SpedhJone ta abbonamento postale — JPoStnina p1"^*"^ v gotovini
Leto XXII., št. 255
Upravništvo: L|uDI|ana. fuccinijeva ulica J.
Tel efcio h. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubhana. Puccinijev« ulica 5 - Telefon fa. 31-23. 31-26 Podružnica Noto mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Liubhanskc pokrajino pri poštno-čekovnero avodu H. 17.749, za ostale kraje [caliie Servizio Cono. Con Post. No 11-^118
IZKLJUČNO iASlOHilVO za oglase iz Kr.
Italije m inozemstva ima Onione Pubblicirž Italiana S. A MTLANO
LJubljana, sreda 4* novembra 1942-XXI
Cena cent. 80
Izhaja f tik dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18w—* za inozemstvo pa Lir 22.80.
Utedaiioo: Ljubljana. Pnccinijeva ulica 5tev. 3. telefon bev. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pub-
blicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
Srditi boji v Egiptu
Uspešni protinapadi osnih čet — Hude sovražnikove izgube — 19 angleških letal sestreljenih — Potopitev
sovražne podmornice
f 1
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 3. novembra naslednje 891. vojno poročilo:
Bitka na egiptski fronti se je včeraj razplamtela še z večjo silovitostjo. Ponovni pritisk, ki so ga razvile znatne oklopne sovražne sile, je bil čvrsto zaustavljen od osnih čet, ki so z žilavo vrlino prešle večkrat v protinapad.
.Nasprotnik je pretrpel vetiKe izgube, zlasti v oklopnih vozilih, izmed katerih je bilo nad 90 uničenih. Tudi naše izgube so znatne. Hudi boji so še v teku.
Letalsko orožje vseh vrst je sodelovalo v borbi proti britanskemu letalstvu, napadajoč sovražne kolone in brez prestanka obstreljujoč sovrazniKove zveze z zaledjem. V mnogoštevilnih dvobojih so naši lovci sestrelili 3 letala, nemški pa 12.
ltaiijansKa m nemsna letata, Ki so spremljala neki konvoj, so odbila letalske napade in zadela štiri sovražnikove dvo-motornike, ki so se zrušili v plamenih. Naša pomorska sredstva so potopila sovražno podmornico.
Nemško svarilu sievtealcem
„V©!kischer Beofeaehter" opominja vse „nevtralce" in previdneže, naj o pravem času spoznajo svojo zablodo
Berlin, 2. nov. Kakor je že znano, so nemške podmornice izvojevale novo veliko zmago. Od srede do sobote je bilo potopljenih nad četrt milijona ton ladij, od tega velik del na Indijskem oceanu. To pomeni, da nemške podmornice še nadalje razširjajo svoj akcijski radij, in kakor je pretekli teden napovedal admiral Donitz, se bodo kaj kmalu pojavile na vseh morjih sveta.
Razume se samo pr> sebi, da ie anglosaška propaganda spričo teh dejstev vsa zmedena. Trenutno si ne more pomagati z drugim, kakor da se zateka k strahotni izmišljotini, ko z največjo nesramnostjo tega sveta trdi. da so uspehi, ki jih je napovedalo nemško vrhovno poveljništvo, v celoti izmišljeni ali vsaj obupno pretirani. Ker se dogodki v Rusiji razvijajo vedno slabše, slede sedaj Nemci, kakor izjavljajo iluzijonisti onkraj Rokavskega preliva, japonskemu zgleda in si izmišljajo pomorsko zmago. Ta trditev, pripominjajo v tukajšnjih pristojnih krogih, je vredna one polkovnika Knoxa. Severnoameriški mornariški minister, ki ne ve več. kako bi potolažil naraščajočo potrtost javnega mnenja, je namreč izjavil, da ogromnih uspehov, kj jih je napovedal Tokio, ni, češ, da pri Salomonskem otočju sploh ni bilo ni-kake pomorske bitke. Onega dne, ko naj bi PD objavi japonske admiralitete japonsko brodovje uničilo ameriško pacifiško brodovje, se to sploh ni nahajalo na področju, ki ga označujejo Japonci. Seveda je ta izmišljotina samo prehodna in dopušča samo eno razlago, da je namreč Knox prejel nalog, da mora za vsako ceno ustvariti primerno razpoloženje, čim bodo sedanji kritični dnevi minili, bo mornariško ministrstvo lahko mirno javilo, da Japonci nikakor niso postali žrtev strahotne halucinacije. Vse to nam lahko dokončno pojasni ozadje vsaga cbveščevan.ja Washing-tona. To naj bi dalo videz verodostojnosti tudi izrednemu ameriškemu vojnemu poročilu, po katerem naj bi leteče trdnjave ponovno napadle japonsko brodovje, ki se je umaknilo od Salomonskega otočja, pri fremer naj bi bila potopljena neka japonska križarka in hudo poškodovana neka druga edinica.
Glede nezaslišane trditve angleške propagande pa ie dovolj opozorilo na nekatere pesimistične ugotovitve nedvomljivih piscev, kakor n. pr. ona pomorskega kritika lista »Daily Mail«, ki z največjo zaskrbljenostjo vprašuje, kako bi bilo mogoče pri sedanjem stanju stvari rešiti vprašanje tonsže, ki je stopilo že v akutno fazo." K temu jc treba pripomniti, da se to vprašanje postavlja v zvezo tudi z vpra-ftanjem »ruskega cdpora«, kar je najbolj Zgovoren znak, da pisec nikakor ne deli optimizma uradnih propagandistov o vojaškem položaju na vzhodu in da dvomi v resničnost vsega, kar Moskva že nekaj dni trd: glede postopne oslabitve nemškega vojnega stroja ter o prav tako postopnem naraščanju »agrrsivnega sovjetskega odpora«. Gre za splošno mistifikacijo, ki izhaja iz dejstva, kakor ugotavljajo v Berlinu. da se stvari na vzhodu sučejo vedno slabše za Anglosase in njihove boljš^viške zaveznike, ne pa za sile trojnega pakta.
O tem naj se čim prej prepričajo tudi nekateri navidezni nevtralci, ki jemljejo za čisto zlato vse, kar govoričijo v Londonu, Washmgtonu in Moskvi, pri čemer naj se izognejo slehernim pretiranim napovedovanjem. V zvezi s tem zasluži pozornost uvodnik lista »Volkischer Beo-bachter«, ki ugotavlja med drugim, da pre-ostajajo evropskim narodom teoretično tri možnosti. Piva je, da se boljševizem m Sile osi tako medsebojno oslabe, da t>i končno Anglosasi zmagali. V tem primeru Evropa lahko pričakuje samo novo, a še zelo poslabšano izdajo versajske pogodbe. Druga možnost je. da na vzhodu zmaga boljševizem. V tem primeru bi se noben evropski narod ne mogel rešiti kremeljskih krempljev. Tretja možnost pa je, da na ▼Ehodu zmaga Nemčja s svojimi zavezni-
ki. V tem primeru bi dokončno izločenje Anglosasov iz Evrope in Sredozemlja predstavljalo nespremenljivo stvarnost ter bi Nemčija z Italijo in svojimi zavezniki nujno določila bodoče obličje evropske celine.
Prav dobro vemo, nadaljuje oficiozno glasilo, da v nekaterih evropskih narodih žele uresničenje prve hipoteze, kakor tudi vemo, da jih ta nada zavaja k podobnemu zadržanju, kakršnega kažejo Nemci, Ki se poslužujejo narodno-socialistične izkaznice iz previdnosti. Ti se trudijo, da se z Nemčijo ne bi povsem uničili, ter skušajo bolj ali manj posrečeno prikrivati svoje simpatije za Churchilla in Roosevelta, poveličujoč svojo nevtralnost, kakor da bi ta bla vrednost sama po sebi in nekakšno uresničenje, ne pa navadna tehnika ali celo taktika. Morda vsi ti, ki nanje naletimo nele v formalno nevtralnih državah, mislijo na usodo »nevtralcev« v borbi narodnega socializma, ki se jim, kakor je znano, po popolni in zanje nepričakovani zmagi Hitlerjevega pokreta nič ni zgodilo in ki so se kasneje celo odlično izmazali. Zakaj bi se ne moglo zgoditi nekaj podobnega tudi v novi Evropi? Vse te opozarjamo na domnevo številka 2.: Nihče ne more zanikati, da bi zmaga boljševizma pomenila odstranitev tudi te kategorije »pre-vidnežev«. Zato se nam zdi zelo neprevidno, ako z ničemer, prav z ničemer ne doprina_ šajo k zagotovitvi te možnosti, ki je najbolj nevarna izmed vseh.
A tudi možnost št. 3 bi jih morala pripraviti do resnega razmišljanja. Ona namreč lahko nastopi kje, če mlade evropske velesile s svojimi prijatelji vržejo na tehtnico z največjimi žrtvami vse svoje življenje. Ali nas morda smatrajo za tako plemenite, da bi jih po zmagi nad smrtnim sovražnikom na vzhodu povabili kot gledalce, obenem z vsemi zlobneži in bi jim rekli: Izvalite, prosim, delajte kakor da bi bili doma«?
Morda bi utegnili biti zares tako velikodušni. Toda morda pa se bomo omejili le na to, da bomo sprejeli »previdneže« v novo skupnost z izrazom prezira. Morda nas bo končno čut hvaležnosti prisilil k temu, da bomo v prvi vrsti mislili na one, ki so se postavili na našo stran, ko je bilo to še zelo nevarno. V ostalem pa nam doslednost narekuje tole vprašanje: Ako nas smatrate za tako plemenite, zakaj se nam takoj ne pridružite ? Zakaj potem še koketirate z anglosaškmi mumijami?
Morda nas bo kdo vprašal, zakaj posvečamo tolikšno pozornost tem izredno previdnim elementom, ko pa oni ne morejo niti najmanj vplivati na potek dogodkov. Odgovarjamo takole: Ni res, da ne bi imeli, rikakega vpliva; podaljšujejo med drugim vojno in večajo naše žrtve. Podaljšujejo vojno nele zato, ker se ne udeležujejo borbe proti boljševizmu, temveč, kar je še huje, opogumljajo s svojim dvoumnim zadržanjem nade naših sovražnikov. Naj to hočejo ali ne, taktika simpatije nekaterih krogov evropske celine je še vedno eden izmed najmočnejših propagandnih argumentov plutokracij. Podpirati te poslednje pa predstavlja hud udarec na škodo evropske mladine, ki doprinaša danes svoj krvni davek. Ne moremo si misliti, da ne bi bila ta krivda na ta ali oni način kaznovana, prej ali slej, pa naj bodo ti odgovorni ' elementi poedinci ali skupine, krožki ali sloji nevtralnih in nevojujočih se narodov aH oni, ki so vojaško paralizi-rani ali samo na pol zavezniki. In ne bo nas presenetilo, ako bi se končno pravi previdneži izkazali kot hrabri, namreč kot oni, ki so zares zavzeli nedvoumno stališče.
Glede vojaškega položaja na vzhodu pa v tukajšnjih pristojnih krogih zelo sarkastično komentirajo izjavo šefa sovjetskega informacijskega urada, po kateri naj bi baje rdeča vojska začela »veliko ofenzivo« proti Nemčiji v trenutku, ko bi se anglosaške sile odločile za isto na zapadu. (II Popolo di Trieste.)
Nov udarec anglosaški plovbi
11 »j!
Imornice so vzhodno od kanadske obale razbile sovražnikov konvoj in potopile 16 ladij s 94*000 tonami — Torpedirane so
bile 2 nadaljnji ladji, 1 rušilec in 1 korveta
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje posebno poročilo:
Vzhodno od kanadske obale je skupina nemških podmornic prišla kljub neugodnemu vremenu v stik s konvojem, ki je bil natovorjen z vojnimi potrebščinami in živili ter je bil na poti iz Amerike v Anglijo. Med vztrajnimi napadi, ki so se ponavljali več dni in noči, je bilo kljub moč-
ni obrambi potopljenih '16 sovražnikovih transportnih ladij s skupno 94.000 br. reg. tonami. Med potopljenimi ladjami so bile tri natovorjene z municijo in so že po prvih zadetkih zletele v zrak. Dve nadaljnji trgovski ladji z 11.000 tonami, 1 rušilec in 1 korveta so bile prav tako torpedirane. Le manjši razkropljeni ostanek konvoja je mogel v gosti megli pobegniti.
Prodiranje na Kavkazu se nadaljuje
Uničenje sovražnikovega oddelka na zapadnem Kavkazu Nadaljnje osvojitve v Stalingradu — Uspešni boji italijanskih in zavezniških čet ob Donu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na zapadnem Kavkazu so napadi in protinapadi dovedli do hudih bojev, v katerih so naše čete ohranile svoje postojanke in so v protinapadu pridobile nadaljnje ozemlje. Slovaške čete so uničile obkoljen sovražni oddelek.	s
Vzhodno od Alagira so nemške čete v nadaljnjih napadih prodrle v močno '/grajene in z minami zavarovane postojanke sovražnika. V letalskih napadih so bile z bombami in strelnim orožjem povzročene sovražniku velike izgube. En oklopni vlak je bil uničen.
Na Kalmiški stepi je bila z lastnim protinapadom vržena sovražna Konjenica z velikimi izgubami nazaj.
V Stalingradu se težki napadalni boji za ceste in bloke hiš nadaljujejo. Strmoglavci so nadaljevali svoje napade na močno branjena odporna gnezda sovražnika v severnem delu mesta. Kljub trdovratnemu odporu je sovražnik zopet izgubil na terenu. Južno od mesta so se novi protinaj Buli sovražnika ponesrečili. Letalstvo je prekinilo sovražnikove prometne zveze vzhodno od Volge in ladijski promet na Volgi.
Ob Donu .je podvze! sovražnik več poskusov, da prekorači reko, vsi pa so bili odbiti od rumunskih. italijanskih in madžarskih čet. Italijansk' lovci s« v nizkem poletu uspešno napadali poljske postojanke sovražnika. Madžarske čete so vzhodno od Dona prodrle v sovražne bunkerje in zajele več ujetnikov.
Južnovzhodno od Ilmenskega jezera se na močvirnem ozemlju razvijajo trdovratni boji.
Sovjetska plovba je v oktobru izgubila na Baltiškem in črnem morju, na Kaspi-škem in Ladoškem jezeru 33 prevoznih in tovornih ladij raznih velikosti, več petro-Iejskih ladij in 1 stražno ladjo. Nadaljnih 32 ladij vseh vrst, kakor tudi 4 bojne ladje so bile poškodovane med letalskimi napadi.
1. na 2. novembra s koncentričnim ognjem lastnega orožja preprečen napad angleških brzih čolnov na nemški konvoj; en sovražni brzi čoln je bil zažgan. Preteklo noč je isti konvoj prišel v Ro-kavskem prelivu zopet v stik z angleškimi brzimi čolni, izmed katerih je bil eden tako hudo poškodovan, da se lahko računa z njegovo izgubo.
V Egiptu se boji s povečano srditostjo nadaljujejo. Vdor močnih sovražnih oklopnih sil v severnem delu bojišča je bil z brezobzirnim protinapadom zopet zadržan. Nemška in italijanska letala so v neumornih napadih na žariščne postojanke bombardirala motorna vozila, topništvo in sovražne postojanke v zaledju. Nemška in italijanska lovska letala so sestrelila 15 sovražnih letal, izgubljeno je bilo eno nemško letalo. Razen tega je bilo na Sredozemskem morju sestreljenih 5 angleških letal, med njimi eno od nemške podmornice.
Ob obali Rokavskega preliva je včeraj sovražnik izgubil štiri letala.
Zaprti prehodi preko Kavkaza
Berlin, 3. nov. s. Nemška ofenziva ob zgornjem toku reke Terek ima posebno vrednost glede na razne ceste, ki jih je izgubila sovjetska vojska. Glavni napad ki se je začel 24. oktobra zapadno od reke Terek, je imel, kaikor znano, za posledico padec mesta Naljčik (28. ciktobna) in še nadalje zavzetje važnega središča Alagir. Pri teh operacijah, kakor danes ugotavljajo v pristojnih krogih, so napadajoče čete naletele na velike težave zlasti pri prehajanju preko raznih voda, majhnih in velikih, ki jih je vse polno na tem predkavka-škem področju. Tako je bilo treba prekoračiti že po samem uničenju sovražnika, ki se je držal v zelo utrjenih postojankah, hudournike Argudan, Leške, Uruh. Cikola, Durdur, Siadon itd. Nemški grenadirji in alpski Lovci so nato izvršili svoj napad onkraj sovražnih postojank, ogražajoč sovražnika na boku. naikar so ga prisilili, da se je po izredno hudih izgubah moral umakniti. Korakanje preko Lagirja, najvažnejšega središča na tem področju s kakimi 5000 prebivalci, se razvija od davi zelo uspešno proti jugu. Sovražnik je tu izgubil razen nekaterih zelo važnih tvornic orožja tudi dostop do zelo važne vojašike osetinske vojaške ceste. Ta izredno važna oskrbovalna cesta se začenja pni Alagirju in se vzpenja proti zapadnemu kavkašikemu področju, To je prav za prav edina zares pomembna cesta, ki oskrbuje zvezo z južnimi kaivkaškimii srediišči. Z zavzetjem mesta Ailagir je nemški napad dosegel v tem odseku enega izmed svojih glavnih ciljev, vendar se boji še nadaljujejo ter So nemške ra zavezniške čete zopet pridobile na ozemlju zapadno od spodnjega toka reke Terek, Napadalci se sedaj bere že na področju gruzinske vojašike ceste, ki je poslednja prekoikavkaška prometna zveza proti jugu Veliko središče Ordžonikidze, k,i leži ob tej cesti, so nemška letala silovito napadla z bombami vseh kalibrov.
Berlin, 2. okt. Z osvojitvijo Alagira, ki predstavlja središče vojaške osetinske ceste, ter z operacijami proti Ordžonikidze-ju, središču jugovzhodnega Kavkaza, od katerega so nemške čete oddaljene le še kakih 30 km, je nova nemška ofenziva, ki se je začela 24. oktobra že dosegla ali pa bo kmalu dosegla enega svojih glavnih strateških ciljev. Ta cilj je presekati popolnoma prehod preko osrednjega in za-padnega Kavkaza in zapreti gorsko verigo skoraj po vsej njeni dolžini, že sedaj je na fronti kakih 500 km od Tuapseja do Alagira zapora popolnoma gotova. To dovoljuje Nemcem, da drže bojno črto z razmeroma majhnimi četami, tako da je pretežni del divizij prost za operacije ob Tereku.
Osetinska vojaška cesta se začenja v Alagiru in drži po dolini Ardona do prelaza Mamizon, ki je s svojimi 3000 m najvišji prelaz Kavkaza. Nato se spušča v doline pri Kutaisu ter tvori obenem z gru-zinsko vojno cesto, ki se začenja v Ordžo-nikidzeju, edino prometno zvezo preko srednjega Kavkaza.
Sedaj so jo Nemci zaprli in s tem so boljševiki izgubili svojo glavno cesto za
preskrbovanje ter bodo lahko dobavljali potrebščine svojim divizijam v trikotu Or-džonikidze—Grozni—Mozdok samo po cesti skozi Grozni ter po obrežni cesti ob Kaspiškem morju. V poštev prihajajo tudi parniki, ki pa jih nemško letalstvo vedno češče napada.
Boljševiškim vojskam preti tedaj težka kriza v preskrbi in je s tem ogrožena njihova obramba petrolejskega področja pri Groznem. Treba pa je upoštevati, da leži ta fronta zelo južno in da podnebje v tem predelu dopušča vso zimo operacije v velikem slogu.
Napredovanje proti Ordžonikidzeju bo po vsej priliki zelo hitro, kajti Nemci prodirajo po ravnini, ki je prekinjena samo s tremi majhnimi pritoki Tereka. Te reke pa niso tako divje kakor v gorovju, niti niso tako široke, da bi boljševikom nudile dobro podporo za odpor. Napredovanje proti Alagiru, ki je v zračni črti oddaljen kakih 70 km od Naljčika in ki so ga rumunske čete osvojile 27. oktobra, je bilo silno brzo in zavezniške čete so morale prekoračiti pogorje, po katerem teče kar 14 pritokov Tereka. Te divje vode niso
mogle ovirati vojske, dasi so boljševiki razbili vse mostove in so uporabljali 2 oklopna vlaka, da bi Nemce ovirali na njihovem pohodu. Toda eskadra nemških str-moglavcev je takoj posegla vmes in s točo bomb velikega kalibra razbila oklopna vlaka.
Alagir ima veliko važnost zaradi rudnikov srebra, svinca in cinka ter zaradi bližnjih tovarn v Sadovu, kjer se predelujejo te kovine. Razen tega ima velike tovarne za aluminij. Nemci so pri tem zasedli skoro vse rudnike za volfram in molibden, dve redki kovini, ki sta neobhodno potrebni pri izdelovanju težkega jekla.
Kar se tiče Stalingrada, so bili poskusi, da se olajša položaj obrambe z napadi, popolnoma brezuspešni. Baš nasprotno se boljševiki že nekoliko dni omejujejo na ofenzivne sunke krajevnega značaja, ki jih izvajajo z majhnimi silami. Ista usoda zadeva poskuse za prevoz čet preko Volge v severni del Stalingrada. Na jagu od mesta so se boljševiški napadi, dasi podprti z oklopnimi vozovi, vnovič izjalovili pod koncentričnim ognjem težkega topništva. Nato so prešli nemški ženijci v protinapad in so zavzeli nov odsek vzdolž Volge. Na severu so boljševiki zaman poskušali prebroditi reko. štiri velike ladje in dve top-ničarki so bile potopljene in mo5tvo, ki se je uspelo rešiti na breg, so Nemci zajeli brez odpora. (II Piccolo.)
Dr. Dietrich o dolžnostih nevtralnih novinarjev
Berlin, 3. nov. s. Na konferenci inozemskega tiska, ki je bila danes v Kaiserhofu, je načelnik tiskovnega urada Nemčije dr. Dietrich imel zelo zanimivo predavanje, v katerem se je bavil predvsem z nalogami tujih novinarjev, ki bivajo v Nemčiji. Ti so v prijetnem položaju, da lahko javljajo z vso objektivnostjo in resnicoljubnostjo o velikih dogodkih, dočim morajo novinarji
v sovražnih državah pitati svoje občinstvo z lažmi. Tudi nekateri ravnatelji dnevnikov izvestnih nevtralnih držav vplivajo na svoje dopisnike v Berlinu, naj poročajo o dogodkih v Nemčiji in v zavezniških državah v neugodnem smislu. V tem pogledu, je dejal govornik, je treba naglasiti dolžnost nevtralnih novinarjev, da se res vedejo nevtralno. Bilo bi naravnost groteskno, ako kaka država po diplomatskem potu izjavlja svojo nevtralnost in dovoljuje kljub temu svojemu tisku sovražno zadržanje proti Nemčiji in njenim zaveznikom.
Dr. Dietrich je nato dejal, da so mislili časi, ko je bil novinar samo pasivno orodje poslovnega podjetja ko je bil samo navaden lovec senzacijonalnih novic, često zelo oddaljenih od resnice ali pa naravnost izmišljenih. Novinar, ki se zaveda svoje dolžnosti, ima danes važno duhovno poslanstvo med narodi, zlasti pa danes, ko je evropska celina zibelka svetovne omike v boju s surovimi stlami boljševizma- Ob koncu je govornik dejal: »Malo je držav, ki so ostale zunaj te borbe evropskih nac rodov. Ti so tako rekoč zaupali nalogo svoje obrambe močni roki drugih. Ali smo morda preveč zahtevni, ako hočemo, da vsaj ti v tej orjaški borbi drže duhovno nevtralnost?«
Izgredi v Indiji
Bangkok, 2. nov. s. V pokrajini Dihar je policija aretirala kakih 100 Indijcev, ki so obtoženi propagande proti angleškemu gospodstvu. Neki vasi v pokrajini Asan, so naložili globo 25.000 rup. Nadaljnji ostri spopadi med policijo in demonstranti so bili v Bombayu, kjer je policija izvedla številne preiskave in aretacije.
Bangkok, 1. nov. Iz Bombaja poročajo, da je policija zarali včerajšnjih spopadov v evropskih okrajih aretirala nadaljnjih 200 oseb. Kolono demonstrantov, ki jo hotela korakati skozi središče mesta, je razpršila konjenica. Dve ženski, ki so ju konji poteptali, so odpeljali v brezupnem stanju v bolnico. V bližini Karačija je skočil s tira tovorni vlak.
Novo zasedanje turškega parlamenta
Ankara 2. nov. s. Predsednik turške republike Izmet Inonii je ob priliki otvoritve novega zasedanja velike narodne skupščine imel govor, v katerem je najprej opozoril na posebno kočljivi in težavni položaj, v katerem se nahaja Turčija zaradi vojne, nakar je dejal: Ohranili bomo vestno in lojalno smernice naše narodne politike na znotraj in na zunaj, smernice, ki so že znane svetu. Zvesti svojim pogodbenim obveznostim in svojim prijateljstvom, se hočemo popolnoma izogniti slehernemu pretvarjanju in zahrbtnim mislim nasproti katerikoli državi ter nadaljevati svojo politiko narodne varnosti.
Govoreč o notranjem položaju, je predsednik opozoril na nevarnost ki bi jo mogle predstavljati vse one manifestacije in vsa ora zadržanja, ki bi lahko oslabila moč države, pri čemer je predsednik obsodil škodljivo delovanje špekulantov zlasti na področju prehrane, kakor tudi delovanje po-litikantov brez vesti, ki izkoriščajo sedanji trenutek samo zato, da bi si nagrabili denarja in pridobili vplive. Svoj govor ja Izmet Inonii zaključil s pozivom na vse drža vljare, naj sodelujejo z vlado.
Ko je bil soglasno izvoljen za novega predsednika parlamenta Ronda, je bilo zasedanje velike narodne skupščine odloženo do 19. novembra.
Razstava italijanskega tiska v Madridu
Madrid, 3. nov. s. Danes je bila zaključena razstava italijanskega periodičnega tiska, ki jo je tukajšnji institut za italijansko kulturo priredil v proslavo 20obletnice Pohoda na Rim. Razstava je imela velik uspeh, množice so napolnile vse dvorane ter izjavljale vso pohvalo italijanskemu tisku, ki je kljub vojni pokazal rodovitno kulturno delavnost Italije.
Zanimiva zgodovinska najdba
Oporto, 2. nov. s. Portugalski pisatelj Magalhaes Basto poroča v nekem članku, objavljenem v listu »Primero de Janeiro«, da so v Oportu odkrili ostanke dnevnika, ki ga je v francoskem jeziku pisal dr. Francesco Assis Vaz, ki je skupno z nekim portugalskim tovarišem in italijanskim zdravnikom dr. Riberijem stal ob postelji kralja Karla Alberta mei boleznijo, ki ji je podlegel kmalu ob prihodu na Portugalsko. Izredno zanimiv dnevnik, ki se nanaša na bolezen, je bil ob svojem času odposlan Kralju Viktorju Emanuelu H.
Smrt Halifaxovega sina na egiptskem bojišču
Buenos Aires. 3. nov. s. Angleško veleposlaništvo v VVashingtonu izjavlja, da je bil veleposlanik lord Halifax obveščen, da je njegov drugorojenec Peter padel na egiptski fronti. Peter Hailifax je bdi letalski oficir.
Zboljšanje zdravja
danskega kralja
Kodanj, 2. nov. s. Zdravniško poročilo, ki je bilo davi objavljeno pravi, da se zdravstveno stanje Kralja Kristijana de naprej zboljšuje.
Maša zadušnica za padle
Ljubljana, 3. novembra Dne 2. novembra ob desetih je bila maša ■adušnica na poslednjem domovaliRču v vojni padlih na ljubljanskem pokopališču.
Obredu so prisostvovali Eksc. Visok? komisar, general Montagna kot zastopnik Eksc. Kobottija, poveljnika armadnega zbora. Zvezni podtajnik Capurso kot zastopnik odsotnega Zveznega tajnika, nadalje zaupnica ženskih fašijev ter člani Zveznega direktorija ljubljanskega fašija. Postrojena je bila častna četa i. godbo.
Po maši zadušnici so se poklonili predstavniki oblasti v mavzoleju v svetovni vojni padlih. Pred mavzolejem je bil razvrščen oddelek oboroženih fašistov s fašij-skim praporom. Položena sta bila vencu armadnega zbora ter hrvatskega konzula. Vsi vojaški grobovi so bili prejšnji dan
ljubeznivo okrašeni po fašijskih ženah.
Ob zaključku obreda je odsvirala godba v religioznem molku navzočnih »Legionar-jevo prošnjo pred bitko«.
Obisk hrvatskega konzula pri Zvezi fašijev
Dne 2. novembra se je podal hrvatski konzul na sedež Zveze fašijev. kjer je položil venec na spominski kamen padlih fašistov.
Zatem je konzul v spremstvu Zveznega podtajnika Capursa posetil Zvezine pisarne ter uredništvo lista »Pr-ima linea«. Pri tem je izrazil svoje zadovoljstvo spričo intenzivne delavnosti, ki jo razvijajo vsi sodelavci.
Bogat dar GILL-u
Eksc. Visok; komisar je ob 201etnici revolucije pokloni] Zveznemu poveljstvu G. I. L. L.-a dar 250.000 lir.
S to fašistično gesto je hotel predstavnik Vlade ponovno ter na občuten način izraziti svoje zanimanje za mladino, h katere popolni vzgoji so stalno usmerjeni ukrepi režima.
Imenovanje v GILL-u
Glavni poveljnik GILA je na predlog Zveznega poveljnika v Ljubljani imenoval nadzornico pri tukajšnjem zveznem po-veljništvu prof. Lavro Farorelli-Lollijevo na mesto prof. Carella Capiettijeve Ines, ki je določena za drugi sedež.
Plemenit dar industrija
Zvezni tajnik je prejel od nekega slovenskega industrijca znessk 500 lir. Zvezni tajnik se je zahvalil za dar ter je nakazal
vsoto v korist podpornemu skladu bojevnikov.
Nagrade za rojstvo dvojčkov
Visoki komisar je iz Ducejevcga sklada podelil zakoncema Rud man Juriju in Bari iz Radoš št. 8. p. Metlika, in zakoncema M o ž i n a Janezu in Frančiški iz Dol. Logatca št. 17 ob priliki rojstva dvojčkov nagradi po' 600 L.
Nagrade za prijavo
skritega vojnega plena
Visoki komisarijat objavlja: Vojno ministrstvo je določilo naslednje denarne nagrade civilistom, ki bi javili skrite predmete vojnega plena: do vrednosti 10.000 lir odkritega blaga 16%, od 10.000 do 100.000 lir 8%, najmanj 1600 lir, preko 100.000 lir 3%, najmanj pa 8000 lir.
Zavezniki med seboj.. •
Medtem ko ne mine skoro dan, ko sile osi in trojnega pakta z besedami in dejanji potrjujejo svojo najtesnejšo povezanost, ki ne pozna nobenih razpok, prav tako ne mine skoro dan. da ne bi iz sovražnega tabora slišali, zdaj od tega zdaj od onega izmed »zaveznikov«, medsebojnih natolcevanj in očitkov, ki jasno razodevajo, da je »zaveznikom« zavezništvo samo prazna beseda brez vsebine, nekaj, česar se sicer vsi poslužujejo v svojem uradnem jezikoslovju, a samo zato, da drug drugega varajo in slepe. Prav posebno mesto zavzema v tem pogledu med »združenimi narodi« — Velika Britanija.
Anglija je kakor na iglah in nima miru: sedaj jo napade ta, sedaj spet drug zaveznik. Rooseveltov osebni pooblaščenec Will-kie napada britansko politiko že ne>:aj časa od zapada, istočasno pa jo bombardira Stalin od vzhoda. Vsem se pridružuje iz
daljnega Čunkinga še maršal Cangkajšek, ki bere levite i Angležem i Američanom. Tako je veriga skoro zaključena. Seveda se britanski listi pritožujejo zopet nad zadržanjem zaveznikov, ki jim priporočajo malo več strpnosti in prizanesljivosti ter medsebojnega spoštovanja... In da bi prikrili svoje grehe, zahtevajo tudi sami nekaj, namreč »enotno strategijo«, kakor c;a bi bil v tem oni čudodelni vir moči, ki ga zavezniki sicer zaman skušajo odkriti.
Med tem seveda Rusi vztrajajo pri svoji zahtevi po otvoritvi »drugega bojišča« in pri tem jim zvesto sekundirajo Američani, da bi se tako izognili ruskim očitkom proti sebi. Tako Rusi kakor Američani se seveda strinjajo tudi v tem, da bi za drugo bojišče morali poskrbeti Angleži. Tako se v London zaletavata Moskva in "VVashing-ton in London vedno bolj izgublja živce, kakor je to pokazal nedavni govor britanskega notranjega ministra Morrisona. ki je zelo razburjeno izjavil, da se Angliji »ni
treba sramovati svojega doprinosa v tej vojni«, ako pa so tudi Angleži kaj zagrešili, niso dolžni odgovora za to nikomur razen samim sebi...
Takšne izjave seveda ne morejo pomiriti angleških zaveznikov, temveč jih le še bolj dražijo, tem bolj, ker se vsak videz kake dejanske britanske pomoči zaveznikom spremeni v katastrofo, kakor kaže usoda konvojev, namenjenih v Rusijo, da ne govorimo o usodi raznih izkrcevalnih poskusov na evropski celini ali pa o novi afriški ofenzivi, ki prav tako ne vodi nikamor. In tako se zadovoljstvo med »zavezniki« veča iz dneva v dan. Spričo vedno novih uspehov sil osi in trojnega pakta na vseh bojiščih brez razlike so seveda ti pojavi nad vse značilni, ker dokazujejo, da »združeni narodi« — vsi skupaj in ne vsak zase — zares ne vedo, zakaj naj se v tej vojni bore, ko pa si .niti o svojih interesih niso edini...
Kaj naj si na primer »zavezniki« mislijo o izjavah ameriškega mornariškega ministra Knoxa, ki je sredi katastrofalnih porazov ameriškega brodovja na južnem Pacifiku brez najmanjšega sramu izjavil, da je ameriška mornarica močnejša kakor kdaj koli prej in da si bodo Zedinjene države z njo pridobile — gospodstvo na svetu. Zares težko si je predstavljati, kako naj bi bil ta program v skladu s tem, kar je pred dnevi angleški zunanji minister Eden napovedal kot angleški program v tej vojni, ko se je namreč skliceval v nekem svojem govoru na »pravico Anglije, da ostane še nadalje svetovna velesila«, ki naj bi ji tudi po vojni pripadala vodilna vloga. Ali naj torej zaključimo, da združuje tako zvane »združene narode« prav ta ambicija slehernega izmed njih, da bi bil — prvi narod na svetu ? ... K temu pa nas nujno silijo izjave, ki smo jih navedli. Res, lepi »zavezniki«!
Uničevanje komunističnih teroristov
Med zloglasnimi partizanskimi postojankami na Dolenjskem je biilo tudi skrivališče v tako imenovani »Firštovi h osti« na Rrezovi rebri. Nedavno je bilo odkrito tudi to skrivališče. Padlo je brez resnega odpora. Pri tem so ujeli nekaj partizanov, drugi pa so se razkropili in se sedaj potikajo zdaj tu zdaj tam po gozdovih. V skrivališčih so našli velike zaloge naropanega in od raznih strani sem navoženega blaga. Bilo ga je toliko, da so ga marali odpeljati na štirih velikih vozeh. Ljudstvo se tudi v teh krajih vedno bolj odločno zbira v enotni fronti za popolno uničenje komunističnega terorja,
*
Podobno partizansko gnezdo so odkrili in zajeli pri Starem gradu bližu Št. Petra na Dolenjskem. V neki podzemski jami so presenetili komunistično družbo, v kateri je bilo tudi več znanih partizanskih kolovodij. Kljub temu ni bilo nikakega resnega odpora, ker je bilo presenečenje popolno. Ujeti komunisti so bili vsn" skrajno zanemarjeni. raztrgani in zamazani. Poznalo se jim je, da so se že dolge tedne morali skrival p-o raznih brlogih.
Med tistimi, ki so bili ujeti, so bili poleg drugih prosluli Vinko Kos iz Novega mesta, Mirko Florjančič iz Št. Petra, ključavničar Jože Žure iz Zagrada in čevljar Alojzij Gregorčič iz Grčevja. Prijeti sta bili tudi dve partizanki. V brlogu je dalje hil neki Paderšič. ki je veljal med ljudstvom za enega najhujših krvolokov. Ker je zato vedel, da nima pičakovati milosti, se je sam odtegnil človeški sodbi s tem. da se je ustrelil. Prinesli so iz jame že mrtvega.
V neki drugi jami v bližini prve so prav tako presenetili in ujeli tri nadaljnje komunistične teroriste.
Skoraj vsi od prijetih teroristov so bili strah in trepet prebivalstva daleč naokoli. Po načelu »Kri za kri«, katero so partizani s svojim zverinskim divjanjem vsilili ljudem. so glavni zločinci takoj na mestu prejeli svojo kazen, ostale pa so odpeljali v Novo mesto. Prav tako so odpeljali v Novo mesto Jožeta Žureta ki je bil po soglasni ljudski sodbi med najbolj podivjanimi krvo-loki. Ljudje so si v vsej okolici globoko
oddahnili, ko se je raz vedel o o pokončanju komunističnih zločincev, od katerih so morali pretrpeti toliko gorja.
V okolici Šmihela pri Novem mesitu je posebno strahova! ljudi šmihelski domačin Janez Vončina. Vsii, ki so ga poznali, ga rišejo kot izrazit zločinski tip, kakršnih se je "toliko število zbralo v partizanskih oddelkih in tam imelo odločilno vlogo. Pred dnevi se je nekega večera spet noja vil na Brodu. kamor je večkrat prihajal in kjer so se ga ljudje bali že od daleč. Z grožnjami je navalil na nekega domačega kmeta. Ker ta ni imel nobenega orožja, je v skrajni stili pograbil vile in se z njimi ubranil napadalca. Pri tem ga je tako hudo ranil, da je Vončina kmalu nato umrl. Pokopali so ga potem na šmihelskem pokopališču skupaj z nekim drugim neznanim partizanom, ki je padci dan poprej v nekem spopadu blizu Šmihela,
Novi japonski veleposlanik na potu v Rim
šanghaj, 2. nov. s. Novi japonski veleposlanik pri Kvirinalu Hidaka je prispel semkaj iz Tokia, da bi pozdravil nekatere funkcionarje in prijatelje pred svojim odhodom v Rim. V izjavi novinarjem je poudaril, da komaj čaka na svoj novi sestanek z Mussolinijem, ki ga je imel srečo spoznati in visoko ceniti že prei 15 leti. Hidaka je nadalje pripomnil, da ga prevzem tako važnega mesta sredi vojne še bolj opozarja na visoko nalogo, ki mu je bila zaupana in kateri hoče posvetiti vse svoje sile z namenom t da bi kar najbolj ojačil že obstoječe odnose med obema velikima zavezniškima narodoma.
Nova španska korporacijska zbornica
Madrid, 3. nov. s. Med osebnostmi bolj znanega imena, ki so imenovane za člane nove državne skupščine, nazvane Cortes, so med drugimi tudi državni podtajnik v kmetijskem ministrstvu C ari os Re in Se-gura, v imenu sindikata kolonijalne proizvodnje ing. Jame de Foxa, bivši pokrajinski vodja falange v Madriduj Ibarra Las-so de la Vega, župan v Se villi kot zastopnik sindikata prevoznih in prometnih sredstev, bivši državni podtajnik v kmetijskem ministrstvu Martin Sanz kot zastopnik žitnega sindikata, Roberto de Gueza la Ugual kot zastopnik sindikata za gorivo, Jose Rodiles Pasqual kot zastopnik gledališkega sindikata itd. Večina izmed 66 predstavnikov 22 nacionalnih sindikatov, ki so imenovani za člane v Cortesu, pripada falangi ali bivšim bojevnikom v Španiji ali Rusiji. Vsak sindikat je določil po enega svojega zastopnika v imenu delojemalcev, enega v imenu delavcev in enega v imenu strokovnjakov.
Kampanja proti španskim diplomatom v Ameriki
Madrid. 3. nov. s. Zunanje ministrstvo je objavilo uradno poročilo o kampanji v nekaterih državah Amerike proti diplomatskim zastopnikom Španije, ki 9e obtožujejo, da so v službi inozemskih sril ter so prevzeli zaščito interesov narodov trojnega pakta. Nota omenja, da je Španija zaijito prevzela v skladu z določbami mednarodnega prava, ki so splošno priznane, in žigosa ob rek oval ti o proti špansko kampanjo, ki ne zasluži komentarjev ter se opravlja 9 pomočjo rdečih beguncev iz Španije, ki s podpiranjem prevratnih elementov ob reku je j o domovino ter zbujajo sovraštvo in sumnje inozemskih držav proti njej.
Potopljen angleški parnik
Madrid, 1. nov. s. španski parniki so v vodah v bližini Kanarskih otokov rešili 23 mož posadke angleškega parnika »Pacific Star«> ki so ga potop de podmornice osi. Rešence so parniki izkrcali v Santa C nizu. Med rešenci so trije oficirji, en radio-telegrafist in več mornarjev. Pričakujejo prihoda nalaljnjih 26 angleških mornarjev, ki jih je rešila neka španska petrolej-ska ladja prav tako v vodah pri Kanarskih otokih.
Arabski uporniki zažgali petrolejske rafinerije
Bern, 2 nov. s Iz Bagdada poročajo, da so arabski uporniki zažgali petrolejske čistilnice, ki so v angleški lasti in 35 km oddaljene od Mosula. Doslej je bilo že za 8 milijonov šterlingov škode. Škoda bo pa še večja, kajti požar še ni zadušen
Ukinitev avtomobilskega prometa v Lizbsni
Lizbona, 3. nov. s. Avtomobilski promet v Lizboni je skoraj povsem ustavljen. Le nekateri šoferji javnih avtomobilov prejemajo 10 litrov bencina na mesec. Ustavljen je bil skoraj tudi ves promet avtomobilov diplomatskega zbora.
Radio Ljubljana
SREDA, 4. NOVEMBRA 1942-XXI
7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pisana glasba, 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Pet minut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sdl v slovenščini 13.20: Domovina v vojni: Himne in pesmi, izvajata orkester m zbor, vodi dirigent Gallino. 13.50: Vojaške pesmi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Letalsko godbo vodi dirigent A. Di Miniello. 14.30: Operna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Glas naroda. Patriotske pesmi Giovannija Castagnolija, izjava zbor Guido Monaco di Pnato, vodi dirigent Bre-sci 19.00: »Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Valčki. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.30: Vojaške pestmi 20.45: Radio za družino. 21.15: Predavanje v slovenščini. 21.25: Plošče. 22.15: Plesni orkester rimskega oddelka Kr. mornarice. 22.45: Poročila v italijanščini.
Gospodarstvo
Kmečka dela v novembru
E. L A. R. - Radio Ljubljana
Parliamo Htaliano
Obnovite naročnine
Schema della 7a lezione che ver rž tenuta dal prof. flott. Stanko Leben mercoledl, il 4 novembre 1942-XXI alla 19:
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za tiste, ki že poznajo osnovne pojme jezika, vedno ob 19.
LEZIONE SETTTMA
Verbi incoativi al presente indicativo cap-ire Singolare	Plurale
cap-isc-o	cap-iamo
cap-isc-i	cap-ite
cap-isc-e	cap-isc-ono
Fioriscono le ciliege; siamo vicini alla primavera. — Non capisco nemmeno una parola. — A chi spedite questa merce? — Chi comincia e non finisce, perde tempo e fatica. Quando fa freddo noi portiamo sulla giacca un cappotto. — Quanti fratelli ave-te? Ne ho due. Quando mangiamo bisogna masticare bene, perchč 1'uomo che mastica male, non digerisce, e l'uomo che non dige-
risce č malato. — Tu non dlgerisci bene,
perche mangi troppo presto.--Ci sono
aneora soldati qui in citta? — Si, ce ne sono aneora due reggimenti. — La nostra lezione comincia alla sette e mezzo. — Che cosa preferite leggere: romanzi o rivlste? Preferisco leggere riviste. — Leggete anehe giornali italiani? — Quando finisco la let-tera, metto il foglio di carta in una busta.
—	Al rumore della cittš. preferisco la soli-tudine della campagna. — Nasce un frate.
ESERCIZI
1)	Coniugate le seguenti proposlzlonl: Do-mani partire per Venezia. — Non capire nemmeno una sola parola. — Preferire il color grigio al rosso. — Cominciar a lavo-rare il lunedi e finire al sabato.
2)	Tradueete: Kdaj odpotujete v Trieste?
—	Ali je Trieste lepo mesto? — Klobuka ne najdem (trovare). — Nikoli nimam miru (pace). — Ali obiskujete tečaj italijanščine? — Ne razumejo, ker ne poslušajo. — Čutim (sentire), da (che) sem lačen. — Z usti jemo in govorimo. — Glava je pokrita z lasmi. — Kadar sem bolan, pokličem zdravnika. — Prehitro hodite (camminare^
V	novembru nastopa čas deževja, ki sili kmeta pod streho. Četudi bi se gospodarju prilegel odpočitek po napornem letu, vendar je tudi v hiši vedno dosti drobnega opravila. Sedaj je najprimernejši čas, da kmet snuje, kaj bi mogel v gospodarstvo! pripravneje urediti ali dopolniti. Vedno j bo lahko našel, da lahko z zboljšanji | omogoči smotrnejšo uporabo delovne sile ali olajšanje dela. Marsikaj si lahko sam brez večjih stroškov uredi.
V	novembru naj kmet podrobno pregleda setve in prazna mesta zaseje z namočenim semenom. Za setev pšenice .je sedaj skrajni čas. Isto velja za gnojenje in oranje. Pred zimo morajo biti vsa polja preorana, ker le tako se doseže ono stanje zemlje, ki olajša vsa spomladanska dela in negovanje posevkov. Poskrbeti je na vseh njivah za odtok deževnice in snežnice, ki bi znala škodovati ozimnim posevkom ali sicer napraviti škodo.
Na travnikih in pašnikih bo kmet dokončal dela, ki jih v oktobru ni mogel izvršiti. Redno je treba razvažati gnojnico, čim se napolni gnojnična jama in če z razvažanjem ne pokvari ruše. Na zmrznjeno zemljo se gnojnica ne razvaža, kajti če zemlja gnojnice ne vsrka, izgubi gnojnica mnogo dušika. Tudi v novembru naj kmet nadalje pripravlja kompost iz cestnega blata, raznih odpadkov in umetnega gnoja za prihodnje leto.
Pred snegom je treba spraviti na varno vso zelenjad, ki naj se shrani za zimo. Ves vrt je treba pognojiti in globoko prekopati, pospraviti in uničiti vse ostanke rastlin, ki prenašajo bolezni in škodljivce. Okužene lehe je treba poapniti. V vrtu se morajo visoke vrtnice odve-zati in zapogniti; čim nastopi močnejši mraz, pa jih je treba pokriti s peskom ali zemljo. V novembru tudi razsadimo maline, ribezel in ogras. Urediti je tudi že vrtni kompost
Pri sadnem drevju je treba odstraniti nagnito in gnilo sadje. Ves mesec se lahko še sadijo nasadi. Zato je pohiteti z nabavo sadik v priznanih drevesnicah. V sadovnjaku je treba skrbno pograbiti listje in ga sežgati, da se tako uničijo zimski trosi škrlupa. Drevje je treba zavarovati za zimo pred zajci. Sedaj je tudi čas za okopavanje okoli dreves in za gnojenje sadnemu drevju. Pri okopavanju je treba paziti, da se ne poškodujejo korenine.
V	vinogradu je treba gnojiti in izvršiti zimsko kop. Zemlja iz zbiralnih jarkov naj se prenese na vrh vinograda. V kleti se dopolnijo sodi, kjer je mošt prevrel,
vendar je pustiti zaradi tihega vrenja še kipelne vehe na njih. Rjavenju podvrženo vino naj se žvepla z 12 do 18 g kalijevega metabisulfita na 300 1 vina. Vino z napakami v okusu in vonju naj se pretaka v žveplan sod. V tem mesecu je opraviti tudi četrto žveplanje praznih vinskih posod.
V	gozdu si bo kmet pripravil kurivo za dom in listje za steljo. Sedaj je tudi čas, da se naseka potreben les za popravila poslopij in da si kmet preskrbi les za orodje in kolje za vinograd.
Pri krmljenju živine preide kmet v celoti na zimsko hranjenje. Živini je treba dati vsak dan in v vsakem vremenu vsaj pol ure sprehoda. Medtem naj se prezrači hlev, pri čemer je treba odpreti tudi okna in ne samo vrata. Poskrbeti je tudi, da v hlevu ni prepiha in da je ležišče suho. Pri pitanju svinj je treba s čim manjšo uporabo hrane doseči največje uspehe. Osnovna hrana za pitanje svinj sta pri nas krompir ali pesa, medtem ko pride krepka hrana v poštev le kot dodatek. Ce imamo dovolj krompirja na razpolago, lahko prasce v teži 30 do 40 kg pitamo takole: četrt kilograma zmletega ovsa ali otrobov, po možnosti petinko kg ribje moke, ali spočetka 4, pozneje 2 litra posnetega mleka, 2 dkg klajnega apna in do nasičenja vkisanega ali sveže parjenega krompirja. Lahko tudi damo pol parjenega krompirja ali pol razrezane krmne pese. Prasci za rejo. ki smo jih hranili z zeleno hrano čez poletje, bodo odlično uspevali, ako jih hranimo samo s silažo, za katero smo pri ensilira-nju mešali drobno sekljano lucerno s parjenim krompirjem v razmerju 1:4. Slično bomo pitali tudi stare svinje. uj>o-števajoč, da daje takšna temeljna hrana, ki vsebuje dosti škroba in sladkorja, najboljše rezultate. Najboljše uspehe bomo imeli, če dajemo čim več neprekuhane hrane in čim manj napoja (vode). Pri pravilnem hranjenju sta dovoljna dva obroka na dan, ker je tudi svinja potrebna miru, zlasti ona, ki jo pitamo. Kokošim dajemo več zrnate hrane in skrbimo, da bo njihov hlev topel, ker le takrat bodo tudi v zimi nosila jajca.
Gospodarske vesti
= Italijansko-finska trgovinska pogajanja. Te dni se bodo pričela v Rimu italijan-sko-finska trgovinska pogajanja o blagovni izmenjavi med obema državama v letu 1943. Finski minister Jalanti je že na potu v Rim.
= Načrt za železniške gradnje po vojni.
V teku 20 let fašističnega režima je Italija za železniške gradnje žrtvovala 18.5 milijarde lir. Navzlic temu so tudi za dela po vojni pripravljeni še veliki načrti, ki se nanašajo tako na elektrifikacijo železnic, kakor tudi na izpopolnitv železniškega omrežja. Najvažnejši načrt se nanaša na gradnjo nove neposredne železniške zveze med Brennerjem in Genovo preko Piacenze in Cremone. En odsek te žleznice je že zgrajen. Z nadaljnjo gradnjo te železnice bodo pričeli takoj po vojni.
= Pridelovanje sočivja v italijanskih mestih. Kakor poročajo iz Rima, so sedaj v 27 italijanskih velikih mestih ustanovili kmetijske obrate, med drugim v Rimu, Na-poliju. Torinu, Benetkah in Firenzi. Ti kmetijski obrati v mestih imajo namen obdelati razpoložljivo mestno zemljišče in nezazidane površine in pridelovati sočivje. Pridelek mora priti v korist prebivalstvu dotičnega mesta. Slične obrate bodo ustanovili v vseh mestih z najmanj 100.000 prebivalci. Predvideno je tudi, da bodo ti mestni kmetijski obrati vzeli v zakup tudi druga zemljišča.
= Z italijanskega vinskega trga. Trgatev je v vsej Italiji končana. Po splošni sodbi bo letnik 1942 po kakovosti uvrščen med najboljše. Tudi količina pridelka bo nad povprečjem, čeprav je letina v nekaterih predelih, zlasti v severni Italiji, nekoliko slabša, zato pa je v mnogih drugih predelih visoko nad povprečjem. Trgovina z moštom je še docela v zastoju in je trenotno še največ povpraševanja za bele mošte od strani industrije za predelavo vina. Tudi trgovina s starim vinom še zaenkrat miruje, čeprav je starega vina le še malo na razpolago.
= Izredno obilna letina krompirja v Italiji. Iz Rima poročajo, da se ceni letošnji pridelek krompirja v Italiji na 34 do 35 milijonov stotov, t. j. znatno več kakor v vseh prejšnjih letih, saj je znašal leta 1940 pridelek le 32.9 milijona stotov, leta 1939 Pa 27.7 milijona meterskih stotov. Povečanje pridelka je predvsem treba pripisati ugodnim vremenskim razmeram, deloma pa razširjenju posajene površine, ki se bo v prihodnjem letu povečala za nadaljnjih 34.000 ha.
= Denarne pošiljke hrvatskih delavcev v Nemčiji. Hrvatski delavci, ki so zaposleni v Nemčiji so v septembru poslala v svojo domovino 32.9 milijona kun in znaša sedaj celotni znesek denarnih pošiljk v prvih devetih mesecih 1.1. 300.2 milijona kun.
= Izmenjava zagrebškega papirnatega drobiža. Ker so bile na Hrvatskem izdane v zvezi z zamenjavo starih dinarskih kovancev državne novčanice po 0.50, 1 in 2 kuni, je sedaj zagrebška občina odredila, da se morajo do 15, t. m. zamenjati zasilne novčanice mestne občine.
= Povtišanje železniške tarife v Srbiji, z veljavnostjo od 1. novembra je srbska železniška uprava izvedla splošno povišanje tarife. Povišanje velja tudi za tarifo za prevoz med Nemčijo in Srbijo in za ostale zvezne tarife.
Preureditev trošarine na pivo na Hrvatskem. Ker se sedaj tudi na Hrvatskem vari pivo z manjšo vsebino ekstrakta, medtem ko je trošarina določena po stopnjah ekstrakta, je hrvatski zakladni minister na podlagi pooblastila spremenil način pobiranja trošarine na pivo, in sicer tako, da se od 100 litrov neprevrelega piva, proizvedenega v jakosti 4 do 6.99 stopenj slada, plača posebnj trošarinskl dodatek v višini razlike do 700 kun; pri pivu, ki vsebuje od 7 do 8 stopenj slada, se računa trošarinski dodatek v višini razlike do zneska 800 kun gja 100 1, pn pivu, ki vsebuje 8 in več sto-
penj slada, pa se pobira trošarina po hek-toliterski stopnji ekstrakta, in sicer v višini 100 kun za hektolitrsko stopnjo ekstrakta.
= Tudi v Franciji bo(l0 morali obdelati vse razpoložljive površine. £e pred vojno je bilo v Franciji zaradi pomanjkanja kmetijskega delavstva in sploh kmetijskega prebivalstva mnogo zemlje neobdelane. Za leto 1939 cenijo, da je bila skupna površina te neobdelane zemlje tolikma. kakor znaša celotna površina Nizozemske. Francoska vlada je letos izdala vse potrebne ukrepe, da se vsa razpoložljiva zemlja obdela. Ob koncu preteklega meseca je potekel rok. do katerega so morali posestniki prijaviti neobdelano zemljo in so morali podati izjavo, ali bodo zemljo sami obdelali, ali pa jo bodo prodali, odnosno oddali v zakup. Obdelava razpoložljive zemlje bo v letu 1942/43 pod kontrolo državnih oblastev.
= Madžarski ukrepi za povečanje kmetijske proizvodnje. Kakor smo že poročali, je madžarska vlada preuredila način oddaje kmetijskih pridelkov, ki ima namen doseči nadaljnje povečanje proizvodnje. Doslej je bila prj vsakem kmetovalcu na podlagi pi-ijave najprej ugotovljena višina prid?lka in je moral kmetovalec po odbitku določenih količin za lastne potrebe in za setev oddati ostanek. V bodoče pa bo vsak kmetovalec v naprej zavezan oddati določeno količino pridelka in tako prispevati za oskrbo dežele, in to v razmerju z obsegom posestva in s kakovostjo zemlje. Ta način oddaje bo dal kmetu vzpodbudo za povečanje pridelka, če bo več pridelal, se zaradi tega ne bo povečala količina oddaje in bo presežek preko določene kvote kmet lahko prodal po višji ceni (s premijami), če bo pa manj oddal, bo moral sam plačati poseben prispevek, v primeru zle namere pa se bo izpostavil kazenskemu postopanju. Madžarsko kmetijsko ministrstvo je izdalo že prve izvršilne predpise za novi način oddaje, ki upoštevajo večji ali manjši hektarski donos, kakor tudi vremenske prilike v teku leta. Merilo za oddajo pridelka bo hektarski čisti donos,, ki tvori osnovo za zemljiški davek. Za oddajo pšenice je sedaj določeno, da bo moral vsak kmet od površ:ne, posejane z žitom, oddati po 10 kg žita za vsako zlato krono čistega katastrskega dohodka. Za oddajo nekaterih drugih kmetijskih proizvodov je določena podobna osnova.
Narodno gledališče
drama
Sreda, 4. novembra: ob 16.: Hamlet. Red B četrtek, 5. novembra: ob 16.: Sestero oseb
išče avtorja. Red A Petek, 6. novembra: ob 15.: Oče naš. Izven.
Znižane cene od 15 lir navzdol Sobota, 7. novembra^ ob 16.: Hamlet. Izven	. Nedelja, 8. novembra: ob 10.30: SneguUčica. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 16.30= Deseti brat. Izven
OPERA
Sreda, 4. novembra: ob 16.; Traviata. Red Sreda
Četrtek, 5. novembra: ob 16.: Don Pasqua-
le. Red Četrtek Petek. 6. novembra: ob 16.: Boccaccio. Izven. Cene od 18 lir navzdol •
G.Verdi: »Traviata«. Opera v treh dejanjih (štirih slikah). Osebe: Violetta — Vi-dalijeva, Flora — Poličeva, Anina — Po-lajnarjeva, Alfred — Čuden, Germont — Janko, Gaston — B. Sancin, Douphol — Anžlovar, Obigny — Dolničar, Grenvil — T. Petrovčič k- S-, sluga — Gregorin. Dirigent: D. Zebre, režija in scena: c. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: ing. p. Go-lovin.
Otroci, kj so sodelovali pri mladinska opereti »Angel z avtom«, naj se zglasijo v; nedeljo ob 11.30 v Operi
PrcL dr. inž. Igo Pehani na zadnji poti
Ljubljana, 3. novembra
Zemske ostanke vseučiliščnega profesorja dr. Iga Pehanija so prenesli v poslednje bivališče prav na dan vseh mrtvih. Ze mnogo pred 15. uro so se zbrali pred kapelico sv. Nikolaja, kjer je ležalo pokojnikovo truplo, številni stanovski tovariši, prijatelji in znanci, ki so prihiteli, da se še posled-njič poslove od nepozabnega pokojnika. Vreme je bilo sončno, toplo.
Po cerkvenih obredih pred molilnico so člani Akademskega pevskega zbora zapeli nekaj ganljivih žalostink, nakar se je oa rajnkega poslovil rektor Kr vseučilišča dr. Miiko Kos z naslednjim; besedami:
»Tehniški fakulteti našega vseučilišča in z njo njenemu rudarskemu oddelku je smrt v zadnjem letu iztrgala že drugo strokovno moč. Po odhodu nepozabnega znanstvenika Vasilija Nikitina obžalujemo to pot nenadno smrt zvestega in iskrenega sodelavca, rudarskega inženirja in rednega profesorja Iga Pehanija.
Vezi, ki jih je pokojni navezal na naše vseučilišče, segajo že preko 20 let nazaj. Že leta 1921. in v naslednjih letih je deloval kot honorarni predavatelj rudarskega prava na tehnični in juridični fakulteti; takrat torej, ko je bila naša visoka šola na prvi stopnji svojega izgrajevanja, je že pomagal k njeni rasti. Vezi. ki jih je pred 20 leti navezal z našo Almo mater, niso odslej popustile, čeprav ga je drugo odgovorno službovanje hkrati vezalo tudi drugam. Leta 1929. se je pa trajno zavezal našemu vseučilišču. Imenovan najprej za izrednega, 1. 1935 pa izbran za rednega profesorja, je na naši visoki šoli vsa svoja izkustva, k; si jih je pridobil po rudnikih in v državni službi, in vse svoje bogato znanje posvetil kot profesor tehničnega rudarstva vzgoji rudarskih inženirjev. Z vso vnemo in privrženostjo do svojega predmeta je predaval o globokem vrtanju, tehničnem rudarstvu in rudarskem pravu ter je. v izpopolnitev znanstvene organizacije
svojega oddelka ustanovil poseben zavod za tehnično rudarstvo. Zaradi izrednega zanimanja za napredek svoje stroke in celega rudarskega oddelka, ki mu je bil tako pri srcu, so ga tovariši izvolili tudi za predstojnika oddelka. V tem svojstvu je zastavil vse sile za izgraditev nove stavbe za rudarski oddelek. Z neverjetno žilavostjo in požrtvovalnostjo se je lotil te naloge in v tem že dosegel vidne uspehe, pripravil je vso opremo, da bi v novih prostorih razvil delovanje svojega zavoda za tehnično rudarstvo. Razvoj njegovega zavoda in zgradba rudarskega oddelka bosta trajen spomenik njegovih zasnov in dela.
Svojim tovarišem je bil brat in ljub tovariš. Svojim dijakom pa priljubljen, spoštovan in vesten vzgojitelj. Vsi ga bodo ohranili v blagem spominu.
Zapustil nas je še poln energije in volje do dela. Vendar So ga napori in težki udarci usode v zadnjem času hudo prizadeli. Celo svoje življenje je vestno delal in izvršil vse kot človek, mož-strokovnjak
Naše vseučilišče se profesorju Pehaniju hvaležno zahvaljuje za trud in delo. ki ga mu je posvetil. Njegovo vsestranske prizadevanje bo znalo zmeraj een;ti ir» njegovo delo bo dalje živelo v stroko^aern naraščaju, k' ga je pokojni vzgojil. Tr ren spomin profesorju Pehaniju. Naj m j bo naša zemlja lahka «
Po spominskem goveru g. rektorja se je zvrstil pogrebni sprevod proti pokopališču. Za krsto, ki je bila obložena z venci in cvetjem, so stopali užaloščeni svcjci, za njimi pa se je uvrstil do'g sprevod, v katerem so bili zastopniki oblasti rektor, predsednik Akademije 'nanosti in umetnosti, dekani vseh fakultet, celotni vseuč.1!-ški profesorski zbor, zastopniki kulturnih In drugih ustanov našega mesta, mnogi dijaki, ter množica prijateljev in znancev. Pred grobom so člani APZ zapeli pretresljivo žalostinko.
ronlka
*	Smrt znanega gledališkega ravnatelja.
V bolnišnici v Inomostu je umrl v starosti 68 let ravnatelj Ferdinand Exl, znani ustanovitelj in vodja po njem imenovanega ljudskega gledališča.
*	Dve n«vi akademski stopnji v Nemčiji. S 1. novembrom je v Nemčiji stopila v veljavo nova naredba o študiju in diplomskih izpitih fizikov in matematikov. Medtem ko je bil kemijski študij že svojčas urejen, velja zdaj tudi novi red za študij fizike in matematike na vseh nemških univerzah in tehničnih visokih šolah. Pri tem pa lahko posamezne visoke šole vendarle ta študij po svoje oblikujejo. Doslej so fiziki in matematiki lahko končali študij z doktorskim izpitom in na tehničnih visokih šolah z izpitom diplomiranega inženjerja. Odslej pa bo diplomski izpit iz teh dveh strok na vseh nemških visokih šolah zaključil študije in bodo absolventi dobili naslov dipl. phys. ali dipl. math. Študij fizike in matematike v prirodoslovno tehnični smeri je mogoč na vseh univerzah in tehničnih visokih šolah, študij matematike v gospodarsko znanstveni smeri pa samo na nekaterih univerzah, študij traja najmanj sedem semestrov, vendar veljajo za vojno dobo nekatere izjeme.
*	Tudj Madžarska bo ukinila poletni čas. Z vladno odredbo bo poletni čas na Madžarskem dne 2. novembra ob 3. zjutraj ukinjen in uveden srednjeevropski čas.
*	Obsežna amnestija v Albaniji. Ob 20. obletn ci Pohoda na Rim je Kralj in Cesar Viktor Emanuel III. izdal tudi za Albanijo obsežno amnestijo, ki so je bili deležni v prvi vrsti obsojenci z manj ko 10 letno kaznijo in pa ljudje, ki so imeli na vesti politične prestopke.
*	Poveljnik debelih Bert še živi. V Ell-wangenu na "VVurtemberškem je te dni praznoval svoj 85. rojstni dan upokojeni generalni poročnik Johanes pl. Schnabel. V svetovni vojni je poveljeval slovečim nemškim topovom kalibra 42 cm, ki slovijo v vojni zgodovini kot debele Berte. General Schnabel je najstarejši oficir stare nemške artilerije.
*	Granata pod vzglavnikom. Vojne igre
so prav posebna zabava londonskih otrok in rodiio čudne posledice. Neki llletnik je pred kratkim prinesel ročno granato v šolski torbi domov in jo je skril pod vzglavje. Na njej je tudi prespal noč, zjutraj pa je mati pri pospravljanju našla granato. Kajpada je fantiča krepko nasoli-la, nato se je moral dečko s petimi tovariši zagovarjati še pred mladinskim sodiščem. Odnesli so namreč 12 ročnih granat.
*	Šofer je delil svinjino. Nemški listi poročajo o dogodku, ki je vzbudil na Bavarskem mnogo smeha. Na neki postaji je stopil v avtobus gosposki človek, ki je po deželi nakupoval živila. V močno zasedeni avtobus je prinesel zajeten kovčeg in ga postavil poleg vozača. Med vožnjo pa se je nabito polni kovčeg odprl in pokazali so se veliki kosi svinjine. Vozač je začel glasno izpraševati, čigav je kovčeg. Sramežljivi nabiralec živil pa se je pogreznil^ v molk. Tedaj je vozač kratkomalo odločil, da bo svinjino razdelil. Odprl je nož in je razrezal prigrizek na lepe kose. ki so jih bili deležni vsi potniki, med njimi tudi tisti, č gar last je bil dragoceni kovčeg.
*	Dve žrtvi na prevozu čez reko. Pri Bre-genzu je bil brodar Peter Wirth poklican, naj prepelje neko gospo čez reko Ach. Ker se brodar dolgo časa n: vrnil, so ga domač šli iskat. Ugledali so brod sredi reke. Wirthovo truplo so našli 1000 metrov nižje, pogrešane gospe pa doslej še niso našli. Sodijo, da je gospa na prevozu čez reko slonela ob ograji, ki pa je bila slabo pritrjena in je padla v pet metrov globoko reko Brodar Wirth je bil dober plavač in se je pognal za ženo. pa je žal tudi on utonil. . _ . ,
*	Vpisovanje v Višji trgovski tečaj in
Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, se vrši naknadno še do 10. novembra, šolnina
zmerna, manj premožni uživajo popust. Izre !nim slušateljem-icam je dovoljen tudi obisk posameznih predmetov po želji. Podrobne infoimacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu.
*	Dijaki in visokošolci-ke, ki obiskujete redne srednje, strokovne in visoke šole, porabite svoj prosti čas čim koristnejše, da se priučite tega ali onega praktičnega predmeta. Dne 6. novembra se pričnejo posebni tečaji za strojepisje, stenografijo,
knjigovodstvo, italijanščino itd. (Izbira predmetov po želji.) Učnina zmerna. Tečaji bodo trajali 3—4 mesece, tedensko do 4. ure pouka. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15.
IZ LJUBLJANE
u— Življenjski praznik. Danes praznuje
v krogu svoje družine 50-letnico uradnik okrožnega urada g. Leopold Mlinar. Doma je iz idrijske okolice. V Ljubljani je splošno znan in spoštovan. Želimo mu tudi ml še mnogo zdravih in zadovoljnih let v srečo sebi in družini.
u— Nov grob. V visoki starosti 82 let je dotrpela ga. Fani Lavričeva. k večnemu počitku jo bodo spremili v sredo ob 16. iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji bo žemljica lahka! Svojcem izrekamo naše odkritosrčno sožalje.
u— Zopet lepo vreme. Po nedeljskih nalivih se je vreme spet zvedrilo. Vendar pa v jutrih nastopa vedno občutnejši hlad. Medtem ko smo imeli v ponedeljek zjutraj kljub dežju še vedno 8.2 stop. C, je bilo davi občutno hladnejše. Živo srebro je beležilo 5 stop. C, hlad pa je šel tembolj do živega, ker je bila Ljubljana spet zalita z gosto meglo. V ponedeljek popoldne smo imeli zelo lepo sončno vreme, kakršno nam uravnovešeno in precej visoko stanje barometra še za nadalje prerokuje. Gosta megla se je v dopoldanskih urah razkadila in je proti poldnevu spet sonce obsijalo Ljubljano.
u— Krompir za zimsko zalogo bo od četrtka 5. t. m. dalje naprodaj tudi že na odrezke krompirjevih nakaznic ca mesec januar 1943. po 10 kg na oseb). Hkrati opozarjamo one, ki še niso vzel: krompirja na odrezke za mesec november, naj to store takoj, ker ti odrezki 'zgi.be svojo veljavnost 10. t. m. Decembrski odrezki ostanejo v veljavi še do nadaljnjega. Mestni preskrbovalni urad vabi vse upravičence, naj čim prej vzamejo dodeljeni krompir, ker trgovci pri večjih množinad ne morejo tako paziti na krompir kot gospodinje pri manjših količinah. Koliko več krompirja gre na ta način v izgubo, kar je v škodo edino redni preskrbi Za o je mogoče, da oni, ki odlašajo z nabavo krompirja, ne bodo dobili tiste množine ki jo bodo dobili oni, ki si nabavijo krompir takoj.
u— Strokovno nadaljevalna šola za stavbne obrti se je preselila v poslopje ljudske šole na Prulah. Redni pouk se prične v petek 6. novembra ob 14. uri. Gospode mojstre prosimo, naj vse vajence zanesljivo pošljejo k naknadnemu vpisu ter skrbe za obvezni redni šolski obisk svojih varovancev.
u— Namesto cvetja na grob dr. Jos. Cholewe in univ. prof. Iga Pehanija daruje 200 lir dr. Elza Soss institutu za pobijanje raka.
u— Cenjene dame obveščam, da je prispela pošiljka Borsalino klobukov v raznih barvah in kvalitetah. Se priporoča salon Truda, Ulica 3. maja 5.
u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem aavodu, Kongresni trg št., 2 — prično v dneh 3., 4. in 5. t. m. Pouk dopoldne, pooldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacij-skem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje ter informacije dnevno do 9. ure.
u— Učite se strojepisja! Novi eno- dvo-dvo- in trimesečni tečaji — dnevni ln večerni — prično 4. novembra. Najupešnejša desetprstna učna metoda. Učnina zmerna. Specialno strojepisna šola! Največja moderna strojepisnica. — Oddelek tudi za di-jake-inje. — Posebni tečaji za stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino (izbira predmetov po želji). Vsi tečaji so odobreni od pristojne šolske oblasti. — Novi prospekti s slikami na razpolago; Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljublja. na, Domobranska cesta 15.
u— Nesreče. Opeka je padla na glavo 40-letnemu delavcu Albertu Lazarju iz Ljubljane. Na štedilniku se je opekel po obrazu in levici 21etni san delavke Ignac Rakovec iz Ljubljane. S solno kislino se je po nesreč1 polil po levi nogi 29-letni delavec Viljem Tudjina iz Ljubljane. Desno nogo si je poškodovala pri padcu 671etna delavka Frančiška Golobova z Iga. Na jablano je
plezal 751etni užitkar Simon Campa iz Za-
potoka pri Sodražici. Nenadno je omahnil in si pri padcu zlomil levo nogo. Isto poškodbo je dobil 401etni delavec Ivan Lovše iz Zg. Kašlja, ki se mu je zvrnil na nogo hlod. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice.
Z Gorenjskega
Višje deželno sodišče za Koroško. V četrtek je prispel v Celovec drž tajnik dr. Rothenberger, ki je nato predaval v glasbeni dvorani na velikem zboru koroških pravnikov. Ko se mu je zahvalil za predavanje, je gauleiter dr. Rainer izrazil upa-nje_ da bo Koroško, povečano z Gorenjskim in Mežiško dolino, v kratkem dobilo lastno višje deželno sodišče. Do nadaljnjega pripada v območje graškega višjega deželnega sodišča.
Vojne pomočnice na Gorenjskem. V Kranj je nedavno prispelo 40 vojnih pomočnic, ki bodo delovale pet mesecev v javnih uradih države in stranke na Gorenjskem.
Zaobljuba pomočnikov. Kranjska industrijska družba na Jesenicah je prvič v okviru nemške delavske fronte priredila svečano zaobljubo novih pomočnikov. Zaobljubilo se je 22 kandidatov, ki so prisegli, da se bodo zmeraj trud;li izkazovati se prave može. ter se zahvalili onim, ki so jih izobrazili v sposobne strokovne delavce. Sledila je tovariška zabava v kazni.
Na Bledu so se zbrale vse krajevne in celične mladinske voditeljice radovljiškega okrožja, da se pogovorijo o načrtu za z'm-j sko delo. Načrt ima geslo »Leto zdravega načina življenja«. Vrstili se bodo negovalni tečaji zg materinsko službo, za telesno nego, prehrano, šport in igro. Gorenjske mladinske skupine bodo to zimo prvič sodelovale pri napravljanju in zbiranju igrač za 1 božično obdarovanje družin s številnimi 1 otroki.
Iz Spodnje štajerske
Na velikem zborovanju v Gradcu je gauleiter dr. Uiberreither v četrtek zlasti ostro nastopil proti posameznikom, ki bi radi vojne prilike izkoriščali za lastni dobiček.
Prosvetni urad v Ptuju. Po vzgledu prosvetnega urada v Trbovljah bodo zdaj še j za ptujski okraj otvorili nov prosvetni urad. Otvoritev bo 5. novembra.
Za zimsko pomoč so prejšnjo nedeljo , prirejali pocestne zbirke s pesmijo in god- | bo. V Mariboru so nabrali 75.000 mark, v ; brežiškem okrožju 18.500, v mariborskem j podeželskem okrožju 34.000. v celjskem 82.500, v ljutomerskem 10.000 in v trboveljskem okrožju 17.000 mark.
Novi grobovi. V mariborski bolnišnici sta umrla 461etn; zasebni uradnik Floran Ben-der in 191etna Zofka Omanova. V Sodni ulici v Mariboru je umrl 371etni ključavničar Emil Toplak, pri Mariboru je umrla zasebnica Julijana Delgoševa v visoki starosti 96 let. 591etni upokojeni železniški uradnik Martin Esih iz Stolne ulice v Mariboru se je s kolesom smrtno ponesrečil. V Bistrici je umri nagle smrti inž. Viktor vitez pl. Zierenfeld, ki ima sorodnike tudi v Ljubljani. Pokopali so ga v ponedeljek popoldne v Rušah. V Mariboru je nadalje umrl bivši sodnik Viktor Svtelj, ki je bil zadnj; čas nameščenec urada za socialno zavarovanje.

< , „,<■.>'•.: "v -I - -
" •- . - } -j,;.:,;
s ?
M ■
■ *> - -V.KV V: g^rf .?•
•'v .	.	. -
•<•>v.i„":".s .I.. *' i,
« » i" * • : '— _	v. v -i.
Oddelki brzih italijanskih čet v pohodu na egiptskem ozemlju, da dosežejo sprednje črte
demija in predavanje Grge Pejnoviča, ki sta bila prav tako dobro obiskana.
Tečaj za režiserje gledaliških prostovoljcev. Na pobudo MHK.D je minister pro«vete dr. Mile Starčevič izdaj odlok za organizacijo prvega tečaja režiserjev gledaliških prostovoljcev. Tečaj sie je začel v ponedeljek v Zagrebu in ga je otvorili minister za prosveto osebno. Obiskovalci so po večini s podeželja, kjer obstoje posamezne amaterske družine. Tečaj bo trajaj do 15. novembra. Na njem predavajo priznani književniki in gledališki strokovnjaki.
Nov dom za visokošolce v Zagrebu. »Napredak« že dolgo dela na to. da »e v Zagrebu zgradi velik sodobno urejen dom visokošolce v. Sredstva zanj zbira že več let. V Tu:kancu je bvlo kupljeno zemljišče v izmeri 3300 kv. metrov. Visokošolski dom »Napredka« nameravajo graditi v etapah, in sricor najprej matični paviljon, kjer bodo prostori za upravo, gospodarski prostori in sobe za 80 do 100 vseučili.ščnikov.
Turieizmi v hrvatskem jeziku. Dr. Ivan Esih je sestavil slovar turških, arabskih in perzijskih besed, ki se najpogosteje uporabljajo v hrvaščini. Slovar obsega 136 strani in vsebuje tudi pregled nove turške abecede in slovnice.
Nov hrvatski drobiž. Hrvatska državna banka je v ponedeljek dala v promet novčanice po 50 banic in po 1 in 2 kuni. Drobiž bivše Jugoslavije po 2, 1, 0.50 in 0.25 din bo z 31. decembrom letošnjega leta prenehal veljati kot plačilno sredstvo na področju NDH.
SPOR T
Iz Hrvatske
Predavanje nemškega znanstvenika. Na
ljudski univerzi v Zagrebu je predaval pred dnevi dr. Karel Wagenfiihr. vodja berlinskega instituta za radio in telovizijo, o uspelrh nemških raziskavanj na tem področju. Zagrebško časopisje in vsa javnost sta pokazala za predavanje veliko zanimanje.
Odlični slovaški g°stje v Zsgrebu. V
hrvatske prestolnico se je pred dnevi pripeljal slovaški pravosodni minster dr. Gejza Fritz v spremstvu vodilnih uradnikov v ministrstvu. Sprejem na kolodvoru je bil prisrčen in so se ga udeležili slovaški poslanik Josef Cieker,, pravosodni minister dr. Andrija Artukovič, protonotar dr. Mirko Puk, zagrebški župan Ivan Wer_ ner in mnogi drugi odličniki. Prihod slovaškega pravosodnega ministra v Zagreb je v zvezi s podpisom hrvatsko-slovaške pogodbe o pravni pomoči.
Gostovanje rumunskih umetnikov v Zagrebu. V neddjo 8. novembra bosta v Zagrebu na samostojnem koncertu gostovala znana romunska glasbenika violinist prof. Sandu Albu in pianist Jon Filinescu. Na sporedu so dela znanih rumunskih skladateljev.
Dneva Hrvatske knjJge v Karlovcu.
Preteklo soboto je bila slovesna otvoritev dneva hrvatske knj:ge ob prisotnosti predstavnikov oblastev ln številnega meščanstva. Odkupljenih je bilo mnogo knjig. Naslednji dan je bila v Hrvatskem domu aka-
EL HAKIM
(ZDRAVNIK)
Tak je naslov romana, ki bo v prvi polovici novembra izšel kot druga knjiga v zbirki »Dobra knjiga«. Roman bo obsegal okrog 300 strani In spada med najnovejša in najboljša dela slovitega švlcarsko-nem-škega pisatelja J. Knittla, katerega pozna po nekaterih prevodih že tudi naša čitajoča publika. Roman obravnava življenje v sodobnem Egiptu in je že prešel v svetovno literaturo.
Naročite se na romane DK!
Ce si hočete zagotoviti to odlično Knit-tlovo delo po izredno nizki ceni, se naročite na zbirko »Dobro knjigo«, če še niste njen naročnik. Nove naročnike sprejemamo le Se, dokler je na razpolago še kaj izvodov prve knjige, Mire Pucove izvirnega romana »Tiha voda«.
Pogoji za naročbo
Naročilo velja za eno četrtletje, torej sedaj za mesece oktober, november in december. Vsak mesec izide en roman.
Naročnina se lahko plačuje mesečno In znaša za one naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra« aH »Slov. naroda«, 8 ali 18 lir, za ostale naročnike pa 9 ali 20 lir na mesec, torej za eno knjigo. Prva cena velja za broširano, druga pa za v platno vezano knjigo.
Naročila sprejemajo uprava ln inkasanti naših listov.
Po zadnjem koln jesenskega turnirja
Pripisi k nedeljskemu sporedu na Stadionu
Malo lepega smo mogli napisati o III. in zadnjem kolu jesenskega nogometnega turnirja ljubljanskih enajstoric, ki je bilo odigrano zadnjo nedeljo, in če se zdaj še enkrat zamislimo v zadnje dogodke na igrišču, nam je o vsem ostala v prijetnem spominu edino pozornica sama, stadion SK Planine, ki je to pot po dolgem spet sprejel v svoje mogočno okolje — samo čisto preproste nogometaše. Ce izvzamemo marsikaj neugodnega, kar smo ta dan videli med njimi, potem nam ostane razen nekaj malo dobrega športa od vsega samo zadoščenje. da so se vrata tega krasnega športnega terena zdaj odprla tudi igralcem z žogo. V nedeljo smo tako imeli možnost ustvariti si vsaj približno sliko, kako mogočno sliko bi lahko nudila v takem okolju vsaka dobra nogometna prireditev. Led je zdaj prebit in upajmo za dogledno bodočnost; naj kar ostane tako. da bodo v bodoče vse nogometne tekme (treningi seveda ne) odigrane na tem prostoru, pa bo tudi vnanji okvir vse drugačen kakor na kakšnem vegastem travniku ali drugem prostoru, ki tako ali tako kaže znake sedanjih časov. Stadion pa je ostal kakršen je bil in je samo škoda, da ga ne moremo nedeljo za nedeljo polniti s tisoči športnikov in še več tisoči drugih, ki bi jih prihajali občudovat v plemenitem tekmovanju za krepitev telesa in duha.
Toda zdaj se vrnimo k nedeljskim dogodkom. ki niso bili niti najmanj v čast lepemu stadionu, še manj pa enemu delu nastopajočih športnikov. Kar na več krajih naenkrat je bilo narobe to tretjo nedeljo. odkar so se naši nogometaši spet vrnili na zeleno polje, in samo koristno bo zanje, če bodo odgovorni ljudje kar od počel ka energično posegli vmes in postavili vse stvari na svoja mesta. Dopoldne so se skujali dečki iz Dopolavora, popoldne pa so se Vičani pritoževali že drugič, da so jim nasprotniki — tudi iz Dopolavora — postavili nasproti neke neprijavljene igralce. Višek nesportnosti pa sta si privoščili obe enajstorici iz drugega para (Mladika in Korotan), ki sta kar po-gazili vsa športna načela in zaigrali neko komedijo v obliki dobljene ali — če hočete — izgubljene tekme z 18:0, samo za to, da bi prvi prehiteli tretjega udeleženca tega tekmovanja z boljšo razliko golov. Tako smo torej po tem kratkem udej-stvovanju v nogometu spet srečno prijadrali v stari tir — nediscipliniranosti in nereda. Besedo ima zdaj zveza in prepričani smo, da jo bo izrekla odločno in brezobzirno, kajti nogometa brez športa smo imeli in preživeli že mnogo in ga ni treba obnavljati.
Ostali nasprotniki zadnje nedelje so si pomagali iz te zadnje preizkušnje, kakor so vedeli in znali, potekalo pa je tudi med njimi vse bolj medlo in neučinkovito ter brez pravega elana. Nekaj je k temu gotovo pripomoglo dejstvo, da sta bila zmagovalca obeh parov bolj ali manj odrejena v naprej, toda ne glede na to so moštva to pot kazala vse premalo volje in veselja ter tudi resnosti. Zdelo se nam je. kakor da hodijo in tekaio za žogo kar tako. da bi bilo zadeve čimprej konec, kar pa je vse premalo, kar naj pravega
športnika vabi na teren, še bolj premalo pa za onega, ki naj ga hodi gledat in bodrit za nadaljnje delo. Toda zadeve z jesenskim nogometom je zdaj v glavnem res konec in tabela (začasna, mislimo mi) po posameznih turnirjih in skupinah je naslednja:
TURNIR A
Vič	3 3 0 0 7:0 6
Zabjak	3 111 2:2 3
Mladika	3 1 0 2 4:7 2
Dopolavoro tob. tov. 3 0 1 2 2:6 1
TURNIR B
I.	skupina:
Mars	3 2	10	18:1	5
Dopolavoro tob. tov. 32	10	11:1	5
Vič	3 1	0 2 6:11	2
Zabjak	3 0	0 3 0:17	0
II.	skupina:
Mladika	2 110 19:1 3
Ljubljana	2 110 18:1 3
Korotan	2 0 0 2 0:35 0
Zadnje dejanje tega turnirja se bo odigralo prihodnjo nedeljo z obema finaloma za zasedbo najboljših štirih mest med 7 udeleženci turnirja starejših. Kaj, kje in kako bodo sestavljena moštva za ta zaključni nastop, bomo še objavili.
Haegga bi radi videli
Amaterska atletska unija v Združenih državah ameriških je že ponovno vabila slavne švedske atlete, predvsem pa njihovega najvidnejšega človeka Gundarja Haegga, da bi se udeležili športnih manifestacij po raznih severnoameriških državah. Dozdaj so vsi ti načrti kljub lepim vabilom in tudi primernim vabam v dolarjih splavali po vodi.
Te dni pa je prišla v svet nova novica o tem, in sicer v zvezi s tem. ker je tajnik prej omenjene unije Dan Ferris poslal švedski zvezi nujno brzojavno vabilo, češ, naj se Gundar Haegg, Arne Andersson in Haakon Lidman pripravijo za potovanje v Ameriko tako pravočasno, da bodo čimprej po Novem letu že onstran Atlantskega morja. Razumljivo je, da so tem švedskim športnikom ponudili kot transportno sredstvo najmodernejše osebno letalo, ki naj bi jih iz Anglije prepeljalo na ameriško stran.
Tako vabilo ameriških športnih mena-žerjev za švedskega fenomenalnega tekača Gundarja Haegga in dva njegova tovariša ni prav nič novega, saj hočejo ti navidezni ameriški športniki z njihovimi nastopi samo obogatiti sporede svojih prireditev v kritih prostorih. Mimogrede pa bodo gotovo poizkušali ustvariti tudi nekaj propagande proti malim evropskim državam in po tej poti spraviti v svet kakršno koli podrobnost, češ. da je onstran Velikega Oceana za športnike in z njimi vred tudi za ostale plasti naroda še zmerom obljubljena dežela, kakor je bila nekoč.
Nemški listi, ki beležijo te vesti, priporočajo švedski atletski zvezi, naj dobro prouči vprašanje morebitne dovolitve za nastop svojih tekačev v Ameriki in naj se odloči za pristanek šele po najtreznejšem prevdarku. Tragični primeri Charlesa Hof-fa, Paova Nurmjja in nazadnje tudi Taista Maekija so dokazali, da ameriški športni prireditelji potrebujejo športne zvezdnike iz Evrope smo zato, da bi si z njihovo pomočjo napolnili žepe s kupi dolarjev, potem pa jih po nekaj tednih ali mesecih telesno onemogle in duševno potrte spet poslali nazaj v Evropo. Danes bi bilo treba takim poskusom posvetiti še vse večjo pozornost kakor v prejšnjih časih.
ČISTO NA KRATKO
Finale za nogometni pokal, ki ga vsako leto nemškim nogometašem razpiše državni športna vodja Tschammer und Osten, bo letos 15. t. m. v olimpijskem stadionu v Berlinu. Igrali bosta zanj, kakor znano, enajstorici državnega prvaka Schalke 04 in znano bavarsko moštvo Miinchen 1860.
Namesto dosedanjega vodje vsega ru-munskega športa polkovnika Medeleana je bil imenovan na to mesto ravnatelj urada za šport in telesno vzgojo v državnem pod-tajništvu za izvenšolsko vzgojo Jon Geor-giu. O vzrokih te spremembe niso znane podrobnosti.
Najslavnejši madžarski plavalec in olimpijski zmagovalec na najkrajši progi iz 1. 1936. dr. Csik je še zmerom v veliki formi. »Stari« gad je šel nedavno spet v vodo in je pustil na progi 100 m prosto sedanjega madžarskega prvaka Elemerija s časom 1:01.2 na drugem mestu za seboj.
Madžari imajo celo vrsto odličnih atletov, nimajo pa nobenega izrazitega metalca kladiva. Zdaj se stvari pri njih obračajo na bolje tudi v tej panogi. Nedavno je mladi Nemeth zalučal to težko orodje do 53.04 m. Kakor pravijo, kaže Nemeth mnogo talenta za stvar, pa bi utegnil še izboljšati znamko.
Srbski kolesarji so se te dni spravili na svoj posel. 19 dirkačev je sodelovalo na dirki od Beograda do Topole in nazaj (170 km). Najboljši med njimi je bil vozač Avale Ante Andrejevič. ki si je pridobil naslov prvaka s časom 5:10:05.2 Dobro so vozili po onih cestah, skoraj čistih 34 km na uro.
lin Itn ril i pregled Neznano deta Ivana Graharja
Pri A. Kosu v pasaži nebotičnika je razstavljen portret v olju, k.i je nesporno delo Ivana Groharja. Nastal je v časm okrog J. 1900 in predstavlja bradatega moža z naočniki, po vsej verjetnosti pisatelja Jakoba Alešcn-ca. Delo ni le sveže ohranjeno, marveč je tudi prav odličen primer Groharjeve portretne umetnosti, ki je naši javnosti manj znana, a ne zaostaja prav nič za drugimi njegovimi deli.
Olivno zeleni in rumenkasti toni, izredna mehkoba senc in živahna duševna karakteristika govore v prvi vrsti za eno najboljših mojstrovih del. S tehnične strani je v načinu polaganja barve, kjer že n,i več zgodnje gladkobe niti še kasnejše lopatice, označen problem. ki bo doprinesel k agno-sciranju Groharjevih del nova zanimiva izhodišča in k; bo še vidneje osvetlili skupne težnje naših impresionističnih mojstrov v času, ko je nastala ta Groharjeva umetnina
Eden nabolf napetih ramansv
V zvezi z napovedanim izidom romana švicarskega pisatelja Johna Knittla »E1 hakim« utegne zanimati sodba kompetent-nega nemškega kritika v »Deutsche Allge-meine Zeitung« takoj ob izidu izvirnika 1.1936.
»Je io roman iz sodobnega Egipta — pač prvi te vrste, — ki ga ni spisal samo iz-boren pripovednik, marveč stoji za njim tudi temeljit poznavalec razmer ter pomemben človek in karakter. V delu so mnoga mesta, ki se odlikujejo po sili izraza in mišljenja, in taka mesta so nekake mirne točke nad nenavadno napetim, z dogajanjem vprav nasičenim tokom pripovedovanja. Knittel daje besedo egiptovskemu zdravniku, da se izpoveduje o svojem življenju, in njegova izpoved nas vodi skozi usode, ki so polne južnih barv in kontrastov. Razvijajo se podobe življenja od zgodnje mladosti bodočega kirurga preko na pol heroičnega, na pol mučeniškega življenja tja do konca, ko se vse zjasni v odpuščanju in smrti. Ta pot človeškega življenja je hkrati pot po sodobnem Egiptu, mimo njegovih duševnih, socialnih in političnih težav, s pogledom na njegovo prastaro zgodovinsko preteklost ter s hrepenenjem in nadejami v bodočnost. Tu ni nobenega plitvega idealiziranja ali puhlega epičnega hrupa, tudi ne samovšečne psihologije. »E1 hakim« je knjiga za ljudi, ki se hočejo s čitanjem kaj naučiti, obenem pa je eden najbolj uspelih romanov, ki bo našel čitatelje v vseh slojih«.
Ta napoved nemškega ocenjevalca se je uresničila. Knittlov »E1 hakim« se je zmagovito pridružil obema pisateljevima romanoma. ki sta dosegla mednarodni sloves: »Via Mala« in ^Tlierese Etienne«. Z njima vred tvori trojico del, ki so določila Johnu Knittlu enega najpomembnejših mest v današnji švicarsko-nemški literaturi. Pol milijonov izvodov izvirne izdaje in številni prevodi v tuje jezike pričajo, da si je ta roman, ki je prav tako napet kakor poučen resen prav tako kakor zabaven, pridobil čitateljev v vseh slojih in postal s svojo visoko etično idejo ena izmed knjig, ki vzpodbujajo k novemu, lepšemu in čistejšemu življenju. — Roman izide sredi meseca novembra v izdaji »Dobre knjige«.
Maupassantov tragični konec
Mesečnik »Le Mois Suisse« je priobčil v najnovejšem zvezku nadaljevanje in konec v tej kulturni kroniki že omenjenega do-kumentaričnega prispevka o evropsko znanem pripovedniku Guyu de Maupassantu, mojstru sodobne novele. Sestavek, ki je iz peresa Pierra Borela, prinaša novo gradivo k biografiji tega v domovini in drugod zopet mnogo cenjenega francoskega pisatelja iz druge polovice 19. stoletja. Gradivo je, kakor smo že zabeležili, posneto iz neobjavljene korespondence Maupassanta z njegovimi založniki ter kaže, kako zelo je bil v tem pisatelju razvit »poslovni čut«, čitajoč pisma, ki se v njih oglaša pogosteje tožba o neznosnih bolečinah v glavi (Maupassant je umrl za paralizo v blaz-niei), začenjamo verovati, da je ta izredno nadarjeni in delavni pisatelj že tedaj slutil katastrofalni konec in je hotel čim bolj izkoristiti tisto malo življenja, kar mu je še ostalo. Odtod tolika njegova skrb za denar, ki mu je omogočil potovanje z lastno jahto po Sredozemlju, in življenje v vsem udobju na francoskem jugu. Maupassantovi honorarji so narasli v pravo bogastvo. Izpr-va je zaslužil 30.000 fr. na leto, pozneje se mu je zaslužek podvojil in naposled je dosegel literarne dohodke 90.000 frankov na leto kar bi dandanes ustrezalo prejemkom v znesku poldrug milijon frankov! Listi so mu plačevali za kratek članek z njegovim podpisom do 500 frankov, kar pomeni dandanes 6000 frankov, in za roman 1 frank ali po današnji vrednosti 12 frankov za vrstico. Pri tem so se pulili za
njegovo sodelovanje, in če bi ne nastopala vedno težja usodna bolezen, bi mogel Mau passant zaslužiti še mnogo več.
Toda bolezen je vrtala čedalje bolj v njegovo notranjost. Pisec navaja še neob javljeno pričevanje slikarja Fourniera iz
1. 1891. Ta je nekega dne srečal pisatelja tako oslabljenega, da ga je le trudoma spoznal. Maupassant mu je pripovedoval svoji bolezni. »Trpim za vedno bolj strašnimi migrenami. Nič mi jih ne more olaj šati: ne eter, ne morfij, ne kokain, le an-tipirin me nekoliko pomirja. Samo da mi menda zaradi tega strupa nastajajo v spominu vedno večje luknje. Včasi mi zmanj lcajo najbolj preproste besede. Ce potrebujem besedo ženska, besedo nebo ali besedo hiša, izginejo na mah v mojih možganih. Tako je z menoj. Zdaj sem pri koncu.«
Ubogi pisatelj stoječ na višku svoje slave in bogastva, si je začel domišljati, da se mu v možganih in v vsem telesu nabira ogromno soli. Umetnik, ki je tako bistro opazoval usodo ljudi in jim gledal v dušo, je v mukah bolezni izgubljal sleherno raz sodnost o sebi. Dva dni pred tem, ko je docela zblaznel, je pisal prijatelju dr. Ca zalisu: »Izgubljen sem do kraja, že umiram. Imam omehčane možgane, kar prihaja od tega, da sem si s slano vodo umival nosnice. Sol je prodrla v možgane in se tam nakopičila; vso noč mi moji ubogi možgani curljajo skozi nos in usta v podobi lepljivega testa. To pomeni, da je smrt tik pred menoj in da postajam bla zen.«
V temi, ki je zagrnila njegovega duha, se je kdaj pa kdaj zabliskal kakšen jasen trenutek. Tedaj je mislil samo na svoje delo. Nekaj dni pred smrtjo je rekel prijatelju Cahenu: »Ali mi niste pravili, da je vaša žena ljubila Mont-Oriel? (Maupas-santov roman). To me sila veseli.« Izmed vseh stvari na svetu je ta tankočutni uži-
vač življenja in mojster v ustvarjanju njegovih podob imel najrajši svoje delo. Po slednje jasne misli, ki so spreletele njegove bolne možgane malo pred smrtjo, so bile spomin na to, kar je ustvaril z duhom in peresom ter zapustil svetu kot nesmrtno pričevanje o sebi.
ZAPISKI
Razstava četvorice umetnikov v Jako pičevem paviljonu. V nedeljo 8. t. m. ob
11. uri bo v Jakopičevem paviljonu odprta razstava del štirih naših znanih umetnikov: Zdenka Kalina, Staneta Kre-garja, Nikolaja Omerze in Karla Putriha. Razstavljenih bo okrog 80 doslej še ne-razstavljenih del. Vsak umetnik bo razstavil zbirko del, ki so nastala v zadnjem letu. Opozarjamo že sedaj na to pomembno razstavo. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
Druga razstava hrvatskih umetnikov v NDH. Na vzpodbudo službenih krogov bo priredila »Galerija umjetnosti« v Zagrebu »Drugo razstavo hrvatskih, umetnikov v Nezavisni Državi Hrvatski«, in sicer v času od 8. novembra do 6. decembra Vsak umetnik bo zastopan s tremi deli. Razstava naj pokaže razvojne smeri in razmah hrvatske umetnosti v novih razmerah.
Izdajanje evropskih klasikov v Zagrebu. Službeni Hrvatski izdavački bibliografski zavod je ustanovil zbirko »Svjet-ski klasiki«. V nji sta izšla doslej hrvatska prevoda Goethejeve »Ifigenije« in Cervantesovega »Don Quijota«, zadnje dni pa Racinova drama »Fedra« v prevodu pesnika Tomislava Prpiča. Uvod tej izdaji Racina je spisal znani esejist dr. Drago Cepulič.
Zanimanje za Dostojevskega. »Meridiano di Roma« z dne 26. oktobra 1.1. je ugotovil v svoji kroniki, da je nastal pravi trenutek za Dostojevskega in da izhajajo druga za drugo nove italijanske izdaje njegovih del. Ena najnovejših izdaj, rom. »Večni soprog« (L' eterno marito), je vzbudila posebno pozornost kronista rimskega literarnega tednika, ki piše, da je v tem delu najbolj dan občuteni izraz duševnega stanja, ki je dobilo tudi klasični izraz, spomjnjajoč na Ibsena in na nordijske literarne smeri.
Življenjepis Giacoma Puccinija. Prijatelj in ožji poznavalec skladatelja popularne »Madame Butterfly« Giuseppe Adami je izdal pri Rizzoliju življenjepisno delo o Pucciniju, prvo kompletno biografijo tega skladatelja. Kritiki opozarjajo, da je v Adamijevem delu mnogo anekdotičnega gradiva, tako da v marsičem spominja na D'Annuziev življenjepis iz peresa njegovega osebnega tajnika Toma Antonginija.
Italijanski roman Egipta. Pisateljica An-na Messina je izdala pri Mondadoriju roman »II filtro magico«, čigar dejanje se odigrava v bujni svetlobi in barvitem okolju Egipta.
Drobne zanimivosti
šele 500 čebelnih pikov je smrtnih. Novi načini zdravljenja revmatičnih obolenj potrjujejo staro čebelarsko prepričanje, da je čebeljni pik uspešno zdravilo. Vendar pa se razen čebelarjev vsakdo boji, da bi ga pičila čebela. ToJa kdaj je čebelji pik v resnici nevaren ? Seveda se je res že primerilo, da je osa ali čebela pičila koga v jezik in se je siromak zaradi otekline zadušil. Toda znanstveniki, ki so zadnje čase posebno vneto raziskovali to vprašanje, ugotavljajo, da je treba najmanj 500 čebeljih pikov, 'da človek podleže. To se pravi, da je čebela sama na sebi nenevarna ter da nastopi nevarnost šele telaj, če je kdo napaden od večjega roja. Seveda pa vsi ljudje niso enako občutljivi in enako odporni. Povprečje 500 pikov velja za popolnoma zdravega moža, medtem ko šibkejši ljudje — zlasti tisti, ki trpijo za poapnenjem žil — lahko mnogo prej pod-ležejo.
SGARAVATTI SEMENTI S. A. |	PADOVA
| Sementi di Ortaggl — Foraggt. ecc. I I Semena za zelenjavo — krmila itd. §
J Chiedere offerte - Zahtevajte ponudbe § Trn« uih mi«HnHiinHaniwrotwiimwwwaM»tiwwiwMMiiHiiHM«Ma^ wim i ■im—i lian n« in iiutm"
I
MALI OGLASI
Kdor išče službo plača ra vsako besedo L —JO, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati sa vsako besedo L 1.—. za vse druge oglase L —.60 za besedo. za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši Iznos sa te oglase je X> 10.—.
Oblačila
Službo dobi
Postrežnico
k otroku in v pomoč v gospodinjstvu, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15108-1
Gospod, pomočnico
vajeno kuhe in hišnih del, sprejmem. Celovška c. 180.
15099-1
Merkur-peč
50 °/o prihranka!
Cena 350 do 550 lir, ima na zalogi Merkur, Puharjeva ul. 6.	15115-6
Hijacinte, tulipane
in krokuze originalne ho landske smo dobili. Sever & Komp., Ljubljana.
15111-6
Gospod, pomočnika
kot hlapca za poljska dela sprejmem. Celovška c. 180 15098-:
Mlajšo postrežnico
za dopoldanske ure ali trikrat popoldne, brez hrane, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15095-1
Briv. pomočnika
in vajenko sprejmem stalno službo. Korun Ivan. Sv. Petra cesta 19. 15090-1
Krojačico, krojača
in mlado dekle sprejmemo takoj. Presto, Miklošičeva cesta 20.	15117-1
Službe išče
Trgov, pomočnica
urna, pridna, želi mesta v špecerijski ali v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«.	15109-2
Italijanščino
po najuspešnejši metodi poučujem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh«.
15118-4
Vajenci (-ke)
Vajenca
za železninsko stroko sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten«.
15094-44
mm
Naročite se na romane Dobre knjige?
Sodčki!
Prodamo male sodčke od paradižnikov od 25 do 100 litrov. Kolodvorska ul. 3.
15104-6
Železna peč
visoka 160 cm, pripravna za lokal, ugodno naprodaj. Krakovska 5.	15096-6
Prodam
5letnega poljskega konja. Ogleda se pri »Novem svetu«, dvorišče.	15082-6
Kupim
Kupim peč
(hišni prijatelj), za na štedilnik, po možnosti na dva cilindra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«.
15103-7
Predivo
po najvišiih dnevnih cenah kupujem vsako količino, dolžina od 20 cm naprej. MILAN JAGER, mehanič-na predilnica žime, Ljubljana, Sv. Petra cesta 17.
14728-7
Kupim
zeleno drevesno žabico (Glasfrosch). Plačam dobro. Bežigrad 3, pritličje.
15113-7
Kolesa
Moško kolo
skoro dovo, lahko, ugodno prodam. Ogled v delavnici Goreč. Gosposvetska cesta 14.
14968-11
Kupimo	bici-
kelj-gume, biciklje in motorna kolesa.
Plačamo dobro. Merkur, Puharjeva ul. 6. 15116-11
Pohištvo
2 kauča, fotelji, omara in 2 mizi
ter 1 peč zelo ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 14992-12
Več modernih
kuhinjskih oprav 1
solidno izdelanih. proda Krže, mizarstvo, Vrhnika. Ogleda se v zalogi: Ljubljana, Bleiweisova c. 47, poleg kavarne Majcen.
15079-12
Kompletna
samska soba
širokim kavčem in različno drugo pohištvo ugodno naprodaj. Presto, Miklošičeva cesta 20.
15114-12
Blago, novo
za zimsko suknjo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15100-13
Prodam
rjavo novo moško suknjo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15091-13
Štirinadstropno hišo
moderno urejeno v centru Ljubljane, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štirinadstropna hiša«.
15120-20
Hišo
z vrtom v Ljubljani kupim. Vrt je pogoj. Ponudbe z opisom hiše, lege, stanovanj in cene na ogl. odd. Jutra pod »Hiša z vrtom«. _15121-20
širite
M JUTRO"
			
m	SEL	E	□
Lepo prazno sobo
oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15102-23
Lepo sončno sobo
oddam gospodu. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
15101-23
Sostanovalca
sprejme takoj Sajovic, Fiig-nerjeva ul. 13, vrata 16.
15093-23
Prazno sončno sobo
v strogem centru oddam. Kopalnica na razpolago. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15092-23
Opremljeno sobo
za gospoda takoi oddam. Separiran vhod. — Zalokar, Florijanska ul. 31-1.
15088-23
Sobo
s posebnim vhodom ali garsonjero, opremljeno ali neoprcmlieno, išče uradnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15089-23a
n.
j Izgubil sem
osebno izkaznico, izdano od mestnega poglavarstva v Ljubliani pod št. 024244 z dne 2. III. 1942-XX. Prosim najditelja, da mi jo vrne proti nagradi. Saksi-da Rudolf, Poljanska c. 91.
15106-28
Lepo opremljeno
sobo oddam takoi s posebnim vhodom, v centru. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15086-23
Mirno sobo
takoj oddam. Beethovnova ulica 15. desne stopnice, vrata 17.	15110-23
r U'
Iščem sobo
s posebnim vhodom s stopnic, v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod
»Stopnice«.	14816-23a
Šivilja se priporoča
ceni. damam. Sprejmem tudi vsa popravila in delo za otroke. Strnad, Rožna ulica 41-11.	15024-30
Gospodje, pozor!
KiobuCarna »Pajk« vair. strokovnjaško očisti preoblikuje ID prebarva Klobuke vseb vrst pc tiizkib cetian La.-tna delavnica - Se priporoča Rudoir Pajk. Sv Petra cesta 38	J-158-M-3C
Dijaki (-inje)!
Pohitite! Samo še do 15. tega meseca 6 kom. legitimacij in 1 povečava za 20 lir. Slike na željo naredimo takoj. Se priporoča Kocmur Marjan, fotografija, Društvena ul. 34 — Prešernova ulica 9. 15119-30
Damsko rokavico
sem nnšla. Dobi se jo v ogl. odd. Jutra. 15105-28
Izgubila se je
kapuca hubertusa sive barve v ncdello popoldne. Pošten najditelj ie naprošen, da jo odda v ogl. odd. Jutra.	15097-28
V četrtek popoldne
sem izgubila zlato nalivno pero. Poštenega najditelja prosim, da odda svoj naslov v ogl. odd. Jutra.
15085-28
T
niormacije
Prestave
prošnje, vlage in druge tr-govsko-gospodarsko posredovalne posle poverite ko-mercijalni pisarni ZAJC Lojze, Gledališka ul. 7.
15084-31
Gospodično iščem
ki ima dovoljenje za potovanje v Trst, da bi kupila blago za firmo. Plača se ji po dogovoru. Informacije pri »Sava«, Miklošičeva cesta.	15083-31
INSERIRAJ
Ogromna večina oglaševalcev se obrača na
, »JUTROV" oglasni oddelek
k
PREVODI IN VLOGE v italijanščini
PISARNA L. VOLČIČ Knafljeva 13
v- ■■•i • t „-■',«,
^Kfcft.	tff•'ftrv

t
Dotrpela je naša draga teta
Fani Lavric
v 82. letu starosti.
Pogreb bo v sredo, dne 4. novembra ob 4. uri popoldne z Zal — kapelice sv. Jakoba — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 3. novembra 1942.
GORNIKOV!
Umrla nam je naša ljubljena soproga, zlata mamica in babica, sestra, teta in tašča, gospa
MARIJA BERDAJS roj. JAGER
po dolgi mučni bolezni v 69. letu starosti.
Svoj zadnji počitek bo našla v torek, dne 3. novembra 1942 pri cerkvi sv. Miklavža na Savi.
Sava, Ljubljana, Litija, Novska, dne 1. novembra 1942.
Globoko žalujoči: LEOPOLD BERDAJS, soprog; VILKO, MARTA, VLADKO in MARIJA, sinova in hčeri; IDA, ANICA, ROBERT KASTELIC, dr. FRANCI LEBINGER, sinahi in zeta; ŽIGA, METKA, JANEZEK, PETER, PAVEL, vnuki in vnukinja; BURGI MOHORKO, sestra, ter ostalo sorodstvo
Dne 16. oktobra t. 1. je dotrpel gospod
IGNACIJ KRIŽMAN
nadučitelj v pokoju
in bil pokopan v družinski grobnici v Gorizii. V globoki žalosti naznanjajo to vest
Gorizia, dne 18. oktobra 1942.
Soproga AMALIJA, roj. BIZJAKOVA, sin STANISLAV, hči MILICA poročena MEDVEŠČEK, vnuk ADAM MED-VEŠČEK in zet Dr. PETER MEDVEŠČEK
P. G. Wodehouses
15
PODJETNI SAM
Humorističen roman
To mu je bilo znamenje, da je zadržal korak. Tudi izložba restorana z ostrigami je bila nedavno prej zbudila v njem nujno željo, da bi založil dober grižljaj, čeprav se je bil pred nekaj urami do sitega najedel. Obstal je torej pred to beznico in se zagledal vanjo kakor sestradan volk.
Ko je stopil čez prag, ni našel mnogo gostov. Samo trije so si privezovali duše: možak v nekakšni uniformi, ki je utegnil biti cestni pometač, in še dva druga individija, po vnanjosti sodeč, brezdelna mlada gospoda. Vsi trije so leno sedeli pred točilnico in požirali kuhana jajca.
Sam jih je očitajoče pogledal. Po njegovem občutku je šlo za kričeč primer tistega sebičnega epi-kurejstva, ki kot strahoten rak razjeda države. In ko je mož v uniformi pospravil svoja jajca ter si naročil nov obrok in kos črnega kruha, se je Samu zazdelo, da prisostvuje orgiji, kakršne so napovedovale propad Babilona. Z očmi iskrečimi se od po-željenja je stopil še korak bliže in je tako slišal razgovor požeruhov.
Kakor pogostokrat gostje majhnih kavarn, so tudi ti besedovali o kraljevski rodbini, in nekaj časa je bilo podoba, da vlada med njimi najlepše soglasje. Mahoma pa je možak v uniformi izrekel čudno trditev. da je videl vojvoda Yorškega z majhnimi ščet-
I kastimi brki, in nezaposlena gospodiča sta se takoj I združila v krepko opozicijo.
j »Ni mogoče, da bi ga bili videli s ščetkastimi brki,« je rekel eden izmed njiju.
»Seveda ni mogoče,« je pritegnil drugi. »S ščetkastimi brki, kje pa!«
»Odkod ste vzeli to bedasto misel o ščetkastih brkih?« je posmehljivo vprašal prvi gospodič.
»Da, majhne ščetkaste brke je imel,« je moško vztrajal uniformiranec.
»Brke, pristrižene na ščetko?«
»Da. Brke pristrižene na ščetko.«
»Brke na ščetko ste rekli?«
»Seveda! Brke na ščetko.«
»Nu,« je z obrazom čudaškega izpraševalca, ki mu je naposled uspelo zvabiti dijaka v past, zaklical vodja opozicije, »pokažem vam, v čem je vaša zmota. Vojvoda Yorški si ni mogel pristriči brk na ščetko, iz preprostega razloga, ker jih še nikoli ni nosil.«
Sam je menil, da mu more biti le v korist, če v tem napetem trenutku zaigra diplomata. Čeprav ni bil tako srečen, da bi vojvodo Yorškega osebno poznal, je vendar sklenil podpreti moža v uniformi. Prikupiti se temu skromnemu državljanu je bilo po njegovem mnenju edino pot, da doseže svoj cilj. če ga pripravi v blago in optimistično razpoloženje, si gotovo ne bo mogel kaj, da ga ne bi s skodelico kave in kuhanim jajcem poplačal za nepričakovano pomoč. Tako misleč se je približal acetilenski leščerbi in odločno izpregovoril.
»Ta gospod ima prav. Vojvoda Yorški nosi kratke, ščetkasto pristrižene brke.«
Njegove besede so kakor bomba udarile prereka-joči se trojici na ušesa, učinkovale pa so takisto, kakor bi učinkovalo mnenje nepovabljenega novinca, ki bi se predrzno oglasil v zboru škofov ali generalov. Najprej je nastal zlovesten molk; nato je mož v uniformi srdito povzdignil glas.
»Kdo vas je naučil vtikati svoj nemarni kljun v tuje razgovore?«
Shakespeare, ki je marsikaj vedel o nehvaležnosti ljudi, bi bil najbrže tudi to novo izkušnjo s svojim običajnim ravnodušjem sprejel in pogoltnil. Sam pa je kar odrevenel. Da mu brezdelna gospodiča ne bosta hvaležna, je bilo pričakovati; a da ga je tako zavrnil uniformiranec, ki mu je bil razločno pokazal sočutje in zavezništvo — ne, to je presegalo vse meje. Grda ironija usode se mu je zdelo, da ga nocoj odbija vse, kar nosi uniformo.
»Povejte,« se je oglasil vodja opozicije, »kdo vas je učil nadlegovati druge ljudi?«
»In vtikati nos v to, kar vam ni nič mar?« se je pridružil mož v uniformi.
Vsa trojka ga je z očitno nenaklonjenostjo ogledovala. Lastnik beznice, molčečen kosmatinec, ni črhnil besedice in se je zadovoljil s tem, da je Sama kar moči prezirljivo ošinil z očmi.
»Rekel sem le...« je Sam začel.
»A kdo vas je kaj vprašal?« ga je nahrulil mož v uniformi.
Položaj ni obetal nič dobrega, a prav tedaj se je s ceste začulo značilno hrlenje zavirajočega voza in pred vrati beznice je obstal taksi. Vratca so se odprla in v kavarno je stopil... kdo neki? Nihče
drug kakor gospod Willoughby Braddock, čil in zdrav, v svoji lastni osebi.
»Prinesite kozarec kave,« je ukazal, kakor bi se obračal do vesoljnega sveta.
VI
Prijatelj v stiski
Če bi rekli, da je Sam Shotter ob prijateljevem nepričakovanem pojavljanju znova oživel, bi povedali vse premalo. V takih okoliščinah je težko najti pravo besedo. Lahko si pa mislite, da mu je bilo pri duši nekako tako, kakor v kinematografskem »su-perfilmu« maloštevilni posadki, oblegani od divjih rdečekožcev, kadar se zablešči na platnu težko pričakovani napis: »Pogum! Mornarji Združenih držav prihajajo na pomoč!«
A hkratu z vročo hvaležnostjo je prešinila Sama druga misel: za nič ne dati, da bi se debela riba še enkrat izmuznila iz mreže!
»Ohej, slišite!« je vzkliknil gospod Braddock, čuteč kako ga je neznana roka zgrabila za ovratnik.
»Vse v redu, Bradder, stara sablja,« je Sam za-grulil, »jaz sem, s kožo in kostmi.«
»Kdo?«
»Jaz...«
»In kdo ste vi?«
»Sam Shotter.«
»Sam Shotter?«
»Sam Shotter.«
»Sam Shotter, ki je bil nekaj časa moj sošolec?«
»Nihče drug.«
»Torej ti si Sam Shotter.«
»Jaz.«
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij * Jutra«: Stanko Virant — ^ Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja; Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič_Vsi x Ljubljani