83. številka. Izdanje za četrtek U. julija 1895. _(t Trata, t četrtek zjntraj dne U julija 1895.) Tečaj XX. „■OINOST" ithaja po trikrat na teden v Acatili i«. «hlh m sobotah« Zjuiranjn izdHnj« izhaja ob 0. uri ijntraj. vefcerno pa ob 7. ari veter. — Obojno ildunje *tane : ■a ]«il«o . f. —izven Av»trij« f. 1.40 «■ tri aioeec. . , 2.flo , . . «,- M pol tflU . . . 5.— , „ . K._ ■a fM leta . . . tO.— ... 1A.— Sa naračbe brei priložene naročnina •» «0 jemlje eiir. Poaaničnit Številko ne dobivnjo t pro-dajalnicah tobaka v Irntu po a nrč.. iiven Trita po S n»«. Sobotno Taverno iadaaje * Irntu « ni., iiren Trata S a t. EDINOST Osflas ne rn^-tn« po turifu » petitu; la n-\!«lo»f i dobrimi Mrkimi mt pU^u|<> pre.ti.r k..!ik.i- <.*rit.|.tiH »ruic. t'o^Uriu. ■cmrinici- in j»»ii 'Taht/»l l.i ma^i •■tjln-i iftl. »u r»«Sii4(t,.» p.i p.Itn V«t il-ipi-i i.> p.i4t|j»j , jr . Imimtj . Ilicu «i tu t 13. V-4V) pi mi o >r* l>lll I : .tli* il" lil • H T n.-i l I|,irt I I «.) Ur npr- j IMIIIJO. U »kupiti m II« .|ji), OlMll« Naročnini. n>K fiitrti« • u «prw loma m>r ulicu Mulina pie-colo hit. 3, II. nmtgt. Odprte rnklnianrijo • 1» (Tu.tO puHlllIn«. •nsketfa političnega druitva za Primorsko. ,r KllnutU > Mil«" Radi dogodkov povodom volitev volilnih moi v litri. Interpelacija po»l. SpinSiče, dra. Laginje in t;i-varisev r seji po»lun«ke zbornice dne 14. junija 1893. V štev. 76. našega lista (/jutranje io večerno izdanje) priobčili smo prvi del te interpelacije ; žal, da smo morali priobčevanje pretrgati radi obilice drugega gradiva, ki se je kar kupičilo ladi občnega zbora politiČ-nega društva „Edinost" in pa petindvajsetletni „Nase Sloge". Treba je, da vsaj jeden slovenski list zabeleži vse to, po gosp. posl. Spinčiču trudoljubivo nabrano gradivo, da izve slovenski svet, kako se vrše volitve po Istri in da zadobi slovenska javnost vsaj nekoliko pojma, s kake vrste nasprotniki se namje boriti tu doli! V že prijavljenem delu bili so opisani dogodki pri volitvah volilnih mož v občinah V i ž i n a d a in O p r t a I j. Danes nam je torej nadaljevati s priobčevanjem velezanimive interpelacije. Najprvo pridejo na vrsto dogodki pri volitvi v V volilnih listah občine Vrsarske bilo je nepravilnosti in ni bilo mogoče, da bi jih bili dali popraviti hrvatski volilci, ker ni bilo dovoljeno ni voliku Božo Janku in tovarišem, ki so bili šli dne 13. aprila k županu v Vi naru, ni Matetu Siootidu in Juriju Trleviču, ki sta bila šla istega dne k namestništve-neiuu svetovalcu v Poreč, da bi prepisali volilne liste ter da bi iste dali eventuvalno popraviti. Prvi je rekel, da bi dovolil prepisati liste, ako mu tako zaukaže c. k. okrajno glavarstvo; drugi pa je rekel, da je reklama nedopustna, da grogom dežel nozborskih volitev ni dopuščeno popravljati volilne liste; kar znači to isto, kar je rekel volilcem iz »bčine oprtajjske, da je namreč voliti po nespremenjenih volilnih listah zadnjih občinskih volitev. Gospod okrajni predstojnik se je tudi res branil npisati v volilne liste ter doposluti vabila šestero davkoplačevalcem, kojih davčne knjižice mu je dne 19. aprila predložil kapelan iz Svetega Lovreča in župe upravitelj is Gradine in ki uiso dobili povabila k volitvi vzlic zadostni visočini davka, zbok česar ostali davkoplačevalci uiso zaprosili, da se popravijo volilne liste, oziroma, da se jim dopošljejo povabila. Na ta način uiso mogli vršiti svojega prava teh šestero davkoplačevalcev hrvatske stranke, katerih imena so navedena v pritožbi točka 9, kakor tudi sedem drugih davkoplačevalcev, kojih imena in visočina davka so označeui pod točko 8 pritožbe, in od kojih plačujejo vsi več nego 8 gld. 42 nvč. direktnega davka G"den cel6 49 gld. 44 nvč.), namreč več nego Mate A ntolovič pok. Blaža, ki je dobil povabilo k volitvi —• pridejano k pritožbi. Te, kfiknr tudi kakih 2ft drugih, so sicer po prečitanjn volilnih list pustili v sobano z njih davčnimi knjižicami, toda k glasovanju niso dopustili nijednega. Razun teh je volilna komisija odklonila od glasovanja nastopne: Dvanajst hrvatskih tvrdk (glej točko pritožbe f> a), ki so bile vpisane v volilne liste, ki so prejele povabila k volitvi, in ki so tudi došle k volitvi, in sicer so jih odbili 7, utemeljenjem, ila na vsacega člena teh tvrdk ne spada 12 gld. 93 nvč. davka. To utemeljenje je povsem neosnovano; prvič zato, ker za volilno pravo ni odločilna visokost davka vsacega posamičnega člena, ampak visokost, davka vse tvrdke, in drugič zato, ker najnižja, do volilnega prava v občini Vr savski opravičujoča visokost davka ni znašala 12 gld. 93 nvč., ainpak k ve-čemu, kakor je znano, 8 gld. 42 nč., kakor dokazuje tudi vzgled imenovanega Mate An-tonoloviča pok. Blaža. Nadalje je komisija odklonila : Dva hrvatska volilca (točka pritožbe 6 b), ker so pri prvem zapisati jedno krstno ime več in pri drugem „nipote" mesto „germano"; jednega hrvatskega volilca, ker je bil pred k a k i m i 30 leti pet dni v preiskovalnem z a p o r u, jednega hrvatskega volilca ker ni prišel k volitvi tudi njega bratu m r s i že p r e d d e s e-timi leti, dasi je ua prvega samega pre pisano vse posestvo, dasi je bil sam vpisan v volilno listo in se je tudi povabilo glasilo na njega samega, in slednjič so odklonili tretjega hrvatskega volilca, ne da bi bili povedali vzrok za to (Ti trije slučaji so navedeni v pritožbi pod točko 6 c). Temu nasproti so glasovali /.a italijansko listo (glej 9 točko pritožbe): Po prečitanju volilne liste deset do 12 mož; ali po pravici, ali ne, ni bilo mogoče dognati ; jeden, ki je bil v minolem letu obsojen na šest dni radi tatvine v gozdu ; trije so glasovali po dvakrat; dva, katerih imeni se niste čitali pri čitanju volilne liste od strani župana pred ! onimi, ki so ga dne 13. aprila naprosili, da j bi smeli prepisati volilne liste in jeden najbrže nima pravice, ker ne poseduje ničesar, kolikor je znano. Slučaj, naveden v pritožbi pod točko | 10, da so namreč pri volitvi k glasovanju pozvali veleposestnika conte Borisl-a, daje povoda misliti, da vsaj jednega veleposestnikov J niso izločili iz volilne liste in da se ista sploh ni uravnala. Italijanska lista volilnih mož je baje dobila 23 glasov večine. Ako poštevamo le one PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. veku. Hpi.al A. Ž e n o a. (Dalje.) XiV. Pod večer je bilo. Zlati žarki solnca so blesteli skozi visoka okna grajske kapele v Mokricah in padali na novi kamen sredi cerkvenega tlaka. Medena slova na kame.iu pozivala so vsako krščansko dušo, naj prosi Boga za blagor duše plemenite gospe Marte Gregorijančeve, katere kosti so počivale pod raramornato ploščo. Pred kainenom klečal je mlad junak, opravljen v kruto železje. Po-zlačena čeljada stala je poleg njega. Sklopil je roke, sklonil glavo, na očesu mu je trepetala solza. Večerno zlato lesketalo je ua svetli čeljadi, na sijajnem oklopu, večerno zlato venčalo mu je mlado, junaško Čelo, v katero je bil utisnen pečat hude žalosti. Mladenič je molil, od srca molil. Ustnice iz- rekale so mu besede oćenaša, toda misli so se mu utapljale v žalosti, dušo mu je davila tuga. Kaj hoče ? Kamo hoče ? To Bog zna. Nedavno pripeljali so mil milo mater semkaj od Zagreba in vrgli so drage ostank« pod ta kamen. Oče besen, oče srdit vrtel se je v vrtincu burnega veka da u d uši siluj vest, da pozabi mrtvo ženo in živega sina. Pod očetovo streho nima življenja, nima obstanka. Pa kako bi, ko nima srca! A brat? Slaboten je; trepetajoči pred očetovo jezo, poljublja tulado svojo zaročnico in izogiba se starejšemu bratu. Bože! V rojstni liiši niti duše! Odtrgana veja ! A kam ? Tje k mi-lobi srca, k mladi zlatarjevi. Bi! je siuoč pri njej in klel se svojej miljenki, da je nikdar ne pozabi, da jo bode ljubil na veke. Ona iu Jerko, te dve duši napolnjevali st i srce mladega Pavla. No, more-li ostati pri Dori, ne da bi jej Škodoval na glasu, more-li izpostaviti jo zopet zlobnim jezikom sveta, njo sirotico, ki je zaradi ljubezni svoje pretrpela vroče muke ? A i kaj bi v domu nje očeta ? On, velikaški sin, toda brez svojega hrvatske volilce, ki so bili na ta ali oni način povsem neopravičeno prikrajšani v izvrševanju svojega volilnega prava in so tudi imenoma označeni v pritožbi (ti | 7-f l 2 \ 2 -H H-H 3,,)» teil*j vidimo, da bi bila hrvatska lista dobila večino 7 glasov, da se je postopalo zakonito. Večina bi bila še za nekoliko glasov veča, ako bi odpadli oni glasovi, ki so se nezakonito oddali za italijanski listo. Navedenemu bi bilo še pridodati : l>a volitev volilnih mož v Vrsaru ni bila javna, ker so le po tri, včasih tudi več volilcev spuščali v volilno dvorano inje moral vsakdo, ko je oddal svoj glas, ostavili dvorano, iu ga je odvel orožnik, ako ui hotel oditi takoj; da selo Vrsar ni središče občini, zbok česar je večina volilcev krajne občine oddaljena od volilnega kraja po dve, tri in več ur; da je nečloveški siliti ljudi, ki so storili tako dolgo pot, da morajo stati pri vsakem vremenu na trgu skozi osem ur, telila morajo potem zopet premeriti pot dveh, treh iu več ur do svojega doma; da je bilo hrvatskim volilcem prepove-dano govoriti med seboj, med tem ko so italijanski volilci smeli govoriti da so hrvatski volilci bili zasramovani besedami in da se jim je žugalo demonstracijami ; da so se paragratl zakona, koje je prečkati pred volitvijo, prečitali le v italijanskem jeziku, kojega nc razume večina volilcev. (Dalje pri h.) Politiške vesti. V Trstu, dno tO. julija 1805. Državni zbor. V svoji včerajšnji seji je poslanska zbornica vsprejola naslov .visoke šole" in „knjižnice" v proračunu mini-sierstva nauka iu bogočastja. Na to je prišlo na vrsto „srednje šolstvo" in z istim glasovito celjsko vprašanje. Proti slovenskim vsporednicaui v Celju se je oglasil prvi levičar il a a s e z nasvetom, da bi Slovenci odstopili od te svoje zahteve in naj bi mesto nje nujno predlagali državni spodnji gimnazij slovenskim in nemškim učnim jezikom v kojem slovenskem kraju Spodnje Štajerske, posl. II a 11 \v i r h je rekel, da dvojezična uredba šolstva dovaja navadno do poslovenjenja šol i n o b č i n. (Ali spoštovani gospod poslanec, čujte nas: ako žu dvojezična uredba šole moredovesti do popolnega „poslovenjenja" šole same in občine, potem si že moramo misliti, da so dani drugi pogoji za tako poslovenjenje, to je, da je do- očeta siromak, gola duša brez grudice zemlje 1 Iu sine-li plemič mirovati v tej dobi ? Ne sme. Domovina zove, iti je treba, odtrgati se od srca drage, pa i počilo! V boj! V boj za križ ! — Ah. težak bil je ta raz-stauek. Saj prej bi se bršljau odtrgal od sio-letnega hrasta, nego roke dekliške od prs milega vojnika. „Iti moram, duša!" rekel jej je Pavel, „čuješ-li ? Sablja mi žvenkeče, pravi mi, da sem strahopetne^." — .Iti, Pavle!" zajecljala je mlada, viti med sablje, med puške, kjer vsaki treiiotek nosi gotovo sinil! Kjer se ne vpraša za srce, za ljubezen, za solze! Kjer se davi, kolje, kjer ljudje pozabljajo na Boga! Bog, da sem vsaj možka glava, da morem i jaz iti — toda ženska sem — joj tužna ženska!" — „Miruj, sladko srce! Moram!" zašepetal je Pavel ua silo; „glej, oče mi je besen! Hoče ti zlo zaradi mene! Moja prisotnost mogla bi ga zavesti še dalje. Bilo bi gorje za naju. Naj mine nekoliko časa, morda se pomiri." — „Morda?4 odvrnolo je dekle žalostno: .srce mi pravi, nikdar, nikdar! Joj Pavel, zakaj sva se taka tični kraj v resnici že »lovensk ter d.t je bilo vse njega iienišlvo umetno vzgojena r a s 11 i n a. V resnici nemškega kraja ne bi moglo posloveniti niti deset popolnoma slovenskih gimnazijev. Strah pred „poslovenjeni" Celja pravi torej, da Celje ni nemško mesto. In res ni, ker stoji na slovenskih tleh, v sredi uarodno-zavednega slovenskega prebivalstva. Iu tako je nehote pripoznal tudi ta nein.š«i poslanec, da je ta zahteva štajerskih Slovencev popolnoma opravičena. Op. ured.) Pesi. V oš ujak je označil celjsko vprašanje kot pedagogiško iu po-litiško. Keksi, da so se ob tem vprašanju združili vsi glasovi na desnici, izrazil je željo, da bi tako razvrščenje ostalo pravilo za bo-počnost. Po tem govoru so pretrgali sejo. Včeraj je bila prva večerna seja, pri kateri je pričela razprata o pre o snov i civilnega pravdnega reda. Tudi češki poslanci so se potegnili za to preosnovo. O celjskem vprašanju se bode vršilo danes glasovanje v poslanski zbornici. Iz tega vprašanja zgolj kulturne važnosti se je izci-milo drugo vprašanje eminentno politiške važnosti. To je razvidno že iz dejstva, da so vse stranke pozvale svoje člane k glasovanju, tako, da že dolgo ni bilo navzočih toliko poslancev, kakor v današnji seji. Izid glasovanju priobčimo med najnovejšimi vestmi, ako pravočasno dobimo kako poročilo. Različne vesti. God sv Cirila in Metoda je minolo nedeljo praznovala bratovščina sv. Cirila iu Metoda pri sv. Jakobu kaj lćpo cerkveno slovesnostjo. Ob 9. uri je bila namreč slovesna sv. maša, ki jo je daroval veleč. gosp. kanonik Križman, pel pa je močan pevski zbor rečene bratovščine. Pred sv. mašo je prepovedoval g. župnik Hrovatin sam o ljubezni do bližnjega iu je v svoje lepe nauke vpbd delovanje sv. bratov Cirila in Metuda. Cerkev je bila natlačeno polna pobožnega občinstva, kar je najbolji dokaz, kako potrebna je slovenska služba božja v tej cerkvi. Iu sedaj smemo vprašati po vsej pravici : ali se je s tem, da so slovenski verniki smeli Boga moliti v svojem jeziku, skrivil le jeden sam las ua glavi jednega samega Italijana? Mar se. je s tem uogodila komu krivica, da je bila i nam — pravica?! Mislimo, da ne! Veleč, gospod župnik Hrovatin pa bodi u verjeti, da je ubral pravo pol: Italijanom kar jim gre. Slovencem pa ludi, kar jim gre! Od te prave poti naj ga ne odvrne vse upilje onih ljudi, ki n e hodijo v c e r k e v. rodila, ti velikaš, j u ubožica ; zakaj jaz nisem bogata, a ti siromak ? Zakaj sva se videla jadnika?" — „Ali obžaluješ to, duša?" — „Oh, ne obžalujem," z.vš. patalo je dekle živahno, iu i/./.a solz zaplamtele so ji oči, „vi liš, kako sem srečna, u • bi te svoje sreče dala uiti za carjevo iui tje. Kaj vprašani jaz po t v« »j i'iii plemstvu ia imenu ! Jaz poznam samo Pavla, jaz ljubim samo Pavla, bil ubog, bil bogat, bil velikaš, bil kmet. Mnogo sem jokala, mnogo trpela, a srce se mi je smijalo, ker trpela sem za Pavla, za Pavlovo ljubezen." — „Oj dikainoja! Take duše ue poraja niti jeden naših gosposkih dvorov!" odvruol je Pavel nežno. — „Iu sedaj me zapuščaš ! Kaj naj spočueiu! LJmr-jein, čakajoča tebe! Oj, ne hodi! A — pojdi! Hočem biti pokorna! Ti ves bolje, kaj mora l)iti, ti to bolje znaš — —" in deviea pričela je o l srca plakati. Pavel je poskočil, poljubil jo v čelo in oddirjal. (Dalje pri h) „TI Piccolo* seveda oteplje okolo sebn tudi to pot liki razposajen «\m israjčnik - ntep-Ijn in — laže. Pr;t\i n..iuiW, da jeilalijamko ljudstvo t.tkoj po prep >i demonstrativno ostavilo cerkev. Ali bratn- dragi, če že ho-