Letni J* I9IÎ.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XI. — Izdan in razposlan 21. dne januarja 1917. I.
Vsebina: (Št. 21 -28). 21. Ukaz za izvrševanje vozninski davek likajočih se določil cesarskega ukaza z dne 10. januarja 1017. I. o davčnih in tarifnih naredhah v železniškem prometu povodom posebnih razmer, ki jih jo ustvarila vojna. 22. Ukaz za izvrševanje zakona z dne 10. julija 1902. 1. o uvedbi davka na vozne listke od prevoza oseb po železnicah in določil, ki se tičejo davka na vozne listke, cesarskega ukaza z dne 10. januarja 1017. I. o davčnih in tarifnih naredhah v železniškem prometu povodom posebnih razmer, ki jih je ustvarila vojna. — 23. Ukaz za izvrševanje določil, ki se tičejo davka od prtljage, cesarskega ukaza z dne 10. januarja 1917. I. o davčnih in tarifnih naredhah v železniškem promelu povodom posebnih razmer, ki jih je ustvarila vojna.
31.
Ukaz ministrstev za finance in železnice z dne 20. januarja 1917.1.
za izvrševanje vozninski davek tikajočih se določil cesarskega ukaza z dne 10. januarja 1917.1. (drž. zak. št. 14) o davčnih in tarifnih naredhah v železniškem prometu povodom posebnih razmer, ki jih je ustvarila vojna.
Zn izvrševanje določil cesarskega ukaza z dne 10. jafiuarja 1917. I. (drž. zak. šl. 14), ki se tičejo vozninskega davka, se ukazuje naslednje:
§ 1.
Predmet, izmera in poizvedbena podlaga vozninskega davka.
(i)	Za prevažanje blaga po železnicah je plačevati po § i cesarskega ukaza prmuelno
davščino (vozninski davek) v višini 15 odstotkov prevoznine, ki jo vsakočasno pobirajo železnice.
(a) Z blagom v zmislu cesarskega ukaza je umevali, izvzemši popotno prtljago v zmislu § 11 cesarskega ukaza, vse reči, ki jih prevažajo železnice, vštevši mrliče in žive živali.
(a) Za prevoznino v zmislu § 1, odstavek 2, cesarskega ukaza je šteti voznine, vštevši manipulacijske in prevozne pristojbino ter vse druge zneski1, ki jih s katerimkoli oznamenilom pobirajo železnice za prevažanje blaga. Semkaj spadajo tudi plačilo, ki ga plača lastnik dovlačnice za prevažanje svojega blaga (pristojbine za dovlačnice, pristojbine za pripravo voz itd.), potem pristojbine za obrambne vozove in dr. Vojno doklado (§ 13 cesarskega ukaza) je privzeti v po-izvedbeno podlago vozninskega davka.
(i)	V voznino ne vračunjenih pristojbin za postranske storitve ob prevažanju, na primer pristojbin za nakladanje in razkladanje, stojnin za vozove, najemnin za odeje, pristojbin za navedbo
(Slrtvenisch.)
13
interesu, na dobavi, carinskih manipulacijskih pristojbin, dovoznih pristojbin in dr., ni šteli za prevoznino ali za sestavino te prevoznine, pravtako tudi ne zneskov, ki jih mora poštna uprava plačevati železnicam za pisemsko in paketno pošto.
S 2-
Poizvedba vozninskega davka, ki ga je pobirati v železniškem prometu z izvenavstrijskimi ozemlji in v prevoznem prometu čez avstrijsko ozemlje.
(1)	V železniškem prometu z izvenavstrijskimi ozemlji in v prevoznem prometu čez avstrijsko ozemlje je šteti, ne kraté v naslednjih odstavkih določenih razlik, da pripada na prevažanje v avstrijskem državnem ozemlju (§ 2, odstavek 1, cesarskega ukaza), tisti del prevoznine (g 1, odstavek 3), ki velja gledé avstrijskih železniških prog po tarifi, ali ustreza znesku, ki so ga vračunile železnice v neposrednjo larifo za avstrijske kose (vštevni delež).
(2)	Ako postaja za izmenjavanje obrata ni neposrednje ob meji avstrijskega državnega ozemlja, in ako ni ustanovljena posebna tarifa do meje, je pri poizvedbi vôzninskega davka ravnati po naslednjih določilih:
a)	ako je postaja za izmenjavanje obrata na izvenavstrijskem ozemlju, je prevoznino, ki pripada na kos med mejo in prvo izven avstrijskega državnega ozemlja ležečo postajo (odpraviliščem tovorov), privzeti v poizvedbeno podlago vozninskega davka;
b)	ako je postaja za izmenjavanje obrata na avstrijskem ozemlju, je ob poizvedbi vozninskega davka zanemarjati prevoznino, ki pripada na kos med mejo in^-prvo v avstrijskem ozemlju ležečo postajo (opraviliščem tovorov). 3
(3)	Ako gredo kratki delni kosi avstrijskih železnic čez izvenavstrijsko ozemlje ali kratki delni kosi izvenavstrijskih železnic čez avstrijsko ozemlje, je na te delne kose pripadajočo prevoznino v prvem primeru privzeti v poizvedbeno podlago vozninskega davka, v drugem primeru pa jo je zanemarjati ob poizvedbi vozninskega davka. Ta določila pa se uporabljajo le tedaj, ako ni za uoben del prevoznega kosa ustanovljena posebna
tarifa. Katere kose je smatrati za kratke delne kose, določi finančno ministrstvo v porazumu z ministrstvom za železnice. Ako je za del prevoznega kosa ustanovljena posebna tarifa, se ravna davčna dolžnost za promet po celem prevoznem kosu po določilih odstavkov § l in 2.
8 >3.
Pobiranje vozninskega davka. Vračunjanje v tarife.
(1) Vozninski davek je z izjemami, oznamenje-nimi v odstavkih 3 in 4, vračunjali v tarife tako, da se davek pribije k vozninskemu postavku in da se prevoznine z davkom vred ustanové v enotnih zneskih. Ako se zvišajo tarife, se lahko vra-čunijo tudi tako, da se zvišba tarife in davek združita v enotni dokladi.
(a) Vračunjaje vozninski davek v tarife, jo znesek, ki se podaja iz seštevanja vozninskega postavka (zvišbe tarife) in vračunjenega davka, zaokrožiti po določilih, ki jih je izdalo ministrstvo za železnice; da bi se posebej zaokroževal vozninski postavek (zvišba tarife) in davek, ni dopustno.
(3)	Glede tislih premetov po progah avstrijskih železnic, za katere so prevoznine preračunjene v inozemski vrednoti, se dovoljuje na podstavi pooblastila, določenega v § 3, odstavek 4, cesarskega ukaza s pridržkom, da se more vsak čas preklicati, da se vozninski davek ne vračuni v tarife. Na podstavi pooblastila, podeljenega v § 9, odstavek 3, cesarskega ukaza, se zauka-zuje, da morajo železnice, na te promete pripadajoči vozninski davek, dokler ni vračunjen v tarife teh prometov, izročati državni blagajnici, ne da bi pobirale davek od oseb, ki so dolžne plačati ali ki jamčijo (§ 3, odstavek 1 in * 3, cesarskega ukaza).
(4)	Železnice, ki hočejo pobirati vozninski davek samostojno poleg prevoznine, ne da bi se vračunil v tarife, morajo prositi za dovoljenje ;.a to v ministrstvu za železnice z navedbo razlogov. Ako se podeli dovoljenje, določi ministrstvo za železnice v porazumu s finančnim ministrstvom, kako je pobirati vozninski davek; ta način pobiranja je razglasiti v ukazniku za železnice in plovstvo (objave v tarifnih in prevoznih stvareh),
sklicujé se na razpis ministrstva za železnice (§ 9, odstavek 4, cesarskega ukaza).
(5) Ako se podajo ob poizvedbi zneskov voz-ninskega davka, ki niso vračunjeni v tarife (odstavek 4), ulomki vinarjev, jih je zaokrožiti ua cele vinarje.
(«) V tarifah (zvišbah tarif), ki se objavijo po razglasitvi tega ukaza, in v razglasili tarifnih postavkov je izrečno povdariti dejanstvo, da se je davek vračunil v tarife (zvišbe tarif) ali, da se to ni zgodilo.
§ 4.
Preračun zneskov vozninskega davka, ki jih je izročati.
(1)	Vozninski davek mora preračunjati železnica za vsak poslovni mesec od skupnega zneska vozninskemu davku zavezanih prejemkov, ki jih je zaračuniti za poslovni uspeh tega mesca, od-bivši za isti mesec iz vozninskemu davku zavezanih prejemkov zaračunjena povračila, in ga izročiti brez uradne odmere v uradu, pristojnem po sedežu železniškega podjetja in poklicanem za sprejemanje pristojbinskih plačil (v davčnem uradu, dohodarstveni blagajnici, blagajnici taksnega urada na Dunaju), ter priložiti položnico. Ako je sedež železniškega podjetja izven avstrijskega državnega ozemlja, je izročati davek praviloma pri blagajnici taksnega uradu ua Dunaju, toda finančno ministrstvo more dovoljevati izjeme od tega pravila.
(2)	Ako je vozninski davek vračunjen v tarife, je izročiti za vozninski davek vsakočasno petnajst stoinpetnajstink (== tri triindvajsetinke) mesečne vsote prevoznin,- ki se poizvedo, da so zavezane vozninskemu davku, vštevši vozninski davek. Ako pa vozninski davek ni vračunjen v tarife (§ 3, odstavka 3 in 4), znaša vozninski davek, ki ga je izročiti, petnajst stotink mesečne vsote prevoznin, ki se je poizvedela, da je zavezana vozninskemu davku (brez prištetja vozninskega davka).
(3)	Ako je na prejemkih iz prevažanja udeleženih več železnic, mora vsaka udeleženih žele nie izročiti le na njene deleže prejemkov pripadajoči vozninski davek. 4
(4)	Ulomke ene krone, ki se podajajo ob preračunu davčnega zneska, ki ga je izročiti, je zaokrožiti na krono. Prevoznine v tuji vrednoti je preračunjati v kronsko vrednoto po vrednostnem
razmerju, ki ga je vsakočasno dajati v podlago po obstoječih posebnih predpisih ob preračunja-vanju v tuji vrednoti zaračunjenih prejemkov za sklep obratnega računa, ako ni takih predpisov pa po številkah razmerja, ki se določijo s po, sebnim ukazom.
(5) Ako bi bilo združeno z nerazmernimi tež-kočami, da se natančno doženejo zneski vozninskega davka, ki jih morajo železnice po § 3, odstavek 2, cesarskega ukaza izročati državni blagajnici od tovornega prometa po stičnih in prevoznih progah, navedenih v § 2, odstavka 2 in 3, se more dovoliti, da se izroči državni blagajnici namesto teh zneskov vozninskega davka pogoditveni znesek, ki se določi z dogovorom. Za podelitev tega dovoljenja morajo prositi . železnice pri finančnem ministrstvu. Prošnji je priložiti pomočke, ki so potrebni za približno poizvedbo zneska vozninskega davka, pripadajočega na te stične in prevozne proge; zlasti je treba dokazati obseg vozninskemu davku zavezanega tovornega prometa na dotičnih progah in povprečno razmerje tega prometa k skupnemu prometu (na primer po bečvah in kilometrih).
S 5.
Izročanje vozninskega davka.
(1)	Do dvajsetega dne prvega mesca, ki sledi vsakemu poslovnemu mescu, je plačati, ako se do tega časa še ne more obračunih (odstavek 3), v uradu, oznamenjenem v § 4, odstavek 1, plačilo na račun pričakovane davčne dolžnosti za poslovni mesec v znesku, ki ustreza, ne kratč v odstavku 2 določenih izjem, dolžnosti, ki se obračuni za isti mesec prejšnjega leta zaokroženo na 50 K.
(2)	Železnice, ki obratujejo ob času, ko dobi davčna dolžnost za njihov promet moč, tovorni promet že več nego eno leto, so dolžne plačevati za prvih dvanajst poslovnih mescev po nastopu davčne dolžnosti (§ 9, odstavka 1 in 2, cesarskega ukaza), plačila na račun tako, da izročč za vsakega teh poslovnih mescev 15 odstotkov skupnega zneska prevoznin, zaračunjenih za isti mesec prejšnjega leta za prejemek iz dotičnega prometa. Železnice, ki so šele pozneje začele svoj tovorni promet, so dolžne plačati za prvih dvanajst poslovnih mescev po nastopu davčne dolžnosti plačila ua račuu v višini 15 odstotkov svojih
prejemkov iz tovornega prometa, začasno poizvedenih za dotični poslovni mesec.
ločeno izkazovati prejemke iz tovornega prometa, iz osebnega prometa in iz prometa prtljage.
(n) Mesečna davčna dolžnost se mora obračunati najkasneje do dvajsetega dne četrtega mesca, ki sledi poslovnemu mescu, po pridejanih vzorcih Vzorec (vzorec A za promet z vozninskim davkom, vraži in //. čunjcnim v tarife, vzorec II za promet s tarifami brez vračunjenega prevozu inskega davka), in sicer ločeno po svojih železniških progah in po železniških progah, ohratovanih za tuj račun, v teh posameznih obračunskih skupinah ločeno za vsako železniško omrežje, za katero se polaga posebej račun v računskih poročilih ali v obratnih računih. Obračun je izročiti v uradu, oznamenjenem v § 4, odstavek 1.
(a) Da popreskusi izročanje davka in o lem podane izkaze in druge pripomočke, more finančno oblastvo vsakčas izvrševati preiskave pri železniških upravah; železnico so vsakčas dolžne pokazati organom finančnega oblastva na zahtevanje svoje izvirne zapiske in knjige na vpogled in dajati druga pojasnila, da se popreskusi izročanje davka.
8 7.
Povračanje.
(r)	Doplačilo ali preplačilo, ki sc podaja iz obračuna, je praviloma zaračuniti ob istočasnem plačilu na račun; ni pa dopustno, da bi se preplačilo zaračunjalo na davek od voznih listkov ali na davek od prtljage.
S o.
Nadzorovanje izročanja davka.
(i)	Da sé dokončno preskusi izročanje davka, mora železniško podjetje vsako leto najkasneje do prvega dne sedmega mesca, ki sledi njegovemu poslovnemu letu, predložiti finančnemu oblastvu prve stopnje (finančnemu okrajnemu ravnateljstvu, uradu za odmerjanje pristojbin), v čigar uradnem področju je njegov sedež, letni obračun za zadnje minulo poslovno leto, priloživši en izvod računskega sklepa in računskega poročila. Železniška podjetja, kojih sedež je izven ^avstrijskega državnega ozemlja, morajo predložiti ta letni obračun tistemu finančnemu oblastvu prve stopnje, kateremu je podrejen urad, ki mu je izročevati vozninski davek (§ 4, odstavek 1).
(a) Letni obračun je narediti po istem vzorcu kakor mesečni obračun (§ 5, odstavek 3) in se mora v razpredelku 16 ujemati z zneskom v računskem sklepu in računskem poročilu izkazanega posledka lelnih dohodkov iz prevažanja tovorov. Kake razlike nasproti temu znesku ali nasproti mesečnim obračunom je treba pojasniti. V računskem sklopu in računskem poročilu je
(i) Na povračanje zneskov vozninskega davka po železnicah osebam, oznamenjenim v g 3, odstavka 1 in 3, cesarskega ukaza, se uporabljajo predpisi, veljajoči za povračanje prevoznin.
(s)	Zneski vozninskega davka, ki so se izročili državni blagajnioi brez uradne odmere, se ■povračajo železnicam le tedaj, ako se je zaradi pomote ali računskega pogreška izročil dokazno višji nego zakoniti znesek vozninskega davka. Povračilo se more zahtevati le v dobi treh let. računaje od dneva, katerega se je moral davek izročiti (§ 5, odstavek 3). Za povračilo je treba prositi na finančnem oblastvu prve stopnje, ki je oznamenjeno v § 6, odstavek I. Ako sc povračilo dovoli, je znesek, ki ga' je povrniti, praviloma odbiti od davčne dolžnosti pri prihodnjih mesečnih plačilih na račun (§ 5, odstavka 1 in 2).
8 8.
Kazni zaradi nereda.
(i) Prestopek določil cesarskega ukaza, ki se tičejo vozninskega davka, 1er tega ukaza in za rij i 11 izvrševanje izdanih zaukazov in oblastvenih naročil se more kaznovati s kaznimi zaradi nereda do 5000 K. Za vsak ponovni primer in za vsak brezuspešni opomin se more naložiti nadaljna kazen zaradi nereda do istega najvišjega zneska.
(i) Nalagati v odstavku 1 določene kazni zaradi nereda je pridržano finančnemu ministrstvu v porazumu z ministrstvom za železnice.
S 'J.
Red stopenj.
(1) Izdajati odredbe in odločbe gledč vozuin-skega davka in v § 6, odstavka 1 in 2, cesarskega ukaza določenih škodljivih posledic je pristojno listo finančno oblastvo prve stopnje (finančno okrajno ravnateljstvo, urad za odmerjanje pristojbin), v čigar uradnem področju je sedež doličnega železniškega podjetja. Za železniška podjetja, kojih sedež je izven avstrijskega državnega ozemlja, je pristojen praviloma osrednji taksni urad in urad za odmerjanje pristojbin na Dunaju, ako je pa takim železnicam dovoljeno izročati vozninski davek v drugem uradu nego pri blagajnici taksnega urada na Dunaju (g 4, odstavek 1), tisto finančno oblastvo prve stopnje, kateremu je podrejen urad,' ki mu je izročati davek.
(a) Na odredbe in odločbe, navedene v prvem odstavku, je zmislu primerno uporabljati določila zakonov z dne It), marca 1870. I. (drž. zak. št. 28) in z dne 20. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 52) z razliko, da odloči v vseh primerih finančno ministrstvo na zadnji stopnji.
§ K».
Železniško službeno blago.
1*0 S 8, odstavek 1, cesarskega ukaza ni prevažanje železniškega službenega blaga zavezano voziiiuskemu davku. Za železniško službeno blago je, uporabljajo to določilo, šteti tiste tovore, ki so last'železnice in se prevažajo, po progah te železnice edinole za namene laslnc železniške gradbene in obratne službe. V zmislu tega določila ui smatrali za železniško službeno blago tistih lovorov, ki so določeni za namene pridobitnega podjetja, ki je last železnice, pa je različno od železniškega obrata, kakor ua primer hotela, rudnika, samostojne fabrike in kaj enakega.
s n.
Obdačenje prometa na nejavnih železnicah.
(1) Ako javne železnice prevažajo tovore po progah nejavnih železnic (dovlačnice in dr.), je to prevažanje zavezano vozninskenm davku.
(a) V drugih nego v prvem odslaiku navedenih primerih je prevažanje tovorov po nejavnih železnicah zavezano vozninskenm davku le toliko,
! kolikor se po teh železnicah ne prevažajo edinole lastni tovori lastnika nejavne železnice. Ako je dan ta pogoj, se ne uporabljajo določila tega ukaza o plačevanju plačil na račun (g 5, odstavka 1 in 2); finančno ministrstvo more tudi za lake železnice dovoliti ali zaukazali razlike od določil gg 3 do G gledč pobiranja, poizvedovanja in izročanja vozni nekega davka, ter gledč nadzorovanja izročanja davka.
(n) Ako želč nejavne železnice, kojih tovorni promet je v zmislu odstavka 2 zavezan vozninskenm davku, doseči v § 8, odstavek 2, cesarskega ukaza določeno davčno oprostitev, morajo prositi za nje dovolitev v finančnem ministrstvu.
S 12.
Kolkovna oprostitev.
Vloge, ki jih je vlagati za izročanje davka, za pripoznavanje ali dovoljevanje davčnih oprostitev ali za nadzorovanje ali popreskušanje izročanja davka, so s svojimi prilogami vred kolka proste.
§ 13.
Sklepna določila. Doba veljavnosti.
(i) Železniški prorneli, gledč katerih se je na podstavi pooblastila, podeljenega v g 9, odstavek 2, cesarskega ukaza odložil začetek veljav-uosli določil cesarskega ukaza, ki sc ličejo voz-niuskega davka, čez 1. dan februarja 1917. I., 1er dan začetka veljavnosti navedenih določil za te promote sc razglase v ukazniku za železnice in plovstvo (objave v tarifnih in prevoznih stvareh).
(s) Določila o vozniuskem davku je uporabljati brez ozira na čas začetka prevažanja v vseli primerih, v katerih mora železnica vstavili prevoznino v račun za prejemek iz časa po pričetku veljavnosti teh določil za dotični železniški promet. Prevažanje blaga, gledč katerega bi bilo treba prevoznino po obstoječih predpisih postaviti v račun sicer za prejemek iz (lobe pred imenovanim časom, v resnici pa se zaradi zakasnelega zaračuna nji iz zaračunskotehniških razlogov
postavi v račun šele pozneje, pa ni zavezano vozninskemu -davku. 3
(3)	Kolikor se tiče ta ukaz naredb, ki jih je ukreniti že pred začetkom veljavnosti določil cesarskega ukaza o vozninskem davku, dobi moč z dnem razglasitve, v ostalem pa hkratu z določili cesarskega ukaza o vozninskem davku.
(4)	Veljavnost določil tega ukaza preneha hkratu z veljavnostjo določil cesarskega ukaza, ki se tičejo vozninskega davka.
Forster s. r.	Spitziniiller s. r.
IS
►
s
■S
©
«
©
I
o
?
I
I
«
©
>©
o
‘5*
»o
*Ž '
'S,
_©
S
s
ta'
"JK
M
PQ
g
s*
N
'r-
1
S
0>
>NJ
O)
>o
o
• 3* >d
cC
'H.
o
O)
a
g
fg l'î
22.
Ukaz ministrstev za finance in železnice v poraznimi s trgovinskim ministrstvom z dne 20. januarja 1917. I.
za izvrševanje zakona z dne 19. julija 1902. I. (drž. zak. št. 153) o uvedbi davka na vozne listke od prevoza oseb po železnicah in določil, ki se tičejo davka na vozne listke, cesarskega ukaza z dne 10. januarja 1917. I. (drž. zak. št. H) o davčnih in tarifnih naredbah v železniškem prometu povodom posebnih razmer, ki jih je ustvarila vojna.
Za izvrševanje zakona z dne 19. julija 1902. I. (drž. zak. Sl. 153) o uvedbi davka na vozne listke od prevoza oseb po železnicah in določil cesarskega ukaza z dne 10. januarja 1917. 1. (drž. zak. št. M), ki se tičejo davka na vozne listke, se ukazuje naslednjo:
I. Davek na vozne listke.
§'i.
Poizvedbena podlaga.
Davek na vozne listke je odmerjati od voznin, ki se vsakočasno pobirajo za prevažanje oseb v Avstriji. Za voznino je smatrali vsp. zneske, ki se pobirajo kakor plačilo za prevažanje oseb po javnih železnicah v Avstriji, s katerimkoli ozuame-iiilotu. Dlačila druge vrste, kakor kazenski zneski, zapadle naročnine, pristojbine za kolodvorske vstopnice in druge niso predmet davka. Pristojbine za potrdila (lislke za prostor), na kojih podstavi gre popotniku le pravica zahtevati določen prostor, "so izzvele od davčne dolžnosti le tedaj, ako I>i imel popotnik tudi brez lislka za prostor ua podstavi svojega voznega lislka pravico do vožnje z dotičnim vlakom.
§ 2.
Razlikovanje glavnih, lokalnih in. malih železnic.
(i) Za lokalne železnice v zmislu § 1. lit. 6, zakona (S 10, odstavek I. lil. č, cesarskega ukaza)
je šleti lisle železnice, ki so dopuščene za take železnice na podstavi zakonov z dne 25. maja 1880. 1. (drž. zak. šl. 56), z dne 17. junija 1887. I. (drž. zak. šl. 81), z dne 31. decembra I894-. 1. (drž. zak. šl. 2 iz leta 1895.) ali z dne 8. avgusta 1910.1. (drž. zak. šl. 149).
(‘.•) Za male železnice v zmislu § 1, lil. zakona (§ 10, odstavek I. lit. <■, cesarskega ukaza) je šteti na podstavi zakonov z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) ali z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. šl. 149) dopuščene male železnice (tcrcijarne železnice), 1er tiste lokalne železnice, ki se na podstavi člena XIII, odstavek 2, nazadnje omenjenega zakona gledé davka na vozne lislke enačijo malim, železnicam.
(a) Železnice, ki, če tudi z oznamenilom lokalne železnice (sekundarno železnice), niso bile dopuščeno na podstavi v odstavku I oznamenje-nih zakonov, spadajo pod določila c glavnih železnicah.
§ 3.
Promet z deželami ogrske svete krone ter z Bosno in Hercegovino.
Pod določilo § 2 zakona in § 10, odstavek 1, lil. d, cesarskega ukaza spadajo tisli premeti z neposrednjimi voznimi listki po glavnih železnicaln ki so namerjeni:
1.	iz avstrijskega državnega ozemlja v dežele ogrske svete krone, v Bosno ali Hercegovino, nadalje čez la ozemlja;
2.	iz dežel ogrske svete krone, iz Bosne ali Hercegovine v avstrijsko državno ozemlje ali čez to državno ozemlje;
3.	iz inozemstva čez avstrijsko državno ozemlje v dežele ogrske svete krone, v Bosno ali Hercegovino ali čez la državna ozemlja; iz inozemstva čez dežele ogrske svete krone, čez Bosno ali Hercegovino v avstrijsko državno ozemlje ali čez to državno ozemlje.
S 4.
Pobiranje davka na vozne listke. Vračunjanje v tarife.
(i) Železnice so dolžne pobirati davek na vozne listke likratu z voznino od oseb, ki so dolžne plačali voznino.
(Slov«i)IsoU.)
(a) Pri navedbi voznine na voznem listku je I moč iti ti ves znesek, ki se pobere, vštevši davek.
(m) Vračunjaje davek na vozne listke v osebne tarife, je tarifni postavek, zvišan za vračunjcni davek, zaokrožiti po določilih, ki jih je izdalo ministrstvo za železnice; dopustno pa ni, da bi se posebej zaokrožal tarifni postavek in davek.
(i) Osebne tarife, izprenienjene s tem, da se je vračunil davek, je pred njih uvedbo predložiti ministrstvu za železnice v odobrenje.
8 h.
Izročanje davka na vozne listke.
(1)	Davek na vozne listke mora preračunih železnica za vsak poslovni mesec od skupnega zneska davku na vozne listke zavezanih prejemkov, ki jih je postaviti v račun za poslovni uspeh tega mesca, odbivši povračila, zaračunjena za isti mesec iz prejemkov, ki so bili zavezani istemu davčnemu postavku na vozne listke, in ga brez uradne odmere izročati v uradu (davčnem uradu, dohodar-stveni blagajn ici, blagajnici taksnega urada na Dunaju), pristojnem po sedežu železniškega podjetja in poklicanem za sprejemanje pristojbinskih plačil, priloživši položnico. Ako je sedež železniškega podjetja izven avstrijskega državnega ozemlja, je izročiti davek praviloma v blagajnici taksnega urada na Dunaju, toda finančno ministrstvo more dovoljevali izjeme od lega pravila.
(2)	Ako je na prejemkih iz prevažanja udeleženih več železnic, mora izročiti vsaka udeleženih železnic le davek na vozne listke, ki pripada na njene deleže prejemkov.
in sicer ločeno po svojih in za tuj račun obrato-vanih železniških progah, v teh posameznih obračunskih skupinah ločeno za vsako železniško omrežje, za katero se v računskih poročilih ali obratnih računih posebej polaga račun. Obračun je izročati v uradu, oznamenjenem v odstavku 1.
(5)	V obračunu je ločeno izkazovati poslovanje za čas do pričetka veljavnosti cesarskega ukaza in za poznejši čas, nadalje v teh dveh skupinah različnim davčnim postavkom zavezano poslovanje. Gledé prometov po § 10, odstavek 1, lit. d, cesarskega ukana pa se more izkazovati združeno z izkazom za ostale glavne železniške proge, ako se je dovolila poprečba kolkovnin od voznih listkov (§ 11, odstavek 3) z 2 odstotkoma davku na vozne listke zavezanih prejemkov.
(a) Davčne zneske je poizvedeti tako, da je na primer 20odstotni davek preračunih z 20 K od vsakih 120 K davku na vozne listke zavezanih prejemkov (vštevši davek na vozne listke).
(7) Ulomke ene krone, ki' se podajajo ob preračunu davčnega zneska, ki ga je izročiti, je zaokrožiti na krono. Vozne cene v tuji vrednoti je preračunih v kronsko vrednoto po vrednostnem razmerju, ki ga je po obstoječih posebnih predpisih vsakočasno dajati v podstavo, kadar se pre-računjajo v tuji vrednoti zaračuujeni prejemki, za sklep obratnega računa, ako ni takih predpisov, pa po številkah razmerja, ki se ustanovč s posebnim ukazom.
(s) Iz obračuna podajajoče se doplačilo ali preplačilo je praviloma vpoštevati ob istočasnem plačilu na račun; zaračunjati preplačilo na voznih iški davek ali na davek od prtljage ni dopustno.
Vzorce A.
(.7) Do dvajsetega dne prvega mesca, ki sledi vsakemu poslovnemu mescu, je plačati, ako se do tega časa še ne more obračunih (odstavek 4), v uradu, oznamenjenem v odstavku 1, plačilo na račun pričakovanega davčnega dolga za poslovni mesec v znesku, ki ustreza dolgu, ki se obračuni za isti mesec prejšnjega leta, zaokroženo na 50 K, — ne kraté prehodnih določil § 18. 4
(4)	Mesečni davčni dolg se mora obračunih najkasneje do dvajsetega dne četrtega mesca, ki sledi poslovnemu mescu po priloženem vzorcu A,
8 6-
Nadzorovanje izročanja davka.
(1) Da se dokončno preskusi izročanje davka, mora železniško podjetje vsako leto najkasneje do prvega dne sedmega mesca, ki sledi njegovemu poslovnemu letu, predložiti finančnemu oblastvu prve stopnje (finančnemu okrajnemu ravnateljstvu, uradu za odmerjanje pristojbin), v čigar uradnem področju je sedež železniškega podjetja,, letni ob-I račun za nazadnje minulo poslovno leto, priloživši
en izvod računskega sklepa in računskega poročila. Železniška podjetja, kojih sedež je izven avstrijskega državnega ozemlja, morajo predložiti ta letni obračun tistemu finančnemu oblastvu prve stopnje, kateremu je podrejen urad, ki mu je izročati davek na vozne listke (§ 5, odstavek 1).
(2)	Letni obračun je sestaviti po istem vzorcu kakor mesečni obračun (§ 5, odstavek 4) in se mora v razpredelku 13 ujemali z zneskom v računskem sklepu in računskem poročilu izkazanega uspeha letnih dohodkov iz prevažanja oseb. Kake razlike nasproti temu znesku ali nasproti mesečnim obračunom ter na zahtevanje finančnega oblastva tudi druge postavke računskega sklepa je treba pojasniti. V računskem sklepu in računskem poročilu je posebej razložiti prejemke iz tovornega prometa, iz osebnega prometa in iz prometa prtljage.
(3)	Da popreskusi izročanje davka in o tem podane izkaze in druge pomočke, more finančno oblastvo vsakčas opraviti preiskave pri železniških upravah; 'železnice so vsakčas dolžne organom finančnega oblastva na zahtevanje predložiti na vpogled svoje izvirne zapiske in knjige.
S 7:
Kazni zaradi nereda.
(1)	Prestopek zakonitih predpisov o davku na vozne listke in določil tega ukaza ter za njih izvrševanje izdanih zaukazov in oblastvenih naročil se more kaznovali s kaznimi zaradi nereda do 5000 K. Za vsak primer ponovitve in za vsak brezuspešni opomin se more naložiti nadaljnja kazen zaradi nereda do enakega najvišjega zneska.
(2)	Nalagati v odstavku 1 določene kazni zaradi nereda se pridržuje finančnemu ministrstvu v porazumu z ministrstvom za železnice.
8 8.
Red stopenj.
(1) Za izdajanje odredb in odločb gledé davka na vozne listke je pristojno finančno oblastvo prve stopnje (§ 6, odstavek 1) z izjemo, ustanovljeno v § 7 gledé kazni zaradi nereda; za železniška podjetja, kojih sedež je izven avstrijskega državnega ozemlja, je pristojen osrednji taksni urad in urad za odmerjanje pristojbin na Dunaju, ako je
pa takim železniškim podjetjem dovoljeno izročati davek na vozne listke v drugem uradu nego pri blagajnici taksnega urada na Dunaju (§ 5, odstavek I ), tisto finančno oblastvo prve stopnje, kateremu je podrejen urad. ki mu je izročati davek.
(2) Na odredbe in odločbe, navedene v prvem odstavku, je zmislu primerno uporabljati določila zakona z dne 19. marca I87G. 1. (drž. zak. št. 28). Na zadnji stopnji odloča finančno ministrstvo v porazumu z ministrstvom za železnice.
8 9.
Osebne oprostitve.
(1)	Po § 9, lit. a in c, zakona so oproščeni davka na vozne listke:
1.	Najvišji dvor;
2.	delavci, ako se prevažajo na podstavi tarif, ki jih je odobrilo ministrstvo za železnice, dovoljujé znižanje vozne cene, ki znaša najmanj 50 odstotkov normalne vozne cene, izvzemši davek na vozne listke, s posebnimi delavskimi voznimi listki (delavskimi tedenskimi listki, delavskimi listki za vožnjo nazaj, listki za delavske vlake in druge.)
(2)	V g 9, lit. b. zakona doiočeua oprostitev davka na vozne listke za osebe, ki se prevažajo, uporabljajo vojaško tarifo, je razveljavljena za dobo veljavnosti § 10, odslavek 3, cesarskega ukaza.
L	8 10.
Oprostitve malih železnic.
(1)	Male železnice, ki posredujejo promet v
občini in njeni okolici, uživajo oprostitev davka na vozne listke v zmislu §	10, lit. a, zakona
gledé prevažanja oseb v okolišu občine ali v okrožju desetih kilometrov od občinske meje; isto velja za lokalne železnice, ki se na podstavi člena XIII, odstavek 2, zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. I 49) gledé davka na vozne listke enačijo malim železnicam.
(2)	železnice, ki zahtevajo to oprostitev, morajo pri' finančnem oblastvu prve stopnje (§ 6, odstavek 1) prositi za nje pripoznanje, priloživši potrebne dokaze. Odločba o takih prošnjah se pridržuje finančnemu ministrstvu v porazumu z ministrstvom za železnice.
(a) Aku prestopijo posamezne proge po S 10, lit. «, zakona davka na vozne listke oproščene železnice tam oznamcujeno okrožje, je promet na delih železnice, ki so izven tega okrožja, zavezan davku na vozne listke in osebne prejemke iz lega prometa je izkazovati torej ločeno (t<§ 5 in 6).
(i) Za vozne listke, ki dajejo pravico do vožnje iz davka prostega okoliša v davku zavezani okoliš železnice ali narobe, je preračuni ti davek od tisi ega dela vozne cene, ki pripada po razmerju davka prostega kosa vožnje k davku zavezanemu kosu na poslednji kos.
II. Kolkovnina od voznih listkov.
št. 281) ustanovljeni kolkovniui so zavezane nakaznice za brezplačno vožnjo ali za vožnjo po znižani ceni, kolikor ni dan zakonil oprostilni razlog (g 12, tretji odstavek, lit. rt, b in c, zakona.
(j) Za nakaznice za uporabljanje različnih vozovnih razredov je plačali kolkovnino po izmeri za najvišji vozovni razred, do čigar rabe daje nakaznica pravico.
(a) À ko se glasi nakaznica na več oseb, je preračunih kolkovnino za vsako izmed njih posebej. Temu primerno je tudi za nakaznice, ki se glase obče na skupnost oseb, pred izdajo dokazali izdajajočemu mestu število oseb, ki morejo rabili nakaznico, in po tem plačati kolkovnino.
§ II.
(i) V tarifnem postavku 47, lit. e, zakona z dne 13. decembra 1862. I. (drž. zak. št. 89) ustanovljena kolkovnina za prejemnice in vzpre-jenmice železniških in parnoplovslvenih podjelij o prevzetju oseb v prevoz (listki za osebo) ostane v moči s premembo, da je plačevati to kolkov-nino brez omejitve na najvišji pristojbinski znesek, ki je ustanovljen v imenovanem tarifnem postavku in v S 2 zakona z dne 11. maja 1871, 1. (drž. zak. št. 39), v naslednjih primerih:
1.	Gledé prevažanja osel) po glavnih železnicah v prometih, oznamenjenih v § 3, in
2.	gledé osebnega prometa s parniki.
(■j) Kolkovnino od voznih listkov jo izkazovati in izročali enako kakor doslej.
(a) Gledé kolkovnino od voznih listkov ostani* določilo S 12 zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89) neizpremenjeno in finančno ministrstvo more zlasti dovolili železnicam glede izročanja te kolkovnino za promote, oznainenjene v § 3, na prošnjo primerno poprečbo po g 12 zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89).
III. Kolkovnina za nakaznice (legitimacije).
§ 12.
Predmet kolkovnine.
(i) V § 12 zakona in § 9, lit. c, cesarskega ukaza z dne 28. avgusta 1916, I. (drž. zak,
(i) Nakaznice na vozne ugodnosti, ki se sicer izdado v Avstriji, pa veljajo le za železniške proge, ki so izven Avstrije, niso predmet v prvem odstavku oznainenjene kolkovnine.
8 pl-
lzmera kolkovnine.
• Kolkovnina znaša po S 12 zakona in S 9, lil. e, cesarskega ukaza z dne 28. avgusta 1916. 1. (drž. zak. št. 281) za nakaznice, ki dajejo pravico le za enkratno vožnjo ali za vožnjo tja in nazaj,
a) za prosto vožnjo gledé
111. vozovnega razreda .... 1 K,
za vožnjo po znižani ceni gledé
lil. vozovnega razreda . . . . bU Ji,
II.	,	.................1 K,
I.	,	.................2 ,
in za nakaznice za ponovne vožnje: a) za prosto vožnjo gledé
lil. vozovnega razreda .... 10 K,
b) za vožnjo po znižani ceni gledé
HI. vozovnega razredu .... b K,
S M
Oprostitve.
(1) Vsaki železnici je naložena dolžnost, preden dovoli vozne ugodnosti po § 12, Iretji odstavek, lit. a, zakona, naznaniti finančnemu oblastvu prve s.topnje (§ ti, odstavek 1), kakšne so le vozne ugodnosti.
(j) V § 12, tretji odstavek, lil. I>, zakona glcdé svojili železniških uslužbencev, vštevši delavce, in gledé uslužbencev tujih prometnih zavodov ustanovljena oprostitev se nanaša tudi na uslužbence v pokoju.
(:i) Oprostitev, ki gre svojcem lastnih uslužbencev, se na razteza na nakaznice za proge tujih prometnih zavodov. Za svojce je smatrati v tem oziru osebe, ki so v navodilih c. kr. avstrijskih državnih železnic oznamenjene za svojce; oprostitev velja le toliko, kolikor se gibljejo vozne ugodnosti v mejah, stavljenih v teh navodilih.
(i) V § 12, tretji odstavek, lit. <■. zakona določene oprostitve za nakaznice, ki se dovoljujejo iz javnih ali železniŠkoslužbenih ozirov ali zaradi ubožnosti ali končno za občekoristne namene, morejo nastopiti le na podstavi službenih predpisov železniške uprave, ki jih je izdal ali odobril minister za železnice, ali drugih odredb, ki jih je enačiti takim predpisom. Dotlej so do-tične nakaznice zavezane kolkovnini.
(o) Prepis službenega predpisa (odredbe) je predložiti finančnemu oblastvu prve stopnje (§ 6, odstavek- 1).
§ 15. •
Kako se plačuje kolkovnina.
I. Kolkovnino za nakaznice za brezplačno vožnjo ali za' vožnjo po znižani ceni (§ 12) je plačevati praviloma, uporabljajo obče kolkovne znamke, takole:
A. Za nakaznice, ki jih izdajajo železniške uprave, in sicer:
1. Za nakaznice za ponovne vožnje:
(i) Te nakaznice je brez razlike, ali so zavezane kolkovnini ali ne, prod izdajo vpisovati
pod tekočimi letnimi številkami, iu sicer ako se uporabljajo samostojni obrazci, v posebnih vpisnikih, ako se pa ne uporabljajo taki obrazci, v jukstiranih zvezkih (ternijonih).
(-) Vpisnike ali ternijone je, preden se uporabijo, uradno poveriti. V to svrlio je vpisati na prvi strani vpisnika (ternijona) njega določbo, število pol, iz katerih sestaja, in datum s podpisom izdajališča; nadalje skozi vpisnik (ternijon) potegnili nit tako, da pride en konec niti skozi prvi list, drugi pa skozi zadnji list; ta in oni konec niti se moreta potegniti tudi skozi dve odprtini, nameščeni v vseh listih, in združiti na prvi vpis-nikovi (ternijonovi) strani.
(a) Tako pripravljeni vpisnik (ternijon) je prinesli na sedežu izdajališča na urad, določen za to, ki pritrdi, ako spozna, da so navedeni pogoji pravilno izpolnjeni, en konec niti na prvi poli, drugega pa na zadnji poli ali oba konca niti na prvi strani lista s pečatnim voskom iu s tem. da pritisne uradni pečat.
(i) Za take urade se določajo na Dunaju in v Pragi kol kovni urad, v oslalih krajih uradi, pristojni za pobiranje pristojbin (davčni uradi itd.'»
(■■») Kolkovne znamke je nalepljati na vpisniku, ki ostane pri železniški upravi, ali na juksli ternijona pri dotičnem postavku na mestu, določenem za to. in jih razvredili z natiskom železniškega urada.
00 Nakaznice, od katerih se je plačala pristojbina, rlobč zaznamek, ki ga je primerno izpolniti:
, Kolkovnina v zneskii . . . . K . . h plačana.“
(7) Gledé kolka prostih nakaznic jo v vpisniku ali na juksti ternijona s kratkimi glavnimi besedami zaznamovati zakoniti oprostilni vzrok ali okolnost, ki osnuje oprostitev; nakaznice same je opremiti z zaznamkom:	„Pristojbine prosto po
§ 12, tretji odstavek, lit. a (ali lit. h ali lit. <■) zakona o davku na vozne listke“.
(s) Nakaznice, ki se izdajajo le za službene vožnje, morajo imeti primeren zaznamek; ta zaznamek je poočititi tudi v vpisniku ali na juksti ternijona.
00 Železniške uprave morajo pristojnemu finančnemu oblastvu prve stopnje (§ ti, odstavek 1)
naznaniti železniška službena mesta; poklicana za izdajanje nakaznic, in vsakočasno naznaniti tudi premembe, ki morda nastanejo v tem.
2. Za nakaznice za enkratno vožnjo ali za vožnjo tja in nazaj (posamezne nakaznice).
(l) Kolkovnino za te nakaznice je plačevati, uporabljaje kolkovne znamke na nakaznicah samih, takole :
a)	Kolkovni znesek, ki ga je plačati za nakaznice, mora predpisati s številkami izdajališče tako na nakaznici kakor tudi na pripadajoči juksti ternijona ali v vpisnikih, ki se morda pišejo namesto takih ternijonov;
b)	obrazcem nakaznic je dati tako besedilo, da se jasno vidi iz njega, da dobé nakaznice svojo veljavo in da jih je smatrati za končnoveljavno izdane šele, ko pritisne blagajnica za osebe pečat;
v) gledé kolka prostih nakaznic je namestiti primeren zaznamek v št. 1, odstavek 7, navedene vrste na ternijonovi juksti in na nakaznici sami ;
d) stranki je naložiti dolžnost, da kolku zavezane nakaznice opremi s primernimi kolkov-nimi znamkami na prostoru, določenem za to, in jih predloži blagajnici za osebe, da pritisne pečat;
e.) blagajnica za osebe mora popreskusili, ali se znesek nalepljenih kolkovnih znamk ujema v predpisilom, in potem razvrediti kolkovne znamke s tem, da pritisne vlakov pečat; nakaznice, ki nimajo predpisanih kolkovnih znamk ali zaznamka o kolkovni prostosti, mora zavrniti blagajnica za osebe.
(a) Ako uredbe železnice ne ustrezajo sprednjim določilom, je dano finančnemu oblastvu na voljo, da zahteva plačilo kolkovnine tudi za posamezne nakaznice tako, kakor je predpisano v št. 1 za nakaznice za ponovne vožnje.
B. Za nakaznice, ki jih ne izdajajo železniške uprave, temveč druga mesta (oblastva in uradi). (i)
(i) Za take nakaznice za ponovne vožnje je plačati kolkovnino tako, da se nalepijo kolkovne znamke na nakaznici sami na pri-
mernem mestu in da se razvredijo s tem, da se pritisne uradni pečat izdajajočega oblastva.
(2) (iledé posameznih uak-aznič te vrste je ravnati prav tako, kakor je to predpisano v oddelku A, št. 2, gledé posamezuih nakaznic, ki jih izdajajo železniške uprave.
C.	Ako se vozna ugodnost ne dovoli na podstavi nakaznic v oddelkih A in B oznamenjene vrste, temveč na podstavi drugih listin ali po-močkov, ki upravičujejo za dosego ugodnosti za vozno ceno, določi finančno ministrstvo v pora-zumu z ministrstvom za železnice od primera do primera, kako se plačuje kolkovnina.
D.	Za železniške proge v Avstriji veljavne nakaznice, ki se izdajajo izven Avstrije, so zavezane kolkovnini ne že ob izdaji, temveč šele, kadar se uporabijo za vožnjo v Avstriji; ta pristojbina se mora plačati v Avstriji z uporabo kolkovnih znamk na nakaznicah in z razvredbo kolkovnih znamk s tem, da se pritisne pečat železniškega urada; obrazcem je dati besedilo, zahtevano v oddelku A, št. 2, odstavek 1, lit. 6. Kolkovnine oproščene nakaznice je opremiti s primernim zaznamkom (oddelek A, št. 1, odstavek 7).
II. Na mesto porabljanja kolkovnih znamk se more plačevati kolkovnina tako, da se uradno natisnejo primerne kolkovne vrednostnice; finančno ministrstvo more na posebno prošnjo dovoliti tudi neposrednje plačilo kolkovnine.
§ 16.
Nadzorovanje plačevanja pristojbin.
(1)	Popotnike, ki se ob reviziji vlaka najdejo v posesti nakaznic, ki niso kolkovane po predpisu v zmislu § 15 ali se niso opremile z zaznamkom o plačilu kolkovnine ali o kolkovni prostosti, morajo na postaji cilja najprej prisilili postajski organi, da dodatno plačajo kolkovnino; v tem primeru je kolkovnini ustrezajočo kolkovno znamko nalepili na nakaznici in jo razvrediti s tem, da se pritisne jiostajski ali vlakov pečat.
(2)	Ako se ne ustreže temu pozivu, morajo postajski organi napisati uraden izvid po priloženem vzoru 11 in ga poslati finančnemu oblastvu prve stopnje (§ 6, odstavek 1).
Vzorec
(3)	Nakaznice, ki se odvzamejo popotnikom z oddanimi voznimi listki, morejo popreskuSati organi finančne uprave gledé izpolnjevanja kol-kovne dolžnosti.
. (4) Za isti namen popreskušanja je dovoliti organom finančne uprave na zahtevanje vpogled v vpisnike (ternijone), ki jih pišejo železniške uprave o izdajanju nakaznic.
(r.) Vpisnike (ternijone) o nakaznicah, ki se izdadö, in popotnikom z oddanimi voznimi listki odvzete nakaznice je hraniti za doho dveh let, počenši od dneva po preteku veljavnosti vseh v do-tičnih vpisnikih (lernijonih) vpisanih nakaznic ali od dneva izdaje vsake nakaznice.
g 17.
Uporabljanje občih predpisov o kolkovninah in neposrednjih pristojbinah.
Za kolkovnine od nakaznic za vozno ugodnost, ustanovljene v g 12! zakona z dne 19. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 153) (§ 9, lit. e, cesarskega ukaza z dne 28. avgusta 1916 1. [drž. zak. št. 281]), veljajo, kolikor ni uporabljati tam in v sedanjem ukazat ukrenjenih posebnih določil, obči predpisi o kolkovninah in neposrednjih pristojbinah, zlasti gledé dolžnosti plačati pristojbino, izpolniti kolkovno dolžnost, jamstva, škodljivih posledic prestopkov zakona, zastaranja itd.
I V. Prehodna in sklepna določila.
§ 18.
Plačilo na račun davka na vozne listke v prehodnem času in za osebne promete, ki se začnd na novo.
(1) Za prvih dvanajst poslovnih mescev po začetku veljavnosti § 10 cesarskega ukaza (§ 12, odstavka I in 2, cesarskega ukaza) jo, ne krnté izjem, določenih v drugem odstavku, plačati v § 5, udslavek 3, zaukazano plačilo na račun v znesku, J ki ustreza I “/„kratnem dolgu davka na vozne listke istega mesca prejšnjega leta, zaokroženo na 50 K. |
(2) Železnice, ki so začele osebni promet pozneje nego eno leto pred začetkom veljavnosti § 10 cesarskega ukaza (§ 12, odstavka 1 in 2, cesarskega ukaza) ali ga zâcné šele po začetku veljavnosti lega določila zakona, so dolžne za prvih dvanajst poslovnih mescev po nastopu zvi šanja davka na vozne listke na njihovih progah (po začetku osebnega prometa) plačevati plačila na račun, ki znašajo za glavne železnice vobče 20 odstotkov, za promete, oznamenjene v § 10, odstavek 1, lit. d, cesarskega ukaza, 18 odstotkov, za lokalne železnice 10 odstotkov in za male železnice 5 odstotkov njihovih za dotični poslovni mesec začasno poizvedenih prejemkov iz osebnega prometa.
§ 19.
Druga prehodna določila.
(1)	Vozni listki, ki se izdadn pred začetkom veljavnosti g 10 cesarskega ukaza (§ 12, odstavka 1 in 2, cesarskega ukaza) in se pripusté za rabo po tem času, so pri lej rabi načeloma, ne kraté v odstavku 3 oznamenjenih izjem, zavezani zvišanemu davku na vozno listke, določenemu v § 10 cesarskega ukaza.
(2)	Za vozne listke, oznamenjene v odstavku 1, je dodatno pobrati znesek, za katerega presega davek na vozni ; listki' po § 10 cesarskega ukaza davek na vozne listke po dosedanjih predpisih, in ga hkratu z obračunom za tisti mesec, v katerem se je pobral, po skupni vsoti posebej izkazati in izročiti; ako se je pa ta razlika v znesku za-računila popotnikom že ob izdaji voznih listkov, jo je hkratu z obračunom za prvi poslovni mesec, ki pride v čas po začetku veljavnosti zvišanja davka na vozne listke za dotični promet, izkazati in izročiti na oznamenjeni način.
(3)	Zvišanja davka na vozni» listke se oproščajo :
a)	časovni in naročbeni listki, kojih veljavnost
se je začela pred. 1. dnem januarja 1917. L;
b)	drugi vozni listki (posamezni listki in listki za vožnjo nazaj, listki za potovanje naokrog in dr.), ako so se začeli rabiti pred začetkom veljavnosti zvišanja davka na vozne listke v dotičnem prometu in ako poteče njih veljavnost najkasneje dva mesca po leni roku.
(i) Železniški premeti, glede kulerih se je na podstavi pooblastila, podeljenega v g 12, odstavek 2. cesarskega ukaza, začetek veljavnosti določil cesarskega ukaza, ki se tičejo davka na vozne listke, odložil čez I. dan februarja 1917.1., ter dan začetka veljavnosti navedenih določil za te promote se razglase v ukazniku za železnice in plovstvo (objave v tarifnih in prevoznih stvareh).
(f.) Prevozi oseb, glede katerih hi se bila morala vozna cena po obstoječih predpisih sicer zaračuniti za prejemek iz časa, ki je bil pred začetkom veljavnosti g 10 cesarskega ukaza za do-tični železniški promet, v resnici pa so zaradi zakasnelega zaračuna ali iz zaračunsko-telmiških razlogov zaračuni šele pozneje, niso zavezani zvišanju davka na vozne listke ali, kolikor gre za promet, imenovan v g 10, odstavek 3, cesarskega ukaza, davku na vozne listke.
g 20.
Kolkovna oprostitev.
Vloge, ki se vlagajo, za plačilo davščine, za pripoznanje davščinskih oprostitev ali znižanja davščin ali za nadzorovanje ali poprcskušanje plačevanja davščin, s prilogami vred so kolka proste.
S 21.
Doba veljavnosti.
(1)	Določila tega ukaza dobe moč, kolikor se tičejo naredb, ki jih je ukreniti žc pred začetkom veljavnosti cesarskega ukaza, z dnem njihove Razglasitve, v ostalem pa hkratu z določili g 10 cesarskega ukaza. Zaukaži o kolkovnini za nakaznice (legitimacije) dobe moč 1. dne februarja 1917. h; za čas do lega dne ostanejo v veljavi dosedanji predpisi s premembo, ki se podaja iz g 9, lit. e, in § 19, odstavek 3. cesarskega ukaza z dne 28. avgusta 1911». 1; (drž. zak. št. 281).
(2)	Dne, katerega dobi ta ukaz moč, izgubi moč ukaz ministrstev za finance, železnice in trgovino z dne 27. septembra 1902. 1. (drž. zak. št. 195), kolikor ne gre za poslovanje za dobo do začetka veljavnosti § 10 cesarskega ukaza; ako je pa obdariti tako starejše poslovanje poleg takega,, ki je zavezano zvišanemu davku na vozne listke, veljajo glede načina," časa in nadzorovanja izročanja davka določila gg 5 in ti zmislu primerno tudi za starejše poslovanje.
(a) Veljavnost, določil tega ukaza se konča hkratu z veljavnostjo določil cesarskega ukaza, ki se tičejo davka na vozne listke.
Forster s. r.	NpMzmiiller s. r.
Urban s. r.
‘znamen
Šilili
aS «
I__1__!__l__L. I
Firma železniške uprave:
Vzorec It k $ II».
Uradni izvid.
V vlaku št........... dne
brezplačne vozne
se .je našel v posesti
nakaznice (legitimacije) za
enkratno vožnjo ali za vožnjo tja in nazaj
znižane	'	ponovne vožnje
nega razreda, ki ni niti pravilno kolkovana, niti nima zaznamka o kolkovni prostosti (plačilu kolka);
......vozov*
!
Ime in priimek, značaj
Našim
Odpravilišče, šifra in številka nakaznice (legitimacije)
( tpomnja
Kar se v zmislu § Iti rninistrslvenega ukaza z dne 20. januarja 1017. I. (drž. zak. št. 22) naznanja, da se izvršč predpisi o davku na vozne listke.
Fostajski pečal. Datum.
1’odpis :
*) Kur se ue ujema, je prečrtati.
3Î*.
Ukaz ministrstev za finance in železnice z dne 20. januarja 1917. I.
za izvrševanje določil, ki se tičejo davka od prtljage, cesarskega ukaza z dne 10. januarja 1917. I. (drž. zak. št. 14) o davčnih in tarifnih naredbah v železniškem prometu povodom posebnih razmer, ki jih je ustvarila vojna.
Za izvrševanje določil cesarskega ukaza z dne I0. januarja 1917. I. (drž. zak. št. M), ki se tičejo davka od prtljage, se ukazuje naslednje:
§ 1.
Predmet. Izmera in podlaga za poizvedbo davka od prtljage.
(i) Davek od prtljage je odmerjati od prevoznih cen (voznine za prtljago, pristojbine za prevažanje psov), ki se vsakočasno pobirajo na železnicah v Avstriji za prevažanje popotne prtljage in ekspresnega blaga ter psov, ki jib jemljejo popotniki seboj. Za prevozno ceno je smatrali vse zneske, ki se pobirajo s katerimkoli imenom za plačilo takega prevažanja po javnih železnica!) v Avstriji.
(■>) V voznino za prtljago ne vštetih pristojbin za postranske storitve ob prevažanju, na primer manipulacijskih pristojbin, pristojbin za navedbo, interesa na dobavi, plač za nosače in dr., t» smatrati za prevozno ceno ali zn sestavino le cene.
(a) Davek od prtljage znaša v promelu po
ti) glavnih železnicah 20 odstotkov. b) lokalnih železnicah 10 odstotkov, e) malih železnicah 5 odstotkov
prevoznine.
(t)	Ako 'je' v tem ukazu govor o prtljagi, je .umevati s tem . tudi ekspresno blago in pse, ki jih jemljejo popotniki seboj.
S 2.
Razlikovanje glavnih, lokalnih in malih železnic.
(1)	Za lokalne železnice v zmislu , § 10, odstavek 1, lit. b, in § 11 cesarskega ukaza je šteti tiste železnice, ki so dopuščene za take železnice na podstavi zakonov z dne 25. maja 1880. I. (drž. zak. št. 56), z dne 17. junija 1887. I. (drž. zak. št. 81), z dne 81. decembra 18114. I. (drž. zak. št. 2 ,i/, leta. 1805.), ali z dne 8. avgusta 1010. I. (drž. zak. št. 140).
(2)	Za mule železnice v zmislu S 10, odstavek 1, lit. t: in S II cesarskega ukaza je šteti na podstavi zakonov z dne 31. decembra 1894. I. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) ali z dne S. avgusta 1910. I. (drž. zak. št. 149) dopuščene male železnice (lercijarno železnice) ter liste lokalne železnice, ki se na podstavi člena XIII, odstavek 2, nazadnje omenjenega zakona glede davka ha vozne listke enačijo malim železnicam.
(a) Železnice, ki, če tudi z oznamenilom lokalne železnice (sekundarne železnice), niso bile dopuščene ua podstavi v odstavku 1 oznamenje-nih zakonov, spadajo pod določila o glavnih železnicah.
8 3.
Pobiranje davka od prtljage. Vračunjanje v tarife.
(1)	Železnice so dolžne pobirati davek od prtljage likratu s prevoznino od oseb, ki so dolžne plačali prevoznino.
(2)	Na listih o prtljagi' (prevoznicah za pse) je poočititi ves znesek, ki se pobere, to je prevoznino prištevši davek.
(a) Vračunjaje davek od prtljage v tarife za prtljago, je tarifni postavek, zvišan za vračuujeni davek, zaokrožiti po določilih, ki jih Ije izdalo ministrstvo za železnice; dopustno pa ni, da bi sc posebej zaokrožal tarifni postavek in davek.
(.1) Tarife za prtljago, izpremeujene s tem, da se je vračunil davek, je pred njih uvedbo predložiti ministrstvu za železnice v .odobrenje..
'8 'i- .	' ..... ''''
Izročanje davka od prtljage.
(1) Davek od prtljage mora preračunih aica za vsak poslovni mesec od skupnega
zneska davku od prtljage zavezanih prejemkov, ki jih je_ postaviti v račun za poslovni uspeh tega mesca, odbivši povračila, znračunjena za isti mesec 'Z prejemkov, ki so bili zavezani davku od prtljage, in ga brez uradne odmere izročali v uradu (davčnem uradu, dohodarstveni blagajnici, blagajnici taksnega urada na Dunaju), pristojnem po sedežu železniškega podjetja in poklicanem za sprejemanje prislojbinskih plačil, priloživši položnico. Ako je sedež železniškega podjetja izven avstrijskega državnega ozemlja, je izročiti davek praviloma v blagajnici taksnega urada na Dunaju, toda finančno ministrstvo more dovoljevati izjeme od tega pravila.
razmerju, ki ga je po obstoječih posebnih predpisih vsakočasno dajati v podstavo, kadar se pre-računjajo v tuji vrednoti znračunjeni prejemki za sklep obratnega računa, ako ni takili predpisov, pa po številkah razmerja, ki se ustanovč s posebnim ukazom.
J
(s) Iz obračuna podajajoče se doplačilo ali preplačilo je praviloma vpošlevati ob istočasnem plačilu na ‘račun; zaračunjati preplačilo na voz. ninski davek ali na davek od voznih listkov ni dopustno.
S r>.
Vzorec.
(a) Ako je na prejemkih iz prevažanja udeleženih več železnic, mora izročiti vsaka udeleženih železnic le davek od prtljage, ki pripada na njene deleže prejemkov.
(s)	Do dvajsetega dne prvega mesca, ki sledi vsakemu poslovnemu mesen, je plačati, ako se do tega časa še ne more obračunih (odstavek 5) v uradu. ■ oznamenjenem v • odstavku 1, plačilo na inčun pričakovanega davčnega dolga za poslovni mesec v. znesku, .ki ustreza dolgu, ki se obračuni za isti mesec prejšnjega leta. zaokroženo na 50 K. — ne kraté določila odstavka 4.
(t)	Za prvih dvanajst poslovnih mescev, spadajočih v veljavnost, ij 11 cesarskega ukaza, je poizvedeti in izročili v odstavku 3 zaukazano plačilo na račun za glavne Železnice z 20 odstotki, za lokalne železnice z. 10 odstotki in za male železnice s 5 odstotki njihovih za dotični poslovni mesec začasno preračunjenih prejemkov iz prometa prtljage.
(r.) Mesečni davčni dolg se mora obračunih najkasneje do dvajsetega dne četrtega’ mesca, ki sledi poslovnemu mescu, po priloženem vzorcu, in sicer ločeno po svojih in za tuj račun pbrato-vanih železniških progah, v teh posameznih obračunskih skupinah ločeno za vsako železniško omrežje, za katero se v računskih poročilih ali obratnih, računih posebej polaga račun. Obračun je izročati v uradu, oznamenjenem v odstavku 1.
(e) Davčne zneske je poizvedeti tako, da je na primer 20odstotni davek preračunih z 20 K od vsakih 120 K davku od prtljage zavezanih prejemkov (vštevši davek od prtljage). 7
Nadzorovanje izročanja davka.
(t) Da sc dokončno preskusi izročanje davka, mora železniško podjetje vsako leto najkasneje do prvega dne sedmega mesca, ki sledi njegovemu poslovnemu letu, predložiti finančnemu oblastvu prve stopnje (finančnemu okrajnemu ravnateljstvu, uradu za odmerjanje pristojbin), v cigar uradnem področju je sedež železniškega podjetja, letni obračun za nazadnje minulo poslovno leto, priloživši en izvod računskega sklepa in računskega poročila. Železniška podjetja, kojili sedež je izven avstrijskega državnega ozemlja, morajo predložiti ta letni -obračun tistemu finančnemu oblastvu prve stopnje, kateremu je podrejen urad, ki mu je izročati davek od prtljage (§ 4. odstavek 1).
(s) Letni obračun je sestaviti po istem vzorcu kakoi: mesečni obračun (§ 4. odstavek 5) in se mora v razpredelku 13 ujemati z zneskom v računskem sklepu in računskem poročilu izkazanega uspeha letnih dohodkov iz prevažanja prtljage. Kake razlike nasproti temu znesku ali nasproti mesečnim obračunom je treba pojasniti. V račun-skem sklepu in računskem poročilu je posebej razložiti prejemke iz tovornega prometa, iz osebnega prometa in iz prometa prtljage.
(a) Da popreskusi izročanje davka in o tem podaue izkaze in druge pomocke, more finančno ministrstvo vsakčas opraviti preiskave pri železniških upravah; železnice so vsakčas dolžne organom finančnega oblastva na zahtevanje pred. ložiti na vpogled svoje izvirne zapiske in knjige.
§ 6.
(7) Ulomke ene krone, ki se podajajo ob preračunu davčnega zneska, ki ga je izročiti, je zaokrožali na krono. Prevoznine v tuji vrednoti je preračunih v kronsko vrednoto po vrednostnem
Kazni zaradi nereda.
(j) Prestopek zakonitih predpisov o davku od prtljage in določil tega ukaza ter za njih izvrše-
vanje izdanih zaukazov in oblastvenih naročil se more kaznovati s kaznimi zaradi nereda do 5000 K. Za vsak primer ponovitve in za vsak brezuspešni opomin se more naložiti nadaljnja kazen zaradi nereda do enakega najvišjega zneska.
(a) Nalagati v odstavku 1 določene kazn1 zaradi nereda se pridržuje linančnemu minisirstvu v porazumu z ministrstvom za železnice.
S 7.
Red stopenj.
(D Za izdajanje odredb in odločb gledé davka od prtljage je pristojno finančno oblastvo prve stopnje (§ 5, odstavek 1) z izjemo, ustanovljeno v g 6 glede kazni zaradi nereda; za železniška podjetja, kojih sedež je izven avstrijskega državnega ozemlja, je pristojen osrednji laksni urad in urad za odmerjanje pristojbin na Dunaju, ako je pa takim železniškim podjetjem dovoljeno izročati davek od prtljage v drugem uradu nego pri blagajnici taksnega uradu na Dunaju (g 4. odstavek 1), tisto finančno oblastvo prve stopnje, kateremu je podrejen urad, ki mu je izročali davek.
(a) Na odredbe in odločbe, navedene \ prvem j odstavku, je zmislti primerno uporabljati določila j zakona z dne IH. marca 1876. 1. (drž. zak. šl. 5285. Na zadnji stopnji odloča finančno ministrstvo v porazumu z ministrstvom za železnice.
Oprostitve malih železnic.
«r
(i) Male železnice, ki posredujejo promet v občini in njeni okolici, uživajo oprostitev davka od prtljage v zmislu g 10. lit. «, zakona z dne j 19. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 153) in g 11 cesarskega ukaza glodé prevažanja prtljage v okolišu občine ‘ali v okrožju desetih kilometrov od občinske meje; isto velja za lokalne železnice, ki se oa podstavi člena XJII, odstavek 2. zakona z dne 8. avgusta 1910.1. (drž- zak. št. 149) gledé davka na vozne listke enačijo malim železnicam
(z) Železnice, ki' zahtevajo to oprostitev, morajo pri finančnem oblastvu prve stopnje (g 5,
odstavek 1) prositi za nje pripoznanje, priloživši potrebne dokaze. Odločba o lakih prošnjah se pridržuje finančnemu ministrstvu v porazumu z ministrstvom za železnice. Železnice, katerim se je dovolila oprostitev od davka na vozne listke po g 10, lit. a, zakona z dne 19. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 153) že, preden je dobil g 1 I cesarskega ukaza moč, uživajo oprostitev od davka od prtljage tudi brez posebne prošnje.
(s) Ako prestopijo posamezne proge pu g 10, lit. a), zakona z dne 19. julija 1902. I. (drž. zak. št. 153) in § II cesarskega ukaza davka od prtljage oproščene železnice tam ozna-menjeno okrožje, je promet s prtljago na delu železnice, ki je izven tega okrožja, zavezan davku od prtljage in prejemki' od prtljage iz lega pro-mefa je izkazovali torej ločeno (gg 4 in 5).
(i) Za prevažanje prtljage iz davka prostega okoliša v davku zavezani okoliš železnice ali narobe je preračunih davek od tistega dela prevoznine, ki pripada po razmerju • davka prostega kosa vožnje k ilavku zavezanemu kosu na poslednji koš.
. § «.
Kolkovna oprostitev.
Vloge, ki se vlagajo za izročanje davka, za pripoznanje davčnih oprostitev ali znižanja davka ali za nadzorovanje ali popreskušanje izročanja davka, s prilogami vred so kolka proste.
g 10.
Sklepna določila. Doba veljavnosti.
(j) Določila o davku od prtljage se ne uporabljajo brez ozira na čas začetka prevažanja prtljage, ako se je prtljaga oddala pred .začetkom veljavnosti § 11 cesarskega ukaza (g 12, odstavka 1 in 2, cesarskega ukaza).
(s) Železniški prometi, gledé katerih se je na podstavi pooblastila, podeljenega v § 12, odstavek 2, cesarskega ukaza odložil začetek veljavnosti določil cesarskega ukaza, ki se tičejo davka od prtljage, čez 1. dan februarja 1917. 1., ter
dan začetka veljavnosti navedenih določil za le promete, se razglase v ukazniku za železnice in plovstvo (objave v tarifnih in prevoznih stvareh).
(a) Kolikor se tiče la ukaz naredi), ki jih je ukreniti že pred začetkom veljavnosti določil cesarskega ukaza, dohi moč z dnem razglasitve, v ostalem pa likratu z določili $ 1 I cesarskega ukaza.
(■j) jVeljavnost določil tega ukaza se konča hkratn z veljavnostjo določil cesarskega ukaza, ki se ličejo davka od prtljage.
Forster s. r.	Spitzmiiller s. r.
/

V
v
u
z
1
f
I
o
o»
a
<4
s 05
Državni zakonik
LA
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi o. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1917. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, romunskem, maloruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1917 državnega zakonika v vsaki teli osmih izdaj znaša za eu izvod bodisi, da se bodi ponj ali da se ta izvod pošilja pošlnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi e. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. “IX, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja le, če se je plačala prej letna naročninu zanj, je ob enem z naročbo plačati tudi zanjo pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vroče-vati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo:
ik 1849.	za .	4 K 20 h'Letnik I860.					za .	4	K 40hlDetnik			1883.	/a .	5 K			liM.ot.nik		1900.	za .	7 K		
1850.	■	lu		50 ,		1867.	„ .	4		y		1884.		6 „	—			1901.		« .		
1851.	»	2	r	00 ,		1868.	»	4	y	— r		1885.		3 .	60	y		1902.		7 ,	50
1852.	.	5	T	20 „		1869.	p	5	r	*	r		1886.		4 ,	60	,		1903.		9 ,	—
1853.	* •	5	y	30 ,		1870.	» •	2	y	80 ,		1887.		5 ,	•—	,	p	1904.		5 .	—
1854.	T .	8	T	40 r		1871.	y ' •	4	*	”T~ y		1888.		8 .	40			1905.	.	« n	—
1855.	n	4	«	70 .		1872.	» •	5	y	40 f		1889.		0 .	—	r		1906.	.	12 .	—
1855.		4	v	«0 ,		1873.	*	5	y	00 ,		1890.		5 ,	40			1907.	•	13 ,	—
1857.	»	5	r	70		1871.	y	4	y	50 ,		1891.		6 .	—	l		1908.	1» •	9 ,	'ÿk,
1858.	y	4	r	80 ,		1875.	y	4	y	r		1892.		10 ,				1909.	y	8 ,	50
1859.	T	4	*			1876.	y •	3	y	-r- „		189:’..		6 ,	—	y		1910.		8 ,	40
1850.	y	3		4o .		1877.	y •	O	y	y		1894.		6 .	—			1911.	r ,	7 .	
1851.	, »	3				1878.	» •	4	y	60 ,		1895.	- .	7 ,	—	y		1912.	y •	12 ,	50
1852.	, .	2		80.,		187».	y •	4	P	60 „		1896.		7 ,	—	y		1913.	y	9 ,	50
1853.	, .	o		80 „		1880.	* •	4	y	to ,		1897.		15 ,	—	„		1914		15 .	
1854.	„	2	v	80 „		1881.	y	4	y	441 .		1898.		6 ,			n	1915.		11 ,	70
1855.	. .	4	s	- ;		1882.		6			r		1899.	1 •	10 ,							
Prodajna cena za letnik 1916. se naznani začetkom januarja 1017. 1.
Posamezni letniki v drugih sedmerih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor nemška izdaja.
A ko se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, sc dovoli 20" „ popusta, ako se naroči vsaj 25,' toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako sc naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdaije v štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdaije v šestih tednih po izdaji kazal iu naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. IG.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme le proti plačilu prodajne cene (% pole == 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej in v izdajah ostalih sedmerih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezui kos
vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole == 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne iu državne tiskarne na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike tei si liste urediti po tvarinah.
Iz c. kr dvorne Iu drzawie litkume.