fcft satn i
Kterdek mani n»
Ivr&i,
11
St. 116 izhaja vsak dan
Mesečna naročnine 13 Din. za inozem-stvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljena, Gregorčičeva ul. 23. TeU 2666, int 3060 Maribor, Aleksandrova e. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1
GLAS
Uprava: Gajeva L Telelon 3856. - Ček. račun:	Ljubljana
čt. 14.614. Oglasi po eenlkn. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova e.16. Tel.2107. Celje, PreSernova 6/1
NARODA
V Ljubljani v nedeljo, dne 25. avgusta 1935
Današnja številka vsebuje:
Beseda o sodelovanju Pedagoška struja strnjenega pouka
Kje naj stoji Tavčarjev spomenik v Poljanah Glas slovenskih otrok Položaj na tržišču perutnine in jajc
Rokopisov ne vračamo Leto I
Beseda
o sodelovanju
Včerajšnji »Slovenecc piše, da je minister g. Preka odstopil le iz užaljenega samoljubja. Ta svoj očitek pa utemeljuje z mnenjem beograjskih političnih krogov, da za g. Preko, ki da je bil član JRKD, odnosno JNS, ki sta bili vse prej ko svobodoljubni stranki, pač ni mogel biti noben drug razlog kakor užaljeno samoljubje, če ni vstopil tudi v Jug. radikalno zajednico. V isti sapi pa trdi »Slovenecc, da sploh nihče ni bil pozvan za vstop JRZ in da tudi g. Preka ni dobil takšnega poziva. Nimamo vzroka, da bi branili korak g- Preka, ki se bo že sam branil, če bo smatral to za potrebno, niti toliko prostora, da bi osvetlili to čudno logiko »Slovencac, ko piše, da je aktivni minister iz užaljenega samoljubja odklonil povabilo, ki ga sploh ni prejel.
Pač pa daje ta čudna logika »Slovencac lepo priliko za debato o sodelovanju, kakor si ga predstavljajo naše stranke, kadar so na vladi. Vse po vrsti naglašajo takoj ob početku svoje vlade, da so za sodelovanje vseh, ki dobro mislijo in dobro hočejo. Kakor hitro pa ti dobromisleči in do-brohoteči razgrnejo vprašanje o praktičnem sodelovanju, se vedno izkaže,' da se priznava samo sodelovanje, ki je isto ko slepo uboganje. Če vse storiš, kar mi odredimo, potem moreš z nami sodelovati, če čisto izbrišeš vse lastne želje in nazore, potem ti dovolimo, da z nami sodeluješ. Tako v praksi navadno razlaga sodelovanje stranka, ki je v vladi.
Vse kaže, da imajo nekateri velike skomine, da bi tudi sedaj uveljavili takšno pojmovanje sodelovanja. Ta njih želja je tudi človeško razumljiva, ker je pač mnogo lepše, če človek vlada čisto sam, kakor pa če mora oblast deliti z drugimi. Zato z egoističnega strankarskega stališča ni oporekati, če je vsaka stranka najraje na vladi sama. Seveda pa je drugo vprašanje, če je v resnici tudi tako močna, da more sama vladati. Jugoslovanska notranja politična zgodovina pa doslej še ni dala nobeni stranki tega lepega izpričevala in ga tudi ne bo dala, ker so pri nas razmere takšne, da je mogoča resnična večina le s sodelovanjem več skupin.
Zato ni pri nas sodelovanje le stvar taktike te ali one stranke, temveč je eno bistvenih pogojev za ozdravljenje naše notranje politike. Ono nezaupanje^ ki je ohromilo naše notranje politično življenje in ga pritiralo do sedanje ostrine, je mogoče polagoma premagati le s pravilnim in resničnim sodelovanjem, ki bi v praksi dokazalo neutemeljenost nezaupanja. Samo govoriti o sodelovanju nima prav nobenega smisla, če se hoče tudi z dejanji dokazati svojo dobro voljo za sodelovanje. Zdravo podlago za sodelovanje more zato ustvariti večinoma samo stranka, ki je nà vladi, ker le ona ima možnost, da v dejanju dokaže, da res pravilno pojmuje sodelovanje.
In če pomislimo na vso veliko množino najtežjih gospodarskih,, socialnih, političnih in upravnih vprašanj, ki bi jih morali čim prej rešiti, če hočemo napredovati kot narod in utrditi državo, potem moramo priznati, da je sodelovanje državna in narodna nujnost in da zato ne sme biti le prazna fraza. Mi prav temeljito potrebujemo
še celo vrsto let čim bolj mirnega notranjepolitičnega življenja, da bi mogli v tem rasu rešiti vsaj svoja glavna vprašanja. A skoraj vseh 17 povojnih let smo reševati 'e strankarska.
v Ce pa že druga vprašanja ni mogoče re-siti le s strankarskih vidikov, potem najmanj vprašanje sodelovanja. Kajti ves protein je le v tem, da vendar že enkrat dobimo močno stranko, ki bo praktično krizna sla, da so splošna narodna vprašajta važnejša od njenih samo strankarskih.
Ugoslovanska radikalna zajednica bi mogla , ati ta dokaz, ker že njen nastanek iz Jonipromisa treh strank ustvarja nado, da
0	bili pri njenem nastanku -samo ozki ^/ankarski interesi potisnjeni -v- ozadje. 10°Ге™0 ce,° reči. da bo pojmovanje sode-k * * vanja za JRZ naravnost ona preizkušnja.
1	bo odtočila, če izvede svojo nalogo ali
Po stari, preizkušeni metodi...
4. septembra začne spet vse znova
Novi razgovori, spet odgoditev, spet komisi/a, prav nazadnie pa morda
tudi,,, sankciie
London, 24. avgusta. Havas poroča: V angleških političnih krogih prevladuje vtis, da bo angleška vlada postopala v angleško-abesin-skem sporu v treh stopnjah.
Najprvo bo skušala pomiriti obe stranki diplomatskim potom še pred 4. septembrom. Če to ne uspe, Anglija ne bo zahtevala v Ženevi stroge izvedbe pakta DN, marveč bo najbrž predlagala odgoditev tega zasedanja in nova pogajanja z Italijo, da s tem zopet odloži sovražnosti v Afriki. V tem smislu bo predlagala najbrž novo preiskovalno komisijo. Sele nazadnje bo angleška vlada predlagala sankcije in represalije.
Izvedba teh ukrepov je odvisna od ostalih držav. Če Italija ne bi sodelovala na seji sveta DN, bo Velika. Britanija svoje načrte pospešila.
London, 24. avgusta. w. Po poročilu lista »Starc je angleška vlada na svoji zadnji seji soglasno sprejela stališče, da , jezero Tana in izviri Modrega Nila v nobenem primeru ne smejo pod tujo oblast. Obenem so angleški ministri sklenili utrditi vse 'važnejše strateške točke, ki vežejo Veliko Britanijo z njenimi vzhodnoafriškimi posestvi in s Črnim morjem. Lista smatra, da celo DN ni vredno krvi enega samega angleškega vojaka, vendar podobnega ni mogoče reči za obrambo pomorske ceste v Indijo, ki se ji pojavljajo čedalje večje ovire.
Odločalo bo letalstvo...
Zanimiva izvajanja rimske revije
Rim, 24. avgusta. AA. Današnji »Ottobrec priobčuje članek o položaju v Sredozemskem morju in v Sueškem prekopu, če bi prišlo do resnega spora med Italijo in Veliko Britanijo. List pravi:
Razvoj modernega letalstva je iz temelja iz-premenil vojaški položaj v Sredozemskem morju. Če bi Augii ja s šilo zaprla italijanski mornarici prehod skozi Sueški prekop, kar bi bil prvi korak k vojni, bi odločala moč in uporabnost angleškega in italijanskega letalstva.
V	zapadnem delu Sredozemskega morja je položaj Italije izredno močan, ker se lahko opira na obale Sicilje in Sardinije, Toscane in Ligurije, dočim se mora Velika Britanija omejiti na Gibraltar.
V	srednjem delu Sredozemskega morja je Italija prav tako v premoči, ker se lahko opira na Sicilijo in Libijo, Velika Britanija pa sämo na Malto, kar je za letalstvo premalo.
. V vzhodnem delu Sredozemskega morja je Velika Britanija močnejša radi opore v Egiptu, Palestini in na otoku Cipru. Zato mora Italija izpopolniti svoje dodekaneške otoke in Rod. Velika Britanija torej ne bi mogla obvladati vsega Sredozemskega morja, dočim razpolaga Italija z močnim brodovjem in močnim letalstvom.
Če bi »drugi« hoteli zapreti Sueški prekop, potem hi Italija lahko zaprla morsko ožino med Sicilijo in severno Afriko, za svoje ladje pa bi imela na razpolago Mesinsko ožino.
V Bernu zasliluieio priče
Bern, 23. avgusta. AA. Odbor za ureditev ita-lijansko-abesinskega spora je začel svoje delo. Prva seja je trajala približno eno uro. Posvečena je bila v glavnem zaslišanju bivšega guvernerja ital. Somalije Rave. Tega so predlagali italijanski delegati kot pričo. Zaslišana sta bila kot priči z italijanske strani tudi dva domačina, ki sta v to svrho prispela v Bern.
Seje odbora, ki zaseda v »Grand hotelu«, so strogo zaupne.
Angieški krediti Italiji
London, 24. avgusta. AA. »Financial News« piše. da bo sklep londonskih klirinških bank, da ne bodo obnovile dosedanjih kreditnih olaj-jav italijanskim bankam, imel za posledico ce-
ne, ker prograinatično itale ne prinaša nič
novega. Gre le za to, kakšen duh uveljavi
v naši notranji politiki in ta duh bo odvisen od tega, kako bo rešila vprašanje sodelovanja vseh drugih skupin.
Le iz unče Ini it razlogov smo napisali te svoje misli o godetevanjvi, ker se upravičeno bojimo, da na vladni strani pojema volja do pravilnega pojmovanja sodelovanja in da mesto, njega sili vedno bolj na dan staro strankarstvo.
dalje večje zmanjševanje kreditov prihodnje tri mesece, nato se bo pa kredit popolnoma ustavil. Listi pravijo, da so londonske banke zelo nerade sprejele ta sklep, ker so bile italijanske banke doslej odlične plačnice. Zdaj pa vlada razumljiva skrb, da bo italijansko-abesinski spor znatno poslabšal finančni položaj Italije.
Italiia prazni Dodekanez
Atene, 24. avgusta. AA. Tukajšnji listi pišejo, da so italijanske oblasti odstranile vse prebivalstvo dodekaneškega otoka Pserima, ker mislijo na tam otoke zaradi ugodnega podnebja urediti pravo naselbino vojaških bolpišnie in spraviti tja vojake, ki bodo zboleli v Vzhodni Afriki.
Okoli podonavskega pakta
Dunaj, 24. avgusta. AA. Privatno poročajo, da je nemški poslanik na Dunaju v. Papen na Hitlerjevo povabilo odpotoval v Berlin. Mislijo, da je to potovanje v zvezi z načrtom o podonavskem paktù.
Avstrijski zunanji minister v Budimpešti
Budimpešta, 24. avgusta. AA. Dokaj nepričakovano za široko javnost sta prispela na Blatno jezero avstrijski zunanji minister Berger Waldenegg in štajerski deželni glavar grof Stiirk. Jutri ju pričakujejo v Budimpešti, kjer bosta imela sestanek z madžarskim zunanjim ministrom Kanyijenì.
V uradnih krogih ne dajejo nikakih pojasnil o tem, kaj bosta govorila avstrijska državnika z madjarskim zunanjim ministrom.
Pred krizo
bolgarske vlade
Sofija, 24. avgusta. AA. Neki minister v vladi Andreja Teševa je snoči izjavil poročevalcem bolgarskih listov, da se vlada nahaja v krizi. Vse kaže, da se méd člani vlade ni doseglo soglasje glede tega, kako naj se izvedejo bodoče volitve v novi parlament, ki naj bi proučil in odobril novo ustavo Minister za notranje zadeve general Raško Atanasov, gospodarski minister S točo Mošanov in gradbeni minister Nikola Jotov še zmerom vztrajajo na ideji ustanovitve enotne državne stranke, ki bi smela edino iti na volitve. Toda predsednik vlade Andrej Tošev in ostali ministri so proti temu, ker mislijo, da bi bilo treba volitve izvesti na liberalnejši način. V zvezi s temi nesoglasji v vladi se zdi, da je zastalo delo pri izdelavi novega volilnega zakona in načrta nove ustave. V političnih in novinarskih krogih trdovratno govore, da se bo čez 10 ali 14 dni sestavila nova bolgarska vlada, ki bi imela izdelati novi volilni zakon in načrt nove ustave ter izvesti volitve. Kot kandidata za predsednika nove vlade imenujejo razen zunanjega ministra Kjuseivanova, bivšega kmetijskega ministra Kosto Muradijeva in bivšega poslanca iz skupine Ljapčevega »Demokrati-českega zgovora« Radeva Vasi!jeva, ki je pred kratkim postal upravnik bolgarske kmetijske in kooperativne banke, če bi novo vlado sestavil Muradijev. mislijo, da bi vanjo stopili zastopniki poljedelcev in socialistov, dalje člani Ljapčevega »Demo-kratičeskega zgovora« in cankovisti okoli Kriste KaHova, ki bi imel dobiti portfelj notranjega ministrstva. „Trdijo, da bi takšno vlado pri volitvah prikrito podpiral tudi sam Dimitrij Dičev, vodja poljedelske zveze. Če bi pa vlado sestavil Rade Va-siijev, bi šli vanjo zastopniki poljedelcev, Dimitičeva, Ljapčevega Demokratičeskega zgovora in demokratska stranka.
*
Barbusse zbolel
Moskva, 24. avgusta/ AA. Slavni francoski-književnik Henry Barbusse, ki se sedaj nahaja v Moskvi, je obolel na pljučnici. Prenesli so ga v bolnico na Kremhu.
Italiianski manevri
Rim, 24. avgusta. Agencija Stefani poroča: Velike vaje v dolini Adiie »e bodo začele v ne-V nedeljo s tole nalogo:
Nagli napad in izkoriščanje uspehov v planinah s pokretom velikih enot pehote, planinske pehote in motoriziranih enot.
V	Bergamu se priču o 26. t. m. vaje s temile podmenami: Utrditev protiofenzive po odboju nasprotnega napada.
V	Furlaniji se prično vaje 26. t. m. s temi nalogami: Proučiti v planinskih predelih tele točke: 1. uporaba izvidnic, ki morajo izslediti sovražnika in varovati prehode čez reke, % kombinirani napad pehote in planinskih čet ih
3.	nastop naglih čet v bitki s prehodom čez reko.
Potiska in Gdansk
Varšava, 24. avgusta. Pat poroča: V nasprotju z informacijami tujih listov, da je poljska delegacija med trgovinskimi pogajanji z Gdanskom predlagala, naj Gdansk svojo valuto ukine, se ugotavlja, da niso bili satvljeni taki predlogi, ki bi predvidevali zamenjavo denarja svobodnega mesta Gdanska. Poljska delegacija je samo po-vdarjala, da je treba proučiti gospodarska vprašanja s pomočjo emisijskih zavodov obeh strank. Ker je samo na ta način mogoče odstraniti ovire, ki onemogočajo tr-. govsko izmenjavo med Poljsko in Gdanskom. To .predlaga y ostalem tudi trgovinski sporazum od 8, avgusta.
Obisk nemške mornarice r
Varšava, 24. avgusta. Pat poroča: Poveljnik vojne mornarice kontreadmiral Svirski je priredil kosilo v čast oficirjem nemške vojne mornarice. Kosila so se udeležili tudi nemški poslanik v Varšavi v. Moltke, nemški vojaški ataše v. Schindler in predstavniki poljskega ministrstva vojske in zunanjega ministrstva. Svirski in v. Moltke sta v svojih zdravicah podčrtala zbližanje vojnih mornaric Poljske in Nemčije, kar naj še bolj poglobi tesne in dobre odnošai* med obema državama.
Varšava, 24. avgusta. AA. Davi je častniška delegacija s križarke Königsberg zapustila Varšavo in se z avtomobili odpeljala v Gdinjo.
Nogi poslanik
v Washingtonu
Beograd, 24. avgusta. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. ž ukazom kr. namestništva in na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra je imenovan za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika na kralj, poslaništvu v Washingtonu v 2. skupini druge stopnje Konstanti» Fotić, dosedanji kralj, stalni delegat pri Društvu narodov, v isti skupini in stopnji.
Vreme
v naši državi dne 24. 8. 1935.
	Kraj	Baro- meter	Temperatura		Padavine v m, m
			najnižja j najviši«		
	Ljubljana .	762.0	13	27	—
	Maribor . .	759.9	13	23	—
	Zagreb . .	761.2	15	24	—
	Beograd . .	762.3	14	27	—
	Sarajevo	765.0	9	20	—
	Skoplje . .	763.6	13	29	— .
	Split . . .	762.9	19	29	— j
	Kotor . . .	762.1	19	—	—
	Rab ....		18	-	
Najvišje temperature veljajo, ra<en Ljubljane, za prejšnji dan.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved: Nevarnost neviht z zapada. Jutri se bo oblačnost še povečala. Vendar bo še toplo.
Politični utrinki
Res, z indignacijo
■o čitali slovenski poslanci v »Slovencu«, itako da je bila odbita njih ponudba za sodelovanje. Z indignacijo, ker si je to ponudbo »Slovenec« gladko izmislil. Zato popravljamo »Slovenčevo« vest, kakor treba, ter ugotavljamo, da sploh. še ni bilo ni-kakšnih pogajanj od skupine do skupine glede morebitnega sodelovanja, če pa se je zasebno razpravljalo med zastopniki te ali one skupine o morebitnem sodelovanju, potem ti razgvori niso presegali okvira, kakor je v razgovorih med politiki in poslanci običajen. Seveda pa ti razgovori, kot čisto osebni, niso bili namenjeni za javnost in med politiki, ki so za »fair« politiko tudi ni navada, da bi te čisto osebne razgovore spravljali v javnost. Zlasti pa ne na način, da dobivajo ti razgovori čisto drugačno lice, kakršno so v resnici imeli. Očividno je »Slovenec« v šestih letih svojih političnih neprostovoljnih počitnic čisto pozabil ne le na način parlamentarnega življenja, temveč tudi na forme, ki so med parlamentarci običajne. Pri nepoučenih ljudeh bo morda na ta način doživel kakšen uspeh, resna politična javnost bo pa takšen način poročanja upravičeno in odločno odbila z vso indignacijo.
Kam je šla milijarda?
Tako se mogočno sprašuje včerajšnji »Slovenec«. In priznati je treba, da je to milijardo tudi takoj našel. Za ves železniški promet za Jevtič-Marušičev shod v Ljubljani se je plačalo le 3000 Din, rohni »Slovenec« z ogorčenjem ter zahteva, da se krivci kaznujejo. Za niški shod g. Uzuno-viča pa dolguje JNS še 7 milijonov Din. Kakor nam je žal, a tudi to pot moramo »Slovenčevo« ogorčenost malo popraviti, prav tako pa tudi njegove navedbe.
Resnica je namreč ta: Za udeležence Jev-tič-Marušičevega shoda je bila dovoljena dvotretjinska vožnja in naročenih pet vlakov, za katere je plačal glavni volilni odbor 15.000 Din kavcije.
»Slovenec« je menda nekaj slišal od daleč zvoniti, pa je v svojem strankarskem navdušenju slišal preslabo. Tako se mu je milijarda izmuznila iz rok.
Kar se pa tiče niškega shoda pa prepuščamo »Jutru«, odnosno generalnemu tajniku JNS, gosp. dr. Kramerju, da odgovori »Slovencu«.:
Ker pa je začel »Slovenec« iskati izgubljeno milijardo v železniškem ministrstvu, mu priporočamo, da prav ostro razsvetli v aferti Batignolles, ki še ni zaključena, ker tu gre ža 821 milijonov, torej za nekaj več, kakor le za zanimivo in poučno polemiko. Pa tudi »Našička« in razne druge dobave nudijo lepo priliko, da pokaže »Slovenec« svojo vnemo. Svetujemo le »Slovencu«, da vedno predno začne boj, dobro pogleda, kdo vse so bili tisti čas člani vlade. Morda mu bo naš nasvet dobro prišel.
česa vsega »Slovenec« ne ve!
Kot vladni list ima »Slovenec« to lepo nalogo, da je v permanentnem navdušenju in zato tudi vidi navdušenje tam, kjer ga nihče drug ne vidi.
Tako poroča včerajšnji »Slovenec«, da tudi Hrvati pozdravljajo JRZ in da je bila prijava JRZ tudi v hrvatskem delu našega naroda sprejeta z velikimi simpatijami ter da se vrše na Hrvatskem velike priprave, razgovori in dogovori, da bi se tudi na Hrvatskem organizirala močna JRZ. Na vdušenje za JRZ tudi na Hrvatskem od dne do dne raste.
Bojimo se, da bo hrvatski del našega naroda kar preveč navdušen, ko bo izvedel iz »Slovenca« o svojem navdušenju.
»Delavska politika« o pohorski resoluciji
Glasilo slovenskih socialistov komentira pohorsko resolucijo le z nekaterimi kratkimi ugotovitvami, s katerimi dokazuje notranjo neiskrenost resolucije, nato pa zaključuje svoj komentar s temi besedami. »Da ti generali brez armade ne želijo obnove starih strank, je razumljivo, ker se zavedajo, da bodo z obnovitvijo starih političnih strank za vedno izginili iz političnega pozorišča. Naše ljudstvo se je naveličalo kramari j e z narodnostjo, patentiranim jugoslovanstvom itd. Tega se očividno pohorska vojska še ne zaveda, ker bi sicer pobegnila v še višje gore kakpr je Pohorje.«
»Hrvatska Straža« o JRZ
Glasilo hrvatskih katolikov poroča o prijavi ter o programu nove Jug. radikalne zajednice ter dodaja temu svoj komentar, v katerem pravi med drugim: Program je izražen v zelo raztegljivih frazah ter bo zato za presojo politike stranke predvsem odločilna njena politična praksa. Vidi se, da je stranka na stališču državnega in narodnega edinstva ter da smatra Slovence,
Krlxa ie ni rešena
Po ostavki ministrov
. .......h gaHHHinwim mn      	y bodoče socfefovafa z
dosedanjim klubom skupštinske večine, zato ni bilo povoda za izmeno
Beograd, 24. avgusta b. Z ozirom na podano ostavko ministrov, se v vladnih krogih živahno razpravlja o vzrokih te ostavke. V teh krogih pravijo, da bo vlada delala v skupščini z dosedanjim klubom vladne večine. Zato pravijo, da tudi ni bilo povoda za ostavko. Neka ugledna oseba, ki stoji zelo blizu vlade,' je izjavila, da Jugoslovanska radikalna zajednica ni bila ustvarjena od strani vlade in zato poedinim članom vlade dr. Stojadinoviča ni bilo stavljeno vprašanje, če hočejo pristopiti k zajednici
ali ne. Vlada ni formirana na strankarski osnovi, ampak je prišla na površje zaradi zaupanja krone in je sestavljena tako, da odgovarja trenotnim političnim potrebam. Posamezni ministri niso stopili v vlado dr. Stojadinoviča kot predstavniki stranke, temveč kot predstavniki bivših klubov iz preteklosti. Z ozirom na to osnovanje nove stranke ni moglo vzbuditi politične občutljivosti ministrov, vsaj v trenotku ne, ko je stranka samo prijavljena in še ni dobila končnega odobrenja za delovanje in ko ludi
še ni izvedena njena organizacija. Z ozirom na parlamentarno situacijo tudi ni bilo povoda za to, saj so vsi člani vlade tudi člani iste večine. Kakor je bilo že večkrat javljeno, se v skupščini ne bo ustanovil klub Jugoslovanske radikalne zajednice. Kraljevska vlada bo delala z dosedanjim klubom skupščinske večine in tudi z ozirom na to ni bilo povoda za izmenjavo posameznih ministrov. Zato tudi beograjski politični krogi situacijo presojajo na svojevrsten način.
licitacija prvega dela proge Št. lani—Sevnica razpisana
Beograd, 24. avgusta b. Današnje Službene novine objavljajo razpis za prvo ofertno licitacijo za oddajo prvega dela železniške proge št. Janž—Sevnica in to od km 0 + 000 do km 8 h 752, spodnji stroj in gradba.
Svetozar Stankovič pri predsedniku vlade
Beograd, 24. avgusta b. Minister za kmetijstvo Svetozar Stankovič je bil danes popoldne sprejet od predsednika vlade g. dr. Stojadinoviča. Novinarjem je pri odhodu izjavil, da bo jutri seja finančnega komiteja ministrov.
Prometni minister je odpotoval v Sarajevo
Beograd, 24. avgusta. AA. Prometni minister dr. Mehmed Spaho je snoči odpotoval s svojim tajnikom Mehmedom Hadžijem Hasangvačem v Sarajevo, kjer bo ostal nekaj časa zaradi privatnih zadev.
Sprejemi v prosvetnem ministrstvu
Beograd, 24. avgusta. AA. Sprejemanje občinstva v prosvetnem ministrstvu: Prosvetno ministrstvo opozarja vse zainteresirane, da ni moči dajati nikakih obvestil o premestitvah, ki so v teku, in o imenovanjih, prav zato, ker so te stvari že v teku. Da si stranke prihranijo nepotrebne izdatke, se opozarjajo vnaprej, da naj glede teh stvari ne prihajajo v ministrstvo in tudi ne zahtevajo pojasnil po telefonu. Sprejemanje strank je določeno za sredo od 11. do 12. ure pri ministru m v petek od 11. do 12. ure pri pomočniku in načelnikih oddelkov ter šefih za računovodstvo, za zadužbinstvo in za umetniški odsek. Druge dni se stranke ne bodo sprejemale. Ostali uradniki ne morejo sprejemati strank, Prijave za sprejem je treba oddati zmerom eno uro pred sprejemom, torej od
10.	do 11. Po enajsti uri se prijave ne bodo več sprejemale.
V svrho lažje izvedbe tega sklepa bodo v pritličju poslopja posebni uradniki pregledovali prijavnice.
Obenem se opozarjajo vsi, da smejo na sprejem reflektirati samo tiste osebe, ki pridejo v izredno važnih in nujnih vprašanjih, to morajo na prijavnici tudi omeniti.
Shod v Kragujevcu
Beograd, 24. avgusta b. Na veliki shod Združene opozicije v Kragujevcu, ki je sklican za jutri v nedeljo, se je že danes pripeljalo v Kragujevac mnogo ljudi. Ta shod bo z gotovostjo potrdil, da ni nikakega nesporazuma med šefi opozicije. Ravnokar izvoljena skupščina opozicije bo v kralkem času začela z izdelavo organiziranega in detajliranega načrta skupščinske opozicije.
Hrvate in Srbe za plemena jugoslovanskega naroda... Nikjer se ne govori v programu o reviziji ustave in niti glede samouprav. Potemtakem je jasno, da ne gre za široke samouprave, o katerih je govoril dr. Lazar Markovič, temveč le za samouprave v mejah banovin , kakor so določene z ustavo in s pravicami, kakor jih je omejila ustava iz leta 1931., v kateri je določena neodvisnost eksekutivne oblasti od skupščine in dosledno s tem tudi bana od banovinskega sveta. Ban je odvisen le od vlade ter je njen izvršilni organ... V socialnem pogledu je stranka konservativna brez naglašene kmetske ali delavske note. V kulturnem pogledu je stranka nacionalistična, vzgoja pa mora služiti ciljem države, dočim je naglašena nevtralnost do posameznih ver.... Splošno prepričanje je, da je program v glavnem nadaljevanje politike radikalne stranke, katere ime je tudi sprejeto v njenem naslovu.
List še izrečno naglasa, da se bodo iz Slovenije in Hrvatske sprejemali le posamezniki, ne pa skupine.
Demokrati bodo počakali na novi društveni in zborovalni zakon
Nekateri beograjski listi so poročali, da bo demokratska stranka izpremenila svoj program in tudi svoja pravila. Sedaj se iz vodstva bivše demokratske stranke te vesti demantirajo, ker da ni prav nobene potrebe, da bi se stari program izpreminjal. Enako se odločno demantirajo vesti, da bi nameravali prijaviti svojo stranko že sedaj. Demokrati hočejo na vsak način počakati na novi društveni in zborovalni zakon in šele potem bodo prijavili svojo Stranko.
Nove vžigalice
Beograd, 24. avgusta. AA. Da bi zlasti kmetskemu prebivalstvu olajšala nakup vžigalic, je uprava državnih monopolov že aprila meseca sklenila uvesti novo obliko vžigalic z izpremenjeno ceno po po! dinarja za škatlico. Takoj nato so začeli izdelovati nove vžigalice in so jih najprvo prodajali v manjših krajih, od ponedeljka 26. t. m. pa pridejo v prodajo po vsej državi. Nova oblika vžigalic bo nadomestila dosedanjo obliko vžigalic »Jadranske straže«, ki jih več ne bodo izdelovali ne prodajali. V novih škatlicah bo po 30 vžigalic, stale pa bodo po pol dinarja. V švedskih normalnih vžigalicah, ki stanejo en dinar, je 60 vžigalic, število vžigalic in cena med novimi vžigalicami in švedskimi normalnimi vžigalicami ostaneta potemtakem neizpremenjena. Nn-pram ukinjeni obliki vžigalic »Jadranske straže«, kjer je bilo samo 50 vžigalic pa bodo nove vžigalice cenejše, ker je dosedanja škatlica stala en dinar in imela samo 50 vžigalic.
Seja JNS
Beograd. 24. avgusta b. Predsednik Jugoslovanske nacionalne stranke in bivši predsednik vlade g. Nikola Uzunovič je sklical za 28. t. m. sejo glavnega odbora stranke. Na sejo so poklicane vse osebe, ki so bile izvoljene v glavni odbor stranke na njenem kongresu. Med temi so tudi. politiki, ki so začeli ustanavljati nove stranke, ali ki so se že opredelili za nove grupacije. Tudi ti so pozvani na sejo. Namen sklicanja je obravnavanje akcije Jugoslovenske nacionalne stranke.
Napredovanja
Beograd, 24. avgusta b. Napredovali so v 5. polož. skup. Černetič Radko sreski šol. nadzornik v Brežicah in Mikuš Matej sreski šolski nadzornik v Dol. Lendavi, v 6. polož. skup. Menart Viljem, učitelj v Novem mestu, Majnhart Adolf, učitelj v To-polščici in Mlekuš Vekoslav učitelj v Ljubljani, Pahor Marija, učiteljica na Skaručni in Pahor Gvidon učitelj na Skaručni, Leskovic Ilija, učitelj v Trbovljah-Vode, Porenta Viktor, učitelj v Rosniku, srez Konjice. Razveljavljen je ukaz, s katerim je bila upokojena Brence Marta v Mariboru v 6. polož. skup., istotako je razveljavljena upokojitev Srečka Borštnika učitelja v Novem mestu v toliko, da se upokoji na osnovi §§ 104 točka 3 in 105/2 uradniškega zakona. — Napredoval je za kanclista v 10. polož. skup. pri sreskem sodišču v Maren-bergu šomen Matija, dosedaj zvaničnik pri sodišču v Dol. Lendavi.
s g* « I* * II * * V
M. R.:
Finalni amaterski turnir za nac. šah. mojstrstvo
V	petek so bile v V. kolu doigrane vse partije. Savič R., ki ga je očividno nepa-trebni poraz v IV. kolu proti C. Vidmarju potrl, je ponovno izgubil proti Sikošku. Senzacija je bila prva izgubljena partija ing. Preka v finalu proti Matrejevu. Neprespana noč se je simpatičnemu Vrhničanu bridko maščevala in mu po nepotrebnem pripravilo ničlo, s čimer je padel z
II na IV. mesto. Tudi šiška, ki je v finalu
močno popustil, je moral kloniti pred žilavo in premišljeno igro M. Vidmarja ml. Preinfalk je igral proti C. Vidmarju in ga z zaporedno žrtvijo 2 figur premagal v odličnem slogu. S tem se je povzpel na 3. mesto turnirske lestvice, ki izgleda po V. kolu takole *
1.	M. Vidmar ml. 16 točk; 2. Matvejev 1372 točk; 3. Preinfalk 13 točk; 4. ing. Prek 12 točk; 5. Slkošek llVs točk; 6. Vidmar C. 97г točk; 7. Savič Radomir 9 točk; 8. šiška 8 točk.
V	soboto so bili v VI. kolu dosežem sledeči rezultati : Sikošek si je delil s Prein-
falkom po 1 točko. Ing. Preku se je posrečilo maščevati svoj poraz prejšnjega dne ter je proti R. Saviču spravil obe točki na varna Stric in nečak Vidmarjeva sta se, kot se za ožje sorodnike spodobi, sporazumela za remis. Senzacija VI. kola pa je vsekakor zmaga šiške, zadnjega v tabeli proti Matvejevu. ki ni doslej izgubil niti v semUinalu, niti v finalu še nobene partije. S tem se je turnirska lestvica nekoliko spremenila in prikazuje sedaj naslednji vrstni red:
1. M. Vidmar ml. 17 točk: 2. in 3. ing. Prek in Preinfalk. vsak s po 14 točkami; 4. in 5. Sikošek in Matvejev. vsak s po 1372 točkami; 6. Vidmar Ciril 107» točk; 7. šiška 10 točk; 8. Savič Radomir 9 točk.
V nedeljo se odigra VII. in poslednje finalno kolo. Nastopilo sledeči na ri : M. Vidmar—Matvejev:	Vidmar Ciril—Sikošek;
Preinfalk—ing. Prek ter Savič—šiška.
Ker imata 2. in 3. plasirana igralca cele 3 točke manj od prvoplasiranega M. Vidmarja ml., mu ne moreta več iztrgati že siguren naslov novega jugoslovanskega ša-. bovškega mojstra.
šahovska olimpijada v Varšavi
Varšava, 24. avgusta. AA Po desetem kolu je stanje Šahovske olimpijade takole :
švedska 28 (3), Madjarska 24 in pol (2), Poljska 24 (3), reškoslov.iška 24 (1), USA 23 (4), Jugoslavija 23 (3).
Današnje ligaške tekme
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo gre h koncu. Danes bo padla odločitev, kdo l>o jugoslovanski nogometni prvak za leto 19H5. Jugoslavija ali BRK? Prva igra v Zagrebu s ('oncordio in je naloga Jugoslavije mnogo težja kot pa njenega lokalnega rivala BSKa, ki igra v Sarajevu, čeprav seveda tudi Sarajevčanov ne gre podcenjevati. Tretje srečanje je v Beogradu med Baskom in Uradjauskim. Ta tekma za domačine ni posebno važna, sai i° njih usoda že zapečatena, tem važnejša pa je za Zagrebčane.
Naše šole
Na drž. meščanski šoli »Miroslava Vilharja« na Rakeku bodo popravni izpiti 30. in 31. avgusta od 8 do 12. Vpisovanje v I. razred bo 2. septembra od 8. do 12. in od 15. do 17., v vse štiri razrede pa 3. septembra od 8. do 12. in od 15. do 17. Starše opozarjamo, da bodo vsa potrdila v redu, ker drugače je vpis nemogoč. Kaj je vse potrebno za vpis, je razvidno na zadnji strani iz vest j a za šolsko leto 1934./35. Natančno je vse objavljeno na šolski deski.
Tacen pod Šmarno goro. Danes priredi pri nas agilno Društvo kmetskih fantov in deklet iz Garnel j tekmo koscev, združeno z mladinskim zborovanjem. Prireditev se vrši ob 2. uri popoldne na vrtu »Save«. Podprimo s čim številnejšim obiskom idealno delo mlade kmetske generacije.
Moravče. Naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredi danes ob 3. uri popoldne tekmo koscev in mladinsko zborovanje. Zbirališče povorke pri »Klopčarju«. Vsak zaveden kmetski pristaš se mora te manifestacije udeležiti!
Državna meščanska šola Maksa Pleterš-nika v Ptuju. Popravni izpiti za vse 3 prve razrede bodo 26. in 27. avgusta, za oba 2. razreda dne 28. avgusta in za 3. razred dne 29. avgusta tega leta. Točna razvrstitev učencev po predmetih in učilnicah, kjer se bodo vršili popravni izpiti, je razvidna na ob javni deski v 1. nadstropju. Vpisovanje bo 1., 2., 3. in 4. septembra v zbornici šole v 2. nadstropju. Vsa natančnejša navodil» o vpisovanju so do podrobnosti razvidna v izvest ju za šolsko leto 1934-35. K vpisov z nju morajo seveda priti tudi vsi starši, ' so dne 17. junija 1.1. že prijavili svoje otre ke v šolo.
Kdor pravočasno poravnd naročnino, je sotvorec P°' cenitve!
Za kmeta in prirodo
Ma kmetih je hit natanko na današnji dan pred 70. leti rojen sedanji ljubljanski notar g. Mate 11 a f n e r. Na Sorškem polju v Doriar-jih pri Škofji Loki mu je tekla zibelka.
L. 1889. je Mate Hafner prišel na Brdo k Janku Kersniku za notarskega pripravnika in ostal pri njem do njegove smrti, nato je bil pa njegov namestnik do 1. 1898, Pisal je pa Hafner že prej in priobčeval pesmi in črtice. Nato je bil notar v Senožečah, Radečah in Kostanjevici, od I. 1911. je pa v Ljubljani.
Ves ras je ta mož delal za kmeta in njegovo zemljo, domovino. Odličen strokovnjak je tako-rekoč v vseh kmetijskih panogah. Vsa društva, kjer je sodeloval, so napredovala, saj je notar Hafner povsod ludi v resnici delal.
Njegova domača vas D orla rji so središče prastarega drevesničarstva in iz njegove rojstne hiše so bili najumnejši sadjarji. Tudi naš jubilant dela čast tradiciji svojega kraja in rodu.
Posebno so ga vedno veselile | ni rodoslovne vede, da pozna vse naše rastlinstvo in živalstvo nad zemljo in pod zemljo. Preiskal je tudi vse naše jame, da naše dežele in njenih rast-
linskih in živalskih zanimivosti menda nikdo boljše ne pozna od našega jubilanta. Lovec je z ljubeznijo do živalstva, ki divjačino smotreno varuje in goji. Zbral je čedno zbirko lovnih živali, pravi muzej so pa njegove zbirke žuželk. Svojo prvo zbirko metuljev je odstopil našemu Narodnemu muzeju. Največja znamenitost v njegovi zbirki je pa jamska favna.
Notar Mate Hafner je vedno ščitil našega kmeta in njegovo deželo, da se čim najbolj ohranijo iu obvarujejo njene zanimivosti in značilnosti. v bivšem samostojnem odseku Muzejske-sotn,^ oa 7'\viY'*,V0 prirode je bil najvnetejši uveHavliL^M <lr- Jesenka v boju za zakonito p-(6 javljanje Narodnega parka v dolini Sedme-
I n roda se je svojemu oboževalcu izkazali hvaležnega m ga ohranila pri 70 letih še čvr „3a'. ,da Mmtguje z lahkoto najvišje planine it agloblje jame, kmet pa svojemu srčno dobre
vMrib dmiì " l>rijale,jl' že,i mnogo lepil
Sklepi učiteliev za defektno deco
Ljubljana, 24. avgusta. Zborovanje učiteljev za defektno (teles-
včera8; h0> sk,ažen°' ,dec°. ki se je začelo včeraj ob številni udeležbi učiteljev iz vse
inn cilzave> s6 je danes prav tako resno s^vamo nadaljevalo. Prečitane so bile •švevjine pozdravne domače in tuje brzojav-<e Zborovanje je obiskal tudi znani prole-
S'viSÄVit K"‘olar ~ Mas«r»-
ääätssssiä tese
cialnega šolstva in nalogah udruženja Njegova izvajanja so našla zgoščeno obliko v mini str i'1/ ’ katero je sklenilo društvo poslati politiko pvosveto’ mimstru socialno Pravosodje ,оа[ос1по zdravje’ ministru za Snnmm,? n banski upravi.
nje vorašot^ zahteva- da se mora udruže-šaniih „fj1 za 5vet Pri vseh važnih vpra-sfcva L» ide organizacije specialnega šol-sttke n hSL,!1 ,udruženje želi točne stati-fektoe dec^LWv de.ci' Ker Је število de-
treba zgraditi nove zavode Г°^с0ПуGiubili6 ni lastno Zgradbo za pomožno .šou/'v BeL-gradu, Zagrebu. Sarajevu In Skopi ju V Ljubljani naj se osnuje dom za vzgojo mla-doletnikov, v katerega se bo preselil odde-mladoletnikov'iz jetnišnice in iz zavoda v Ponovicah pri Litiji. Tudi zavod iz Ko-revja naj se preseli v Ljubljano, ker bo imel , vec možnosti razmaha. Potrebno je graditi dom za mladoletnike v Beogradu n Dom slepih v Zagrebu. Specialno šol-vo naj se dopolni z razredi za čuvanje ВДа m oci; prav tako s posebnimi razredi za glusce. Za izobrazbo učiteljev naj se se-8tayi poseben institut, tako da bodo morali pcitelji za skazeno deco delati poseben stro-у,?У.т lzPit. Osnuje naj se poseben zdrav-jifko vzgojni institut v Ljubljani. Zagrebu , Beogradu. Ljubljanska gluhonemnica bo /«bila institut ja eksperimentalno fonetiko.
ur je najnaprednejši zavod v tej smeri v rpZavi Po banovinah naj se nameste refe-bunti za specialno šolstvo. Prav tako mora kr,,: .upravnik zavoda strokovnjak s stro-nim izpitom. Poleg teh sklepov se spo-pUjca bori še za gmotno izboljšanje stanu.
. volitvah za novi odbor so bili izvo-t'ip l" YeUko Ramadanovič, Miodrag Ma-Zuh- ДЧаг Karličič, Vilko Mazi, Djordje Opj-b’ pušan Pantič, Vlastimir Simič, Josip el r ’ P®t-er Meandžija, Vlado Erat, Gabri-Janw, » ’• JosiP ‘Mihelič, Dobrilo šiljak, ^ciw,r™a2,tnoviŠ.> Antonija Drušković.
xa. xjl uoiwvvjiv.
Zorka p‘	Fran Grm. Rajko Adleš
goro.
Sestanek iastitliivih veteranov
na Pševem
Stražišče, v avgustu.
Na dan sv. Roka, patrona vseh betežnih, so se stražiški vetrani odločili, da gredo na Pševo. Mahnili so jo na goro, da dokažejo, da še niso za staro šaro. Nesli so na svojih plečih vsi skupaj okoli 1051. leto navkreber po cesti, katere se niso ustrašili, saj jo je zgladil marljivi župan g. Križnar. Vsi ti starčki so dospeli na vrh Pševa z lahkoto in Židane volje in niti utrujeni niso bili preveč. Seveda so se pokrepčali pri gostilničarju Benedičiču, po domače pri Draj-nerju. Naša slika nam kaže vse junake sv. Roka. Od leve sede Tepina Franc (star 75 let), Bajželj Miha (78 let), Berčič Ga-
šper (79 let), župan Križnar Anton, ki pa še ne spada po letih med veterane, Bajželj Gašper (86 let), Kalan Janez (77 let), Fabjan Janez (75 let). Od leve pa stoje Benedik Miha (74 let), Tepina Janez (72 leti), Bajželj Tine (74 leta), Česen Tine (74 leta), Rozman Tone (73 leta), Polak Jurij (70 let), Brenk Jožef (75 let) in Sajovic Franc (75 let).
Ko so se okrepčali so prav po fantovsko zapeli. Počutil si se med njimi kot fant med fanti. Eden izmed njih jo je pogruntal, rekoč : »če bo v nebesih tako prijetno, kakor je danes tukaj, bom prav zadovoljen, kadar pridem med nebeške krila tee.*
Pedagoška strusa
strmenega pouka
se uveljavlja tudi pri nas —Učitelj Ernest Vrane je njen najbolj izrazit predstavnik — Uspel pedagoški tečaj
v Mariboru
Maribor, 23. avgusta.
Te dni se je zbralo v Mariboru blizu 100 pionirjev prosvete, učiteljic in učiteljev, da razširijo svoje znanje z najnovejšimi izsledki sodobnega vzgojeslovja in psihologije. To jim je nudila »Pedagoška centrala v Mariboru«, ki zadnja leta prireja tudi počitniške pedagoške tečaje, že prvi tak tečaj pred dvema letoma je uspel, lepo uspel pa je tudi drugi tečaj, ki je pričel
11.	t. m. in je bil v soboto 24. t. m. zaključen.
Naši učitelji so si prizadevali v teku teh počitniških dni v tečaju pridobiti čimveč teoretskega in pred vsem praktičnega znanja. Zahvala gre zlasti številnim predavateljem, našim naj izrazitejšim predstavnikom in pobornikom ter zagovornikom najmodernejše struje pouka, takozvanega strnjenega pouka. Na čelu jim je predsednik centrale g. profesor Gustav šilih. V vseh predavanjih se je kazalo stremljenje, dati in pokazati pot, ki naj bi privedla slušatelje do zaželjenega poglobljenega pouka po vseh naših šolah. Osnove strnjenega pouka je učiteljstvu mojstrsko podal naš najvidnejši predstavnik moderne struje pouka na narodnih šolah učitelj g. Ernest Vrane v svoji temi »Teorija in praksa strnjenega pouka«.
Prof. šilih je predaval o »Osnovah teoretske pedagogike, prof. S. Ljubunčič iz Zagreba o temi »Kritičen pretres jugoslo-
vanskega po osvobojenju izišlega pedagoškega slovstva«, šol. nadzornik v p. Matija Senkovič o temi »Zmisel in naloge osnovne ter višje narodne šole«, prof. Fink o temah »Psihologija šol. novinca« in »Novejše metode elementarnega čitalnega pisalnega pouka, katere najnovejšo globalno metodo bo prikazal v najkrajšem času v posebni knjigi. Nastavnik mešč. šole Albert žerjav je podal izbrana poglavja iz didaktike zgodovinskega pouka. Tu je zlasti zbudil zanimanje njegov načrt, ki na svojevrsten, povsem nov način določa zgodovinsko snov od 6. do 19. živi jenskega leta upoštevajoč razvojne stopnje in karakter ter posamezne oblike učnega postopka v zgodovinskem pouku. Dalje so še predavali prof. Danica Glinškova o temi »Izbrana poglavja iz posebne didaktike slovenskega jezikovnega pouka, prof. Radovan Klopčič »Izbrana poglavja iz posebne didaktike risalnega pouka« in strokovni učitelj Ivan Robnik »Bistvo, smisel in namen roko tvornega pouka«. Posebnost tečaja, ki je docela uspel, je bila poldnevna hospitacija pri tov. St. Lavriču v Sv. Lovrencu na Pohorju, kjer je imelo učiteljstvo priliko praktično se seznaniti z delavno šolo in strnjenim poukom. O prostih popoldnevih si je učiteljstvo ogledalo razne tuk. gospodarske ustanove. S pridobljenim teoretičnim in praktičnim znanjem se je prežeto nove ideje in duha v nedeljo odpeljalo iz Maribora domov.	K—č.
*kito01'
icV0Ä'
Kie nai stoii Tavčarjev spomenik v Poljanah
Intimni prijatelj in največji častilec dr. Ivana Tavčarja g. Pavle Perko je priobčil članek, da mislijo v Poljanah postaviti Tavčarju spomenik. Z najboljšim namenom se g. Perko zavzema, naj bi spomenika ne postavili ob Tavčarjevi rojstni hiši, kakor je baje določil prof. Plečnik, temveč ob cesti pri župni cerkvi.
Slovenska Matica upravlja več prav skromnih fondov in fondkov, ki so jih raz-m odbori zbrali za spomenike najrazličnejšim možem. Občni zbor Slovenske Matice je sklenil, naj odbor zadevo s temi fondi končno likvidira in poskusi z njimi narediti v spomin dotičnim možem, kar je
le mogoče. Sklad za Tavčarjev spomenik je vsaj tako velik, da bi bilo z : im mogoče napraviti čedno spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Poljanah, a na kak spomenik seveda niti misliti ni mogoče. Tako je predsednik Slovenske Matice gosp. dr. Lončar povabil mojstra Plečnika in odpeljala sta se v Poljane pogledat hišo, ki so jo postavili na prostoru dr. Tavčarjeve rojstne hiše. Nova Kosinova hiša je pa precej vlažna in bi bila plošča na njej tudi precej skrita, zato je pa takoj ob poti pred Kosinovo domačijo majhna trikotna trata, kjer bi prišel preprost steber s Tavčarjevo glavo prav lepo do veljave, zlasti če bi na trato okrog pisateljeve herme postavili se nekaj klopic, To je bil nasvet g. prof. Plečnika, ki bo gotovo všeč tudi g. Perku, drugega pa mojster prav nič ni imel opraviti s stvarjo. Silno mu je všeč tudi cerkev in je takoj tudi zasnoval, kako lepo bi se dala urediti njena okolica.
Zakaj ne bi rojaki svojim znamenitim možem sploh postavljali spomenikov z majhnimi stroški ob cerkvah, na njih ali v njih, kakor so prav v Poljanah počastili brata Šubica, saj sta bila v tej cerkvi krščena, kakor tudi slavni Kosmov dohtar, ki so ga tudi zvonovi župne cerkve spremljali na zadnji poti. Tako so delali v minulih stoletjih in delajo še sedaj prav radi vsi kulturni narodi, saj je cerkev navadno središče kraja in gotovo častno mesto, obenem so pa spomeniki najbolj obvarovani pred zobom časa in raznimi zgodovinskimi spremembami. Colleoni, Gatamelata, Hilde-brandtov Bismarck, Florenca, Rim, Praga, Nürmberg, Innsbruck itd. so dokazi, da stoje najslavnejši spomeniki ne samo cerkvenih dostojanstvenikov, temveč tudi posvetnih veljakov in drugih slavnih mož, ki so bili celo nasprotniki cerkva (Bismarck) ob cerkvah in tudi v njih. Tam tudi ni treba vsake zime povezniti grde lesene pi-nje čez spomenik, saj taki nerodni zaboji gotovo niso v okras. Kadar bomo za dr. Tavčarjev spomenik zbrali dosti veliko vsoto, bo pa v Poljanah gotovo stal pri cerkvi!	A. G.
f Vašim slailltiin punčkam
kupite za šolo našo haljico Sekica, Veselili se boste kako bo to Vašim ljubljenkam dobro pristojalo!
livar obleke
za vse otroke !
Vesti iz itaiiie
Nadškof Margotti v št. Petru pri Gorici
Včeraj se je goriški nadškof Carlo Margotti podal na vizitacijo v bližnji št. Peter, kjer so mu verniki priredili velik sprejem. Sprejemu so prisostvovale tudi vse lokalne oblasti.
Ljubljančani na Sv. Gori
Včerajšnji »Gazzettino« prinaša v svoji goriški izdaji tole notico. Včeraj zjutraj je iz Trsta prišlo v naše mesto okoli 40 članov katoliškega društva iz Ljubljane. Gostje so se po obisku mestnih spomenikov in muzeja osvoboditve podali na romanje na 3 Sv. Goro in so prisostvovali svečani službi g božji v tamkajšnji baziliki. Zvečer so odpotovali v smeri proti Redikulji.
žagarji na obravnavi
V sredo 21. t. m. je stalo pred goriškim tribunalom šest fantov. Vsi so iz žage pod Bovcem, stari od 23 do 28 let. Obtoženi so bili, da so letos 23. junija, torej na kresni večer, brez pravega povoda potolkli pod-narednika planinskega polka Evgena Ti-bolla tako, da se je moral zdraviti 20 dni. Sodišče je sicer spoznalo fante za krive, vendar pa brez obtežilne okolnosti, da bi bili ravnali kar tako brez pravega povoda, in je obsodilo: Antona Pičulina na 7 mesecev, Alojzija Kutina, Josipa Žagarja, Rot Antona in Rot Franceta živ..Franceta vsakega na 4 mesece in 20 dni zapora. Rot Franc živ. Antona pa je bil oproščen radi pomanjkanja dokazov. Zakaj so nabili pod-narednika, o tem časopisje ne poroča.
• Granata ga je ranila
Kmet Miha Krajnik je blizu Tolmina kopal s pikonico. V zemlji pa je bila še izza zadnje vojne skrita granata, ki se je tam zarila v tla. Nevede je udaril po njej, pri tem se je razpočila v tleh in drobci so ga ranili po rokah in nogah ter po vsem životu. Najhujši udarec pa mu je bil prizadet v glavo. Ostal je sicer živ in mogoče ga je bilo prepeljati v goriško bolnico, toda njegovo stanti je zelo nevarno.
Predvojaški tečaji za 1. 1935./3Ö.
Poveljstvo 62. — Soške — legije razglaša, da pričnejo pred vojaške vaje, ki so obvezne. 21. s Membra in trajajo za prvi tečaj štiri, za drugi tečaj pa pet mesecev, to je do 20. januarja odnosno 20. februarja 1936. Podvrženi so vajam mladeniči, rojeni v letih 1916. in 1917. ter prejšnjih, če teh vaj še niso obiskovali. Oproščeni so tisti, ki hodijo k drugim, posebnim tečajem. Vaje vodijo miličniki.
Vpoklic pod orožje
Za dneve 23. do 27. septembra je odrejen vpoklic vojaških obvezancev, ki pripadajo letnikom 1911., 1913. in 1914., to se pravi tistega moštva teh letnikov, ki se še nahaja doma, ker večina njih je že pod orožjem. Vpoklicani so za vojaško službo brezpogojno sposobni vojaki letnika 1914 ki so potrjeni na najkrajši službeni rok treh mesecev ter vojaški aviatiki 2. stopnje in končno vsi tisti, ki pripadajo letniku 1914, ali mogoče tudi kakemu prejšnjemu letniku, pa se iz kateregakoli razloga niso odzvali letošnjemu aprilskemu vpoklicu. Dalje so vpoklicani odpuščeni vojaki letnikov 1911. in 1913., ki so potrjeni na najmanjši službeni rok treh mesecev, čeprav so ta rok že odslužili, kakor tudi tisti, ki so bili potrjeni na redni službeni rok 18 mesecev ali skrajšani rok 12 odnosno 6 mesecev, če niso še odslužili vsaj treh mesecev. Vojaški obvezanci. ki se nahajajo v inozemstvu, so vpoklicani za dan 1. januarja 1936, tisti, ki so v prekooceanskih državah, pa za dan 1. aprila 1936. V kolikor se povrnejo v Italijo poprej, se morajo takoj prijaviti pod orožje.
Nedeljski izletniški vlaki
Poleg organiziranega letovanja mladine, uradnikov in trgovskih in obrtniških pomočnikov v raznih planinskih krajih Julijske Krajine so za letošnje posebno suho leto značilni številni nedeljski izleti meščanstva v velikih masah. Tudi ti izleti so organizirani, zlasti so cene vlakov globoko znižane. Vodi se o njih statistika, ki nam pravi, da gre število teh izletnikov v tisoče Priljubljene izletne točke so razni kraji ob železnici na Krasu in na Vipavskem, Divača, Postojna, pa tudi razni kraji v So-ski dolini. Za danes n. pr. je organiziran izlet v škocjansko jamo, ki bo popoldne razsvetljena, železniška vožnja od Trsta do Divače znaša samo 4 lire.
Dnevni đofjoctic!
Sokolska župa Ljubljana: Plavalne tekme ob 9 v kopališču SK Ilirija.
*
X Nacionalna ura. Daftes ob 19.30 predava g. Dušan Vuksan: »Cetinjski arhiv«. Prenos iz Beograda.
X Četrtinska vožnja na kongres Jadranske straže. Pravkar smo dobili iz Beograda telefonsko obvestilo, da je Jadranski straži
ХЛ Va J V VC* A_ x-u -	-- —	«ЛА " A— VA.-QA ША/ЈКУЖАА ^-■*
gres, ki bo od 5. do 9. septembra v Ljub-Ijani. Znižane vožnje bodo deležni le člani s člansko legitimacijo in kongresno knjižico ter kongresnim znakom, ki se dobi po 10 Din pri vseh odborih in poverjeništvih JS.
X Sokolska četa Dol pri Ljubljani priredi danes ob pol 16. na vrtu Kmetskega doma v Beričevem svoj prvi javni nastop s sodelovanjem vseh telovadnih oddelkov in godbe Sokola I Tabor. Pokažimo z veliko udeležbo, da cenimo smotreno delo te marljive sokolske čete za vzgojo naše podeželske mladine. Na svidenje! Zdravo!
X K radosti in bratstvu, revijo naše misli v treh delih, ki jo je spisal župni starosta in prosvetar br. Jak. špicar, bodo uprizorila danes ob 15. v Hrenovici na Jesenicah gorenjska sokolska društva. Pri reviji sodeluje nad 200 oseb in godba jeseniškega Sokola. ‘Vabimo Sokolstvo in občinstvo k obilni udeležbi. Zdravo!
Černe Ivan,
elektroinštalacija, Stari trg 24. Telef. 23-96
X Za izlet planincev v Dubrovnik ob kongresu Saveza planinskih društev je odhod udeležencev v soboto 31. t. m. Izkaznice za znižano vozno ceno in vse podrobne informacije daje pisarna SPD v Ljubljani in vse podružnice SPD.
X Izlet hotelirjev in gostilničarjev na Češkoslovaško je radi tehničnih zaprek preložen na 14. september. Prijave za drugi avtobus se sprejemajo še do 5. septembra t. 1. Stroški znašajo 1980 Din.
X Predlog hrvatskih tiskarnarjev. Zveza grafičnih podjetij, Organizacija knjigarnarjev in Zveza grafičnih delavcev je poslala vsem ravnateljstvom srednjih šol v Savski in Primorski banovini predlog, naj pri določevanju učbenikov pred vsem upoštevajo tiste knjige, ki so jih založili zagrebški in drugi tiskarnarji v Savski banovini. Na ta način bi založniki deloma premagali krizo v svojih podjetjih.
Vaše
pisalne strele računske strele
registrirne blagajne
Vam strokovno in poceni popravi
plemenske živali vseh pasem domačih kuncev, kokoši, rac, gosi, puranov, pavov, pegatk in ptic, zlasti eksotičnih. V tem času se bo vršila tudi velika razstava koz in ovc. Vse živali bodo strogo ocenjene ter med lastnike najboljše ocenjenih živali razdeljene nagrade in diplome. Poleg' živali bo razstavljena tudi ustrojena in neustrojena kožuhovina ter razni kožuhovinasti izdelki.
j v Št. Vidu n. Ljubljano
na prodaj
8Sč ■w	ta
niša vrtom
Naslov v oglasnem oddelku uprave lista.
X Sveža solata, zabeljeni makaroni in špageti — Pekatete in Jajnine — so osvežujoča jed v poletnih dnevih. Gospodinje, postrezite večkrat svoji družini s to ceneno jedjo!
X PRVA SLOVENSKA ZASEBNA ENOLETNA TRGOVSKA ŠOLA, znani »Chrištofov zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15, vpisuje dnevno. Lastno najmodernejše imvozidaiio šolsko poslopje. Najstarejša, najbolje obiskovana šola te vrste, zato šolnina najnižja. Skrb za službe. — Zahtevajte brezplačna pojasnila, slikane prospekte.
Uubliana
DNEVNA PRATIKA
Nedelja: 25. avgusta. Katoličani: Ludo-vik. Pravoslavni: 12. avgusta. Fotije.
DEŽURNE LEKARNE
Dr. Piccoli, Tyrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Sokol šiška: Komarjeva veselica na letnem telovadišču.
Soča-matica: Piknik v Mostecu pod Rožnikom.
*	Vrtno prireditev bo imelo društvo »Tabor« v nedeljo 1. sept. na vrtu restavracije »Pri Levu« s pestrim programom. Poleg društvenega mešanega pevskega zbora sodelujeta iz prijaznosti udi »Bežigrajski pevski zbor« in pevski zbor društva »Soče«. Po programu ples in prosta zabava. Ker je čisti dobiček namenjen v socialne namene, se javnost na prireditev vljudno vabi.
*	Nesreče. Ivan Gorjanc, 241etni kovaški pomočnik iz Hrušice, stanujoč na Jesenicah št. 45, se je včeraj pri delu vsekal v desno roko. — Margareta Ricelj, 31etu hči dninarja s Turjaka, se je včeraj igrala okrog hiše, kjer so bile naložene deske. Nenadoma so se deske podrle na njo in. dekletcu najbrže zlomile levo nogo. ^Morali so jo odpeljati v ljubljansko bolnišnico. — Ivana Nahtigala, ISletnega sina iz Spodnjih Gameljnov, je pri nabiranju gob včeraj nekdo najbrže po naključju ustrelil v levo nogo.
*	Počitniška kolonija mestne občine ljubljanske«, ki letuje na morju v Sv. Jakobu-Šiljevica se vrne v Ljubljano v poriedljek 26. t. m. ob 20.32. Starše opozarjamo, naj pridejo na kolodvor po svoje otroke. — Socialno pol. urad.
*	Sprejem gojenk v enoletno šolo za, otroške vzgojiteljice in negovalke je vključno do 31. avgusta. Sprejme se še nekaj gojenk starih 1:> do 28 let, in sicer takih, ki imajo samo ljudsko šolo, ne pa cele meščanske šole. Glej »Službeni lisk št. 61 od 31. julija t. 1. Poizve se v Zavodu za zdr. zaščito mater in dece (Dečji dom Kraljice Marije) v dopoldanskih urah.
*	Mestna ljudska kopel bo radi snaženja 26., 27. in 28. avgusla zaprta.
*	Pridobnina in poslovni davek. Sežnamki oseb, zavezanim pridobnini po II. skupini čl. 42 zakona o neposrednih davkih, katerih davčne osnove se bodo za davčno leto 1935 razpravljale pred obilnim strokovnim davčnim odborom za mesto v Ljubljani od 9. septembra do vštetega 18. septembra 1935 so razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem v pisarni Mestnega načelstva v Ljubljani od 26. avgusta do vštetega 2. septembra t. 1., in sicer med običajnimi uradnimi urami.
*	Pevsko društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani bo razvilo svoj društveni prapor v dneh 28. in 29. junija. 1936, ih bo v prihodnjih dneh razposlalo večjo množino proglasov na p. n. občinstvo s prošnjo, da bi p. n., ki dobijo proglas, po svoji uvidevnosti za pokritje stroškov pri nabavi prapora po svojih močeh prispevali. Ker bo to vrste prapor prvi med državnimi uslužbenci Dravske banovine, smo prepričani, da bo ta naša kulturna in rodoljubna akcija sprejeta med p. n. občinstvom z dobrim odzivom.
Kaj je vse novega v Mariboru
tvrdka
Boris V- Simandl
Naši citatela pišeio
specialna mehanična delavnica za pisalne-računske stroje in registrirne blagajne
^ Ljubljana - Kolodvorska utica 11 ^
X Spomenik don Frana Buliča bodo svečano odkrili 15. septembra v Zagrebu. Postavile mu ga bodo članice »Hrvatske žene«. Stal bo za univerzitetno knjižnico.
X Obup mlade delavke. V Zagrebu je v samomorilnem namenu pila ocetno kislino 27 let stara delavka Ruža Lah. Prerezala si je tudi žile, zato je njeno stanje brezupno.
X Strašno maščevanje 15 letnega dečka. Neki 15 letni fant je pekel na polju pri Zagrebu koruzo. Njegov tovariš Božo Krebla mu je hotel odnesti nekaj koruze, kar je fanta tako razjezilo, da je Krebla oblil z vrelo vodo in ga nevarno opekel po vsem telesu. Maščevalni fant se je zagovarjal, da mu je Božo preklel mater.
X Dvajset in osmič v zaporu. V Zagrebu so vtaknili te dni že dvajset in osmič Marijo Aubelj v zapor. Prebiva že 12 let v Zagrebu, kamor je prišla iz Ljubljane. Sicer je prav pridna žena, kadar se pa napije, začne besneti. Tokrat je v pijanosti napadla svojega moža in stražnika.
Rabljena kolesa
damska in moška najceneje kupite pri Ps-jignnV (Nasproti križanske cerkve)	,MUlllul
X Zanimiv proces. V Zagrebu se je začela obravnava na tožbo arhitekta inž. Draga Iblerja in inž. Zdenka Strižiča, ki tožita direktorja Srednje tehnične šole in predsednika Udruženja inženjerjev in arhitektov inž. Dragotina Šaja, ker je ostro kritiziral njun načrt za novo bolnišnico v Zagrebu. šaja tožita zaradi klevete in razža-Ijenja časti, šaja je inženjerjema očital, da delata »umazane« posle.
X Racija na — vino. V Novem Sadu se je v zadnjem času pritožilo okoli 200 pivcev zaradi slabega in pokvarjenega vina. Finančni organi so zaradi tega naredili te dni racijo na vino. Pri 40 gostilničarjih so našli slabo in ponarejeno vino.
X VIII. velika razstava, ki jo priredi društvo rejcev malih živali »živalca« za Dravsko banovino, bo v okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani od 5. do 16. septembra. V skrbi za malega človeka prireja to društvo, ki je krepko razvito, svoje propagandne razstave, da bi se reja dobrih plemenskih živali čimbolj razvila in razširila in pa da pokaže uspehe take smotrne reje. Na letošnji razstavi bodo na ogled
(Pismo brezposelnega)
Maribor, 24. avgusta.
Gospod urednik! Obračam se h »Glasu naroda« z željo, da objavite te moje vrstice. Prepričan sem, da bi jih drugi listi, ki so odvisni, ne boleli natisniti.
Sem mlad, brezposelni inženjer. Ze pred tremi leti sem končal študije. Kdor pozna vse težave slovenskega študenta, ki se mora mimo drugega boriti še za košček kruha, bo vedel, s kakim hrepenenjem pričakuje konca študija, ker je prepričan, da bo dobil službo in si uredil znosnejše življenjske razmere. In kako je veliko razočaranje, ko spozna, da zanj ni prostora nikjer in da je obsojen na. gladovanje in na negotovo bodočnost vse dotlej, dokler se ga ne bo usmilil kdo od »zgoraj«. Človek bi potrpel, ko bi bil prepričan, da mu res ne more nihče pomagati. Veliko pa je ogorčenje, ko spozna, da so na mestih, ki bi pripadala njemu nepoklicani tujci in taki, ki za razna od-oovorna mesta nimajo zadostnih sposobnosti. Razna tuja in naša industrijska podjetja nastavljajo izključno inozemske inženjerje. Ne morda zato, ker so zniožnejši, ampak zato, ker
so »zanesljivejši«, to se pravi, ker so dobri valpti, ki pazijo na naše delavstvo, da iz njega iztisnejo čim več delovne moči. In še zato, ker znajo čuvati poslovne tajnosti, o katerih ne sme izvedeti ničesar ne narod in ne država. Razumljivo!
Na drugi strani pa često opravljajo inženjerska dela lajiki-šušmarji. ker so cenejši. Pogoste nesreče ob strojih in na stavbah je pripisati prav temu. Danes je doba, ko kvalifikacija ne prihaja v poštev, pač pa razne osebne zveze, protekcije. In je vseeno, kam te vtaknejo: ali k stroju, za vratarja, paznika, pisarja itd'., samo da prideš do ljubega kruha.
V naši industriji (če jo lahko tako imenujemo?) in v drugih podjetjih bi bilo za vse naše .brezposelne inženjerje dovolj prostih mest, ko bi se z merodajne strani odločno pretipalo obisti raznim tujim inženjerjem »specialistom« in se jih poslalo tja, od koder so prišli. V tujini za naše ljudi ni mesta, zato nam ne bo v teh težkih časih, ko naši ljudje stradajo v brezdelju, nihče zameril, če vrnemo enako z enakim.	'r"l‘-
Д Pričetek šolskega leta na drž. trgovski akademiji v Mariboru. Popravni, dopolnilni, privatni' in završni izpiti se prično 26. avgusta ob 8. uri po razporedu, ki je objavljen na deski v veži šolskega poslopja. — Vpisovanje za novo šolsko leto bo 2. in 3. septembra od 8. do
12.	ure. Prijave za 1. razred sprejema ravnateljstvo do 30. avgusta. — Dne 1. septembra bo objavljeno na uradni deski, kdo je sprejet in kdo ni sprejet v I. razred. Nesprejeti dobe listine nazaj pri šolskem slugi, sprejeli pa se vpišejo 2. in 3. septembra. — Z rednim poukom se prične dne 5. septembra ob 8. uri.
Kopiram, razvijam, povečavam
vestno in strokovno
FOTO JAPELJ, MARIBOR
Gosposka ulica štev. 28_________
Д Z avtokarom na Dunaj! Putnik priredi ob jesenskem dunajskem velesejmu izlet na Dunaj z avtokarom, in sicer 6. do 8. septembra. Odhod iz Maribora bo 6. septembra ob 5. uri izpred hotela »Orel«. Vozna cena v obe smeri samo 210 dinarjev. Vse nadaljnje inior-macije, prijave in nabava valut (šilingov) po najugodnejših tečajih pri Putniku na Aleksandrovi cesti 35, tel. tot. 21-22 in Putniku v Celju tel. št. 119.
Д Glas s periferije. Mariborčani, ki stanujemo na periferiji mesta, naslovljamo na občino naslednje: Gotovo se tudi mi veselimo raznih olepšavi ki jih je posebno v zadnjem času v obilni meri deležno središče mesta. Usojamo pa
Pohištvo, tapetniške izdeike in vso drugo stanovanjsko opremo nudi po najugodnejših cenah tvrdka
E. ZELENKA, MARIBOR, Ulica X. oktobra
si pripomniti, da kot enakovradni davkoplačevalci prosimo, naj se ne pozabi na nas. Predmestne ulice so nekatere v takem stanju, da je skrajni čas, da se jim odpomore s primerno ureditvijo. Ob lepem vremenu se dušimo v prahu, ko je dež pa tonemo v mlakah in blatu. Tudi na razsvetljavi smo prikrajšani. Raje vsakemu nekaj, pa bomo zadovoljni vsi!
Д Seja mestnega sveta bo v prvi polovici meseca septembra. Na dnevnem redu je mnogo važnih komunalnih vprašanj.
Д Premestitev. Iz Maribora v Ptuj je prestavljen policijski stražnik Gašper Crvelič.
Д Ukradena krava. Mariborski policije je prijavil viničar Janez Škofič iz Gornjega Ga-šteraja v Slovenskih goricah, da mu je neznani storilec preteklo noč ukradel iz nezaklenjenega hleva kravo vredno 1.200 dinarjev.
Д Ves, ki je rešil življenje. Preteklo noč jc okrog polnoči zbudil iz spanja s silnim lajanjem pes Franca K. Ker je peg sicer spal v sobi njegove žene, je takoj zaslutil, da se je moralo nekaj zgoditi. Stopil je v ženino sobo in z grozo opazil, da leži žena v postelji v globoki nezavesti. Dušil ga je plin prihajajoč od tlečega ognja. Takoj je spoznal, kaj se je zgodilo. Stopil je na bližnjo stražnico in prosil za pomoč. Kmalu nato so prihiteli v Mlinsko
ulico reševalci, ki so obupanko še pravočasno pripeljali v bolnišnico. Le svojemu psu, ki je sicer spal v njeni sobi, se ima zahvaliti, dà so ji rešili življenje. Mož je izpovedal, da je žena hudo bolana in močno histerična, vsled česar je spal v drugi sobi. Obupanka je sedaj že drugič'nameravala na isti način izvršiti samomor.
Д Javno stranišče na Vodnikovem trgu že drugič okradeno. Neznani vandal ima posebno veselje do javnega stranišča na Vodnikovem trgu, saj je v kratkem času ukradel že dve žarnici. Tat tu menda ne krade toliko iz koristoljublja kot pa iz golega vandalizma. Policija se vnelo trudi, da dobi storilca v svojo pest.
Д Z voza je padla. Ko se je včeraj popoldne peljala 39-letna posestnica Julijana Gruberjeva iz Spodnjega Jakobskega dola na vozu, je nenadoma omahnila in padla na cesto. Pri tem si je Gruberjeva zlomila desno roko in je bila prepeljana v mariborsko bolnišnico.
Д In po stopnicah. Včeraj je po nesrečnem naključju padel po stopnicah 23-letni delavec Viljem Satler in si zlomil desno nogo. Zdravi se v bolnišnici.
Celie
■	Nogomet. Danes ob treh popoldne bo na Olimpovem igrišču v Gaberju prijateljska tekma med DNSK iz Trbovelj in SK Olimpom. Ob pol petih popoldne pa bo na igrišču pri Skalni kleti kvalifikacijska tekma med SK Hrastnikom in SK Atletiki. — Ob desetih dopoldne pa bo igrala na Glaziji Mladina ISSK Maribor : Mladina SK Celje.
■	Državna deška meščanska šola. Popravni izpiti bodo 30. avgusta od 8.—12. ure. Vpisovanje v vse razrede bo 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. Javiti se morajo tudi učenci, ki so bili junija že vpisani v
1.	razred. Podrobnosti so nabite v šoli na uradni deski.
■	Umrla, je v petek v javni bolnišnici
47 let stara dninarica Antonija Lorber iz
čermožiš.
■	Francoski krožek bo imel v ponedeljek
2.	septembra v svojem lokalu letni občni zbor.
■	Večerni kuharski tečaj v zavodu šolskih sester se začne v začetku septembra. Pojasnila daje zavod.
Ptuj
Z grabljami jo je pretepel. Š. Barbara iz Risa je šla na polje in skrila ključ stanovanja v jasli v hlevu. Ko pa se je vrnila iz polja domov, ni bilo več ključa v skrivališču. Ker je sumila, da je ključ vzel Tomažič Leopold iz Biša, se je ta tako razburil, da je vzel ob zidu prislon jene grablje in jo začel z njim obdelavati, ne oziraje se, kam so padali udarci. Radi telesne poškodbe se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Gasilska služba. Od 25. avgusta do 1. septembra t. 1. imajo gasilsko službo vodnik \ aiuta Ignac, rojnik Hunove Franc, gasilci Ratisnojnik Ivan, Fenu-' Frane in Vauda Jožef. Rešilni oddelek pa šofer Širec Franjo, rojnik Vaupotič Konrad ter gasilci Žaler Ferdo in Vrabič Alojz.
Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna pri Sv. Antonu Mr. Pb. Bogomir Orožen.
Pik žuželke. Emeršič Juljano, 37-letno vini-čarko iz Grajenščaka, je pri grabljenju listja pičila pod koleno leve noge neka žuželka. Noga ji je začela tako otekati, da šo jo morali lakoi oddati v bolniško oskrbo.
Osemdnevni servirni tečaj. Združene gostilničarske olirti v Ptuju priredijo od 9. do 16. Septembra v prostorili Mladike« servirni tečaj, ki je obvezen za vse pomočnike in pomočnice ter vajence na področju tukajšnje gostilničarske zadruge. Dobrodošli so tudi gostilničarji in gostilničarke. Prijave je poslali najkasneje do 28. avgusta Odboru sreske kmetijske obrtne raz stave v Ptuju, Vošnjakova ulica št. 3.
Radio
Nedelja 25. avgusta.
Ljubljana:	7.30 Razkuževanje semena
(inž. Zaplotnik I.). 8.00 čas, poročila, 8.15 Pesmi iz daljne Rusije (ruski sekstet in plošče), 9.45 Versko predavanje (Regalat Če-bulj), 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda, 11.00 Promenadni koncert (prenos z oktogona na Kreditni banki), 12.30 Čas. obvestila, plošče, 16.00 reproducirana glasba, 16.15 ženska ura (Pavla Hočevar), 16.30 Slovan na plan. radijski orkester, 19.30 Nacionalna ura, 20.00	!
čas, poročila, spored, obvestila, 20.15 Prenos koncerta iz zdravilšča Dobrna, 21.30 šaljapin poje na ploščah, 22.00 Čas, poročila, spored, 22.15 Nekaj za res in nekaj za ples.	»
Zagreb: 20.15 Vokalni koncert, 20.45 Koncert tamburaškega orkestra »Zajc«, 21.45 Športna nedelja.
Beograd: 20.00 Srbski večer pesmi, plesov, melodij, 22.20 Radijski orkester.
Kitaici - navdušeni nogobrcarii
Tung Hwa — najslavnejša in nepremagljiva kitajska
enajsterica
V nekaj letih si je pridobil nogomet srca vseh Kitajcev. Pred 10 leti ni bilo niti enega kitajskega nogometnega moštva, še pred šestimi leti so bila srečanja tistih nekaj klubov, ki so si upali nastopiti proti tujim moštvom, le v zabavo gledalcev, če pa se je posrečilo kakemu kitajskemu moštvu, da je zmagalo nad kakim izredno slabim tujim nasprotnikom, tedaj so izšli v časopisih o tem dogodku navdušeni uvodniki. Danes pa so Kitajci v tem sportu že tako doma, kot da bi ga gojili že stoletja. Tung Hwa, najslavnejša enajsto-rica Kine, premaga danes vse nasprotnike; toda tudi ducati drugih kitajskih klubov iz Shanghaja in drugih pristaniških mest so dosegli v nogometu tako spretnost, da jih tudi najboljša tuja moštva le redko premagajo. Ta razvoj kitajskega nogometa popolnoma ustreza naravnost neverjetnemu napredku v vseh športnih disciplinah, ki ga zaznamuje mlada Kitajska v zadnjih letih.
To športno gibanje se je začelo v šolah. Učitelji, ki so se šolali v Ameriki in Evropi, so vzbudili v mladini zanimanje za sport. Tenis, plavanje, lahka atletika, nogomet in ameriški basebai gojijo danes stotisoči s pravim navdušenjem. Od vseh teh športnih disciplin pa se zdi, da je nogomet kot nalašč ustvarjen za Kitajce in se je zato tudi bliskovito razširil. Danes igra vsa Kina nogomet — in to dober nogomet. Vsak učenec, vsak dijak je nogometaš: mladi Kitajci porabijo vsako prosto minuto, da se vadijo in seznanijo z vsemi finesami tega sporta. Kaže, da se je polastila kitajske mladine prava nogometna epidemija.
Da je pri tolikšnem navdušenju in tako velikem številu igralcev danes Kitajska v nogometu na Daljnem Vzhodu na prvem mestu, ni čudno. Zmage kitajskih moštev nad tujci pa so silno dvignile narodno samozavest. Danes so Kitajci trdno prepričani, da kot rasa ne zaostajajo v sportu za nobenim narodom sveta.
Množice čakajo na izid ministrske seje v Londonu Kakor smo že včeraj poročali, se je angleški ministrski svet v petek sestal na izredno posvetovanje o abesinsko-italijanskem sporu. Seja je trajala nepretrgoma pet ur. Množice so čakale nestrpno na izid seje in ministre pozdravljale, ko so odhajali s seje.
Ali vidiš sir, ali samo luknje?
Velik božji dar je optimizem, ki nam daje moč, da gledamo vedno vse od solnčne strani, in da se lotimo vsake reči z neomajnim zaupanjem in celo prepričanjem, da moramo uspeti.
Optimist je človek, ki potrjuje življenje in svet, mož, ki ga slabe skušnje niso tako potrle, da ne bi sebi in svoji moči zaupal. Optimist zasleduje svoj cilj in sploh ne dvomi, da ga ne bi dosegel. Samo optimistu se posreči potegniti svoje podrejene ljudi s seboj kajti samo on jim more dopovedati, da se boj s titani mora posrečiti.
Pesimist pa, njegov nasprotnik, ne doseže nikoli niti približno tega, kar je optimistu sigurno. Kajti on dela brez zaupanja in z večno nevoljo. Jasno pa je, da mora biti optimizem zdrav in ne lehkomiseln. Opirati se mora na dobre temelje; kajti če ni tak, je nemogoče graditi. Ni kdo ne sme svojih moči precenjevati, ker bi po neuspehu gotovo prišlo mrtveče razočaranje.
Optimizem in pesimizem sta tuja, latinska pojma, ki sta pa pri nas med vsemi sloji precej domača. Da bo vsakomur jasno, kaj pomeni ono, in kaj to, povemo, da je razlika med optimizmom in pesimizmom ta:
Če gledata kos dobrega bohinjskega sira optimist in pesimist, vidi prvi samo sir, drugi pa samo luknje v njem.
Uspeh ie v odločnem nastoou
Samo človek, ki se čuti notranje svobodnega, ima odločen nastop, ker ga ne motijo' duševne ovire.
često si kdo kaj domišlja, pa pride do Zaključka, da so zanj ovire tu in zapreke tam, in da ne more uspevati ali napredovati. Takemu človeku duša ni zdrava. Tako pride, da ne ve, kaj bi z rokami, kam bi gledal, kako stal in kaj govoril. Plah je, zamolkli glas se mu rahlo trese, sama negotovost in neodločnost je takega človeka.
Vzgajanje samega sebe more tu nekoliko pomagati. Samo vaditi se, kako bi stal in kaj bi z rokami, pa ni dovolj. Zlo je treba zadeti na korenini. Kaj je najbolj krivo, da je človek tak, mora on sam najbolje vedeti, če te moti navzočnost prevelike osebnosti, potem glej, da od nje pridobiš, kar se pridobiti da, nikakor pa ne gre, da bi se plazil v njeni senci.
Neredko vlačijo človeka tudi skrbi in brige, ki jih jemlje z doma na delo. Teh seveda ne bi smel s seboj vlačiti. Umetnost življenja je, prilagoditi se razmeram. Čim je to doseženo, je že tudi tu neka notranja svoboda in — odločen nastop, brez katerega ni uspeha in napredka.
Čudo modeme tehnike in deiitiie dela
Po končni prodaji vzhodno-kitajske železnice delajo sedaj z vso brzino za poenotenje železniške proge z južno-mandžur-sko železnico in ostalimi progami v Mandžuriji. Te proge imajo namreč drugačno — ožjo — razpetost tračnic kakor vzhodno-kitajske železnice. Poenotenje bo izvršeno 31. avgusta, ker stopi 1. septembra v veljavo nov vozni red, ki bo upošteval promet na obeh do sedaj ločenih ozemljih. Na južnem delu proge bodo morali zožiti pro-
go v daljavi 240 km. Tehnično bodo U stvar rešili na ta način, da bodo 31. avg* sta na progi, ki so jo razdelili v 96 odsekov, pričeli z delom na 96 mestih in bo 31. avgusta v pičlih 3 urah — od 5.—3. ure — delo v dolžini 240 km izvršeno.
Takoj ko bo delo dokončano, bo zdrčal iz Siučina v Harbin po novi progi razkošen vlak —- »Express Asia«, opremljen z najmodernejšimi pridobitvami današnje tehnike, Prvi potniki novega ekspresa bodo častni gostje, ki jim bodo v Harbinu priredili svečan sprejem. Harbinska uprava železnice je pripravila za potnike tudi posebna darila. To naj bi bili spomini na prvo vožnjo.
Tr , . „	. Mussolini pri pogrebnih svečanostih padlih letalcev
V cerkvi Sv. Marka v Rimu so v prisotnosti predsednika vlade (na desni strani pred molitvenikom) opravili pogrebne svečanosti za padlimi letalci.
Emil Vaehek:	108
Kri ne kliie po maščevanju...
»To ste uganili,« je dejal Letz. »To ni poštena 3gra, vem, toda vrag vzemi... Si bom že kaj izmislil.«
öaslavsky je vstal: »To sem pričakoval. Pa tudi tako ostane mnogo težji del na meni. Zdaj pojdem, da to malo premislim.« Raztreseno je zrl Letzu v °kraz. Major se je z obupnim trudom otresel strahu, kremžil in na obrazu se mu je pojavil izraz, ki se zdel časlavskemu obešenjaški. Nenadno se mu je Mudila velika bojazen, kakšen je prav za prav nje-^0v zaveznik. Kaj pa — ali nima morda tale glavna wiča slučajno na vesti še kaj hujšega kot Bernard ^tenburg? Kakšna bomba bi bila to, če bi zagovor-nenadno vprašal tega starega malopridneža: .Dragi gospod, ali se ne spominjate slučajno na to to.« čelo se mu je nagubančilo. Sklenil je, da Пога "Letza temeljito obklepati.
»še nekaj, preden odidem. Major, kadarkoli sem jjJh omenil, da vas vzamem za pričo, posredno ali s-T^edno, sem videl vašo zadrego. Morda me je pr n° vtisk varal. Toda gre za neizmerno važne stvari. j^°eim vas, ne sramujte se ter mi povejte vse. Ali rnrr10rda slučajno v vaši preteklosti kak madež, za-11 katerega bi se neradi kazali v luči?« јђ,}~ k®*® Је zardel: »Kaj bi bilo? Nič ni. Jaz vendar rn nikogar zavratno umoril kakor ta pobalin.« öaslavsky je bil zdaj trdno prepričan, da ima ta
starec res grdo preteklost. Zmignil je z rameni: »Jaz tega ne morem iz vas izvitlati. Major, zavedite se, da se v tem hipu, ko vas predložim za važno pričo, pojavi v vašem življenju činitelj, ki ga morda ne poznate v vsej njegovi razsežnosti. Zagovornik Asten-burgov. Zagovornik ima vzvišeno nalogo, toda metode, ki jih uporablja, niso zmerom vzvišene. Predvsem se zagrize v vas kakor kukec in izbeza iz vas vse, kar bi vas moglo postaviti v slabo luč. Gotovo je, da bo na primer izpraševal Astenburga. Ali ne ve Astenburg o vas nečesa, kar bi vas postavilo pred javnim mnenjem v slabo luč?«
»Kaj bi mogel vedeti?« je vprašal negotovo Letz.
öaslavsky je vzdihnil : »Z drugimi besedami — nekaj vendar ve. Letz, velik nesmisel bi bil. da bi mi vi to prikrivali...«
Letz je upri oči v tla: »Je nekoliko malenkosti,« je zabučal. »Rusinski poslanci so se name pritoževali, da sem nečloveško ravnal z njihovimi konfiniranci. Toda jaz sem izvrševal le višje ukaze.«
»Mešali ste jim v jed papriko in niste-jim dajali vode?«
»Ne, pustil sem, da so vagoni z njimi stali nekaj časa na pripekajočem soncu.«
Na obrazu časlavskega se je pojavil mučen izraz. »Potem vam pravim kar naravnost, da ste zame kot priča brez vrednosti. Hvala vam, da ste me na to pravočasno opozorili. Pomagal' si bom jutri pri državnem zastopniku brez vas. Lahko se takoj zjutraj odpeljete v Kadau. Neko škodo ste mi seveda povzročili. Popravite to s tem, da boste tam ravnali tem mar-Ijiveje.«
3.
Trdoglavo, žilave j e kot buldok, se je moral öaslavsky pregrizovati na svoji poti. Našel je na njej nakopičenih še več ovir, kot jih je pričakoval. Neprestano •so se dvigale nove iz negotovih državnih uredb, iz sirovih političnih razmer in tudi iz nastroja vsega sveta, ki je bil tako ptrujen od krvi in razburjenja, da si ni želel, kakor se je zdelo, ničesar drugega v teh letih tik po vojni, kot da se pošteno utrudi s hrupno zabavo in potem trdno zaspi brez vseh plašnih sanj o preteklosti.
Tale mržnja, bresti v mučni krvavi preteklosti, za katero se je Evropa sramovala, odkar se je spomnila, da je prav za prav zibelka civilizacije in kulture, mu je bila naj večja ovira. Nestalne uredbe države, to je bila ovira, ki se ji je lahko ognil. V sirovosti političnih razmer je bilo vsaj nekaj ugodnega, če ne opravi pri eni politični skupini, se lahko zanaša, da bo ta odklonitev izpodbudila drugo skupino, da se bo zavzela za njegovo stvar. In oboje, državne uredbe in politika, so bili ljudje; in ljudstvo je zdaj prevzela melanholija in jazz. Podnevi so hoteli vzdihovati nad tem, kar se je prigodilo, ponoči pa so se hoteli zabavati po zamorsko, če bi bil kdo drug na njegovem mestu, bi bil morda opustil nadaljnji boj po toliko utrudljivih poskusih, toda öaslavsky se je zarotil, da ne odneha, dokler ne spravi tega človeka pod vislice ; ker je uvidel, da bo to za dolgo časa zahtevalo vse njegove moči in ves njegov čas. je sprejel v pisarno še enega koncipijenta, .prepustil jima je vse tekoče in bodoče pravde svoje pisarne, sam pa se je posvetil docela galvanizirani u Asten-burgove zadeve.
Gospodarstvo
Položai na tržišču perutnine in iaic
Razumljivo je, da je na tržištu perutnine in jajc nastal precejšen zastoj, vsled česar so tudi cene popustile, izvoz pa je prav malenkosten. Zlasti je to mogoče opaziti pri izvozu jajc, ker so namreč nizke spomladanske cene zelo nepovoljno vplivale v vsej tozadevni trgovini, na kateri je izgubil interes predvsem producent, dasi so se v poslednjem mesecu cene jajc nekoliko dvignile, vendar ni to dejstvo prav nič poživljajoče vplivalo na izvoz, tako da je na splošno popolnoma padlo zanimanje za trgovino z jajci in perutnino. Brez dvoma je, da bo treba s primernimi ukrepi tozadevni interes spet poživiti tako na podeželju kakor med vrstami izvoznikov.
V mesecu avgustu je bil prav malenkosten izvoz jajc v Nemčijo, Švico, Italijo in Avstrijo, d očim v CSR v tej dobi sploh nismo ničesar prodali. Na zunanjem tržišču sicer cene niso nazadovale, vendar pa vlada večje zanimanje za naše blago edino v Nemčiji, kamor pa je izvoz otežkočen v toliko, ker zahteva Nemčija le prvovrstno blago (jajca A in B vrste), ki pa ga v tem času skoraj ni mogoče nuditi. Za vrsto A
plača Nemčija 80 RM za originalni zaboj 1440 komadov, za vrsto B pa 75 RM franko nemška meja. Z ozirom na dolgo čakalno dobo klirinških izplačil pa te cene skoraj ne morejo odgovarjati, zlasti še, ker je v sedanji dobi mogoče le z velikim trudom zbrati tako kvalitetno blago, ki bi odgovarjalo zahtevam nemškega trga. Tako je mogoče. z ene strani ugotoviti, da klirinške nevšečnosti neugodno vplivajo tudi v izvozu jajc in perutnine, kajti predolga čakalna doba glede izplačila vloženega kapitala v precejšnji meri zmanjšuje podjetnost in izvozniško inicijativnost. Cene jajc so v Italiji napram nemškim cenam nekoliko šibkejše; za jajca teže 53 do 54. gramov v originalnem zaboju fco Postojna se plačuje 240 do 255 lir. Izvoz v Italijo je sicer nekaj živahnejši, vendar pa ga pravtako ovira kliring, toda v manjši meri, ker je le dvomesečna čakalna doba. Švica kupuje le prvovrstno blago in plačuje franko Buchs originalni zaboj od 74 do 78 šv. fr. Avstrijski kontingent je malenkosten, tako da o večjem izvozu ni govora, za komad se plačuje do 12 grošev franko Dunaj.
Na domačem tržišču se gibljejo cene med 50' do 60 para zà komad ; za nesortirano blago pa so cene še nižje.
Trg perutnine je bil v tej dobi živahnejši. Živa perutnina se je izvažala predvsem v Nemčijo in Italijo, klana pa v Švico in deloma tudi v Nemčijo. Povpraševanje je bilo znatno, a tudi cene še dokaj čvrste. V poslednjem tednu se je povečalo povpraševanje zlasti iz Italije. Na domačem tržišču so se gibale cene za kg piščancev med 7 in 9 Din.
Curili, 24. avgusta. Beograd 7'—, Pariz 20'255, London 15'2250. Newyork 306, Bruselj 51‘60, Milan 25‘09, Madrid 4V9750, Amsterdam 207'40, Berlin 123'1750, Dunaj 57‘75, Stockholm 78'50, Oslo 76'50, Kopenhagen 67'95, Praga 12'7050, Varšava 57'9250, Atene 2*9250, Carigrad 24750, Bukarešta 2'50, Helsingiors 6'71, Buenos-Aires 0*8225.
Drobne gospodarske vesti
= Koliko octa porabi Ljubljana, nam je v zadnjem »Kmetovalcu« napisal znani vrtnarski in sadjarski strokovnjak, nadzornik Josip Štre-kelj. Ljubljana je porabila 1. 1933. v gospodinjstvu 265.396 1 octa, da pri 80.000 prebivalcih pride na vsakega povprečno 3*31 1 na leto. Po drugih krajih je ta številka tudi po dvakrat večja, kar kaže, da Ljubljančani niso prijatelji solate. Z malo izjemo lahko smatramo, da je
Jesen se bliža !
2 ribami in najboljšim naravnim dalmatinskim vinom Vas bo v Vaše naiveiie zadovolistvo in po nainižjih cenah naito-ineie postregla znana
gostilna „Pri Stefanu
MiklošUeva cesta štev. 4
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo delavnico na Aleksandrovo cesto št. 3 (Šelenburgova ul. 7 dvorišče). Obenem se priporočam za vsa tapetniška dela, kijih bodem izvršil strokovno in po najnižjih dnevnih cenah.
Josip Klobžaver
tapetnik in dekorater
LJUBLJANA, Aleksandrova c. 3
! Bodočnost ni skrivnost !
Ste rojeni med teti 1859-1919?
Čitatelji 'in čitateljice tega lista, rojeni med 1859—1919, še iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje ime in natančni da tupi rojstva. Sijajni astror tog, katerega znanstvena raziskavanja sp splošno priznana in obsežno komentirana v vsem tisku, se je odločil, da bo čitateljem in čitateljicam tega lista objavil
svoje senza-
'M
F.
cionalne studije, na podlagi katerih morejo generacije, rojene med 1859 do 1919, zboljšati svojo eksistenco in doseči srečo, zdravje, ljubezen itd. Ta objava je največje važnosti ter nudi vsem bralkam in bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje in dosežejo srečo. Brezpogrešna jasnovidnost grafologije in astrologije Vam bo razjasnila:
1.	Vaš značaj, njegove kvalitete, njegove napake,
2.	Vaše	izglede	v	ljubezni,
3.	Vaše	izglede	v	kupčijah,
4.	Vaše	izglede	v	podedovanju,
5.	Vašo	življenjsko dolgost,
6.	Vaše prijatelje in Vaše protektor je,
7.	Vaše sovražnike, zahrbtnosti, krivične obdolžitve itd.,
8.	Potovanje, spremembe bivališča,
9.	Zadeve v rodbini,
10. Vse, kar želite zvedeti o loterijskih zadevah.
Navajamo nekaj izmed tisoč zahval-nic, katere prejema ta sijajni znanstvenik iz vseh krajev sveta : »Gospa Irma Schwarz iz Ljubljane se zahvaljuje naj-prisrcneje, ker je v svojih najtežjih fi-riancialnih neprilikah poslušala njegov nasvet, igrala V'loteriji in zadela 150.000 dinarjev.«
Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in horoskop na točno in stalno adreso :
Ali Vaše zdravic in prijeten občutek ni vredno 700Din?!
Od 25. avgusta dalje Vas stane 10 dnevno bivanje v Radencih Din 700‘— VSE vračunano ! Stanovanje, hrana, vse takse, dnevna kopel v znameniti zdravilni vodi „Radenska“,
zdravniški pregled, analiza seči, postrežba.
Srce, ledvice, živci, ženske motnje, skleroza, nervoza, obča in spolna slabost.
Po 7. dneh brezplačni povratek z železnico. Potrdilo se mora vzeti pri odhodni postaji. Vsa navodila in informacije daje radevolje:
KOPALIŠČE SLATINA RADENCI
■ ŠTRUKELJ LUDVIK
SPLOŠNO ČRKOSLIKARSTVO
LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA 16- DALMATINOVA 10
Ustanovljeno leta 1923 Izdeluje : steklene, pločevinaste, lesene In platnene napisne table. Rovinaste, lesene, steklene, mavčne, celulozne in papirnate črke. Električne, svetlobne reklame (transparenti), napisi na zid. slikanje državnih grbov itd. Naročila sprejema in Izvršuje za vso državo.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam
preselitev svoje delavnice za
precizno mehaniko
na TyrSevo c. 41
(Nasproti Sv. KrFitofa)
Vsa vmojo stroko spadajoča dela izvršujem strokovne, po mjnttjfli cenah. Priporoča se
Emil Klobčavei, predi.mehanik TyrSeva c. 41
Za таГ d’aarja dost’ muzke
PLOŠČE — GRAMOFONE Izposojamo, zamenjavamo, 10 I«
prodajami kupujemo
EIEKTR0T0N
d. z o. z.
PASAŽA NEBOTIČNIKA
HococoiU „gtot Mucoda" !
v*®1
vtv
O**
V VCC*


GRAFOLOŠKI BUREAU — CELJE poštni predal Ì06.
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov
RUDOLF ZONE. UUBUANA
Gledališka 13, Telef.58-10
Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah
Ureditev dolgov
potom sodnih in izvensodnih, poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc.
Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. —• Vsi posli kmečke zaščite.
Edina koncesijonirana komercijalna pisarna:
LOJZE ZAJC,
Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18
tudi ves uvožen ocet, takozvani lesni ocet, fabrikat in mešanica vode in hudo strupene ter zdravju škodljive ocetne kisline. Prodaja takega nezdravega octa je škodljiva tudi našemu kmetu, ki nas zalaga z zdravim sadnim in vinskim kisom. Z malo izjemo ima vsaka kmetija toliko odbirkov in odpadkov, po vinorodnih krajih pa tudi tropin in vinskih ostankov, da bi lahko brez stroškov pripravljali ocet doma čez domače potrebe. Da octa ne pripravljajo je zlasti v teh časih, ko je tako hudo za denar, največja malomarnost. Ker to ne sme iti dalje, moramo dobiti zakon, kakršnega že imajo v nekaterih državah, ki kratkomalo zabranjuje izdelavo in prodajo strupenega lesnega oeta. Nadzornik Štrekelj bo še nadaljeval svoja izvajanja, ki nanje opozarjamo tudi naše gospodinje, da si lahko same napravijo zdrav in okusen ocet.
Dobave: Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do dne 28. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 30 kub. metrov čistega ostrozrna-tega rečnega peska iz reke Pake, 10.000 kg apna in več kg razne barve; do dne 4. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 12 kom. zobatih kožnatih koles, 200 kg bele in 300 kg pisane čiste snažilne volne, ca. 100 cilindrov kisika in 2.000 kg čistega bencina.
= Nova tvornica kvasa bo v kratkem pričela obratovati v Novem Sadu.
= Naš izvoz koruze v CSR je znašal v avgustu 9349 q.
Pogodba. V Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se vrši dne 30. avgusta t. 1. prva pogodba za nabavo raznega pisarniškega materiala.
Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši mesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par ea besedo. Pri malih oglasih reklamnega enačaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti ca odgovor 2 Din v mamkah. — Mali oglasi ee plačljivi takoj pri naročilu.
KUPIM Stielers Hand-Atlas novejše izdaje. Ponudbe pod »Takoj« na ogl. oddelek lista.
ZASTOPSTVO prvovrstnega banaškega mlina iščem za Dravsko banovino. Cen j. ponudbe pod »Dobro vpeljan« na ogl. oddelek lista.
IŠČEM dobro idoč buffet ali vinotoč v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe z navedbo najemnine in os ? Umi pogoji pod »Cimprej« na ogl. oddel. lista.
PISARNIŠKA MOČ, ženska, prvovrstna, popolnoma samostojna v vseh pisarniških poslih, z dolgoletno prakso, išče takojšnjo službo. J. Pihlar, poštnoležeče Ljutomer.
POSOJILA 20.000 Din išče takoj proti prvo-mestni vknjižbi dobro stoječ posestnik v svrho zelo priložnostne dokupitve še enega posestva. Ugodne točne obresti v vinu, deželnih pridelkih ali pa v denarju. Naslov daje »Alfa«, Novo mesto, šmihelska 5.
PRODAM GOZD takojšnje sečnje 500 m* gabra in bukve srednje rasti, blizu državne ceste, uro od Novega mesta. Naslov daje »Alfa«, Novo mesto, šmihelska 5.
VEČJO VLOGO Mestne hranilnice v Ljubija"* in Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod št. 333 na oglasni oddelek »Glas naroda':.
PARNA ŽAGA v z lesom bogati okolici, polnojermenik, široka veneči j anka, 2 krožni žagi, 4 skobelni stroji je z nizko režijo takoj za oddati. Barvarna in apretura, Zbelovo pri Poljčanah.
POSTREŽNICA Išče ZAPOSLITVE. Zanesljiva, vestna in vajena tudi vrtnih del-Naslov pove uprava lista.
HIPNOTIZIRATI se lahko vsak nauči zajamčeno. Naslov: Kollar Matija Senta
, Voj v. Stepanoviča 14, Dunavska banovina. 3 Din za odgovor;
.DVA RIBARA*
Ne zamudite prilike in obiščite gostilno
__________________ SÄ „DVA RIBARA"
ki Vam pod novim vodstvom nudi izbrana dalmatinska, štajerska in dolenjska vina ter izborno domačo hrano po nainižjih cenah. Sprejemajo se abonentje. Lep senčnat vrt. Ob sredah in petkih sveže morske ribe. v nedeljo ocvrti piščanci. Dnevno sveže pivo. Prostor za balinanje.
POZOR!
Na novo je urejena točilnica restavracije Lloyd, Sv. Petra cesta 7. Točijo se kakor do sedaj najboljša dalmatinska vina. Na izbero bodo vse vrste morskih rib.
Toplo se priporoča Ivan Bučar, restavracija Lloyd, Sv. Petra c. 7.
CECILIJA BRICELJ
prodaja in preoblikuje vse vrste klobukov. Barvanje in preobliko' vanje tudi damskih in moških klobukov — slamnikov
od Din 10*— Se naprej. — Najnižje cene !
Gosposka ul. 16 LJUBLJANA Vodnikov trg
Ali si že naročil „Glas naroda"!
Izdaja »Narodna Prosveta« r Ljubljani, zadruga e o. z, predstavnik L Albreht, za nredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani.
GLAS SLOVENSKIH OTROK - Nedcljii, 18. Vlil. 1835.-SU3,
Kakor bi hodil na božjo poi...
Kakor da hodil na božjo bi pot, rad v mislih zahajam v dobravo, kjer drevje iz dalje lahno šepeta s prijazno posestrimo Dravo.
»Kako je, posestrima ljuba, povej, kako je na tvojih bregovih?
Ali še srca slovenska žive po naših slovenskih domovih?«
In Drava prisluhne in valčki drhte: »Hudo je na mojih bregovih, zvestobi kumujeta žalost in bol po lepih slovenskih domovih«.
In zgane v dobravi se drevje mladó in zganejo stari se hrasti:
»Doklér ta rod ljubil bo svojo zemljo ni treba se bati propasti!«
iiÌHÌiiiijiÌHÌHÌiiiiir#liiiiiÌHÌHÌiw
Trije vozniki
Trije bratje, trije mladi, kot vozniki križem svet vedno bi vozili radi srečo, zdravje mladih let.
Prvi bratec pomodruje:
»Jaz bi kruha lačnim dal, kjer največ gorja kraljuje, bi največ darov sejal.«
Drugi bratec moško pravi: »Jaz pa sonce bi ujel pa bi vozil ga po svetu, vsakomur ga dal svoj del.«
Tretji bratec konja gleda: »Rad bi v srcu bil bogat, da bi k sebi klical uboge: Pridi v goste, dragi brat!«
""""'lili'......................
Marijana željeznova-Kokalj:
Junaka Tan in Tin
..Tan in Tin sta srečna malčka. Svetita jima dve sonci: božje sonce na nebu in mamin nasmehljaj na zemlji.
Zvečer v posteljici se kaj rada pogovarjata z mamico. Včasih jima pripoveduje pravljice, ki si jih izmišljuje samo za nju.	s
»Te so najlepše,« reče pogosto Tan, »tako lepih ni v nobeni knjigi.«
Sončno popoldne so sedeli pod cvetočo jablano. Mamica je šivala in Tan jo je vprašal: »Mamica, kako je bilo tedaj, ko naju še ni bilo?«
»Dolgčas, sinček!«
»Kaj si pa delala brez naju?« se je zanimal Tin.
»Potovala sem.«
»Kam?« sta vprašala hkrati Tan in Tin.
»Vozila sem se z vlakom in parnikom daleč po svetu,« je odgovorila mamica.
»Zakaj pa zdaj ne potujemo?« sta vprašala bratca.
»Premajhna sta še, ljubčka!«
»Premajhna?« je dejal počasi Tan. Bil je razžaljen. »Kajne, Tin, bova šla pa sama. Sva junaka!«
Tin mu je prikimal. Naglo sta napolnila vsak svoj nahrbtnik in dejala: »Zbogom, mamica! Po svetu pojdeva.
Prinesla ti bova ze spominček s poto- j	Žival
Poljubila sta mamico in odšla.
Mamica je obrisala solzo. »Odhajata, junaka sta!« šivala je in se tolažila: »Vrnila se bosta že do večera.«
Tan in Tin sta korakala po prašni ulici. Avti so trobili, tramvaji zvonili. Nista se zmenila. Hitela sta proti gozdiču za mestom. Tam je svet nov in zapeljiv.
*
Pod staro smreko sta počivala in ju-žinala.
Prileteli so ptički z vej in ju gledali. Tan in Tin sta jim vrgla drobtinice.
Pa je dejal ščinkavček: »Dobra fantka
sta!«
»Nisva fantka, ampak junaka,« mu je odvrnil Tan in se potrkal na prsi.
»Junaka, kam sta namenjena?« je vprašal ščinkavček.
»Po svetu,« je odgovoril Tin za oba.
»Hm, hm,« je dejal zamišljeno ščinkavček, »kaj pa je svet?«
»Svet je tam. kjer ni tako kakor doma!« je pojasnil Tan.
Okapi se imenuje ta čudna in nenavadna žival, ki je doma v Afriki.
»A tako! Potem vama jaz lahko pokažem svet!« je menil ščinkavček. »Pojdita za menoj!«
ščinkavček je skakljal pred njima. Dospeli so globoko v gozd.
Joj! Strah! Naravnost proti njim je
kobacal medved.
Junaka sta trepetala in kanila pobegniti.
»Ne bojta se ga,« ju je miril ščinkavček. »Striček Kosmatin ni hudoben« ter spoštljivo pozdravil strička.
»Kam pa. kam?« se je zanimal medved in ogledoval dečka.
»Malo po svetu,« se je odrezal scm-
kavček.	.. .
(Dalje.)
■iìlfln№"illllll№''illlllllli’'HI||||lli'|iii'ii||li'iiil'illlllllli''N[|||llli"illllll!li"illffll|ih
Marijana Željeznova-Kokalj :
Hlaček se predstavi
Hlaček se raduje, poje, poskakuje:
»Majhen sem možic, bratec sem vseh ptic, bratec sem sestric — pisanih cvetic! če zapojem si poredno pesem — svet brni. z manoj ptički vedno žvrgolijo vsi!«
IIII'IHIII
Danilo Gorinšek:
Vročina
Sonček-konjček čez ravni, koder teče, vse opeče, vse opeče, posuši, polje prosi ga goreče:
»Beži, beži sonček proč, ti si mi junak prevroč, tebe dežek se boji, pa ga od nikoder ni.
Urnih zgini brž nožič, da spusti se dež na polje, da bo žita kaj, potic, da bo očka zlate volje!«
Bogec milo čul prošnjo, srce mu je žalostno,
„ pa oči se mu rosé,
— dež hladan poji polje!
Okapi so nekaka mešanica zeber, jelenov in žiraf, žive v belgijskem Kongu (belgijska kolonija v Afriki).
V ujetništvu žive doslej samo trije primerki teh nenavadnih živali. Tretji je tale. Belgijski kralj ga je nedavno poklonil angleškemu prestolonasledniku, princu Waleskemu.
žival so ujeli v belgijskem Kongu. Zato so ji tudi dali ime »Kongo«. Slika nam kaže okapija malo po prihodu tega redkega »gosta« v londonski zoološki vrt.
..............'H..I...	.....
Svjatoslav:
V
Čevljarček z zvezdami
»Pred nebesi smo,« mu je odgovoril ta.
Petrinček je začuden pogledal okoli sebe. Zvezde so lezle iz avtomobilov. Bili so na koncu ceste. Prav pred njimi so rasle stopnice, ki so vodile k velikim vratom, nad katerimi je bilo zapisano z zlatimi črkami: Nebesa. Gledal je okoli sebe, če bi videl še kaj drugega, a ni bilo ničesar, le oblak za oblakom se je pomikal čez cesto.
»Tukaj torej ostanemo!« je vzkliknil razočaran.
»Tukaj!« je potrdil sprevodnik smehljaje ter stopil po stopnicah k vratom, ki so vodila v nebesa.
»Moram ga poklicati, gotovo niti misli ne, kdo je prišel.«
Potrkal je po vratih, pa se je odprla samo tesna lina in skozi njo je pogledal nebeški vratar. Bela brada se je zasvetila, nezaupljive oči so se razsrdile:
»Ali bi me spet rad prevaral, paglavec nemarni?«
»Peter, saj sem jaz!« se je oglasil sprevodnik. •
»Ti si?« ga je bistro pogledal starček. »Ah, saj res, kaj mi boš povedal?«
»Nič povedal, tri avtomobile zvezd sem ti pripeljal, zdaj pa poskrbi, da bodo šle, kamor je treba.«
»Tri avtomobile zvezd! Kje pa so bile, potepinke? Kaj se to spodobi, da jo kar tako poberejo z neba, kaj?«
»To je dolga zgodba,« se je smejal sprevodnik. »Kar poskrbi, da bodo kam odšle, mudi se jim. Pa pozdravljen!«
Ko je vratar videl, da sprevodnik zares odhaja, je počasi odprl velika vrata in pokukal čez prag,
»Jojmene, kam bom z njimi!« se je prijel za glavo. »Pa človeka si mi tudi pripeljal in nič mi nisi povedal. Kar tako si pripeljal človeka pred nebesa! Nesreča, nesreča!«
Sprevodnik je videl, da ne gre drugače, vrnil se je in razložil nebeškemu vratarju, kdo je Petrinček in kako je rešil zvezde.
»Aha, čevljar!« je pokimal vratar. »Poznam čevljarje, dosti prida niso, ta bo pa menda drugačen, saj je skrbel za zvezde. Dela bo imel precej tu pri nas. če se ga bo hotel lotiti. Nič več ne znajo varčevati s čevlji, vsak hip hočejo novih, češ, da jih nobeden ne zna zakrpati, čakaj, čakaj!«
Ko pa je spet pogledal na gtfoko morje zvezd, je nezodovoljno skomigml z rameni in zastokal:
»Pa kam bom z njimi, kam bom z njimi...«
Sprevodnik se je smejal, namignil je tovarišem in vsi trije avtomobili so se odpeljali izpred vrat.
Vratar je še nekaj časa godrnjal, nato je stopil po stopnicah do čevljarčka, gledal ga je nekaj časa, potem mu prijazno pokimal:
»Ti Petrinček, jaz Peter, zdi se mi, da bova prijatelja.«
»Tisto pa!« je moško povedal čevljar. »Prijatelja pa nič kako.«
»Glej no, pravil mi boš, kako je na zemlji. Ej, tudi jaz sem marsikaj doživel, ko sem bil mlad.«
»Kosmata kapa,« je začel čevljar po domače, »saj še nisi star! Sivi lasje te malo motijo, pa se ne moreš potolažiti.«
Svetemu Petru se je dobro storilo, ko je čul pohvalo, prijazno je potrepljal Fe-trinčka po ramenu:
»Ti si pa človek kot se spodobi!«
Medtem so bila nebeška vrata odprta in iz nebes so začeli drug za drugim prihajati svetniki.
»Zvezde so prišle, zvezde so prišle!« so vzklikali in ploskali od veselja.
(Konec prih.)
....................
Konj pri zobozdravniku
Kraljiče!*
Najlepši otrok na svetovni razstavi v Bruslju je dobil naslov »Kraljiček«. Star je komaj dobro poldrugo leto.
1 Teta piše: Potrpite vsi, ki vam tokrat še nisem objavila pisem in spisov! Polagoma pridete vsi na vrsto. Opozorite na »Glas slovenskih otrok« tudi svoje prijatelje in prijateljice! Za jesen je leta pripravila polno novega in lepega , /,a vas.
Marijana Željeznova-Kokalj :
Mriva ročica
Jerica je bila zadovoljna. Ljubica je je prepasala z zlato vrvico in vzela v roke zlat bič. »Hi«, je zavpila Ljubica in zamahnila z bičem po zraku.
Lepo je bilo videti deklici in očka je bil od srca vesel. Mislil si je: »Kako malo je včasih dovolj, da je moja zlata hčerka zadovoljna!«
Tedaj je Ljubica razposajeno zavihtela bič in oplazila z njim kočarjevo Jerico. Dekletce je bolestno zakričalo. Ljubica se je zakrohotala in udarila v drugo Jerico. Jerica se je zvila v bolečini. Ljubica je hotela v tretje zavihteti bič, toda njena desna ročica je bila mrtva ...
Očka je bil nesrečen. Ravno sta se pripeljala od najimenitnejšega zdravnika v razkošen hotel. Pozvonil je sobarici, da bi pomagala Ljubici pri slačenju. Tiho je vstopila sobarica. Strmo je obstala. Ali je videla prav? Drhte je preoblekla Ljubico. Potem je odšla.
Očka in Ljubica sta se vrnila v prelepi grad. Tudi tiha sobarica je zapustila šumno mesto in vstopila v službo na
gradu. Vestno in verno je izpolnjevala svoje dolžnosti in Ljubica jo je imela z dneva v dan raje. Gladila ji je mrtvo ročico in ji pripovedovala pravljice.
Ljubica in njena sobarica sta se iz-prehajali po grajskem vrtu in se pogovarjali.
Tedaj je zagledala Ljubica kačo, ki je kanila požreti zeleno žabico. Ljubici se je zasmilila žabica, skočila je k njej in jo prijela z mrtvo ročico. In glej. Mrtva ročica se je pričela gibati. Vsa srečna j6 Ljubica objela svojo spremljevalko rekoč: »Bila bi najsrečnejša na svetu, èè bi imela še svojo mamico ! «
Sobarica je pritisnila deklico k sebi," ki je dejala: »Nisem poznala mamice, škoda, da nisi ti moja mamica!«
»Jaz sem tvoja mamica?« je dejala sobarica in zajokala. »Našla sem te in spet bom morala oditi.«
»Ali si prišla iz groba,« je vprašala Ljubica in se stisnila k mamici. »Ne smeš iti... Ostani...« in začela je jokati.
Pristopil je očka in vprašal prestrašen: »Kaj se je vendar zgodilo, da jočeta obe?«
»Našla sem mamico in ona hoče spet oditi,« je rekla Ljubica. »Kaj ne, da ne sme ! «
»Ali mi odpustiš in ostaneš?« je vprašal očka in prijel mamico za roko. Mamica ni odgovorila, poljubila je očka in hčerko.
Na gradu so odslej živeli kakor v zakletem gradu. Ljubica je bila vedno dobre volje. Jerica je postala njena najboljša prijateljica, kajti brez mrtve ročice ne bi bila našla nikoli svoje zlate mamice.
Kovačnica v gori
Palčki:
Cujmo, čujmo!
Ka j bi neki moglo biti — ?
Takih sanj ni vsako noč —
1.	palček: Je kdo klical na pomoč?
2.	palček:
Tudi to se mi je zdelo, videl sem kot bi gorelo : hiše v dimu in plamenih in ljudi, v solzah bežeče iz objema te nesreče, videl polno streh ognjenih, kot bi res gorela vas kje v dolini blizu nas —
Palčki (nemirno):
Ako res gorela vas je kjerkoli blizu nas, sta kovača Pik in Pok to noč kovala le za jok —
(Tiha in Živa, dve žalik-ženi. prideta iz gozda in obstaneta blizu vhoda v kovačnico. Obe sta oblečeni v dolge haljine. Plavi lasje jima padajo preko- ramen še globoko čez pas. Med razgovorom se poigravata vsaka s svojim pajčolanom, ki ga pri hoji vržeta čez roko, da valovi kraj njiju kakor slap. Ko ju palčki zagledajo, se jih večina pomuzne v zakladnico, nekaj jih smukne v gozd, le prvi in drugi palček in stražarji ostanejo.)
Tiha (še za sceno): Kaj misliš zdaj, družica Živa? (Pride
$ tovarišico Živo pred špiljasti vhod.)
Živa:
Ves čas imam to grozo pred očmi in bolj ko mislim, hujše se mi zdi — Tiha: Saj nisi ti ničesar kriva.
Živa:
Ne gre za krivdo; Razumeti le ne morem, kako je to mogoče in kako naj vsem pomorem.
(Se nasloni na drevo, sanjavo) :
Kako bila je lepa vas ob Dravi!
Ljudje kot hrastje v gori zdravi so z zvesto roko božali zemljo
in jo gojili, da jim je rodila žival in sad, in žito kot zlato.
In veš, kako tam slednji krov ijazno klical je domov, ako je z oken vabil cvet in z vrtov smeh brhkih deklet —
Zakaj je vihre jezna sila sila to tiho gnezdo vpepelila —?!
Tiha:
Kdo naj razume tajne sklepe, ki iz prirode se rode, kdo naj pozna vse sile. slepe, ki iz oblakov pribesne?! kjer moreva pomagati, hitiva, to je edino, le verjemi. Živa!
Žiia (še kakor v otožnem snu) :
Za znamenjem pod lipo tam ob poti, kot bi želela vedno .mi naproti, lesena hišica je stala —
Tiha:
Med majhnimi bila je najbolj mala- — Spominjam se. Dva otročiča zala oživljala sta revni materi samoto, v pomoč bila sta ji in za napoto.
(Se nasmehne, 'kakor da hoče s tem razvedriti družico.),
Živa (bolestno):
Zdaj tihi dom je črna ruševina.
Pred pogoriščem mati bleda v solzah objema hčer in sina.
Tiha:
Ko videla sem jezno strelo, kako je. šinila na vas. me je že takrat zaskrbelo ...
(Proti koncu razgovora odideta v gozd in izgineta med drevjem, zadnjih besedi ni več mogoče razumeti. Palčki se med tem polagoma zopet zbirajo v kovačnici in se v skupinah nemirno zgrinjajo okrog prvega in drugega palčka.)
I. palček (preplašeno) :
Kar v sanjah si gledal, je grenka resnica, zato pa jokale so žalik-žene:
V klasju še stala je zlata pšenica, ko črni oblaki nad vas prihrume —
'Dalje.)
Za mlade zbiratelje znamk
jih je pravkar izdala avstrijska poštna uprava za letalsko pošto. Na znamkah so večinoma upodobljeni prizori iz poljedelskega življenja, na nekaterih pa tudi (kakor n. pr. na tej po 5 šilingov) z drugih področji. — Tretja je modrozelena francoske znamka po 75 centimov. !-:• njej je slika Benjamina De lesserta, ki je pred sto V ■ ustanovil prvo hranilnico Franciji. Tako Francozi času. in spoštujejo spomin na moža, ki je narod učil pametnega in koristnega varčevanja.
Mali pri ieii
Ljuba teta Meta!
Ne morem Ti popisati veselja, ki si ga napravila meni in drugim otrokom, ko si mi odpisala v »Glasu slovenskih otrok« na moje pismo. Vem, da bi bila tudi Ti vesela, ki bi videla mene, sosedovo Zofi, Jurjevega Toneta, Lovreto-vega Franceta in Faniko, ko smo prebirali Tvoja pisma in pozdrave. Res nisem dobila papige, verujem pa, da obljuba dela dolg, in zato lTi nisem kakor užaljena Mojca obrnila hrbta, ampak Ti zopet pišem. Najlepše se Ti že sedaj zahvalim za knjigo »Andersenove pripovedke«. Uganke sem že »pogruntala«. Zdi se mi, da se rešitev teh glasi: Prva je naloga. Res je tako, kakor pravi uganka, če imaš domačo nalogo, ko prideš v šolo, se ne bojiš g. učitelja, ko ob začetku ure naloge pregleduje, če je pa nimaš, Ti srce začne hitreje biti, in že večkrat se je kaj zgodilo... Druga je ogledalo, ki Ti brez besedi pove, kakšen si, umit ali umazan. Tretja je letalo, ki ima krila, pa ni ptič.
Takih ptičev imamo na Blokah menda pet. »Ljubica«, »Teta Hana«, »Stična« in ne vem, kako jim je že ime. Bloška letala imajo pa to prednost, da ne brnijo, ko lete po zraku. Nimajo namreč motorjev. Fantje — menda so študentje, a Bločani jim pravimo »fligerji«, so res hrabri fantiči. Po dve do tri minute so v zraku na tem brezmotornem spaku. Ah, to je veselje, ko letalo pristane. Takoj je gruča otrok okrog njega, na vrhu griča pa z vpit j eni tovariši čestitajo letalcu. Nato pritečejo zopet po letalo ter ga na vrveh (ali v zadnjem času, ko so postali bolj »komod«, s konjem) vlečejo zopet na vrh. Na vrhu ga pripnejo, nanj sede in se priveže zopet drugi letalec. K vsaki polovici »gumijaste« vrvi, ki je v Sredini pripeta na letalo, stopajo po štirji letalci. Učitelj poveljuje: »Naprej!« in nato: »Teci!«. Ko se učitelju zdi, da je vrv dovolj napeta, ukaže letalo ali »aparat«, kakor mu sami pravijo, odpeti in letalo zopet lepo jadra po zraku. To se ponavlja skoro ves dan tako, da imamo bloški šolarčki mnogo zabave.
Kako mi je ugajalo Tvoje dariio, Ti bom pa drugič pisala. Ker me sedaj mamica kliče, Te prav lepo pozdravljam, še vedno v pričakovanju lepe papigice, ki mi jo pošlji po avtu, ki vozi iz Ljubljane v Igo vas.
Marica Mule,
učenka osnovne šole v Novi vasi, na Blokah.
Draga Marica!
Tvoja vztrajnost mi je res všeč, enako tudi Tvoj opis letalcev, ki se urijo v
letanju z jadralnimi letali. Tako me je zamikalo, da bi jo še sama najrajši mahnila na Bloke in si malo ogledala to veselo in smelo početje. Ker pa sama ne morem odtod, Ti pošljem mesto tega
papigico.
Po avtu Ti jo bom poslala, samo pošlji mi Ti prej kletko. Z dopisnico me prej obvesti, kdaj pošlješ kletko, potem pa še isti večer lahko upaš, da se šofer ne bo vrnil s prazno kletko v Igo vas.
Dobro se imej!
Teta Meta.
Draga teta Meta!
Rešujem uganke v Glasu slovenskih otrok. To je moje prvo pismo. Tudi jaz bi rad papigo. Pozdrave Dušan Šircelj, I. razred — 2. oddelek,
Sv. Rok ob Sotli.
Dragi Dušan!
Tak tudi Ti bi rad papigo? Kaj pa. če bi Ti padla v vodo? Za danes Ti rajši pošiljam »Narodne pesmi za mladino«. Bliža se čas, ko bodo oživeli vinogradi in bo vse hitelo na trgatev. Takrat je navada peti in boš menda tudi Ti katero zapel, ali ne?
Lepo Ta pozdravlja
teta Meta.
iiiii|iiiu
Draga teta Meta!
Rešila sem Tvoje zadnje tri uganke. Rešitev prilagam na listku.
Iskreno upam, da mi boš poslala kako darilo.
čeprav sem daleč od Tebe, v Valjevu, nisem še pozabila slovenski. Ravno zato tako ràda čitam »Glas slovenskih otrok«.
Tukaj mi je kar všeč. Atka in mamico imam zelo rada, v šoli sem tudi pridna.
Latinico že, težko pišem, pa je nočem pozabiti. Slovenci tu najrajši zapojejo tisto: »Mat’ fržol pristavljajo, na vojsko se pripravljajo« —.
Samo Tebe, draga teta Meta, še manjka tukaj.
če Ti je prav in če mi boš poslala kako lepo slovensko knjigo, Ti bom še kaj pisala.
Prejmi iskrene slovenske pozdrave!
Slavica Rupnik, učenka IV. razreda, Valjevo. Aleksandrova 52.
Ljuba Slavica!
Veseli me, da si se mi oglasila iz daljnega Valjeva. Da se boš še rajši spominjala Slovenije in se vadila v slovenskem jeziku, Ti pošiljam knjigo »Pe-terčkove poslednje sanje«.
če mi boš res kaj pisala, se bom seveda tudi jaz večkrat spomnila Tebe s kakim pozdravom. Kaj pa Ti najrajši poješ?
Pozdravi mi lepo vse valjevske Slovence in oglasi se spet kmalu pri svoji
teti Meti.
llii'l'iiii
Uganke
ŠTEV1LNICA.
1.	1	2	3	2	4
2.	3	2	4	2	1
3.	4	2	5	2	1
4.	3	2	4	6	7
5.	5	6	7	2	3
1. ptica, 2. velikan (grško), 3. egiptska in indijska vodna cvetica, 4. obrtnik, 5. igra na karte.
llii'l'iiii
SKRIVNA PESEM OD NEKOD
V Go, z Dup, od Bore, ki cvete lisokorč, ki scvet, ki kovrč, ki inzlist, ki kosrč, ki zor kave se, la jek Borč, Komp ris P.
Lavrč,
keinsrč,
ke šesa boje v Z.
Ladja ni v. za me,
Nosov Vazo s Teklé.
No, da, nov Podla, gobla gojim jedra,
Govči stis ovod, kiin v B. lipo sod, ki v B. lipo sod, ki so C. ligo spod.
Kikor čekpo z Dr. A. vites Prečo Nagla, visklan Jan, a Dlonč, kom se s Fini M pok Lonč, kom jo Sip j ur C. A.
Nas lo v jeci ki...
Amen
НИТИ11
Tu imamo tri kvadrate; dva sta razdeljena v dva, oziroma tri dele. Razrežite posamezne dele dveh in izrežite tudi tretji kvadrat. Na ta način boste dobili 6 delov, iz katerih sestavite nov kvadrat, ki mora biti povsem izpolnjen.