Številka 22.
TRST, v sredo 22. januvarja 1908
Tečaj XXXIII
IZHAJA VSAKI DAN
ob nede-jah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
Posamične Številke se prodajajo po 3 evč., (6 stotink) ▼ Krogih tobaV^rcah v Trstn in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju, Petru. Sežani. Nahrežini. Sv Luciji. Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. kliNE OGLASOV ne računajo po vrstah (Široke 73 mm, viBoke 2V, mm); 7.a trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; mi osmrtnice, zaLvale, poslanice, oglase denarnih zavodov fo 50 frtot. Z a oglase v tekBtu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-d<djna vrsta K 2.^Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece C K —, n» naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ožim.
laročnina na ifiJEljsfco ii-iaije .Eliaosti' siaae: celoletno K poi ista
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankuvans
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo U*t» UREDNIŠTVO: nI. Gionrio Ga lat t i 18 (Narodni d>ra». Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*4. — Natisnila tiskarna konsorcita
lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t 13. - Poštno-hmnilnični račun 3t. S4I-6"»2.	-
— - Telefon štev. 1157 -----
BRZOJAVNE VESTI.
Enketa za reformo srednjih šol.
DUNAJ 21. Danes predpoludne je v n&učneni ministerstvu pričela enketa za reformo srednjih Sol. Enketo je otvoril naučni minister dr. Marchet.
Dr. Luegerjeva bolezen.
DUNAJ 21. Bolezen dr. Luegerja se ni nič zboljšala. Dr. Lueger odpotuje meseca marca na šest tedenski dopust.
Tat Gregor Gyurir.owics aretiran.
BUDIMPEŠTA 21. Policija je aretirala tatu Gregorja Gyurkow.'c3a, ki je meseca septembra minolega leta z dunajskim tatim Ivanom Pollakom izvršil na Dunaju različne tatvine z vlomom. Pollak je bil aretiran že 4. t. m.
Grozna nesreča na italijanski
žcleznici.
MILAN 21. Sinoči so na mestu Acq<ia-be&ft trčila skupaj trije vlaki. — Vlak, ki je odšel iz Milana v Rim, je ob 9 uri zvečer trčil vkup z vlakom, ki je vozil v Pavijo, in ki je odšel prej ter tu čakal na znak, kedaj bo p-oga svobodna. Lokomotiva rimskega vlaka in zadn i vozovi vlaka, namenjenega v Pavijo so skočili na bližnje tračnice. V tem hipu je pridrdral vlak iz Bergama, ki je vda-rS na prevrnjeno lokomotivo rimskega vlaka. Trčenje je bilo grozno. Doslej so izvlekli izpod razbitih vozov sedem mrtvih, ki so bili v bergamskem vlaku in več ranjenih. Ranjence so prenesli v milansko bolnišnico. Minister državnega zaklada in več senatorjev, ki so bili na vlaku, namenjenem v Rim, so ostali nepoškodovani.
MILAN 21. Doslej se je konštatiralo, da ^e bilo usmrtenib 9 oseb, mej temi ena ženska in en otrok. Izpod razvalin so izvlekli 25 ranjencev, od teh so trije težko ranjeni. Mrtve in mekatere ranjence niso mogli še agnosci-rafci. Zdi se, da ni med ponesrečenci nobenega ranjenca.
MILAN 21. Od žrtev železniške nesreče »• doslej agnoscirali dva mrliča in vse ra-ajmce. Inozemcev ni med njimi. Vsi ponesre-•eaci so p;i oadali vlaku, ki se je pripeljal iz Bergama. Minister zaklada Careano in sena-tei^i, ki so se vozili ž njim v rimskem vlaku, ostali še dolgo na mestu nesreče, ter so v naglici organizirali z oblastnijam rešilna dela. Ko je bila proga svobodna, se je za-racgel ekspresni vlak odpeljati proti Rimu. Promet ni trpel. Listi poročajo, da. je vso ntsrečo zakrivil neki čuvaj na izogibališču, ki i g pobegiiil. Proti njemu je že odrejen zapor. >'a mestu nesreče bo se v ponočni temi odigrali grozoviti prizori.
Pogreb velikega vojvode toskanskega.
SOLNOGRAD 21. Danes popoldne so bili smrtni ostanki velikega vojvode toskan-kega slavnostno prenešeni iz dvora na kolodvor. Vlak je odšel na Dunaj ob 4. pop.; v njem so se naha ali tudi nadvojvode Josip, Petar in Henrik.
Ustaja na San Domingu.
PARIZ 21, „Agence Havas" poroča iz Port au Princa, da so čete zopet zavzele mesto Saint Mare. Ustajniško gibanje pojema. Maroko.
PARIZ 21. „ Petit Parisien" poroča iz Taagerja, da se hoče sultan Abdul Aziz po-sivihti pomoči starejega brata Mulaj Moha-
PODLISTEK.
Žena in prijatelj
Jaroslav Vrhtioky.
(Iz češkega.)
meda, ki ga je imel 14 let zaprtega v neki palači v Rabatu. Na ta način se hoče vspeš-neje bojevati proti sultauu Mulaj Hafidu.
LONDON 21. „Standard" poroča iz Tan-gerja: Anarhija se v Fezu čim dalje bolj razširja. Prebivalstvo pleni državne žitnice. Oblastnijam, ki so hotele posredovati, se je zapretilo s smrtjo.
PARIZ 21. Poveljnik prve pešbrigade v Alžirju, general D'Eu je zahteval, da ga umirovijo radi tega, ker ga niso imenovali poveljnikom v Casablanki namesto generala D'Amada.
TANGER 21. List „Depeche Marocaine" je objavila razgovor z neko ugledno osebo iz okolice Margzena. Ista ne pripisuje proglasu Mulej Hafida velike važnoBti. Mulej Hafida niso proglasili sultanom rodovi, marveč Kaidi. ki se boje reform, ker bi jim iste onemogočile nadaljna njihova razbojništva. Mulaj Hafid ne poj de nikdar v Fez, katerega prebivalstvo je nestrpljivo in nezaupno, kajti konečno bo proglašen sultanom El Wrani. Izvedba reform je edino sredstvo, da obdrži Maroko svojo samostalnost. Kaidi in ulemi pripravljajo sodne odloke, 8 katerim razveljavijo proklamacijo Mulaj Hafida.
Palača pogorela.
CARIGRAD 21. Sinoči je pogorela palača drugega tajnika sultanovega Izzefc paše, ki se nahaja v predmestju Bašiktaš blizu Jil-dica. Ogenj je nastal vsled električnega stika. Z velikim trudom so rešili sosedno palačo vojnega ministra.
Danska banka.
KOD AN J 21. Narodna banka zniža od jutri naprej menični diskont od 8°/0 na 70/°, lombardno obrestno mero pa od 81!z°l0 na 7l/,-°/°.
Mesto pogorelo.
BUENOS ATRES 21. Grozen požar je nničil „ velik del mesta Memico v vztočneni Čilu. Skoda je ogroma. V mestu prebivajo večinoma Nemci.
Vročina v Avstraliji.
MELBOURNE 21. Teh dni je bilo mnogo smrtnih slučajev solnčarice. V Viktoriji je taka vročina, kakcrsne še ne pamti j o. Sedaj se je temperatura nekoliko znižala.
Grozni požari v Avstraliji.
MELBOURNE 21. (Nem. kab. družba.) Od vseh strani Viktorije prihajajo poročila o gozdnih požarih, ki so napravili ogromno škode. Požar je uničil mnogo pristav, razne poštne urade, cerkve in druge zgradbe. V okraju Ederkop besni gozdni požar, ki se razteza na površje 40 angleških milj,
Rusija.
PETROGRAD 21. V Libavi so se pojavili me mornarji zopet neredi. Uporni mor narji so razbili okna častniškega kazina. Upornike so razgnali dragonci.
Dama.
PETROGRAD 21. Državna duma je imela danet prvo sejo po božičnih praznikih ter je v prvem čitanju vsprejela več zakonov.
Ogrska poslanska zbornica.
(Brzojavno poročilo.)
Budimpešta 21. Zbornica je nadaljevala debato o rekrutni predlogi. Poslanec Brodv (demokrat) je predlogo odklonil ter urgiral, naj vlada predloži načrt o reformi vojaškega kazenskega postopanja. — Posl.
Včasih je prišel v atelje Martfcn (edini, Katerega je od vseh nekdanjih kolegov akademije trpel poleg sebe) in mu je pomagal rri eksekuciji. Večkrat je moral nastopiti ;akor branitelj maraikake lepe ideje, marši-kakega originalnega zasnutka, maraikake pokrajinske črtice, ki jo je hotel Novaček ▼ sroji grenkobi neusmiljeno uničiti. Včasih, a ie redkokdaj, se mu je posrečilo, da je otei enake stvari.
Ko je bilo devršeno to delo, se je zatopil Novaček v stroge študije svoje stroke in v studiranje splošne kulture. Zdel je, veliko Lađeč, pozno v noč pri knjigah. Za svet se ni brigal prav nič.
Nekoč je povedal Martan, da je razpi-buno mesto profesorja na nekem višjem učne« zavodu.
„Tj, Celestin, bi bil najbolj poklicani, Če bi kotel konkurirati. Povem ti odkritosrčno : ti si zastrupljen, s skepso in jedko avtokri-tiko ; dvomim, da se še dvigneš kdaj k sa-
mostojnemu, stvarjajočemu delu. A ti bi bil izvrsten učitelj.**
,.Da, mogoče," je rekel Novaček, „če bi ne bil grbast.**
Govoril je to pot brez sarkazma, zgolj žalostno — konstatiral je enostavno dejstvo.
„To bi se dalo morda premagati," je menil Martan. „Je se nekaj. Premisliti moraš, da se tvoji prihranki iz skupila za zadnjič razstavljene slike nagibljejo h kraju..."
„So že pri kraju," je flegmatično odvrnil Novaček.
„Zato je treba pravočasno poskrbeti. Ta profesura je za-te kakor nalašč, malo ur in vendar gotov dohodek, posebno za bodočnost, ko ne boš več slikal."
Slikar je molčal, zavit v gosti dim svoje pipe.
„Ali 6e smem," je nadaljeval nevtrud-ljivi Martan, „seveda ne da bi imenoval tvojega imena, tako od daleč, informirati pobliže o stvari ?M
Dolga pavza. Slednjič se je okrenil Novaček na zofi in zamrmral komaj razumljivo : „Naredi, kar hočeš, samo mene pusti na miru."
Novaček se ni bil zlagal. Njegovi prihranki so bili v resnici pri kraju.
Toliko čudnejša je bila njegova apatija, kako bo živel nadalje. Zdaj je pustil tudi svoje študije in prebil je cele dni pušeč na
Pop je odklonil predlogo, ker nima zaupanja: do vlade. Na to je bila razprava prekinjena.1
Predsednik je naknadno pozval na red posi. Nagr-ja, ki je v nekem mejklicu rekel, da ljudožrci na otokih Fidši lepše postopajo z ljudmi nego pa avstrijska vojna uprava. Predsednik je predlagal, naj bo prihodnja seja jutri z enakim dnevnim redom kakor danes.
Posl. Sucin (Romun) je predlogo odklonil. Zavrnil je očitanje, češ, da obstoja med disidenti in narodnostmi kaka zveza.
Posl. Szent-Ivany (stranka neodvisnosti) je izjavil, da ni sedaj ugoden čas za razpravljanje o lokalni železnici iz Požuna do deželne meje ter je predlagal, naj se to predlogo stavi z dnevnega reda. Na glasovanju je bil vsprejet predlog Szent-Ivany-ja. Navzoči ministri niso glasovali.
Reforma poslovnika.
Budimpešta 21. — Komisija za reformo poslovnika prične danes popoludne svoja posvetovanja, katerega se vdeleže vse stranke.
Prazen trud!
Kakor smo omenili že opetovano, se je dne 18. t. m. sestala na Dunaju konferenca £ namenom, da se urede enkr t odnošaji v Istri in mestu puljskem še posebej. Konfe renca se vrši pri ministerskem predsedniku baronu Becku. Konference dne 18. t. m. so se udeležili na odredbo oziroma povabilo vlade: namestnik princ Hohelohe-Schillings-tiirst z nekaterimi uradniki namestništva, poveljnik vojnega pristanišča, viceadmiral Ripper z nekoliko pripadnikov vojne mornarice, minister za notranje stvari baron Bienerth. deželni glavar istrski dr. Rizzi, dež. odbornika Chersich in dr. Trinajsti ć, deželni glavar v Puli baron Reinlein, drž. poslanec dr. Laginja, župan puljski Stanich in več ministerijalnih uradnikov. Konferenca je trajala tri ure in se je bavila s kompleksom različnih vprašanj, tičočih se mesta puljskega. Minister baron Bienert je dobil nalog, naj izdela nekatere predloge, ki naj bi uredile razmere v Puli in ki naj jih kasneje predloži deželnemu zboru istrskemu.
Nadalje smo doznali včeraj z Dunaja, da se je pri ministerskem predsedniku vršila posebna konferenca, ki so se je udeležili zastopniki Slovanov in Italijanov. Konkretnega in pozitivnega ne vemo ničesar o predmetu teh razgovorov. Govori se pa, da je šlo za uvedenje splošne, jednake, tajne in direktne volilne pravice za istrski deželni zbor. O sklepih teh konferenc tudi ne vemo ničesar, ker so baje proglasili razprave tajnimi. Zabeležiti moremo le vest, ki jo je „Polaer Tagblatt" prejel z Dunaja, da dosedaj ni prišlo do ni-kakih pozitivnih zaključkov in da razprava ni dovedla do nikakih odločilnih odredeb. Služila da bo le za izdelanje raznih določeb, ki jih ima sestaviti — kakor že rečeno — minister za notranje stvari baron Bienerth.
Po nevspelih pogajanjih v Istri konferenca na Dunaju! Kaj naj rečemo ? Nič druzega ne moremo reči, nego to, kar smo govorili „o spravni akciji v Istri" povodom zadnjega zasedanja deželnega zbora istrskega. Ponavljamo torej : dokler ne pride sedaj go-
zofi v svojem ateljeju v čudni otrpnelosti Ni vedel, da se je bil povrnil med tem Dubsky s svojega svatbenega popotovanja, ni vedel, da je bil povedal Martan prijatelju o njegovi stiski — a zelo se je začudil, ko je stopil nekega jutra — Martan je bil slučajno navzoč — znan agent v njegov atelje in vprašal po dveh njegovih alikah.
Novaček je gledal agenta debelo, se prijel za čelo in rekel nato popolnoma mirno : „Zdi se mi, Ljudevit, da ]ih nimam več." Pri tem je pokazal na peč, kjer je bil izvršil pred kratkim svoj umetniški harikiri.
„Meni pa se zdi, da se motiš, ravno ti-dve sliki sva djala na stran," je dejal Martan in se obrnil h kotu, kjer so stali izvoljenci. „Tukaj sta obe, >Meiuzina, v kopeli presenečena,« in »Mrtvaška pesem«."
„Lepi zmazki," je mrmral Novaček in pogledal agenta.
„In Vi hočete to kupiti?"
„Imam polno in točno pooblastilo. Neka angleška gospoda, ki biva zdaj tu, je obiskala včeraj galerijo slik io pregledala katalog zadnje razstave. Pri teh številkah so vprašali tajnika, kake vrste da so slike io kje se na-hajo. Povedal je, da niso bile prodane in jim je dal moj naslov, da opravim &tvar. Naročeno mi je. naj prinesem sliki takoj v hotel „Pri črnem konju", in Vas prosim tudi, da poveste ceno."
spcdovalna italijanska stranka v Istri do pametnega spoznanja, da mora, ker Italijani tvorijo le manjšino prebivalstva v deželi, odstopiti Slovanom mesto veČine tudi v deželnem zboru ali pa vsaj privoliti v garancije, dane bo ona, ki zastopa le manjšino, majorizirala v deželni zbornici zastopnikov slovanske večine, dokler torej italijanska stranka ne odstopi od mesta absolutne gospodarice v deželi, uzurpiranega po vnebovpijoči krivici in nezaslišanem nasilju, dokler se ne odpove vsaki hegeuio-nistični pohlepnosti in se ne zadovolji z življeniem enakopravnih poleg enakopravnih : dotlej se razmere v Istri ne urede in ostanejo vse spravne akcije in konference pri centralni vladi le — prazen trud !
Vlada se nahaja v hudi zmoti, ako si domišlja, da že s kakimi, četudi dobro in pošteno mišljenimi gospodarskimi koncesijami, bilo na korist dežele, bilo na korist mesta puljskega, dovede italijansko oligarhijo do spametovanja. Do proslulih neznosnih, kri-čeče-turških razmer v Istri je prišlo vsled političnih grehov vladnega zistema in v politični smeri se mora gibati prizadevanje, da se te krvave razmere sanirajo ! ! A paralelno s tako politično akcijo se morajo razvijati seveda tudi modre naredbe za kulturelno in gospodarsko povzdigo dežele !
Drugače ne pojde. Saj govore tako izskušnje v Puli. Neštetih milijonov je že romalo v to mesto iz žepov davkoplačevalcev, blizu vse prebivalstvo tega mesta je — posredno ali neposredno — se svojo eksistenco odvisno od vojne mornarice. In vendar ni to ni najmanje poboljšalo politične "konduito kamore in ni oviralo te poslednje, da je uprav pred nosom delegatov te .ni priredila odurno protiavstrijsko demonstracijo ! Tako je v Istri in tako je v Trstu. Signori jemljejo radi avstrijski denar, ali svojega političnega veroizpovedanja si no dajajo jemati od nikogar, najmanje pa od avstr. ekscelenc.
Da se povrnemo h konferenci. Popolnoma soglašamo z „Balkanom" ki piše : mi se ne nadejamo posebnega vspeha. Z naše strani ne more biti većega popuščanja, dalje, nego amo šli v jeseni, ne moremo več!
Vladi ne preostaja druzega, nego da sluša in uvažuje ta naš glas, ako noče pogo-reti z vso svojo akcijo in trpeti občutne škode na svojem ugledu pred vso javnostjo v naših pokrajinah.
Pulska irredenta pri predsedniku ogrske delegacije.
Te dni je „N. F. Presse" obelodanila zanimivo dogodbico iz izleta delegatov. Ko so isti prišli v Pulo, kjer jim j a priredila irre-dentistična mladina neko mačjo serenado, se je podala deputacija irredentističnih kaporijo-nov k predsedniku ogrske delegacije Bara-basu, da mu pove o strašnih mukah, ki jih trpi pri nas laški element, da bodo tako v Budimpešti informirani o nezaslišauih krivicah, ki jih zagrešuje nad Italijani vlada, Hrvatje itd. itd. Barabas je imel toliko takta, da jim je dal sporočiti, da se on noče in ne more vmešati v notranje zadeve avstrijske državne polovice, in ni sprejel deputacije.
Uboga irredenta, nesrečni politični otro-čaji! Enkrat so prišli k njim v goste zastop-
Martan je stopil k slikarju, hotel mu je svetovati, ta pa se je obrnil čemerno in dejal: „Naj dajo, kolikor hočejo — so samo skice. Martan, bodi tako dober in pojdi z gospodom !" —
Zvečer je prinesel Martan slikarju petsto goldinarjev. Ta je spravil denar mehanično v pisalno mizo in ni rekel ničesar več.
Ni vedel, da je bilo vse le pripravljena igra, da je bil Dubskv kupec, da bi ga obvaroval katastrofe.
Novaček je zapal zopet v svojo staro apatijo. Tistih 500 goldinarjev je bilo čez pol leta konec, in Martan in Dubsky nista vedela, kako bi predla dalje stvar. Ponavljati igro se jima je zdelo nevarno, bala sta se, da bi utegnil Novaček začeti sumiti. V tem kritičnem trenutku je bila profesura na tistem zavodu izpraznjena. Dubsky jo storil, kar je mogel, za Novačka. Premagal je V3e težave in posrečilo se mu je tudi pregnati pomisleke, ki ph je vzbujala telesna napaka prijateljeva, predočivši gospodom njegove velike unetniške vrline.
Novaček je porinil dekret v miznico z isto ravnodušnostjo, kakor onih petsto goldinarjev.
„Čudež", je dejal Martan Dubskemu, „da ni vrgel sluge z dekretom vred skoz vrata !*
(Dalje.)
Stran II
»EDINOST« ši. 22
V Trstu, dne 22. januvarja i. S
mki naroda, do kojega oni čutijo toliko simpatije, in še takrat niso smeli njim stresti troje srce. Kak narod bi vendar bolje umeval Baše Italijane, nego Madjari, ki so največji zatiralci narodov pred Bogom. Le ti bi znali •eniti, kaka krivica je to, ako slovanska dve-tretinska večina noče več trpeti pod krutim jarmom objestne manjšine. O da, Madjari, zatiralci na debelo, bi popolnoma umeli naše Italijane, zatiralce na drobno.
Vraga, Apponji utegne še postati Bjorn-3on za Italijane !
Hrvatska.
Velika skupščina volilcev koalicijskih strank.
Prihodnjo nedeljo se bo vršila v Zagrebu velika skupščina volilcev koaliranih strank iz vseh treh zagrebških okrajev.
f Dr. Stjepan Španić.
Umrl je v ponedeljek po kratki in težki bolezni dr. Stjepan Spanić, odvetnik v Gliui. Pokojnik je bil znan ne le kakor dober pa-trijot, ampak tudi kakor hrvatski pesnik in feeletrist.
Czernkovicheva kandidatura.
„Hrvatska*1 javlja, da bo podban Nikola p). Czernkovich kandidiral v Ogulinu.
Shod v Delnicah.
V nedeljo je bil v Delnicah shod volil-«ev, na katerem se je imel določiti kandidat aa bodoče saborske volitve. Ta okraj je prej zastopal v saboru dr. Franko PotoČnjak, ki pa je v zadnjem času izstopil iz hrvatsk- -srbske koalicije. To je izzvalo med volilci veliko nezadovoljnost in zato so sedaj ponudili kandidaturo uredniku „Reškega Novega Lista" Supiiu. Na bhod so prišli razun Po ftočnjaka še poslanci Šupilo, Zagorac, dr. Mažuranić in dr. Badai. Za Supilovo kandidaturo so se izrekli volilci 12 občin, za Po-točnjakovo pa 2 občini. Supilova izvolitev je zagotovljena.
Ogrska.
Konferencija radi reforme poslovnika.
Budimpešta 21. Danes seje vršila konferencija v stvari revizije poslovnika pod predsedništvom Justha. I^te so se udeležili vse stranke razun nnkoliko disidentov in hrvatskih poslancev, ki so brzojavno naznanili, da ie pridejo in zavzamejo v zhornici nasprotno stališče proti taki reformi. Baron Banffy je govoril proti nameravani reformi, dočim jo je Minister grof Andrassy toplo zagovarjal. Generalni štrajk.
Socijalni demokrati so imeli v Pešti sejo, ba kateri so sklenili, da bodo v slučaju, ako vlada izvede splošno volilno pravico s plural nim zisltmom, organizirali po vsej deželi generalni štrajk.
Rusija.
Otvoritev dume.
Po večtedenskih počitnicah se danes zopet sestane državna duma v novo zasedanje, v katerem jej bodo predloženi razni zakonski načrti. _
Drobne politične vesti.
Dr. Kramar tajni svetnik. — rHlas Naroda" javlja, da bo dr. Kramar v kratkem imenovan tainim svetnikom.
Dvoletna vojaška služba. — ..Oesterr. Volkszeitung*4 javlja, da so v vojnem ministerstvu končana že vsa dela, tičoča se uvedbe dveletne vojaške službe. Ob enem 8 to uvedbo se ima zvišati rekrutni kontingent in spremeniti službeni reglement.
Odbor nemške državne obrtniške zveze je imel te dni na Dunaju sejo, v kateri se je naročilo zastopnikom obrtnikov v delegaciji, naj skrbe za to, da dobe obrtniki nabavo razuih potrebščin za armado.
Francoski socijalisti pru skim socijalistom. — Narodni svet francoske s<cijalistične stranke v Parizu je sklenil poslali pruskim socijalistom adreso, v kateri se poslednjimi čestita na hrabrem boju za splošno volilno pravico.
Nemško odposlanstvo v A b e s i u i j i. „Standardu poroča, da dospe teh dni v Adis Abebo, prestolnico cesarja Mene lika, nemško odposlanstvo, da razširja v Abe 8iniji nemške gospodarske interese. To odpos lanstvo bo skušalo, da dobi Nemčija razue nove koncesije, mej drugim monopol na špirit ter redni promet z avtomobili med poje-dinimi raznimi abesinskimi mesti.
IzMacedonije. V zadajem času so Grki začeli zopet požigati bolgarske vasi v macedonskih vilajetib. Kadi tega bo, kakor poročajo iz Sofije, teh dni poslano iz Bolgarske v Macedonijo nekoliko novih Čet.
Dnevne vesti.
„V Istri se svita!" Slovenska ljudska stranka prodira zmagovito in je slavila ravnokar sijajno zmago ob občinskih volitvah v Dekanih ! V6aj tako čitamo v „Slovencu4* od 20. t, m., ki prinaša naslednjo brzojavko pod gornjim naslovom :
„Trst 20. Volitve v občini dekanski končane sijajno zmago ljudske stranke. Dosedanjega župana pristaša „ Edinosti" Šiško-viČa so vrgli kakor tudi njegove pristaše iz občinskega odbora."
No, priznati moramo, da v teh malih vrstah je nabran maksimum — nepoznanja razmer. O kaki ljudski stranki v Dekanih nismo mi čuli še nikdar in niti „Slovenec" sam ni še nikoli govoril o njej. Imenitno jo je pogodil „Slovenčev" informator, ko od-slavlja dosedanjega župana, dočim je v resnici zmagal ravno dosedanji župan, ki pa ni „naš pristaš" gosp. Šiškovič, temveč gosp. Pi c i g a!!
Gospod Šiškovič pa ni bil še nikdar župan in zadnje čase ni bil niti v občinskem zastopu. Res — „Slovenec" je imenitno informiran. „Edinost" se ni nimalo, niti z jedno besedo vmešavala v volilni boj v Dekanih in se ni ogrevala ne za svojega „pristaša" Šiškoviča in ne proti — ne obstoječi S. L. S., ker ve, da je ves boj v Dekanih le lokalne naiavi in da ni prav v nikaki dotiki s politiko. Tu ne gre za nikak politični princip, ampak za spor radi lokalno-administra-tivnih stvari in vmes tudi nekoliko radi osebnosti, kakor se, žal, kaj rado dogaja povsodi po deželi.
Da tu ni šlo ne za nikak liberalizem, ne za nikak klerikalizem, to dokazujejo dejstva :
da je vsa občina dekanska na političnih volitvah vsikdar glasovala zložno in kakor en mož s skupno narodno stranko na Ko-perščini ;
daje bil ravno duševni voditelj sedaj zmagovalne stranke v Dekanih, ki je na shodu zaupnikov v Kozini naravnost v vzneše-nih, entuzijastičnih besedah in v popolnem soglasju z odposlancem pol. društva „Edinost" g. drom. Rybarem pripo ročal kandidaturo našega resničnega političnega pristaša gosp. prof. M a n d i ć a.
„Siovenčevi" gospodi kličemo : Pa3 trop de zele, messieurs! To škoduje včasih, ker dovaja rado do — blamaže. Sedaj vidi na pr. svet, da se v glavah „Slovenčevih* informatorjev — ne svita!
Škof Flapp tožen v Rim. V „Omni-busu" čitamo : O več prilikah smo se bavili že s tem cerkvenim dostojanstvenikom in to z ozirom na njegovo delovanje med našim narodom. Skoro bo 25 let, odkar je Fiapp zašel stolico nepozabnega Dobnle, in ob enem bo 25 let, odkar naš narod trpi v tej škofiji. Nikdar nismo imeli prilike, da bi kaj dobrega rekli o tem škofu.
Proganjanje hrvatskega jezika iz cerkve, zapostavljanje hrvatskih svečenikov za Italijani in renegati: to sta najlepši vrlini Fiap povi. V tei škofiji je kakih 20 župnij, kjer živi samo hrvatski narod, aii pa je v večini, v katerih pa so nameščeni Italijani, ali pa dalmatinski renegatje.
Duhovščina je razbrzdana, posebno pa italijanska in hrvatski renegatje. Tu se ne ve, kdo zapoveduje in kdo služi! Narod ne zahaja v cerkev, ne prejema sa-kramentov. To pa zato, ker vidi ravno na duhovščini slab izgled. Rekel sem, da so naši svečeniki zapostavljeni za Italijani. Ako je n. pr. tožen kak hrvatski duhovnik, tedaj škof hitro preiskava. Če pa je tožen kak Italijan ali renegat, se vse pozablja in sicer to vsled obrambe od strani mogočne istrske kamore. In takov svečenik služi v župnhi vkljub veri in narodu ! V tem pogledu je več slučajev, ki jih hočemo za sedaj zamolčati, ali, ako bo potrebno, spravimo tudi to na dan.
Sedaj doznavamo iz najzanesljivejega vira, da sta puljski prošt Zanetti in rovinjski Župnik Rocco tožila Flappa pri sv. Stolici radi njegovega nekrščanskega ddovanja. Vspeh njiju tožbe nam ni znan. Aii, da se nekaj „iza brda valja", to smo mogli opaziti povodom zadnje vizitacije. Mračnim očesom sta se gledala Flapp in Zanetti in vedno in v vsakem razgovoru je naglašal Zanetti: Mahnič e uomo. Naj bo, kakor hoče, vendar je dobro, da se je kdo maknii, da se enkrat Flappu stopi na pot. On se je preživel za sedanji čas, on ni več sposoben, da bi držal v roki vajete Škofije. Tu treba energičnega človeka. Naj bo, kdor hoče, samo da je pravičen. Potem bi moralo izginiti toliko volkov v častni obleki.
Vsakemu svoje! V hrvatske župnije hrvatske svečenike in obratno. Vsi bomo za dovoljni, pa mirna Bosna.
Želimo, da bi se naši duhovniki in naši poslanci zavzeli za to, da odide Fiapp v — nezasluženi pokoj, da se potem tudi naš narod v poreško-pulj ski škofiji malo oddahne. On je za nas isto, kar Kbuen v Hrvatski ! Pred malo dnevi n. pr. je imenoval župnikom v Vodnjanu don Fulina proti volji prebivalstva in tamošnjega občinskega zastopstva, a to samo zato, da ustreže nekolikim italijanskim liberalnim irredentistom, a vse to na slavo božjo in korist sv. vere. Dober tek !
Še eno lepo, ako je resnična.
Doznali smo, kako in zakaj je bil Zanetti imenovan prostom v Puli. Ko je po smrti kardinala Missije ostala izpražnjena nadškofovska stolica v Gorici, se je Flapp nadejal, da dobi to mesto. Ali on je vedel da je na Goriškem don Zanetti, ki Flappu ne bi dal miru. Da se ga iznebi in ker je bil uverjen, da bo imenovan nadškofom v Gorici, je Flapp odprl natečaj za prošta v Puli in je imenoval na to mesto — don Zanetti ja ! Ali o usoda: Zanetti je bil imenovan proštom v Puli, Flapp pa je dobil košarico in ostal v Poreču. Tako je spravil Zanettija ▼ svojo škofijo na svojo veliko žalost.
Prihodnjega meseca bomo znali Še katere reči o naši škofiji. Tedaj začnemo prihajati
z dejstvi in dokazi na dan. Prosimo čitatelje, naj ne mislijo, da smo proti veri, ko pišemo proti Flappu. Resnica se mora vsikdar in povsod govoriti. Dovolj smo molčali in trpeli, a ničesar več.
Ako bi bilo res ? ! Prejeli smo : Zopet smo čitali nekje med drugimi neresničnostmi: „Socijalna demokracija ne zahteva ne do italijanskega ne od slovanskega delavca, da bi zatajil svoj narod. Obratno. Socijalna demokracija je pokazala ie velikokrat da zna bojevati se za delavske in narodne pravice proti izkoriščevalcem delavstva in proti zatiralcem slabejših narodov.
Res prav lepe besede, in lepo bi bilo,i I ako bi bilo na tem kaj resnice. A bilo je ; doslej, žali Bog, drugače, nasprotno. Kako I se socijalni demokratje znajo bojevati za delavske pravice, to so pokazali že na mnogih nepremišljenih štrajkih, ki so se završili se škodo za delavce in ne v čast voditeljev. Kako pa znajo braniti zatirane narode, nam kažejo v Trstu ob vsaki priliki. Na najbolj eklatanten način so pa to pokazali za časa državnozborskih volitev v Puli, ko so se zvezali se svojimi lastnimi nasprotniki, italijanskimi kamoristi, samo da so preprečili zmago Hrvatov, ki so vendar dovolj zatirani v Puli in po Istri sploh.
Tako pomagajo zatiranim narodom ! Hvala jim za tako pomoč! Mi imamo dovolj iskušenj, ki nam govore, da se ne moremo družiti s takimi socijalnimi demokrati. Njihova dosedanjega dejanja nam to naravnost sabranjujejo. njihovim obljubam pa nič ne verjamemo.
Slevenski delavec. Kako za Nemce in kako za nas! G.
Julij Schmid, učitelj na zasebni šoli v Skednju, ki jo vzdržuje nemški „Schulvere!nw, je imenovan detinitivnira učiteljem v X, čin. razredu na deški ljudski šoli na Lipskem trgu. Imenovani učitelj poučuje na omenjeni šoli že tri leta in ostane na istej šoli še nadalje kakor je slučaj med deško ljudsko šolo v Puli in nemško šolo v Opatiji.
Tako skrbi naučna uprava s pomočjo učiteljskega osebja, ki je plačuje država, za prospeh šolstva nemškega Schulvtreina. A kako skrbi za šolstvo naše dražbe ?! Za nas ni nikoli denarja!
Smrtna kosa. Iz Gropade : Dne 15. t. m. se je vršil pogreb pokojnega Justa Milko-viča. Pokojnik je bil mož-poštenjak in zvest sin svojega naroda, kakor je malo takih med nami. V vsakem narodnem boju je stal v prvih vrstah. Da-si bolan in je mogel le s težavo na volišče, je bil vendar med prvimi, ki so došli povodom volitev vršit svojo narodno dolžnost. Potem pa ni šel k počitku, dokler ni izvede' izida volitev. Blagi pokojnik je nad vse ljubil svoj teptani narod.
Dan 14. maja m. 1. je bil za nas tržaške Slovence velikega pomena in veselja. Kako se je pokojni Just tedaj veselil med nami! Ali minolo je od tedaj le kratkih 8 mesecev, položili smo ga v jamo k večnemu počitku. Pogreb je bil veličasten, kakoršnega še ni videla naša Gropada. Kakor je v veliki meri zaslužil ta vredni in nepozabni mož, mu je naše pevsko društvo „Slovanska straža" — bil je to njega prvi nastop ob taki žalostni priliki — izkazalo poslednjo ljubav z ganljivimi žalostin-karni, ki jih je peval polni mešani zbor. Pretresljivi prizori so bili na dvorišču, v cerkvi in na pokopališču. Nobeno oko ni ostalo suho ko so pevci pevali žaiostinke. Britko žalostjo v srcu smo se vračali proti domu zbog izgube toli vrlega moža. Lahka mu bodi domača gruda!
Veliki planinski ples. Ozirom na ta ples, ki obeta postati sijajen, razpošilja odbor tržaških dam to-Ie okrožnico :
„Znana Vam je gotovo prireditev velikega planinskega plesa, ki se bo vršil dne 1. februvarija t, 1. prvič v Trstu.
Da pa isti izpade čim častneje ter pripomore do novih naprav po naših krasnih slov. gorah in bajnih podzemskih domih, se je osnoval tudi odbor „Trž. narodnih dam", ki se obrača uljudno s prošnjo do Vašega ro-doljubja, da bi pripomogli s kakim darom k Čim večemu vspehu te narodne prireditve.
Darove vsprejema v imenu damskega odbora g. Roža dr. G r e g o r i n-o v a, ul. Giorgio Galatti Št. 18. II. nadstr.
Podpisani odbor si je v svesti Vašega rodoljubja in cenjene naklonjenosti ter beleži
spoštovanjem
Za odbor „Tržaških narodnih dam" : Roža Gregorin Antonija Slavik
Op. Prosi se, da bi se poklanjali le darovi pijač ali jestvin (delikates) ali denarni prispevki.
„Planinski ples". Po mestu so že razširjeni plakati za planinski ples. Kdor jih je videl, je gotovo obstal, da si ogleda impo-zantnega orla, ki plava nad sinjimi vrhovi planin. Plakat je umetniško delo — in menda prvo v Trstu v žanru umetniške reklame — izdelano v trotisku v Zagrebu na podlagi risbe našega tukajšnjega slikarja, g. Viktorja Gerbiča.
Počitniške vseučiliške tečaje misli prirediti prihodnje glavne počitnice „Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev*. V „Učiteljskem Tovarišu" poživlja „Zaveza" učitei)8tvof ki se zanima za to stvar naj se z glasi do konca aprila in naznani, želi J poslušati humanistične ali realistične predmete ?
Gradnja Lloydovih parnikov v in« zemstvu. Brzojavno se por« ča ia Dunaja z včerajšnjega dne : V današnji seji uprav ne ja sveta je bilo sklenjeno, da se zopet zapro« vlado, naj dovoli gradnjo enega parnika aa turbine v inozemstvu, češ da Llojdova ladjedelnica in tudi ostale domače ladijed-lnice niso v stanu zgradili tak parnik pravoča«na. Drugi parnik pa bi se zgradil v domače« arsenalu,
Evo zopet novega dokaza starokopiteo politike LUydove uprave, ki ne zna nikoli pravočasno ugoditi novim potrebam, radi česar trpi domača indu-itrija in domača delavstvo.
Darežljivim čitateljem. Že prihajajo darovi za srečolov Ciril Metodijevega plesa, ki obeta doseči svoj tradicijonalni vspeh. Upamo, da se v3aka narodna družina, vsak narodni trgovec odzove dolžnosti napram svojemu teptanemu narodu ter dopošlje primeren dar čuvaju „Slavjanske čitalnice1", poslopje „Nar. dom".
Odbor za Ciril-Metodijev ples naznaajn, da se shaja odslej vsak večer od 7—9 v prostorih redakcije li-.ta „Balkan" Via Cecilia št. 14. Poživljamo vsacega rodoljuba, nuj pride v gori omenjene prostore kjer »tajd«* vnetih sobojevnikov.
Na gotovo svidenje !
Tržaška mala kronika.
Ranjenca Nikolaj Veatunni in Ivanka Glockuer, o katerih smo v nedeljo poročali, kako je on dvakrat vstrelil iz revolverja najprej vanjo in potem ie v samega sebe. »• počutita bolje. More se reči, da je sedaj tedi on izven vsake nevarnosti.
Pretep. 33 letni dninar Peter Dala Pez-zo in pa 23-letni n.i/.ar Konštantin Bagat, oba doma nekje iz Italije, sta stanovala si« paj v hiši št. 27 v alici di Riborgo. PrecUi-nočnjim ob 9. uri in pol sta se pa sprla ia Bagat je pograbil neko steklenico in ž » o treščil Petra Dalla Pozza po ielu. Steklenioi se je ob vdarcu raztrešila. a Peter je bil takoj ves krvav. Bigata šo aretovali in ga djali pod ključ, ranjeni Peter je pa moral na pomožno postajo društva ,.Igea", kjer mu je zdravnik izpral rane — ima jih več na obraz* in na glavi — in mu potem obvezal glavo.
4l/* kg. belega popra »o našli v ž pik 30 letnega brezposelnega kleparja Hnmb-rUi R., ki stanuje v ulici delle Lodolle. Bd j»i v svobodni luki in ko je hotel vun, so mu — tam imajo vedno to grdo navado — preiskali žepe. On je sicer trdil, da je poper nabral na tleh, a niso mu hoteli tega verjeti ter so ga djali pod kjuč.
Strah pred tatovi. Ponočr.i čuvaj .losip Ban je našel predminolo noč ob 3. uri odprta vrata krčme Antona Kermara v ulici deli'Istituto št. 4. Misleč, da so v krčmi tatovi, je hotel notri. A v istem hipu so je v krčmi zabliskalo in počil je strel. V krčmi j*» bil namreč po svojem opravilu krčmar Ai.tou Kermar sam, in ko je videl, da hoče nekdo nekam tiho priti v krčmo, je tudi on mialii. da prihaja tat in zato je bil vstrelil z revolverja, da prestraši tatu. Streljal je pa v a*d. No, prišel je redar in odvedel Kermaca na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik, mu zaplenili re olver in ga potem izpustili.
Radi ljubosumnosti. 20 • letna šivi! i Ermenegilda Zornti je živela v divjem zako. u se 36 letnim vdovcem Alojzijem Gismondi. Stanovala sta v ulici del Vento. Pred kakimi tremi meseci je Ermenegilda rodila otroka moškega spola, ki še živi. Gismondi ima pri sv. Jakobu neko ljudsko kavarno. Odkar j 1 rodila, je postala Ermenegilda silno Ijcbo-sumna, vsled česar je prišlo mej njima v;Č krat do hudih prepirov. Do posebno hud* »i prepira je pa prišlo minolega petka. «ec tega prepira ie bil, da je Ermenegilda izja* . da noče več živeti z Gismondijeni. Ia v ♦*> boto je res pobrala vse svoje stvari. • otroka in šla. Pozneje je šla k Gismoniiju v kavarno, da bi jej dal kaj den»rja za prvo putrebo. Izjavila mu je obenem, da za nadalje naj sodišče določi, koliko naj bo plačeval. On jej je dal 23 kron.
Predvčerajšnjim, okolu 11. ure predpa-ludne, je pa imel Gismondi nekaj opraviti r biižnji mirodilniči, Sel je iz kavarne proti »i-rodilnici, a mej potjo je zagledal Ermene-gildo. Hotel se jej je ogniti. A ona je pr]š a naravnost proti njemu in mu povedala, da je našla neko žensko, ki vzame n-i hrano otroka, a da mora tfj ženski plačati naprej prvi m in da jej torej treba 16 kron. On jej je dejal, da v hipu nima dovolj denarja na razpolago in da naj ona plača hrano za otroka iz denar ja, ki jej ga je bil dal v soboto. Ker je Ernus-negilda imela seboj tudi otroka, je on tega poljubil in odšel po svojem opravila.
Pol ure pozneje, ko je bil Gismondi zopet na cesti, je zopet prišla proti njemu Ermenegilda, a to pot brez otroka. lu ko je prišla do njega, mu je vrgla nekaj v obraz : bila je stekleničica čUte karbolne kisline. Ste-kleničica se je razbila na Gismondijevem čelu, a razjedajoča kislina se mu je raziila po obrazu. K sreči je bil on zatisnil oči, ko je bil videl, da hoče ona nekaj zalučati proti njemu. Priskočili so k njemu ljudje in ga odvedli v bližnjo lekarno Godina, kjer mu je lekarnar izpral braz, ki je posebno na levem licu jako ožgan. Zatem se je Gtsmond! z iz-voščekom odpeljal v mestno bolnišnico. Tu to pa zdravniki konstatovali, da je tudi levo oko, sicer malo, a vendar nekoliko prizadelo.
Ermenegilda Z orati je bila pa takoj po izvršenem zločina pobegnila in policija jo ai
V Trstu, dne 22- januvarja 1908
> EDINOST« štv. "22
Stran W
mogla najti nikjer. Včeraj ob 10. uri pred-poludne se je pa sama predstavila v zaporih 7 uhci Tigor. Priznala je svoj zločin in izjavila, da je to stori'a proti Gismondiju, ker ni hotel skrbeti ne zanjo ne za otroka.
Nezgode na delu. Predsinočnjim ob 9. »ri so a parnikom priveli iz Pirana v Trst 45-letnega Štefana B< resi, ki ie delal v kamenolomu tvrdke Faccan< ni v Piranu. Vsled predčasne eksplozije n^ke mine je nesrečneža aadel v glavo 5 kg težek kamen. Vsleg tega so se mu bili vneli mnžgani. Prenesen je bil takoj v tukajšnjo mestno bolnišnico, kj^r ga je v IV. fcirurgičnem oddelku dr. Dolcetti s pomočto dr. 0 iair, Jure-v in Fa ento takoj operiral: prevrtal mu je namreč lobanjo. Ra njencu je bilo kmalu bolie.
—	V mestno bolnišnico je bil prenešen Udi 16 letni I an Tavčar, stanujoči na Op-•inah št. 103. Imel je opravila ob progi openskega električnega tramvraia. Napravil je bil dve mini in ju zažgal. Ena teh min je pravočasno eksplodirala, druga pa kar ni ho-lela. Misleč, da je morda ugasnila, je šel Tavčar bliže, a ko je bil že čisto blizu, ie aiina eksplodirala in v zrak zagnano kamenje ga je zadelo v obraz in po vsem životu. Hanjen je posebno po obrazu in po rokah.
Smednlca Bankir: Na mojega blagajnika moram paziti, — danes zjutraj je žvižgal pesem : ..kdaj jemljem slovo" !
Koledar in vreme. — Danes : Vincencij im Anastasij muc. — Jutri: Zaroka Marije Dev. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -J- 10° Cek. — Vreme včeraj: lepo, veter.
Vremenska napoved za Primorsko : Deloma •blačno. Zmerni vetrovi. Hladna temperatura. — Tieme stanovitno.
Društvene vesti.
Akad. tehn društvo „Triglav ' v Gradcu bo imelo dne 25. prosinca 1908. svoj V. redni občni zbor ob 7 in pol uri zvečer v prostorih društva — Slovanski gostj e dobrodošli!
Pevsko društvo „Višava" na Kon konelju sklicuje za v ned< Ijo dne 26. t. m. ob 4 uri pop. svoj redni letni občni zbor v prostorih g. Vinkota Fer luga. Na dnevnem redu je tudi volitev novega odbora.
Jubilejni ples. Kakor že objavljeno, priredi v soboto dne 25. t. m. v gledališču ..Politeftic* Hossetti" tržaško vojaško veteransko društvo „Cesar Franc Jožef I." jubilejni ples povodom šestdesetletnega jubilejnega vladanja Njegovega veličanstva cesarja. Tega plesa se vdeleže višji dostojanstveniki civilnih in vojaških oblastnij.
Okolu 11. ure zvečer vršila se bo na odru primerna predstava. Pridno se poprašuje po ložah, kar nam dokazuje, da ta ples aiiajno vspfc.
Darovi. Na občnem zboru pevskega društva ..Slovanska straža ' v Gropadi nabralo se
je 5 kron za ljudske knjižnice v tržaški
okolici.
Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metodija pri sv, Jakobu je darovala vesela družba na botrimah g. Ivana Kranjc pri sv. Mariji Magd. 7 kron in sicer: Josip Sranje 2 K, Peter Lipold s _soprogo 1 K, Ivan Kranjc 1*50 K, Ivanka Sprobar 50 st. Tosip Kranic s soprogo 1 K, Anton Stančič
1	K. — Denar hrani uprava „Edinosti.u
Za družbo sv. Cirila in Metodija v Ljubljani so nadalje darovali:
0. Golob, Kozje, nabral narodnega davka 15 K 46 Bt., V. Cirinan, St. Vid nad Ljubljano, nabral 3 K, Anton Kozlevčar. Rakek: nabral narodnega davka 13 K, dr. Tanko Hočevar, Krško, 10 K, podr. Skofia Loka, 66 K 20 h, dr. Lev Domine, K 1.20, Milka Koreiičanova, Vrhnika, K 4.76, A. trerbič. Trst, iz nabiralnika 21 K, moška podr. Idrija, nabrano pri omizju nar. kavarne
2	K. izobraževalno društvo „Senožeče" iz nabiralnika K 6.19, A. Pogačnik, iz nabiralnika 2 K. restavracija pri „Roži" iz nabiralnika 18 K, Aliha Faganelj, Miren pri Gorici iz nabiralnika 12 K, J. Kavčič, Koseze, dar 11 K, B. Bisail. Trnovo, za bistriško žen. podr. 16 K, A. Gerbič, Trst, iz nabiralnika 19 K, podr. na Pivki St. Peter, 14 K, podr. Sv. Lenart, K 60.6. Ant. Klemenčič, Slap nad Idrijo, od drvarjev na povratku iz Sta jerskega 2 K, A. Vrč, Opatija, K 1.80, Blaž Rane, Volšperk, 2 K, A. Strgar, Skale, 1 K, F. Zagorjan, Cerknica, 6kupilo na dražbi prodanega najdenega klobuka 3 K. I. Markovšek, Maribor, upr. „Slov. Gospo darja" K 61 68, obč. urad Zakot 10 K, A. Ažman, Bistrica, 4 K, vesela družba v gost. g, MejaČa v Komendi, K 6 50, ženska podr. na Vrhniki, K 96 K, L Tre ven, Obirsko, 5 K, P. Švegelj, Mara^ž, p. Buzet, 10 K, žup Toplice, podporo K "10, tvrdka A. E. Ska-brne. Ljubljana, prispevek od platna 200 K, žup. Postojna podporo 40 K. (Pride še.)
Nar. deiav. organizacija
Plesni odsek pekovskih pomočnikov „Narodne delavske organizacije" v Trstu opozarja na veliki ples kateri bo dne 29. februvarja t. 1. v veliki dvorani „Nar. doma" v Trstu katerega čisti dobiček je namenjen knjižnici gori omenjene organizacije.
—	V nedeljo dne 26. t. m. prirede premikali c. kr. glavnih skladišč v dvorati -Konsumnega društva" v Rojanu ples, katerega čisti dobiček je namenjen za podporni fond skupine premikačev. Začetek ob 4 uri pop. konec ob 3 ure popolunoči. Vstopnina 2a možice 60 vin. za ženske 40 vin.
Za bolnega tovariša Antona Mezgec, težaka v arsenalu so nabrali organizirani delavci istotam dvainštirideset kron. — Hvalevredno je to, da se ga spominjajo v času bolezni. Živeli!
Naše gledališče.
V nedeljo dne 26. t. m. se uprizori prvikrat originalna dunajska burka s petjem in godbo „On in njegova se3tra". Glavne vloge so v rokah gdč. Janove in Puceljnove in gg. Lesić, Rajner, Verovšek in Viktor. Sodeloval bo šentjakobski čitalniški orkester Predstava se bo vršila v abonenmentu in pri navadnih cenah. Začetek ob 8. uri.
Vesti iz Goriške.
x Električni tramway v Gorici. Železniško mi»ii-.terstvo je podelilo društvu, ki se je osnovalo v Gorici, da zgradi ozk<*tirno železnico od južnega kolodvora po mestu na državni kol »dvor, dovoljenje za vse projekti rane črte in sicer p > gledališčrji in municipij ski ulici ter Raštelu, kateri ulici &ta jako ozki. Z delom se prične takoj in se nadej:ijo, da bo v šestih mesecih dovršeno. Kakor znano, sta municipij in konsorcij sklenila, da se v tramvajsko službo sme \sprejemati 1 e osebe laške narodnosti. Ako se to uresniči, naj pa tramvaj prevaža le same Lahe ! Potem bomo videli, koliko časa bo tramvaj tekel.
x Boj v veleposestvu. Na volitvah v deželni zbor iz slovenskega veleposestva si ni^ta še nikdar stali nasproti dve stranki. To veselje bomo imeli letos prvič. Ker se je na shodu veleposestnikov kritikovalo delovanje dosedanjih poslancev, ki so šli za dr. Gregorčičem čez drn in strn. pričela je stranka tega poslednjega agitirati proti društvu veleposestnikov in nabirati že sedaj glasove za svoje kandidate Nadeja se, da pridv bi veleposestnike neslovenske narodnosti, ki volijo s Slovenci na svojo stran. Ako pridobi tudi vse te (kar pa je izključeno) propadejo vse-edno nje kandidati, ker v društvu veleposestnikov zediujeni volilci imajo na vsak način večino.
Vesti iz Istre.
Kaj je z občinskimi volitvami v Puli ? Iz Pule nam pišejo : Nedavni ste pisali v „Edinosti", da se je vlada odločila za odobrenje občinskih volitev — na katerih so se dogajale nezaslišane nezakonitosti, zlorabe in nasilja. „Balkan" pa piše, da je vlada ofi-1 cijelno izjavila, da se rekurz proti občinskim volitvam v Puli reši pred konferenci lami na Dunaju in neodvisno od njih! Konferencije zaradi istrskih razmer pa se vrše že več dni, ali o kakem rešen ju rekurza še ne sliši nič. Kaj je torej z občinskimi volitvami v Puli ? Vse kaže, da je res tako kakor ste pisali Vi. Vlada bi menda rada potrdila volitve, da se ne zameri italijanski kamori, na drugi strani pa si menda vendar ne upa prav, ker nezakonitosti so bile pregorostasne. Tako omahuje vlada med da in ne in odlaša z rešitvijo. E, ako bi šlo za kako hrvatsko ali slovensko občino, bi gotovo ne bilo nič tega cincanja in s krepko roko bi vlada vrgla vanjo svojega — komisarja! Ali nasproti signoru Rizdju tiči vladna roka vedno v glage-rokaucah.
Iz Podgrada v Istri nam pišejo 18. t. m.:
Ko se je nabajal na čelu naše občine blagega spomina pok. župan Slavoj Jenko, zalagal je vedno lastni denar za občino, ker je bila občinska blagajna dlje časa skoro popolnoma prazna.
Po njegovi odpovedi prevzeli so vodstvo občinskih poslov gg. upravitelji : Marotti, ZatkoviČ in Ukovič, katerim je pok. Slavoj Jenko izročil dotične pobotnice glede zneskov, izplačanih z lastnim denarjem za občino.
Tedanja uprava mu ni hotela priznati vseh izdatkov, ker se takrat baje niso našle vse dotične pobotnice; tako mu ni hotela priznati izdatka K 600.—, ki ga je bil ratuki Jenko plačal Žejancem iz državna podpore, ker se ni iroglo dobiti dotičnih tedenskih izkazov, ki so bili poslani okraj- i nemu glavarstvu dne 4. oktobra 1903 pod št. 2178. Ravn > tako se mu ni hotelo priznati izdatka K 210.51, ki ga je bil izplačal za napravo vodovoda v Hrušici, ker se baje ni moglo najti dotične pobotnice.
Ro je pa leta 1906 revizor deželnega odbora, Bradičič, prišel revidirat občinsko blagajno, našel je med občinskimi spisi tudi original gori omenjenih tedenskih izkazov, iz katerih je izhajalo, da je pok. Slavoj Jenko v resnici plačal Z ejanc e m znesek K 600. Ravno tako je našel tudi pobotnico glede stroškov za vodovod v Hrušici v znesku K 210.61 ter je takoj ustmeno naložil sedanjemu g. iupanu Iv. Dekleva, naj nemudoma izplača ta dva zneska g. Slavoju Jenko.
Izdatek K 210.51 je bil odobren tudi od občinskega zbora v seji dne 4.
Trgovina s pohištvom
Peter Jeraj
Trgovino s pohištvom
•n do
ulica Uincenzo Bellini 13 fer vogal ulica Sv. Katerine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste
jai<o nizkih cenah,---—--------—
Dmrifl ro obešala- postelje, opra-rlUuU jI' vo za spalno sobo raj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sien", mozaično umetniško mizico, vred-! no 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2.
izbera J?© lh tč??-
Pohištvo svetlo In tensao. spair.c (n Jedilne eobe. divani, obešfla, plsalre miz.% železne postelje, slike ztoala, stolice, poptlno pohištvo za kuhinje in tudi posamezni komadi.
Trst, ¥esi Chiezza 8
CEudeče table)
VITT0B10 DGPLfCHER
Najnižje cene.
mw[ Josip ZiganilcOTi
Filijaika na Prošeku štev. 14$
3ŠT" Izbor drog, bsrt, 6o?l£ov, fc&»ft! vjrfonaoT, lim. milo. — Ulsf« nlamla«
s* parket«, u mtrslm prtpr*TlJo»«f* j,f*pa t&j^Arlmdo, baIIjmvm tU. Itd* m
Poulards, race, purani, štajerske kokoši. Račja maot. Slanina, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene jako zmerne. — Postrežba na dom.
Trst, ulica Campaniie št. 15.
Giulio Za&oiia
krojačnica TRST — ulica Tor r cm te sa
Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne.
>	ZALOGA -a— S
^ istrskega m dalmatinskega vintr
zjfšT zajamčeno pristnega
s prodajo na debelo in drobno
Bernardo di Chiara
TRST, ulica dei Bachi štev. O Qj
V	J
^^ Za krimarje in gostilničarje po dogOTornih cenah __
Or. ERNEST MENZEL
m ^
specijalist za otroške bolezni
prej azistent otroške bolnišnice dunaj. poliklinike
sprema od 4.-5. popol.
: : TRST :: Trg Sv. Caterina štev. 2.

Pekarska zveza v £jubljani
===== registr. zadr. z om. sav. =====
je začela poslovati in prodaja mlečne izdelke :: ::
svojih včlanjenih mlekarskih zadrug
kakor: sveže mleko, fino čajno maslo, raz-lične vrste sira in pa jajca. □ □ □

b;
® Vekoslav Plesniear § 1
-9 zalagatelj c. kr. državnih uradnikov 9- y
naznanja slavnemu občinstvu, da ima SVOJ& BOGATO ZALOŽENO
:: trgovino jestvin v u!. Giulia št. 29
ima veino sveže prave in neprelosljive 31. testenine (Pelatete) i
Žveplenke družbe sv. Cir. in Met. ter vse druge predmete jestvinske stroke, jj
Pošiljam po pošti od 5 kg naprej vseh vrst blaga po celej Avstro - Ogrski.
Agentursko podjetje z zalogo na debelo ulica Donizetti štev. 5.

Tržiška tovarna za ona, mazilo za vozoue, kemiški proizvoG;
Koilar Sc Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbollnej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove fn star* plasti na asfaltičnlh kartonih, skrUnik __. ploščah In vsakovretnen lanarinu.
Asfaltirani kartomi, izolatora! kartoni, lesni oomont, karboliaej, karbolna kislina, asfalti in drogi proizvodi U asfalta in katroma, opolala olja, ^ mast za stroja, mazila za vozove, priznano in najbolja znamko (registoan«) g mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast zaoroije, voščilo za oevlje itd. |
Torama in pia&rmi ▼ TRŽIČU (MonfalconeJ pri Trstu.
..............I III
s«ae
BHB
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvspesneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
revmatizmu in protinu
* TFK nflMR rnniNR prirejena v Trstu Rafaela 6odina, lekarna „^Itla Jfaaonna dclla Saltrte" pri 3° 1 LiVU vil lil V3U L/lllil od lekarnarjev : $¥. Jakobu in Josipa Jodina, lekarna tfi\V 3gea' farneto 4
Steklenica, stane K 1-40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti pošt. povzetju ali proti anticipatni pošiljatvi zneska 7 K franko poŠt, in zavoju.
Stran IV
►EDINOST« štev 22.
V Trstu dne 22. jannvarja 190«.
novembra 1905, a tudi domača revizija je priznala in odobrila ta izdatek glasom revizije dae 5. novembra 1906.
Vse te okolnosti so bile prav dobro znane sedanjemu županu Ivanu Dekleva, ki ga je občinski tajnik g. Omahen ponovno ia to opozoril in zahteval, naj mu izroči znesek K 810.52 v svrho, da jih ( izroči g. Jenku, toda g. župan ni hotel aičesar slišati o izplačilu teh zneskov, dasi »o pok. Jenko in njegovi dediči večkrat zahtevali izplačilo.
Ker plačila niso prejeli, izročili so dediči pok. Jenka vso stvar svojemu odvetniku, ki je opominjal županstvo dne 25. novembra 1907, naj gorfnje zneske izplača dedičem pokojnega Jenka tekom 8 dni pod izogibom tožbe.
Tudi na to pismo g. župan ni dal nika-kega odgovora, vsled česar so dediči Jenkovi vložili proti županstvu tožbo na plačilo z»eska 810 kron 51 stot. in se je dne 16. t. m. vršiia razprava na c. kr. okra. sodišču.
G. župan je tudi na tej razpravi trdovratno trdil, da občina ničesar ne dolguje dedičem pok. Jenka, in se je celo upal trditi da dediči pok. Jenka dolgujejo občini še »nogo. Tcda iz gori navedenih listin je izhajalo na nedvoumen način, da občina dolguje dedičem pek. Jenka gorenji znesek s 6 od eto obrestmi od dne 4. novembra 1905 in se e moral župan Dekleva zavezati v imenu tbčine, da gorenji znesek s 6 od sto cbresti cd 4. novembra 1905. dalje in pravdne &troške v znesku K 131.24 plača tekom 14 dni pod izvršbo.
Ker dediči pok. Jenka prvotno niso zahtevali nikakih obrestij in bi se bili zadovoljili s plačilom glavnice K 810.51, dočim se je morala občina zavezati, da jim plača razun glavnice tudi 6 od sto obresti od 4. novembra 1905 naprej in pravdne stroške v znesku K 3 31.24, oškodoval je gosp. župan Dekleva našo občino za približno 250 K.
Glas o tem trdovratnem postopanju g. župana se je takoj r^znesel po vsej občini in •bčinarji £o vsltd tega jako razburjeni, ker je občina bila po krivdi županovi oškodovana za Ž50 K ! Sliši se, da bodo občinski zastopniki zahtevali od župana, da iz lastnega povrne škodo 250 K, provzročeno občini po njegovi krivdi.
Na tak način torej upravlja g. župan esšo občino.
Tako se jc tudi pustil tožiti od organi-sta in poljskega čuvaja za plačo in je bila seveda občina obsojena v plačilo vtoženega kapitala in povrnitev stroškov.
V zadnjem času je imela občina po krivdi župana kakih pet pravd in v vseh pravdah je bila občina obsojena le vsled irmoglavosti g. župana Dekleve, ki misli, r:; je on edini gospodar v občini in da sme delati z občinskim premoženjem, kakor s svojim lastnim denarjem.
Občinske volitve eo pred vratmi in apamo, da to pot izpodleti g. županu, ker občinarji so izprevideii, kako se na občini gospodari z njih premoženjem.
Puljske mestne volitve Z Dunaja ja\ljajo, da je rekurz glede puljskih mestnih občinskih volitev baje rešen na način, da so vtlitve za prvi razred razveljavljene, v dru gena in tretjem razredu pa potrjene.
Pevsko in bralno društvo „Slavnik" v Klancu, je imelo dne 13. t. m. svoj redni •bčni zbor. Predsednikom je bil izvoljen g. Andrej Antonaz in nadomestnikom č. g. An-tci Petelin, župnik v Klancu.
Bivši predsednik g. Mijo Žagar, naduči telj v Klancu, je zaradi bolezni odstopil. Ob tej priliki se odbor bivšemu predsedniku ka kor ustanovitelju društva izkreno zahvabnje aa 5 letnem delovanju, želeč, da gospod Žagar stopi v kratkem z novimi močmi v ja\no šivljenje.
Vesti iz Štajerske.
Rektor graškega vseučilišča dr. Hara usek je odložil svojo čast. Sam pravi, daje .olan, „Reicbspostu pa trdi, da je moral od ■ topiti, ker ni hotel oziroma ni mogel na gra&k?k akademičnih tleh uveljaviti enakoprav-i osti vseh dijaških korporacij. To poslednje sraška „Tagespost44 odločno dementuje.
Razne vesti.
Zrušil se tunel. Iz Sangaja poročajo, da je pri gradnji železnice Hanga-Peking nailo fcmrt 160 ljudi vsled tega, ker se je v \ rt šil nt ki tunel.
Kdor koče dolgo živeti, mora iti na Island. Statistično je namreč dokazano, da na um otoku žive ljudje povprečno dalje kakor H,>rko'ii drugie na svetu. Ljudsko štetje na i>iandu leta 1904. je pokazalo, da dosežejo prebivalci tega otoka povprečno starost 62 let, t. j. dvakrat več, kakor se računi povprečno Človeško življenje aploh.
Belgijski kralj Leopold ima prisad
na nogi. Operacija se ni posrečila, zato se je bati, da bo bolezen napredovala. Ker je kralj že star (rojen leta 1835), ni nade, da ozdravi.
Panamski kanal. Za gradnjo ponam-slega kanala zahtevajo 30 mil. dolarjev norega kredite ; doslej so porabili že 120 mil. flt»larjev.
pr MALI OGLASI.
Prnctnrnsi ljudska kuhinja, katera proda vsak l rUo lurild (Jan do 100 kilogramov rib, se proda po ni/ki ceni. — (inttoHni. Kavarna Piana._99
orlho qq	stanovanje, 2 nobi, kuhinja, vrt 260
jUUd wC	kron; 2 sobi, kuhinja, veliki vrt
3C0 kron, ulica	Eremo 118. Vprašati v ulici Farneto
44, vrata 24.	_
rnAfci Ql/n]£ taP2t2relast-rnAPS OlUlIV hištva,žimr.icita.
Izvršuje popravljanja po zmernih cenah.
Trst, al. Giovanni Boccaccio 4
Dolunadstropje. w\\w
Mebiovana soba odda v najem v ulici
Giulia štev. 73, V. nadstropje.	57
llhirolpr in P°PravIihteU zlaeovirjev se pri-Ullll diCu pnroČa slav. občinstvu Andrej Pečur ulica Dante Alighieri 5t 3, IL nadst., Trat.	42
Incin Prcnnrio caznsnja tem potom slav. JUol|J UIcyUllU občinstvu, da je pre=elil svojo prodajalnico iz ulice Barriera št. 4 v ulico O 1 m o št. 1. Pri tej priliki priporoča tudi svojo podružnico v ulici Giulia št. 7. V nadi, da ga b^de slavno občinstvo počarčalo se v naprej toplo zahvaljuje.	_73
Prilil/O Novi veliki dohodi blaga za obleke II IIIKo« paletot za moške in dečke po najnižjih cenah pri Ivanu Širni c, Tret, ulica Barriera
žjih cenah pn 32 (v hiši lekarne Picciola).
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez S vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. 1. Čermak >» g. Juscher
TRST
ulica della Caserma štev 13, ti. radst.
1349
Ljudska kuhinja S .VSfKfP"Z
t od ugodcipji pogoji. Jsaslov pove „InHeratni oddelek Edinosti". -	95
Oddasta se
v najem 2 stanovanji : soba i kuhinja in sobica za kron 17 j mesečno ; kuhinja, goba, dve sobici kron 2*2 mesečno Kolonja 175, nasproti pekarne.	98
sobarica in kuharica za družino štirih S C oseb. Naslov: BILOSLAVO, Fabio j
■ v v
Isce
Severo štev. 20, II, nad.
97
Radi preselitve stroj a in eno kolo. Naslov
pove rInseratni oddelek Edinosti".	%
GUERINO MARCGN
:: ulica Sivaritella štev. 3. ::
Priporoča svojo
zalogfo oglja in drw
kije vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom.	Telefon št. 1664
xxxxx;zxxqk>okxxxxx
Edvard Bercsak
Trat ulica Giorgio Vaesari Št. 14 (prej Androna deli' Olmo)
Nova velika tovarna slanin
in kiobas po jako zmernih cenah
Prodaja na debelo In drobno sledeče s peci j« lite t*'
Pressvvnrst...........po kraje. 68 k».
Jetrne klobase.......... „	tO kos
Crodeghini ..........„ n	72 kg
Kranjsko klobase......... „	72 „
Kuhani salami (brunšveskil . . . „ „	76
Pošiljatve po vsej deželi po pošt. povzetju.
>OOOCX50000KXXXXXX
Pietro Cucit
mizar
Trst, ulica Fontana št. 7 in 9.
Specijalist za razkošno pohištvo vsakega kroja.
Vsakovrstna dela v lesu.
Tapecirarska delavnica
Alberte Bencioh
Zxs\f via čiziano VecelHo št. 4
v sprejema vsako iapecirarsko delo in tudi popravljanja.
— CENE NIZKE. =====
flTTILIO PIZZ0RN0
TRST, ulica Gluseppe Parini štev. 9 — vogal ulice Giorgio Vašari.
Ogledala navadna in oglajena. — Posrebrenje starih zrcal. — Skladi?ča kristalov, navadnega in delanega stekla. — Zaloga navadnih in oglajenih 5ip za kočije Oglajeni kristali, vezani z medjo. — Zrcala z urezi ž pe z vsakovrstnimi risbami. — Apauirsnje šip.
*

ip
«1-
Patiizio Pittaro & Giovanni Bianchi
Avtorizovana delalnica ia električno napeljavo
TBST, Largo Santorio Santorio št. 5 v začetku ulice Farneto
Hapeliava elekir. zuoneeu, brzojaoou, telefonou in strelosodou.
Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd.
Aparati baterije in potrebščine za električno zdravljenje.
Delo se izvršuje fcitro in natančno. — CENE 2MERNE. — CENIKI ZASTONJ.
Skladišče pohištva
VITTORIO VOSILLA
preseljeno iz Lipskega trga 7 v
ulico Samta št. 8 vogal ul. Porporella
nasproti kavarne Fedel Triestino
je bogato založeno z novim neprenosljivim solidnim in eleg. pohištvom CENE ZMERNE.
I ANTON J0GAN, mizar
Sprejme vsakovrstna naročila in ' popravljanja.
Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in jedilne sobe ter kuhinie.
TRST — ulica Farneto 45.

G-ianoni G-io vanni _
Izključno zast« pnik z zalogo na debelo in drobno
,, ^raetzin - SUioiit D, R. P. 126155 (Mannesman)
1 Belega luč, takozvani električni plin, 100 avo6 svetlobe, prihrani se 407«, na piinu, prihrani
■	se mrežice in ciliudre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin po tovarniških
■	cenah. Aparati z mrežico za petrolejne avetiljke 80 svoč svetlobe. V 15 urah porabi 1 liter petro-* leia. Zalega papirja, apaniranega stekla in umetuega puhljača, macole iz jekla za kamenosekp.
IhhhKii soresmnl
TRST -- ulica ftladonnina stev. S
VEL? K A ZALOGA pohištva, mani faktur, ur. slik,
zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke Jin izhero.
dgodke ce^e.
Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroko.

r-v		C -i J	
		K- -	
Cenjeni odjemalci ! Častim se naznaniti Vam, da sem odprl y Trstu, Y ulici Poste Štev. 10 (vog;al Valdirivo)
Prodajalnico manifakturnega blaga
katera je preskrbljena z vsemi potrebščinami ter se priporočam za blass. naklonjenost.	Udani
Antonio Coctento.
12 finih porcelanastih krožnikov, 12 malih kristalnih krožnikov za compote, 12 kozarcev 6 japonskih podkozarcev, 6 nožev z belo kovino, 6 vilic z belo kovino, 6 žlic z bele kovine, 6 žličic z bele kovine, 1 posodico za milo, 1 držaj za žigice, 1 svečnik, 1 posodo za kavo, 1 posodo za čaj in 1 pepelnik. 72 komadov tedaj pošilja proti predplačilu K 10 (potom poštne nakaznice) -—----
Bazar 33 in 49, Trsi, al. 5. Nicolo 29
Sdravljsnje kr
Čaj „Tisočerni cvet:< (Millefiori
Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim	J
eluća em, Če peče v želodcu, kakor proti nlabe-	j
mu prebavljauju in liemeroidam. Jeden omotra	[
zdravljenje stane 1 K ter ae dobiva v odli-	" kovani lekarni
PRAXMARER „jTi due Mori" Zrs\, veliki trg Prodajalniea jestvin
psler peternelf trsi
ul*ca Giulia 76.
Prodaja: kavo, riž, testenine, slad'or, moko. ma%lo, milo, sije, sveže In suho sadje,kostanj, otrobi.sočivje itd-
Poštne pošiljatve na deželo od 5 kg naprej. Jabolka in kostanj na drobno In debelo v vsaki množini Vsaki dan svež© blago. ■mi i ■!■ ■ mi|i m i mi
MERKUR
M Restmmmt Mimo
TRSTs Lilica Stadion štev. IO
Danes zvečer velik koncert
pri katerem svira vojaški orkester. ZAČETEK OB 8. ZV.	Ustopnina 20 stot.
J. ULCAKAR & Co. - Trst
Telef. 1874 — Via Nicolo Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874
Komisije. - Zastopstva. - informacije.
Zaloga raznovrstnega kolonljalnega in druzega Waga.
- zahtevajte cenik -

ZBZl STRRfl MI^ODILiNICfl
M. F. Huber Mi
(avtorizovana za prodajo strupov)
TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26.
BOGATA ZALOGA
barv, poviak. čoplčov, krtač, p rameni J, kemičnih Izdelkov, miner, vod, parfimov, miia in STEKLENIH ŠIP.
Ig Hotel Balkan
70 sob} elektr. razsvetljava, lift, kopelji Gene zmerne. Počkaj & J±ogl.
Hotel Balkan