Leto LIX. SlßUHKO Z81
ü LjuDllßni. u neneijo 19. tiecemDro 1SZ6.
cena um i
iBtaaiA vsak dan popoldne, livzemši nedelie to praznine. — *n»erau   ■<       etn ä i ü, do 100 vrst
2D SO p, večji inseiati petit vista 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici oescur u - - Popust po dogc-fem. A lnseratni davek pesebe;. — »Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslavija ^4U U, za inozemstvo 420 D
tJpravnistvo; ünailova ollca štev. 5, prltlicie. — lelelon ste« 304 Crednistvo: ftnallova oilca st. 5, i. nadstropje, — Telelon stev 34
MT       Poštnina plačana t* gotovini.
Ob zaključku prve volilne faze
V ponedeljek se zaključi termin za vlaganje kandidatnih list za Oblastne •kupščine. Velika večina strank je že vložila sezname svojih kandidatov, ta* ko da zadnja dva dneva ne moreta prinesti ničesar več bistvenega. Raz* poreditev strank in grupacija politič* nih skupin je v glavnem zaključena in situacija za volitve same se mora ras Čunati kot povsem jasna.
Razpored kandidatnih list je poka* ral predvsem razveseljivo dejstvo, da se je število političnih strank pri nas izdatno zmanjšalo; ta pojav moremo konstatirati tako v Sloveniji kot v osta* lih pokrajinah kraljevine. V tem se ne* dvomno kaže napredek politične kon* solidacije; uveljavilo se je spoznanje, da je za uspešno politično udejstvova* nje treba več, nego samo par omizij proglasiti za politično stranko, in da prihajajo v političnem življenju resno v poštev samo večje stranke. Zato so se sorodne skupine ali fuzijonirale ali vsaj koalirale in nastopile s skupnimi listami. Ta pojav je tem bolj razvesc* Ijiv, ker je jasno, da ni samo izraz tre*, nutnega razpoloženja kalkulacij ad hoc, marveč razvojna stopnja s traj* nejšo vrednostjo. Povojna doba nena* vadno močne politične razcepljenosti gre torej h koncu m namesto nje se uveljavlja razporeditev vclUcev na manjše število večjih političnih strank. Vse to more končno konsolidacijo ce* lokupnega našega političnega življenja samo pospešiti.
Ker so bile polit!čne stranke zapo» alene s sestavljanjem kandidatnih list in s sklepanjem primernih koalicij, se volilna borba še ni mo£la prav raz« viti, tako da se v javnosti volilni čas le ne pozna mnogo. Borba se je vršila doslej poglavitno le za kulisami.
Sedaj prehajamo v drugo fazo vo* lilnega procesa, v borbo samo. Zato se bodo v prihodnjih tednih, takoj po ponedeljku, pričele prave volilne pole* mike. Sedaj pridejo polagoma na dan prava politična gesla, ki jih bodo stranke vrgle med volilce in od kate* rih je v veliki meri odvisen rezultat volitev.
Rezultat volitev bo v današnjem položaju važen v dvojnem pogledu. Prvič bo od njega odvisno delo v ob* lastnih skupščinah, v čemer se tiče se* daj glavnega smotra volitev samih. Drugič so volitve važne tudi za celo* kupno politično situacijo v državi. Za* kaj podale bodo faktičen odgovor o upravičenosti ali neupravičenosti za* hteve po razpustu Narodne skupščine in po r- ":h volitvah. Neugodno raz* merje • političnimi silami v skup* sčini je avni vzrok, da je naš parla* ment tako nedelaven in da trati do* mala vso energijo za medsebojne in* trige. Ako se izkaže v skupščinskih vo* litvah, da se je razpoloženje prebival* 6tva do političnih strank spremenilo in da današnje razmerje moči in šte* vila mandatov političnih strank ne od* govarja pravemu razmerju volilcev, te* daj se pokaže, da imajo prav oni, ki zahtevajo volitve v novo skupščino. Ako pa se izkaže obratno, da volilci svojega političnega mišljenja niso bist* veno izpremenili, tedaj postane jasno, da nov apel na prebivalstvo nima srni* sla in da se mora pač za vsako ceno najti solucija, ki bo omogočila plodovi* tejšo, dela sposobno parlamentarno večino.
Vzpričo tega je pričakovati, da bo volilna borba prihodnji mesec dni zelo živahna in da bodo stranke napele vse moči, da izidejo iz boja čim bolj zma* govito.
Celokupna naša javnost ima tedaj dovolj vzroka, da sledi razpletu volil* ne situacije z največjo pozornostjo.
Padec nemške vlade
Neugoden vtis v Parizu.
— Berlin 18. decembra. Kabinet dr. Marxa je \ jeraj podal demisijo radi nezaupnice v državnem zboru, ki je bila na predlog socijalnih demokratov sprejeta z 249 : 171 glasovom. Predsednik Hinden-burg je demisijo sprejel in poveril odstopajoči vladi, da voot državne posle do sestave nove vlade. Padec vlade so forsirali socijalni demokrati, ki so izjavili, da so po padcu vlade pripravljeni sodelovati v širši koaliciji. Predsednik republike bo povabil najprvo na konsultacijo voditelje strank, na kar bo izbral mandatarja za sestavo nove vlade.
— Pariz, 18. decembra. Pariško časopisje komentira padec nemške vlade in ugotavlja, da pomeni padec dr. Marxove vlade zmago reakcije. Listi opozarjajo na odkritja poslanca Scheidemanna, ki je opozoril na zveze, ki obstojajo med nemškim generalnim štabom in vojaškimi poveljstvi £0*r**tcVe Rusija,
S W
l
Važne izjave zunanjega komisarja Čičerina. — Naravni razvoj vodi do zbližanja med Jugoslavijo in Rusijo.---Vse sovjetsko časopisje tlela v tem pravcu.
Odličen jugoslovanski publicist se le mudil v Berlinu, ko je bil tam ruski zunanji komisar Čičerin. Udeležil se je sprejema novinarjev pri Cičeri-nu in ga prosil za izjavo, kaj meni o razmerju med Rusijo in Jugoslavijo. O svojem razgovoru nam poroča:
Naravno je, da smo na sestanku z g. Cičerinom govorili tudi o aktualnem jugoslovensko-italiianskem sporu in o italijanskem protektoratu nad Albanijo, Vprašal sem g. Čičerina, kako gleda on ta konflikt in kake posledice bo radii po njegovem mnenju. Cičerin je na to vprašanje takoj gladko odgovoril:
»Spregovorila je zopet zgodovinska nujnost in posledice bodo take, kakor smo pričakoval'. Za rusko i^oliti^o vsekakor dobre.»
Odgovor je bil sicer nelfcoliko nejasen, toda smatral sem za neumestno, da bi ga vpričo drugih še podrobneje izpraševal. Ko pa je nanesla prilika, da sva bila sama, me je g* Cičerin sam vprašal, da-li sem čital zadnje številke «Izvestja», v katerih se je že ponovno pisalo o rusko-jugoslovenskih odnoša-jih. Ko sem mu povedal, da so bili odlomki teh poročil objavljeni rudi v jugoslovanskem tisku, se je zadovoljno nasmehnil m dostavil:
«To je ono, kar sem hotel reči pre.l. Posledice vašega spora z Italijo vas neizbežno silijo, da iščete v svoji zunanji puMPl novo orjentac'jo. In ko sem rekel, da so posledice take, ka-koršne smo pričakovali, sem hote? izjaviti, da bo Jugoslavija v svoji zunanji poltmi opustila svojo dosedanjo ar-tificiiafrio orijentacijo ter bo šla po svoji naravni poti, ki ji ga narekujejo i njene potrebe i njene tradicije. V Moskvi so zelo povoljno učinkovale zadnje izjave nekaterih jugoslovenskih politikov, da je treba iskati potov za zbližan je s sovjetsko Rosiio.»
Nato me je g. Cičerin   opozoril na I
pisanje moskovskega Časopisja. Celokupni sovjetski usk se v zadnjem času zelo mnogo bavi z Jugoslavijo. Poročila o dogodkih v kraljevini SHS so v splošnem simprtična* Pretresalo se je ponovno vpraša.je medsebojnih odno-šajev, pri čemur se je, naglašalo, da ne gre toliko za formalno priznanje sovjetske Rusije kakor za stvarno sodelovanje med obema slovanskima državama. Med obe1 na državama ne obstoja niti eno sporno vprašanje. Edina tež-koča je samo v frazi priznanja de jure, a tudi to bi bilo lahko premostiti «Iz-vest.a» naglasa jo, da je Jugoslavija edina država, kjer vsi žele priznanja, a se doslej ni še nikdo našel, ki bi to tudi izvedel. D? se danes nahaja Jugoslavija v težkem političnem položaju, je zakrivila sama, ker ni šla naravnim potom, marveč je sankcijonirala cikcak-politiko g. Ninčiča, ki je postopal tako, kakor se od njega*ne bi pričakovalo. «Izvesrja» izražajo nado, da se bo ta pregreška vsaj sedaj popravila. Ruska zunanja politika ni hazarderska, niti razredna, marveč je le izraz potreb naroda in države. Nikdo ji ne more očitati, da je zapust'la pota ruske stoletne tradicije, ki se izraža danes še mnogo bolj kakor pa za Časa ruskega carstva. Ako si današnja Rusija želi sodelovanja Jugoslavije, je to posledica te tradicije. In vsak slepec mora dvJdetJ, da bi to uresničenje prineslo eni in drug! strani velike koristi. Ruski tisk izraža nado, da bo v najkrajšem času prišlo do o lici j ein ih pogajanj *n da bodo ta pogajanja povoljno končala.
Pisava ruskega tiska ni ostala ne-opažena v inozemstvu. V angleškem in italijanskem tisku se je v zadnjem času pojavilo več člankov, ki izražajo nekako bojazen. Pisci dajejo Jugoslaviji očetovski nasvet, naj ne dela eksperimentov s sovjetsko Rusijo, k: da bo s svo-, jimi doktrinami uničila mlado državo.
Razplet krize v popolnem zastoju
Uzunovič še ni začel podrobnih pogajanj. — Njegove zagate so vedno večje in splošno se domneva, da ne bo mogel sestavili
vlade.
— Beograd, 18. decembra. Danes dopoldne ni bilo novih momentov, ki bi napovedovali skorajšnjo rešitev vladne krize. Ob 10. je bil sprejet y avdijenci bivši minister prosvete Miša Trifunovič. Po njegovi avdijenci so se radikalni ministri sestali v predsedništvu vlade ter konferiTali do pol 13. Konferenca radikalnih ministrov je veljala težavnemu stališču mandatorja krone Nikole Uzunoviča. V radikalnih poslanskih krogih se je tekom konference radikalnih ministrov raznesla vest, da bo Ni-kcla Uzunovič vrnil mandat. Po skupščinskih hodnikih se je tudi govorilo, da bo kralj pozval dr. Vojo Marinkoviča v avdi-jenco in ga naprosil, naj vpliva na vodstvo Demokratske zajednice, da omili pogoje za sodelovanje v novi vladi.
»Pravda« posveča položaju Nikole Uzunoviča komentar, v katerem meni, da bi bila v sedanjem trenutku najboljša rešitev krize koalicijska vlada, sestoječa iz radikalne in klerikalne stranke teT skupine dr Nikiča. Ta vlada bi razpolagala s 167 poslanci, torej z večino, ki bi v prvem hipu zadoščala. Kot kandidata za zunanji port-felj navaja »Pravda« dT. Ntnka Perica in Vaso Jovanovfča.
Dr. Korošec >e izročil Uzunovtču svoje predloge pismeno. Zahteva, naj se najprvo
določi delovni program nove vlade in naj se Šele nato izbirajo osebe, ki bodo v stanu izvesti program nove vlade. V zunanji politiki priporoča dr. Korošec tesnejšo zvezo Male antante, zvezne odnošaje s Francijo in približanje k Anglij.
Snocni sestanki Nikole Uzunoviča 9 Ste-panom Rad i čem, Ljubo Davidovičem in dr. Korošcem so danes dopoldne predmet živahnih komentarjev. Voditelji so mu sporočili svoje pogoje, ki jih je Uzunovič jemal enostavno ad notam, pridržujoč si 'nadaljnje odločitve. Nato je g. Uzunovič odšel na dvor, kjer je poročal kralju o pogojih, ki jih stavijo Radičeva, Davidovičeva in Korošceva stranka.
Stepan Radič je po sestanku z Uzunovi čem odšel v svoj klub in izjavil novinarjem mimogrede, da zahteva njegova stranka, da se naj izvede program, ki je bil že evoj čas odobren od radikalne stranke. V ostalem Radič ne nasprotuje vstopu drugih strank v novo vlado. Precejšnjo pozornost vzbuja dejstvo, da je Stepan Radič nenadoma odpotoval v Zagreb.
Nasprotja v radikalnem klubu vedno naraščajo, tako da «e mora Uzunovič boriti kar na vse strani in njegov položaj res ni zavidanja vreden.
-«S—-
Popolna fuzija davidovicevcev in muslimanov
— Beograd, 18. decembra- Demokratska
zajednica je izdala sledečo izjavo:
>Z gotove strani so bili storjeni v zadnjem času poskusi, da se zmanjša pomen za-jednice med demokratsko stranko in JMO in da se Demokratska zajednioa proglasi kot le začasna politična in parlamentarna kombinacija. Dejstvo, da sta obe aorankl za enkrat iz tehničnih razlogov le obdržali svojo organizacijo, se pred neinJormir&no javnostjo izkorišča s tem, da ae dvomi v homogenoßt Demokratie aajedniee. Da se te intrige v bodoče preprečijo, je predsedstvo Dem okra take zatfedniee sklenilo, da izvede potrebne korake, da se izrazi popolno edinstvo. 2e pri ustanovitvi Demo-Ikrafcfce mjednk* Je Mto p—ffr—, da ne
obstoja med tema dvema strankama ne pro-gramatična ne taktična razlika in da predstavlja Demokratska zajednica eno strankarsko telo.<
Končno ugotavlja izjava, da demokratska zajednica ni koalicija strank, temveč pro-gramatično in taktično eno skupina.
PRIBIČEVIČ NA SUŠAKU
— Zagreb, 18. decembra. Danes je semkaj prispel z beogradskim brzovlakom Sve-tozar Pribičevič. ki potuje na Sušak, kjer priredi SDS jutri veliko skupščino. Na zagrebški postaji je Pribičevič sprejel odposlanstvo zagrebške mestne organizacije, ki ga je naprosila, naj bi sodeloval na shoda 16. januarja v Zagrebu, Sv. PribiSevič je sprejel povabilo in je obljubil, da bo govoril o političnem položaju.
Zadnji dnevi za vlaganje kandidatur
Dozdaj je vloženih pri ljubljanskem   sodišču   28 kandidatnih list* — Kompromis med obema kriloma SLS za mesto Ljubljano, — Prve radikalste kandidature.
— Ljubljana, 18. decembra. Pri deželnem sodišču je bilo od 4. t. m. dalje do danes opoldne vloženih po Dooblaščencih posamnih strank 28 kandidatnih Ust in sicer 2 za mesto Ljubljano in 26 za šest, pod kompetenco deželnega sodišča spada-jočih srezov. NaveČ list (po 5) izkazujeta sieza Logatec in Radovljica, Celokupno število kandidatov znaša 116 in ravnotoli-ko namestnikov.
Včeraj je vložila svoji prvi kandidatni listi narodno - radikalna stranka in sicer za sreza Logatec (nosilec Anton Kokelj, posestnik na Vrhu pri Sv. Treh kraljih) in za Radovljico (nosilec Jakob Peternel, posestnik in bivši Župan na Bledu)
Posamne stranke so doslel vložile naslednje liste: SDS z NSS in deloma SKS 7, SLS 6. združeni socijalisti in komunisti 7, SKS 6 in NRS 2.
Do danes opoldne klerikalci še niso pri sodišču prijavili svoje liste za mesto Ljubljano, katero je danes zjutraj objavil »Slovenec«. Nosilec klerikalne liste je zdravnik dr. Anton B r e c e 1 j, za njim pa kandidirajo industrijalec Anton R o j I n a, odvetnik dr. Juro A d 1 e š i č, glavni urednik Fraec Terseglav in žel. zvaničnik Josip R a j n a r.
Klerikalna lista za Ljubljano je nekak
zasilen izhod iz srditih notranjih bojev, ki so se vršili v stranki za kandidature. Ofi-cijelno vodstvo je odločno odklanjalo mladinskega kandidata dr. Stanovnika, mladini pa niso hoteli pristati na kandidaturi ravnatelja Avseneka in odvetnika dr. Ad-lešiča. Tako so prišli na dr. Brecelja, ki pa kandidira na sigurnem mestu tudi v ljubljanski okolici. Zato bo ljubljanski mandat odložil, tako da se vodstvo SLS na-deia, da bo v oblastno skupščino vendarle prišel tudi dr. Adlešič.
Združeni socijalisti in komunisti so da« nes vložili listo za Kamnik, ki jo sodišče prvoLno zavrnilo radi nekaterih pogrešk.
V ponedeljek ob 17. poteče pri deželnem sodišču rok za vlaganje kandidatnih Ust.
Kakor čujemo, nameravajo radikali v Ljubljani postaviti kot nosilca liste dr. Vla-dimirja Ravniharja, ki bi ga podpirali tudi
radičevci.
Včeraj dopoldne sta vložila pooblaščenca SDS in NSS pri deželnem sodišču kandidatno listo za srez Ljubljano - okolico s 7 kandidati. Nosilec liste je Fran Z e -bal, posestnik in trgovec na Rudniku pri Ljubljani. Med drugimi kandidirata na tej listi: Fran Švigelj, magistrarni svetnik v pokoju in posetnik v Ljubljani, in Franjo Rupnik, železniški strojevodja v Ljubljani.
Kandidature na Hrvatskem in
— Zagreb, 18. decembra. Pri tukajšnjem 6cvi;š"ču je bilo do danes opoldne za mesto Za^reo vloženih pet kandidatnih ItV Na prvem mestu je kandidatna lista SDS Nosilec liste je dr. Ljubomir Tomašič. Za zagrebški srez so bile doslej vložene le tri kandidatne iisfe, v drugih hrvatskih srezih pa v celem le 70, tako da bodo 60dišca tekom zadnjih dni morala potrditi gotovo še veliko število novih kandidatnih lis*.
— Split, 18. decembra. Nosilec kandidatne liste SDS v Splitu je Dujo Mikačič. Za listo SDS bodo glasovali tudi splitski radikali. — Nosilec liste SDS v splitskem srezu je. bivši upravnik splitskega gledališča Niko Bartulovič.
— Split, 18. decembra. Radičeva stranka je sklenila s komunisti volilni pakt v Dalmaciji. V splitskem srezu kandidira na drugem mestu Radičeve liste znani komunist BaljkaŠ. V Splitu samem kandidira na Ra-dičevi lis*ti bivši komunistični poslanec v konstituanti V. Jelasük.
Fašistovski prevrat v Litvi
Pred državljansko vojno.
— Berlin, 18. decembra. Listi poročajo iz Rige, da je na Litvanskem izbruhnila vojaška revolucija, ki so jo uprizorili litvan-ski fašisti. O revolucijonarnem puču, ki je uspel brez prelivanja krvi, se doznavajo sledeče podrobnosti. Že v čtertek popoldne je vladala v mestu Kovnu nervoza med prebivalstvom. Seja parlamenta je trajala do 3 zjutraj. Točno ob 3. je vdrl v parlament oficir z oddelkom vojaštva in stopil na oder. Oficir je odstavil v imenu armade vlado in razpustil parlament. Med tem je vojaštvo zasedlo poslopje in razpršilo poslance. Puč je izverilo vojaštvo pod vodstvom litvan-akih tasistov.
Iz notranojsti republike prihajajo poročila, da* je veliko garaizij ostalo odstavljeni vladi zvestih in da je pričakovati izbruha krvave meščanske vojne. Fasistovsi-'o usmerjeno vojaštvo je aretiralo vse člane dosedanje vlade in imenovalo bivšega državnega predsednika Smetono za državnega poglavarja.
— Varšava, 18. deembra. Po poročilih Iz Kovna se armada v večini ni priključila fašistovski revoluciji, ampak ]e ostala zvesta stan" vladi. Protirevolucijonarne Čete se obrožujejo v mali trdnjavi blizu Kovna. Tudi delavstvo je proti novi vladi. Železničarji izvajajo pasivno rezistenco. Revolucionarne čete so aretirale bivšega ministrskega predsednika, ministra notranjih del in vojnega ministra.
SLOVAŠKI RADIČ
■— Bratislava, 18. decembra. «Slovak», glavno glasilo slovaške ljudske stranke, pi* Še, da je definitivna rešitev vprašanja vsto* pa slovaške ljudske stranke v vlado trčila na nove nepridvidene težave. Pogajanja so zato odgodena do ponedeljka. Politični po« Iožaj v pogajanjih med Cehi in Slovaki se menja vsako uro. Ne ve se, kaj prinese ju* trišnji dan.
V Angliii smo naročili več vojnih ladij
— London, 18. deembra. Jugosloven-
ska vlada je naročila pri neki angleški tvrdki šest torpedovk in dve podmornici.
RADIČEVE SKUPŠČINE V ZAGREBU
— Zagreb, 18. decembra. Stepan RaOi«, ki se je vrnil iz Beograda, priredi jutri dopoldne na treh krajih v Zagrebu volilne skupščine, na katerih bo govoril o politih nem položaju.
PRED NOVIMI NEMIRI V MEHIKI
— Xewrork, 18. decembra. General Huer-ta je izjavil, da bo najkasneje v dveh tednih upadel v Mehiko ter pričel vojno proti sedanjemu predsedniku mehikanske republike Callesu.
Stabilizacija dinarja
V svojem ekspozeju k predlogu proračuna za 1. 1927/28 s prejšnjimi proračuni, ne smemo pozabiti na stabilizacijo našega dinarja napram zlati valuti. Problem naše valute je sploh v najtesnejši zvezi s kretanjem naših proračunov po vojni. Znano je, da smo ustavili padec dinarja začetkom 1. 1923, ko je imel dinar samo 4*96 svoje zlate vrednosti. Od januarja istega leta je tečaj dinarja stalno naraščal tako, da je dosegel v avgustu 1925 že 9.30. Potem se je po neznatnem kolebanju v prvih 9 mesecih 1926 stabiliziral na 9.13—9.17. To je nedvomno zadovoljiv rezultat naše finančne polrtike.
Kot efekt porasta in stabilizacije dinarja se je zvišala tudi njegova kupna moč na domačem trgu. To je razvidno iz indeksa cen v trgovini na debelo, ki je znašal v zlati valuti v aprihi 1925 165*4, v januarju 1926 pa 146.3 in v avgustu 1926 samo 132.1. Padec indeki* cen je znaten. Jasno je torej, da Je srednja kupna moč dinarja na domačem tržišču porastla in da je postopna padec cen splošni pojav, ki karakt^rt žira zadnje čase svetovno trzilce. Pri nas pomeni kretanje cen v prvi v***ri prilagoditev kupne moči dknarja nJeoc-vi borzni vrednosti, t. j. tendenco orv%. liranja teh dveh elementov in odstranitev disparitete med njima, ki mora nastopiti na domačem tržišču, ako m vrednost domačega denarja poveča* Kadar bo ta dvojni rezultat dosežen la se bo narodno gospodarstvo popolnoma prilagodilo denarnim razmeram, bo dana možnost rešitve našega valutnega problema zakonskem po>x>m.
Borzna poročila
Ljubljanska borza danes oi poslovala. Zagrebška borza danes ni poslovala. INOZEMSKE BORZE. Curih, Beograd 9.12. Pariz 20.70, London 25.09, Newyork 517.50, Milan 22.95—23. Berlin 123.25. Dunaj 73.
Trst: Beograd 93.60, London 108.75, Newyork 22.35, Pariz 89.50, Praga 66.25, Curih 432.
^385
34
97
Gala gostovanje celega ensembla „Casino de Paris44 iz Pariza 11
v originalni razkošni reviji
„Bonjour Paris"
z svetovno plesalko M1STINGUETTE
ZanimiDosti iz naših krafeu
Tat, ki se skriva v orgijah. — Salomonska določitev varuha bogati dedinji. — Pustolovka, ki je noče sprejeti v svoje varstvo nobena policija.
Na Trati v Poljansfld dolini so v sredo Ujeli nevarnega svedrovca in tatu, cigar identitete še niso ugotovili; gotovo pa je, da ima mož številne pregrehe na svoji vesti. Zlikovec se je prav za prav sam ujel v past.
Omenjenega dne dopoldne se je pojavil v farni cerkvi na Trati neki sumljiv tujec, ki je vzbudil pozornost župnikove sestre. Opozorila je nanj cerkovnika, ki je poelal v cerkev svojo ženo, da pogleda, kaj se dogaja. Cerkovnikov;: žena je preiskala vso cerkev, a ni opazila ničesar sumljivega. Okoli 16. je šla žena s svojo hčerko ponovno v cerkev, da bi zvonila nekemu mrliču. V cerkvi je dišalo po vinu in tobaku, kar Je cerkovnikova žena sporočila takoj župniku, župnik je nato sam odšel v cerkev, pregledal vsak kotiček in nato stopil še na kor, a tudi tam ni našel ničesar. Končno je pre-iskal Še orgije in opazil, da se ena okvirna deska ni dala premakniti. Potegnil je iz žepa električno evetilko in posvetil za orgije. Tu je opazil, da leži neki moški na mehu. Župnik je mirno odšel s kora in obvestil o stvari poveljnika obmejne straže ka-petana Potočnika. Hip nato je vojaštvo za-strazi lc> vso cerkev, oddelek vojakov pa je preiskal njeno notranjost. Na koru so vojaki izsledili neznanca, ga prijeli in odvedli na orožniško postajo v Poljane. Neznani zlikovec je imel pri sebi razno vlomilsko crodje Po končanem zaslišanju s3 ga izročil sodišču.
Na originalen način si je pomagalo žu-paLfctvo občine H. v Slovenskih goricah iz hude zadrege. Nedavno je tam umrla na pcrodu z otrokom vred bogata po sest d i ca. Zapustila je eno leto staro hčerkico, ki je sedaj brez roditeljev in edini dedič velikega posestva. Na županstvu so javljajo dan za dnem moški in fantje iz okolice, ki bi takoj prevzeli otroka in posestvo v oskrbe. Zupan se ne more upirati tej zahtevi; hotel je postopati popolnoma nepristransko ter zato na salomonski način rešil kočljivo zadevo: Sklenil je, da naj odloči žreb, kdo ! bo varuh deklice in upravitelj posestva, ! eventuelno če deklica do raste. tudi njen Ženin. Farani so sedaj radovedni, kako bo , končalo to Čudno žrebanje in kdo bo oni srečnež, ki ima tako lepo perspektivo . . .
m
Beograd ima zopet svojo velikomestao senzacijo. Cela tri leta se je gibala naj odličnejša beogradska družba okrog neke grofice, ki je prirejala bogate pojedine kn bakanaHje. Pojavila se je v Beogradu pred kakimi tremi leti. Sprva je nastopala bolj skromno, ko pa se ie že nekoliko «udoma-ffila». je postala kmalu prava družabna znamenitost. Izdajala se je za madžarsko grofijo Gros-Serina. Svojim gostom je cesto pripovedovala o svojih velikih posestvih na Madžarskem, o svojem plemstvu, ki ga je prejel neki prednik že v petnajstem stoletju v Italiji. Prav žfivo je znala slikati dogodke leta 1918, ko je njen mož posta! žr-fcev boljševiške revolucije in je morala sama pobegniti v inozemstvo. Bila je lepa ženska in takim maski svet še mnogo raje verjame. Žensk ni posebno marala v svoji družni, zato pa so jo tem raje posečali moški zastopniki najodličnejše beogradske družbe Prirejala je pojedine, ki so konča-vale običajno z orgijami. NaSla si ie kmalu toliko prijateljev in zaveznikov, da si policija ni upala blizu nje. Končno pa je njeno početje začelo vendarle presedati policijskim organom, ki so uvedli tajno poizvedovanje po zloglasni grofici na Madžarskem. Na veliko začudenje pa je budimpe-Stanska policija odgovorila, da tam o kaki
grofici Serfcna ničesar ne vedo ter da gre bržkone za znano madžarsko pustolovko, vdovo nekega trgovca Grosa v Aradu; rodom pa je iz Debrecina, ki spada sedaj k Rum uniji.
Sedaj je bilo grofiäne glorije kajpak kmalu konec. Kljub vsem mogočnim intervencijam jo je beogradska policija izgnala. Nastala pa je nova težkoča. Policija Jo je najprej poslala na Madžarsko, toda budim-peštanska policija je noče sprejeti, češ da je rumunska državljanka. Romala je torej iz Budmpešte v Bukarešto, a tu so se je prav tako branili. Take sorte ljudi imajo sami dovolj in nočejo, da bi morali skrbeti še za razuzdane Madžarke. Porinili so Jo zopet nazaj v Beograd, češ vi sami glejte, kako se je boste znebili t In beogradska policija si sedaj lomi glavo, kam ž njo. Med njenimi bivšimi prijatelji bi se sicer našel še marsikateri, ki bi se je rad usmilil, toda grofice, ki jih goni policija, niso več za »boljšo družbo«, tudi če so prej zavzemale morda prvo mesto. In tako bo lažna grofica še nekaj časa čakala v policijskih zaporih na rešitev. Da ni postala preobjestna, bi morda še danes lahko igrala vlogo grofice in vsi bd jo še nadalje oboževali m občudovali ...
Poneverbe pri materijalnem skladišču v Mariboru«
Kakor smo že včeraj poročali, je bH te dni aretiran v Mariboru načelnik materi-ialnega skladfšča državne železnice Franc J a r h. Aretacija je vzbudila po vsem mestu in okolici velikansko senzacijo. V kolikor je dognala dosedanja preiiskava, gre za primanjkljaj v znesku 622.000 Din. Domneva pa se, da je škoda, ki jo trpi država, še mnogo večja.
Zadeva je izzvaia tem večje presenečenje, ker je bil aretirani načelnih Jarh na glasu kot dober gospodar. Udejstvoval se Je na gospodarskem in političnem polju ter >e v zadnjem času igral ugledno vlogo v radikalski stranki. Svojčas je osnoval z lepim uspehom poslujočo »Jugoslovensko hranilnico in posojilnico« v Mariboru, ki daje posojila zlasti železniškim nameščencem, pa tudi privatnim uradnikom. Poleg tega se je bavil tudi z drugimi posli, ki pa so ga končno menda zavedli na stran pota.
V zadnjem času so opazili, da v skladišču, ki mu je načeloval Prane Jarh, ni vse v red j. Železniška uprava je začela radi tega sumiti ter je dala skladiščno osobje nadzorovati. Pred par dnevi pa je železniška direkcija v Ljubljani odredila nenadno revizijo v materijalnem skladišču v Mariboru. Komisija Je izvršila natančen pregled skladišča in knjig ter je ugotovila približno vsoto, ki manjka. Načelnik Jarh je takoj po prihodu komisije postal zbegan ter se je začel skrivati.
Komisija je že v ponedeljek odkrila nepravilnosti, Jarha pa so mogli še le v četrtek aretirati. Oddan je bü v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Nadaljno preiskavo vodi sodišče skupno z železniško policijo in ravnateljstvom državne železnice v Ljubljani. Istočasno z Jarhom so bili aretirani še trije uradniki, o katerih se sumi, da so bili ali v dogovorjeni zvezi z Jarhom ali pa so vsaj morali vedeti za njegovo početje.
V zvezi s tem so se raznesle po Mariboru govorice, da je pri teh malverzacljah prizadeta tudi »Jugoslovenska posojilnica m hranilnica«, pri kateri je bil udeležen Jarh. V pomirjenost javnosti lahko ugotovimo, da je ta zavod, ki ga upravlja pose-
ben odbor, pri celi zadevi popolnoma neprizadet Tam se niso izvršile nikake ne-rednosti. Škodo trpi le državna železnica, ki pa se bo odškodovala na Jarhovem velikem posestvu, ki ga ima na Ptujskem polju.
Sport
Glavna skupšina ASK Prinorje
V nedeljo, 12. decembra, se je vršila v areni Narodnega doma glavna skupščina ASK Priraorje. Iz poročil funkcijonarjev posnemamo razne podatke o klubovem delu in napredku v 1. 1926.
Iz tajniškega poročila izhaja, da je klu-bovo upravo vodila eksekutiva dveh, treh funkcijonarjev, ki pa so k vsem širšim akcijam pritegovali tudi načelnike in ostale klu-bove delavce. Najvažnejše akcije so bile v družabnem pogledu Črno-bela reduta, v športnem pa volitve v podsaveze, manifestacij ska skupščina, ki je razpršila razne ne-osnovane govorice, nadalje spravna pogajanja, ki pa so ostala brez želj enega rezultata In končno finančna akcija, ki je uspela. Ob boku kluba se je pojavila poleii zasebna športna družba, ki je prevzela klubove naprave in bo v bodoče finansirala «Primorje».
Od funkcijonarjev so si stekli v preteklem letu zasluge: gg. inž. Debelak, Bulje-vič, Zaje, major Jaklič, Kure t, Podgornik, ravnatelj Šetina, Saksida, Rybar, S. in D. Sancin, dr. Bajič, dr. Birsa, Vončina in drugi.
Poročilo nogometne sekcije .navaja razne rezultate. K'ub je priredij veliko število tekem. Sekcijsko vodstvo opozarja na dejstvo, da dosegajo njegova moštva na prijateljskih tekmah, zlasti pa na zunanjih tleh najlepše uspehe, dočim odpovedujejo na društvenih tekmovanjih, kar je znamenje, da je domače prvenstveno tekmovanje ireguiarno. Moštva goje izrazito kombina-torično igro. Prvo moštvo sd je osvojilo zimski (Krisperjev) pokal in Izšlo iz tekem z Ilirijo dvakrat zmagovito, enkrat z neuspehom. Nogometna sekcija je vzgojila veliko število dobrih nogometašev. Z odhodom Buljeviča v Zagreb je vprašanje trenerja zopet akutno. Izkustva v tej sekciji dokazujejo, da se je treba še naprej držati pravega amaterskega športa in iz-premeniti razmerje do prvenstvenega tekmovanja. Primorje je igralo v Ljubljani, Novem mestu, na Rakeku, v Trbovljah, v Celju, Mariboru, Karlovcu, Zagrebu, Celovcu in Gradcu. Načelnik sekcije je bil g. Buli evič, tajnik g. Kuret.
Labkoatletska sekcija poroča, da je orvorila sezono z lepimi izgledi. Sekcija razpolaga z najboljšimi tekači v državi. Njeni atleti so sodelovali na prireditvah v Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru, Zagrebu, Dunaju, Pragi in Varšavi. V državni reprezentanci so bile štirje člani ASK Primorja (dr. Perpar, Valtrič, Močan, Slap-ničar). Atletinje držijo večino jugosl. rekordov. Prva jugosl. svetovni rekord je postavila članica ASK Primorja (Križeva). Državne reprezentance ni mogoče sestaviti brez atletinj in atletov Primorja. Sekcijo je vodil Danilo Sancin.
H a žensk a sekcija zaznamuje lep napredek. Družina je nastopala z uspehom v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, v Trstu, na Rakeku. Sekcijo vodi (obenem kot trener) g. Vončina.
Plavalna sekcija radi nepovoljnih vremenskih prilik letos ni mogla stopiti v akcijo. Kopaiiščne naprave ob Ljubljanici so bile na razpolago celokupnemu članstvu.
Kolesarska sekcija je prevzela organizacijo la vodstvo te športne panoge v Ljubljani; priredila Je veliko Števalo kolesarskih tekem Sekcijo vodi g. Brumat.
Veselica! In družabni odbor razvija živahno akcijo in pripravlja zopet reduto, ki bo po možnosti še nadkrilila lansko čino-bek) reduto.
Med članstvom in funkcij ona rji se razvija tesno prijateljstvo in vlada najlepša sloga in družabnost V klubu veje mlad svež duh, ki se ne plaši odkrite besede in ki ne pozna kompromisov.
Is blagajniškega poročila izhaja, da je imel klub lani 102.000 dinarjev dohodkov In ravno toliko izdatkov.
Svoje delo razvija Klub zlasti med ljubljansko srednješolsko in visokošolsko mladino.   Skušal se bo približati idealnemu
J* Piras:
Marta
Velemestna slika.
V temi mrzlih zimskih večerov je sameval med spečimi vrtovi in šolskimi poslopji s praznimi sobanami vhod v poslopje dijaškega kluba. Procesija mladih dijakov in diiakinj so je pomikala vsak dan po slabo tlakovani ulici pioti klubu. Podnevi je odmeval po lesenem poslopju smeh, culi so se pogovori v dvajsetih evropskih in azijskih jezvkib, dijaki in dijakinje so se zbirali na klopeh okrog glavnega stebra: ki je podpiral strop zakajene in nikoli prezračene dvorane. Dirindai je vladal tu od iutra do večera. Nekdo je zaigral od dolgega časa na klavir. Zazvonilo ie. Včasi se ie madžarske študentke Jotilo domotožje in zapela je tiho pesem svoje domovine. A takoj je zopet utihnila.
Zvečer so vstale osamljene ruske devojke od knjig in hitele pogledat, soli njihova imena na seznamu srečnih, ki so dobili pozdrave od doma. Vrišč in trušč ie bil vedno večji. Od kuhinje, kjer je ropotala posoda, in od jedilnice, kjer so čakali študenti v dolfci vrsti na juho, je šlo do podstrešja nad plesno dvorano, v kateri so se pričeli plesi.
Piesalo se ie vse povprek. Rusi, Estonci. Armenci, Židje, ljudje izrazito orijentalskega tipa, so plesali ameriške
plese. Napenjali so vse sile, da bi posnemali hladno in preračunano umetno divjaštvo prečiviliziranega zapada, ki se je napil črnske krvi. Nekaj siromašnih študentk je stalo dolgo pred potnimi zrcali v prenapolnjeni garderobi. Naenkrat so premagale zadrego in stopile v plesno dvorano, kjer se je na veliko prodajalo človeško meso.
Tudi ulica je posetila pestri svet študentov in študentk in dišalo je po cenenih parfimih.
Včasih, ob svečanih prilikah, so se pojavili zunaj pred leseno ograjo tudi avtomobili. Videti je bilo kožuhovina-ste plašče in svilene obleke. Tako je prišla tudi Marta.
Kot ženska svoje rase je imela rjavo svetlo polt in smeh v očeh, ki je ugasnil vedno, kadar so se njene trepalnice razširile pod koketstva polnim pogledom iz globin. Drobne rdeče ustnice, fino pobarvane z rdečilom, globoke zareze okrog ust, goste obrvi — bila je prava lutka. Da, bila je velika, smela lučka. Kadar je ležala v naročju mladeniča, mu je nalašč nagajala, da je lutka, ki ne spada v otroške roke. Kadar je plesala, se ie pojavil na njenem širokem obrazu izraz samozavestne lepote in bilo je. kakor da dela obraz reklamo za njeno divno postavo.
Bila je vsem tuia, izvzemši nekatere plesalce in prijatelje, ki se med seboj niso poznali in se tudi niso hoteli
poznati. Poznal jo je mladi madžarski zdravnik, ki se ni znal sprijazniti z mestom, ki mu je bilo tuje, ne ločiti od poslopja, kjer je z rojaki študiral. Seznanila sta se z njo dva slušatelja višje trgovske šole, katerima je njena zunanjost ugajala, ker sta se pripravljala za trgovski poklic. Tem se je pridružil trgovski potnik neke dunajske tvrdke, ki je imel povsod svoj nos. Nekoč je lezel za njo v vagon in stal na hodniku pred njenim kupejem celo uro, da bi videl, kako se bo seznanila z nekim mladim njegovim rojakom.
Poznali so io iz kavarne, z vlaka, z ulice. V dijaškem klubu ni mogla dolgo ostati. Odšla je, ne da bi se poslovila. Vleklo jo je tja, kjer je prekinila svojo pot iz objema v objem. V dijaški klub je zašla samo po naključju, ako jo je pot ravno dovedla mimo. Odšla je z doma v času, ko so ulice oživele, ko so se vračali iz province v avtomobilih zastopniki tvrdk in hiteli domov, da preži ve na račun dobre kupčije večer v družbi lepih žensk. Svetlobne reklame so metale luč na njen obraz, ki je tudi hitro vzplamteval in ugašal.
Ni se ustavljala, ne zahvaljevala za pozdrave. Njen odgovor ie bil vstop skozi vezna vrata, kjer te počakala svojega znanca in pozdravila niegov prihod kot nekai samo do sebi umevnega. Ne da bi mu segla v roko, ne da bi se ozrla nanj. je nadaljevala svoje
amaterstvu, kakoršnega gojijo na angleških in ameriških univerzah.
SK Ilirija v letu 1926
Iz poročil podanih na občnem zboru Ilirije v sredo, 15. t. m. posnemamo o klubovem delovanju naslednje i>odatke, ki bodo zanimali tudi širšo javnost:
Klub šteje 842 članov in spada po ßvoji vsestranski delavnosti in lepih uspehih med prve klube v državi. Redno članstvo se je udejstvoval o v sedmih sekcijah, ki so imele skupno 180 prireditev. Člani in Članice Ilirije so si priborili štiri državna prvenstva: v drsanju, smučanju, lahki atletiki in vodnih skokih. Poleg tega ima klub več prvenstev Slovenije in več poedinih prvakov v lahki atletiki. V tekočem letu se je vršila proslava lSletnice, ki je predočila javnosti nazorno sadove 151 finega dela za procvit slovenskega in jugoslo-venskega športa. Centralnemu odboru je uspelo straniti v ta namen skoro vse razpoložljive sile SK Ilirije; tudi javnost, časopisje in oblasti so šle v vsakem oziru na roko. Na proslavi so sodelovali poleg domačih tudi vodeči klubi v državi in inozemski atleti, kar je dalo prireditvi mednaroden značaj. Odbor smatra proslavo 15 letnice za doslej najlepšo manifestacijo športne misli v Sloveniji.
Nogometna sekcija (načel. Betetto) šteje 96 fclanov in je odigrala 71 tekem, v katerih je (josegla impozanten score golov 405:118. Poleg prvenstva in podsaveznega pokala, si je I. moštvo priborilo pokal Ljubljane in Gosposvetski pokal. V tekočem letu so nastopih za belo-zelene barve 200 krat: Bel-tram, Oman, Gabe in Lado Zupančič; 100 krat pa PogaČar, Miklavčič in dr. Tavčar.
Lahkoatlerična sekcija (nač. prof. Cop) Šteje 100 Članov in je napredovala predvsem v organizatoričnem in tehničnem oziru. kar je največja zasluga gg. Gnidovca in Oblaka. Sekcija ima izvrsten materijah ki stalno napreduje pod dobrim tehničnim vodstvom ter je poleg 5 slovenskih, dosegla tudi en državni rekord. V svojih vrstah ima atlete, ki spadajo med jugoslovensko elito, in si je vzgojila tudi dober naraščaj.
D am ska sekcija (nač. dr. Mayer) ima 30 članic. Doseženi uspehi so nad vse zadovoljivi. Članice so si priborile prvenstvo Slovenije v hazeni in državno prvenetvo v lahki atletiki. Hazenašice so nastopile v 31 javnih tekmah, od teh 7 izven Ljubljane in dosegle skupen score 211:128. Izšla je kot zmagovalka jubilejnega turnirja Atene in si pridobila zasluge v propagandnem oziru s tekmami v Celju in Rogaški Slatini. V lafcki atletiki je velepomemben nastop atletinj na mednarodnem mitingu v Celovcu, kjer so v borbi z dunajskimi atletinjami, priborile vsa prva mesta in dosegle v treh disciplinah boljši rezultat, kot obstoječi jugorekord. Ili-rijanke imajo več državnih rekordov. Kvaliteta atletinj se približuje mednarodni višini.
SrouškosankaŠka sekcija (nač. VrančiČ) ima 103 člane. Vzgojila si je izvrstno smu-ško tekmovalno vrsto, ki si je priborila državno prvenstvo in več drugih lepih uspehov. Joska Janšo in M. Bloudkovo je savez odposlal na mednarodne tekme v Zakopane, ki so pa bile vsled slabega vremena odpovedane. J. Janša se je udeležil tekme za prvenstvo Tatre in dosegel v drugi kategoriji II. mesto.
Drsalna sekcija (nač. Jerman) šteje 35 Članov, a je imela Jako slabo zimo. Ilirija je edini klub, ki goji umetno drsanje. Bilo ;e vse skupaj 30 drsalnih dni. Vršila se je samo jubilejna prireditev.
Teniška sekcija (nač. puk. Bleiweis) šteje 96 članov. Častno je bil klub zastopan na prvenstvu Slovenije. Sekcija je priredila jubilejni in klubski turnir.
Plavalna sekcija (nač. Kandare) je imela jako neugodno kopalno sezono. Prostor za trening je dal na razpolago LSK, za kar mu izreka odbor zahvalo. Plavalne tekme so bile vse odpovedane vsled mrzle vode. Pomemben je uspeh Kordeliča, ki je dosegel na Düna fü v mednaronem plavalnem mitingu v vodnih skokih IL in III. mesto. Ponovno je tudi dosegel državno prvenstvo v skokih z decke 5 m.
Pri slučajnostih je bil soglasno sprejet predlog zvišati članarino dijakov in naraščaja na 3 Din mesečno.
— Primorje — Jadran. Na igrišču ASK Primorje se odigra jutri ob 14.30 prijatelj* ska tekma med Primorjem in Jadranom. Ker sta obe moštvi v dobri formi, je priča* kovati prav lepe in zanimive borbe.
— /. SSK Maribor igra jutri v Gradcu proti Sturmu. Upamo, da bo Maribor čast« no zastopal naš šport v inozemstvu in se revanžiral za velik poraz, ki ga je dožfvel ob gostovanju Sturma v Mariboru.
— «Slovenski sport». Izšla je 41. števil* ka «Slovenskega sporta». List prinaša uvo* doma članek o naših zimsko*sportnih pri* pravah, dalje obširno poročilo o občnem zboru   SK Ilirije in razne druge aktualne
razmišljanje tako, kakor da je nepoklicana roka slučajno prestrigla nit njenih misli
Pri prvem srečanju mu ie morda med smehom, dovtipi in koketiranjem pripovedovala v presledkih storijo o zlobi svojega bogatega očeta, ki ii prepoveduje občevati z moškimi in ji odklanja vsako denarno podporo, češ da se mora spametovati. Pri drugem srečanju se ie včasi pripetilo, da je izdala ljubimcu tajnost, da se ne more peljati s tramvajem, ker je slabo izračunala čas-in izdatke. Potem je pa šlo vse svojo pot. Korak za korakom se je pogrezala v močvirje in kmalu ni več čutila potrebe govoriti o stvareh, ki z njeno obrtjo niso imele nič skupnega. Njena strast se ie vedno boli razvnemala. Samica je videla smoter življenja samo v samcih. Besede ni znala držati. Vse je šlo na račun obljubljene čokolade in dozdevne tovarne njenega očeta. Komaj je prišla domov, je že zopet hitela v mesto. Morda io je kdo čakal ali pa tudi ne. Danes je rekla: Nisem na prodaj. Jutri se je pa razgalila, češ: Glej, kakšna sem! Vsak vinar je desetkrat plačala z vročimi, strastnimi poljubi v kaki temni veži.
Njen oče je bil trgovec v malem predmestju. Rodbina je bila številna fn siromašna. Izrabiti je bilo treba vsako priliko. Dohodki niso zadostovali niti za vsakdanje potrebščine. Marta je ši-
Članke. «Slovenski sport» stane četrtletno 20 Din in se naroča: Ljubljana, Rimska ce» sta 10/1.
mm Nove sekcije SK 1 arije. SK Ilirija ustanovi v najkrajšem času svojo težkoat* letsko sekcijo in «Pini**pung»;družino. Tež* koatletsko sekcijo je do sedaj imel s>amo SK Slovan, vendar se ta radi nezadostne konkurence ni mogla razviti. *Ping*pong»* družina pa bo prva v Sloveniji in menda tudi v vsej državi.
— Vienna — Gradjanski 3 g 3. Včeraj je v Zagrebu go&tovala dunajska Vienna proti Gradjanskemu in dosegla samo neo<L» ločen rezultat v razmerju 3 : 3. Gradjanski je bil v izvrstni formi.
žBeiežnica
KOLEDAR.
Danes: sobota, 18. decembra 1926; ka* toličani: Felicijan; pravoslavni: 5 decem* bra, Sava, osv.; muslimani: 12. drum*el^ ahira 1345; židje: 13. tebeta 5687.
Jutri: Nedelja: 19. decembra 1926; ka* toličani: Vrban; pravoslavni: 6. decembra. Sv. Nikola; muslimani: 13. džum*el*ahJra 1345; židje: 14. tebeta 5687.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: ob 16.: «Slaha vest»; opera: «Figaiova svatba*. E.
Kino: Matica: «Volkovi tulijo*; Dvor-«Logarjeva Krista». — Ideal: »Roman rod* bine Walldorf».
Akademija srednješolskega društvu «Zo* re» ob 20. v Ljubljanskem dvoru pod okri* Ijem «Soče».
PRIREDITVE V NEDELJO Gledališča: Drama: «TrigJavska bajka*. — Opera: ob 15. «Manon».
Mno: Matica: «Volkovi tulijo*. — Dvor: «Logarjeva Krista»». — Ideal: *Ro* man rodbine Walldorf»
^Potovanje okoli sveta*, kulturni Ulm ob 9.15 in 11. v «Matici».
Predavanja: Ob 10. na univerzi: «2en-t>ko vprašanje v kazenskem pravu* (proU -sor dr. Metod Dolenc).
Športne prireditve: Primorje — Jadran ob 14.30 na igrišču Primorja.
DE2URNE LEKARNE. Danes  in jutri:  Sušnik,  Marijin trg; Kuralt, Gosposvetska cesta.
Solnce zaide danes ob 16.20, vzide jutri ob 7.33 in zaide ob 16.20.
Mesec vzide danes ob 15.52, zaide ju* tri ob 6.28 in vzide ob 16.39.
Germanizacija slovanskih manjšin v Nb.;iclji
Vea nemška ekspauzivnost, ki je bila * preobratom in z ustanovitvijo narodnih držav na vzhodu In jugu zajezena, se je seda.: vrgla na slovanske narodue manjšine v Nemčiji. V Nemčiji še namreč danes kljub uaj-hujšemu zatiranju glasom uradnega Štetia živi nad 2 in pol milijona Slovanov, največ Čehov, Poljakov in Lužiških Srbov, ne računajoč one Številne pripadnike slovanskih narodov, ki so razkropljeni po industrijskih centrih sirom cele Nemčije.
Začetkom decembra je razpravljal nemški parlament o predlogu gospodarskega odbora glede zaščite nemške vzhodne meje, t. j. proti Poljski. Vsi govorniki od skrajne desnice do skrajne levice so v debati naglasa]] »slovansko nevarnost« ter zahtevali energične protiukrepe. Za »obrambo* je bilo dovoljenih mesto zahtevanih 32 celo 40 milijoaov zlatih mark, t. j. krog 600 milijonov Din, kar se bo v prvi vrsti porabilo za germani-zacijo narodnih manjšin, kajti v tem vidijo nem. ekspanzivnosti največjo varnost ÖOuiiIi-jenskega uemskega naroda. Da je nemški parlament kljub vladajoči gospodarski kri/.i brez ugovora dovolil v take namene tako velikanske vsote, je samo znak, da htM^e. Nemčija napram sosednim slovanskim narodom nadaljevati politiko iz leta 1914.
Budišinski dnevnik ^Srpske Novine* javlja, da je nemški parlament naku.iduo odobril še 2 milijona zlatih mark specijelno za germaiiizaeijo lužiških Srbov, kar je ie svoj čas v pro računski debati zahteval saški poslanec dr. Grandauer. Minister notranjili zadev pa je na intervencijo bavarskih poslancev izjavil, da dobe vse pokrajine, ki meje na slovanske države, še j>osebue podpore v svrho okrepitve nemškega življa v popolnoma slovanskih krajih. Vsi narodi *o se v svetovni vojni vsaj nekaj naučili, Nemčija pa šla dozdevno z zaprtimi očmi skozi ena krvava leta ...
vala za neko tvrdko. Motela se je po-vzpeti više, hotela je biti elegantna.
»Samo stotisoč bi rada? Sirota sem, sirota,« je šepetala v nočnem lokalu enemu svojih številnih prijateljev' Nekega dne je klJuK protestu domačih pripeljala znanca na stanovanje. Spustila je rolete in se vrgla v njegovo naročje. »Sirota sem!« je vzkliknila. ».Pri tej priči naj umrem, ako ni res. Se to noč naj oslepim, če nisem res sirota.«
Ni čutila profanacije svoje prisege. Bila je slepa v mislih na svoie božanstvo, kateremu so se klaniala ored nio že mnoga pokolenja — za denar, bogastvo To je bilo solnce, ki ii ie siialo. Iz njegovih kovinskih žarkov ie rastla njena hladna ljubezen.
Nobenemu ljubimcu ni prišlo na misel, da izvira njena ljubezen iz blaznosti. Zmešalo se ji je na fiksni ideil »rmeti več«. Skoraj vedno so jo varali, ker ni dobro poznala svoje obrti. Bila je ena izmed mnogih, a vendar nikoli ni padla tako globoko; bila ie židinia in intelekt ji je odseval iz obraza. In bila je desetkrat slabša od niih; ni se valjala v blatu iz obupa ali bede, kakor tisočere druge, marveč z največjim naporom volje- Vedela ie. da se žrtvuje. Vdajala se je pri polni zavesti. Ni čutila, pač pa mislila razuzdano. Cesto je bilo v njenem telesu več sramu kot v njeni duši.
Sbrlvnostni požigi na Gorenjskem
V zadnjih dveh mesecih je neznani požigalec zažgal 40 objektov. — Najbolj prizadeta je okolica Kranja« — Strah in razburjenje med prebivalstvom« — Vsi dosedanji varnostni ukrepi
brezuspešni.
Kranj, 18. decembra.
Po vsej Gorenjski, zlasti pa v bliž* nji okolici Kranja vlada med prebival« »tvorn^ radi neprestano ponavljajočih se požarov in požigov nepopisno raz* burjenje. V zadnjih dveh mesecih ne mine skoraj nobena noč brez požara, in celo ob belem dnevu vzplamene go* spodarska poslopja osamljenih kme* tov. Kmetje, ki so po letošnjih popla* vah do skrajnosti prizadeti in k* so te x največjim naporom in s skrajnimi žrtvami spravili vsaj del poljskih pri* delkov, ki so jim še preostali * kata* strofalnih povodnjih, so v stalnem strahu, da jim še, to uniči ogenj, ki ga skoraj gotovo podtika brezvestna ro* ka. V zadnjem času so se začeli požari tako množiti, da sta v zadnjem tednu skoraj dnevno j avl jena po dva požara.
Posebno prizadeta je vas Predoslie pri Kranju, kjer je tekom dveh mese* cev pogorelo že osem objektov, med njimi tudi veliko gospodarsko poslop* je barona Zoisa. Samo v eni noči je na treh krajih gorelo. Prvi požar ie iz* bruhnil ob 11. ponoči, drugi ob 1. in tretji med 3. in 4. uro zjutraj. Značilno pa je, da se vsi ti požigi pojavljajo le na levem bregu Save, dočim na desnem bregu doslej ni bilo še nobenega. Pač pa so na Bledu in v Radovljici v zad* njem Času razni posestniki prejeli gro* žilna pisma, v katerih se jim žuga s požigom.
V kranjski okolici skoraj ni več vasi, kjer bi ne bil prizadet kak po« sestnik. Gorelo je že šestkrat v Pre* doslju, v Šenčurju, v Podnartu, in si* noči je ponovno pogorelo gospodar« sko poslopje posestnice Krt, vuldo Kc* želj v Predoslju. O priliki požara pri baronu Zoisu, ki trpi skoraj milijon* sko škodo, je opazil domači hlapec ne* kega sumljivega tujca, ki je na vpra* sanje ironično pripomnil, da namerava kupiti pristavo, morda še danes. In res je v naslednji noči pristava do tal po* gorela.
Doslej je bilo na ta način izvršenih že krog 40 požigov, a še danes nihče ne ve, kdo je zločinec. Orožništvo si sicer na vse načine prizadeva, patruli* ra noč m dan, a vse zaman! Tudi v posameznih vaseh so domačini osno*
vali posebne straže, a kljub temu se požari neprestano ponavljajo.
Vse to kaže, da mora biti požigalec človek, ki je 6 vseh razmerah dobro poučen in natančno ve, kje mu je na* stavljena past. Skoraj si ni mogoče drugače razlagati, kot da gre v tem slučaju za bolestnega človeka, ki trpi na piromaniji. Morda je to kak doma* čin, ki ga v noči prime strast in ki pre* vidno izbira svoje žrtve. Skoraj vsi poznavalci razmer soglašajo v tem, da požigalca ni iskati med tujci. Vsak tu* jec, ki pride v te kraje, ne more ostati neopazen. Ta ali oni bi ga gotovo vi* del in tudi sicer se na deželi vsakega tujca kmalu opazi.
Vsi dosedanji ukrepi lokalnih ob* lasti, orožništva in županstev so se iz* kazali za brezuspešne. Zato je nujno potrebno, da se s strani glavarstev ukrene energična akcija, da se temu zločinskemu početju končno napravi konec. Kazalo bi morda odrediti v te kraje številnejše orožniške, odnosno vojaške patrulje, ki naj bi del j časa stražile vasi in pota. Le na ta način je upati, da bodo prenehali ti skrivnostni požari.
Razburjenost prebivalstva pa je tem boli razumljiva, ker je bila vsa Gorenjska letošnje leto hudo prizade* ta. Ljudem primanjkuje krme in živil, sedaj pa naj še to, kar je ostalo, po* stane žrtev brezvestnega zločinca in plamenov? Prizadete kmete je zadela nesreča tem hujše, ker so vsi večinoma zavarovani proti požaru le za malen* kostne vsote, ki v večini slučajev ne dosega niti 5Ö00 Din, dočim gre škoda v milijone. Med vsemi do sedaj priza* detimi je bil edino baron Zois času pri* memo zavarovan, a tudi on si z zava* rovalnino ne bo mogel zgraditi niti po* lovico tega, kar mu je pogorelo.
Na izsleditev požigalca pa so zain* teresirane tudi vse zavarovalne druž* be. Zato bi bilo v njihovem interesu, da bi s primemo subvencijo pripo* mogle k ojačanju straž in k uspešne« mu zasledovanju požigalca. V imenu težko prizadetega prebivalstva apeli* ramo na g. velikega župana, da s svo* je strani ukrene vse potrebno, da nas reši morečih skrbi in brezvestnega zločinca.
Pros ve ta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA.
Sobota ob 16. »Slaba vest«. Dijaška predstava pri znižanih cenan. Izv. Nedelja 19. »Triglavska bajka.« Izv. Ponedeljek 20. Zaprto. Torek 21. »Skopuh.« B. Sreda 22. »Kovarstvo in ljubezen« E. Četrtek 23. »Macbeth* C.
OPERA.
Sobota 18. »Figarova svatba«. E-Nedelja 19. ob 15. »Manon«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ponedeljek 20. Zaprto. Torek 21. »Othelo« D. Sreda 22. »Cosi fan tutte.« Premijera A. (Ako ni drugače označeno je začetek predstav v operi ob 19.30, v drami pa ob 20.)
Ova slavnostna koncerta
V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kra* I ja Aleksandra I. je srednješolska mladina pod vodstvom svojih glasbenih učiteljev priredila dva slavnostna koncerta, in sicer v četrtek zvečer za širšo javnost, včeraj dopoldne pa za vse dijašrvo.
Koncerta sta pokazala, da glasbeni uči* telji vzgojni pomen glasbe in petja dobro razumevajo Pokazali so nadalje, da se ne boje in ne ogibajo dela in truda, in sicer
prekomernega dela m truda, ki izvira iz
njihove ambicije, iz ljubezni do lepega predmeta. Pri koncertu sta nastopila dva zbora: združen pevski zbor vseh srednje« šolskih zavodov in posebej pevski zbor obeh učiteljišč; prvi pod vodstvom gosp. Ernobiča, drugi pod mojim vodstvom. Zdi se mi potrebno pokazati na delo enega in drugega zbora, da se razbistrijo nekatere sodbe, ne poslušalstva, pač pa dijaštva sa» mega. Delo, ki ga je imel g. Brnobič je neprimerno bolj komplicirano in na prvi vi* dez nehvaležno. Spraviti tristo glasov iz raznih zavodov po enkrat na teden, in to le tekom enega meseca pod en zamah roke, je vražje delo. — Glasba in petie na sred* jih šolah itd. se gojita sistematski samo v najnižjih dveh razredih. Glasovi v mešanih zborih, ki sploh za nedoraslo mladino niso pisani, so nezreli in v takih skladbah ne pridejo do veljave. Do skupnih vaj se va* dijo dijaki pod vodstvi svojih učiteljev; razumljivo je, da skladbe vadi vsak po svojem okusu in naziranju. Težko, pretež* ko je nato v skupnih vajah doseči enotno izvajanje, in to celo v kratkem času.
Zato moram povedati, da so ta izvaja* nja prekoračila moje pričakovanje. V bo* doče treba izbirati program skrbneje, ozirajoč se na Čustveni nivo in zadovoljno, srečno brezskrbnost mladine. O žalosti ali smrti mladina ne poje rada. saj ne čuti ne enega in» hvala Bogu, ne razume še druge* ga. Zato tega rudi s potrebnim zrelim iz* razom nikdar podati ne more. Najboljše se je zato slišala n. pr. «Majeva», «Rože za
Maxijo», zlasti pa «Dvignimo skupni krog», vse tri pisane za mladinske zbore.
Cisto druga stvar je s pevskim zborom obeh učiteljišč. Pogoj sprejema na zavod je prav dober posluh, učni načrt pa pred*
Eisuje pouk v glasbi, petju in vijolini ali lavirju vso učno dobo. Glasovi, zlasti žen* ski, so izmutrrani in sistematično večurno tedensko zborovo petje mora privesti na* ravno do temeljitejših in umetniško višje stoječih izvajanj. Zato po mojem mnenju ne gre istočasno postavi iati na oder obeh zborov, ker se v nepoučeni, vročekrvni mladini vzbuja pri tem tekmovanju zavist in razni drugi nelepi in učiteljem predobro* došli instinkti. Zato prirediteljem pripo* ročamo za bodočnost le skupne, nekonku* renčne nastepe.
Po državni himni je govoril abiturijent realke Bizjak lep, uznešen govor, po cMa* jevi» je deklamirala gimnazistka Knafličeva Iličeve »Kosovske sokolove», na klavirju pa je zelo talentirani gimnazijec Lipovšek igral Skrjabin a PreJudij L in Sukovo Hu* moresko, po odstopu mojega zbora je pa še spremljal gimnazijca Pfeiferja, ki je s piav močnim uspehom izvajal na vijolini Prohaskovo «Iz hribov» in virtuozno Schu* bertovo «Cebelico». Ob skupnem končnem nastopu je gimnazijec Lenček deklamiral Pregljevo «Mladina svojemu kralju^, zbor pa je zapel Mehulovo «Molitev za vladar* ja».
Na tak način je naša srednješolska mladina kar naidostojnejše proslavila roj* stni dan svojega kralja.
Občinstva je bilo v četrtek zvečer do* volj malo, v petek dopoldne pa dijaštva do vrha polna dvorana. —čl
•
Naši koncerti zadnje dobe kažejo močno tendenco k instrumentalni reprodukciji. Zato pozdravljamo smotreni koncertni spored orkestralnega društva Glasbene Matice na ponedeljkovem koncertu dne 2. t m., ki nas poved e zopet korak naprej v spoznavanju svetovne glasbene literature. Kdor omalovažuje take koncerte, kaže le, da ne zna ceniti velikega pomena instrumentalne glasbe za splošni napredek glasbe. Kulturna sramota bi bila za Ljubljano, ako bi bil pondeljkov koncert Orkestralnega društva slabo obiskan. Ob enem pa tudi velika škoda, ker si bo potem pač vsakdo dobro premislil, predno nam bo zopet nudil res umetniški koncert. Program pondeljkovega koncerta smo že objavili. Na njem so zastopani Rusi s tremi odličnimi imeni; Glinka ie ustanovitelj ruske nactjonalne glasbe. Borodin član no-voruske šole »Novotarjev«, Stravinski pa najmodernejši sodobnik. Koncert bo nudil tako lep pregled razvoja ruske inltrumen-talne glasbe. Da bo izvajanje na visoki umetniški stopnji, jamči zasluženi sloves Orkestralnega društva, jamčita pa tudi oba dirigenta, naša popularna slkadatelia Adamič in Škerjanc. Koncert se vrši v pon-deljek ob 20. v Unionu; vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
Božična razstava. Udruženje Obli-kujočih Umetnikov priredi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani božično razstavo umetnin. Otvoritev razstave je jutri, v nedeljo ob 10.30 dopoldne. Razstavljene bodo slike, kipi, arhitektura, grafična dela ter umetno obrtni izdelki, vse dela naših umetnikov od najstarejše do najmlajše smeri. Skoro vse razstavljene umetnine so namenjene prodaji, zato naj nihče ne zakasni prilike, nabaviti si po ugodni ceni umetnino ali umetne-obrtni predmet, ker.le na ta način je podan oblikujočim umetnikom priložnost svobodnej-šega udejstvova-nja.
Iz gledališke pisarne. Jutri popoldne oh 15. se poje v ljubljanski operi Mas-senejeva opera »Manon«, ki je izmed vseh francoskih opernih del brez dvoma najpri-ljubljenejša. Opero prepletajo izredno lepe, mile arije in instrumentacija celega dela ie izredno slikovita. Delo samo je tako po besedilu kakor tudi po svoji skladbi vsakomur lahko razumljivo m brez dvoma sega vsled svoje izredne miline poslušalcu do srca. V njej nastopi cela vrsta naših najboljših pevcev. Cene za to popoldansko predstavo so ljudske in nižje kakor so bile do sedaj običajne za ljudske predstave Zvečer ob 20. se vprizori v drami Golije-va »Trigavska bajka«, ki je tako po svoj vsebini kaor tudi inscenaciji izredno primerna za odrasle in za mladino. V sredo 22. t. m. je v ljubljanski operi premijera Mozartove klasične opere »Cosi fan tutte«. Ta opera, ki ie v zadnjih časih na repertoarju vseh velikih gledališč, spada med
najboljša Mozartova dela. Tekst je napisal znani Mozartov libretist Lorenzo da Ponte. Opera ima dvoje dejanj in vsako dejanje ima šest sprememb. Prvo njeno izvajanje je bilo leta r790 na Dunaju. Dejanje se vrši v okolici Neapla.
Luigi Pirandello
Kakor smo žc včeraj kratko omenili, je prispel sloviti italijanski dramatik Luigi Pirandello, ki ga poznamo že tudi v Ljub* Ijani, s celim svojim ansamblom na gosto* vanje v Prago, kjer uprizori v Vin-ohrad* skem gledališču več svojih dram.
Človek bi mislil, da rodi Italija gleda* liške genije v 150Ietnih presledkih. Prvo moderno igro pripisujejo Macchiavelliju. Njegova »Mandragora« je imela velik vpliv na razvoj evropske drame. Niti Moliere se ni mogel docela izogniti temu vplivu. Čez dobrih 150 let so dale Benetke itaiijan* skemu gledališču genija Inega refomatorja Goldonija. Istočasno je položil grof A!fie* ri temelj moderne tragedije. Konec 19. sto* letja pomeni zopet zastoj v razvoju itali* janskega gledališča. Iz te dobe je znano Manzonijevo romantično gledališče, posku* si Sem Benellija s psevdohistorienimi igra* mi in Diacosov »Theatro Borghese«. Po tem presledku se je pojavil Pirandello, ki po* meni velik prevrat v zgodovini italijanske gledališke umetnosti.
Sotnidnik »Narodnih Listov« je pose* til znamenitega dramatika v ponedeljek v hotelu »Palače« in imel z njim daljši raz* govor o raznih aktualnih problemih, tičočih se gledališke umetnosti. Vprašal ga je naj* prej, kdaj mu je prišlo prvič na misel na* pisati dramo. PiTandelio se jc nasmehnil in odgovoril: »Pozno. Rt zmerom a zelo pozno! Bil sem že 50 let star. Poprej sem pisal novele in romane, toda svetovna vojna je napravila v moji dusevnosti velik prevrat. Iz dobe med svetovno vojno je odmevalo nekaj silnega. Zdelo se mi je, da je treba tudi v umetnosti najti izraz teh močnih struj v duhovnem razvoju evropskih naro* dov. Zato sem izbral formo gledališke igre, kjer ima gledalec mnogo opraviti z ljudmi iz mesa in krvi in kjer neposredno dojmi umetniško kreacijo.«
Tu bodi omenjeno, da je začel Piran* dello pisati drame razmeroma sicer res po* zno, na drugi strani pa je tako naglo in plodno ustvarjal, da je napisal tekom 9 let 35 gledaliških iger.
Na vprašanje, katere države je s svojim ansamblom že posetil, je Pirandello odgovoril: »Skoraj vso Evropo. Smatral sem, da uprizoritve v italijanščini občin* stva v drugih državah ne bodo motile. Po* leg tega sem smatral svoje gostovanje za nekako propagando italijanske gledališke umetnosti. V Draždanah sem nastopil s svojim ansamblom takoj po nemški uprizo* ritvi mojega dela Šest oseb išče avtorja. Moji igralci so zanesli v igro toliko ognja in entuzijazma, da je bil uspeh sijajen.*
Češki novinar ga je nato vprašaj, kje po bile njegove drame najboljše igrane? Pirandello  je odgovoril:  »Prirojeno italijan-
sko mentaÜteto je občinstvo najbolje raz* umelo v romanskih deželah, v Španiji in Franciji. Žal mi niso znane češke repio* dukcije, o katerih sem »Ušal, da so med najboljšimi. V Parizu so tgraii mojo igro »Sest oseb išče avtorja« čudovito. Prekosil jih je morda edii. Reinhardt. V Angliji je cenzura prepovedala uprizoritev te igre, češ da utegne razdražiti živce. R sreči se je zavzel za igro Sh. v in jo ^Študiral s svojim ^nsamblom.«
»Kakšne okolnosti so vas privedle do negiranja objektivne resnice, ki se zrcali v vseh va£.:h igrah? Vaša umetniška filozo* fija se zdi mnogim sorodna s Schopen-hauerjevo filozofijo.«
»Da povem po pravici.« je odgovoril Pirandello, »sam sem si ustvaril svojo flo* zofijo. Čital sem pozneje o sebi te in dru* g,e hipoteze ter segel naknadno po zvezkih nemške filozofije, da se prepričam, koliko jc na njih resnice. Kar se tiče Schopenhau» erja, moram omeniti, da je temeljna raz« lika med njim in menoj v tem, da je meni vsak pesimizem tuj Negaf>i» absolutne resnice je zame nekaj samo po sebi uraev* nega. Eksistenca edine resnice, kater* bi se vsi klanjali, bi pomenila smrt. Kakor vse; na svetu, tako se tudi resnica neprestano spreminja. Danes je taka, jutri zopet dru* gačna. Vse na svetu se spreminja. Tudi Ita* dja se spreminja. Ni res, da fašizem zatira. Individualnost. Intelektualne svobode sploh nI mogoče omejiti. Fašizem je samo simboä nove resničnosti in zato sem tudi jaz fa* šist. To vprašanje seveda ne spada k stva* ci, kajti politike nikoli ne smemo zame* njati z umetnostjo.«
V te besede jc položil Pirandello ves svoj temperament. Govori gladko, z umer* jeno gestikulacijo, toda oči izražajo odločnost, s katero je pripravljen zagovarjati svoje umetniško prepričanje. Kljub nasprotnim izjavam dobi človek vtis, da vplL* va fašistovska politika tudi na umetnost. Pirandello sam je omenil, da dela fašizem mnogo za italijansko umetnost. Nedavno je Mussolini sprejel predlog svojega prija* telja Pirandella glede reforme italijanskega gledališča.
Pogovor je znova nanesel na Pirandel* lovo umetniško udejstvovanje. Na vpraša* nje, katero svojih gledaliških iger najbolj ceni, je odgovoril: »Skušal sem v vseh ne* kaj povedati in vse imam enako rad. Dejal bi, da se mi je najbolje posrečilo realizirati svoje ideje v naslednjih igrah: »Sest oseb išče avtorja«, »Henrik IV.« in »Življenje, katero sem ti dal.«
UNION
\ ČOKOLADA
KAKAO BONBONI
Danes premijera grandiioznega filmskega veleumotvora
(Le Miracle des Loups)
Najboljši  velefilm   sedanjosti.  — Edini film, ki se je predvajal v Veliki pariški operi in izdeloval pod pokroviteljstvom predsednika  francoske republike.
Kolosalna režija. — 100.000 sodelujočih Fzvanredna  je  scena  borbe   z volkovi. Krasni igralci.
Predstave ob: 4., pol 6.. pol 8. in 9.
ELITNI KINO MATICA !
vodilni kino v Ljubljani.
Primorsko pismo
Nekdaj in sedaj. — »Peklenska Jama«. — Samski davek ali »Ženi se, če se moreš!« — O ribah, radiču in rjavem kruhu. — Vsepovsod policija. — Okradeni karablnl-jerl.
Trst, 15. decembra.
Človeku, ki ie živel pred vojno v Trstu, se potem izselil m se sedaj, po dolgih letih, zopet vrača v Trst, se kar milo stori, če primerja današnje življenje s tedanjim, to se pravi, ne današnjega »življenla«, ker življenja ni več, temveč kvečjemu Ie še životarenje. ako ne že popolno mrtvilo. Sicer je mesto res nekam veliko živahneje, kot je bilo prej. Avtomobilov in drugih takih pouličnih »hrupo- in mukodelcev« je več ko preveč, tako da se zdi, kakor bi se bil promet silno povečal. Ulice so polne ljudstva, vse -teka semtertja, kakor bi bilo čez glavo preobloženo z delom, in krika in vika je tolika, da človeka, ki ni navajen tega, kmalu začno boleti ušesa. Prvi hip si torej vsakdo lahko misli, da je Trst z italijansko okupacijo v resnici zadel terno, če ne že kar kvaterne — činkvine v italijanski loteriji ni, temveč samo pri javnih tombolah — ali ko si stvar ogleda natančneje, vidi, da je napredek le navidezen, le za oči, v resnici pa je Ie nazadovanje na vseh koncih in krajih. Toliko, kolikor se danes najde resnične, črne bede v Trstu, ie ni bilo nikoli Še v tržaškem mestu.
Te dni je tržaška »Sera« z res vse hvale vredno odkritosrčnostjo razkrila strahovite razmere, ki vladajo v ond »peklenski jem.''«, kakor pravi »Sera«, na Ko»
lomjski cesti, kamor je mestni magistrat spravil vse tiste reveže, ki so jih hišni lastniki vrgli iiz svoih hiš, ker niso mogli plačati stanovanja. Družina vrh družine pogi-nja tu v starih, zapuščenih hlevih, brez zraka, brez luči, v blatu, nesnagi in mrčesu. »Sera« je bila zaplenjena, ker ie povedala brezobzirno vso resnico o tej mrtvašnici za žive Hudi, kakor jo je imenovala. In niso to morda kaki izmečki človeške družbe, postopači, potepuhi, vlačuge, temveč pošteni Ij-udje, jji so vsled kake nesreče v družini, vsled dolge brezposelnosti družinskega poglavarja zašli v bedo. Zgodilo se je celo, da je hišni gospodar vrgel iz stanovanja družino, češ, ker je preveč otrok. In ta družina je morala, ker drugre ni našla stanovanja, z vsemi svojimi številnimi otroki v ono »peklensko lamo« na Kolonj-sko cesto, kjer mora v najkrajšem času postati žrtev neodvrnljive bolezni, j etike in morda še kaj hujšega.
Stanovanja pa£ ni dobiti v Trstu, vsaj manjšega ne, pa če bi ga hotel tudi z zlatom poplačati. Zato je tudi naravnost absurden sedanji novi davek, ki ga ie gospod finančni minister Volpi naklonil vsem tistim, ki nočejo v jarem sv. Lukeža. Vsi samci brez ra^jlike naj plačujejo davek za svoje samstvo! Za božjo voljo, kdo se bo pa ženil, če nima kje stanovati! Ali naj najame opremljeno sobo° Človek se vendar ženi, da sL ustvari svoj dom, da se ne klatari, kakor izgubljeni sin po svetu, temveč ima svojo udobnost doma. Kje oa naj hna potem tisto udobnost svojega lastnega doma v opremljeni sobi, za katero mora plačevati svojih 200 do 300 Irr mesečno, kar Je skoraj polovica vsega njegovega
zaslužka, m ga stranka, ki mu oddaja spbo, v 14 dneh lahko postavi na cesto z vsem, kar je njegovega? Tako je v Trstu stotine in stotine parčkov, katerih moški del bi se silno rad izognil davku na samce, pa ga bo le moral plačevati, ker se ne more ženiti, ker nima in ne more dobiti stanovanja. Za delavca, zasebnega in državnega uslužbenca in uradnika je ženitev takorekoč izključena, ker s svoiimi prejemki ne more plačevati visoke stanovanjske najemnine. Treba bo torej plačevati samski davek!
Kakor s stanovanji, je pa dandanes tudi s prehrano že precej težavna Lira je šla sicer navzgor, ali cene so pa ostale skoraj nerzpremenjene. Naravnost resramne pa so cene tistim živilom, katera so bila nekdaj stalno na mizi i najbogatejšega f naj-ubožnejšega Tržačana. namreč ribam. Gospodinje tožijo danes, da se nikakor ne upajo v ribjo tržnico, ker jih enkratna ribja večerja uniči za ves teden. In res: naravnost izborno argentinsko zmrznjeno meso je s priklado po 4 do 6.40 Ur kilo, kilo naizanikrneiših rib pa stane tudi 5, 6 lh\ In morje z ribami je pred nosom. Ar-gentimja pa na oni strani Atlantskega oceana! Pomislite vendar: kap3ljni (guatti) po 5.60, rumeni po 10.80, sardoni po 6.80, sar-dele po 8.80. Iver (passera) po 12, cipal (cevolo) po 12.80, ugotica (molo) po 16, jegulja po 16, lokarda (scombro) po 18. karbon, vorptna po 20, jezik (spoglia), zo-bač (dental) po 24, podlorrrica (orada) po 26. hrbin (brancin) in tri ja (tria) pa po 32 lir kilogram; hobotnice (folpi) po 6, sipe po 10, lignje (kalamari) pa kar po 24! Zeleni radič je na trgu po '3.20 do 6 lir kttor rdeči pa po 4.40 do 4.80.
Pa si privošči človek potem rib z radi-Čem za večerjo; posledica: tri naslednje večere brez večerje spat, ker žep drugače ne prenese takega udarca! »Kaj bo, kaj bo?!« tožijo gospodinje, ko govore o svetem večeru«. Tedaj namreč mora vsak Tr-žačan imeti na mizi obilno postno večerjo, vsaj tri vrste rib.
No, letos bo za božič Še neko prav posebno veselje. Gospod Mussolini, ki sam gotovo tudi kar najstrožje izpolnjuje svoje zakone in naredbe, se je najbrž že preob-jedel »rjavega« kruha iz 85 odstotne moke in je dovolil, da se bo za božične praznike smel peči kruh iz S2 odstotne. Torej vendar nekoliko bolj bel kot je sedanji. Lahko si mislite, kako veselje med Tržačani, ki bi za vsakdanji bel kruh. oni fini beli, iz »00 moke« pečeni kruh, prodali Trst, Mus-solinija in ne vem kaj še komurkoli in kadarkoli, ker so se tudi že preobjedli ne samo »rjavega« kruha, ki ga jim reže MusoKni. temveč tudi že Mussolinija samega, in pa še kako!
Pa saj tudi res ni čudno, da um ie že vsega dovolj. Človek dandanes ne sme izpregovoriti niti besedice resnično fn odkrito, kakor misli, ako noče, da ga vtaknejo v luknjo in potem bogve še kam. Niti genitl se ne moreš, da ne bi stal za teboj ali karabmjer, ali policijski agent ali pa vohun nove fašistovske politične policije. In Še veliko dalje so šil gospodje vzdrževalci in branitelji fašistovskega režima. Po tržaških ulicah so sicer res precej pometli ono vsakovrstno sodrgo, ki se je vlačila, kakor megla po Ljubljani, po njih. Odpravili so tudi precej temeljito one nočne me-tujčke, ki, kakor pravi Tržačan. »tolčejo
kantone« in jih Je bilo celo po vsem Novem mestu že ob šestih zvečer vse polno. Ali odpravili so samo domače; zato pa so privedli iz spodnjih krajev cel roj — zatrjuje i se, da nad sto — »svežega blaga«, ki pa j ima prav posebno nalogo, namreč nalogo I konfidenrk iašistovske tajne politične poll-j cije. Pa se bo dogodilo marsikateremu na-! debudnemu Tržačanu, mlademu in staremu, in pa  morda tudi  kakemu  tujcu, ki hoče i »spoznati Trst«, da ga bodo par uric po j uživanju plačane ljubezni povabili na poli-j cijski komisarijat ali na kvesturo, potem pa j tjakaj,  odkoder  se  v  sedanjih razmerah, človek  tako  težko   vrne.  kakor  od tamkaj, kier je videl Dante zapisano nad vrati:   »Lasciate ogni speranza voi ch* en-trate!«
Fašistovski režim mora res silno visoko ceniti »odrešeni« Trst, da pošilja nadenj take  vrste  egiptovske  nadloge I
V ostalem pa nikar ne mislite, da je ob vseh  novih  fašistovskih  zakonih  o javni varnosti in ob vsem tem silnem policijskem i aparatu v resnici tudi poskrbljeno za javno 1 varnost.  Jok,  brate,   toga   nema!   Ves ta \ policijski aparat je le v zaščito fašistovske-! ga režima, ne pa v zaščito varnosti občin-j stva.   Vkljub vsem mestnim stražnikom, takoimenovanim    radičarjem    ali radičev-cem,   ker opravljajo   tudi    tržno službo okrog sala te an radiča, karabinjerjem, rednim policijskim agentom In detektivom ter fašistovski  tajni  policiji,  imate  v Trstu vsak dan po nekoliko slučajev nesreče pQ avtomobilih, celo vrsto tatvin,    žepnih te drugačnih, par manjših ali večjih vlomov, celo tudi kak rop itd. Seveda, ker skoraj ves ta policijski aparat služI le vohunjenja
DanesI
Harry Liedtke
Danes I
Johannes Rieman, Hermann Picha, Maly Delschaft, Hans Bransewetter v lepi filmski igri po romanu »Die Wiskettens*
Roman rodbine Walldorf.
Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri
Kino Ideal.
Onevne vesti.
V Ljubljani, dne 18. decembra J926
— Upokojitve t državni službi. Na predlog ministrstva notranjih zadev bo stalno upokojeni: načelnik pri velikem županu v Ljubljani Janko Kremenšek, dvomi svetnik pri velikem županu v Ljubljani Ivan Te-kavčič, višji ravnatelj Matija Zamida, ravnatelj Fran Zbasnik, vladni svetnik Fran Lasič, viSji ravnatelj pomožnih uradov ran Juvanc, vsi pri velikem županstvu v Ljubljani ter »rezki tajnik Anton Sproc pri »rezkem poglavarstvu v Novem mestu in Fran Robar, srezki tajnik pri srezkem poglavarstvu v Preval jah.
— Imenovanja v državni službi. Za docenta na bogoslovni fakulteti v Ljubljani je imenovan dr. Josip Türk, na tehnični fakulteti v Ljubljani pa Jurij Horvat. — Za stalno strokovno učiteljico na osrednjem zavodu za žensko obrt v Ljubljani je imenovana gdč. Franca Mohorič, začasna učiteljica isto tam.
— Napredovanja v poštni službi V ministrstvu pošte in brzojava je podpisan velik ukaz o napredovanju poštnih uradnikov brzojavne in telefonske stroke.
— Eksploatacija drž. rudnikov. Minister za šume m rudnike zahteva, da se mu dovoli večji kredit v znesku 60 mifto-nov dinarjev v svrho racijoneine eks-ploatacije državnih rudnikov. Ta kredit se ima vrniti do konca proračunskega leta 1926-27. S kreditom naj bi se v prvi vrsti omogočilo, da bi državni rudniki prinašali čirnvečje dohodke.
— 200-lernica gimnazije. Državna grm-iia^ija \ Požegi v Slavoniji je včeraj, na kraljev rojstni dan, na svečan -način proslavila 20O-letnico svojega obstanka.
— Učiteljska samopomoč. 2e pred leti se je v Ljubljani pričela akcija, da se med učiteljstvom organizira samopomožna akcija, namenjena učiteljskim vdovam in sirotam. Glavni odbor UJU je sedaj sestavil pravila društva »Učiteljska samopomoč« Društvo ima nalogo priskočiti na pomoč zakonitim naslednikom svojih članov. Pravico do materijalne pomoči imajo vdova po učitelju, ali vdovec po učiteljici in njih deca ter drug: bližnji sorodniki članov.
— Potresni sunki. Po večtedenskem >odmoru< so Belarjevi potresom erji na ledu včeraj zjutraj in opoldne zopet zabeležili dva oddaljena potresa.
— Predavanje >o podzemskem sretuc priredi Društvo za raziskavanje jam v nedeljo ob 3. uri popoldne v dvorani Rokodelskega doma na Vrhniki. Predavatelj g. dr. V. Bohinec bo na podlagi številnih ukioptičnih slik. ki so bile večinoma posnete v naših domaČih jamah, razložil postanek kraških jam, sipe in kapnikov. y*top prost.
— Natečaj za osnutke plakatov. Zveza za tujski promet v Sloveniji razpisuje za tri najboljše osnutke propagandnih plakatov, ki bi predstavljali najznamenitejše pokrajinske lepote Slovenije, tri nagrade v zneskih 1500 Din, 100 Din m 800 Din. — Nagrajeni osnutki ostanejo last Zveze. Natečaj se zaključi s 15. januarjem 1927. Vse podrobnejše informacije se dobe v pisarni Tourist-Office v Ljubljani, palača Ljubljanske Kreditne banke.
— Inženjerski izpit na tehnični visoki soli na Dunaju sta napravila gg. Riko Rant in Zoran Tavčar, oba iz Ljubljane. Čestitamo!
— Smrtna kosa. Včeraj je preminul v Ljubljani splošno znani obrtnik in trgovec s pohištvom g. Fran Casper. Pokojnik je bil rodom iz Prage in se je že pred 40 leti izselil v Slovenijo, kjer se je kmalu prilagodil novim razmeram. V Ljubljani je bival 30 let. Bil je zelo simpatičen, zna Čajen in agilen mož. Pogreb bo v nedeljo ob 15.80 Iz Vegove ulice št. 6. — Včeraj je umrl v Ljubljani upokojeni sodni uradnik g. Alojzij Breskvar. Bil je pošten, značajen mož. Pogreb bo v nedeljo ob štirih popoldne iz Ilirske ulice št. 29. Blag jima spomini Žalujočim naše iskreno sožalje!
— Opozarjamo na današnji oglas tvrd-ke A. Ojud ml., LJubljana, Kongresni trg 6.
— Igralci razredne loterije! Poslednji čas je, da se oskrbi ie s srečkami za prihodnje žrebanje, ker bodo v najkrajšem času razprodane. Najsrečnejša kolek tura L. Z. Konjoviča iz Beograda, daje pa ie vseeno priliko Čitalcem Slov. Naroda, ki so se zakasnili z nakupom, da po priloženi naročimi karti naroče srečko in ne puste sreče, ki jih išče. Pohitite, skrajni čas je, da vam ne bo potem žal 1123-n
ITO zobna pasta najboljša
Nekoč «kofetek» bel je bila
devic postamih privlačna sila,
v salonu stare, mlade zdaj,
zdruiuje fix* o clock — «BUDDHA» čaj!
Iz Ljubljane
za nasprotniki fašizma, ne pa javni varnosti. Saj se je te dni dogodil slučaj, sicer ne v Trstu, temveč v istrskem Pazinu, ki tako jasno priča o izbornosti varnostne službe, da ie vreden, da se z zlatimi Črkami zabeleži v zgodovino italijanske varnostne službe.
V noči od prošlega pondeljka na torek so v Pazinu, kjer imajo organi javne varnosti seveda glavno nalogo, da nadzirajo tamošnje »jugoslovenske iredentistične prevrarnike in hujskače« in potem nimajo časa, da bi skrbeli za javno varnost, »vdrli tatovi najprej v poslopje podprefekture, zreškega poglavarstva, in so odnesli iz blagajne lepo svotico 800U lir. Od tam pa so šli potem naravnost v karabinjersko vojašnico, kjer so vzeli s seboj železno ročno blagajno, v kateri se je nahajalo 2000 Tir. Organi javne varnosti so pač bili tako Izmučeni od svoje politične službe, da niso Čutili, ko so jim uzmoviči izpred nosa odnašali pečke.
Tako vidte, se človek res lahko čudi, če po daljšem času odsotnosti pride sem-kai doli ter najde namesto nekdanjega zares lepega življenja le še mrzerijo vsake vrste na vseh koncih m krajih!
—Ij Svečana oficirska zabava, ki se je
vršila v proslavo kraljevega rojstnega dne s noč v Kazini, je združila v intimnem, prijetno domačem krogu s skoro kompletnim oficirskim zborom odlične predstavnike ljubljanske družbe. Navzoči so bili predstavniki uradov z velikim županom dr. Bal-tičem na čelu. občine, univerze, javnih kor-poracij m najrazličnejših organizacij, konzularni zbor in številna druga družba, ki se je odzvala prijaznemu vabilu Oiieirskega doma. Ples je otvoni divizij on ar general Kalafatovič z gospo soprogo velikega župana, nato pa je sledil komad komadu do 3. zjutraj. Zabava je bila dostojen zaključek proslave kraljevega rojstnega dne.
—lj Dravsko kolo jahačev in vozačev, za čegar pokrovitelja je kralj Aleksander odredil svojega prvorojenca, prestolonaslednika Petra, je bilo kakor znano ustanovi j eno letos v Ljubljani. Društvo se razvija pod najpovoljnejšimi izgledi, četudi se zaradi zakasnele ustanovitve ni moglo takoj prve jeseni pokazati s kako večjo prireditvijo pred širšo Javnostjo. Zato pa so zdaj izvršene priprave in položeni temelji za intenzivno zimsko i delo. V posebna šoli jahanja bodo Člani društva imeli priliko, da se spopolnijo v jahanju pod vodstvom izkušenega učitelja, na Kar posebno opozarjamo vse tiste, ki se zanimajo za ta lepi in plemeniti šport. Šola začne 1. januarja. Razen tega si je odbor stavil v dolžnost, da za vse, ki se zanimajo za konjski šport, prireja strokovna predavanja; za svoje člane in njihove rodbine bo prirejal interne jahalne konkurence, karu-sel, skupne izlete na konjih, lovsko jahanje, plesne zabave Itd. Z ureditvijo dirkališča se začne takoj spomladi in se nam za prihodnje leto obetajo lepe dirke, galopne in kasačke. Minister vojske in mornarice je nakazal upravi Kola denarno podporo. Uprava se trdno nadeja, da se ji bo posrečilo zbrati potrebna denarna sredstva, posebno od kar se dnevno Javljajo novi Člani in članice In je zanimanje za ta viteški m plemeniti šport čim-dalje večje. Vpis članov se vrši pri društvenem blagajniku g. A. Knezu, Gosposvetska cesta 1. m tajniku podporučniku g. Okornu pri 16. artilerijskem polku.
—lj Staro/nana delikatesa, prej gospe Ivane Jane, sedaj Marije Kaluža se ni nikamor preselila in se nahaja torej še vedno na Marijinem trgu št. 8, poleg Zvezne knjigarne. 1125-n
—lj Srednješolsko društvo »Zora« priredi danes v soboto ob 8. zvečer pod okriljem društva »Soča« v ljubljanskem dvoru akademijo, h kateri vabimo naše člane m prijatelje. Prireditev se vrši brez vstopnine.
—tj Ravnokar Je došla večja pošiljka živih sladkovodnih rib, ki se bodo prodajale vse postne dni pred Božičem. Velika Izbira morskih rib in prvovrstne pitane in očiščene štajerske perutnine; kakor pular-di, purani, gosi in race. Najnižje dnevne cene. Tvrdka »Riba« LJubljana. Gradišče.
1124-n
—U Vč. Šen tj ak občani gostujejo v nedeljo v Sok. domu na Viču s Petrovičevo tridejansko komedijo «Vozel». Sodelujejo gg. Držaj, Košak, M. Gnidovec ter dame Varkovska, Mihaelova in špendetova. — Kdor si želi dve uri smeha, naj poseti predstavo. Začetek ob 20 uri.
—lj Družabni večer Šentjakobskega odra. Nocoj v soboto ob 20. priredi Šentjakobski oder za svoje člane v gledališki dvorani družabni večer, združen s čajanko. Kdor ne bi dobil vabila, naj smatra to notico za vabilo
—lj Vsi pt. plesalci In plesalke iz ljubljanskih plesm'h šol, kakor tudi ostalo ple-saželjno občinstvo se najvljudneje vabi na otvoritveno plesno vajo — DANCING-MATINEE. k; se vrši Jutri v nedeljo 19. t. m. ob pol 4. pop. v veliki dvorani « Kazine* pod strokovnim vodstvom priznanega plesnega mojstra g. Jenka. Predvajajo se poslednje novitete modernih plesov. S vir a najboljši «Jazz - band iz «Emone».
1114/n
—1] Potovanje okoli sveta Je naslov velepoučaemu filmu, ki se predvaja jutri, v
nedeljo ob 9.15 in 11. dopoldne v kinu Matici. Zanimanje za film je veliko, zato priporočamo, da si vsakdo vstopnico nabavi ie v predprodaji. Občinstvo naj pride tudi k prvi predstavi, ker bo druga gotovo zopet razprodana. Vse vstopnice imajo nakaznice za sedeže.
—lj »Oeskoslovenska »kola ▼ Ljubljanic pofadä v nedeli dne 19. t. m. o čtvrte hodine odpoledni detske vanočni divadelni pfed-staveni >Štedro večer po peti letecbx na Šentjakobskem odru, Florjanska ulica. — Krajane eučastnete se všiehni tohoto pfed-rtaveoj!!! Hoste vatani. 1120-n
—D Dekliška osnovna šota pri Sv. Jakoba priredi v četrtek dne 23. decembra ob 4. popoldne svojim revnim učencem božičnico. K tej prireditvi vljudno vabimo vse dobrotnike siromašne dece, ki so v svoil dobrosrčnosti mnogo pripomogli, da bodo imeli naši revni malčki toplo obleko in gorko obutev. Vabimo zlasti članice »Kola jugoslovenskih sester«, ki so znatno pomnožile darove za našo božičnico.
—lj Drobna policijska kronika. Aretiranih je bilo več oseb, deloma radi suma tatvine, beračenja in postopanja. Neki Leon je bil pripeljan v zapore, ker je doma na Tržaški cesti v pijanosti razgrajal. Za razgrajanje Je prejel dva dni zapora. Prijavljen je vlom v vinsko klet in tatvina perila v vrednosti 300 Din. — Ovaden je mestni ubožec Janez K., ker }e natakarici Štefki F. v Kolodvorski ulici ostal na zapitku in jedači 34 Din dolžan. Pravi, da se Je hotel enkrat pošteno najesti in napiti. — Prijavljena sta dalje dva slučaja prestopka pasjega kontumaca In 7 cestnopolicij-skega reda.
—lj Ukradeno kolo. Posestnik Josip Zdešar iz Ravne gore pri Polhovem graden je včeraj ob 11. dopoldne imel opravka v OUZD na Miklošičevi cesti. V vežo je postavil svoje kolo znamke »Eska«, vredno 1000 Din. Po končanem opravilu ni Zdešar več našel kolesa v veži.
—lj Vlom v vinsko klet Dalmatinec Marko Lozič je včeraj zjutraj, ko Je odprl svojo novo vinsko klet v Puharjevi ulici blizu »Figovca«, začudeno zapazil, da mu je izginila gotovina 300 Din, dalje razne jestvine, kakor sardine, sh" in salama ter da mu je neznan vlomilec odnesel tudi več Iistrov dalmatinskega *vina. Škode trpi okoli 1200 Din. Vlom je takoj prijavil policiji, ki je zaprla dve, vloma nujno sumljivi osebi.
—Ij Tatvina na Vodnikovem trgu. Danes dopoldne je bil na Vodnikovem trgu velik drenj. Bilo ie prav živahno vrvenje. Neki deček, star okoli 10 let, je mesto v šolo odšel na trg, da bi se za božične praznike preskrbel s sladkarijami in drugimi dobrotami. Pri nekem Štantu, kjer prodajajo razne stvari za božične jaslice in božična drevesca, je izmaknil velik zavoj čokolade, vredne 90 dinarjev. In flagranti so ga zasačili.
Iz Celja
—c Rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra
se je v Celiu proslavil s svečanimi zahval ni-cami v celjskih cerkvah. Mesto je bilo odeto v zastave, trgovine so bile med 6večano za hvalnico v farni cerkvi od 9. do 10. ure zaprte. Zvečer so oficirji celjske garnizije priredili svečan ples v Celjskem domu, ki je prav lepo uspel.
—e Nočno službo opravlja ta teden lekarna »Pri Orlu< na Glavnem trgu.
—c Mestno gledališče. Predstava Gals-worthyjeve igre >Joyc se vrši v torek, dne 21. tm. v mestnem gledališču. Gostujejo člani ljubljanske drame.
—c Ljudsko vseučilišče. V nedeljo 20. tm. bo zopet nadaljevanje predavanja >0 Fordu«. Predava vi. sv. g. Lilek.
—c Sokolski Silvestrov večer se bo letos vršil v Celjskem domu.
—c Občni zbor Muzejskega društva v Celja se bo vršil v ponedeljek 20. tm. ob 20. v klubovi sobi Celjskega doma z običajnim dnevnim redom.
—c Koncert Godbenega društva železničarjev bo v nedeljo 19. tm. ob pol 12. dopoldne pred kolodvorom.
—c Sokolsko društvo v Celju ima svoj občni zbor dne 13. januarja ob 20. v društveni telovadnici.
—lj Sokol I. vabi svoje Članstvo, da se udeleži v civilu s znakom pogreba umrlega br. Fr. Ks. Casparja, ki bo v nedeljo, 19. t. m. ob 4. pop. Vegova ul. 6. Zdravo! — Odbor.
—m Otroški večer priredi Ljudska univerza v nedeljo popoldne ob 15. uri v ka-zinski dvorani. Gospa Vanda Gorčeva iz Ljubljane bo pripovedovala deci pravljice. Pevske točke bo izvajala članica narodnega gledališča gdč. Lubejeva, na klavirju pa jo bo spremljala prof. gdč. Zacherlova. Opozarjamo sta riše na to prireditev, ki je prva te vrste v letošnji sezoni in bo nudila našim malčkom obilo zabave in razvedrila.
—m Obrtnike, ki se potegujejo za občinska dela, opozarjamo na razglas mestnega magistrata glede oddaje deL Tozadevne ponudbe je vložiti najkasneje do 27. dec. pri mestnem magistratu. Interesenti dobe natančnejša pojasnila pri mestnem stavbnem uradu.
Ljubljanski velesejem 1.1927
Na zadnji seji upravnega odbora Ljubljanskega velesejma je bila predložena bilanca o moralnem uspehu prireditev v letu 1926. Tako velesejem kot pokrajinska razstava >Ljubljana v jeseuic sta moralno iz-borno uspela, da, v očigled težki gospodarski krizi nad pričakovanje dobro. Opravičenost obstoja te važne gospodarske institucije se je s tem zopet pokazalo, kakor tudi utrdila nje stalnost.
Sklenilo se je prirediti prihodnje leto VII. mednarodni vzorčni velesejem v času cd 2.—11. julija, Pokrajinsko  razstavo pa,
ki bo nosila kmetijski karakter, od 10__19.
septembra. Po dosedanjem zanimanju obeta biti VII. velesejem v nizu dosedanjih prireditev eden najboljših. Pokrajinski-kmetijski razstavi pa je že v naprej zasiguran popoln moralen uspeh, saj se priredi ta razstava v proslavo 1601etnega obstoja Kmetijske družbe v Ljubljani.
Ker si je od letošnjih razstavljalcev le 75% zasiguralo svoje stare razstavne prostore za prihodnje leto, ni več veliko izbire v prostorih. Zato naj se oni novi razstavljalci, ki si žele špecijelne namestitve, zglasijo takoj v sejmskem uradu, da se ustreže njihovim željam.
i trg
Iz Maribora
Smučarski tečaj pri Mariborski koči
na Pohorja se bo vršil v božičnih počitnicah pod vodstvom znanega strokovnjaka g. Badjure iz Ljubljane. Za tedaj vlada splošno zanimanje in je že doslej prijavljenih nad 50 udeležencev. Božični prazniki bodo kakor vsako leto, gotovo tudi letos privabili na naše Pohorje tudi GradČane, ki ga cene ko' eno najboljših smukališč.
—m Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja se je v Mariboru izvršila z vso slovesnostjo. Z javnih in privatnih poslopij so plapolale slovenske in državne zastave. V državnih uradih je delo ves dan počivalo, v trgovskih in obrtnih obratih pa je« bilo ustavljeno poslovanje za eno uro. V stolnici se je v prisotnosti zastopnikov oblasti in uradov z velikim županom dr. Pirkmajerjem na čelu vršila svečana službo božja. Po maši se je vršila vojaška parada, veliki župan pa je sprejemal čestitke. Zvečer se je vršila v Narodnem gledališču svečana predstava. Vprizorili so opero Manon.
—m Otvoritev avtobusprometa t Mariboru in okolici se bo izvršila še pred božičnimi prazniki. Dva v Franciji naročena avtobusa tipa B ena nI sta te dni dospela v Maribor in bodo izvršene prve poskusne vožnje na progi Maribor-D rs vograd. Tretji avto, ki je že pred dvema mesecema dospel, a se je pri prvi vožnji pokvaril, je bil med t«m temeljito popravljen, da bodo opravljali promet trije veliki avtobusi. Okoličani, zlasti v onib krajih, kjer nimajo železniške zveze z Mariborom, že težko čakajo na uresničenje tega načrta.
Današnji sobotni trg je bii z ozirom na bližajoče se božične praznike izredno živahen ter bogat* založen z vsemi potrebščinami. Trg za perutnino je bil naravnost natrpan. Trg je b:T dalje bogato založen z jajci, maslom in drugimi mlečnimi pridelki. Kmetje so pripeljali na trg tudi mnogo domačega, lepega m zdravega sadja, v prvi vrsti jabolka, cene od 3 do 7 Din.
Tržne cene so ostale od preteklega tedna nelzpremenjene (v dinarjih za enoto):
1. Meso In mesni Izdelki: goveje v mesnicah po mestu IS Din, na trgu I 18 Din, II 15, telečje I 20. II 17, prašičje I 22.50, II 10—20, jagnjetlna 20, konjsko 18, II 6, hrenovke 35, sveže kranjske 25, pol preka-Jene 32—35, suhe kranjske 50, prekajena slanina 28—30.
2. Perutnina: k>>koŠ 25—30, petelin 25— 35, raca 30, nepitana gos 100, puran 60—6o. Dlviačina: divji zajec 30—65, kg srne 20—30.
3. R{be: karp 25 —30. linj 25, ščuka 35, postrv 55—60, klin 15—2% mrena 25, pečenka 10.
4. Mleko in mlečni izdelki: 1 mleka 2.50 —3, surovo maslo 45, čajno maslo 60, maslo 45, bohinjski sir 38, sirček 10—12, eno jajce 1.50—1.75, Kruh beli 6, črni 5, rženi 5 kg.
5. Sadfe: luksuzna jabolka 8, jabolka I 7, II 6, III 3—4, luksuzne hruške 8, hruške I 8, II 6, III 3—4, luksuzne hruške 8, hruške I 8, II 6, III 2—4, navadni kostanj 6, maroni 12, orehi luščeni 34, suhe češplje 10—12, suhe hruške 7—8.
6. Zelenjava: endrvija 12—15, motovileč 20—25, radič 17—18, kislo zelje 3.50, kolerabe 10—12, podzemeljske kolerabe 1—1.50, čebula 3—4, češenj 7—10, krompir 1.50—1.75. (Krompirja je bila tudi danes na trgu zelo malo). Kisla repa 3, korenje 1—5, peteršilj 5, zelenjava za juho 5.
7. Kurivo: 1 q premoga 42. 1 m* trdih drv 150, mehkih drv 75 Din.
—g Carinska zona, V finančnem ministrstvu izdelujejo načrt novega pravilnika o službi v carinski zoni. Po odredbi novega finančnega zakona za prihodnje proračunsko leto se smatra za carinsko zono vse ozemlje ob državni meji v širim 10 km od meje. Kjer tvori državno mejo morska oba- j
la, se bo raztezala carinska zona 11 kilometrov v morsko glubino in 10 km v daljino. Pri morskih ožinah, kjer je samo ena obala naša carinska cona, se bo raziezala slednja največ do polovice  morske ožine.
—g Naš dolg Franciji £.iaša po francoskih uradnih podatkih 1.783 milijonov frankov. Za predvojno Rusijo je Jugoslavija največji dolzmk Francije. Rurmmija in Poljska sta dolžni Franciji po 1 milijardo, Italija pa pol milijarde.
Za narodno zdravje
Za vse se brigamo Slovenci, za nmogi> potrebnega, za marsikaj nepotrebnega, pa tudi za precej nepotrebnega, za svojf* zdravje pa, ki je podlaga za vse, pa storimo silno malo. Dragocene zdravstvene ustanove in naprave, ki naj skrbe za izboljšanje ljudskega zdravja, so skoro vse prišle od zgoraj, kot bi jiih prinesel Miklavž, Hflna s to razliko, da se otroci Miklavževih daril vesele in jih skušajo razumeti, pri nas pa navadno manjka sploh vsako razumevanja in se morajo take zdravstvene ustanove boriti ne le z denarnimi težavami, ampak celo s predsodki tistih, katerim so namenjene!
Razveseljivo dejstvo ie zato. da *»e pripravlja > Društvo za narodovo zdraviet. Ustanovni občni zbor društva bo v nedeljo, 26 t. m.
Toliko raznih društev imamo, da spremlja ustanovitev ftrwega društva vf>dno precejšnja apatija, ;" - \ ; a: m je Se tega treba, saj je i*- k že vsak človek član luHfcD društev. Vse to je res, res je pa tudi, ns kljub temu to novo društvo nujno potrebujemo.
Njegov namen je zboHšati zdravstven/' razmere med našim narodom. brigati m za zadosten prirastek otrok in to zdra vih otrok, skrbeti mora za te otroke v prvih letih življenja. ko jim lahko nan ■ škodujejo nespametne navade starišev :;li rednikov, Zato mora poučevati stariše in vse ljudi, ki imajo opraviti z otroki o pravi S* nem negovanju otrok, po načelu: zdrav zarod, zdrav narod!
Širiti mora med najširše sloje pouk o higienskem življenju, o zdravju in bolezni, negi bolnikov, da na ta način varuje ljudstvo pred kužnimi in nalezljivimi boleznimi, ter tako zmanjšuje umrljivost na teh boleznih. Pri društvu morejo Člani najti vedno nasvete, ki morejo koristiti njihovemu zdravju. Društveni namen je sploh vse, k C čuva in pospešuje narodovo zdravje.
Društveni člani se drže zdravstvenih pravil in so tako vzgled drugim v higiienekem življenju, število članov mora vedno napre dovati. Društvo prireja ankete in javne shode o zdravstvenih vprašanjih, prireja poučna predavanja, dalje obvešča svoje člane tudi pismeno o stavljenih vprašanjih glejte pametnega higijenskega življenja. Izdaja letake, lepake, brošure s spisi o perečih zdravstvenih zadevah, da skrbi na ta način, da w> vsi člani, pa tudi drugi vedno pravilno poučeni; tako n. pr. v času razsajanja nalezljivih bolezni.
Zelo važno delo čaka torej to društvo, Id se bo šele ustanovilo. Njega delo in namen ste drusračna kakor drugih društev. Naj zato ne bo nikogar, ki bi z veseljem ne pozdravil njegove ustanovitve in mu po svojih močeh ne pomagal!
Geljska porota
Mi-rma obsodba.
Ob pol 18. je včeraj končala razprava v senzacijonalnem procesu proti Josipu Podgoršku in tovarišem radi hudodelstva umora. Porotnikom je bilo stavljenih 13 vprašanj. Pri glavnem obtožencu Josipu Podgorska sta bili stavljeni dve vprašanji in sicer glede prvega in drugega umora. Porot -niko so potrdili vprašanje glede prvega umora, glede drugega umora pa so vprašanj** zanikali. Pri Josipu Hudini in Antonu Hu-dini so zanikali vprašanje glede neposredna soudeležbe pri umoru, potrdili pa oddaljeno udeležbo ter pri Antonu Hudini tudi vprašanje glede požiga pri Kovačiču. Pri Neži Hudina por. Jagodic ter Alojziji Benko so zanikali vprašanje glede neposredne udeležbe pri umoru. Pri Ani Žgalini so zanikali vprašanje glede požiga Pečnikove hiše. Razglašena je bila na to razsodba s katero M obsojajo: Josip Podgoršek radi hudodelstva umora v smrt na vešalih, Josip Hudina radi oddaljene soudeležbe pri umoru na 7 let težke ječe, Anton Hudina radi oddahne soudeležbe pri umoru in radi požiga na 10 let težke ječe, dočim so bile Neža Hudina por. Jagodic, Alojzija Benko in Ana Zgalin oproščene.
Pootne razprave proti 221etnemu strojevodji Alojzu Tramerju iz Rajhenburga, ki je obtožen ropa, je bila radi zaslišanja novih prič preložena.
ZATO KUPUJTE
ZAHTEVAJTE PAZITE
da boste sveži in zdravi,
prvovrsten pridatek h kavi
ter
povsod KOLINSKO CIKOR1JO, ki daje kavi fin okus, barvo in izdatnost. Pri nakupu
da dobite samo prave takšne-le
zaviike:
---Moda---
Žametaste obleke so praktične in moderne
Večji povdarek ženske note v zim* ski modni sezoni se odraža tudi v modnem blagu. Zato je zelo priljub* Ijena bleščeča svila, ki omogoča prav učinkovite kreacije; največ pa je pri* dobil radi prodiranja modnega femi* nizma mehki baržun v svojih brezšte* vilnih ni j ansah in barvah. Izvzet je samo pliš, ki za enkrat ni moderen. In res vidimo letos žametaste obleke ved* no in povsod: dopoldne, popoldne in zvečer, v pisarni, na ulici, v gledališču in celo na plesu, tu pred vsem toalete iz veluršifona.
Okraskov žametaste obleke ne ra* bijo mnogo, saj je blago že samo na sebi t2ko učinkovito in živahno, da lahko resignira na okraske. Ako pa si iih že izbereš, morajo biti diskretni in v skladu z mehkim, voljnim blagom. Najlepše je malo vezenine ali kožuho* vrne ali pa umetna cvetka.
Linija je seveda enaka kakor pri ostalih oblekah: gornji del obleke je bluzast, krilo tesno in kratko, zelo kratko.
Prednost žametaste mode je v tem, da je blago mnogo ceneje od drugih Tn da moreš obleko nositi za najrazlič* neiše prilike. Zaleže ti tako za naj*
manj dve drugi obleki in se njena na* bava res izplača.
Komentarji k gornjim slikam si lahko narede naše čitateljice same. Prva skica predstavlja živahno dnevno ali gledališko obleko, zamišljeno v svetli barvi, lila ali svetlomodri. Pas je iz istega blaga kakor obleka. Obleka je spredaj deloma prerezana, da se vi* di svilena spodnja obleka ali pa tudi samo svileni vstavek, kar povzroča prav učinkovit kontrast.
Žametasti plašči so priprosti, naj* češče v stilu raglana, toda s prišitimi rokavi. Ovratnik, manšete in dolnji rob so lahko iz kožuhovine ali tudi imitacije. Podobno je narejen tudi ele* gantni žametasti kostum, ki" ga kaže desna slika. Srednja dva modela pred* očujeta večerni toaleti iz veluršifona svetle barve. Vratne in rokavne izrez* ke obdaja kovinasta vezenina, ki se pojavlja tudi na krilih. Prav svoje* vrsten vtis dajejo levi obleki dolge re* se, ki vise v barvi obleke s svilenega ali moare-pasu. Garnitura se da seveda sneti in obleka je brez nje docela drugačna, tako da le malokdo opazi, da nisi res v drugi obleki, rese p* lahko z istim efektom porabiš tudi še pri svilenih oblekah katerekoli barve.
Moško perilo
x mnogih pariških modnih trgovinah vidimo v izložbah napise: Dcbro perilo je zaklad vsakega moškega. Dasi so ti napisi v prvi vrsti reklamni, jim moramo vendar priznati resničnost. Dobro perilo je res biser moške garderobe. Narejeno mora biti iz finega blaga posebne kakovosti, ako hočemo, da bo odgovarjalo svojemu namenu. Zelo važno je, da je narejeno perilo po meri, da odgovarja obliki telesa. Večina kupljenega perila, ki ga dobimo v trgovinah, je prikrojena tako, da ga lahko nosijo majhni in veliki, debeli in suhi ljudje. Tako perilo ni nikoli tako dobro, kakor po meri narejeno.
Kupljene srajce so večinoma preširoke. Res, da so veljale take srajce nekoč kot najudobnejše, toda tisti časi so že davno minili in zdaj nosijo moški perilo, narejeno strogo po meri. Lepa srajca mora odgovarjati obliki telesa.
Na obeh straneh ima spodaj precej dolge razreze, prsa so gladka ali pa obroblena samo ob kraju. Druga lastnost dobre srajce je, da Je narejena spredaj iz celega kosa in da se oblači kakor suknja. S tem odpade nerodno oblačenje Čez glavo. Najmodernejše srajce se zapeniajo spredaj od vratu do spodnjega roba. Take srajce se dajo tudi lepše likati kot sešite. Druga hiba kupljenih srajc je ta, da imajo preširoke manšete. Dvojne manšete pri mehki srajci so nekoliko širše kot roka, tako, da se drže v zapestju tudi ako so rokavi daljši. Manšete se morajo videti. V tem pogledu so najbolj dosledni Američani.
Spodnje hlače morajo biti vedno kratke, tudi pozimi, ko nosijo moški dolge nogavice. Najmodernejše so spodnje hlače iz istega blaga kot srajca. Perilo ne sme biti navezano na letni čas. Elegantni moški nosi poJeti in pozami enako perilo. Triko, razno zim-
sko ali flanelasto perilo je za zdravega človeka odveč. Mraza nas varuje topla obleka in zimska suknja. Ako pa že nočemo nositi nekaj pod perilom, si pomagajmo s kombinacijo trikoja s spodnjimi hlačami (underwear). V Angliji, osobrto pa v Ameriki, nosijo moški underwear celo leto.
Najboljše blago za perilo je popelin in surova svila, kajti pri tem blagu si lahko izberamo najfinejše barve. Za praktične potrebe je prikladnejši zefir, ki sicer ni tako mehak, zaito pa tem tr-pežnejši. Za šport in slične potrebe je najboljši oksford in flanela.
Moderna Jutranja obleka
ne reflektira na nikake nepotrebne in pri pranju ovirajoče priveske, kakor so čipke in trakovi, ampak je priprosta in stremi le za tem, da je topla in ob* enem okusna. Nova jutranja halja ima obliko plašča in je brez ovratnika; ro* kavi so navzdol razširjeni; halja sega približno do kolen.
Modni izrodki
V Parizu, zibelki vseh modnih novosti in modnih kapric se je pripetil te dni skoraj neverjeten slučaj. Neki pariški modni salon je «izumil»-ženski kostum, ki si ga ne upa nositi nobena ženska. Človek skoraj ne more verjeti, da je dandanes, ko je ženski svet popolni suženj modnih diktatorjev, kaj ta-cega sploh mogoče. Toda tesra ni pripisovati morda kakemu notranjemu spreobrnjenju ženskega sveta, marveč dejstvu, da je novi kostum zbudil tako senzacijo, da je bilo celo ženskam, ki se sicer kaj rade puste občudovati, preveč pozornosti. Kljub sedaj kratkim krilom, je neki pariški modni salon z interna-cijonalno aspiraciio kreiral še krstše, za dobršnih 20 cm. Kakor trde očividci, zadostuje za tako krilo pol metra blaga, kajti krilo ni mnogo večje od Evinega figovega peresa. Kostum, ki je spredaj okrašen še z nekakim pajčola-nom, naj bi predstavljal neke vrste škotsko narodno nošo. Tudi pri tem kostumu morajo namreč biti kolena gola. Parižanka, ki je lastnica tega modnega salona, je povsem normalno kal-kulirala. Ko so bila v modi dokolenska krila, so vzbujala največjo pozornost ona, ki niso segala niti do kolen. Ženski svet vsako modno kaprico rad sprejme, čemu bi torej ne šli še dalje. Tako je nastal novi kostum.
Toaleta je že v iziožbenem oknu vzbudila pozornost. Končno je kostum za drag denar kupila neka Parižanka, ki je hotela uživati v tem, da se prva pokaže ž njim na ulici. Res se je nekega dne pojavila v novem kostumu z golfrni koleni na promenadi. Sprva je silno uživala, ko se je vse obračalo za njo, zlasti pa moški svet brez razlike starosti in stanu. Kmalu se je zbrala krog nje taka množica, da ji je postalo že sitno. A čimdalje se je kazala, tem večji je bil | naval. Ljudje so se spočetkoma zabavali, kmalu pa so dobili premoč razni moralisti, ki so začeli na gias kritizirati najnovejšo modno norost. Morda bi se bilo propagandistki modernizirane Škotske narodne noše, v vedno večji gneči godilo slabo, da je ni še pravočasno rešila policija, ki jo je odvedla na komi-sarijat. Tam seveda z novim kostumom niso vedeli kaj početi, ker se pariški
policijski predpisi prav nič ne bavijo Z modnimi vprašanji. Najeli so avto in
poslali damo domov. Od tega dne se ni več pojavila nobena oboževateljica pa-riško-škotske mode v tem kostumu, ki je menda enkrat za vselej izginil s pariških izložb in se bo pojavil kvečjemu še na kaki maškaradi.
Kaj potrebuje elegantni moški?
Štiri obleke, tri klobuke, dva para čevljev in plašč. Po mnenju strokovnjakov zadostuje ta oprema popolnoma, da lahko moški od ranega jutra do polnoči elegantno nastopa.
Kakor znano, je razdeljen dan za moškega nekako tako: urad, izlet, obisk ali čajanka in večerne prireditve.
Prevladajoča modna barva za dopoldanski sako je poleg modre, ki je vedno priljubljena, še enotna siva bar* va v različnih nijansah. Kroj sakoja, zlasti dvovrstnega, ki uživa še vedno prednost, je docela konzervativen, ima normalno dolžino, normalno razvrstitev gumbov in vsikdar normalne reverze.
Tudi vse ostale drobnarije moške toalete se ujemajo z zunanjo skromnostjo. Kravata ima k večjemu dve barvi, temeljna barva pa se naj ujema z barvo sakoja. Srajca je mehka, največkrat bela, čevlji pa črni; rjavi čevlji so za pomlad in poletje.
Izmed sukenj spada k sakoju ulster z «dragonarjem» na hrbtu. Ce pa razmere ne dovoljujejo, da bi si nabavil več sukenj, zadostuje tudi ena sama, ki pa mora biti iz temnosivega blaga, h kateremu se nosi lahko tudi trdi klobuk, dočim spada k ulsterju vedno mehak klobuk. Med temi je v zadnjem času posebno priljubljen tkzv. «Valentino» z enostransko navzgor upognjenim robom.
Zelo priljubljen je tudi črni sako, ki pri večerni toaleti nadomešča frak in smoking, razun seveda pri oficijelnih prilikah, kjer sta frak ali vsaj smoking še vedno, ali že zopet obligatna.
K fraku in smokingu spada bela, oškrobljena srajca z belo, odnosno za smoking črno kravato. Srajca ima samo en gumb na prsih. Reverzi fraka so po letošnji modi posebno široki.
Kar se tiče čevljev, prihajajo za večerno toaleto in svečane prilike v po-štev le lakasti nizki ali visoki čevlji, največkrat s kombinacijo drugobarvne-ga, mehkega usnja ali blaga.
S tem bi bile podane smernice za korektno toaleto, ki danes ni več predmet gizdalinstva, marveč družabna potreba. Ponovno pa je treba naglasiti: pri izbiri bodi previden! Ne kombiniraj brez prevdarka in pazi, da se barve ujemajo!
Nove knjige in revije
NAKODNA ENCIKLOPEDIJA. Bibliografski zavod v Zagrebu izdaje srpsko-hrvasko-slovensko Narodno enciklopedijo, koje 16. zvezek je izšel te dni. Dasi to delo ni popolno in zlasti v slovenskem delu pogrešamo marsikak podatek, ki bi absolutno spadal v to zbirko, je vendar to doslej najboljše delo, kar ga imamo na tem polju. 16. zvezek obsega črko M (Marija Paleologina-Milofko-vi6). Narodno enciklopedijo toplo priporočamo vsem in ne smela bi manjkati v nobeni knjižnici. Posamezni zvezek stane 45 Din. Vsak zvezek obsega 112 strani. Skupno bo izšlo 24 zvezkov. Delo izhaja v latinici in cirilici ter je pri naročilu točno navesti, ka-lero izdajo se želi.
LOVEC, glasilo Slov. lovskega in Slov. ribarskega društva zaključuje z december-sko Številko, ki je izšla te dni, svoj XIIL letnik. Tudi ta številka prinaša bogato vsebino, poučno in zanimivo za starega lovca kakor za začetnika. Vsakdo na;ide v njej nekaj novega in se seznani s razmerami doma in po svetu. V tej številki končuje ing. dr. V. Jeločnik svojo poučno razpravo o lovski balistiki. Fr. Rojina opisuje lov na kune, -p. pa razpravlja o pohorskih in nižinskih loviščih, ki so popolnoma opustošena. Vsem, ki se zanimajo za lov in ribolov, toplo priporočamo, da se naroče na Lovca, ki ga prejemajo Člani omenjenih društev brezplačno. List izhaja mesečno enkrat.
PREROD, glasnik za preporod in nravno povzdigo naroda, ki ga izdaje Sveta vojska v Ljubljani, se bori proti alkoholizmu, ki se je zlasti po vojni tudi pri nas zelo razpasel. List prinaša propagandne članke, ter zanimiv stastističen materijal. Protialkoholno gibanje, ki postaje tudi pri nas vedno aktu-alnejše. zasluži vso pozornost. List se na-
roča pri upravi v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Letna naročnina znaša 25 Din.
ZDRAVJE, mesečnik za zdravstveno pospeševanje je naslov lični brošurici, ki jo iadaje vsakoineseČno društvo za očuvan.o narodovega zdravja v Beogradu pod najvišjo zaščito kralja in s pod]x>ro ministrstva za narodno zdravje. Prejeli smo 12. številko, ki prinaša sledečo vsebino: Veuerične bolezni, — narodno zlo. — Kako se pri na> pobijajo veuerične bolezni. Nasveti in pouk. Vse razprave so pisane i*>ljudno in lahko razumljivo ter so opremljene tudi f slikami. List je pisan v srbohrvaščini. Vsakomur, ki «e zanima za zdravstvena vprašanja, list pripo-l očamo. Letna naročnina znaša 20 Din.
POPOTNIK, pedagoški in znanstveni Ii?t, ki ga izdaje UJC v Ljubljani prinaša v svoji decemb. številki sledečo vsebino: Dr. F. Či-bej: Otroška in mladinska psihologija pri Ivanu Cankarju (nadaljevanje). — E. Ku-kovčeva: Nacijonalua in državna vzgoja v osnovni šoli. — M. Šijanec: Rinraki klasiki v pedagogiki (nadaljevanje). Iz šolskega dola. — Slovstvo. G. šilih nadaljuje svoje poročilo o pedagoškem tečaju v Ženevi. Popotnik;! laiiko prištevamo med našo najboljšo pedagoško literaturo in zasluži radi tega pozornost in podporo vseh, ki imajo razumevanje za to važno sodobno vprašauje.
RADNIČKA ZASTITA. službeno glasilo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Dvojna številka 11—12. prinaša poleg uradnih podatkov tudi celo vrsto poučnih in zanimivih razprav o raznih socijal-nih vprašanjih pri nas in po svetu. Med drugimi prinaša sledečo vsebino: Dušan Glu-mac: Ali je potrebna refo#ma zakona o zavarovanju delavcev. — Dr. Joža Bohinjec-: Praktične izkušnje iz dosedanjega izvajan.ia zavarovanja. — Artur Grado: Produktivua tehnika kot element naše gospodarske krize. — Bolezensko zavarovanje v Litavski. — Reorganizacija zavarovanja na švedskem. — List izhaja enkrat na mesec ter t>tane celoletno 60 Din. Ker so pri nas pojmi o socijal-nem zavarovanju še zelo nejasni in ima;o ljudje v splošnem o teh vprašanjih se zelo zmešane pojme, bi bilo želeti, da bi biU* na Radničko ZaStito naročene ne le vse delavske organizacije, ampak tudi sleherni delodajalec.
JADRANSKA STRAŽA, glavno glasilo istoimenskega društva, je svojo 12. številko posvetila naši vojski, s Čemur je naša pomorsko obrambna revija vzpostavila zvezo med vojsko na kopnem in na morju. Številka prinaša celo vrsto efektnih posnetkov iz sedanjosti in preteklosti, v kojih ee zrcali zgodovina in slava nase vojske. Cela serija aktualnih Člankov, ki se bavijo s stanjem, značajem, nalogami in cilji n;:še vojske, zasluži pozornost slehernega patriota. S to Številko zaključuje Jadranska straža >voj IV. letnik, ki dokazuje, da se ta naša edina reprezentativna pomorsko - Propagandist iona revija lepo razvija. V prihodnjem letu napi-veduje uredništvo še nadaljni razmah ter bo prinašala vsaka številka tudi še lepe umetniške priloge. Revijo najtOplejBe priporočamo. Letna naročnina znaša 100 Din.
KOLEDAR DRUŽBE SV. CIRILA EN METODA, za leto 1927 je izšel te dni. Poleg običajne koledarske vsebine se spominja uredništvo v minulem letu umrlih zaslužnih članov, zlasti pa nepozabnega prvomestnika Andreja Senekoviča, ki je skozi štiri dece-nije v najhujših narodnih borbah stal društvu na čelu. Dr. Leon Brunčko je napisal pod naslovom Problem obmejnega naro la zanimivo in aktualno študijo o tem vprašanju. Ostali del je posvečen našim bratom onstran državne meje, ki še ječe v robstvu in čakajo, da jim mi prinesemo rešitve in svobodo. Vestnik prinaša obsežno poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Kdor se hoče seznaniti s sedanjimi našimi prizadevanji, naj prečita izbrane članke, s katerimi se letos ponaša koledar. S stališča naše narodne obrambe prav toplo priporočamo Cirilmetodov koledar. Naj bi ne bilo nikogar, ki bi poslani mu izvod vrnil ali pa ostal dolžan. Kdor more, naj se pri poravnavi naročnine spomni družbe Sv. Cir. in Metoda z večjim ali manjšim zneskom. Vsak dinar je dobrodošel in bo sližil svojemu namenu.
NOGAVICE
KLJUČ
tiajbol/sctiaj-vrpcžnelše^ zato najcenejše
Arkadi j Averčenko:
Svatje in pogrebe!
bistvena razlika med svatbo in pr> grebom leži v tem, da sc pri pogrebu takoj jočejo, dočim pride pri svatbi jok navadno šele čez par let na vrsto. Sicer pa se pričenja jok včasih tudi že naslednjega dne.
V boljših krogih se svečano obha* ja samo svatba. Razporoka se izvrši brez svečanosti in -slovesnosti, četudi je pri razporoki običajno mnogo več radosti in veselja.
Ker se take prilike v življenju cesto dogajajo, hočem podati mladim, neiz* kušenim  ljudem  nekaj nasvetov.
Položaj ženina ali neveste na svatbi je mnogo težji kakor pa ostalih povab* ljencev. Ti lahko v skrajnem slučaju tudi izostanejo, odsotnost ženina aH neveste pri prvi proceduri pa lahko pokvari vse veselje. Poznam pa tudi ženina, ki je dan pred poroko izjavil svoji nevesti: «Veš, jaz moram po opravkih. Ako ne pridem pravočasno v cerkev, lahko pričnete tudi brez rnene!» Če vam še povem, da je bil ta ženin častni član arheološkega društva, se čitatelji gotovo ne bodo več čudili.
Toda vrnimo se zopet k ženinom in nevestam. Na se izrazim v boljšem stilu, moram reči, da je njihova vloga pravzaprav zelo bedasta. Zamislite si človeka z razburjenjem na obrazu« ves
je bled, roke mu drhte, zapet v črni frak s cilindrom na glavi, stisnjen v svilen telovnik, s kurjimi očesi v laka* stih čevljih, kako posluša brezsmiselne Čestitke in šale svojih prijateljev, do« bre nauke staršev in histerično rado* vednost pol tucata služinčadi, peric in vajencev, ki so navalili v in pred cer* kev, da «vidijo ženina in nevesto». In potem jih obirajo do kosti: «Glej, ona ima čisto objokane in rdeče oči...!»
«Kje neki! Nos ima rdeč ne pa oči...»
«Ustnice pa ima tako namazane, da se barva kar lušči od njih...»
«Zeninu pa so počile lakaste kapice na čevljih ...»
Prepričan sem, da bi pod takimi in* kvizitorskimi pogledi niti Mune Sili ne mogel ostati ravnodušen.
In kako se godi gostom?
Glavno, kar se od svatbenega gosta zahteva, je neugasna veselost in umet* nost, da pri svečanem kosilu sprego* vori kako prigodno zdravico.
Na svatbo mora priti v fraku, v be* lern naprsniku in z belimi rokavicami, pa tudi če se pravkar vrača s pogreba svojega najboljšega prijatelja. V roki kita belega cvetja (magari če ca je ukradel z groba onega prijatelja).
Ko z največjo naglico v zadnjem trenutku prihiti, mora stopiti takoj k nevesti, ji izročiti cvetje in jo pozdra* viti približno tako*le:
«Draga ta in ta! Naj bo to Čisto, belo, nedolžno cvetje porok vaše čiste, srečne in neskaljene bodočnosti in znak vašega devištva in poštenosti!«
Zadnje besede se lahko dodajo tu* di, če je nevesta pred poroko živela morda že deset let s kakim lesnim trgovcem.
Poklonjenega šopka ni treba jemati nazaj, tudi če ti morda pri pojedini ne ponudijo sladoleda.
Zdravice so na svatbi zelo v srce segajoča zadevščina, pa tudi zelo pe* reča stvar. Izraziti se moraš tako, da ne bo nikdo* užaljen in da bo vsem ustreženo. Spominjam se neprijetnega utiša, ki ga je napravila zdravica ne« kega mojega malo satirično razpoložen nega prijatelja. Izrazil se je približno tako*le:
«No, pa,» je rekel, «dovolite tudi meni, da pozdravim ženina in nevesto. Ženinu bi želel dolgo življenje, če bi se ne bal, da bo nadaljeval svoje živ« ljenje na tak način, kakor pred poro* ko. Vaso, Vaso, čuvaj svoje zdravje! Nevesti bi želel, da bi imela dvoje lepih otrok, če bi se ona ne bila potru* dila, da že prej izpolni polovico te moje želje ... Čestitam tudi nevestinim starišem. Imam pa tudi vzrok, da jim čestitam. Veliko breme so zvalili s svojih ramen. Res je, da je hiša, ki so jo poklonili ženinu kot nevestino doto, zidana z opeko in da je temelj radi velike vlage že popustil* a ker bo mladi
parček to hišo itak kmalu zastavil, se ne splača o tem izgubljati mnogo be* sed. Tašči želim srečo in spoštovanje. Upam, da njen sin ne bo postopal s svojo ženo tako, kakor se je naučil od svojega očeta, ki je na glavi svoje žene razbijal najrazličnejše steklene in por» celanaste predmete, ki jih je dosegel
na bojišču___In končno, veseli me, da
se bosta teti ženina danes najedli, ka« kor se spodobi; a ne samo to, upam tudi, da bo še kaj ostalo, kar bosta lahko vzeli s seboj. Opozoriti ju pa moram že sedaj, da oni dve žlici, ki sta jih že spravili, nista srebrni. Jaz zaključujem svoj govor. Pijem na zdravje vseh prisotnih in obžalujem, da mi večina ne more odgovoriti na enak način, ker je publika že do vrha zalita. Živeli 1»
Priznati moram, da ta zdravica ne samo ni imela nikakega uspeha, nego je slavnostneea govornika pri slovesu v predsobi nekdo še udaril z emajlira* nim pljuvalnikom po glavi.
Da ne bi kdo prišel v slično nevar* nost, podajem vzorec dostojne svat* bene zdravice, ki bo gotovo marsiko* gar zadovoljila. Rekel bi nekako tako:
»Spoštovani gostje! Pod tem čast* nim krovom vidim razcvetelo mladost in modro starost, zedinjeno v razkoš* nem vencu. O, divni dnevi, o krasni dogodki! Vi boste rekli čisto prirjrosto: Peter Oženovič se ženi z VeriČko ter jo vzame z njenimi 100.000 Din dote, .
neračunajoč perila in srebrnine. O, go* spoda! Kako površno gledate vi na to, kar se tukaj dogaja! Pred nami se gedi velika tajna, tajnn izcimanja one plo* dotvorne celice, one celice, ki tvorijo državo. (Splošno odobravanje). Peter Oženovič je izvršil svojo dolžnost na* pram državi in človeški družbi___
... In ako pogledate to Čarobno ne* vesto, boste rekle: a prijetno dolžnost! In tako tudi je, gospoda. Jaz sam bi ne bil nenaklonjen ... hm ... hm ... (Splošen smeh, ploskanje.) Toda zame je ta pot za vedno zaprta, deloma radi tega. Ker sem okamenel sovražnik žensk, deloma pa tudi radi tega. ker sem, žalibog. ž i 18 let oženjen ... (hrup na levici, kjer sedi govornikova žena). Gospoda! Dvigam to čašo na zdravje tega hrabrega moža in dobrega prijatelja in pijem na zdravje neveste, ki je uspela, da do svojega 1°. leta ohra'.i svojo čistotst in nedolžnost...
... Pijem na zaravje njihovih bo* dočih otrok, ki bodo, ako podedujejo značaj svojih staršev — vsi po vrsti narodni poslanci in ministrski pred* sedniki...
...In na zdravje nevestinih staršev, ki so z odprtimi rokami (100.000 Din in trije pitani purani) opremili mlada zakonca s pozemeljskim blagom (vzhi* čenje staršev in živahno ploskanje). ...Pijem na zdravje ženinove tetke, ki je nosila pod srcem tako seme, kakor je njen sin Pera, ki ae j« iz same
To in ono
Senzacijonalna aretacija v
Tudi Nemčija ne pogreša umazanih Afer in družabnih škandalov. Te dni ao aretirali v Lipskem bogatega vele* trgovca s kožuhovino J. Biedermanna in njegovega prvega prokurista, ker sta na sumu, da sta oškodovala državo za več milijonov.
Biedermannovo premoženje cenijo na 70—80 milijonov zlatih mark. Kljub temu ali pa baš zato je mož opetovano utajil davke, varal oblasti, ponarejal dokumente in potne liste, skratka, bil ie tip moralno propadlega človeka. Po* lici j a ga je sicer aretirala, toda proti kavciji v znesku 1 milijona zlatih mark jpa je kmalu izpustila. — Prokurist je ostal v preiskovalnem zaporu, ker se ni mogel odkupiti. Vse Biedermannove trgovske knjige so oblasti zaplenile in poslale na zahtevo davčnega urada so* dišču. Biedermann je rodom ruski Žid in še vedno ruski državljan, dasi biva y Nemčiji že nad 30 let. Pečal se je z «dovozom dragocene kožuhovine. Imel je v Londonu velika skladišča in nje* govo blago je Šlo po vsem svetu. V Rusiji in po Evropi je imel nešteto podružnic. Zdaj bo njegove slave naj* fcrž konec, ako ga ne rešijo milijoni.
Božična darila
-topet se bližajo božični prazniki in tonosri imajo obilo skrbi z izbiro božičnih daril, kajti lepo darilo ni lahko, osobito v sedanjih razmerah, ko mora Človek na vsakem koraku paziti, da ne preskoči svojega proračuna Kljub temu si pa vsi želimo, da bi božično ali novoletno darilo razveselilo tistega, komur je namenjeno in da bi ga vedno spominjalo na trenutek, ko je darilo dobil. Da se to doseže, pa ni neobhodno potrebno, da bi bilo darilo posebno drago ali razkošno. Ljudje dajejo dragocena darila večinoma zato, da se po-bahajo, češ, le poglejte, kako smo bogati in radodarni. Cesto je tako darilo obdarovancu neprijetno, ker mu nalaga dolžnost, da se primerno revanžira. Pripeti se pa tudi, da mora obdarova-nec darilo sam plačati, osobito v rodbinah, ki žive od skupnih dohodkov.
Z ljubeznijo in iskrenostjo podarjena malenkost nas razveseli navadno bolj kakor razne dragocenosti. Posebno smo veseli, ako dobimo za Božič kaj takega, kar nujno potrebujemo. Božična darila je treba dajati in sprejemati z odprtimi rokami, z dobrim namenom in iskrenostjo. Darila iz navade, brez iskrenosti in ljubezni do ob-darovanega so v navadi zlasti med sorodniki. Rodbinski Člani, ki so si že davno tuji ali pa se celo sovražijo, se 6 Božiču medsebojno obdarujejo samo zato, ker spadajo božična darila v rodbinske običaje. Cesto hoče ta ali oni rodbinski član kupiti z božičnim darilom tudi mirno vest. ki mu očita, da ne izpolnjuje svojih dolžnosti. To velja posebno za zakonske može. pa tudi zakonske žene niso izvzete. Seveda se z božičnim darilom ne da popraviti to, kar je človek pred Božičem zakrivil. Med rodbinskimi člani, zlasti med možem in ženo, so v navadi darila, ki se jih obdarovani prav malo ali pa nič ne razvesele. Zakonci se redko potrudijo, da bi se medsebojno spoznali in vedeli, kaj lahko napravi drugemu veselje in kaj ne. Mož izbere v trgovini nekaj, kar za silo ugaja njemu, in si misli, da je za ženo vse dobro. Tako darilo zgreši navadno svoj cilj.
Mnogi imajo tudi grdo navado, da božična darila hranijo in jih Čez nekai let podarijo drugim. Taka prisiljena darila gotovo nikogar ne razvesele, osobito če obdarovanec izve zgodovino darila. So pa tudi ljudje, ki bi radi podarili kaj lepega, pa si ne znajo pomagati. Taki ljudje store najbolje, ako podarijo denar. Saj se da tudi denar podariti na diskreten način. Bankovec se da stisniti v šopek ali škatljico z bonboni, tako da ga nihče ne opazi. Gotovo pa ni priporočljivo dajati denar v kuverte, posebno ne tam, kjer so ljudje v denarnih zadevah občutljivi. Božična darila v denarju je treba strogo ločiti od miloščine in že navadni takt zahteva, da damo denar tako, da
skromnosti že pred dobre pol ure skril in leži pod to bogato obloženo mizo .. In končno naj še napijem onemu ne* znanemu prijatelju, ki je s svojo ne* rodnostjo popackal namizni prt, a je madeže previdno pokril s soljo, da ne napravi nobene škode, kajti on je pra* vi prijatelj te častivredne družine (plo* tkanje in vzklikanje).»
Tu mora govornik malo odpiti iz Svoje čaše in zaklicati: «vroče!» kar pomeni po starem ruskem običaju, da se morata nevesta in ženin poljubiti, da malo ohladita i srce i dušo. Ta obi* Čaj pa je v navadi samo pri svatbi. Po* zneje se navadno spremeni tako, da se ne poljubljata več mož in žena, ako kdo drugi kliče «vroče», marveč poljub Ija ženo tujec in mož kriči: «vroČe».
Tu se svatba konča. Vsi brez izjeme morajo oditi domov. Nikdo ne sme izsiljevati prenočišča v sobi mlad. parčka, pa magari, da bi imel izgovor, da je že star znanec i neveste i ženi* na in da za to ne more motiti...
Kako se ie treba vesti pri pogrebih, bom razložil ob kaki drugi priliki, ako ne bom zadržan pri svojem lastnem pogrebu.
drugi ne opazijo. S kuverto se oa to ne da doseči.
Pri božičnih darilih je treba vedno računati s finančnimi razmerami. Drago darilo, o katerem vemo. da je bilo kupljeno z velikimi žrtvami in da je morda spravilo dotičnega celo v denarno stisko, nas ne more razveseliti. Nasprotno je pa skrajno neokusno, ako bogati ljudje pri izdatkih za božična darila preveč skoparijo. Posebna takt-nost je potrebna, ako dajemo božična darila svojim podrejenim ali služinča-di. Ti ljudje so ob takih prilikah zelo občutljivi in lahko se pripeti, da jim napravimo mesto veselja samo žalost in razočaranje. Damam in gospodičnam, ki pripravljajo za božična darila svojcem ročna dela, svetujemo, naj se požurijo, da bo darilo pravočasno gotovo. Niti obdarovanca. niti darovalca ne veseli, ako je treba darilo dokončati šele po praznikih.
Ob zaključku želimo vsem darovalcem in obdarovancem z božičnimi darili mnogo sreče in tihe radosti, ki jo človek vsai enkrat v letu gotovo zasluži.
Oglejte si bogato zalogo daril
za B02IČ in NOVO LETO. — Krasne kravate*samoveznice, okusni vzorci od Din 18*— naprej pri tvrdki
Drago SCHWAB, LJUBLJANA
Zopet letalska nesreča
Češkoslovaško letalstvo ima poseb* no smolo. Nesreče, večinoma smrtne, se vrste druga za drugo. Še ni dolgo tega, ko je plačal mladi češki letalec dr. L ho ta v Rimu svoj pogum s smrt* jo, in že poročajo listi o novi letalski nesreči.
Na vojaškem aerodromu v Vajno* rah pri Bratislavi so imeli letalci v če* trtek popoldne vaje. Okrog. 16. se je dvignil vojaški pilot * narednik Valeš na šolskem letalu v višino 800 metrov. Tu se mu je naenkrat vnel v motorju bencin. Pilot se je skušal Čimprej spu* stiti, in ko je bil še kakih 10 metrov od tal, je skočil iz gorečega aeroplana. Obležal je težko ranjen na aerodromu. Aeroplan je popolnoma zgorel. Še isti večer so Valešu v vojaški bolnici od* rezali nogo. Zdravniki imajo malo upa* nja, da bi nesrečni pilot okreval.
Samomor ali zločin?
Dne 9. t. m. je našel delavec Juraj Podhradsky iz Bužic na Slovaškem pod streho svojega stanovanja človeško glavo, zavito v mokro cunjo. Na glavi so se poznali vsi sledovi zverinskega zločina. Obraz je bil ves okrvavljen. Prestrašeni delavec je poklical župana, s katerim sta ugotovila, da gre za žen* sko glavo. Ugotovila sta tudi, da je prinesel glavo na podstrešje sosedov pes.
2upan in orožniki so začeli iskati truplo. Kmalu so i.ašli v bližnjem po* toku truplo starke, v katerem so spo* znali 81 letno vdovo Rozino Dankovo iz Bužic, ki je živela zadnja leta od ...'"loščine. Starka je bila skregana z * katerimi sosedi. Opetovano je izja* .a, da ne more več živeti, ker nihče noče skrbeti za njo, in da hoče izvršiti samomor. Zato ni izključeno, da je šla prostovoljno v smrt. Toda z druge strani orožniki ne morejo pojasniti okolnosti, kako je prišla njena glava v podstrešje. Zato so uvedle oblasti strogo preiskavo.
Ford
Henry Ford je med ameriškimi industrijalci in finančniki najbolj znana osebnost, naravnost tip ameriškega tehnika, podjetnika in finančnika. Iz skromnih razmer se je dvignil zelo visoko in ustanovil podjetje, ki mu ga na vsem svetu ni para. Po njegovi zaslugi so avtomobili v Ameriki sedaj že običajno vsakdanje prometno sredstvo, dostopno tudi delavcem in drugim najširšim slojem. V Evropi še nismo tako srečni, kajti avtomobil velja še vedno za luksus.
Zanimiv je razvoj Fordovega podjetja. Ford je gradil svojo industrijsko moč na Čelu normalizacije. To pomeni, da so si vsi avtomobili, ki jih izdelajo njegove tvornice, na las podobni. Sestavne dele izdelujejo Fordove tvornice v ogromnih množinah. Zanimive podatke o svojem podjetju je priobčil Ford v knjigi »Danes in jutri«, iz katere posnemamo nekaj najznačilnejših številk.
Zadnje leto je izplačal Ford samo za delavske plače eno milijardo dolarjev ali blizu 60 milijard dinarjev, torej petkrat več kakor znašajo vsi državni izdatki Jugoslavije. 30 let so morale obratovati njegove tvornice, da so izdelale prvi milijon avtomobilov, kar se je izvršilo v novembru 1915. Naprej je šel razvoj naglo, da so do 28. maja 1921 izdelale že pet milijonov avtomobilov, 4. julija 1924 pa že 10 milijonov. Vsako leto izdela sedaj Ford povprečno dva milijona avtomobilov. V Fordovih tvornicah je zaposlenih 150.000 oseb. Ford ima po vsem svetu 40JOOO prodajalen. Od leta 1914., ko so se vsi drugji -predmeti podražili, so se Fordovi avtomobili pocenili za celih 40%. Ford daje avtomobile tudi na obroke in na poskušnjo. Stare avtomobile vzame nazaj in jih proti razmeroma znatni odvodnim" zamenja % novimi.
Ford pa ni samo tovarnar avtomobilov, marveč izdeluje tudi vse drugo blago, ki ga potrebuje v svoji industriji Ima svoje rudnike, železarne, steklarne, papirnice, železnice, tovarne za umetno kožo, za tekstilno blago in cement, fotoatljeje, Žage, mline, skladišča obutve in obleke itd. Dva ogromna parnika mu vozita železno rudo iz Michigana, tisoč tovornih vagonov prevaža iz lastnih rudnikov v tvornice. Tovarne imajo posebne denarne zavode za delavce, v katerih se obrestujejo vloge po 14%. Fordovo delavstvo si je na ta način prihranilo 25 milijonov dolarjev. V tovarniški bolnici je vedno na razpolago 500 boiniSkih postelj.
Nedavno je začel Ford graditi novo tvornico za aeroplane. Ko so ga prijatelji vprašali, ^erau mu bo novo podjetje, ko ima že itak vsega preveč, je smeje odgovoril: »Naši očetje so bili ponosni na parne kotle, mi se ponašamo z avtomobili, naši potomci bodo pa ponosni na aeroplane.c
Velika poneverba na & Moravskem
V četrtek popoldne se je zglasil na policiji v Brnu neki Jaroslav 2dara, 281etni privatni nameščenec iz Brecla* ve, in povedal, da je poneveril tekom zadnjih dveh let v Delavskem društvu v Breclavi 168.000 Kč. Zagovarjal se je s tem, da je imel letno samo 14—17 tisoč kron plače, s katero se ni mogel preživljati. Zadolžen je bil že pred po* neverbo.
Poneverjeni denar je baje porabil za odplačilo dolgov, deloma je pa tudi zapravljal. Večina poneverjene vsote je bila namenjena centralni zvezi go* spodarskih društev v Brnu. Ždara je poneverjal polagoma, in sicer tako, da je sprejemal denar od strank in dal v blagajno samo toliko, da mu niso ta* ko j prišli na sled. Policija ga je areti* rala in izročila sodišču. Ždara se je izdal sam zato, ker ga je uprava zveze gospodarskih društev ta teden ovadila državnemu pravdniŠtvu.
Ameriške zanimivosti
Zakrknjeni   milijonarski   zločinec — Amerikanska poroka.   — Tihotapstvo alkohola na vse načme.
Naši čitatelji se še gotovo spominjajo grdega zločina, ki sta ga zagrešila milijon a rs ka. sinova Loeb in Leopold v Chicagu* Izvabila sta 15 letnega Franka,, is to tako sina milijonarja, v svoj avtomobil, ga odpeljala iz mesta in ga tam s kladivom ubila. Zločin je bil kmalu odkrit in mlada sadista sta prejela.pred sodiščem zasluženo kazen. Oba sta bila obsojena na dosmrtno ječo.
Leopold, ki je že med preiskavo in tekom obravnave dokazal svoj brezmejni cinizem, je ostal rudi v zaporu zakrknjen. Zdi se, da ga tudi ječa ne bo izmodrila.
Nedavno je namreč skušalo iz zapora državne jetnišndce v Jolietu pobegniti večje število zločincev, ki so na svojem begu ustrelili jetničarja Petra Kleina. Beg pa ni uspel in šestorica beguncev se je morala nedavno zagovarjati pred sodiščem. Kot priča je bil zaslišan tudi Leopold, ki pa je izjavil, da nima izpovedati ničesar in da ne priča, ker ne čuti nobene simpatije do umorjenega^ pač pa se mu smilijo njegovi morilci"
S tem izgovorom se je namreč hotel Leopold izmazati, kajti imel je pač tehtne vzroke, da ni hotel govoriti. Umora obdolženi jetniki so namreč izpovedali, da jih je Leopold nagovarjal k begu ter jim obljubil, da jih bo njegov oče bogato nagradil, Če ga rešijo. Načrt za beg je zasnoval sam Leopold.
Sodišče je sedaj skupno z ostalimi zločinci stavilo tudi Leopolda pred obtožbo. — Leopold se je v ječi zelo postaral in jetniško življenje mu je začrtalo v obraz guoboke gube. \
Prav amerikanska je bila poroka zakoncev Williama in Alice Parnelle, ki se je vršila nedavno v mestu Sarannah. Poroka je bila na petek in da je petek slab začetek, to je kmalu tudi izkusil ženin Parnelle. Takoj po poroki, ki se je vršila dopoldne, je namreč ljubeznjiva Ženica stopila pred svojega moža in zahtevala, da naj prepiše hranilnično knjižico na njeno ime" Mož se njenemu pritisku ni udal in to je mlado Amacon-ko süno razburilo. Predno se je William zavedel, je dobil krepko zaušnico, ki jo je seve takoj kotiral z dvema. Istega dne popoldne je imelo sodišče
že tožbo za ločitev zakona v rokah.
•
Tihotapstvo žganja in alkoholnih pijač vobče je menda danes v Ameriki najdobičkanosnejši, pa tudi najriskant-nejši posel, kajti ameriške oblasti v svoji protiafkoholni borbi ne poznajo šale. Drakonične odredbe pa ne pomagajo mnogo in alkoholne pijače se na vse načine še vedno.v ogromnih količinah uvažajo v Ameriko. Tihotapci se pri svojem pqsIu poslužujejo vseh sredstev, počenši od podmornice do moderne križarke in letala. Nedavno so pro-hibicijski agentje zopet prišli na sled rafiniranemu tihotapstvu žganja.
V mestu Detroit ima namreč avtomobilski kralj Ford svoje tovarne za avtomobile in letala, nedaleč od tovarne letal pa je velik aerodrom" Nedavno so prohibicijski agentje preiskovali letala, ki so pristala na letališču in naleteli so v večini aeroplanov na cele zaboje alkoholnih pijač. Slučaj je bil ovaden Fordu, ta pa je zadevo naznanil policiji!. Oblasti so aretirale več letalcev, ki so se profesijonalno bavili s tihotapstvom alkohola*
Še večji pÖen pa je napravil neki ameriški stražnd obrežni rušilec, ki je na odprtem morju zajel nemški paro-brod «Carmen» iz Hamburga. Parnik je imel natovorjeno žganje, namenjeno za Ameriko. Zaplenjenih je bilo okoli 100.000 zabojev likerja v vrednosti pet milijonov dolarjev, t j" okoli 280 milijonov Din. _
Nenadna sreča je doletela Italijana Nina GiMija iz Padove. Mož je bil radi raznih sleparij obsojen na dve leti ječe, katero prestane prihodnji mesec. V zaporu je sprejel veselo vest, da mu je neka teta, ki je umrla v Saai Franciscu, zapustila ogromno posestvo, vredno en muijon dolarjev.
Radže in maharadže
^avjnje čase se je začela Evropa vedno bolj zanimati za indijske vlaste-line. V evropskih listih se Cesto pojavi ime tega u>i onega indijskega princa
in že ime samo z^ostu.ie' da SL Postavljajo ljudje v Evro^ bajno bogastvo, s katerim razpolaga Tr*213Skl, sos}' Nedavno se je proslavil bivši rmi, a ža iz Indore v aferi, ki je vzbudita v Evropi splošno senzacijo. Mnogi maharadže prežive vsako leto po več mesecev v Parizu ali v kakem znamenitem letovišču, kjer imajo tudi svoje vile. Njihova deca se vzgaja večinoma v Franciji in Angliji.
Radž in maharadž je v Indiji 682. Ozemlje, na katero se razprostira njihovo gospodarstvo, meri 2 milijona kvadratnih kilometrov in šteje 90 milijonov prebivalcev. Proračun teh indijskih držav znaša letno nad 5 milijard zlatih frankov. Niti radže, niti maharadže ne dobivajo od države apanaže. Večina njih ima ogromna privatna bogastva, katerih donos cesto presega dohodke dotičnih držav. Indijske države so po obsegu različne: Tako je n" pr. država Haidebarad po površini in prebivalstvu približno enaka Italiji. Šteje namreč 24 milijonov prebivalcev. Država Mensora ima 8 milijonov prebivalcev. Druge indijske države so mnogo manjše. Radža KaDortale vlada na ozemlju, ki meri 1750 kvadratnih kilometrov in šteje 620.000 prebivalcev, njegov zet radža Minide ima nad en milijon podanikov, nekateri indijski radže pa imajo komaj toliko politične oblasti kakor naši sreski poglavarji.
Kljub temu so po dostojanstvu vsi indijski princi enaki kraljem. Indijska mesta jih pozdravljajo s topovskimi streli in sicer po dostojanstvu- Maha-radža ima pri sprejemu pravico do 21. radža pa do 11 topovskih strelov. V administrativnem pogledu imajo države maharadž in radž široko avtonomijo in se upravljajo po svojih običajih. Nekatere so se že modernizirale ter imajo ministrstva in parlamente, v drugih pa vlada še vedno orijentalski despoti-zem. Angleži se ne vmešavajo v njihove notranje zadeve. Oseba maharadže ali radže je nedotakljiva. Ako pa prekrši svoje dolžnosti napram angleškemu kraljv, ki je obenem vrhovni glavar Indije, ga krali odstavi. Taka usoda je zadela že mnoge radže. Tako je bilo leta 1911. enemu najvplivnejših radž naročeno, da se mora predstaviti angleškemu kralju Juriju V. povodom svečanega odkritja nove Drestolice Deli. Radža je prišel brez običajnih znakov svojega dostojanstva. V roki je držal veliko ruto, s katero ie odganjal nadležne muhe. S tem je hotel demonstrativno pokazati, da mu je prihod angleškega kralja neprijeten. Vice-kralj Indije ga je za to predrznost takoj odstavil in imenoval za vladarja njegovega brata.
Vsak indijski princ ima svojo posebno armado, toda Število vojakov določijo Angleži, ki imajo pravico vzdrževati v vsaki fevdalni državi tudi svojo garnizijo. Ako pristane domač vladar na to, lahko porabijo Angleži tudi njegove vojake v svoje s vrhe. Tako je bilo med svetovno vojno, ko se je borila dobra tretjina indijskih vojakov na evropskih bojiščih. Nekateri radže so sami prevzeli poveljstvo nad svojimi četami in dobili za to čine angleških generalov.
Film
Pri nas in drugod
Ta teden so zopet prevladovali filmi nemške provenijence, če izvzamemo »Galantnega bandita (Fox film) in «ChapHnovo pasje življenje*, ki ga je predvajal Dvor. Filmi tekočega tedna baš niso bili na nivoju in jih tudi ne moremo š*te*i med šla-gerje. «Galantm bandit*, ki ga je predvajala Matica, je bil povprečen pustolovski film, namenjen publiki, ki rada gleda avanture. Film «Gospodicna-gospod*, ki ga istotako vrti Matica, je vesela zgodba z razposajeno Ossi Oswaldo v glavni vlogi. V filmu «ChapHnovo pasje zivljertje» je veliki umetnik zopet dokazal svoje velike sposobnosti, škoda Ie, da je bil film star. Ideal je v začetku tedma predvajal lepi francoski film »Kraljica iz Moulin Rouge», sedaj pa vrti nemški film cRoman rodbine Walldorf».
V Mariboru so Igrali: «Clovek z Železno roko», cRazbojmiki iz Bridgeporta», »Irene», « Mokre pustolovine», «Sdikarjev model», cStric z dezele» itd.
V Zagrebu so igrali: «Cobra», «Ona s promenade*. «Jiocem samo njo» (vse tri filme smo videli že v Ljubljani), dalje «Otok brez zakona», «Pot v preteklost», cAricona ekspres», «Mesto grozote», «VI-bar», «Suznji opdja», «Lov za bogatim zetom» Itd.
V Beogradu so Igrali: «Bonjour Paris»,
«Sejkov sin», «tZigoto», «Locena zena», »Nedolžna pustolovka*. »Cista Suzana* fed.
Na Dunaju so* igrali: «Princ in kokota>, «Zemlja küce», *Cnni ptič* (Lon Chaney), «Ameriske girls>^ cBen Hur», «Muk,e ejne noči*, cUmirajoči narod». «Plamen lazV». cGrozna pravičnost*, «Zapeljal sem tvqjo ženo*, «Brodar z Voige», Moderna pustiD-lovscma» itd.
V Parizu so Igrali: «Moja krava in Jazi , «Zadmji dnevi Pon^pejev», «2ena noch-, « Velika parada», cMihael Strogov*. cPrv 1 avtomobil*, «Brodar z Volgp», clnkognitoi» (Menjou), «Drama na moriu», «Raj», «Monte Carlo», «Vanina».
Zaroka Lyi? de Putti
Mlada in Ijtubka b*vša nemška filmska diva Lya de Patti, ki je nedavno s takim tam-tamom presedlala v deželo dolarja* pač vedno skrbi za no^e senzacije: oči vidno ji je najbolj pogodu, če svet mnogo govori o njej. Lya, kl je tudi miljenka Ljubljančanov, je s svojimi Škandali in avanturami v zadnjem letu vzbujala že ponovna senzacij e^; časopisi so posvečali njenim pustolovščinam cele kolone.
Tako so. pred dobrim pol letom listi poročali, da j^ Lya v pijanosti padla iz prvega nadstr<Y>Ja svoje vile, a je k sreči os*wIa nepošk<vdovana NI se še polegel glas o tem, že Je javnost presenetil drug slučaj. Lv*, ki fK v Nemčiji živela skrajno razkošno m raa^J*110« se ie silno zadolžila. Ko so jI Wt\!a tla prevroča, jo je popihala v Ameriko, istočasno pa so listi poročali, da 3e rzvrSiV. samomor. Kasneje se je vse skupaj izkaza\° kot navaden blef in preračunjena reklama, kl ie je Lya potrebovala za Amerikas
V Ameriki je bila £tfa \" Putti angažirana pri podjetju ParamdHlin. Jr|er je igrala pod Lubitschevo režijo za fihv »Vragove skrbi*, njen partner pa je biV ciVični Adolf Menjou. Nato si jo je za en filn* \ izposodila* filmska tvrdka «First National*^ za F*a" ramountora drugo največje filmsko pa,"djede. Lya je igrala v filmu «Kralj vseh zapv -IHv-cev», njen partner pa je bif Ben Lyon.
In sedaj prihaja iz Amerike vest, da sse je Lya de Putti zaročila s tem kmljerV vseh zapeljlvcev», z Ben Lyonom. Če Je; bil Lyon res zapeljivec, ali če ga le ujcvk:. Lya v svoje mreže, o tem kronika molčA
FILMSKE IGRALKE S 50 LETI.
Nedavno je stavila neka ameriška filmska revija slovitim filmskim junakom in divam vprašanje, kaj nameravajo početi, ko bodo stari in stare 50 let. Seve večina igralcev ni bila voljna^ da odgovori na de-likatno vprašanje, nekateri so se pa dalil le zavesti in so podali prav zanimive odgovore. Med filmskimi divami, ki so dale odgovor, so tudi Pola Negri, Gloria Swan,-son, Mary Pickford, Lilian Gish in druge.
Pola Negri upa, da bo s 50 leti nekak ženski Reinhardt. Njen najvišji cilj in ideal je, da bi stala na čelu ogromnega gledališkega trusta, ki naj bi obvladal najmanj Šest velikih gledališč in vsaj eno filmsko podjetje.
Gloria Swanson upa, da bo s 50 Itti srečna mati ljubkih, inteligentnih otrok.
Mary Pickford v svojem prozaičnem odgovoru navaja, da upa, da se bo s svojim 50. letom lahko po mili volji vdajala svojim lastnim mislim in idejam.
Lilian Gish je bolj sentimentalna. Ona hoče s 50 leti v samostan. Seveda, pravi, ni izključeno, da se do tega časa se petkrat premisli.
Lon Chanev, veliki karakterni igralec, se sedaj pripravlja za novo vlogo, v kateri bo moral nastopati kot invalid brez rok. Chaney je vzel vlogo silno resno. Z železno energijo se uči pisati, streljati m opravljati posle z nogami; z nogami tudü i6. Na ta način hoče Lon Chajiey tudi svojo novo težko vlogo resni tako mojstrsko,, kakor vse dosedanje, ki so utemeljile njegovo svetovno slavo.
Zanimive številke. Eden velikih In slovitih filmov, kj jih je izdelala filmska družba Paramount v Hollywoodu, je tudi «Izgubljeni sin», insceniran po z*nani svetopisemski zgodbi. Samo priprave za film so trajale nad dve leti. V glavnih prizorih sodeluje okoli ?500 statistov. Pri zgradbi babilonskih ulic je bilo zaposlenih 30 arhitektov in okoli 1000 delavcev. Film so posnemali polnih 10 mesecev, dasi je režiser delal včasih po 18 ur na dan. Glavno vlogo v filmu kreira mladi igralec William Collier.
— Veliko presenečenje je v Hollywoodu vzbudila vest, da sta se poročila Lew Cody in Mabel Normami, še zjutraj sta 9i bila takorekoč tujca, opoldne sta se sklenila poročiti in popoldne sta se odpeljala v bližnjo vas, kjer ju je župan zvezal za večno.
— Režiser King Vidor (Bela sestra) se je poročil z Eleanor Boardman, njegova ločena žena Florence Vidor pa z režiserjem Georgom Fitzmauricem.
DANES
Pri vseh predstavah predvajamo izven   programa   domači   film:
Svečanosti ob pogrebu
tlikole Pašiča
ELITNI   KINO MATICA
Preveč zahteva.
Hči: »Tatek, kaj ti je rekel?€ Oče: >Iz te kruhe ne bo moke. Ta človek preveč zahteva. Pokazal sem mu hišo, tovarno, vrednostne papirje, a vse to mu še ni bflo dovolj. Hotel je videti Se tebeK
stev 287
•SLOVENSKI   NARüD» dne J9. decembra 1926.
Stran 7.
Sokol
Sokol L svojemu članstvu
PrednjaSki zbor in njegove odseke, ki jim je poverjena v Sokolu vzgoja mladine in flanstva, Čaka letošnje leto polno dela In novega razmaha, da izpopolnijo svoje dru-gvo do najvišje stopnje in da pritegnejo v Jtvoj krog čim več pripadništva. Sokolska ^goja je narodu potrebna, posebno pa sedanji generaciji, ki mora iti na pot dela in realnosti.
Pogoj vsega dela v Sokolu je trajno izpopolnjevanje vsega članstva, da se vsak posamezni dvigne do popolnosti ter da korisri razvoju jugoslovenskega naroda. Ustvarimo nov rod, ki bo v stanu tekmovati z ostalimi velikimi narodi! Te uspehe pa lahko dosežemo ectino-le, če se bo naše članstvo zavedalo svojih nalog in da se aktivno udeležuje dela-
Ob racam o se na celokupno članstvo Sokola I. ki je obvezano povečati do 26. leta red-po telovadbo, pa tudi starejše člane in članice vabimo, da se priglasijo k redni telovadbi, ki je vsakomur koristna in potrebna.
Za starejše članstvo so uvedeni posebni vadbeni načrti, tako da bo vaje vsakdo z jahkoto obvladal, ta telovadba je predvsem namenjena zdravju, telesni ohranitvi in gi-baDJu. Vodstvo vrst prevzamejo starejši prekinjati, prednjaški zbor pa bo upošteval vse jelje, zato pričakujemo primernega odziva.
Obenem pričakujemo od cenj. staršev, posebno pa od naših članov, da pošljejo evojo deco v telovadnico ter da skrbe %a redno posečanje telovadbe, ker le potem bo Sokolovo süiio. ako bo vsa mladina vzgojena v Bokolskem duhu. Za mladino bo urejeno po-wbco sokolsko igrišče na letnem telovadi cu z novimi igralnimi napravami. Mladina bo imela mnogo lepega razvedrila, obenem se bo gibala na svežem zraku, kar je posebnega pomena. Zaupajte svojo mladino Sokolu in prepričali se boste, da mladina potrebuje telovadbe in duševne vzgoje, za kar vam bo hvaležna.
Vsi telovadni oddelki se preselijo v pon-deljek dne 20. decembra 1926. iz šol v novi dom (novo telovadnico), ki odgovarja vsem modernim, higijenskim in zdravstvenim predpisom ter je opremljen z najnovejšim orodjem. Poleg tega so za vse oddelke ure-ene garderobe in veliko kopališče z mrzlo
in teplo vodo, ki bo članstvu po telovadbi
na razpolago.
Drugo leto se vrši ob priliki otvoritve So-
kolskega doma na Taboru veliki pokrajinski zlet v Vidovih dneh. Naše društvo mdfra nastopati s častnim številom v vseh šestih telovadnih oddelkih. Samo pri dramatični sceni, pod režijo br. prof. Šesta, bo nastopilo okoli 800 oseb. Za ta zlet se je osnoval poseben zletni odbor, ki vodi vse priprave in bo določil spored za vse zletne dni. Osnovali so se tudi razni odseki, katerih naloga je izvršiti vse podrobno delo. V teh dneh bo moralo vse članstvo Sokola I. priskočiti na pomoč in prevzeti posle v odsekih, ker ves gmotni uspeh gre na korist Tabora.
Bratje in sestre, zavedajte se vseh teb dobrot in dolžnosti, potem je bodočnost naša, ker bomo v vsem kulturnem »vetu upoštevani. Ozrimo se na letošnji vsesokolsld zlet v Pragi, kjer je Češko Sokolstvo pokazalo svojo moč, organizacijo, ljubezen do svojega naroda bi doseglo priznanje vseh tujih držav, ki so bile zastopane na tem zletu.
Tudi mi moramo ustvariti naše Sokolstvo tako močno in veličastno, potem bo naš narod krepak, zdrav in neupogljiv.
Nadejamo se od bratskega Članstva pravega razumevanja in kličemo: na bratsko svidenje v telovadnici 1
Telovadba se vrši od 20. decemba 1926. dalje v novem domu na Taboru po tem-le redu: ženska deca torek in četrtek od 18. do 19., moška deca ponedeljek in petek od pol 18. do tri četrt 19., ženski naraščaj torek in četrtek od 19. do 20.,moški naraščaj ponedeljek in petek od pol 20. do 21., Članiee torek in četrtek od 20. do pol 22., člani, ponedeljek, sredo petek od 20.—22., starejše sestre torek in četrtek od 20. do 21. in starejši Mani ponedeljek m petek od 20. do 3.1. ure.
Sokolstvo in socijalna vprašanja
Važna točka dnevnega reda zadnje od-borove seje JSS so bila socijalna vprašanja v Sokolstvu. Poročal je v imenu starešin« stva JSS savezni tajnik brat dr. R. Fux, ki je povdarjai, da mora Sokolstvo načelo bratstva tudi praktično izvajati Stavil je spodnje predloge, ki jih je sprejela odbo-rova seja soglasno in z odobravanjem in ki pridejo na dnevni red tudi pri prihodnji glavni skupščini v Beogradu. Predlogi se glase:
1. V vsakem društvu se naj osnuje Socialen odsek, ki naj obstoja Iz starejših bratov in sester. Ta socijalen odsek mora voditi predvsem evidenco o socijalnih razmerah posameznih članov društva zlasti pa dece in naraščaja, kateremu mora posvečati posebno pozornost. Socijahri odsek društva priskoči po možnosti na pomoč vsem onim, ki so pomoči potrebni. Delokrog poškodb enega fonda JSS se razširi v tej smeri.
2. Sokolska društva naj posvečajo mnogo pozornosti ferljalnim kolonijam naraščaja. Vse ferijalne kolonije morajo biti pod vodstvom dobrih in zanesljivih bratov in sester, ki jamčijo za zdravo moramo vzgojo zaupanega jim naraščaja.
3. Poleg ferijalnih kolonij naj posamezna društva organizirajo v počitnicah izmenjavo naraščaja tako, da izmenjata na primer dva društva    enako število nara-
Moderno
friziranje
in  striženje   -*e izvršuje
Er! St KelSin. brivec, iuhijana. Kopitarjev*
ulica 1_175/T
Oglejte si
klobuke iz baržuna in klobučevine (rilca) od 80 Din naprej — samo v modnem salonu Stuchly* Maske.   Židovska   ul. 3.
3877
Gostilno
na prometnem krajo v meetu ali v večjem kraju 08 deželi iščem v na« jem. .— Ponudbe pod «Dobro -idoca/3897» na. upravo «Slov. Naroda*.
Jedilno opravo
iz  trdega  lesa — radi
odpotovanja takoj pro»
dam.   —   Ponudbe pod
«.jedilnica. 3912» na upr. «Slov. Naroda».
Din 30.000
brezobrestnega posojila in še nekaj plačam za stanovanje 1—2 »ob s kuhinjo, event. dve prazni sobi. — Predpogoj: vknjižba na prvo mesto. — Ponudbe pod »Mirna stranka/3894* na upravo «Slov. Naroda».
«flirija»,
kralja Petra trg 8, tele* fon 220. — Premog, drva, koks, cement. 53/T
ščaja, za katerega prevzamejo popotno od-goimrnost.
X Socijäimi odseki društev naj posvetijo posebno pažnjo dijakom-Sokolom ter obrtnemu naraščaju.
5. Velika brezposelnost v državi zahteva mnogo žrtev tudi med sokolskimi delavci. Socijalni odseki naj posvetijo takim bratom največ pozornosti in naj skrbe za njihovo namestitev. V to svrho naj prevzame socijalni odsek že začeto posredovanje služb po istih načelih, kakor se je to dosedaj izvrševalo.
Smučarski tečaj JSS. V smislu sklepa glavne skupščine v Djakovem je sklenil savezni tehnični odbor prirediti to zimo prvi savezni smučarski tečaj. Tečaj bo vodil brat Rudolf Badjura eden naših najboljših strokovnjakov. Tečaj se bo vršil v drugi polovici januarja 1927 na Pohorju ali pa na Gorenjskem; trajal bo štirinajst dni. Sokolska društva JSS so že obveščena o tečaju in je objavljen tozadevni poziv v letošnjem »Sokolskem Glasniku« št. 23.
Sokolski Glasnik, uradno glasilo JSS prinaša v 23. številki sledečo vsebino: Delo i kritika. — Stane Vidmar: II. prednjački tečaj JSS. — Iz starešinstva JSS. — Iz prosvetnega odbora JSS. — Ski ja ški tečaj JSS. — Sokolska štampa. — Iz 2upa. — Razno. 0
Sokolič, list za jugoslovenski sokolski naraščaj. Izšla je 12. številka zelo pestro m bogato vsebino. S tem je zaključen letošnji letnik. Kakor pravi uredništvo ob sklepu, krog sotrudnikov in naročnikov stalno narašča in Sokolič si je pridobil prijateljev In zvestih čitateliev med vsem hi-goslovenskim sokolskim naraščajem sirom cele domovine. Sokolič jih uči, jih uvaja v svet ter ifcn odpira duševno obzorje. Zato ga ob sklepu VIII. letnika tudi mi kar naj-topleje priporočamo. Ne smel bi manjkati v nobeni hiši in v nobeni družini, ker nudi ne le mladim, ampak tudi odraslemu človeku pouk m razvedrilo.
■IV
I
Humorisfični kotiček
To je bilo nekoč.
Ona: «Ko sva bila še zaročena« ta* krat z mano niso govoril v takem to* nu.i>
On: «Ko sva bila še zaročena, nisi zahtevala od mene denarja!*
To bo težko mogoče.
Snubač: »Gospodična Almira, art ne bi mogel ob kaki ugodni priliki spoznati vašega cenjenega očeta?*
«To bo težko mogoče, ker ga niti mama ne pozna.t>
Diplomat.
«Tako vroče te ljubim, draga žen> ca, da poleg tebe niti ne čutim zime in mraza.»
«Pri meni je prav tako, ljubi mo« žek.»
«No, saj sem vedel, da letos še ne
rabiš kozuha.»
Zamenjala vloge.
«Gospod doktor, jaz bi se rad ločil od svoje žene.» «Zakaj?»
«Moj a žena je nora!» «Hm, ali je bila tudi že takrat, ko? sta se poročila.*
«Ne, takrat sem bil norec jaz!»
Največji tepec.
Narednik: «Slisis, Žmigovec. ti si največji tepec v celi četi. Imaš v svoji rodbini morda še kakega takega tep« ca.»
•Imam še enega brata.* «A kaj je on?» «Narednik.»
Neumna razvada.
«Prosim, te, Milenka, daj mi že en* krat mir s svojim večnim spraševanjem" To je samo neumna razvada.*
«Kaj ne, tatal Tudi naš gospod učitelj ima to neumno razvado!»
Dvojne čestitke.
»Čestitam, prijatelj. Slisai sem, d^J se ženiš«
»Kaj še; mi ne pade v glavo.«
»No, potem ti čestitam bolj od srca-<
Barvne trakove.
ogljeni, povoščen«, kopirni papir, hsktografičnJ _    —      zavitki in druge potrebščine      — —
p»   LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 re9'So01
Srečke državne razredne loterije
L razreda trinajstega kola.  Žrebanje se vrši 11. januarja 1927. Država je povišala dobitke od
39 na 82 milijonov dinarjev
ter pomnožila število srečk na 250.000.   Dobitkov je 125.000, tako
do moro vsako druga srsčKa zadeti.
fiajvečii dobitek 4,200.000 Din
Zato naj vsakdo izkoristi  priliko  in  naj  naroči  takoj  po priloženi
dopisnici srečke *
za sebe, za ženo* za otroke.
Posebno ugodnost ter hiter in točen pregled žrebanja bomo nudili vsem
onim, kateri bodo srečke naročili pri našem zavodu, ker bomo v nJutru(l redno priobčevali Številke izžrebanih, pni
nas kupljenih srečk Torej, nobenega povpraševanja, iskanja in potov. Vse
boste zvedeli iz .Jutra" Pri zadnjem žrebanju je bilo izžrebanih 239 pri nas kupljenih srečk. Dobitke, med njimi prava bogastva, smo izplačali brez vsakega odbitka.
Poskusite torej tudi Vi svojo srečo,  ker vsak je sam svoje sreče kovač ter
naročite srečke, predno bodo razprodane.
Iz prijaznosti prodaja srečke za Ljubljano oglasni
oddelek „Jutra8*
Zadružna hranilnica Ljubljana
Sv. Petra cesta 19.
L.Mikuš
imm. int«tritt
fi. poni ti nt)t ezžnikov ta sotnčnf* kov ter iprtuialaa palic
st bvTftjeü frta it siM
'■i
S
Med
zajamčeno čisti cvetlični, čebelni 5 kg s škatlo in poštnino vred za 125 Din   po  povzetju razpošilja A- Mudrooh. velepčelar Novi sad, Vodnikova ulica 8
TTTnnrH TTT TTTTTTTTTTTTTTTTTTTf prj
Poverjeni prodajalec srečk državne razredne loterije
Drag. R. Kolakovic
BEOGRAD .^i-T
prodaja na veliko in malo. Najbolje urejena poslovnica te vrste. Daje najugodnejše pogoje za prodajo srečk. Službeni načrt z navodilom pošljem vsakemu brezplačno.
Premog- drva
ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. Teleton 220. er T
Na§ srčno ljubljeni prijatelj, gospod
Fran Ksav. Casper
trgovec s pohištvom
je danes ob 2. uri popoldne v 71. letu svoje starosti po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere preminul.
Pogreb nepozabnega ranjkega se bo vršil v nedeljo, 19. t m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti,,, Vegova ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v četrtek, 23. t. m. ob 7. uri zjutraj.
V Ljubljani, dne 17. decembra 1926.
Globoko žalujoči ostali.
Sobo oddam
takoj. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 3935
Bukova drva
zdrava in popolnoma suha — kupim proti ta* kojSnjemu plačilu. — Ponudbe na: Fran jo Ka« lan, trgovec, Celje. 3938
Lokal
s stanovanjem za speče« rijsko trgovino iščem za takoj. — Ponudbe pod «Prometen kraj/3940» na
up.avo «Slov. N-r.».
Stanovanje
dveh sob in kuhinje, ev. ene večje sobe s kuhinjo v novi ali stari hiši — iščem. — Ponudbe pod «Mimost/3942» na upra* vo «Slov. Naroda».
Trg. pomočnica
pridna in poštena, i zur* jena v mešani trgovini išče službo v mestu ali na deželi — Ponudbe pod «Izurjena/3943* na upravo  «Slov. Naroda».
Vinotoč «Grajska klet»
preje pri Fridrihu; usta« novi j ena L 1856 — Ljub« Ijana, Mestni trg 13, na« znanja, da se dobe prist« na in dobra vina za bo* žične praznike, ki se že točijo, po: črno in belo liter Din 10.—. Cez ulico in pri večji množini posebni popust. Izvrstni «Rizling» in «Traminec». Preskrbi je» no za gor k a ki mrzla je« dila ter kavo in čaj. —> Se priporoča in vabi za obilni obisk. 3945
G. Fhuc, Ljubljana,
Gosposka ulica 4/X — Strokovna posredovalni« ca boljših služb — po« sreduje in priporoča vsa« ke vrste služb — za pri« varno, hotele in trgovine m tu in izven Ljubljane.
3936
*
Ondulacija
vodna ondulacija, striže« nje, barvanje las, mani« kura — naj točneje se iz« vršuje v damskem salo« nu — «KELSIN», Ljub* Ijanm, Kopitarjev* uL L
Trg. pomočnik
z večletno prakso, išče mesto ▼ trgovini z me« ianim blagom. Gre tudi ma deželo. Nastopi !•* hko takoj. — Pismene ponudbe pod «M. N. 3931» na upravo «Slov. Naroda*.
Sej primernejea bofičrui darila za visokošolce in tehnike so precizna
risalna orodja
in drugi tehnični pripomočki, katere kupite naj« ceneje v strokovni trgo» vrni: Vitjem Sequardt, Ljubljana, Šelenburgova uBem 4 (na dvorišču)
Strojepisno delo
na dom prevzema gospa. — Ponudbe pod «Stroje* pisje/3878» na upravo «Slov. Naroda».
Šivilja
sprejme delo vseh vrst; gre tudi na dom. — Po« nudbe pod «Šivilja/3895» na upravo «Slov. Nar.».
Opremljeno sobo
v sredini mesta, z elek« trično razsvetljavo in po*
sebnim vhodom išče so« lidna gospodična. — Po* nudbe pod «Svetlo/3896» na upravo «Slov. Nar.».
Kontoristinja
zmožna slovenskega in nemškega jezika — i&ča službo v pisarni ali kot blaga jničarka. — Po« nudbe pod «Kontorist!« n ja/3880» na upravo cSL Naroda».
Deček,
star 14 let, priden in močan, se želi učiti v trgovini z mešanim Ma« gom; najraje na deželi, da bi imel hrano in sta«
novanje v hiši. — Po« nudbe pod * Trgovin«. 3911» na upravo «Slov.
Naroda»
Praktična in cenena
— božična darila
priporoča tvrdka
Ign. Žangi =
Sv. Petra cesta 3 in 11
3^46
OGnDDDDDDDDDDDCOCGQDCXlDrjDLODDD
NAZNANILO.
Cenj. damam vljudno naznanjam, da sem
svoj ^dosedanji d a m s k i in česalni salon,
Izvršujem trajno kodranje, vodno ondula-cijo, barvanje las, električno masažo lica, manlcure, moderno friziranje ter prvovrstno striženje „bubi frizur44.
Velika zaloga pariumeriie ter toaletnih potrebščin za dame in gospode. Za cenjeni obisk se priporoča
A. GJUD ml.. LJubljana, Kongresni trg 6.
n n ■ n ■ u n nnrm ■ ■ ■ ■ ■ h mm rjxiXXDPP U.'H n mmn
Miroslava Bretkvar roj Justin favlja v svojem imenu in v iatenu svojih sinov' Pepita in Sllvots in ostalih sorodnikov tužno vest, da je njen dobri in blagi soprog, oče, stari oče, gospod
Alojzij Breskvar
sodni uradnik v pokoju
v petek, dne 17. t. m. ob eni popoldne, previden s sv. zakramenti, v 80. letu starosti izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo. 19. t m ob štirih popoldne iz hiše žalosti. Ilirska ulica 29, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, 18. decembra 1926.
11
) 11 ii i r i)
EDINO stvarno bot tono in novoletno darilo so:
- šivalni stre]t
In pletilni «tro|i - DublOtl     -    ■    - -
Ha|nlft|e ora«. — Tndl na obroka. — Vooletna garancija. — 11 a in o vel so opremo.
LJUBLJANA,   St. Petra nasip 7. (Poleg totaoTtp smoika a MÜ)   Teleton 913
1. Sflcpniln
— Slsak —
Hakulatumi papir
kg s Din 5-—
I
3227
CREVA
vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto ved* no v zalogi. Kupujem tudi
surovi In topljeni lo)
H ga plačujem po najvišji dnevni ceni. Jos.
Ltublfana PoUansha cesta 85
i volno, svilo, stebrom m zlatom po naj* novejših smernicah oosestrinske pariško* lyonsKe tvrdke AMK. — Najmodernejši načrti in najfinejša izvršitev vezenja saw a to rov. oeril«, pregrinjal i zdelo van e is razpošiljanja šablon za oredtisk Ženskih ročnih del. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje.
Matek * Mikes, Ljubljana
DALMATINOVA 13 trn
Iščemo zastopnika
kvalitetni auto
(nikakšna italijanska soamna)
Interesenti naj naslove vprašanja na Publicttos d. d.
Gunduličeva 11, pod .Za 10.440*.
Zagreb,
R H e U IN O
akutno in kronično, bolečine v kosteh, zoadanj« otrplost tilnika, krči v Želodcu, glavobol protin ishias in vsakf vrste ne.ralgi-c zdravi uspešne
RUSKI MELEM.
Dovoljen od mojstrstva zdravja v Beogradu Premnoga zahval 3  pisma pot-zdravilnost Obenem je pa tudi special i tet te vrste. Dobita se ne In drogerijah naše dežele.
Po pošti s povzetjem
Dvorska apotoka Bogojevic   Skopi je
i H> njegovo jiejŠa vseh eh lekarna t>
Primerna božitna in novoletna darila
: TRIKO-PERIIO
moške, žene in otrore, volna v taznth barvah rokavioo, nogavice, dokolenice, nahrbtniki za
šolarje in lovce, dežniki, klot, sitom, žepni robci, palice, /ilice, noži, Škarje, potrebščine za šiviljo, krojače čevljarje in brivce edino le pri tvrdki
Josip Peteline
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika.
tMajniž;e cene Na veliko in malo.
r
ROYAL MAIL LINE
Kr.  angteika po»tna paro orodna linija. — Glavno SSSaJOSU aa kaa-Uevlno S H S Zagreb, Trg. t itev 17
Redovitl ootniški oreanetr
Hamburg-Cherbonrg-Southampten v
New York in Kanado
Oaerbourg-Liverpool-Southampton v
Južno Ameriko.
— — Rio de Janeiro, Santo«, Montevideo, rtueno» Aires üaapaoto. — -Odprava potnikov v prvem, drugam in trati— razredu. Kabina tretjega razreda z dvema In iti rim i ooeteljamf
Pod za at o p at va t
deograd, Karagiorgjeva ulica 91. — LJubljana, koiodvoraka ulica ä.. -Vat. Beckerek, Princese Jelene obala 7. — SOMBOR. KrarjavtCa Gjorgja al. 8. — BItolj, Bulevard Aleksandra 163 °.rzotavn< naslov za eori navedena oodzaatopatva „Roym«ll|»eoM-
Za Bosno, Heroese vi no, Oalmaoijo in Craoeorei
Sarajevo■ Srpaka Prometna banka. Telegram adraaa  Prometna bar» Oral« Kapetan (vo HagJfJ»   Telegram adreaa: Hagjtja
SPLIl    »ioklecijaoova obala 8     -    METK0V1C    vo Veraj*
Iščem stanovanje
dveh sob, kuhinje in pripadkov v mestu za takoj ali v enem mesecu. Ona po dogovoru. — Ponudbe pod »TRGOVEC" na oglasni zavod Kopitar, Čopova ulica št 21/111. Ljubljana. 9 ,
Ooptce - Mette
izdelkov izdeluj«
HINKO ilMENC
Konoroanl trg 8 Trzaika oeeta &
NafaossfSl ssoholsl Inns pstrolslska plinska avetUlka,
,AI0A* i Urin žarsico
200-500
sveč moči
ftrasna bate tat
Neznatna poraba petroleja
Sveu kakor elektrika
„AI DA"
se rabi za razsvetljavo proda lainic, ■radov, gostDnic sol. cerkev, dvorišč, vrtov <td 4tAIDA" je pri-kladna za najmanjše m največje prostore — Zahtevajte prospekte' Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firm*
SVARC • drug
OGSEtt    ^rarassvetsre ulica
i
— Iščemo zaupne zastopnike —
— Zahtevaitr *ako* nrospekte' —
(von BrlcelLi
Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
iuaajske cesta Id ta Gosnosvstske k i (dvorišče «a varna »tvfaaaM'
"•e priporoča. — izvršitev točna, cene zmerne. b?.i
■■■■■■■■■■■■■
Prostovoljna favna dražba
dobro ohranjene sobno opravo (spalnloo) ter zavese, posteljne opravo obleke, perila, porcelana in raznih drugih predmetov so bo vršile 20. In 21. decembra ob 9. dopoludnop Karlovska cesta 10 9 &
Zanesljivi zastopniki
gospodje ali dame, pripravni za obisk privatnih odjemalcev, so iščejo. Vprašajte v kavarni Emona pri blagaj-nici med 2. in 6. uro.
MggagagagB
15 letne lamino
najpopolnejši STOEWER SI. valnl stroji o pogrezljlvlm 4r,*»"»P»"^rjoan (grabeljol ■ « enostavnim premikom je Pripravljen za stopanje, vo-zonje oll Šivanje
LUD. BARAGA
UUBUANA
Telefon it. 980
e/t.
ALAMA
prvovrstna iiova roba povsem zrel*
se dobiva povsod
^rva hrvatska tvornica salame, sušen* mesa i masti
I. ttlHUlU steni 11 Penim
(slavno zastopstvo za Slovenijo:
R. BDNC  IS D B D 8,
Llnbltua-Celle
OCARINJENJE
IHl-l
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi R si j k o Türk, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9, nasproti carinarnice. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga m vse informacije brezplačno.
■JLrfi 1 «ti 1 a 4 411 aaHHHHEEGEg
Prometni zavod za premog d. d.
v LJubljani    — prodaja
:: premog ::
■s slovenskih premogovnikov
/meh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tndl za industrijsk? Dodjetja in raz pečava na debelo
inozemski premog in k«
/sake vrste in vsakega izvora tei priporoča posebno prvovrstni eikoakovaški in angleški koks za livarne In domačo uporabo kovaški premog, črni premog In bnkete
PROMETNI ZAVOD mm PREMOG d. d. v Ljubljani   Miklošičeva ooota 15/1
Naslov
„ORIENT"
tovarna  oljnatih barv,  firnežev,   lakov in steklarskega kleja
Ljub liana
ie preselila svoje prodajalnlške prostore na
DUNAJSKO CESTO 14.
(hiša fiathian, poleg tvrdke Schneider & Verovšek)
BI
ter se priporoča cenjenemu občinstvu za
blagohotno nadaljno naklonjenost. Zagotavlja se najboljša postrežba in najnižje cene.
Obračamo pozornost spoštovanih meščanov, da ,e • v
d. d. iz Zagreba
odprla svoje tovarniško skladišče v Ljuttiljani, Mestni trg 5,  kjer ima največ :io izbiro gotovih moških m otroških oblek, raglanov, ulster;ev, zimskih siikem črnih barvastih, kratkih sukeni s krznom in brez krzna nafrnoder nejšib barv in fazen, hlač najmoJernejših barv in vaorcev dalje največja izbira dežnih plaščev, delavskih oblek, jahal nih hlač (breches.   usnjatih sukenj, kakor tudi vseh drugi r konlekciiskih predmetov. — Ker ie tovarniško skladišče naj boljše sortirano in prodaja vse po strogo stalnih orig tovar nišidh cenah, priporočamo vsakemu v njegovem lastnem in-feresu. da prt dno si kaj kupi, ogleda izbiro, ker so cene brez-konkurenčne in izdelava prvorazredna.
Medaille toiaroe oblek d.d.   Tovarna v Zagrebu, Savska testa st. 20
Do seda1 40 odprta siedeča tovarniška skladišča Beograd, Kralja Hft*?na ulica 5 (Terazije).  Zagreb. Illca 6U NIs, Obrenovičeva ulica 12 — Split. Narodni trg 9 Skoplie  Krajja Patra ulloa *2
- LJUBLJANA,   Mestni trg 5 -
Pozor!
KONFEKCIJSKA INDUSTRIJA
Pozor!
JOSIP IVANCIC
Ljubljana,   Selentsurgova ulica stev 1.
(dvorišče levo)
rod a ja v reklamne s vrhe, dokler traja zaloga, sledeče:
Din 480-—
, 550 —
. 680 —
, 350*—
, 160-—
, 65Ck—
. 780—
. 420-—
500 moških oblek iz češkega sukna  • • • • • po
300        „ H n 9 a ••••»»
200        9 9        „ 9 9        e  •   »  •   • b
100 tantovskih oblek iz   * „
200 deških oblek od 3 do 12 let   ».....„
250 raglanov (dolge suKnje) m
150 9 « s ^9 a
200 sukenj, kratkih......••••••• ,
100      9 a   finejših.........,      » 500*—
V zalogi je tudi raznovrstno Češko in angleško sukno in se isto prodaja po tovarniških conah.
Posetite trgovino, oglejte si blago in prepričali se boste, da ste prihranili mnogo denarja pri izredno nizki ceni.
Me zamudite izredno ugodne priBSIrAV
221-4
Pljučne bolezni ozdravljive!
Pljučna tuberkuloza — Jetika — Kašelj — Suh kašelj — Sluznato kašljanje — Nočno potenje — Bronhialni katar — Katar v jabolku — Zaslezenje — Pljuvanje krvi —Vzdihovanje krvi — Tesnoba — Nadušljivosu bodenje v straneh itd. ozdravljivo.
Na tisoče ozdravljenih.
Zahtevajte takoj knjigo o moji
»Novi prehranjevalni umetnosti"
ki jih je že mnogo rešila. Vporablja se lahko poleg vsakega že navajenega načina življenja in pomaga preje obvladati bolezen. Dvigne se telesna teia In polagoma poapnenje ustavi bolezen. Resni možje zdravniške vednosti potrjujejo izbornost moje metode in radi pritrjujejo nje uporabi. Čim preje pričnete z mojo metodo, tem bolje.
II au vseinni doDit« m°J° knjigo, ki boste iz n^e zvedeli mnogo znanja vrednega. rfOV ZdSIOllJ Kogar torej mučijo bolečine, kdor se na hiter način hoče temeljito in brez nevarnosti Izogniti trpljenja, piši še danes!
Ponovno poudarjam, moje pojasnilo dobite popolnoma brezplačno brez vsake obveznosti z VaSe strani in bo tudi Vaš zdravnik zagotovo pritegnil tej od prvih profesorjev za izborno priznani
novi ureditvi Vaše prehrane.
Vam samim je v korist, da pišete takoj, postreialo Vas bo pa potem vsak čas moje tamkajšnje zastopstvo.
- Proučujte se in jačite si voljo do zdravja iz knjige izkušenega zdravnika. Poživi Vas, daje Vam tolažbe v življenju, obrača se pa na vse bolnike, ki se zanimajo za sedanje stanje zdravljenja pljučnih bolezni.
Moj naslov   August Mflrzke, Berlin-Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse 5, Abt. 861.
Urejuje: Josip Zupsnöd — Zs «Narodno
Fran
— Za inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.
t
t
32
15
5626