične pa bodo krepčale lačne in žejne udeležence.'Vrt hotela »Kramar«, na katerem sc prireditev vrši, bode primerno okrašen in se bode zvečer lesketal v mnogobrojnem številu raznobarvenih lučic. Zagotovljen je tudi lep zrakoplov najnovejšega sistema, katerega lastnik pa noče biti vsled stfcje skromnosti imenovan, ker pravi, da geslo vsakomur v nedeljo bodi — »Mal položi dar, domu na altar«, zato pa vsi v Logatec.
Velika ljudska veselica se vrši v nedeljo v Kranju v korist sklada za »Narodni dom.« Sodeluje domača godba in pevski zbor. V šotorih bo dobro preskrbljeno za jed in pijačo, vrtača, gugalnica, srečolov i.dr. pa bo skrbelo za zabavo. Veselica se vrši v prijazni »Zvezdi«. Vstopnina 20 vin. Začetek ob 4. uri popoldne.
Družbi Sv. Cirila in Metoda je poslala gi' Olga Fajdiga, učenka 8. razreda v Radovi:
K 2.20, ki jih je nabrala pri tomboli v. ,yesc družbi narodnih otrok pod geslom:
»Za blagor domovine
dali bi cekine.
Pa tudi rado kronci dve
daruje narodu srce.«
Pri g. Kolencu v Cemšeniku so zložili Podgorci za družbo CM. K 4. Gdč. Antonija Wein-begerjeva iz Zagorja je nabrala 24. julija na Kumu K 13.24, vsoto je poslal g. Lojze Hof-bauer, abiturijeut v Hrastniku. G. Zdravko Koren v Celovcu je nabral pri prijateljih 12 K 20 vin. pod geslom: »Ta drobiž smo skupaj zbrali in Ciril-Metodu darovali.« Na Vranskem so napravili zbirko za C. M. kres, preostanek K 26.50 je nakazala podružnica glavni družbi. G. Janko Predovič v Ljubljani je poslal K 20 mesto venca na grob pokojne gospe Marije Černe, matere g. dr. Fr. Černeta. Hvala! — K brambnemu skladu so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. St. 1057. Južno-tirolski Slovenci (plačali 155 K); 1058. A. Aškercev kamen H. idrijski abiturijent (plačali 65 K); 1059. Sedej Josip, posestnik v Sp. Šiški (plačal 200 K): 1060. Šentpetrski uradniki južne železnice na Krasu (plačali 24 K)
Proces proti atentatorju komisarja Čuvaja.
Četrti dan razprave.
Včeraj se je pričelo zasliševanje I81etnega dijaka Franjo Neidhardta, ki je baje dajal Jukiču smodnik, da je sestavljal bombo. Ko je bil Neidhardt o tej stvari zaslišan, je izjavil, da je Jukiču v resnici dajal materijal za bombe. ampak ta material je bil iz peska in drugih takih stvari. To je vzbudilo med poslušalci salve smeha. drž. pravdnik pa je bil precej konsterniran. Dalje je Neidhardt naglašal, da se je uplivalo nanj z obljubami, grožnjami in žalitvami, da bi izpovedal to, kar je hotela policija. Namestnik državnega pravdnika ga je celo zmerjal s kukavico. Ker pa ni hotel ustreči tej želji, so ga pričeli šikanirati na vse mogoče načine. Zaprli so ga v samotno celico in mu prepovedali dobivati hrano od zunaj. Zapisnik je popolnoma falzificiran. Zagovornik dr. Popovič je tekom zaslišanja Neidhardta vehementno napadal policijo, ki konfiscira vsa še tako objektivna poročila o razpravi. Zahteva od predsednika, da se obrne tozadevno na Čuvaja s prošnjo, naj dovoli svobodno poročanje o tem procesu. Predsednik je odgovoril, da ga ta stvar nič ne briga in da ne spada k razpravi.
664
piti. Ti čili so pili in Tannegny je takoj jel na vse pretege hvaliti dobroto sotnirske' trte.
— Nekaj vama moram povedati, mojster, Poingre. Po vsem tem. ker ste nama sporočili, bodo vsak čas napadli vašo krčmo. Nočeva vam pa napravljati nepotrebne škode in sklenila sva, da se za nekaj časa odtegneva Parizu. Znano vam je, da sva postala varuha zaklada, ki ga imava skritega v skrinji in ki ga morava tudi spraviti na varno. Pripravite svojo žival in naložite ji ti dve vreči. Perrinet bo vodil. Oba ga spremiva...
Krčmar je bil v duhu vesel, da se je tako obrnilo, kljub temu, da je imel iz srca rad svoja gosta. Izpili so in krčmar je velel pripraviti mulo. Navezali so ji varno obe vreči na hrbet in mala karavana je odšla. Kapitan je naročil, da naj pripravijo oba konja; v dveh urah da se vrneta.
Ulica ni kazala ničesar sumljivega; plemič in kapitan sta se ogledovala na vse strani. Pa kljub paznosti jima je ušlo, kako se je držala v previdni razdalji za njima neznatna oseba in jima sledila neopaženo celo pot...
Hiša kapitana Tannegny du Chatela se je nahajala v ulici Saint-Antoine. Hodili so naglo ju bili kmalu na mestu. Odvzela sta muli tovod in poslala Perrinetija po drugi poti domov. Nihče se ni zmenil za osebo, ki je hodila zal njimi, prišla sedaj mimo in se zopet urno oddaljila. Glava je tičala globoko v plašču, kakod da skriva obraz pred mrazom.
Kapitanov dom je bila trdna stavba z malim stolpom na zahodni strani; imela je dve nadstropji, na prednji strani lepe gotične, kle-
— bbi —
dno silite v proldeto Hišo Saint-Pol in nastavljate tilnik krvnikovemu meču. Vse noči sva dosedaj še prelazila okoli zidovja in ničesar opravila. Česa vendar iščete?
— Najti moram Roselys. Kaj je meni vse drugo! Govoriti moram z Odette de Champdi-vers in jo povprašati po Roselys... Enkrat se nam mora posrečiti; ali ne mislite?
— Mislim, da se nama na ta način posreči dospeti na vislice!
Zopet sta obmolknila. Niti eden niti drugi ni vedel kaj svetovati. Njiju pogovor se je kon-čaval vedno enako. Med tem je vstopil krčmar, in je dejal:1
— Cenjena gosta, zdi se mi, da že celo jutro pohajkujejo sumljivi ljudje okoli krčme. Bržčas so vama zopet na sledu!
Oba sta poskočila pokoncu in stekla k oknu. Previdno sta se ozrla na ulico, pa ni kogar nista zapazila.
— Če jih ni, pa zopet pridejo. Nekaj vohajo, je nadajleval krčmar in obupno pristavila Gorje mi, če vaju res izslede: sedaj mi porušijo hišo do tal!
— Tudi to se lahko zgodi, se je zasmejat Passavant, pa Bog krčmarja ne zapusti in Thi-band tudi ti ne preideš radi naju. Pa idi sedaj, posvetovati se morava, kaj nama je ukreniti!;!
Krčmar je tarnajoč zapustil sobo.
Plemič in kapitan sta hipoma postala živahna; prva misel obeh je bila zaklad, ki sta! ga imela shranjenega v skrinji. Zid Efrajtn jima je za diamante in zlato izplačal toliko dukatov. da sta se napolnili z njimi dve obsežni vreči. Za slučaj boja in nezgode ie bilo treba Hiša Saint-Pol. .	13»
UD pol li. je presecituk odredil kratek odmor. Med odmorom je prišlo do ostrega spopada med navzočimi časnikarji in državnim pravdnikom. Časnikarji so klicali državnemu pravdniku: Korigirajte poročila o obravnavi v uradnih »Narodnih Novinah«. Ta poročila so iažnjlva ne pa naša, Jskandal je to, ker mora takšna poročila s svojimi žulil plačevati ljudstvo!
Državni pravdnik si iz zagate ni vedel pomagati drugače, kakor da je zbežal iz dvorane.
Po odmoru je bil zaslišan 16letni Kamilo Horvatin, domaž-iz Varaždina, gojenec I, razr. trg. akademije. Izpovedal je, da se je 10 dni pred atentatom seznanil z Jukičem. Nekega dne ie pač predlagal, naj bi žrebali o tem, kdo da naj komisarja Čuvaja usmrti, toda storil je to samo zaradi tega, da bi na ta način Jukiča odvrnil od zamišljenega atentata. Horvatin je naglašal, da ni bilo glede atentata ničesar dogovorjenega, marveč, da je samo Jukič neprestano govoril in sanjaril o atentatu. Tudi drug obtoženec Cvijič je z nova poudarjal, da je neresnična trditev, da bi se bili Jukič in njegova družba dogovarjali radi atentatov ua razne dostojanstvenike v Avstro-Ogrski monarhiji, marveč nasprotno je res, da je Jukič govoril samo o atentatu na komisarja Čuvaja. Nato je predsednik odredil zopet odmor, ki je trajal do I. popoldne.
Ob 1. je sodišče jelo zasliševati 1 Dietnega Romana Horvata iz Vinkovcev, gojenca IV. letnika na učiteljišču.
Ob treh je bila razprava prekinjena. Nadaljuje se danes.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Kf:PUBLlKANSKE DEMONSTRACIJE NA ŠPANSKEM.
Barcelona, 1. avgusta. Kljub vladne prepovedi so priredili svobodomiselci po vsej bpaniji povodom obletnice smrti Ferrerjeve velike republikanske manifestacije. V Barceloni jeymnožica po shodu vpila: »Doli s kraljem! Živela španska republika!« Policija je morala poseči za orožje in je več oseb nevarno ranila s samokresi. Mnogo ljudi je aretiranih
Madrid, 1. avgusta. V zvezi z republikanskimi demonstracijami je bil v Madridu aretiran znani republikanski publicist Con-ceiro.
POM1LOŠCENI PRISTAŠI BIVŠEGA SULTANA.
Carigrad. 1. avgusta. Sultan je pomilostil nad 100 odličnih pristašev bivšega sultana Abdul Hamida, katere so vrgli mladoturki v ječe. Med pomiloščenimi je cela vrsta odličnih politikov, med drugimi bivši vojni minister Izet paša, bivši mornariški minister Riza paša, bivši notranji minister Hasan Rahmi paša in
bivši poslanik na perzijskem dvoru Taksim paša.
Carigrad, 1. avgusta. Albanci zahtevajo, da vlada tekom dveh dni razpusti turško zbornico, sicer bodo nastopili s skrajnimi sredstvi.
AFERA STOTNIKA KOSTEVlCA.
Petrograd, 1. avgusta. Ruskega stotnika Kosteviča, katerega aretacija vsled vohunstva v prid Rusije, je vzbudila splošno zanimanje, so včeraj izpustili iz zapora.
ZIMA IN SNEG V RUSIJI.
Petrograd, 1. avgusta. Iz mnogih krajev Rusije prihajajo poročila o velikem mrazu in snežnih zametih, ki so divjali zadnje dni. Posebno hud mraz je ua Poljskem, kjer je sneg zapadel tako visoko, da je uničil čedo ovac, obstoječo 'z 900 glav. Sadje in žetev je po-. olnoma uničena.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne*.
Mali oglasi.
Na prodaj je prav po ceni sledeče: 1 čisto nov eleganten gugalnik za vsako osebo, štedilnik za na plin kuhati in kopalna bana. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.	520-3
Kupi se dobro ohranjeno damsko kolo s
prostim tekom. Ponudbe pod »Kolo« na »Prvo anončno pisarno«.	524—1
Skoraj nove damske gorske čevlje št. 39
se proda. Kje, pove Prva anončna pisarna.
za več konj s šupo in podstrešjem se ceno odda s 1. avgustom t. 1.
Natančneje na Rimski cesti št. 19.	519
Knjigoveznica Ivan Bonač
Ljubljana, Šelenburgova ulica
(nasproti glavne pošte)
priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, mape, galanterijo, passepailuje itd. — Posebno močna vez za knjižnice, čitalnice in bralna društva.
:: Cene zmerne, delo ho liti n o! ::
Izdelki za veselice?
Korjandoli, girlande, serpentine, balončki, zalepke za šaljivo pošto, moderni mali kuvertki za srečo-lov, vstopnice (bloki).
Cena zmerna, poHtrežba točna!
„Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
naznanja
okasijsko prodajo
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter voietne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami.
Ig polet
V
JDŽNI KOLODVOR, na perouu. DKŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEV EK, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. CEŠARK, Selenburgova ulica. DOLEJNO, Prešernova ulica. FUCIIS, Marije Terezije cesta. JV1KZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. SEN K, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUSN1K, Rimska cesta. USENICNIK, Židovska ulica.
K L EINSTEIN, Jurčičev trg. ' KRIŽAJ, Sp. Šiška.
Upo O T7"In. IzttccL:
W LSI A K, G osposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta. I TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. -SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta, LIKAR, Glince.
STRKOVIC, Dunajska cesta; ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta. >
M
EU
o"
m
£U
N<
C
T3
Cu
rt
(S)
in
61
O-
3
</)
3C"
O
<m
3*
n' <	C
IM C	m
t	 n>	pHH
< Ol	cs>
su	
r—4-&>'	GO
5C- GJ	7T
-t (/>	
D)	fHh
Qu n	<✓>
OJ	X"
O 7T	0J
C l/l	“T
=3 o	=3
	OJ
-o	<.
O N	JZ
ri fl>	c
3	cr
zr	. ■—
n n	Ol
■3 tu 3-	=3 mam m
Prihod vlakov v Ljubljano								iz:		
Dunaja . .	•	12*22	3*2£	4 '22	5*22	Q.5(	12*47	5.21	8*22	5-*»
Trsta . . .	•	12**—	4.09	9.04	ll*21	2-81	6*21	9*-£	11*22	
Trbiža . . .	•	7*28	9*M	H-14	4.20	7.00	8*12	11*22		
Kamnika . .	•	g*42	ll*00	2-41	6*22	10*86				
Rudolfovega	•	g.M	3.oo	9*1»						
Kočevja . .	•	g.59	3.°o	9*12						
Vrhnike . .	•	(J.8S	10-36	7*22						
* Hraovlak. *• Vou ob nedeljah In praznikih.										
Odhod vlakov iz Ljubljane proti:										
Dunaju . .	•	121	12*12	4*22	■y.80	11*26	3.”	6*21	9*22	1&2
Trstu ...	•	1*!S	3-22	5*12	• ft.03	10-02	^.Ot	5*41	8*21	
Trbižu . . .	.	i.5.4;	6*M	9.°9	H-30	3*22	6*22	10*22		
Kamniku . .	•	'j.ti	H-50	3.,2	^.15	11*22				
Rudolfovem.		7*3‘<	1*31	7*22						
Kočevju . .	•	7,3i	1*31	7*22						
Vrhniki . .	•	7.35	1«18	8*1						
„ i .i • • v Im ’■ •	V'	rii »"'cliah in ihh			t Ort 26. ma|a oziroma 1. tu lila.					
„DAN
U se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
—	662 —
Torej spraviti Roselysino doto na varno. Pas-savant se ni ničesar dotaknil razven onega prstana, ki ga je podaril Tannegnvju in še dru-zega, ki ga je namenil nekomu drugemu. Drugi dan namreč, ko sta izmenjala dragocenosti za suhe cekine, sta zajahala v rani uri in odjezdila proti gradu pokojnega vojvode Orleanskega. Temna slutnja je gnala plemiča vedno 'k vojvodinji Valentini in sklenil je, da jo zopet obišče. Prišedši v grad Pierrefondo sta pa zvedela, da je vojvodinja potrtosti in žalosti tako zbolela, da se je preselila na jug. Nihče ijima pa ni mogel povedati v kateri kraj se je natančno namenila. Nazaj grede sta se ustavila v Dammartinu v krčmi:	Pri Blaženem
Eliji. Bila je to tista krčma, kjer je bil plemič pri svojem prvem obisku od ljubeznjive krčmarice tako gostoljubno sprejet in se je zastonj nasitil. Bralec se bo vedel spominjati, da je Passavant našel od kralja in Odette podarjeno mu zaponko, s katero je hotel plačati, Vj svoje veliko veselje zopet v malhi.
Krčmarica je takoj spoznala svojega gosta, lepega plemiča, Passavant pa se je delal, kakor da je ne-pozna več. Ko pa sta se, okrep-čavši se, odpravljala in sta sedela že v sedlih, je plemič poklical brhkega dekleta k sebi in mu izročil prstan z blestečim kamenom: Tako se je zahvalil Hardy de Passavant za izkazano mu dobro delo.
Dolgo sta ugibala kapitan in plemič, kam naj odneseta vreči zlata, pa nista	do
pravega zaključka, končno se je domislil Jan; negny svoje hiše.	■	-----""
663
— Da, tako napraviva, je dejal. Zaklad nevidne, skrivnostne vile, ki si jo predstavljam storjeno iz vrtnic h' hhj, doto princeze Rosalinde...
— Roselys, ga je suho zavrnil Passavant.
— Torej zaklad princeze Roselys preneseva v mojo hišo, ki se gotovo že nihče več ne briga za njo. Vsi menijo, da sem daleč od Pariza in nikomur ne P.nde na misel stikati tam po meni. V kleti so skrivna vratiča v zidu in tja preneseva cekine. Midva pa odideva za nekaj časa iz mesta. Ali vani je Prav tako?
— Seveda mi je prav. 'n najboljše bo, da greva takoj. Krčmar nama posodi svojo mulo in prismojenega Perrineta za priganjača. Hola! Hola! Thiband!
Zaslišalo se je takoj stopicanje po lesenem stopnjišču in vstopil je krčmar. nesoe v vsaki roki steklenico vina. Prijatelja se nista mogla .vzdržati smeha. Vrli krčmar si ni mogel misliti. da bi klici veljali samo njemu ...
— Tega še nista vajena, je zaklical sopihajoč in postavil buteljki na mizo. Gospod iTannegny je kakor berič stikal po kleti, pa ta mu je ušel. Staro somirsko vino je in takoj se lahko prepričata, da govorim resnico.
Pripiavil je kozarca in oci so mu mežikale, ko je natakal kakor zlato zolto vino. Bila je v resnici prava somirska kapljica, ki je še danes na znamenitem glasu.
— Prinesite še kupico zase, je dejal Passavant.
Krčmar si ni dal dvakrat reči. Takoj je bil Perrinet z naročenim na mestu. Zelo mu je laskalo, kadar sta ga vabila postavna junaka
V
Y>
Dan“
,Dan“
Dan“
Pan“
Dan“
Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K 1*70. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom In vsem okraj, učiteljskim knjiž-	L
:::	nlcam
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana i 2 K 60 vin., s poštnino :::	26 vinarjev več. :::
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.