3. novembra 1923 i Kakšno ime Štev. 40. (PoStno tek. raJun. - C. [. con la Posta). WWWMW V Trstu, petek Izhaja vsak petek opoldne.' Naslov: Casella Cetotro 37 . *v^ Malega- lista . *“/' ' ~ i N ' i ’ ’ ^ - i •-. • ;., . 14/A, !,ka 2« TEDNIK ZA NOVICE KN POUK. 1 (~9i*&44*jcU. J V -v- r : 7 >'. \ *l'• / Male novice Mali koledarček. Istrsko fiudsfvo v strahu in trepetu Hazbolniks pri Žminfu. Sobota, 24. nov.: Janez od Križa. Nedelja, 25. nov.: Katarina. Ponde-Ijek, 26. nov.: Konrad. Torek, 27. nor.: Virgilij. Sreda, 28. nov.: Eber-hard. četrtek, 29. nov.: Saturnin. Petek, 30 nov.: Andrej. Sobota, 1. decembra : Eligij.- Nedelja, 2. dec. : prva adventna. O priliki sejma sv. Andreja ▼ Gorici se bo v mestni dvorani na korzu vršila razstava najboljših beneških slikarjev in kiparjev. Razstava bo trajala od 2. do 17. decembra. Tolovaji v Galiciji. 50 tolovajev je napadlo vlak sredi proge. Na tračnice so postavili tramove. Vlakovodja je ustavil, nakar »o roparji preiskali potnike, katerim so vzeli blaga in denarja v vrednosti 70 milijard poljskih mark. Iz Rima proti Napol ju je vozil vlak. Kar se mu je zdela pot dolgočasna in je brez dogovora s •trojevodjo stopil s tračnic. Petnajst lanjenih. Strašen zgled. Nemški’ listi brez razlike poročajo • dogodku, ki ga ne smemo prezreti. V Feldkirchu pri Gradcu je bil rni-»oli teden neki mož obsojen, da je zastrupil svojo ženo. Dolgo se je bra-»il in tajil in končno je prisegel: «V«emogoČni Bog naj me snuje, ako sem kriv». Komaj besede izgovoril, se je zgrudil in je izdihnil. Z ravnik, ki je bil pozvan »a pomoč, jo ugotovil smrt. Dim v zrak. Kadilci, ali veste, koliko ste lani dali za tobak v vsej državi? 2428 »ilijonov lir. Koliko je to? Ako bito svoto razdelili med Slovane v Italiji, bi dobila vsaka naša družina popre-ino 25 tisoč lir. Država jo imela dobička pri tem za 905 milijonov lir. Tobačne tovarne, v kateriifr dela skupno 27 tisoč delavcev, so izdelale 28 milijonov kilov tobaka. Kaj bo z Koko? Na Sušaku se govori, da je Jugoslavija pripravljena priznati Italiji oblast nad Reko, ako ji Italija odstopi otoka Cres, Lošinj ter vzhodno Istro od Kastva do Učke. Obljubkasta obljuba. Obljubkasti Obljubek je obljubka-ste obljubil fašizmu ljubezen in je obljubil, da bo ga bo do smrti ljubil in v znak držanja obljube je bandlja poljubil. Kje so zakladi I V Trstu pri starem sv. Antonu popravljajo iin preslikujejo cerkev. Mlad umetnik, ki' slika glavno sliko pred velikim oltarjem, je Sel nekega dne s cerkovnikom v podstrešje, kjer leži stara ropotija. Kaj se mu vstavi oko na neki sliki Matere božje? Stara, črna od dima sveč, obrazi nejasni — a vendar vzklikne umetnik: mojstersko delo! Sliko so sčistili, prišel je še drugi umetnik v slikarstvu in bajd bo to originalna slika pred skoraj 400 leti živečega znamenitega slikarja Coreggio. Cenijo jo na celih 50.000 lir. Se razume, da so ,jo nesli takoj na varno in čakajo, kdaj pride kdo ponjo. Škoda, da ne smejo Amerikanci vzeti s soboj takih umetnin, ker oni bi plačali z Žakljem dolarjev. Ni tedna, da bi se v Istri ne pri godilo kakšno razbojniško dejanje. Evo najnovejše poročilo. NA POTI PROTI DOMU. V soboto ob štirih popoldne se je vračal posestnik Franc Siškovič iz Sv. ■Vincenta domu proti Žminju. Da bi pot okrajšal, si zbere bližnjico po polju. Ni hodil še pol ure, kar skočita iz grma dve osebi in naperita puški proti Siško-viču. Roparja zavpijeta «Stoj 1» in medtem ko je prvi držal naperjeno puško Hnkrat za vselej I Pred nedolgim časom nam je mlad in sila inteligenten kmetovale« iz Povirja pisal: «Priporočam Malemu listu, naj nikdar ne odgovorja prepirnim časnikom; on naj pove svojo, naj jo potrdi, vselej resnično, in naj pusti pse, naj lajajo.» Teh besed se trdno držimo. Mi se ne bomo prepirali s pijavkami, ki so narod za milijone ogoljufali, ki so bili od bankirjev podkupljeni, ki si zidajo palače na stroške ljudstva. Za. nas so to izdajice, propalice, četudi nosijo na jeziku besedo o narodu. Amen. Namesto duhovnika žandar! Poroka v ječi. V Omegni v sredini države se j® imela vršiti poroka 25 letnega meščana z 18 letno lepotico. Ženin » imel sredstev in je pri sosedu ukradel svoto, s katero si je kupil pohištvo za kuhinjo in sobo. Prišel je dan poroko. Vse je pripravljeno: ženin in navesta, gostje in štruklji. V cerkvi že zvoni k opravilu. Gostje se vrstijo v procesijo. Kar se prikažejo orožniki in aretirajo ženina ter ga brez obotavljanja vedejo v zapor, kjer je priznal tatvino. Neveste to ni splašilo in je zahtevala poroko. Teden kasneje so vstopili v celico župnik, župan ter .nevesta in poroka se je vršila. Dva «da!» dve solzi, objem in — ločitev. Reško vprašanje ni le nerešeno vprašanje, ampak trn v životu naše države. Tako je rekel Mussolini pred senatom. Ena lira v Nemčiji stane danes 54 milijard mark. Ubo, gi nemški otroci, ki se morajo take številko učiti, še bolj pa, ker občutijo vsled groznega in obupnega stanja nemške valute posledice v svojih praznih želodcih. Davčni urad v Vipavi so neznani obiskovalci okradli. Razbili so blagajno in vzeli denarja in vred-notic v znesku 56.000 lir. Rimski pasiršajn. Iz krogov pevkega kluba v Sežani smo prejeli tole pesmico. 1. Kdor ima s čim gre lahko v Rim. Kako pa je trojica šla, Mahorka, Ciga, Štolflca? 2. So dali jim prav vse zastonj, še pašto, rajž in ajzenpon. Zdaj bandi z Mavhenj in tem trem naš narod poje rekvijem. Rekord v letanju je dosegel Amerikanec Williams, ki je vozil nad četrt ure z brzino 441 km na uro! na Siškovičeve prsi, ga je drugi preiskoval. V notranjem žepu v jopiču je ropar našel listnico, iz katere je pobral 3370 lir. SIŠKOVIČ SE BRANI. Posestniku je trenutno zavrela kri in se je skušal rešiti. Da bi nikdar tega ne storil! Razbojnika sta ga pretepla, da se je revež zgrudil. Ko se mu je povrnila zavest, je vstal ter hitel proti Žminju, kjer je naznanil dogodek orožnikom. bi Jakec ti imel, Če tisti zakoni veljavni bi ostali? Jaz bil bi J&korao in ti Mi£«l. Še vrabic s strehe bi se nam režali. Naše železnice. Železniški veliki komisar poslanec Torre je poročal o stanju dr žavnih železnic. Dejal je, da je naša železnica že nekaj let pasivna. Torre jo odpustil doslej 1G.097 železniških uslužbencev. Ne sanjajte preveži 21 letna Katrica Struja, služkinja v Puli, je imela v noči od pondeljkana torek strašno sanje. Pes se ji je bližal in jo hotel ugrizniti. Katrica se je v snu umikala, dokler ni s postelje padla na pod, pri čemer je butnila v oster vogel ponočne omarice in si oko precej poškodovala. Neki amerikanski pisatelj napisal: «Na Jadranskem morju prostora za dva gospodarja. Kdor vzhodno obal, gospodari čez vse To dejstvO dokazuje ‘zgodovina. Rimljani in Benečani so postali gospodarji adrijanskega morja, so se polastili vzhodne obali.» Davek na doktorje! Vlada je izdala odlok, ki uvaja letno pristojbino 20 lir za vse osebe, ki imajo doktorski naslov. Ti presneti Mussolin, kaj vse se izmisliš ! Vsak doktor bo plačal 20 lir, koliko pa Doktorič? Anti polovico ali pa še manj! Danes tiskaj, jutri tam. Pred nami leži imenik članov političnega društva «Edinost» v Trstu zadnjih .pred- itn. povojnih let; leži pa pred nami tudi imenik slovenskih fašistov tržaške pokrajine, in kaj vidimo? Nad polovico zaupnikov tržaškega pol. društva je prešla v fa-šistovski tabor. Nekateri prestopo-valci so imeli hude notranje borbe, preden so se odločili do tega koraka. — Gospod Mahorčič je dolgo kolebal mied Wilfanom in Mussolinijem, slednjič se je odločil za Mussolinija; ravnotako gospod župni upravitelj don Giovanni Štolfa. Pri nas pravijo nekateri, da živimo žalostnih razmerah, drugi / pa pravijo : fajn društvice je to! Mi pia mislimo, da je zadnji čas, da se društvo temeljito reformira, zlasti pri odboru. Malo časa je tega, ko se je vršila seja zaupnikov. Neki zaupnik je dejal: Vraga bom hodil k takim sejam zaupnikov, o katerih ne vem, ali so še pri nas ali ne, ali hodijo s srcem k seji, ali pa samo z ušesom, da potem «poročajo.« — In je mnogo na tem. Mislite si gostilničarja, trgovca, ki hodi na zaupne sestanke! Ako se izve, je v nevarnosti za licenco. Gre za življenje družin. Jezikoslovci študirajo besedo moderno priimke. Ali se piše Peternel ali peternol ali peternul ali Peternull. Dva prefekta. Na nekem sestanku je govornik o-pisal tržaškega in videmskega prefekta. Dejal je: «Kom. Crispo-Mon-cada je mož, star, trezen, previden, preudaren lisjak. Pisenti je deček nepremišljen, naiven. Prvi je star uradnik, ki ga je življenje izučilo, drugi je odvetnik, ki sam no ve, kako je kar čez noč postal državni u-radnik.» Precej dobro zadeto. Uradniške plažo. Vlada je razdelila vse državne uradnike v 13 razredov. V prvem razredu so generali in podobni, ki dobivajo letno plačo 46 tisoč lir. Ti ne bodo lačni. Vseučiliščni profesorji bodo v 4. in 5. razredu; plača zma-ša 21 do 30 tisoč lir. Oberst je v 6. razredu in ima plačo 18 do 20 tisoč lir. Major, je v 8. razredu s plačo 13.700 do 16.000 L. Uradniki 12. razreda dobivajo 0000 do 7400 L letne plače, uradniki 13. razreda pa 4500 do 5900 L na leto. Boben poje rum.pum.puui! V naši državi je šlo na dražbo v majniku 474 trgovin, v juniju 475, v juliju 515, v avgustu 450, v septembru 441. V prviihi 9 mesecih leta 1921. je šlo na dražbo 1170 trgovin, 1922. leta 2569, letos pa 3994 trgovin. Vabilo na veselico. Dekliška Marijina družba v Rojanu priredi to nedeljo 25. nov. ob peti uri popoldne po službi božji veselico s sporedom; 1. Marijin otrok, nov igrokaz v treh dejanjih, 2. Naši otroci, prizor malih deklic, 3. Štiri želje, veseloigra v dveh dejanjih. Udeleženci so naprošeni, da kaj prispevajo v prid Mar. družbe. Ker gre prireditev v dobrodelen namen, toplo priporočamo mnogoštevilno udeležbo. Lenin je star 53 let. Rojen je bil v Simbir-skem ob Volgi kot sin malega posestnika. Družina nosi ime «Uljanov». Vsi člani družine so nekam divji in zagrizeni. Lenin je gonilna sila revolucije. On je ustvaril rdečo armado; on je naročil rdeči teror, on ga je kasneje omejil. Lenin je nekoč dejal: «Svetovna revolucija se ne da narediti brez obljub.« Tržaška industrija. Vsekakor je prva tržaška čevljarni-ca Forcessin v ulici Capri n 5. Konkurira z vsemi drugimi toliko v kakovosti kolikor v ceni. Obiščite jo! Pohod v Rim. Glavno, vodstvo fašistovske stranke je te dni plačalo ravnateljstvu železnic 200.238 lir kot odškodnino za voznino za vse fašiste, ki so se peljali v Rim na slavnosti. Iz Leninovega vsakdanjega življenje Nemški kipar Alimaim jo stanoval nekaj dni pri Leninu, ki mu je naročil doprsni kip. Altmann je opisal sedaj vtise, ki jih je imel pri Leninu. Evo par črtic. Lenin v pisalni sobi. Lenin vlada ltusijo iz hivše carske palače v Moskvi. Pisalna soba je čisto majhna. V r.jcj je pisalna miza, divan z rdečim baržunom, stojalo s fotografijami, omara, nekaj stolic ter knjižnica. Od časa do časa se je oglasila kaka godba, ki zasvira podoknico Leninu. Iz sobe peljejo tri vrata: prva v dvorano tajnikov, druga v izbo s telefonsko centralo, odkoder Lenin lahko govori direktno z vsemi vladnimi zastopniki v vseh mestih širne Rusij e, tretja vrata so ■tajna, ki jih jo dal Lenin narediti, da se umakne pred morebitnim napadom. Vse dneve, ko sem delal za kip, sem prihajal v Leninovo sobo, kadarkoli sem hotel. Navadno sem bil že ob osmih tam. Čakal sem le par minut. Lenin me je pozdravljal <;Do-ber dan, tovariš.» Lenin je majhne postave, obličje cika precej na ru-menkasto-rjavo; nosi brado in brke. Velika kapa mu zakriva pol obraza. Pogled je živ, a otožen. Lenin govori zelo malo. Lenin v jedilnici. Lenin obeduje, v vladni palači skupno z vsemi komisarji. Kosilo, ki je natančno opoldne, ne traja nad četrt ure. Vsak mora sam v kuhinjo po hrano ter si vzame sam kolikor hoče. Obed je ponavadi boren: ribja juha, nato silno osoljen kos klobase, malo vina in kos kruha. O praznikih dobijo še kos mesa s prikuho. Lenin skoro nič ne govori; med je-lom bere ali pa celo piše. Dostikrat niti ne odgovarja na vprašanja. Lenin in komisarji. Lenin deli ukaze in zapovedi i.n ne dovoli, da bi mu komisarji kdo ve kaj ugovarjali. Na splošno je Lenin miren, kadar pa je jezen, tedaj vzkipi in rabi surove izraze. Lenin in kipar. Kipar piše, da jo Lenin sila nervozen človek. Sicer se premaguje, kar se da, toda ene minute ne more v miru presedeti v istem položaju. Ko je kipar končal kip in ga je pokazal Leninu, ga je'tale ogledoval, ni pa rekel eaie besedice pohvale, ampak mu je ponudil roko z mrzlim « zbogom.» Lenin na zborovanju. Neki nemški socialist opisuje Lenina kot govornika. Za zgled navaja Leninov nastop v Moskvi v nekem gledišču, v katerem je bilo zbranih 6000 oseb, da bi Lenina poslušale. Takrat, tako pravi nemški pisatelj, sem šele spoznal, kako neverjetno moč ima ta mož v Rusiji in kakšen ogromen vpliv na ljudstvo. Na odru sijajnega gledališča čaka moskovski sovjet. Otvoritev zborovanja. Osma ura odbije. Kamenov vstane in stavi nekatere volivne predloge za moskovsko občino. Vse je nestrpno in se ne briga za te predloge, ampak želi videti im slišati samo Lenina. Lenina pa še ni. Kar začne dovorana vpiti «Lenin, Lenin!« Njega pa ni. Vstane Teodorev in govori o delu boljševiške vlade za zboljšanje zdravstvenih razmer v moskovski občini. Govori eno uro in Lenina ni in ni. Niti ena '>seba ni odšla. Z mrzličavo radovednostjo pričakuje šesti sočaglava množica samo Lenima. Lenin pride. Ko je Teodorev končal, se je zdelo, da se v gledišču zrak trese. Teodorev si gladi brado, vstane in reče: «Tovariš Lenin ima besedo.« V tem hipu so se vsi komisarji na odru vzdignili in so se razvrstili v dva špalirja. 12 tisoč oči zre skozi oba špalirja v ozadje odra, odkoder se je imel skozi majhna vrata prikazati Lenin. V trenutku skoči vse gledališče na noge, vpije, tuli, diplomati in časnikarji’ buli j o iz lož skozi daljnoglede, godba zasvira internacionalo. Lenina pa še ni. Tri minute že ploska in tuli ta množica in ne trene očesa od vrat, odkoder ima priti Lenin. Konečno so je prikazal Vladimir Iljič ali Lenin, ruski kmečki in delavski car. Tedaj se mri je zdelo, da je množica znorela; to ni bilo ploskanje, to ni bilo vpitje, to je bil vihar In tresk in grom: tako navdušeno in divjeljubeče so vzklikali, in ploskali in bili z nogami. Lenin govori. Stisnil je vsem komisarjem roko, toda niti enega pogleda ni vrgel na množico. Nato je stopil pred mizo, se naslonil ob njo in se ozrl v dvorano. Pol ruska, pol tatai*ska kmečka glava; popolnoma plešasta. Glava je voglata., trda. Majhne oči, iz katerih se svetli zlodjeva Iskra. Pred ogromnim čelom se ves obraz izgubi v nič. Oblečen je sila pripro-sto; kroj je rusko kmečki. Množica še vedno ploska. Lenim pomigne z roko in — vse utihne,-Culi bi pasti iglo. Lenin je izvrsten govornik. Govori z množico kakor da bi se razgovar-jal s prijatelji v sobi. Stara Rusija ni imela govornikov in pod carji sploh niso politiki nikdar' govorili narodu. Boljševiki pa zelo radi nastopajo in mogoče leži tudi v tem skrivnost njihovih uspehov. Lenin, internacionali st, govori čisto «rusko« in so kaj rad dotika narodnih strani ruske ljudske duše. Lenin vodi množice kakor otrok i graški voziček. Taki možje vladajo svet. Brez Lenina bi velik kos zgodovine šel po drugen tiru. Brez dvoma je Lenin eden izmed največjih osebnosti v svetovni zgodovini. Zlate besede velikega škofa. «OJ, ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik, s katerim sem prvič svojo ljubeznivo mamo in dobrega ateja klical, v katerem so me moja mati učili Boga spoznati, v katerem sem prvikrat svojega Stvarnika častil — tebe hočem, kakor najdražji spomin svojih staršev, hvaležno spoštovati in ohraniti; za tvojo čast in lepoto po pameti, kolikor premorem, skrbeti, v slovenskem jeziku svoje ljube brate in sestre,’ Slovence, najrajši učiti; želim, kakor HVALEŽEN SIN SVOJE LJUBE MATERE, da kakor je moja PRVA BESEDA slovenska bila, naj TUDI MOJA POSLEDNJA BESEDA SLOVENSKA BO.» t škof MARTIN SLOMŠEK. Popravek. Zadnjič smo trdili, "da jo Kmetijska družba v Trstu dala 3800 lir za razkolniški Gospodarski vestnik. Danes popravljamo to netočno poročilo. Dala ni namreč 3800, ampak 4000 lir. Stvar je takale. Govorili smo z dvema gospodoma, ki sta bila pri odborovi seji Kmetijsko družbe. Eden teh je takole dejal: V seji so dr Slavik in drugi poročali. Dr Slavile je dejal, da jo nujno potrebno, da bi imeli Slovenci na Primorskem svoje gospodarsko glasilo. Vsi smo se s tem strinjali, ker smo vsi čutili to potrebo. Dr Slavik je govoril o popolnem sporazumu z Goričani in vsi smo se veselili gospodarskega glasila. Predlagal jo, da žrtvuje naša družba za list največ 4000 L. To je bilo soglasno sprejeto. Šele po seji pa sem zvedel, da ne pomeni nameravano gospodarsko glasilo en sam list, ampak da s svojim sklepom osnujemo proti že obstoječemu Gospodarskemu listu nov Gospodarski vestnik. Zdaj mi je žal, da som glasoval za dar 4000 L. Tako je zadeva po-jašnjena. Na ta način je torej g. dr Slavik dal žrtovati 4000 L za nov list, ki ni potreben, ker je prvi izključno gospodarski in pišejo vanj strokovnjaki in kmetovalci vseh mišljenj brez razlike. Ali ni tedaj škoda te svote v času .največje narodne reve? Klic naših mater. Od Sv. Jakobar smo prejeli tale dopis, ki ga priobčujemo v celoti. «Mi matere ubogih otrok pri Sv. Jakobu se iskreno zahvaljujemo Malemu listu, da nas je opozoril, da so naši voditelji, ki so naši bratje po krvi in jeziku, zbrali tritisoč osemsto lir. Pa jih niso dali, da bi nasitili lačne, niti da bi oblekli nage, marveč zato, da so ustanovili razkolni Gospodarski vestnik. Pri nas je na stotine mož, ki so že celo leto brez službe in dobivajo le po par lir podporo. V naših družinah vlada pomanjkanje in glad in v nekaj tednih bomo y svojih stanovanjih zmrzavali. Mnogo je družin, ki niso že mesece kupile mleka, ker dobijo starši in otroci samo črno kavo, opoldne krožnik mineštre in zvečer kos kruha. Kako človekoljubno delo bi storili naši voditelji, ko bi zbrano svoto porabili za naše uboge družine ! Mogoče pa bo vendarle prodrl naš klic do njih srca in se bodo premislili. Lačni, nedolžni otročiči, jim bodo hvaležni in storili bodo hogoljubno delo. Šentjakobsko matere-« Naša stranka. Neki list je v nedeljo pisal o stranki Malega lista. Pisanje jo bilo zelo nepremišljeno. Na Primorskem imamo razne časnike : Edinost, Goriško Stražo, Istro, Istarsko Riječ, Vsi ti listi so glasila političnih društev ali strank in morajo pisati, kakor jim strankini gospodarji ukažejo. Mali list pa ni glasilo nohenega društva in nobene stranke, ampak jo časnik, ki poroča, kaj so godi doma in po svotu, javno in skrivaj, očitno na odru ali tajno za kulisami. Mali list je glasilo ubogega slovenskega ljudstva. V upravo Malega lista sme po pravilniku z dne 1. septembra stopiti vsak Slovenec ali Slovenka, ako plača članarino. To jo edini list, ki sprejema nove ude v svoje gospodarstvo, do-čim je znano, da so pri nas listi, ki imajo za sabo edinole bankirje in ne sprejmejo v svojo sredo nikogar drugega. Zato je Mali list prost, svoboden in sme prosto kritizirati vse lumparije, ki se godijo. Mi bomo kritizirali vsako krivico, ki bi jo zagovarjal katerikoli list brez razlike. Ali se no spominjate, kako smo krtačili «Ed.inost», ko je branila Jadransko banko zastran 32 miljonov? Ali nismo odločno branili interesov malih ljudi ? Zato smo tudi prejeli na stotine zahval iz. vseh slojev naroda. Kar smo bili, ostanemo : branitelji koristi našega ljudstva proti škodljivcem, pa naj bodo ti tujci ali domači bankirji. Zgodba prmteeega Tolminca. (Tolminec okrade orožnika, ki ga pelje v zapor. Tolminec v kletki.) Zasebni uradnik Franc Kragelj, rodom Tolminec, je hodil po Jugoslaviji od vasi do vasi ter pripovedoval kmetom, da je vlada sekvestrirala veleposestnikom mnogo vq1ov in krav z namenom, da jih odda revnejšim posestnikom za znižano ceno 1C00 do 2000 dinarjev; on pa da je od vlade poslan, da sestavi zapisnik kmetov, ki želijo biti deležni te dobrote. Zahteval pa je Kragelj are 200 dinarjev, za katere je izdal jako skrbno napravljene pobotnice s podpisom «Ivan Blok, vincini zastopnik, Maribor, Sodna ul. 2». Mnogi kmetje so šli na limanice in so plačali po 200 dinarjev. Minilo je par tednov in ker obljubljenih krav ni hotelo biti od nikoder, so se kmetje obrnili do oblastva. Policija je izvohala goljufa in orožniki so ga aretirali ter so ga na vlaku spremljali do Ljubljane. Spotoma je Kragelj izmaknil uro enemu orožniku, ki se je tega zavedel šele tik prod zaporom. Sodnija je obsodila Kraglja na deset mesecev ječe. Kasneje ga bodo ekspedirali v Tolmin. km\n lili Polipi v Islii Opozarja poljedelce, živinorejce In trgovce da se vrši veliki letni Semeni sv. Andreja V torek, dne 27. t. m. Nadaljni mesečni semnji se vrše nato dne 8. vsakega meseca, odnosno prvi naslednji delavnik. Podgrad, dne 19. 11. 1923. ŽUPANSTVO. Oreh št. 42. Šaljiva vprašanja. (Marica F.). 1. Koliko je dvakrat pet in dvajset ? 2. Zakaj psi glodajo kosti? 3. Katerega človeka no more noben brivec ostriči, če ima tudi dolge lase? 4. Kateri dediči prej umrjejo, preden prejmejo dedščino? 5. Kdaj prenehajo človeški dnevi? 6. Dela na eni nogi, hodi po dveh in sedi na treh. Kdo je ta? Nagrada 8 lir. Orehi št. 40. in 41. Evo lupine : Fo-barvano lice se nič ne postara. — Le-mež svet drži. Lupine so poslali : A. Črne, Solkan; V. Rust, Šturje; I. Cuderman, Tupaliče pri Kranju; J. Trkman, Podkraj: F. Praček, I.očnik; 11. Bajc, I.očnik; I. Curk, I.očnik. Izžreban : It Cuderman. Tupaliče (Jugoslavija!. Priporočamo kar najtopleje vsem či-tateljem naslednje domače trgovska trgovske oziroma obrtne tvrdke po geslu «Svoji k svojim !». Pemru Milan — Orehek Valenčič Antonija — Ležeče Vatovec Marija — Mlsllče Kastelic Božidar — Materija Rupnik Jernej — Dolenje pri Jelšanah. MAŠA POŠTA. Materija. Pre-več osebno; manjka dokazov. Velik dol krivde je drugod, ne pri občinskem starešinstvu. Primorska letina 1923 Lrisrčpa zahvala vsem dopisnikom, ki so nam poslali poročila o letini. V naslednjih številkahinadialjujemo s poročili, zato se priporočamo od drugod za kratka obvestila o letini. POSTOJNSKA OKOLICA. Žetev je bila srednje bogata. Krompirja, rePe, korenja, pese nad navadno mero; sena srednje mere, tižola nič, pšenice malo 'n bolj slabe kakovosti. braniška dolina.- Letina le srednja vsled toče in suše. Vino na debelo 1 do 1.20 I,. Glavni pridelek vino, poleg tega imamo največji dohodek °3) za 280 q. 50% več nego I. 1. po —.93 I!. Lžola .50 q. kakor lansko leto po 2.20 L. Koruzi, in fižolu je škodovala suša, a fižolu tudi mušice. »Olja kaže 230 hi, 55% več nego lani. Ropar. Ro petih suhih letih, ko kmet, razen vihti. ni imel pridelkov, je letos prvič bilo fodno leto. Vsled zadostne spomlad ne mokrote je bilo graha, krompirja in koruze Vf>aj povoljno. Zelenjave: zelja, repe, pese, malo; fižola nič. Izredno pa je obrodila •rta. Objednem s količino — obilnostjo — k lotos združena posebna izvrstna kalto-v°Rt ali kvaliteta. •Seveda, pokušati vina ni treba po »kleteh. v mestih, ampak pri kmetu v vaseh Jh še bolj — na samostoječih pristavah in kmetijah. Gorjč pa ... ! Grozdje se je prodajalo po 1,. GO.— stot. Kitka bo cena vinu, hi možno prerokovati. Mnogo kmetov je tile začelo že sekati; novih nasadov nek-'fri niti ne požlalitnljo. Starega vina je še hekaj neprodanega. Ali naj pade cena na L. ltio— ;ljj cei£ na l. 120.— ? ! Olja bo le-*hs v nekterih krajih obilno. Vreme je za °be najugodnejše, torej bo kakrvost naj-k°!ja. Po paradižnikih, ki jih je bilo in jih je še, sploh ne vprašuje kupec. S čim naj se bavimo ? Kmet, sej deteljo 1 Mogoče ne bo izgube. KAČJA VAS. Pri nas se je letina v nekaterih predmetih še precej dobro obnesla, kakor n. pr. krompir, ki ga je mnogo več od lani; glavnatega zelja, repe, korenja, pese, sena zadostuje, primanjkuje pa fižola, vsega žita. Cene so; krompirju 0.40 stot. za kg., zelju 0.30 stot. za kg., repi, korenju, peši 20 — 25 stot. za kg., fižolu 2.20 lir za kg., seno 25 — 30 Lir za sto kg. To je vse, kar Vam zamoreni poročati, kajti naša občina je majhen odlomek trga Planine; zato imajo skoro vsi kmetje svoje posestvo v Jugoslaviji. Kar je ceneje tukaj, kupijo tu, ter svoje prodajo tam, tet obratno. VELIKE ŽABLJE. Pri nas letina deloma boljša, deloma slabša od lanske. Turšiče, krompirja ko lani, fižola skoraj nič. Vzrok slabe letine je bila suša. Sena (krme) in vina je več ko lani. Krme približno od 400 do 500 q več ko lani. Vina od 800 do 1000 hi več ko lani. Vina imamo v Velikih Zabljah 2050 lil. C.ena mu je do sedaj od 120 do 140 lir lil. Kupcev malo, glavni odjemalec našega vina je Trst. PLAVJE. Letina srednja ; sena dovolj za domačo porabo; z zgodnjimi črešnjami smo bili zadovoljni; zgodnjega krompirja je bilo letos več ko lani, a lir smo dobili pa, manj, ker srednja cena lani je bila 80 v., a letos šele 30 v. Paradižnikov je bilo letos tukaj mnogo, a se ni izplačalo jih spraviti na trg. Vinska letina je večja in boljše kakovosti, a kupca nobenega, sicer povprašujejo gospodje, koliko vina smo pridelali, in pa koliko da bodemo plačali od njega. ZGORNJA PIVKA. Letina je srednje dobra. Fižola nič, ga je slana vzela. Otava slaba, jo je suša vzela. Krompir, žito, zelenjava srednje dobra. Prav dobro ni nič uspelo. KOPER. Vlada je odredila, da se zastani davki do 3. novembra 1918 črtajo vsem tistim, ki jih še niso plačali. Gre za 28.000 lir. To dejstvo bo razveselilo dotične kmete. Rudnik v Rajblju. VJada je oddala cinkov in svinčeni rudnik v Rajblju v najem neki angleški družbi za dobo 30 let. To juho so kuhali že 3 leta, pa popolnoma tajno. Ali kuhajo kaj tudi za Idrijo? Cene v Istri v preteklih tednih. Novi-grad: belo vino 120, črno vino 140 1 za hi. Olje: 9 1. Goveja živina 3.80 do 4, teleta 5.80 — 0.20. Piran ; črno vino 150 — 170, belo 120 — 140. Seno 30, goveja živina 4.80 — 5.00, teleta 6.50. Vinarski kongres se je vršil v Bo-lonji. Udeležili so se ga vinogradniki iz vseh laških dežel. Glavni govornik je poudaril potrebo, da se zniža erarski davek in da se carina odpravi. Sprejeli so resolucijo, naj se davek zniža od L 20 na 10; naj se prodajna pristojbina zniža na 50 st. za vsakih 100 lir in naj se znatno znižajo železniške tarife. Po čem je lira? Dne 21. novembra si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 26.25 L. za 10.000 avstr, kron — 3-2 st. za 100 č. kron — 66.90 L. za 100 fr. frankov 100.40 L. za 1 dolar — 23.05 L za 1 fnnt — 100.30 L. Kai nam s dežele pišejo Klofutarska agencija na Krasu — Komisar in njegova gospa — Lepe šole in lepe ceste v Materiji — Invalidi in sirote brez podpor — Mussolini se je bal dolinske revolucije — Svila in orkeštron — Tajnik ne zna pisati — Vinska zadruga — Judovsko seme na Brkinih — Kmetje sečejo gozdove Božja in vražja služba v Topolcu — Slavnost pri Toneu — Potovalna šola v Sežani. NABREŽINA. Posebno licenco za klofutanje in brcanje poštenih ljudi je dobil gospod de Cillia v Nabrežini. Tako se splošno govori. Vprašanje je le, kje je registrirana ta licenca, ali pri pod-podpodprefektu v Sežani ali kje drugje. Opozarjamo orožnike na to. MATERIJA. Nisem prijatelj tinte, pa razmere me silijo, da sem vzel pero v roko. Osvetliti hočem v naše razmere, ki so zares čudne. Začnimo pri šolah. Imamo več šol. V Materiji sami je šola, v katero bi šlo največ 30 otrok, v resnici pa jih je 100. To je za zdravje! Hvala Bogat, da se otrokom zdravje ne more izpriditi, ker obiskujejo Šolo kar 3, reci trije otroci. Matere se branijo laško šole in tako otroci štrajkajo. V Slivju je šola bolj podobna hlevu, ravnotako na Tatrah. Na Kozjanah pa je drugače, pa to vsled požrtvovalnosti samih kmetov, ki so si na lastne stroške [>osta-vili lično hišo. — Zdaj pa ceste! Vse so v strašno slabem stanju razum one, ki pelje v Slivje. • Kdo je kriv? Čemu bi vse to razkladal, ko pozna krivdo že vsak šolski otrok. Nič boljše ni z invalidninami. Imamo invalide, ki so ubogi in za tlelo popolnoma nesposobni, a ne dobivajo nobene podpore; imamo pa invalide, ki so dobri posestniki, a redno dobivajo podporo. Kje je pravica? Pri nas pravijo, da kolesa tečejo dobro le tistim, ki jih dobro mažejo. Pravtaku krivica so godi mnogim vdovam in sirotam. Kdaj pridemo enkrat do reda, do pravice? BISTRICA. Na današnji sejm (16. nov.) so prignali precej živine. Cena visoka, kupcev malo. Cena je visoka vsled pomanjkanja živine od lanskega leta. Ljudstva seka sedaj vsako drevo, češnjo, orehe, hraste, bukve in vozi tujcem v žrelo, samo pa leze v reve. Par let po tej poti, pa bo vse propadlo. TOPOLE«. Na Martinovo nedeljo dne 11. novembra o priliki dozidanja vaškega zvonika smo imeli posebno slavnost. Gospod kaplan iz Trnovega je daroval sv. mašo za dobrotnike; med mašo so nas prijetno presenetili domači fantje in dekleta z izbornim, lepo ubranim petjem. Vsa čast jim, ker so se potrudili in se nalašč za ta dan vadili v petju. Prav je tako, fantje in dekleta, ki ste ponos naše vasi, le oglasite se zopet za božič, kakor ste obljubili. Po sv. maši popoldan so si pevci in pevke privoščili še več uric druzega veselja. Poslali so po godca in so se lepo paroma uvrstili na plesišču, iz katerega so se v pozni nočni uri razšli, eni pijani, da jih je bilo treba nosit, drugi zaspani. Tako se jo lepo končala vaška slavnost. Ob tej priliki ne smemo pozabiti dobrotnikov, katere je v vznesenih besedah pohvalil gospod kaplan, čast možem, kateri se niso ustrašili nobeno te žavo in so sami nase prevzeli vse stroške, kateri so bili in še bojo za zvonik. Ostalim vaščanom se iz srca zahvaljujemo za ves trud in požrtvo valnost, za katero jim bodo še pozni potomci hvaležni. Bog plačaj ! (Dalje na 4. strani). MALI OGLASI stanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 kratrii 10%, pri 26 kratni 15%, pri 52 kratni objavi 20% popusta. ZALOGA DOMAČIH VIN : pristen Vipavec, Istrski refožk ln kražkl teran. Na debelo in za družine via Cunicoli 8, na drobno v gostilni via Ginliani 32, Cenjenemu občinstvu se priporoča Franc Strancar. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar Trst - via Ugo Poten in 5. KRAŠEVEC želi otvoriti trgovino z mešanim blagom. Veletrgovci, ki mu hočejo dajati blago v razprodajo, naj se javijo. Naslov pri upravi lista. NAJBOLJŠA PRILIKA za nakup raznovrstnega blaga samo na debelo za prepodajalce v Trstu, via S. Nicold 19. Najvišje cene plačujem za koie lisic, kun, zlatic, dihurjev, vider, mačk, jazbecev, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev, D. Windspach Trst - via Cesare Battisti 10-11 vrata 16 Gorica, Gosposka ulica. Sprejmem tudi po poSti. Vedež za leto 1924. je izšel! Dobiva se v knjigarni J. ŠTOKA TRST - Via Milano 37 - TRST POZOR! Zaloga eternifa za pokrivanje streh se dobi v Trstu, via Milano 14 (v isti ulici je Štokova trgovina). ADRIA-ČEVLJE Izdelek Čevljarske zadruge v mirni MK dobiš v prodajalnah: Trst, Via dei Rettori I Gorica, Gorso Verdi 32 Trdni, elegantni čevlji, znani ps vseh jadranskih deželah. Cene oglasov: za on centimeter višine v eni koloni Štiri lire. Popusti ; pri 5 kratni objavi 5 od sto, pri 10 kratni 10 od sto, pri 26 kratni 20 od sto, pri 52 kratni 30 od sto popusta. BARKA. Letos so nam postregli z neko učiteljico — židovko, ki poučuje La-ščino otroke, ki že znajo, da so porki. Počasit punčka! BERTOKI PRI KOPRU. Pri nas je neki zaveden vaščan, ki e« jo vpisal v neko stranko. Podpisal #e je Zelco. Revež! Ali ne zna, da je njegovo ime Željko. Pa takšen taj-»ik je v Pobegih, ki ne zna pravilno pisati; naj mu to jaz povem, ki sem reven in neizobražen kmet! ŠKOFIJE Pri nas veseljačimo, kar se da. Dekleta se oblačijo v svilo, v nedeljo B»a deluje orkestron. In vse se vrti. Bri nas ne velja načelo, da se za vsakih 1000 oseb dovoli ena gostilna. Pri nas imamo kar štiri krčme. Naš narodnjak ima dvorano. Prej se je trdilo, da bo dvorana služila ljudski izobrazbi potom predavanj in «lobrih predstav. Kaj še! Ta dvorana služi razuzdavanju. Kam plove naš ubogi narod? KOLINA. Ata Mussolini so pisali kralju, da je treba razpustiti dolinsko občinsko »tarašimstvo tudi zato, ker je obnašanje starašinstva vzbudila in razširila med Občinarji tako nczadovo-Ijščino, da se je bati javnih neredov. Zato je potreben komisar. Mi, ki prebivamo že 30 let v občini, pa smo zaman iskali neredov in tudi revolucije ni bilo od nikoder. Pač pa se ^oprašujejo Občinarji sedaj, kje .naj •bčina jemlje za vzdrževanje komisarja. sfe Kakor je anano, smo dobili občinskega komisarja v osebi viteza Al-iredia Scialpi. V vojni se je odlikoval m je avansiral do majorja, dasirav-■o je šele 33 let star. Služboval je koi vojški zdravnik tudi na Postojn-ekem, in sicer na Ravbarkomandi. Tam se je seznanil z domačinko, hčerko žel. •čuvaja, Tino Vičičevo. To je bil eden izmed redkih, ki so držali zvestobo dekletu, ki je laihko pela: «Kajžica res ni velika, pa sem doki o ko se šikia.» Po poroki je bil gospod poz vam v Rim, kjer je ostal nekaj časa. Nenadoma je dobil brzojavko, da #a je vlada imenovala za gerenta dolinske občine. Na Postojnskem je bil zelo miren in sila dostojen gospod, zato so ga spoštovali. Mi želimo, da bi mogli po njegovem odhodu iz Doline tudi reči: spoštovan jc bil v naši občini. To pa cdvisi od njegovega nastopanja v Dolini. UMAG. Po dolgem kolebanju se je ustanovila vinarska zadruga, kije že letos »brala grozdje vseh tistih kmetov, ki nimajo dovolj posode. Na ta način so bili vinogradniki obvarovani velikanske špekulacije, v katero so lani padli potom mrež raznih posredovalcev. Pridelali smo 1000 hi vina. Naprej po tej poti! UKVE NA KOROŠKEM. V nedeljo dne 18. t. m., ko nas je prvič zapadel sneg, smo imeli v Uk-vah srebrno poroko. Praznovala jo je znana družina Jakoba Kolarič, po-domaiie pri Toaiču, ki je v vasi ena najuglednejših in najbolj .narodno aavedniih. Dasi zelo premožni, so priredili slovesnost v manjšem obsegu, ki je pa ravno zato bila tem prisrč-mejša. Po cerkvenem obredu pri pop. službi božji so se svatje — par najbližjih sorodnikov in domača Marijina družba — podali na dom slavljencev. Veseli so bili in dobre voljo kakor je navada ob takih prilik ato. A ni bilo razkošnega uživanja in popivanja — zadosti že vsega, toda preveč ne — tembolj pa so se razlegale lepe naše slovenske narodne pesmi kakor jih Ukvani sploh jako ra- prepevajo. Vsi navzoči so bili Ma- rijini družbi za lepo petje hvaležni in ko so se proti 10. uri razšli, ni nikogar bolela ne glava ne srce. Mesto večje zunanje slavnosti pa daruje Jakob Kolarič v spomin na ta dan še 500 L za novi zvon, ki ga Ukvani sami kupujejo. Lep in v vsem posnomanja vreden zgled! Srebrnoporočencema pa naše čestitke in voščila, da bi učakala tudi zlato in biserno poroko! BRJE PRI GORJANSKEM. Pri nas napredujemo, zlasti v brezposelnosti. Pomanjkanje denarja je občutno, prošnje za izselitev v Ameriko se vedno bolj množijo. Bralci Malega lista se gotovo spomin-japi poro-čila o detomoru, ki ga je Izvršil oče več' otrok in ki je v strahu pred ječo zbežal čez mejo. Ko se je prepričal, da zanj tudi v Jugoslaviji ne cvetejo rožice, se je vrnil domov, kjer je bil do 12. novembra prost. Ker je vohal nevarnost, jo je hotel spet pobrisati, toda oko postave ga je preteklo. Spremili so ga v tržaški Koronej, kjer mu Bog spreobmenje dej ! SEŽANA. Pri nas bo po vladni določbi sedež potovalne kmetijske šole. Občine v našem okraju so se v ta namen razvrstile v pet skupin; vsaka skupina ustanovi zadružni konsorcij, ki prispeva tisoč' lir za vzdrževanje kmetijske šole. Zdaj je važno za nas, kdo bo učitelj kmetijstva: ali kak strokovnajk ali kak bivši brivec; ali človek, s katerim se bomo sporazumeli na prste ali pa oseba, ki zna naš jazik. Ako želi vlada pravega napredka v kmetijstvu, naj poskrbi, da dobimo našinca. Vi občine pa, ki ste se združile, pazite in storite pravočasno svoj dolžnost, ! ZA ŽGANJEKUHAHJE. Istrska finančna intendanca javlja neko olajšanje za tiste tropinske žga-njekuharje, ki nimajo lastnega kotla. Vsi tl žganjekubarji smejo še letos kuhati za polovično takso. V to svrho morajo napisati prošnjo ter dokazati, da so lani knhali in da so bili oproščeni pristojbine. Toda to velja samo za tisto množino kakor lani. Za to dovoljenje bodo plačali takso 10 lir. Po tržaških betolah. V Grand-Hotelu Andemo de Franz. Dr. Pjitula : «Ti Edvard, veš kaj, končno bi lahko kar prenehali z Edinostjo in bi sprejeli za svoj list Istarsko ftlječ, saj naši uredniki ne znajo, kaj In pisali in redno ponallskujejo njene članke.» Edvard: «Sa;' ni res, da pOnatisIcujejo vedno in samo Istrsko Hiječ; še včeraj sem ugotovil, da so prevedli dva članka iz praških listov. Sicer pa, kaj boš tl, draga Pjatula, govoril, ko ne veš, koliko dela je pri dnevniku. Tl ne veš, koliko je opravila s popravljanjem. Naš inserat od babice, ki sprejema na dom noseče z garantirano tajnostjo, so včeraj 6 krat slovniški popravili /» P j ci tul a : *Zakaj pa se spuščajo v take malenkosti ?» Edvard : «Kakšne malenkosti ! Babica nam, je plačala inserat za celo leto vnaprej. To niso mačje solze! Res je sicer, da sama prizna, da ji vsaka reklama silno koristi, vendar moramo biti tudi v teh rečeh natančno vestni h Knjigarna in papirnica J. ŠTOKA-TRST Via Milano 37 se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim itn šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom. — Lastna knjigoveznica. — Založba Vedeža,Kleinmayerjeveital.-slov, slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slov. knjige. Uvozna in izvozna tvrdka OMo i ieitsi! Skladišča; TRST, V*. Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje opozarja na novodošle velike partije steklenine, porcelana, emailirane kuhinjske posode, najrazličnejše šipe v originalnih zabojih in opletene češke steklenice po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora. Stab. Tip. S. Spazzal, via Commerciale 8 Da J\, Grusovin v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop« Steklene šipe vsaMe vrste in mere. Prodaja na debeio in Mmo. - Postrežba na dom.-ta zmerne. Piazza OOer-; dan št. 3 (Hotel Enropa) tei. 44-23. Zobotehnični ambulatorij j TRST, Via Settefontane St. 6, I nad. odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10®/o popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno. EGI08J SCHiFFLIH, koncesijoniranizobotehnik. Čevlfamtca FORCESSIN Za praznike haf posebnega / Trst, via Caprin 5 prt Sv. Jakobu n »m m Al’ iffete fevljife Za deklite io fantiCe ? Kakfee Imajo radi la stari in ta mladi? Eleoasca, trajnost, nizka ceoa. To troje je naMga pomena: tiMimagaciD Ima ForcessiD V ulici [aprio. Čevlfaimica FORCESSIN Jiovo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. III, it. 47. Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrstni pca*cbi. Prodaja vsakovrstne lesene in konvinaste krste, sveže in umetne vcnce, nagrobne svetilke in sploh vse mrtvaške predmete. Ima v zalogi pristne Kopačeve sveče za cerkvo. Cene zmerne, postrežba točna. PODRUŽNICA ^Ljubljanske kreditne banke" v Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom“ Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. CENTRALA: LJUBLJANA Delniška glavnica in rezerve: 80 MILIJONOV. Rezerva SHS kron 64 MILIJONOV. PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4V2°/o- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. — Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle — najkulantneje.