Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din zn pol leta 50 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, 12. aprila 1940. Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Evropske vojne od Napoleona do danes in Slovenci »Koroški Slovenec« poroča o 'slovenskih fantih s Koroškega, ki se malvaijaijo kot vojaki na zahodni fronti, in priobčuje njihove pozdrave. r0'V talko so se pohoda proti Poljakom udeležili rUtdi slovenski možje in fantje s Koroškega. Talko &če v tej vojni tudi slovenska kri. Ob tej priliki je zanimivo ugotovili, da že od ^Poilieonovega časa skoraj ni bilo vojne v K v-raT>«, v 'kateri bi ne 'bila v potokih tekila tudi slo-VJ.llsEi kri. Seveda se je to dogajalo tudi že prej. v®ndar ne tako neposredno im tako dosledno, ali Eilkor so to ])o čudnem naključju usodo dogaja sedaj. |n najbolj tragično pri tem usodnem na-kljueju je to, da teče slovenska kri skoraj povsod 11 a obeli straneh fronte v enaki meri. ne da bi Kilo imelo slovenstvo sploh kaj od tega*. Nasprot-11 prav pogosto so Slovenci krvaveli za svoje 2atiralCe in se nadvse zvesto in junaško bili za ,,°riiS't'i. ki so bile naravnost nasprotne njihovim 'ustnim. Znaten del armad a vstrijsko-nemškega ce-^rja, ki so se borile proti francoskimi revolucio-narjem in generalu Bonapartu, so sestavljali slovenski fantje in možje. Ko je veliki Korzičan zasedel s svojimi Francozi naše kraje, je uvrstil ttdade Slovence v svojo vojsko, in enako zvesto, kakor prej za nemškega cesarja, so se Slovenci °dslej bili za francoskega cesarja in francosko t^koloro. Spremil j ali so Napoleona v Rusijo, kjer jih je vetlika večina tudi padla ali zmrznila, ko le doletel francosko vojisko polom. Vendar sio se ‘zkazali s svojim junaštvom. Slovenci so sestavljali velik det armad, ki so ^ Hadetzkim krotile italijanske revolucionarje !“ umirale za ' avstrijsko reakcijo. Slovenci iso ‘h tudi med tistimi, ki so pomagali cesarju in ^akciji iz kaše leta 1848.. ne da bi bili dobili za 0 vsaj toliko plačila kakor Hrvatje. Slovenski Polki so se bili proti Francozom in Piemontezom, Proti Prusom in v Bosni in Hercegovini. Slovenci mornarji so se udeležili bitke pri Visu. Slo venci so sodelovali kot proistovoljei skoraj v vseh srbskih in črnogorskih vojnah preteklega 'o sedanjega stoletja proti Turkom, zlasti v baltski vojni. Velik del mehiško ekspedicijske vojske ce-^fia Maksimilijana so spet sestavljali Slovenci. ‘ ,(>venski mornarji in častniki so se na čelu ev-^P-skih oddelkov borili proti kitajskim revolu-Cl°Bairjem v kitajski »boksarski vstaji.«, seveda avstrijske in nemške koristi. , . V svetovni vojni ga skoraj ni bilo bojišča, •U r hi ,se ne bili borili slovenski oddelki, in naj- večkrat na obeh straneh. Borili so se na zahodni fronti,, kamor je posodila Avstrija Nemčiji svoje težko topništvo s slovenskimi topničarji. Borili pa so se tudi na oni strani zahodne fronte kot vojaki armade Združenih držav. Boriili so se v Srbiji kot avstrijski vojaki in kot prostovoljci v srbski armadi. Borili so se na soški fronti, kjer so poleg' Hrvatov predstavljali steber avstrijske armade, borili pa so se tudi na italijanski strani kot Pivkovi prostovoljci. Slovenski polki so umirali na Karpatih, slovenski vojaki so pomagali zavzemati Romunijo, 'kjer so se na drugi strani bili proti njim slovenski prostovoljci iz Odese. Borili so sc kot mornarji in častniki na avstrijskih bojnih ladjah in podmornicah na jadranskem in Sred ozemeljskem morju in kot uporniki na teh ladjah proti svojim lastnim poveljnikom. Solunsko fronto je na obeh straneh rdečila slovenska kri v obilni meri. Slovenske čete so so v ssiklopu jugoslovanskih prostovoljskih legij borile proti rdečim v Rulsiji in Sibiriji. šele v koroških bojih je tekla slovenska kri končno v resnici za slovensko stvar. Še bolj čudno in usodno smo Slovenci pove- Vabimo vse ljubljanske ude Slovenskega društva na društveni sestanek v ponedeljek dne 15. t. m. v Trgovskem domu v Gregorčičevi ulici. Začetek ob 20. uri. Na sporedu je poročilo o društvenem položaju i,n predavanje g. Janeza Grahorja: Oris slovenske kulture. Po predavanju diskusija. Pridite vsi, da po dolgem presledku spet 'primemo za delo. Ljubljanski pododbor Slovenskega društva. zani z vojnami, ki so vzplamtele po svetovni vojni. Slovenski fantje s Primorskega so ise v Stotinah borili v Abesiniji kot italijanski vojaki. Slovenski oddelki so se bili v Španiji za koristi republikanske vlade na eni strani in na drugi za Francove in njegovih zaveznikov kot vojaki španskih tujskih legij, daisi v manjšem številu kot. na strani rdečih. Slovenski častnik italijanske armade je bil prvi, ki je padel pri lanskoletni italijanski zk-sedbi Albanije. In v sedanji vojni simo Slovenci že spet odnesli svoj delež. To je krvava in tragična epopeja slovenskega naroda, naroda najemnikov, prostovoljcev iin laneknehtov. Vojna se širi Naš tednik »Slovenijo« je treba razširiti kar ®ftjveč mogoče. Prepričani smo, da to žele ne le ?®®i dosedanji naročniki, ampak vsi prepričani °venci. Zato prosimo vse naše naročnike in pri* ^lelje, da naj nam pridobivajo novih naročnikov. ° zato, da list tvarno podpro in pa da se slo-^e,jska misel čimbolj razširi. Našemu tedniku je *jeba že zaradi kritja stroškov, ki so veliki, novih 0c,Ijočili naročnikov, da ne omagamo. Uprava tednika »Slovenija« Kadar smo pisali o mogočostih in razvoju sedanje vojne, smo zmeraj opozarjali na dvoje stvari. Prva je, da bo odločitev le težko izsiliti na zahodu, kjer isi stojita nasproti dve nepretr- fani vrsti silnih in globoko razvrščenih utrdb, ob aterih bi tudi zmagovit napadalec lahko izkrvavel, in da se bo zaradi tega prej ali slej moralo prenesti 'bojišče na vzhod, ki edino daje zaveznikom mogočost, da uveljavijo svojo premoč in si hkratu pridobe novih zaveznikov. Druga pa je, da bodo v sedanji celostni vojni mogle zanesljivo ohraniti samo tiste nevojskujoče se sile svojo nevtralnost, ki po svoji zemljepisni legi v tem sporu ne štejejo. Zmeraj smo tudi kazali na to, da celostni sestavi ne poznajo in po vsem svojem umskem in nravnem ustroju ne morejo poznati prave nevtralnosti. Kajti celostnost stoji v znamenju moči in sile, ki so ji neizogibno tuji pomisleki vesti, osebne svobode in iz nje izvirajoče pravice do kritike. Tuji in nerazumljivi pa ji niso samo doma, ampak prav tako tudi zunaj. Odtold nenehna uradna posredovanja in protesti zoper svobodno kritiko v tisku in sicer v vseh državah, tudi v tistih, ki imajo zakonito ustanovljeno svobodo tiskane besede. Odtod celo ostri nastopi v čisto notranjih vprašanjih gospod a rek e politike. So seveda tudi izjeme, nevtralci, ki se jim za taka posredovanja ni treba meniti in na katere tudi izvajani pritisk ni močan, kolikor ga sploh je. To so velike sile med nevtralci, glede katerih celostni kom ne kaže, da bi si jih napravili za sovražnike. Toda to seveda nima nič opravka s kakšnim pravnim ali nravnim priznanjem te njihove nevtralnosti. Če pa ena vojskujoča se stranka ne upošteva nevtralnosti, je seveda tudi druga ne more, če Ibi bila tudi sicer pripravljena, načelno in dejansko, da jo upošteva. Kajti ne more dati, da bi se nasprotnik okoristil s kršenjem nevtralnosti in mu tako prizadejal škodo. To smo videli posebno v svetovni vojni v nevtralni Belgiji. Ko so Nemci vdrli vanjo, da obkole levo francosko krilo, so morali .zavezniki storiti takisto, in niti Belgijci sami niso imeli 'njihovega vdora za kršitev svoje nevtralnosti, temveč za neizogiben odpor zoper nemško kršenje te nevtralnosti. Podobne primere imamo tudi iz sedanje vojne, med katerimi je visekako najzanimivejša zadeva z nemško pomožno vojno ladjo »Altmark«, o kateri smo že pretekli mesec obširneje poročali. Že ob tej zadevi pa je postalo eno očitno: ali bodo morale skandinavske države sploh ustaviti plovbo vojskujočim se državam po svojih ozemeljskih vodah ali pa postanejo prej ali slej bojišče. II. Priznati je treba, da so prišle skandinavske države v prav težak položaj. Vojaško šibke niso moigle vplivati s tistim dokazom, ki v celostnem svetu najbolj prepričuje: z oboroženo močjo. Mogle so zategadelj zastopati svojo nevtralnost zgolj s sklicevanjem na pravo in pravico, na način torej, ki v celostnem svetu prav malo šteje. Jemali so sploh od vsega začetka stvar zgolj s pravno oblikovne strani: po črkah meddržavnega pomorskega prava ima pač vsaka vojskujoča se država pravico, toliko in toliko časa ostati v injih-nih ozemeljskih vodah. Videli iin vedeli so, da se nji lina nevtralnost zlorablja. Toda do odločnega koraka so niso mogli povzpeti. Medtem pa so zgubljali čas. Če bi bili takoj od vsega začetka prepovedali sleherno plovbo vsakršnim ladjam vojskujočih se držav po svojih vodah, bi bilo danes marsikaj drugače. Storili bi bili to tem laže spričo številnih lastnih ladij, ki so bile potopljene zoper načela mednarodnega prava. In zlasti bi bili mogli to storiti, ker so bile že. nekoč, namreč v svetovni vojni, skandinavske ozemeljske vodo za vojskujoče se države zaprte, in sicer za angleške in na nemško zahtevo. Angleži so namreč takrat mogli dovažati Rusom vojni material samo ob švedskem obrežju, kajti Rusija še ni imela železnice v Murmansk. Sredi leta 1915. pa je Švedska na mali ta dovoz prepovedala in položila v svoje ozemeljske vode mi ruska polja, da se celo k alk ih 20 angleških ladij niti domov ni moglo več vrniti. Švedi iso na ta način vsekakor precej pospeši li, ruski poloma. In če hi se bilo med tem od katere koli sirarni to stališče osporjevalo, bi bili Skandinavci lahko pripravili svojo obrambo, namesto da so dali, da so tuji mornarji lahlko do zadnjega izvoli rinili, kakšna je obramba im kje, im da so tuji vojaki lahko kot »turisti« pripravljali zasedbo. 111. Danes je očitno, da iso Nemci že pred dalj časom sklenili, zasesti skandinavske države. Položitev angleških, min v norveških vodah jim niti povoda; ni mogla dati, kajti vojaštvo so prevažali že prej, in že prej je bilo tudi več nemških prevoznih ladij 'potopljenih od angleških podmornic. Zanimivo je pri lem, da razglašajo, da so vzeli Dansko in Norveško v varstvo pred zavezmiki. Ta beseda sicer ni nič novega. Tudi češki predsednik Macha je moral sprejeti lani tako varstvo, on pa zaradi »notranjih nemirov in neredov«. Pri čemer je še to zanimivo, da je Nemčija šele pred kakšnimi 10 meseci sklenila z Dansko nenapadalno pogodbo. Sicer je pa ta zasedba samo ena stopnja v zaostritvi vojne. Strategično daje sicer Nemcem neke hipne ugodnosti, vsaj za toliko, da bodo lahko neovirano dobivali skandinavsko železo, dokler bodo mogli istvoje zalscdbe držati. Svetov-nospolitična pa je zanimiva ta zasedba zategadelj, ker je spet zaprla Rusijo v Vzhodno morje, iz katerega se je ta mislila izmotati s svojimi »pogodbami« z baltiškimi državami. Če je pa na eni strani dobila Nemčija malo več isape, je pa na drugi tudi bolj zaprta, kajti če je imela doslej skozi skandinavske vode še ozko pot v svet, ji bo ta poslej pač dokončno zaprta. Vojna ise bo pa zaostrovala naprej. V njenem razvoju pomeni zasedba Danske in Norveške samo epizodo, ki ne Ibo imela na 'dokončen izid nobenega odločilnega vpliva, še vse manj, kakor ga je imela zasedba. Srbije ali Romunije ali Belgije v svetovni vojni. In vse manj, kakor ga utegne imeti kaka druga zasedba tudi v tej vojni. A gotovo je še nekaj: ob teh zasedbah nevtralnih držav se bo močno zamajala tudi ameriška. nevtralnost. Ne samo zaradi tega, ker Arne-rikanci Skandinavce zaradi njihne visoko politične kulture zelo cenijo. Vojna se širi. Kam uitcgine šiniti sedaj njen plamen? Na Belgijo, na Holandsko? Ali bota tudi te dve državi čakali, da jima kdo napove svoje »varstvo«, ali se bota rajši sami ozrli za njim? Seveda; tam in tja, kjer v varstvo lahko zaupata1. In jugovzhod? Kontrola Donave je že napovedana. Kako daleč pojde? Izidor Koštrun: Pred novim koledarjem (Razredčeno in pospešeno nadaljevanje.) Sreda, 22. VI. 1918. — »Vreme« objavi tri velike sliike z »velikega tabora slovenskih fantov« v Ljubljani. (Ker se bo ta tabor šele vršil, nastane veliko povpraševanje po objavljenih slikah.) Četrtek, 23. VI. 1938. — »Slovenec« priobčuje z naslado napad zagrebške »Nazaivismosti« na dr. Mačka in HSS, češ da sta se vsilila hrvaškemu narodu in mislita, da bo hrvaški narod res sto let poslušal njuino brbljanje — kakor je to' dejal tisti veleposlanik iz Kupimca. Petek, 24. VI. 1938. — »Slovenec« objavlja v slavnostni številki pod naslovom »Tri leta plodnega dela za narod« ciklus sestavkov ob 'priložnosti triletnega jubileja vlade dir. Milana Stoja-dinoviča. Pod' naslovom' »Otok miru — sredi razburkane Evrope« slavi čitank ar s sliko dr. Stoja- dinoviča uspehe zunanje politike, pod napisom OpOmba k MJutrOVi“ JUgOSlOVenski »V držav,i je red in mir« pa uspehe notranje po- r ” _ & 1 itike in prinaša tudi sliko le-tega. Tem člankom sledijo še sestavki o uspehih na vseh področjih priznavajo odlične uspevke vlade dr. Stojaidino-viča visi, celo njeni nasprotniki. — V javnost zaide objava daljše izjave finančnega ministra Le-tice o uredbi, s katero je vsem denarnim ,in zavarovalnim ustanovam naložena dolžnost, da nalagajo poslovne rezerve v državne papirje, s čimer se uvaja prisilno nalaganje v državnih papirjih in posojilih. Ponedeljek, 27. VI. 1938. — Tudi pon e d el jlsko »Jutro« objavlja dolgo obvestilo Avale o sestanku vseh športnih organizacij v Belgradu, na katerem je govoril dr. Milan Stojadinovič, za njim pa te* lesnovzigojini minister Miletič. — Glasila JRZ objavljajo prva, nepopolna poročila o velikem taboru slovenskih fantov v Ljubljani, o čigar sli-k ah v »Vremenu« smo že poročali. Petek, 1. VII. 1938. — Izve se iz Dubrovnika, da je notranji minister zaradi varstva tujskega prometa prepovedali dovoljevanje shodov IISS v času med I. 4. in 30. 9. 1938. — Kdaj pojde dr. Maček v Belgrad, še ni znano. Sobota1, 2. V11. 1938. — »Slovenec« objavlja velik uspeli »lov enak c JRZ. Po novi uredbi o hipotekarni banki, zn 'katero so «e zastavili voditelji JRZ iz Slovenije, no bo treba denarnim, zavodom, ki hranijo papilarne sklade, odstopiti teh skladov hipotekarni banki, temveč jih lahlko obdržijo, do* kler jih ne likvidirajo; pač pa se morajo v.si nji novo ustanovljeni papilarni skladi nalagati v hipotekarni banki. — »Samouprava« ,se veseli, da je j RZ-glasi/lo »Neven« v imenu Buinjevcev v* centralizem in postavlja Bunjevce za zgled1. — »Slovenski delavec« razdeli Slovence v tabor 'pravičnih in krivičnih. V drugem taboru iso vsi, ki sO proti narodu in obsojeni na propast, v prvem taboru pa sta ZZD in Jugorais. Nedelja, 3. VI 1.1938. — »Vreme« priobčuje prostovoljno govor dr. Milana Stojadinoviča ob odprtju tovarne za, elektrolizo bakra v Boru. Poročilo jo sestavila Avala. — V dvorani Kollarčeve univerze se vriši slavnost mednarodnega zadružnega dneva, ki se je. udeleži tudi dr. Anton Korošec. V velikem .govoru slavi dr. Korošec mir, svobodo in demokracijo, pri čemer se dotakne svojega prvega koraka v politično življenje. V malem mestu z agrarno-industrijsko okolico jt' slišal ob svojem prihodu, iz neke skupine klic »Živio dr. Korošec!«, pa je k tej skupini pristopil, misleč, da ,so tam prijatelji, ali v tem hip11 je dobil ipo nosu, po hrbtu in pod rebra. Takrat si je zapomnil, da pristaja mir, svoboda in demokracija samo narodom, pri katerih ravnata mir, svobodo iin demokracijo pravica in ljubezen. (brek, 3. Vil. 1938. — »Slovenec« ugotavlja v uvodniku »Plodno delo«, da je gospodarski načrt, dr. Stojadinoviča najboljši dokaz, kako potreben je bil državi režim dr. Stojadinoviča,. (Dalje {prihodnjič.) Opazovalec in slike pripadajočih ministrov vlade dr. Milana Stojadiinoviica. Nedelja, 26. VI. 1938. — JNS izključi poslanca Maštroviča, ker je prestopil v JRZ in se zlagal, da je odložil poslanski mandat, ki ga je dobil kot pripadnik JNS leta 1935. — V Ljubljani se precej obravnava okolnost, dla je včerajšnje »Jutro« prineslo na prvi in drugi strani obširen sestavek o »treh letih dela vlade g. dr. Milama Stojadinoviča«, da pa je (bila beseda pred datumom izbrisana. Premnogi mislijo^ da manjka tam beseda »Avala:«, ki jo je menda »Jutro« predebelo poudarilo. Sestavek se konča z ugotovitvijo, da mistiki* (Dppis) V letošnji 11. številki »Gledališkega lista«, ki ga izdaja slovensko »Narodno gledališče«, objavlja M. S lovčeva razgovor z glavnim režiserjem slovenske »Narodne opere« Cirilom Debevcem, ki je med drugim tole izjavil: »Vem ipa, da bi se ikljulb temu (da imamo namreč majhno gledališče) našli pevci, kat jih potrebujemo, če bi nte bilo pri nas vedno perečega in nikoli zadovoljivo rešenega finančno-gospodarskega' vprašanja. To je nepreinehna ovira in treba ho ikedaj načeloma rešiti to vprašanje, ki ni samo finnnčno-gospodarske- ga, ampak v jedru predvsem narodno-političncga značaja. Navsezadnje morajo odločilni krogi vendarle spoznati alternativo, pred katero jih stavi ja vprašanje našega, slovenskega gledališča kot kulturnega zavoda: ali si bomo nazadnje na jasnem, če hočemo imeti reprezentativni zavod kot zrcalo svoj i h kulturnih zmožnosti din umetniških prizadevanj aili pa saano zabavišče čitalniškega značaja, kjer je vseeno, kdo in kako poje in kjer je dovolj, slepiti samega sebe z dejstvom, da je tam, kjer ®e izvaja opera (ne glede na kakovost) ta opera že tudi vredna nositi naislov »Narodnega« reprezentativnega zavoda. Poudarjam: volja, načrti, želje in znanje samo še ne morejo ustvariti kakovosti, ki jo naša opera potrebuje, dokler ne bo zagotovljena gospodarska stran za uresničenje teh načrtov. Dokler to spoznanje in ta zavest ne ho prevzela vseh, ki imajo z našiim gledališkim življenjem Ošlak Ferdinand: Spomini na osvobodilne boje za Štajersko in Koroško v 1.1918-1920 (Nadaljevanje.) Prvi oboroženi spopad za kolodvor v Radgoni. — Nehumano ravnanje z našim težko ranjenim poveljnikom straže, četovodjem Ajdom. Železniška postaja v Radgoni je za časa naših bojev bila isikoraj kilometer oddaljena od mesta. Tam smo zaradi varstva ipostajinih naprav, železnice in našega slovenskega železniškega osebja imeli moč im dan stražo šestih mož. V času, ko se je piscu teh vrst posrečilo učinkovito kljubovati sovražniku v okolišu hiš Uray—Ko-dclič, je nemško-avstrijski napad našo stražo na postaji strašno prizadel. Vojak inaše takratne straže, ki se je udeležil bojev ter nekaj prebivalcev, ki vso stanovali blizu kolodvora, so 'mi ipotdk in izid boja za radgonski kolodvor opisali. Četovodja Ajd, ki je bsto noč poveljeval kolodvorski straži, je talko j, ko ga je Zeilhofer alarmiral, svoje ljudi razpostavil okoli postajnega poslopja. S puškami in ročnimi granatami so nameravali odbiti isovražnilkovo približanje k železniški postaji. Odločnost, braniti postajo in sebe do skrajnosti, je bila trdna. iKalkor da bi i;z zraka prileteli, iso se kmalu potem olkoli straže im postaje poikazali večji 'oddelki napadalcev, ki so jih Ajd in njegovi takoj primerno s svinčenkami in granatami sprejeli. Pa kako 'se inaj brani šest od sovražne večine obkroženih mož, ki je nastopala z 8 do lOkratno premočjo, zunaj na prostem brez zalkopov in kritja? Sovražna fronta je v obliki kroga pritisnila proti Ajdovi straži ter jo uničila. Četovodjo Ajda so težko ranili. Dobil je strel v prsa ter obležal v snegu, kjer je po išesturneim trpljenju izdihnil. Umirajoč je večkrat prosil zmago- valce, ki so zasedli 'kolodvor, da bi ga obvezali in mn dali vode. Na žalost je bil to klic, kakor da kliče umirajoči v puščavi, kjer ni ljudi. Nihče ni ubogemu Ajdu pomagal. Razen Ajda jo tam padel iše neki vojak njegove straže. Druga dva so nasprotniki ujelli, Iker sta bila lahko iramjenai, zadnja dva sta tudi sovražniku padla v rolke kot ujetnika, pa >se jima je posrečilo, da sta pozneje 'pobegnila in se vrnila k našim četam. Ajd, ki je bil tih, miren iin prikupen značaj, je ob svoji smrti štel Sele 34 let iter je bil komaj nekaj mesecev oženjen. Ne morem mirno Ajdove smrti, da ne bi še enkrat poudaril nehumanega, nevojaškega in vsem dotočnim predpisom nasprotujočega ravnanja Mik lov ih zmagovalcev pri umiranju ranjenega Ajda, im ugotovil pravilno iin človeško ravnanje, ki so ga bili od naše strani deležni Miklovi ranjenci, ujetniki in talci. Nepravilno ravnanje iz ranjenim Ajdom sta posnemali celo dve inemiški gospodični, na kaT se 'povrnem v poznejših poglavjih, ko popišem vloge žensk v radgonski Ibitki. Po mnenju očividcev Ajd me bi bil ob življenje, če bi ga bil kdo obvezal, kar namenoma niso storili. Šele izguba krvi je povzročila injegoso prezgodnjo smirt. Skrbi in nevšečnosti nadporočnika Hansa Mikla med obleganjem Radgone. — Njegove grožnje z revolverjem svojim lastnim legionarjem. — Rajši samomor, kakor Slovencem v roke. — Miki zapusti svoje premagane legije ter pobegne v Gradec. Od vseh ujetnikov, ki sem jih v radgonskih bojih ujel, me je pri kratkem zaslišanju spravil najbolj v dobro voljo mlad Milklov bojevnik, ki se mu jc kur na nosu bralo, kako da mu je iprav, da je bila zanj vojmu končana. Vidno presenečen, da se napad, pni katerem je sodeloval, ni razvil kakor so mu pripo- vedovali, mi je izročil orožje ter preklinjal svoje poveljnike. Zgovornost tega mladega moža, ki je delal vtisk skromnega poštenega nemškega kmeta iz okolice Cmureika, sem skušal izrabiti, da bi od njega izvedel, kar me je najbolj zanimalo. Zelo rad bi bil izvohal, kje ise nahaja njihovo poveljstvo in če razpolagajo is kakšnim topom, metalcem min alli s čiim podobnim. Skušal bi jih bil napasti in jim vzeti top, ki bi bil edini še lahko sovražniku omogočil zavzetje naših vojašnic. V (svojem izutegmjenem cmureškem nemškem dialektu mi je omenjeni ujetnik prav rad razložil, kar sem ga vprašal. Povedal mi je, da se poveljnik napadalcev, nadporočnik Hans Miki, giblje ipovisod, da je težko reči, kje bi so prav sedaj nahajal. Zaradi neuspeha, ki ga je že videl, je Milki baje tako nerazpoložen, da je nekaterim svojini vojakom, ki 'se niso borili tako, kakor je želel, grozili s pištolo, izraven pa dejal, da se bo, preden bi njega Slovenci dobili v iroke, sam ustrelil. Jezilo ga je baje najbolj, da ni razpolagal 'z artiljerijo. Na moje vprašanje, če bo Milki še lahko .dolbiI top iz ozadja, oziroma 'če je že zanj prosil, mi ujetnik ni vedel odgovoriti. Rekel je le, da ima on zase dovolj, ostali pa tudi ter da jih naj le preženemo, kar ne bo težko, ker se nas »viindilšerjev« izelo boj e, odkar so sprevideli, da ne morejo v njihne vojašnice. Miklove izjave, da napravi irajši samomor, kakor da bi 'padel Slovencem v roke, so pozneje, v teku dneva potrdili tudi drugi ujetniki. Po skladnih izjavah ujetnikov iin talcev se je Miki baje, ko sc je začelo daniti, na tihem umaknit z bojišča. Svoje 'razbite bojne kolone je mirno prepustil njibni usodi, ne da bi bil odredil kako in kaj. Položaj, ki ga je pravilno presojal, je razločno pokazal, da jo njegova akcija doživela popoln polom. Da sc izogne protinapadom* ki jih IkkIo sedaj Slovenci uspešno izvršili im tla m n ne bi .bilo treba držati besede glede samomora, je izginil proti Gradcu. (Dalje prihodnjič.) opravka in dokler ne 'bodo odločujoči ljudje spremenili tega spoznanja in te zavesti v živo, vidino in otipljivo dejanje, tako dolgo vse naše gledališko prizadevanje mi in ne bo močna in zdrava narodna kultura, temveč navadno ljubiteljstvo i.n bolj ali manj p(xsrečeno nedeljsko društveno ,veselje .« Tem mislim C. Debevca je treba v polni meri pritrditi. Tam, kjer ni finančno-gospodar^ke podlage, ni mogoč razvoj kulturnega življenja. Berač ne more živeli višje,ga duhovnega življenja, ker ga tare boj za obstanek. Pri nas je pa beračija, kamor pogledamo, (povsod je za,stan ek in nazadlo-vanje zato, ker ne razpolagamo s svojim lastninil denarjem sami. Svoje trditve, koliko stotin milijonov slovenskega; denarja vsako leto ostane na jugu, isrno podprli neštetokrat z uradnimi številkami. Podstavo našemu podrejenemu, od milosti drugih odvisnem ti staniju je .položil dr. Žerjav s svojo nesmiselno politiko, ko je glasovali za vidovdansko ustavo, nadaljevali pa so jo vsi tisti; ki so zaradi svojih osebnih im sltratnlkarskih koriti podpirali jugosi01 venski centralizem. da se tja še.li industrija iz Slovenije in da se od tam ukazuj'e prav vsaka malota, ki se sme ali i me sme ^ Sloveniji zgoditi. V Ljubljani pa imamo bol -nico, v kateri leže po dva in trije bolniki v eni postelji, imamo univerzo, (ki niti lastnih primernih prostorov nima, imamo Akademijo, ki je dozirana kot kako podeželsko čitalmiško društvo, Hiiainio glavni kolodvor, ki je (bi 1 leta IS4S. .sezidan za dnevni promet štirih vlakov, imamo ceste, ki so slabše kot predi 50 leti itd. itd. Pa .se še najejo med nami ljudje, ki vsega tega ne vidijo iin 'tt»'taziirajo o nacionalnem unitarizmu in so za-■Sledaind v »mistiko jugoslovenstva« kalkor neki Hntavkair v velikonočnem »Jutru«, namesto da bi stvari, gledali take kot so. Ti ljudje, ki hočejo "Ueti pri nas v javnosti še besedo in odločevati ? y naših kulturnih zadevah, ne vedo a 1L pa untejo veideti, kaj je veliko operno gledališče z ^estrom 60 ali 80 mož, z odličnimi pevci in ^J*1 tovrstno podanimi predstavami. V »jugoslo-|tIlski mistiki« tega Slovenci nismo in tudi nik-ne bomo dosegli', temveč edinole v^ finančno Iu®ostojnii Sloveniji. Zato je pritrditi Cirilu. De-i^veu, da so potrebna finančna sredstva, če ho-dvigniti slovensko gledališko kulturo. Ljubljane, čeprav leži sredi Evrope, se izogibljejo veliki svetovni umetniki. Če pogledamo j^ncertne iin druge umetnostne sporede v Zagre-,u in Beligradu, moramo z zavistjo ugotoviti1, da Jja prihaja res vse, kar ima umetniški sloves, ''Orttetn (ko se pri nas le izjemoma kdo oiglasi. Pa voimo v svoje roke svoj lastni denar, talko kot S® v precejšnji meri sedaj dobili Hrvatje. Od-pa moramo tudi besedo vsem tistim fant a,-/*°m, ki si še kaj doli)rega obetajo od j mgoslo-^nskega unitarizma, in vsem tilstim »gospodarstvenikom«, ki zaradi svojih osebnih koristi sledjo ljudstvo z izmišljenimi teorijami. Janez Kosec. V soju nesmisla kih n« «deai ,n veštva, poroštvo, da ne propade evropska omika in olika, da is e rešijo evropske človečne in nravstvene vrednote. Pri tem moramo spet kedaj poudariti eno: Velika Britanija že davno ni nič drugega kakor zveza samostojni i h držav, 'ki so ne samo v zakonodaji, ampak tudi v gospodarstvu, celo v zunanji politiki popolnoma samostojne. Imajo svoje posebne carinske meje, pri čemer dajejo res svoji matici Angliji in ek o prednosti, toda popolnoma prostovoljno, imajo svojo lastno zunan jo politiko 7, lastnimi diplomati onim osebjem. Pa vendar, ki j uib temu, ali bolje, ravno zaradi tega je veliko-britanslko vladarstvo v dnevih nevarnosti bolj enotno in edino navzven kakor marsikatera centralistična država. 'Mar ni ravno primer Kanade, te dežele angleško-franeoskih naselnikov, ki je stopila poleg drugih dom in ionov popolnoma prostovoljno na stran Angl i j e v njeni sedanji vojni, zgovoren, da bolj ne more; biti? Sedaj pa prihajajo ljudje i;z jugoislovenskiih umskih nižav, pa dajejo nam, ki hočemo # imeti nekakšno skromno zvezno državo brez carinskih meja in s skupno zunanjo politiko, za z,gled veli-koibritansko zvezno 'državo, od katere ima vsaka samostojno •zunanjo politiko in la sit n e carine! Prihajajo z zgledom, ki govori, ki naravnost vpi je zoper nje z njihntmi nacionalno edinstvenimi »idejicami« in »načrtlki«, ki so doslej naredili samo eno: da so namreč Slovencem in Hrvatom zamenjevali misel sožitja. Prihajajo z zgledom, ki odločno zahteva ravno nasprotno, kar bi oni hoteli: čimprejšnjo zvezno ureditev naše države brez ozira na to, če bo kakemu koruptnemu nacionalen to prav ali ne. Samo to bi še radi vedeli, kako si sploh predstavlja človek, ki piše take nacionalne klobasali je, 'bodočo zvezo Francije.in Anglije, če si (namreč sploh kaj predstavlja in ne piše samo zato, da so jutranji predeli za izviren nesmisel bogatejši. Mar misli, da se 'bodo Francozi pridružili Veliki Britaniji kot nekakšna »oblast« in seveda velikobritanski dominiomi tudi, za podlago svojega u-e-dinjenja pa bodo kakopak vzeli vidovdansko ustavo, ta naglavni greh zoper duha stvarnosti in zdravega političnega sožitja? In da se .bodo seveda oglasili pri ju.goslovenarjih 'in poklicali kakšnega »izvedeinca« za unitaristično dr-žavoslovje, ki jih sedaj toliko brez dela postopa po svetu? Značilno pa je vendar za miselno raven naših jugoslovenov, da smejo tak soj nesmisla oznanjati, ne da ibi se naročniki razžaljeni obrnili od njih, da si sploh samo upajo, vzporejati in staviti na isto raven jingoslo.venar.ski unitarizem in veflikobritanski konfederalizem. Samo to bi še človek hotel vedeti, ali ravnajo tako iz popolne umske otopelosti ali iz cinizma. „Zemljevid“ Kdo je kriv? S(v | °tem, ko mu je Lajovic položil ;na jezik be-/ °> je še »Jutro« prišlo s so jem jugoslovenstva. Sf'1. ll®usko in nravstveno raven tega jutranjega je značilen tale odsltavek: ,i). ,l,av’no te dni beremo, ikalko ise predstaiviniki dveh ^V^go&nejših imperijev sveta, angleški iin franoo-i ..l drtžavniilki posvetujejo, kako bi moči svojih veli-Harodov me ile zdi-užili ik enotnemu vodstvu vojne . v®eh poljih, 'temveč kako bi jih tudi pozneje, po 0 Njenem miru, ipovezali k čim večji solidarnosti in Framooski in amgleSki narod sta bila v pire-s. 'ih stoletjih »dedna« sovražnika. Na mnogih Ikrajiih ovnega prostora so se njuni interesi ostro križali, ^t^hiasti naroda z otokov in naroda, ki tiipiiičino tpred-lil|{V. kulturo evropske celine, se v mmogočem raiz-ejo, toda izaipoved skupnega življenjskega iinte-dn ^ *e .jačja, mego vsi sipo mini preteklosti, vsi spori j. ftv'ii’ih nesoglasij. Že je padli a beseda o slkiuipini za-jii n<*daji olbeh imperijev in o skupnih načelnih siner-tilk v ni'hove gospodarske, ikuJtume in socialne 7)oli-silo' ;nai polovi®0 sveta zidrnži v .nepremaigljivo , ^ zajamiči Franootzam in Angležem trajno var- n«st. V i v , i i,i n ■ ■ v tuici tega dogocUca, lk,i je ipo svojem ipoineniu V n« j večjih, kar jih pozna novejša zgodovina člo- *id VU’ 80 na|ši domači kvaražugoni, Iki luiitijo graditi ji| <>vie> ki mij bi naLS Slovence čim bolj »osaimosvo O °d Hrvatov in Srbov, pa Srbe od Hrvatov in cd •tih', 'Jropolnoma točna, češ da je bilo samo rečeno, da ni morali Slovenci podpirati hrvaške zahteve, ker bi bil potem tudi njihov položaj lažji: Slovenija bi lahko samodejno prišla do istih pravic kakor Hrvaška, in kar se tiče Hrvatov, bi se bila lahko osnovala tudi banovina Slovenija že 26. avgusta. To je vsekako res. Pri tem moramo spet kedaj opozoriti na dejstvo, da so dosegli Hrvatje priznanje svojih pravic, ko so (bili v opoziciji, kljub svoji opoziciji in pač tudi ravno zaradi svoje opozicije. Zato hi prav za prav ne smelo biti resnih ovir za slovensko samoupravo, kajti naši vodiči so bili vendar zmeraj v vladi. In še na neko dejstvo je treiba opozoriti, da so namreč tako j po 26. avgustu razglašali nekateri, da bomo Slovenci lahko dobili svojo samoupravo, kadar bomo hoteli, da pa moramo šele premišljevati, kakšna samouprava bi bila za nas primerna. » Sama od sebe pa vsaj na tem političnem' svetu ne pade nikomur pravica v naročje, saj se je še v zasebnem življenju treba včasih pošteno puliti in prerekati zanjo. Ko je torej B e Igrad videl, kuko šele naši vodiči premišljujejo, če se naj; zavzamejo za našo samoupravo in kedaj, je ipač po pravici sklepal, da nam ne more biti kclo ve kaj zanjo, vsaj toliko ne, da bi se bilo bati zaradi take nuilote kakšnih nevšečnosti ali celo resne opozicije z naše strani. Zato se mu seveda z njo nikamor ne mudi. Bodimo torej pripravljeni, da se bo stvar še dolgo vlekla in da bo prišla k nam precej okrnjena, kadar bo sploh prišla. Vsak zaveden Slovenec naj bo naročnik „Slovenije“! Že ni bilo zlepa toliko pisanja in govorjenja in stikanja glav, kalkor v zadnjih dveh tednih z ar ad i »zemjj evidai«. Stvar je takšnale. Francoski tednik »L 111 u-stration« z dne 16. letošnjega mairca je prinesel na naslovni strani sliko treh mož, ki se posvetujejo: francoskega vladinega predsednika Paula Uev riauda, Rooseveltovega odposlanca Sumner WeUesa in ameriškega poslanika v Parizu M. Murphvja. V salonu, kjer se posvetujejo', je na stojalu velik zemljevid Evrope. Zemljevid je v fo-toigrafični reprodukciji nejasen in očitno od fotografa ali v tiskarni retuširan. Kolikor je mogoče razbrati, ima Obnovljene vse države, ki so bile pred nemškimi zasedbami, Nemčijo pa precej ekrnjuje. Pozornost in pohujšanje pa je zbudil za toliko, ker daje Avstriji pot do Jadranskega morja. Pri tem pa vsaj iz slike same ni mogoče razbrati, do kam sega ta pot in kako je široka. Niti ni razločno vidno, če spada Tnst v ta »koridor« ali je izven njega. Za stvar so za,grabili 'najprej laški listi. Prvi je menda pisal o njej tržaški »11 Piccolo« z dne 29. marca. Za njim so prišli drugi. Obširno je pisal zlasti »Regime Fascista«, ki je očital francoski politiki zaradi, tega zemljevida dvoličnost. Ta list je trdih da je imel zemljevid nalogo, pokazati ameriškemu odposlancu, kako naj bi se po zamisli zaveznikov uredila bodoča Evropa. Po mnenju lista predvideva ta zemljevid tudi razdelitev Nemčije, od katere bi ostala samo Pruska, medtem ko (bi postala Bavarska neodvisna, Porenje bi pripadlo Franciji, obe Prusiji, Pomorjan-sko in slezi ja pa Poljski. Tudi Češko-Slovaška bi bila obnovljena. Istra pa bi pripadla Jugoslaviji. Podobno piše tudi laški dnevnik »Tribuna«, ki označuje zemljevid kot listino francosko-angle-škega imperializma. Kakor že rečeno, so meje na tistem zemljevidu, ki jo mogel biti fotografiran seveda le v E reče j majhnem merilu, zelo nejasne. Pač pa so malu prišli nemški listi in na podlagi te fotografijo izdelali zemljevid z vse bolj jasnimi in določnimi mejami. Po njem bi pripadla Avstriji Furlanija, a brez Trsta. Vsa ostala Julijska Krajina pa 'bi prišla k Jugoslaviji. Francozi, so seveda vso stvar demantirali. Da nilso tako otročji, da bi delali na tak način, so rekli. Gre zgolj za star zemljevid Evrope iz leta 1914. Če fotograf pri reprodukciji ni preveč natančno zarisal mej, to še ne opravičuje nikoigar. da bi delal razne politične sklepe. Bavno okoliščina, da leži Trst izven Italije, oznamenjuje zemljevid časovno: izpred svetovne vojne. Demantiju je pomagal na noge nekoliko še sam Sumner VVelles: pri razgovoru se ni nič govorilo niti oziralo na 'kak zemljevid. Še več, niti ogledal se ni, če je bil res za njegovim hrbtom kak zemljevid. Oblikovno je stvar s tem neikako spravljena s sveta. Ne da bi hoteli dvomiti nad Sumner Well-lesovimi besedami, bi vendar le ugotovili, da se zemljevid pri fotografiranju ni nahajal čisto za njegovim lrbrtom, ampak sicer za njim, pa vendar tako, da ga tudi sede ni mo,gel popolnoma prezreti. In nekoliko čudno je tudi, da bi stal v tako visokopolitičnem salonu tak star zemljevid, ki bi po eni strani ne podajal natančne politične podobe Evrope in ki na vse povrh tudi položaju iz leta 1914. ne odgovar ja. Sicer pa moremo pripomniti le še to, da bi samo prizadeti mogli dati natančnejše pojasnilo. Ti bodo pa pač iz ve6 razlogov še dolgo molčali. Brezposelni politiki O te vrste ljudeh, ki hočejo povsod imeti prvo besedo, beremo v »Slovenski zemlji«: Imamo neko vrisito »brezposelnih poilitikov«...... .......iki so pa slovenskemu narodu iše bolj nevarni. To iso 'politiki, o katerih visi vemo, da so ibilii sivoje dni kdaj izvoljeni, o katerih pa bi nove sivoibodne volitve bržčas pokazale, da ne ipredstavfljajo ali nikogar aili pa peščico osebnih prijateljev iin (koristolovcev. Ti »brezposelni politiki« slepijo sedaj ljudstvo z raizgtlašanjem kotirebe »moone koncentracijske vlade«, kakršna je 'v resnih trenutkih tudi v druigilh državah v navadi. Tem brezposelnim političnim gospodom povemo: Bes je, časi so resaii, hudo resni, kair čuti tudi sleherni hribovski kmet. Res pa je tudi, da v takih časih v demokratičnih državah sestavljajo koncentracijske vlade 'tako, da nosijo vse stranke enako odgovornost za usodo domovine. Zamolčali pa ste dejistvo. da so v demokratičnih državah bili visi predstavniki strank kdaj pravilno in na demokratičen način izvoljeni in da talko ves nairod po isvojih predstavnikih stori vise, kar je treba storiti za olbraimlbo domovine. Vi pa niste bili izvoljeni 'talko in ipo vašem delu vami tudi narod ne more zaupati, da mislite res na blaginjo domovine in naroda in ne samo na svoje osebne politične časti •in koristi. Zato vam islovetnslko kmectko-delavislko ljudstvo ne verjame in zahteva najprej svobodne volitve in nato šele koncentracijsko vlado. Razvoj celostnosti Znani laški zgodovinar Guglielmo Ferrero, sedaj emigrant in profesor na ženevskem vseučilišču, piše v švicarskem dnevniku »National-Zeitung« o vzrokih, ki so pripeljali Rusijo nazaj v evropsko politiko, pa pravi med drugim: Nikoli ni bilo dveh istovnih vladnih oblik na svetu in jih tudi ne. bo. Celostne vlade Srednje in Južne Evrope se razlikujejo med seboj, ikakor se tudi razlikujejo od mosikovske vlade. Vse pa imajo .skupno lastnost, ki je zanje posebno značilna in ki je zato važnejša od vseh med njimi obstoječih razločkov: vso priznavajo teoretično kot podstavo države nauk o suverenosti ljudstva. Stvarnost pa je v naravnost-nem nasprotju .k njihni teoriji: ljudstvo imajo za sužnje. Pri tem se poslužujejo vsi istih načinov. Če bodo celostne vlade Srednje in Južne Evrope celoma ali deloma prestale vojno in če se ne ibii zgodile v Rusiji korenite spremembe, tedaj je verjetno, da si bodo preživeli celostni sestavi v čedalje večji meri vzeti Moskvo za zgled. Ta namera je očitna že nekako dve ali tri leta. Vzrok je prav preprost: moskovska vlada predstavlja celostno načelo v njegovi najpopolnejši in najčistejši obliki. Del Evrope je bil dolgo v zmoti, ko je mislil, da bi mogle biti dozdaj še ne komunistične celostne države resnično varstvo zoper komunizem. Pravo varstvo zoper komunizem — to so načela velike liberalne in demokratične omike, ustvarjene v 19. stoletju. Ta načela zastopajo poleg Francije, Anglije in Združenih držav iše nekatere evropske male države, med njimi Švica. Mali zapiski Slovenske samouprave še ne bo kmalu! V Celju je bil zadnjo nedeljo shod JRZ, na katerem je govoril minister dr. Krek. Kakor poročajo listi, je pri tej priložnosti povedal, da so Hrvatje zato več dosegli kakor Slovenci, ker se je pokazala potreba,, da se najprej ustanovi banovina Hrvaška. Rekel je tudi, da vprašan ja 'slovenske samouprave ni mogoče bolj pospešiti, to da jo dejstvo, ki ga je treba sprejeti kot aksiom, to se pravi, osnovno resnico in osnovno načelo, o katerem ne sme itn ne more biti debate. Zato tudi ni treba misliti, da borno dobili že kar jutri banovino Slovenijo. Zakaj je bila potreba, da se prej uredi hrvaška samouprava kakor slovenska, kljub temu, da bi bila tudi po hrvaških glasovih ustanovitev slovenske banovine veliko lažja in kljulb temu, da bi se bila zategadelj ustanovila slovenska samouprava lahko na jkasneje hkratu s hrvaško, o tem ni g. minister nič povedal, prav tako ni povedal, zakaj bi se ne dala ustanovitev samoupravne Slovenije pospešiti, ko pa je prav to vprašanje veliko bolj preprosto, Kakor vprašanje drugih samoupravnih enot, kajti prav pri nas ni resnih sporov glede naših meja, ki delajo na jugu precejšnje preglavice. Širite naš tednik „Slovenijo“! Janez Kocmur: Brez naslova (Nadaljevanje.) V četrtem razredu je nekoč eden od učencev, dobivši dovoljenje za izstop, dolgo izostal. Učitelj pošlje ponj. Poslani učenec se vrne sam. »Kje je X.?« vpraša učitelj. »Pred straniščem stoji); sem mu povedal, da mora noter,« odVrne učenec. »Kaj jo rekel?« nadaljuje učitelj, že pripravljen, da stopi sam ven. »Nič; samo vprašal je, če še izprašujete.« »Povej natančno, kalko je rcikel,« zahteva učitelj. »Vprašal je: Ali ,stani še izprašuje? Odgovoril sem, da še,« pojasni učenec. Te besed© so zadele Pavlina ko strela z jasnega. Ozre se po razredu, vstane in stopi ina rob katedra. »Tako, sedaj sem že svojim učencem jstari‘,« reče globoko užaljen. »Vse bi bil pričakoval prej ko to... Tega nisem zaslužil... Že skoraj pol stoletja garam, postaral sem se, toda osivel sem ipri delu za mladino ... Vsaj od te isern pričakoval hvaležnosti, če je že drugi ne poznajo. Vidim, da sem se motil... Star si in izrabljen — pojdi starec!« Zdajci se vzravna in reče s povzdignjenim (glasoma: »Vem,, da niste vsi. taki; kdor misli pa drugače in vidi v meni samo> ©tarča, naj prosi Boga, da mu da umreti mlademu...« Tedaj se je zgodilo nekaj, kar je vzdignilo ves razred. Vstane eden odi učencev, če se ne motim Milan Ferlič, stanujoč nekje na Emonski cesti, im reče pogumno: »Prosim vas, gospod učitelj, v imenu, vseh součencev za odpuščanje. Ne bodite žalostni, vsi vas imamo radi,.« Tišina. Strmi učitelj, strmimo mi. Toda že vstane drugi, za njim tretji, trenutek nato stoji ves razredi. Nismo vedeli, kaj naj počnemo; samo stali smo, nemo zroč v starega moža. Vse je prišlo tako nepričakovano, da učitelj ni našel besed. Šele čez čas Celostna nravstvenost K govoru Molotova pred vrhovnim sovjetom pripominja »Neue Ziircher Zeituing« tudi tole: Mosllcva gleda tudi na evropsko vojino popolnoma v smislu revolucionarnega Ljeninovega izrazoslovja, ne da bi malšla samo besedo sočutja za Če- ško ali Poljsko, kot na konkurenčni boj zahodnega kapitalizma zoper niirino, zgolj svoje 'živi jen jake pravice branečo Nemčijo ali jo hoče vsaj kot tako zaznamovati. Seveda oznamenjuje tudi svoj napad na malo 1' insko kot potrebno obrambno vojino. To pa kaže duhovno nastrojen je, ki mu je zaupati novo krivico piri ugodni priložnosti. Svoboda nad vse O zasedbi pokrajin, ki so jih morali Finci odstopiti Rusom, piše švicarski dnevnik »Natiorna!-Zeit ung: Ruska aneksija je napravila v nekaij dneh tisto za tujino, kar je pomenilo za prebivalce Kairelsike ožime in laidoišikih 'bregov kakor tudi liangojskega polotoka ljubi dam.......... Ln itako ne šteje danes nič, kar morajo zapustiti, ne hiša in dvor, me z ljubeznijo obdelovana polja in gozdovi, niti ponosne tovarne, če se polašiča tuj, pol azijski svet teh stvari. Finci teh ikra jev še ne vedo, ik je bo stali njih novi dom, ob Botniišikem morju ali med jezeri, dovoli j pa jim je, če vedo, da bo v domovini, domovina pa je tam, kjer lahko žive življenje, vredno človeka. Priče zadnjih ljudskih preseljevanj zadnjega časa nam zagotavljajo, da še mi odhajal noben narod talko samozavestno in s pokončno glavo Ikakor ti Finci iz pokrajin, iki ®o jih Rusi zasedli. Toda pri vsej negotovosti jim je eno gotovo: svoboda. Cesarjev spomenik — vojni material Ker Nemčija dobršnega dela potrebnih kovin zaradi vojne ali sploh ne more uvažati ali pa le deloma in ker je povrh v vojni potreba po njih še bolj narasla, jih je začelo seveda hudo primanjkovati. Pomagati si skušajo s prostovoljnim zbiranjem, z zasego cerkvenih zvonov, celo kravjih zvoncev, s tem da pobirajo železne sestavine reče s solzami v očeh: »Hvala vam, ljubi moji; priredili ste mi najlepši trenutek, kar sem jih kdaj doživel.« Več ni mogel, ganotje ga je premagalo, dla je moral sesti. Dobro sem razumel žaljivost izraza, zaradi katerega: se je razburil stari mož. Moja starša sta namreč strogo pazila na sposobnost besede, nedostojnih izrazov nista rabila nikdar, tudi ob najhujšem prerekan ju ne. Oce ni prikrival mevolje, kadar je slišal reči: Moja stara, ali: Moj stari. Sam je dejal vedno le: Ona je rekla, Moja žena bo naredila; vpričo otrok pa: Naša mati bo poskrbela, Naša mati bodo naredili itd. Morda se z/di čudno, da je nastopal Pavlin pred učenci, kakor da ima pred seboj že razumne mladeniče. Občutek imam, da ga nam je prav to približalo in priljubilo. V podzavesti smo čutili, da nas mož ceni, da ne ravna z nami ko s paglavci; laskalo nam je, če je govoril z inami »moško«. Tudi njegov zgoraj opisani nastop se zdi na prvi mah pretiran. Brez dvoma je imel zainj še druge, globlje razloge. Neotesana učenčeva beseda je morda iztisnila le oddušek, pod, katerim se je zbiral gnev že dolga leta. Oktobra 1908, tedem po znanih septembrskih demonstracijah, so uradniki ljubljanske tobačne tovarne poklonili ravnatelju Viljemu Mollerju lepo. darilo v spomin na njegovo 35 letno, službovanje. Kmalu za tem je dobil nepodpisano razglednico s pri jaznim opozorilom: »Polna, službena leta imate, stari ste tudi dovolj; čas je že, da se spravite v pokoj ...« To menda zadostuje namesto razlage. Kadar mislim na starega moža, si ga predstavljam takega, kakršen je stal takrat pred nami. Majhen, nekoliko zamolkle polti, zvestega pogleda. Costi lasje skoraj beli, košate obrvi in brki za spoznanje temnejši. Hlače progaste, rolke vodno v žepu kratkega suknjiča iz sivkastega blaga. mostov v zasedeni Poljski in na podobne načine. Zdaj predlaga list »Das scbvvarze Korps« tudi, naj bi se porabili v ta. namen spomeniki, pri čemer opozarja posebno na spomenik cesarja Viljema 1., zediniiclja Nemčije, ki stoji pred ,glavnimi vrati berlinskega gradu in ki predstavlja s svojo bohotno množino alegoričnih figur, levov, četvernih vpreg in trofej cele vozove dragocenega in za vojno tako potrebnega brona. Angleška samozavest Iz londonskega dopisa švicarskega dnevnik« » Basi er Nachrichten« navajamo: Kdor govori z Angleži, ga izmeinadja mjilino 'po-pOlino, stoodstotno prepričanje o izmagi. MogočoSiti nemške zmage sploh ni v mjihniih predstavah. Zmeraj in zmeraj se islliši: »Lahlko traja dolgo, da, zelo dolgOr toda mi ibonio to vojno dobili. Medtem utegne l»itJ mnogo diplom ati črni h in drugih porazov, toda konično, zmaga nami je gotova.« Je angleški domislek, ki praivi: »Kadar se Angleži vojskujejo, izgube vsako bitko ra-zen zadnje. Ta pa je, ki odloča!« Nejasen položaj v vzhodni Aziji Pod tem naslovom piše švicarski dnevnik Na-tional-Zeitung« o japonski politiki na Kitajskem, posebno ,glede ua vlado Vang-čing-veiiil, ki so jo Japonci sestavili v Nankingu kot protiutež zoper kitajsko narodno vlaldo Čang-kaj-šeka;: Edina praktična, pa ravin.o samo vojaško uporabna misel te vlade leži v upanju, da se bodo zdaj Kitajci obrnili zopeir Kitajce in da bo šel v državljanski vojiu Čang-lkaj-išeikov ugled rakom žvižgat, poiselbno še, če bo moral ipilaičevati rusiko pomoč z notranje poliitič-n,ioni popusti ikomuniizmu. To je .domneva, ki sie utegne opirati na ipoizinamje iraizvoja r eipiubl ik am s/ko-m e ' ščanske vlade v Španiji, ki se slabimi užaljeno, toda pri' jazno in spodbujajoče. Držal se je pravšne mere na obe strani, ni pretiraval ne z .grajo ne s po' hvalo; ni dal čutiti oblastne avitoriteite učiteljav ki dela razdaljo in vzbuja pri učencu bolj str ali ko spoštovanje. Razinger, Žumer in še nekateri so bili starejšega kopita: Roke na klop pa jezik za zobe! Pavlinu, Sachsu, Krulcu je bilo vseeno* kje so roke; da so bile le misli zib rane. V skraj' nem primeru, če jo slutil le iskrico1, kj se da raZ' pihati v ogenj, je poslkuisil Pavlin tuidi z darilom-Meni je dejal konec leta v tretjem razredu: »Do' bro glavo imaš; če bi sie več učil, bi lahko bili naj' boljši. Izkoristi počitnice; bori, veliko beri. Pa piši. Jeseni mi pokaži, kaj si napisali.« Govoril je s toliko zaupljivostjo, da bi me bilo jeseni sraiim priti v šolo brez vsega. Napisal sem nekaj šel® zadnji teden počitnic. Silno se je razveselil, k() sem mu pokazal. Naslednji dan mi je podaril lep žepni črnilnik. Danes vem, da mož ni Ia,gal, trdeč* da je »osivel ipri delu za mladino«. Storilo se m1 je inaiko, ko sem zvedel pri vojakih za njegovo smrt. Kje počiva,, ne vem. Naj mu bo to skromne11 spomenik na grob oidl hvaležnega učenca. Sachs je uvedel nov načini pouka. Bil je n°' vejiše šole, razen tega je imel veselje pa tudi tfl' lent za učiteljevanje.. Prvo poillletje je cesto uipl) rablja! palico, drugo se je jo poslužil le v naj' hujših primerih, dokler je ni opustil popolinorm1' Začel je kakor Pavlin. In zgodil se je čudež: cel vrsta slabih im najisilabših učencev ise je spretm1^ ni,la čez noč. Tudi jaz sem se znašel med odhc njaki. (DaJj«) NOVA ZALOŽBA V LJUBLJANI db. z o. z. KONGRESNI TRG Priporoča Ivana Cankarja izbrani spisi 20 zvezkov z uvodi in opombami Iz. Cankarja Tl spisi niso samo naš najobširnejši narodni tekst, ampak so naipogumnejša Izpoved slovenskega duha. Iz lastne založbe se še posebej priporočajo: F. S. Finžgarjevi zbrani spisi (8 zvezkov); Fr. Stele, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih; Stanko Vurnik, Uvod v glasbo; 3ak. Kelemina, Literarna veda. Poseben oddelek za pisarniške potrebščine