83. številka.
Izdanje za četrtek U. julija 1895.
_(t Trata, t četrtek zjntraj dne U julija 1895.)
Tečaj XX.
„■OINOST"
ithaja po trikrat na teden v Acatili i«. <i*ajib ob torkih, «ati>«hlh
m sobotah« Zjuiranjn izdHnj« izhaja ob 0. uri ijntraj. vefcerno pa ob 7. ari veter. — Obojno ildunje *tane : ■a ]«il«o	. f. —izven Av»trij« f. 1.40
«■ tri aioeec. . , 2.flo , . . «,-
M pol tflU . . . 5.— , „ . K._
■a fM leta . . . tO.— ... 1A.— Sa naračbe brei priložene naročnina •»
«0 jemlje eiir. Poaaničnit Številko ne dobivnjo t pro-dajalnicah tobaka v Irntu po a nrč.. iiven Trita po S n»«. Sobotno Taverno iadaaje * Irntu « ni., iiren Trata S a t.
EDINOST
Osflas ne rn^-tn« po turifu » petitu; la n-\!«lo»f i dobrimi Mrkimi mt pU^u|<> pre.ti.r k..!ik.i-	<.*rit.|.tiH »ruic.
t'o^Uriu. ■cmrinici- in j»»ii 'Taht/»l l.i
ma^i •■tjln-i iftl. »u r»«Sii4(t,.» p.i p.Itn
V«t il-ipi-i	i.> p.i4t|j»j , jr . Imimtj .
Ilicu «i tu t 13. V-4V) pi mi o >r*
l>lll I : .tli* il" lil • H T n.-i l I|,irt I I «.) Ur npr- j IMIIIJO. U »kupiti m II« <r W>.|ji),
OlMll«
Naročnini. n>K fiitrti« • u	«prw
loma m>r<icni«tn> ulicu Mulina pie-colo hit. 3, II. nmtgt. Odprte rnklnianrijo
• 1» (Tu.tO puHlllIn«.
•nsketfa političnega druitva za Primorsko.
,r KllnutU > Mil«"
Radi dogodkov povodom volitev volilnih moi v litri.
Interpelacija po»l. SpinSiče, dra. Laginje in t;i-varisev r seji po»lun«ke zbornice dne 14. junija 1893.
V štev. 76. našega lista (/jutranje io večerno izdanje) priobčili smo prvi del te interpelacije ; žal, da smo morali priobčevanje pretrgati radi obilice drugega gradiva, ki se je kar kupičilo ladi občnega zbora politiČ-nega društva „Edinost" in pa petindvajsetletni „Nase Sloge". Treba je, da vsaj jeden slovenski list zabeleži vse to, po gosp. posl. Spinčiču trudoljubivo nabrano gradivo, da izve slovenski svet, kako se vrše volitve po Istri in da zadobi slovenska javnost vsaj nekoliko pojma, s kake vrste nasprotniki se namje boriti tu doli! V že prijavljenem delu bili so opisani dogodki pri volitvah volilnih mož v občinah V i ž i n a d a in O p r t a I j. Danes nam je torej nadaljevati s priobčevanjem velezanimive interpelacije. Najprvo pridejo na vrsto dogodki pri volitvi v
V volilnih listah občine Vrsarske bilo je nepravilnosti in ni bilo mogoče, da bi jih bili dali popraviti hrvatski volilci, ker ni bilo dovoljeno ni voliku Božo Janku in tovarišem, ki so bili šli dne 13. aprila k županu v Vi naru, ni Matetu Siootidu in Juriju Trleviču, ki sta bila šla istega dne k namestništve-neiuu svetovalcu v Poreč, da bi prepisali volilne liste ter da bi iste dali eventuvalno popraviti. Prvi je rekel, da bi dovolil prepisati liste, ako mu tako zaukaže c. k. okrajno glavarstvo; drugi pa je rekel, da je reklama nedopustna, da grogom dežel nozborskih volitev ni dopuščeno popravljati volilne liste; kar znači to isto, kar je rekel volilcem iz »bčine oprtajjske, da je namreč voliti po nespremenjenih volilnih listah zadnjih občinskih volitev. Gospod okrajni predstojnik se je tudi res branil npisati v volilne liste ter doposluti vabila šestero davkoplačevalcem, kojih davčne knjižice mu je dne 19. aprila predložil kapelan iz Svetega Lovreča in župe upravitelj is Gradine in ki uiso dobili povabila k volitvi vzlic zadostni visočini davka, zbok česar ostali davkoplačevalci uiso zaprosili, da se popravijo volilne liste, oziroma, da se jim dopošljejo povabila.
Na ta način uiso mogli vršiti svojega prava teh šestero davkoplačevalcev hrvatske stranke, katerih imena so navedena v pritožbi točka 9, kakor tudi sedem drugih davkoplačevalcev, kojih imena in visočina davka so označeui pod točko 8 pritožbe, in od kojih plačujejo vsi več nego 8 gld. 42 nvč. direktnega davka G"den cel6 49 gld. 44 nvč.), namreč več nego Mate A ntolovič pok. Blaža, ki je dobil povabilo k volitvi —• pridejano
k pritožbi. Te, kfiknr tudi kakih 2ft drugih, so sicer po prečitanjn volilnih list pustili v sobano z njih davčnimi knjižicami, toda k glasovanju niso dopustili nijednega. Razun teh je volilna komisija odklonila od glasovanja nastopne:
Dvanajst hrvatskih tvrdk (glej točko pritožbe f> a), ki so bile vpisane v volilne liste, ki so prejele povabila k volitvi, in ki so tudi došle k volitvi, in sicer so jih odbili 7, utemeljenjem, ila na vsacega člena teh tvrdk ne spada 12 gld. 93 nvč. davka. To utemeljenje je povsem neosnovano; prvič zato, ker za volilno pravo ni odločilna visokost davka vsacega posamičnega člena, ampak visokost, davka vse tvrdke, in drugič zato, ker najnižja, do volilnega prava v občini Vr savski opravičujoča visokost davka ni znašala 12 gld. 93 nvč., ainpak k ve-čemu, kakor je znano, 8 gld. 42 nč., kakor dokazuje tudi vzgled imenovanega Mate An-tonoloviča pok. Blaža.
Nadalje je komisija odklonila : Dva hrvatska volilca (točka pritožbe 6 b), ker so pri prvem zapisati jedno krstno ime več in pri drugem „nipote" mesto „germano"; jednega hrvatskega volilca, ker je bil pred k a k i m i 30 leti pet dni v preiskovalnem z a p o r u, jednega hrvatskega volilca ker ni prišel k volitvi tudi njega bratu m r s i že p r e d d e s e-timi leti, dasi je ua prvega samega pre pisano vse posestvo, dasi je bil sam vpisan v volilno listo in se je tudi povabilo glasilo na njega samega, in slednjič so odklonili tretjega hrvatskega volilca, ne da bi bili povedali vzrok za to (Ti trije slučaji so navedeni v pritožbi pod točko 6 c).
Temu nasproti so glasovali /.a italijansko listo (glej 9 točko pritožbe):
Po prečitanju volilne liste deset do 12 mož; ali po pravici, ali ne, ni bilo mogoče dognati ;
jeden, ki je bil v minolem letu obsojen na šest dni radi tatvine v gozdu ; trije so glasovali po dvakrat; dva, katerih imeni se niste čitali pri čitanju volilne liste od strani župana pred ! onimi, ki so ga dne 13. aprila naprosili, da j bi smeli prepisati volilne liste in
jeden najbrže nima pravice, ker ne poseduje ničesar, kolikor je znano.
Slučaj, naveden v pritožbi pod točko | 10, da so namreč pri volitvi k glasovanju pozvali veleposestnika conte Borisl-a, daje povoda misliti, da vsaj jednega veleposestnikov J niso izločili iz volilne liste in da se ista sploh ni uravnala.
Italijanska lista volilnih mož je baje dobila 23 glasov večine. Ako poštevamo le one
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veku.
Hpi.al A. Ž e n o a.
(Dalje.)
XiV.
Pod večer je bilo. Zlati žarki solnca so blesteli skozi visoka okna grajske kapele v Mokricah in padali na novi kamen sredi cerkvenega tlaka. Medena slova na kame.iu pozivala so vsako krščansko dušo, naj prosi Boga za blagor duše plemenite gospe Marte Gregorijančeve, katere kosti so počivale pod raramornato ploščo. Pred kainenom klečal je mlad junak, opravljen v kruto železje. Po-zlačena čeljada stala je poleg njega. Sklopil je roke, sklonil glavo, na očesu mu je trepetala solza. Večerno zlato lesketalo je ua svetli čeljadi, na sijajnem oklopu, večerno zlato venčalo mu je mlado, junaško Čelo, v katero je bil utisnen pečat hude žalosti. Mladenič je molil, od srca molil. Ustnice iz-
rekale so mu besede oćenaša, toda misli so se mu utapljale v žalosti, dušo mu je davila tuga. Kaj hoče ? Kamo hoče ? To Bog zna. Nedavno pripeljali so mil milo mater semkaj od Zagreba in vrgli so drage ostank« pod ta kamen. Oče besen, oče srdit vrtel se je v vrtincu burnega veka da u d uši siluj vest, da pozabi mrtvo ženo in živega sina. Pod očetovo streho nima življenja, nima obstanka. Pa kako bi, ko nima srca! A brat? Slaboten je; trepetajoči pred očetovo jezo, poljublja tulado svojo zaročnico in izogiba se starejšemu bratu. Bože! V rojstni liiši niti duše! Odtrgana veja ! A kam ? Tje k mi-lobi srca, k mladi zlatarjevi. Bi! je siuoč pri njej in klel se svojej miljenki, da je nikdar ne pozabi, da jo bode ljubil na veke. Ona iu Jerko, te dve duši napolnjevali st i srce mladega Pavla. No, more-li ostati pri Dori, ne da bi jej Škodoval na glasu, more-li izpostaviti jo zopet zlobnim jezikom sveta, njo sirotico, ki je zaradi ljubezni svoje pretrpela vroče muke ? A i kaj bi v domu nje očeta ? On, velikaški sin, toda brez svojega
hrvatske volilce, ki so bili na ta ali oni način povsem neopravičeno prikrajšani v izvrševanju svojega volilnega prava in so tudi imenoma označeni v pritožbi (ti | 7-f l 2 \ 2 -H H-H 3,,)» teil*j vidimo, da bi bila hrvatska lista dobila večino 7 glasov, da se je postopalo zakonito.
Večina bi bila še za nekoliko glasov veča, ako bi odpadli oni glasovi, ki so se nezakonito oddali za italijanski listo.
Navedenemu bi bilo še pridodati :
l>a volitev volilnih mož v Vrsaru ni bila javna, ker so le po tri, včasih tudi več volilcev spuščali v volilno dvorano inje moral vsakdo, ko je oddal svoj glas, ostavili dvorano, iu ga je odvel orožnik, ako ui hotel oditi takoj;
da selo Vrsar ni središče občini, zbok česar je večina volilcev krajne občine oddaljena od volilnega kraja po dve, tri in več ur;
da je nečloveški siliti ljudi, ki so storili tako dolgo pot, da morajo stati pri vsakem vremenu na trgu skozi osem ur, telila morajo potem zopet premeriti pot dveh, treh iu več ur do svojega doma;
da je bilo hrvatskim volilcem prepove-dano govoriti med seboj, med tem ko so italijanski volilci smeli govoriti
da so hrvatski volilci bili zasramovani besedami in da se jim je žugalo demonstracijami ;
da so se paragratl zakona, koje je prečkati pred volitvijo, prečitali le v italijanskem jeziku, kojega nc razume večina volilcev.	(Dalje pri h.)
Politiške vesti.
V Trstu, dno tO. julija 1805.
Državni zbor. V svoji včerajšnji seji je poslanska zbornica vsprejola naslov .visoke šole" in „knjižnice" v proračunu mini-sierstva nauka iu bogočastja. Na to je prišlo na vrsto „srednje šolstvo" in z istim glasovito celjsko vprašanje. Proti slovenskim vsporednicaui v Celju se je oglasil prvi levičar il a a s e z nasvetom, da bi Slovenci odstopili od te svoje zahteve in naj bi mesto nje nujno predlagali državni spodnji gimnazij slovenskim in nemškim učnim jezikom v kojem slovenskem kraju Spodnje Štajerske, posl. II a 11 \v i r h je rekel, da dvojezična uredba šolstva dovaja navadno do poslovenjenja šol i n o b č i n. (Ali spoštovani gospod poslanec, čujte nas: ako žu dvojezična uredba šole moredovesti do popolnega „poslovenjenja" šole same in občine, potem si že moramo misliti, da so dani drugi pogoji za tako poslovenjenje, to je, da je do-
očeta siromak, gola duša brez grudice zemlje 1 Iu sine-li plemič mirovati v tej dobi ? Ne sme. Domovina zove, iti je treba, odtrgati se od srca drage, pa i počilo! V boj! V boj za križ ! — Ah. težak bil je ta raz-stauek. Saj prej bi se bršljau odtrgal od sio-letnega hrasta, nego roke dekliške od prs milega vojnika. „Iti moram, duša!" rekel jej je Pavel, „čuješ-li ? Sablja mi žvenkeče, pravi mi, da sem strahopetne^." — .Iti, Pavle!" zajecljala je mlada, viti med sablje, med puške, kjer vsaki treiiotek nosi gotovo sinil! Kjer se ne vpraša za srce, za ljubezen, za solze! Kjer se davi, kolje, kjer ljudje pozabljajo na Boga! Bog, da sem vsaj možka glava, da morem i jaz iti — toda ženska sem — joj tužna ženska!" — „Miruj, sladko srce! Moram!" zašepetal je Pavel ua silo; „glej, oče mi je besen! Hoče ti zlo zaradi mene! Moja prisotnost mogla bi ga zavesti še dalje. Bilo bi gorje za naju. Naj mine nekoliko časa, morda se pomiri." — „Morda?4 odvrnolo je dekle žalostno: .srce mi pravi, nikdar, nikdar! Joj Pavel, zakaj sva se taka
tični kraj v resnici že »lovensk ter d.t je bilo vse njega iienišlvo umetno vzgojena r a s 11 i n a. V resnici nemškega kraja ne bi moglo posloveniti niti deset popolnoma slovenskih gimnazijev. Strah pred „poslovenjeni" Celja pravi torej, da Celje ni nemško mesto. In res ni, ker stoji na slovenskih tleh, v sredi uarodno-zavednega slovenskega prebivalstva. Iu tako je nehote pripoznal tudi ta nein.š«i poslanec, da je ta zahteva štajerskih Slovencev popolnoma opravičena. Op. ured.) Pesi. V oš ujak je označil celjsko vprašanje kot pedagogiško iu po-litiško. Keksi, da so se ob tem vprašanju združili vsi glasovi na desnici, izrazil je željo, da bi tako razvrščenje ostalo pravilo za bo-počnost. Po tem govoru so pretrgali sejo.
Včeraj je bila prva večerna seja, pri kateri je pričela razprata o pre o snov i civilnega pravdnega reda. Tudi češki poslanci so se potegnili za to preosnovo.
O celjskem vprašanju se bode vršilo danes glasovanje v poslanski zbornici. Iz tega vprašanja zgolj kulturne važnosti se je izci-milo drugo vprašanje eminentno politiške važnosti. To je razvidno že iz dejstva, da so vse stranke pozvale svoje člane k glasovanju, tako, da že dolgo ni bilo navzočih toliko poslancev, kakor v današnji seji. Izid glasovanju priobčimo med najnovejšimi vestmi, ako pravočasno dobimo kako poročilo.
Različne vesti.
God sv Cirila in Metoda je minolo nedeljo praznovala bratovščina sv. Cirila iu Metoda pri sv. Jakobu kaj lćpo cerkveno slovesnostjo. Ob 9. uri je bila namreč slovesna sv. maša, ki jo je daroval veleč. gosp. kanonik Križman, pel pa je močan pevski zbor rečene bratovščine. Pred sv. mašo je prepovedoval g. župnik Hrovatin sam o ljubezni do bližnjega iu je v svoje lepe nauke vpbd delovanje sv. bratov Cirila in Metuda. Cerkev je bila natlačeno polna pobožnega občinstva, kar je najbolji dokaz, kako potrebna je slovenska služba božja v tej cerkvi.
Iu sedaj smemo vprašati po vsej pravici : ali se je s tem, da so slovenski verniki smeli Boga moliti v svojem jeziku, skrivil le jeden sam las ua glavi jednega samega Italijana? Mar se. je s tem uogodila komu krivica, da je bila i nam — pravica?! Mislimo, da ne! Veleč, gospod župnik Hrovatin pa bodi u verjeti, da je ubral pravo pol: Italijanom kar jim gre. Slovencem pa ludi, kar jim gre! Od te prave poti naj ga ne odvrne vse upilje onih ljudi, ki n e hodijo v c e r k e v.
rodila, ti velikaš, j u ubožica ; zakaj jaz nisem bogata, a ti siromak ? Zakaj sva se videla jadnika?" — „Ali obžaluješ to, duša?" — „Oh, ne obžalujem," z.vš. patalo je dekle živahno, iu i/./.a solz zaplamtele so ji oči, „vi liš, kako sem srečna, u • bi te svoje sreče dala uiti za carjevo iui tje. Kaj vprašani jaz po t v« »j i'iii plemstvu ia imenu ! Jaz poznam samo Pavla, jaz ljubim samo Pavla, bil ubog, bil bogat, bil velikaš, bil kmet. Mnogo sem jokala, mnogo trpela, a srce se mi je smijalo, ker trpela sem za Pavla, za Pavlovo ljubezen." — „Oj dikainoja! Take duše ue poraja niti jeden naših gosposkih dvorov!" odvruol je Pavel nežno. — „Iu sedaj me zapuščaš ! Kaj naj spočueiu! LJmr-jein, čakajoča tebe! Oj, ne hodi! A — pojdi! Hočem biti pokorna! Ti ves bolje, kaj mora l)iti, ti to bolje znaš — —" in deviea pričela je o l srca plakati. Pavel je poskočil, poljubil jo v čelo in oddirjal.
(Dalje pri h)
„TI Piccolo* seveda oteplje okolo sebn tudi to pot liki razposajen «\m israjčnik - ntep-Ijn in — laže. Pr;t\i n..iuiW, da jeilalijamko ljudstvo t.tkoj po prep >i demonstrativno ostavilo cerkev. Ali bratn- dragi, če že ho-<Vš lagati za vsako ceno, laži vs«j nekoliko spretneje, da bode tvoja laž vsaj nekoliko podobna resnici. Tako pa lahko vsakdo v prvi hip o ti pije s prstom, da — lažeš! Kdo ti bode verjel, da so vsi oni Italijani, ki su ostentativno niso hoteli udeležiti sv. maše, mirno poslušali slovensko p r o p o v o d?! No bratec, takrat si jo pa res zakrožil pre-okovno. Resnica je le ta, da po propovedi ne le ni nikdo ostavil cerkve, ampak ista se je napolnila še bolj do zadnjega kotička. Italijani pa že zato niso mogli ostaviti cerkve, k e r n i bil o nobenega n o t r i. Kadi verujemo, da te peče dejstvo da je število Slovencev v tari sv. Jakoba toliko, da morejo sami napolniti cerkev. Ali kaj hočeš, potrpi in potolaži se : GUicklih ist, \ver vergisst, \vas nicht mehr za Andevn ist ! Zdrav hodi I
Vzgoja triaSke mladine. Našemu tržaškemu takozvanomu liumorističnemu listu nll Oorso" — Hog obvaruj nas Slovence takih »humorističnih" listov! — pristojni bi ta naslov le tedaj, ako bi hoteli pripoznati, da si je pri pojmu „dovtip" misliti razne umaznnosH, trivijalnosti in gnusnosti, ngajajoče k većemu takim gospicam, ki so pozabile že davno, kaj je ženska sramežljivost. Kajti v tem listu ni niti sledu zdravega humorja in one .šepavosti, ki vedri duha, a ne razburja živcev. In tudi to dejstvo, (lase namreč take vrste listi morejo vzdrževati med rutini, je značilno za duh, razvivši se pol okriljem dvite coltnre : tudi to dejstvo kaže, kako nizko j«* padla pri nas — javna morala.
Kakor se čista človeška roka ne dotika rada — blata, tako se i mi neradi pečamo z imenovanim »humorističnim' listom.
Tem bolj smo se začudili, videvši, da je ta požrešni kozel v svoji zadnji številki šel med vrtarje, vestno skrbeče za nežno cvetko otroške nedolžnosti, oziroma nravstvene vzgoje na§e mladine. V šestih podobah nam je plastično predočil, kako se tržaška mladina vzgoja za — vislice. Iz teh podob je razvidno, da se naši mladini od jutra do večera uliva v nedolžno dušo strup skandalozne kronike in da ta mladina po čitanju „II Paesa" in „Piccola" leze počasi pod — vislice.
Vse res, vse dobro, vse prav, samo nekaj je pozabil povedati ta kozel v vrtu javne morale; namreč to, da vsi ti kandidatje za lepo smrt na vislicah posebno pridno čitajo tudi — JI Corso* in si ogledujejo njega obscenne ilustracije, zabeljeite uprav bordel-skimi dovtipi.
0 priliki pogoifienja v šoli pri sv. Jakobu dne 5. t. in. darovali so siadčic ali kruha gg.: Anton Lampe, Ivan Lampe, Gasperčič, .M. Obersnel, g.a Amalija Trobec, g. Jenko, g. lVrhave, g.a Franju Pertot, g.a Manile, g.a IVnikvar, g.a Iv. Angeli in Milka. Mali-novca so darovati gg.: Žitko, Golja, Pečenko in Grebene. Vsem bi. darovateljem izreka prisrčno zahvalo ODHOli
ženske p o ilr. sv. Cirila in Metoda.
Cirilo-metodijaki dar Pevci bratovščine sv. Cirila in Metoda darovali so, slaveči praznik slovanskih apostolov, kot Cirllo-metodijski dar 20 kron; med temi daroval je g. I. Levičar G kron.Nadalje so darovali: I. Delkin 2 K., F. Pretnar 2 K., A. Reiclnnann 2. K, F. Mikota 2 K., Jož. Haipel 2 K., Andrej Godina 2 K., Mih. Kamuščič 2 K., Matija Kol-man 2 K., g.a Počkaj 2 K.r g.č Zupan 1 K., g. Janko Molovi«! 1 K. Milka 10 K., Ivan 10 K., g.a Ter. Golja 3 K., Jakob pl Iui-hačević 10 K., Jakob Perhavc 1 K,
Slovenska šola družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu priredi šolsko veselico na zavodneui vrtu prihodnjo soboto 12. t. m. ob fi. uri popoludne. Vspored: 1. ,.Hlago-vestnikom*, S. Gregorčič, govori Tonica Oi.i-nal (V. razr.) 2. »Angelj varuh* poje TI. razr. 3. »Kaj imam", govori Marica Uezek (otr. vrt). 4. .Pozdravljan« domovina te" poje III. razr. 5. „Ljubav do doma", govori Alfred Krasna: 11. razr. (i. „Mali zaspanček* prizorček, igrajo: Ličen Justina, Poženel Antonija in Moze Frančišek. I. razr. 7. .Danica*, poje IV. razr. 8. „Ubežni kralj" govori Anton Trebeč. 9. „Na trati", poje III. razi1. 10. „Špartanka", govori Jelisava Kresevič : III. razr. II. „Junakov grob" go-
vori Anton Trebeč. 12. rDanici* poje IV.
razr. 13. „Sreče dom" govori Gorup Ivanka IV. razr. 14. .Kresnica" poje V. razr. 15. 1 „Mladi tat", prizor v jednim dejanji (V. raz.), ; osebe : HeF'ev Svetko, Marijo Dobrila ; Sto« janova Leniča, Tonica C.irga; Helčeva mati, • .Tustiija Vook : Strijc, Ivan Saksida (iz V. i razr.) Iti. „fVsirska pesem".
Vodstvo.
Razpisana učiteljska služba. Na ljudski šoli v Ospu izpraznjeno je mesto nčitelja-voditelja v II. plačilnem razredu. Prošnje v Štirih tednih okrajnemu šolskemu svetu v Kopru.
Orožne vaje. Doba za vaje III. voja
določena je nastopno: Pešpolki 7,17,27,47, 87 in 07 ter lovski bataljoni 7, 8, <J in 20 — od ir». do 27. avgusta, potem od 28. avgusta do 12. septembra; pijonirski bataljon št. 4 v rtuji od 22. julija do 3. avgusta, trenska divizija št. 3 v Gradcu od \H. do do 30. septembra, sanitetni oddelek št. 8 v Ljubljani in št. 9 v Trstu od 31. avgu-da do 12. septembra Vaje v orožju bodo trajale 13 dnij, ne vštevši pot do prezentacijske postaje in pot nazaj.
„Tržaški Sokol" priredi dne 21. t. I. pivi svoj društveni izlet v Dolino. Za ta izlet del«jo se že sedaj priprave, tako se strani „Sokola" kolikor tudi od strani vrlih dolinskih pevcev in godcev. Ker se utegnejo tega izleta udeležiti tudi druga društva iz okolice in je pričakovati plim run udeležbe tudi iz mesta, smemo se nadajati krasne narodne veselice v prijazni Dolini. Natanč-neji program priobčimo pravočasno.
Nemška eskadra v Trstu P Nekemu Dunajskemu listu javljajo iz Kiela: Prva divizija manovriškega brodovja, namreč oklop-nice I razreda „Kurfttrst Friedrich Wilhelm", „Hrandenburg", „Weisse»burg" in nWorth*, odplovila je dne 9. t. m. na daljše popotovanje. Ta eakadra obišče Spanjsko in pozneje Trst, kjer bode prisostvovala krstu vojnega patnika „Budapost".
Sol za živino. Mestni magistrat objavlja, da je na razpoloženje še jeden del soli za živino, katero sol je bila lani nakupila občina. Poživlja kupce, da se prijavijo pri I. oddelku mestnega magistrata (III. nadstropje, vrata št. 12).
Iz Pomjana nam pišejo dne 5. julija 1895. Tudi mi smo sinoć zakurili velikansk kres na čast sv. Cirilu in Metodu s ponižno molitvijo, naj hi duh sv. apostolov prešinil ta mukotrpni narod po vsei Istri, da bi se vzdi mnil iz narodnega spanja ter se zavel svojih svetili pravic in postal sam svoj Tako naj bi slehernemu žarelo srce za narodno stvar, kakor sinočnji kres in kmalo bi Istra ne bila več ,tužna", ampak — vesela
Še nekaj. Pritožba Ivana Veskova na c. kr. drž. pravdništvo v Trst proti e. kr. sodišču v Kopru, o koji ste bili svoječa.sno omenili v cenjeni „Edinosti", je vendar imela svoj vspeh, kajti Veškovo je bil že pozvan k reče,nemil c. kr. sodišču, kjer so sestavili razne zapisnike ž njim kako se jo stvar godila v pisarni. E pur si muove, kadar se malo podreza.
Iz Marezig nam pišejo dne 1. t. m.: Včeraj je poznan ničvreden fant ukradel 16 gld. cerkovniku Rodela Pnkral se je skozi okno. Žandeimarija ga išče.
Iz Ljubljane nam pišejo: Ker je cenjena „Edinost" one dni poročala o cerkvenem „žegnanju" in o shodu pri sv. Ivanu pri Trstu, naj še juz nekoliko poročam od tukaj o enaki zadevi, ker letos se svet izvestno bolj zanima za naše ponesrečeno mesto nego druge-krati. Vršilo se je pa tukaj minola dva praznika v dveh predmestnih župnijah pa-trousko blagoslovljenje. V soboto, praznik sv Petra iti Pavla dan, v predmestni fari sv. Petra, diugi dan v nedeljo pa v Trnovem, cerkvi sv. Janeza Krstnika. Druga leta se je to vse prav slovesno vršilo in streljanje iz top čev je poveličevalo slovesnost. Letos pa je bilo omejeno le samo na notranje opravilo. Pri sv Petru ni bilo zunaj nobenega znaka veselja, dočijn je bilo druga leta vse v vencih in zastavah pred cerkvijo. V Trnovem je bilo sicer tudi jetos zunaj okinčano z venci, zelenjem in zastavami, toda to je spominjalo bolj na žalost nego na veselje, ker so viseli venci in zelenje le po lesovju in po odrih. Tudi veliki zvon ni pel v Trnovem, ker mora nizko doli v porušenem stolpu poveznjen molče čakati, kedaj napoči tisti srečni dan ko se povišan zopet oglasi
raz visoke line. To usodo velikega zvona
je govornik, preč. gospod dr. Debevc v Trnovem, kaj lepo primerjal raz lečo z usodo sv. Janeza Krstnika. Kakor je zvonov glas preje mogočno donel klical in vabil svoje farane v cerkev ter sedaj moral obmolkniti, ravno tako se je razlegal glas sv. Janeza Krstnika ob reki Jordan, ko je klical in budil ljudstvo k pokori na prihod Odrešeni-kov, dokkr ga ni hudobija potisnila v ječo, in je moral vtihniti jednako velikemu zvonu Njegov glas se ni več razlegal, porušeno je bilo njegovo življenje, zavist gaje umorila itd. Pri Šempeterski cerkvi na zunaj ni videti sledov potresa, tem bolj je pa raz-drapana znotraj. V notranjem je vsa podprta in poodrana. Nasprotno je pa pri trnovski. Na znotraj ni toliko trpela, tem žalostneji je pa pogled na zunanjost cerkve. Na mesto lepili stolpov štrle kvišku le odri, okrog pa nagromadeno na kupili vsakovrstnega gro-moza in porušenega zidovja. Mali zvonovi pa pred župnisčem v leseni kolibi žalostno oznanujejo svojo in svojega višjega povez-njenega tovariSa usodo.	H.
Statistika trialka. V tednu od 30. min. do 6. t. m. rodilo se je v tržaški občini 112 otrok (62 inožkih in 60 ženskih); poleg teh bilo jih je 7 mrtvorojenih. Umrlo je 93 oseb (40 možkih in 53 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 30-06 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 2 slučaja škrlatice, 4 slučaje davice, 19 si. jetike, 8. si. vnetja sftpnih organov in fi si. kapi.
Poskuitn samoti,or. Predvčerajšnjem zjutraj obesil se je na križ okna svojega stanovanja 25letni bivši trgovski pomočnik, sedaj gostilničar Hektor Roncalli iz Bergama, stanujoči v hiši št. 11 ulice S. Maurizio. Vrv bila je preslaba, utrgala se js in mladič cep-nil je na pod. Padec čuli so i domačini; prihiteli so v Roncallijevo sobo, kjer so našli istega ležečega brez zavesti pod oknom. Pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, kateri je Roncollija vzbudil, toda, videvši njegovo veliko razburjenost, navstavSo vsled preobile vžite pijače, poslal ga je v bolnišnico ua opazovanje.
Nezgoda. Predvčerajšnjem ob 12. uri in en četrt pop. vozil je izvošček Marko Hro-vatin, službujoč pri g. Franu Sili v ulici Pe-tronio št. 599, po ulici Šalita di Greta s kamenjem obložen voz. Vozu se je približal 131etni Marcel Castellani, stanujoč v ulici Pctronio hšt. 20. Deček je hotel utakniti kamen pod kolo, v tem pa je zdrsnil in padel pod voz. Kolo mu je zlomilo desno nogo nad kolenom. Dečka so odpeljali v bolnišnico. Kakor je izjavil ponesrečeni fantič sam, ni voznik kriv nesreče.
Policijiko. Organi sv. Ivan-Vrdeljskega komisarijata so zaprli 241etnega mizarja Santa Novella iz iieneškega okraja, ker je brez posla pohajal po mestu. [Izročili so ga italijanskemu konzulatu. — 30lettiega voditelja gostilne .Acipiila nera", Jakoba Ku-poša, iz Karlovca, zaprli so, ker se je v ulici Miraiuare pred Jevščikovo gostilno nekaterim delavcem pri telefonu nevarno pretil. — 23letnega kmeta Danijela Krta iz Štanjela so zaprli, ker se je vrnil v Trst, dasi je bil leta 1890 izgnan od tu. — 16-letnega kletarskega vajenca Josipa Komarja in 16 letnega slikarskega vajenca Jakoba Peroso, oba iz Trsta, zaprli so, ker sta prenočila pod milim nebom na vrtu gostilne „Ali' Acquedotto". — Težak Jakob Arzioni iz Trsta razgrajal je na Velikem trgu, grozeči se svoji ljubici Ani Furlan. Prišli so stražarji ter ga vzeli seboj.
Koledar. Danes (11): Pij I., papež; Veronika, devica. — Jutri (12): Mohor in Fortuiiat, mučenca. — Polna luna. - Solnce izide ob 4. uri 27 min., zatoni ob 7 42 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 24 stop., ob 2 pop. 26-5 stop. C
Slovenski abiturijentje!
Še malo časa loči Vas od trenotka, ko pojdejo mnogi izmed Vas v dalnjo tujino, ua Dunaj, da se posvete svoji stroki v korist svojo in prospeli slovenskega naroda.
Gotov o se bode marsikomu krčilo srce pri slovesu od domačega kraja, ob slovesu od ljubili svojcev in drage domovine, toda pogum ! Tu pričakuje Vas slov. akad. društvo „Slovenija", katero je v teku več kot 25 let
vzgojilo večino sedanje narodne inteligenc«,
večino uajveljavnejših politikov, literatov in rodoljubov, društvo, katero je in bode vedno središče slov. naprednega dijaštva. Na Dn-naju je mnogo dijaških podpornih društev, med njimi zlasti blagotvorno slovensko, katero se ravno na prvoletnike najbolj ozira.
Pridite toroj pogumni in zavedni v prav mnogem številu na Dunaj, da vstopite v .Slovenijo", katera Vain bode ▼ tujini duševno ognjišče, da se vzgojite v odločne in kremenite značaje, ravnajoči se i Vi po starem društvenem geslu: „Vse za svobodo in narodnost".
Ako Želite kakih pojasnil, obrnite se na društvo, katero V«m bode rado odgovorilo. Stanovanje „Slovenije" je: Dunaii Lederer-gasse VIII, 20, I.
Na svidenje, novi tovariši t Za odbor:
IvanOražen,	Ivan Vrančič,
t. Ć. predsednik.	t. t, fagnik.
Najnovejše vesti.
Dunaj 10. Postavka za celjski gimnazij je vsprejeta z 1 73 glasovi proti 143.
Dunaj 10. Poslanska zbornica nadaljevala je posebno razpravo o naučnem minister-stvu, naslov »srednje šole". Poslanec Koko-schinegg je slikal odnošaje na utrakvistiškem gimnaziju v Mariboru; pravi, da tudi peda-gogiški vzroki govore zoper osnovo slovenskih vsporednic v Celji, po katerih bi prifilo v nevarnost nemško posestno stanje.
Dunaj 10. Oflcijozna .Piesse" naglaia s ozirom na celjsko vprašanje, da sedala vlada v svoji lastnosti kot zgolj poslovno ministerstvo se ne more spuščati v taka vi* sokopolitiška vprašanja. Vlada želi vstrezati opravičenim potrebam vseh narodnosti. Pro-račun se dozvoljuje le državi in nje potrebam.
Zagreb 9. Pomiloščeni bivši minister srbski Tavčanović se povrne v kratkem so-pet v Srbijo, kjer se nastani stalno.
Bratom Sokolom!
Ker mi pri inojem odhodu iz Trsta ni bilo mogoče posloviti se osebno od vseh dra gih mi bratov Sokolov, kličem Vam vsem v svojem in svoje družine imenu prisrčen: Na zdar! Bog Vas ohrani v bratski ljubavi v prospeli in napredek vrlega .Tržaškega Sokola" in vsega tržaškega Slovenstva! Živi torej in raztezaj svoja krila, dragi mi .Tržaški Sokol" 1
Še enkrat torej : Na zdar t
Jakob Mil a ve.
Broj 19»1.
Oglas natječaja.
Otvara se natječaj na mjesto obći uskoga redara u Pazinu uz mjesečnu plaču od fo rinti 30 posticipatno plativih iz občinske blagajne.
Odječu dobiva redar prvi put u naravi a unapried forinta40 godišnjih za nabavu iste.
Molitelji imaju biti krepkoga zdravlja, dobe od 25 do 40 godina, neporočnoga življenja, te poznavati hrvatski ili slovenski jezik u rieči i pismu a po mogućnosti i talijanski.
Molbe neka se šalju podpisanemu 4» konca julija 1895.
Občinsko glavarstvo,
Pazin, 8. julija 1895.
Načelnik: Dp. Dinko TvinaJvlM.
Trgovinsko brtojovko.
Balimpaita. Pionira x» jsi«n «60-1.82 P&unipn 7 ii ipnmlad 1S96 —. — <lo — ■—• Oim •• jeden 5.56—6-57 It* su jeien 5 50 -6.51 Knruia z ft juli-Hvguat 5-95—& 97 s* maj.juni 1896 t*81— 4.8*.
PlHiiion novu od 71 kil. r. 6 75-6 80 o I 7« kil. f. H 80 6 85-, o.l »0 kil. I. 6 85—4 90 ml SI kil. f. 6-90 8 95, o.l H9 kit. f.ir. «ft5—7-lefiiien H 4O-K-70; proio 6---li 5« rJ bot»6.46-H.«IV
Trg zaradi ugodnog* vremena t obte jako nila-fen, eene padajoiTi. Pšenica: nilne ponudbe, kupci rezervirani, le težavno prodalo ao jo 10000 nit. tt. po 10 nv3. nižjih cenah.
Prag-a. Nnrulluirani sladkor /.a juli f. 12-92. novu letina 13'47.stalno v*lud sušo-
Pruga, ('eiitrifugal novi, po.iUvljair v Trti in h carino vred odpoitiljatev procej f,28 50-38 75. Juli
aopt. f. 28.75 -29.— ConcasMtf 29.---Četvorni
80----.--. V glavati (nudili) 3025 —*—.
Ha vrt. Kavn Hunto« good «vnrag* ■ m juli »2.- sta oktober 60,25. inlačno.
Hamburg 8unto» kuimI avitragu za juli 74'— aoptenibor 74.— deeoraber "2 75.
Dunigak* borio IO. Juliiaa. 1SB8
Državni dolg v papirja » « v Hrobru Av*lrijxka renta v zlatu , „ v kronali Kreditno akcijo . . , London ]0liHt, . .
Nnpolooui......
20 mark	.....
100 italj. tir.....
včeraj
101.25 101 40 1-4 — 101 60 409-10 121.05 9.61 V, 11.86 4H.15
Lastnik politično društvo .Edinost". — Izdavatelj in odgovorni urednik: July Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.
daiei
101.25 101.40 124.— 101.55 408.25 121 10 9-A2 11.95 48 077,