Posamezna številka. slane #8 vinarjev
;P»ff®&i!aa E«ta: —
Ékto lei© . . K 50*-— ; mA teta ...» 26*— 'V': pcftt teta . .	, 13*— .V
lugoslavlfe % if fDefio leto . . „ 66.— I
M&asstezsi« številk®
liirite siraaeti 60 v.
ništvo i upravništvo:
*, Koroška ulica g(|.
Telefon št 220.
s-m
Neodvisen političen Ust sa slovensko ljudstvo.
Mpvnmm
JtàsdPàii «stài
ss računajo po k 1.8# od eaoredue p .uvr*l£«j pri večkratroh oi.uaniHK:
——	pOpUät
»Straža64 izhaja v po&«j deljek in petek popoldaftj Rokopisi se ne vrafiajos.;
£ uredništvom »e muff;
' govoriti vsak dan «if Ih đo 12. er®
24, številka.
eiite
Maribor, dne 8. marca 1920,
Letnik XII.
ÄMS
Za držana im narodno Jedinstva«
rami in ni nikomur na poti.
glavni
J *»	'1
loliod -
Jugosloveni smo en( narod. Ko so naši pradedi zasedli svojo sedanjo domovino od Tilmenta v Benečiji do Črnega in Egejskega morja, ni bilo med nji’ mi nobene narodnostne razlike. Bila so že takrat različna narečja, toda narodnost med njimi je bila še veliko večja, kot dandanes, in ni bilo nobenih ostrih mej med enim narečjem in drugim. Tlakih prehodov ni tudi še danes. Nikdo ne more povedati, kje se neha slovenski jezik in pričenja, hrvatski ali srbski. I-stotako ni mogoče potegniti meje med srbščino in makedonskimi narečji, ter med temi in bolgarščino. Jezikovno smo Južni Sloveni ravno tako ali pa še bolj en narod, kakor Nemci, če prav se tudi Nemci dele na različna narečja.
Polagoma so se pa razvile na teh zemljah različne države in državice in tako so se, pričeli Jugo -sloveni deliti politično. Najbolj južnovzhodni del je pri Šel pod oblast divjega naroda, sorodnega današnjim Madžarom ini Turkom, ki se je imenoval Bolgari. Po’ Jagoma so turški Bolgari vtonili med Sloveni, nad katerimi so vladali, pustili so jim pa ime in še nekaj drugih ostankov. Ob Adriji se je pojavila država Hrvatov in sicer na ta način, da so neki bojevniki, zvani Hrvati, zavladali nad sosednim prebivalstvom in ustanovili hrvaško kneževino. Hrvaška država se je pričela snovati v dveh, delih: v Dalmaciji južno od Velebita in severno od tega; Pogorja v Liki in Krbavi. Pozneje sta se oba, dela združila v eno, ki se je imenovala primorska Hrvaška. Ob istem času se je na Posavju vstanovila samostojna slovenska kneževina, ki je imela sedež v Siseku. Ko so Madžari pribrali v svoje dosedanje kraje, sta se obe kneževini: združena hrvaška* in slovenska zedinili v, eno da bi se lažje branili. Tako imamo od leta 900 približno hrvaška državo, ki je bila pa samo politična tvorba in ne narodna.
Ze davno popreje se je ob gorenji Dravi, Krki in Glini stvorila neka karantanska kneževina*, katero so pa kmalu zadušili Nemci. Na jugu se jo pa na skalnih gorah Crnegore, Hercegovine, sedanje južne Dalmacije in severne Albanije pričela snovati srbska država, katere nastanek nam je pa neznan. V ena;«
stem stoletju je ta država pričela razpadati, ob enem se je pa začela razvijati nova srbska država, ki je imela svoje težišče v Sandžaku Novi Pazar in na Kosovem polju. Sele v turškimi vojskami se je težišče srbsko preneslo višje proti severa in nastala je tretja srbska država s središčem v Smederevu in Beo -gradu. To premikanje srbske države in srbskega i-mena je jako zanimivo in dokaz, kako so slučajne o-koliščine vplivale na oblikovanje držav; in je narod in država nekaj čisto različnega. Imena „Srb“ ali „Hrvat“ ni ime naroda, ampak samo ime .političnih tvorb, ki so nastale pod vodstvom srbskih ali hrvaških bojevnikov. Tako na primer imamo različne odlomke Ju-goslovenov, katerih ni mogoče prištevati no enemu, ne drugemu plemenu. Na prejšnjem Ogrskem imamo na primer Bunjevce, Sokce in Kraševane, ki niso ne Srbi, ne Hrvati, a vendar, Jugosloveni. Ali kam hočete prišteti staroslavni Dubrovnik ? Ali pa tudi Muhamedance v Bosni?
Ako izpovedujemo narodno jedinstvo, pomeni : Vsi Jugosloveni so v resnici en sam narod, če tudi je I zgodovina in kultura naredila med njimi razne locit-! ve. Imena : Slovenec, Hrvat, Srb niso plemenska, am-jj pak samo politično in pomenijo samo politične tvorbe, f v katerih so doslej živeli nekateri Jugosloveni.
Mi pa stojimo, tudi na stališču jedinstvene dr -žave. To se pravi: mi hočemo, da vsi Jugosloveni, v kolikor je sploh mogoče zbrati raztresene ude, tvorijo eno politično enoto, ki mora. biti pqpolnoma neodvisna in v sebi jedinstvena. Narodno jedinstvo je stvar dejstva, a ne volje. Mi smo en narod, če kdo priznava ali; in kdor bi to tajil,bi bil podoben človeku, ki bi trdil, da mačka, lev in tiger niste iste vrste živali. Državno jedinstvo je stvar volje, ker je od človeške volje odvisno, v katerih državah hočejo ži -veti. En narod živi lahko v/ različnih državah, a tudi več narodov v isti državi( Mi hočemo imeti skupno državo, ker vemo, da je to naravnost pogoj za naš obstanek. Res, da obstojajo in dobro prospevajo tudi male državice, a to samo pri čisto drugačnih zemljepisnih legah. Švica obstoji dobro, če prav je majhna. Toda, ta državica se nahaja visoko med po-
kov je tujski promet. Naš narod se pa nahaja ob največjih cestah Evrope, na poti od srednje Donave v Italijo,-od spodnje Donave k Egejskemu morju, na o-brežju Adrije. Na vseh straneh ima za sosede mogočne narode, katerih naravna ekspansivnost gre vedno proti našim zemljam. Nemec pritiska od severa, Lah od zahoda, na drugi strani Oger in Rumu n, na jugu sta bila poprej Turk in Grk. Naravna težnja, vseh teh narodov gre za tem, da zasedejo veliko ceste in križišča, ki peljejo skozi naše zemlje. Temu naporu zamoremo staviti primereh odpor samo, ako bomo združeni v skupno, močno državo. Ako ostanemo razdeljeni, moramo priti pod vpliv Nemcev, Lahov ali drugih.
Dalje ne moremo razviti onega bogastva,, ki leži v naši zemlji, ako nimamo velike države. Skozi našo zemljo vodijo, kot kaže dvatisočletna zgodovina, velika svetovna pota, ki so se za nas tako vir bogastva, ali pa sužnjosti. Ako bomo imeli moč, da te svetovne ceste izrabimo in obvladamo, nam bodo vir blagostanja, napredka in omike. Ako'jih ne moremo obvladati, jih bodo obvladali tuji narodi, ki bedo pre -hajali in prevažali po njih, naše ljudstvo bo pa lahko njim služilo za težake in od bogastev, ki se bodo pretakala po naših zemljah, ne bo imel naš narod nobene koristi. Izključeno je, da bi tako majhen ini tako desorganiziran narod, fkakor je naš, slovenski del Jugoslovenstva, zamogel obvladati in izrabiti veliko svetovno cesto od Donave k. Adriji. Tako tudi drugod. Moramo se torej združiti, da zadobimo potrebno moč. Naše dežele so predvsem ustvarjene za trgovino in obrtnijo. Trgovina pa potrebuje velikih organizacij na široko skalo. Mi Slovenci sami bi ne mogli razviti nobene močne prometne ali carinske politike, ne mogli bi dvigniti bogastev, ki so v zemlji, ter ih izrabiti *i rud vodnih sil, premoga itd. Slednjič bi tako majhna državica tudi ne imela potrebne fizične odporne sile.
Treba je torej ene velike države, ki zavzema prostor večji kot Italija in lahko čez nekaj desetletij šteje prebivalcev več, kot Francija. To bo šole trdna podlaga za naš obstanek.
Mi pa hočemo ne samo eno, ampak tudi edin -sir eno državo, to se, pravi, ne maramo, da bi ta dr-

LISTEK.
Mariborska aliena imena.
(Razgovor na Onem svetu — priobčil dr. L. Lenard.)
(Dalje.)
„Ti si še vedno s,tari dlakocepec.“
„Torej, katere pisatelje ste še izbrali?“
„Aškerc, Gregorčič, Kette, Cankar, Jurčič, Er javec, Tomšič, Vodnik, Trubar, Miklošič, Popovič Kopitar, Čop, Smole, Slomšek, Einspieler.“
„Samo lepa imena. Moj Bog, če zvedo, v kakšno družbo so prišli!“
„. . . Murko ..."
„Zopet kateri Murko. Poznam najmanj tri, H bi po vaših načelih vsi bili kandidatje za cestne tab lice.“	ii:.M
. . Orožen.“
„Kateri Orožen? Poznam najmanj dva, ki bi bila kandidata. A tudi pri dragih se nič dobro ne spoznam. Katerega Vilharja mislite? Očeta Miroslavs aii sina Franceta? Oba bi enako zaglušila ali ne zaslužila. Katerega Jenkota? Simonh, ' ki je zložil „Naprej“, Davorina, ki* ga je uglaqisil? A tudi Ivan je bil pesnik! Katerega Tomšiča? Iz samega imena ne bo ugani) nikdo! Se pri, Miklošiču in Gregorčiču n: čisto jasno!
„Ti si še vedno ravno tako siten, kakor si bil nekoč.“
„Če ti ni prav, pa pojdi dalje. Samo to povej svojim rojakom, naj me urno zbrišejo s tablice.“
Posloviim.se od sitnega moža, kije ostal, - kakor je bil v življenju: vedno je godrnjal čez vse, neprestano sitnaril, z nikomur ni „mogel izhajati, a vendar je vedno imel prav in ni nikdar rekel nobehe - mirane. Poiščem starega Janeza Trdino, očaka -ni gosto , venske misli med Slovenci, velikega demokrat.*. --’.e-
a dei ,e sam samcat poti senčnim figovim drevesom in « gledal zamišljeno v večnost, kakor da bi snoval novo bajko.
..Kako še počutile?“ ga nagovorim.
Ozre se, pogleda, spozna me in odvrne. „Kakor pač v nebesih. Dolenjskega cvička ni in domače krčmarice, a živi se vseeno. Opazujem življenje sedanjih Dolenjcev -in : Hrvatov, ki prihajajo v nebesa „Veš, kaj se kaj godi na zemlji?“ majhni ljudje in njihov majhni svet.“
„Me malo zanima. Mene zanimajo samo naši. ter mislim o njih izdati nova zbirko bajk.“
„Naše obzorje, se je zdaj silno razširilo. Ne živimo več v majhnem svetu. Pomisli ! Maribor m aUaj' veliko jugoslovensko mesto, ulice ,so krstili po naših prvakih in tudi ti. si. dobil svojo ulico. Kdo h* si to mislil? Iz skrite dolenjske K. ah di je v Maribor!“
„Kaj, Maribor jugoslavenski ? Sem tore1 za; es prespal celi ta razvoj ?“
„Nisi ga- prespal ne. Saj si ga s svojimi ^ jjSi. pripravlja] v znatni meri."
„Torej Maribor, jugoslovanski?“
„Da, imamo celo trg, ki se imenuje:	Jngoslo
vanski trg.“
„Čemu pa Jugoslovanski trg, če je mesto jugo-sJovansló;? Ali ni to tako, kakor da bi v Mariboru neko ulico'-imenovali-„Mariborska ulica“, ali v Benetkah „Italijanski trg“ ? S tem imenovanjem ste vendar pokažali, 'da še niste Jugosloveni.“
„Ne bodi vendar siimi ! N mleli smo tudi druga*, jugoslavenska imena.“
„Kakšna pa?“
„Imamo hrvaškega, pesnika Preradovica . . .“ „Bil ib dober avstrijski general in tudi. im * slab pesnik. Kaj pa drugi? Imate velikega GimcluliSa: Iv., genija, ki se meri z Dantejem , in Camoensem? Imam 1. uge iz naš.e ..slavne preteklosti : Mandiča, Kačiča. HeMoroviea, ali novejše:	Timskega, velikega, Ilira
Mazuraniea, Senoa. Kranjčeviča in toliko drugih?“ „To vse je pri nas popolnoma neznano. Poznamo Anzengrirberja; Gri'llpärzerja in Roséggerja.“
„Pa fili 'bodo čez nekaj let poznali vaši,, otroci!
Faj napisi se delajo za naprej, ne za nazaj! Kaj pa svbske? Katere imate?“
„Čisto nič.“
„Torej v jugoslovenskem Maribora se ni našel prostorček niti za Karadžiča ali Obradoviča?“
„Prav za nobenega.“
„Žalostna vam majica! Veš kaj? Izbrišite pa še mene. Raje samevam tu, kakor sem sameval celo življenje doli pod gorenjskimi Gorjanci do onega časa , ko [ostanete v resnici Jugosloveni!“
Obrne se in se zagleda v sinjo daljo, a obraz run je, kot stìnga iz granita. Niti se ne poslovim ter un J če odkorakam dalje. Na veliko presenečenje za -gledam pred sabo-čudne prikazen:
„Odkodi pa vi“, zakličem, ko zagledam senco dr, Tavčarja, „saj vi vendar še ne spadate med Blažene duhove?“
„Na vsak način tudi ne med one duhove, ki sedaj vladajo po Jugoslaviji.“
„Vsekakor bolj med Blažene duhove v kraju Večnega miru, kakor pa med vladajoče duhove našega sveta. Vidite, pri nas v Mariboru smo vrezali v cink in nabili na cestni zid vse znamenitejše pisatelje, kar jih pomnijo naši veljaki po starih šolskih čitankah . Vaše inje bi spadalo veliko bolj gori na našo mestno ulico, kakor marsikoga drugega . . .“
„Toda jaz pravzaprav še nisem mrtev . .
„Nič ne de! Koliko živih ljudi smo nabili gori! Ne samo vladarjev in politikov, ampak tudi pisatelje^ Celo Stritar je dobil svojo ulico in vendar odtehta ena vaša povest vse, kar jòjr svojih najboljših letih napisal Stritar.“
„Kaj se če! Mi živimo v tradiciji in ker je Stritar ravno takrat, ko slučajno ni biJo nikogar, stopi? v vrzel in si pridobil glas dobrega slovstvenega učitelja, smo sugerirali drug dragemu, da je v resnici velik pisatelj.“
„Kersnika smo dali tudi ..."
„Ker je ustvaril slovenski salonski roman, kat ne da, čeprav nimamo ne salona, ne salonskega. Življenja! A če ste dali Kersnika, zakaj ne še. fucata dragih, ki so. vsaj enako pomembni?“
(DaJje .prihodnjič.)
/ava bila neke vrste zveza držav. Za naše velike naloge je potrebno, da so naše sile kolikor mogoče strnjene. Samo na ta način bo mogoče v resnici delati veliko potezno, ne samo evropsko, ampak morda celo pozneje svetovno politiko. Zoper iederalizaeijo govori razlog, da bi pri taki razdelitvi ne mogli delati veli-kopotezniške železniške, carinske, trgovske, socijalne, .agrarne politike itd. Dalje vidimo, da federalizacijo imajo v svojem programu vedno samo mab skrajno ■ reakcijni elementi, ali pa posamezne skrajno socialistične ideološke frakcije. Zgledi Nemčije, Svice in Zedinjenih držav ne povedo ničesar. V Nemčiji je federalizem samo koncesija srednjeveškemu fevdalizmu, ki je postal absurden. Švica je majhna državica, zaprla sama v sebi, ki nima pred sabo velikih nalog, kakor jih ima naša. V Zedinjenih državah je pa samo prepir o imenu, kajti ravno zadeve, katere mi hočemo, da bi bile, skupne, so tam popolnoma centrali-
zirane. Pri nas še dolgo nel; bo zavladala ona jedin -stvenost, kakor je bila v Ameriki že od začetka.
Pred vsem ne sme zavladati nek« vrste federalizem plemen: Slovencev,(Srbov in Hrvatov, kajti takih plemeni v resnici ni. Ako bi mi vzeli od Hrvaške vse, kar govori kajkavsko, Srbi pa vse, kar je štokavsko in pravoslavno, bi od Hrvatov ne ostalo skoraj ničesar. Toda mi ne maramo tacega plemenskega boja, ker teh| plemen v resnici ni.| To so samo poli -lične tvorbe, ki nimajo v jedinstveni državi nobenega prava več do obstanka,, ravno tako, kot naše dežele, turški pašaluki ali sandžaki ali črnogorske nabije. Država naj se upravno razdeli, Čisto na novo po novih modernih načelih, tako, da bo ljudstvo imelo kar, najširšo samoupravo in bo centralizirano samo ono, kar je potrebno za razvoj našega jedinstvenoga naroda in države.
O židovskih miljonih.
Koliko?
O tem je pisal že pred 10 leti nek list: „O premoženju največjih denarnih sil, namreč Rothschildo-vih bank v Parizu, Londonu, Frankfurtu in na Du -naju, ne vemo zapravo nič gotovega. Pravijo pa, da ima pariški Rothschild mnogo nad eno milijardo frankov. Dunajski Rothschild je že pred več leti priznal za davek 800 milijonov goldinarjev. Skupni kapital vseh štirih Rothschildov bo torej gotovo znašal daleč nad 8 milijard mark. Ker cenijo zemljišče Avstrije (brez Ogrske) na 454 milijarde goldinarjev, bi lahko vsi štirje Rothschildi s svojim kapitalom kupili vso Avstrijo, izvzemši mest. Dunajski Rothschild bi lahko kupil vsa veleposestva na Češkem, ki znašajo blizu 2 milijona hektarjev in jih cenijo na skoro 1 milijardo goldinarjev.“ Najboljši nemški ekonomist prof. Rudolf Meyer je izračunal, da se premoženje Roth -sohildov vsakih 15 let podvoji in bo leta 1965 doseglo ogromno višino 300 milijard frankov. Od obresti in drugih dohodkov tega ogromnega kapitala bi lahko živelo nad 37 milijonov ljudi. Leta 1800 ni imel praded Rothschildov skoro nič, šele po letu 1809 je dosegel z denarnimi operacijami velikanske uspehe. Nek drug Izraelec je prišel leta 1852 z 42.000 goldinarji na Dunaj, leta 1893 je njegov sin umrl kot baron in zapustil 100 milijonov goldinarjev. Nek dunajski trgovec s premogom (žid) je krošnjaril z vžigalicami po kavarnah, leta 1894 je imel nad 100 milijonov.
Odkod?
dunajske borze z lažnjivo notico o vojski ogulili ljudi za 10 milijonov.
Deset dunajskih velebank je imelo 1. 1913 lastnega kapitala 1228 milijonov K, imenske vrednosti — kurzna vrednost 2500—3500 milijonov K — in nad 3886 milijonov K tujih vlog. Koncem 1917 je bilo lastnega kapitala 1625 milijonov K (dvojna ali trojna kurzna vrednost) in blizu 12 milijard tujih vlog. Te banke so imele že leta 1914 kot soudeleženke industrijskih, trgovskih in poljedelskih obratov kapitala skoro 8—10 milijard imenske"vrednosti. Banke na Dunaju, v Budimpešti, Pragi, Zagrebu, Krakovu, Lvovu so popolnoma v judovskih rokah.
Za banke ni merodajna korist ljudstva, ampak samo dobiček. Kakor trdi Sombart, so nemške banke v letih 1891 do 1900 samo z agio-m (nadavek, ki ga moraš dati pri zamenjavi papirnatega denarja za kovinski denar, ako papirnati denar v inozemstvu nima vrednosti) nemških industrijskih akcij zaslužile nad milijardo mark. Banke dajejo kredit tudi znanim škodljivcem narodnega gospodarstva, oderuhom, verižni -kom, borznim špekulantom itd. ter jim omogočijo, da si s primeroma majhnim začetnim kapitalom delajo o-gromne dobičke. Banke stoje za onimi industrijskimi podjetji, ki so v vojski in še zdaj delijo 30, 50, tudi , 80% dividende, kakor nekatere petrolejske družbo m ; tovarne za usnje, železo itd. Banke ne dajejo kredita j i za zboljšanje zemljišč, pogozdovanje, vodovodne na- I I prave i. dr., ampak same ali po drugih, ki jim da,,o
pa se bo pod imenom „Konferenca ministrov za zn-* nanje stvari“ nadaljevala v Londonu,
Po gorenji Italiji se nadaljujejo nemiri delavstva. Od kmetijskih delavcev jih je 70% v štrajku. Strajkarji so požgali več kolodvorov.
Italijansko časopisje poroča, da je dospel v Rim bivši vrhovni poveljnik cele ruske armade, znani Nikolaj Nikolajevič.
Francija.
Stavka francoskih železničarjev, ki se je bila razpredla po celi Franciji, je dokončana. Železniški promet se upostavlja polagoma.
Cekosiovaška.
Bivši čehoslovaški ud narodne skupščine Andrej Hlinka, ki je bil v zaporu na gradu pri Nizamislicah, je izpuščen. Pred izpustom se je moral zavezati s častno besedo, da se ne bo oddaljil ven iz Prage.
Ob priliki 701etnice predsednika Ma -I saryka je izdal narodnoobrambni minister Klofač posebno povelje na armado. Med drugim povdarja to povelje dejstvo: Nihče ne sme govoriti o očetu Masary-ku, kdor ni pripravljen slediti Masarykovem vzgledu ter žrtvovati vse, če treba tudi svoje življenje, v dobrobit domovine, kakor je to storil in še dela danes Masaryk.
Avstrija.
V Avstriji so uzakonili časnikarski zakon, ki urejuje zakonitim potom uredniške pogodbe, dopuste, odpovedni rok in starostno preskrbo.
Angleški listi poročajo, da bo revidirala angleška zbornica za zunanje stvari avstrijsko mirovno pogodbo.
Madžarska.
Narodna skupščina je sprejela zakonski načrt o izvolitvi Horthyja državnim upravnikom.
Ho rt hy je izdal kot državni upravnik na narod proglas, ki se glasi: Na temeljih narodnih kreposti bom zgradil bodočnost naroda. Mesto maščevanja in sovraštva si bom napisal na svoj prapor od -puščanje in slogo v zunanji, kakor tudi v notranji politiki. Celokupno madžarstvo naj deluje po svojih silah na to, da bodo mogli narodi vse Evrope uživati dobrote miru in reda.
kredit, razkosavajo zemljišča, parcelirajo, izkoriščajo Različni so viri judovskega bogastva. Pri tur- j (eksploatirajo) gozdove in rudnike, blizu mest špeku-
O Ti	wirlrtTroIri KoTIrtn Uaucoll C<Om	rrn Q 1 I 'i lìnnin rr rrrtTVxlllXXi	Irt -»-r
Ških srečkah je židovski baron Hirsch sam priznal 1 1882, da si je napravil 25 milijonov, ko so gradili turško železnico, je profitiral 57 milijonov, od 1. 1874 do 1888, v 14 letih torej, si je pridobil okrog 200 milijonov dobička.
Najizdatnejši vir bogastvu judovskih kapitalistov so banke. Že pred kakimi 10 leti je imelo 17 bank na leto povprečno nad 60 milijonov čistega dobička. iTudi zavarovalnice istotako polnijo judom žepe. Pred vsem pa borza. Že leta 1895 je bilo na dunajski borzi vpisanih 60 judovskih velemilijonarjev in 1500 judovskih manjših kapitalistov. Ko je padel kurz turškim srečkam, je v srednji Evropi šlo v izgubo dobrih 120 milijonov, polom dunajske borze leta 1873 je uni-jgil na tisoče in jih na stotine gnal v smrt; pri panamski goljufiji na Francoskem so ljudstvo oropali za 1400 milijonov frankov, leta 1892 so židovski vladarji
lirajo z zemljišči, kmetska zemljišča spreminjajo v parke in jih ogradijo za lov. V Nemčiji in nekdanji Avstro-0grški je bilo na stotine finančnikov, ki so le samo kot bančni uradniki ali nadzorstveni, oziroma upravni svetniki imeli letnih dohodkov: 300.000, 500 tisoč, 1 milijon mark in še več.
S svojim kapitalom hočejo judje doseči vlado nad celim svetom. Poleg kapitala pa naj služi židovstvu v dosego svetovne nadvlade tudi socijalna demokracija. Oboje odkrito izjavljajo v pismu, ki ga je poslala mednarodna židovska organizacija uredniku lista „Stit naroda“, Kasandi. „Ko dobimo v roko svetovno vlado, pa vam (kristjanom) pokažemo, kaj znamo ter vas naučimo ubogati ter delati. Nad vami mora žvižgati bič!“ pravijo v prej omenjenem pismu.
„Boj židovskemu kapitalu in njegovi sužnji, socijalni demokraciji!“ hodi naš odgovor!
m
Turčija.
Turški kabinet je podal ostavko. Sultan je poveril sestavo nove vlade Izzet-paši.
Turške voditelje, ki se nahajajo v vojnem ujetništvu na Malti, nameravajo obsoditi.
Rusija.
Angleški list/ prinašajo poročala iz Moskve, po katerih je bila Denjikinova armada v severnem Kavkazu popolnoma uničena.
Pollilène Tešil.
Jugoslavija.
Regent Aleksander je odpotoval iz Beograda v Vranješko Banjo, kjer ostane na oddihu 10 do 15 dni.
Na zadnji seji narodnega predstavništva je podal ministrski predsednik Sto -jan Protič parlamentu sdaduo izjavo.. V tej izjavi, ki je precej obširna, se povdarja: 1. Boj za parlament, katerega je nameravala odgodUi prejšnja viada, ne ida bi bila sporazumno z državno zbornice rešila najnujnejša vprašanja naše notranje Ar zunanje politi -ke. 2. Delavni program nove vlade. Vlada vidi potrebo, da reši parlament vs^ rredite, id so po*rebni za Obstoj ter upravo države. Naknadno se naj razpravlja tudi o kreditih, katere si je odobrila ■ rejšnja vla-Üa sama. Pred parlament pridejo tudi vse adrovne pogodbe, ki so zaključene te dni. Narodno predstav -ništvo bo razpravljalo glede zakona o narodni banki in o davku vojnih dobičkov, kar je že uzakonil Davi-
pali navzoči demokrati niti zahtevati potrditve o sklepčnosti. Vlada ima kvorum in večino tudi brez demo -kratov.
V narodnem predstavništvu je osnoval dr. Smodlaka neodvisni klub iz 16 članov. V ta klub so stopili Črnogorci in dosedaj neopredeljeni {
Dnevne vesti.
Organizacija vojaške duhovščine *v jugoslovanski armadi. Sv. Oče je imenoval dosedanjega gene-ralnega vojnega vikarja B’erdo Rožiča v Zagrebu za apostolskega vojnega vikarja vsega katoliškega vo -jaštva v državi SHS z vsemi pravicami, katere je i-mel nekdanji avstro-ogrski apostolski vojni vikar. Ob enem se bodo sprejeli glasom naredbe ministrskega sveta za izvrševanje vseh veroizpovednih opravil v vojsko in mornarico stalni in honorarni duhovniki in sicer za katoličane, iztočuopravoslavne in museima-ne. Stalni vojaški duhovniki se dele na take L, II. in III. razreda ter imajo pravico do pokojnine kakor Častniki.
C, g. Anton Klemenčič, upokojeni župnik iz Borovelj na Koroškem, je nevarno bolan. Po desni
poslanci.	I strani ga je zadela kap in ne more govoriti. Ker ga
Nova vlada za Slovenijo imenovana. Vlada ! tukajšnja, bolnišnica ni mogla sprejeti, je prepeljan v Beogradu je imenovala novih šest poverjenikov za \ v svoj rojstni kraj St. Jurij ob Ščavnici.
Slovenijo in sicer: za notranje zadeve: prof. Bogu- f Seja izvršilnega odbora Slovenske Kmetske mil Remec; za uk in bogočastje: dr. Karel Verstov- ? Zveze in Slovenske Ljudske Stranke se je vršila dne šek; za pravosodje! poslanec Josip Fon; za socijal- 3. marca v tajništvu Kmetske Zveze v Mariboru. O no skrb: dr. Andrej Gosar; za kmetijstvo : posestnik stanju naše organizacije ter o našem politično-gospo-
dovičev kabinet. Po rešitvi teh vprašanj se bo ukv ar-1 na pogajanja.
Jakob Jan; za javna dela: inž. Dušan Sernee. Podpis ukaza se bo nekoliko zakasnil, ker je regent od- \ šoten.	;
Italija.
Pogajanja med italijanskimi in jugoslovanskimi zastopniki glede jadranskega vprašanja pote -kajo zelo slabo. Italijani so se postavili zopet na stališče angleško-francoskega ultimata. Trumbič pa je izjavil, da so na tej podlagi izključena vsa tozadev- j
jal parlament z volitvami v ustavodajno skupščino . ÌTe volitve bi se naj izvršile vsaj v dveh mesecih. 3. Jadransko in albansko vprašanje.
iV 1 a d n a izjava je napravila na narodno predstavništvo najboljši utiš, ker hoče vlada kar najhitreje izvesti svobodne volitve. Prihodnja parlamentarna seja bo danes v ponedeljek.
V	zadnji seji parlamenta so se ob-
našali v zbornico došli demokrati zelo kričavo, žaljivo in surovo. Nad dve uri so govoričili nekateri demokratski govorniki in skušali dokazati,, da zadnja zbornična seja ni bila sklepčna baje vsled pomanjkanja kv.oruma. Ministrski predsednik Protič je tem demokratskim razgrajačem lepo odgovoril:	„Ce nimate
zaupanja v vlado, pokažite, da vas je tukaj več nego nas.“ Nekateri demokratski poslanci so se celo drz -nili žaliti Protiča osebno.
V	zadnji seji narodnega predstavništva je bilo navzočih toliko vladnih poslancev, da se niso u-
Pariška poročila javljajo, da je pred -lagala Italija Jugoslaviji glede Jadrana, da odstopi Jugoslaviji del med Opatijo in Reko, mesto Reka pa bi ostalo pod Italijo. Jugoslovani se ne bodo zadovoljili s tem predlogom, ker je smatrati' Wilsonov odgo -vor kot glas skupnega amerikanskega naroda. Wilson se bo zadovoljil le s prostovoljnim dogovorom med o-bema državama.
Glede jadranskega vprašanja je povdarja! ministrski predsednik Nitti sporazum med Italijo Jugoslavijo.
Italijanski parlament poživlja via - j do, naj prepreči zedinjenje Crnegore z Jugoslavijo , j ako bi se izrekli Črnogorci proti ujedinjenju.	j
Otvoritev italijanskega parlamenta se pri- ; Čakuje 10. ali 18. marca.
Vrhovni svet, ki je imel dosedaj svoje seje v Londonu, je sklenil, da se preseli, v Rim, koder bo nadaljeval svoje razprave. Londonska konferenca
darskem delu je poročal tajnik Zebot. Kmetska Zveza šteje danes na Slovenskem Stajerju 183 krajevnih c.dhorov, ki večinoma vsi krepko delujejo. Shodov je bilo leta 1919 nad 400. O političnem položaju je poročal poverjenik dr. Verstovšek. Odbor je vzel vstop naše stranke v vlado na znanje in je odobril taktiko naših voditeljev. Pozdravlja predsednika Slovenske Kmetske Zveze Ivana Roškarja kot poljedelskega ministra. Dr. Leskovar je poročal o načrtu za občinske volitve. Sprejel se je sklep, naj se poprej izvedejo še državnozborske volitve. Med tem se naj izdela dober načrt zakona za občinske volitve. Sprejeli so se sklepi glede viničarske organizacije pod okriljem Kmetske Zveze, glede kmetijskih podružnic, o zadrugah, o volilnem skladu in še mnogo drugega važnega.
Skrivalnica. Svoj čas nam je stavila celjska „Nova doba“ vprašanje: Kje se nahaja Idr. Verstovšek? Danes odgovarjamo: Dr. Karel Verstovšek je zopet poverjenik za uk in bogočastje pri deželni vla-in ; di za Slovenijo. Radovedni smo, kako bo zadovoljil ta odgovor radovedno celjsko prerokinjo.
„Stajerčev“ dopisnik, nastavljen od vlade kot „agrarni nadzornik.“ V rokah imamo smrdljivega — ptujskega „Štajerca“ iz leta 1907 in 1908. Med drugim najdemo v tem listu več nesramnih napadov na zavedne Slovence in sploh na slovenske stranke, ki so bili pisani pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Eden takili napadov v „Štajercu“ nosi podpis „Konrad Žnuderl.* In ta mož, ki je pred vojsko več let krošnjaril s p tuj-
8. marca 192t*
S T li A Ž A.
SU'ari 3.
skim „Štajercem“ po Slovenskih.gorica.li, je dandanes podglavar Samostojne in „državni nadzornik.“ Srečna Jugoslavija!
Vnet romar. Lali in velik Nemec Paskoio v Svečini je že od leta 1914 naprej zelo „bogaboječ“. Leta 19i8 je romal na Dunaj k cesarju molit za pogin nameravane .Jugoslavije. Pred dnevi pa je ta veliki Mermoljev Jugoslovan igral vlogo „samostojnega“ romarja v Ljubljani. Da bi bilo romanje vsaj nekoliko slovensko pobarvano, vzel si je seboj in seveda turi dobro plačal — liberalnega slovenskega (?!) advokata. Zakaj sta potovala ha jug, poročamo prihodnjič.
Demokrat zaplenil za Slovenijo namenjeno žito. Prejšni vojni minister iz demokratično socialistične vlade je dal zapleniti žito,1 nakupljeno v Vojvodini za Slovenijo. Na tozadevne interpelacije poslancev Jugoslovanskega kluba se bo preiskala cela zadeva.
V Zagrebu Je izbruhnil 4. t. m. v barakah pri , južnem kolodvoru velik požar. Vsled tega požara sta bila v resni nevarnosti kolodvor in kolodvorska skladišča. Ker so požar omejili, so zgorele samo štiri barake.
Proda,ja, živega srebra. Glasom obvestila ministrstva trgovine in industrije v Beogradu ima Osrednji urad državnih montanističnih obratov v Ljubljani na razpolago za izvoz, oziroma na prodaj štiri, vagone živega srebra in VA vagona einobra. Interesenti naj se v tej zadevi obrnejo na prej omenjeni Osred -nji urad.
Prekmurske nivice.
'Otvoritev Šol v Dolnji Lendavi.
Dnej 1. marca se je odprla,' ljudska šola in prvi razred meščanske šole. Ob 9. uri je,bila služba, v katoliški, evangelski in židovski cerkvi. Potem so so zbrali šolski otroci s starši in z zastopniki cerkvenih, vojaških in civilnih oblasti v meščanski : šoli. Lendavski gerent g. Božidar Sever, je pozdrav govoril v slo venskem, ogrskem in nemškem jeziku. Govoriti so še nadučitelj Seči, profesor Medzihradski (na meščanski šoli se učitelji imenujejo profesorji, Ter so imeli višje organizirane meščanske šole), kanonik-dekan Slrausz, rabina,r dr. Rudolfer in pastor (tarar); Teke.
Šolske sestre v P r e k m u r j u. Due 24. februarja so prišle iz svoje glavne naselbine Sv. Petra pri Mariboru šolske sestre v Žižke, v župniji Orenšovci. Voditeljica šole, je sestra Ladislava Pavel, rojena v Cankovi na Prekmurskem, za ročna dela je s. Petronila Kegel od.Sv. Križa, za gospodarstvo pa Rudolf in a Domajnko iz Kapele. Vs«. tri torej iz bliž -njih krajev, ki razumejo prekmurski dialekt, voditeljica tudi ogrski jezik.
Proti g u v e r n e r s t v u. List „Novine“ piše odločno proti guvernerstvu in pravi: „Mislimo, da smo dues opravičeni zahtevati, da se opita-v takšnih važnih zadevah tildi prekmursko lhdstvo, .jeli njemi to po voh ali ne.“
Shod v Lendavskih goricah je bil .29. februarja pri podžupanu Vargi. Govorili so namestnik čiv. komisarja dr. Jožef Kočar, vojaški komandant podpolkovnik Mundžič in lendavski župan Božidar Sever.
Ponarejeni kolki. Tudi: v Prekmurje se
Je vtihotapilo mnogo napačnih tisočakov.
Marlborike Testi,
Dr. Josip Leskovar-vladni komisar mesta Maribor.
(Deželni predsednik dr. Brejc je imenoval načelnika mariborske Slovenske Ljudske Stranke za vladnega komisarja mesta Maribor. Brzojavno ga je pozval, naj nemudoma prevzame uradne posle. Kakor izvemo, je g. dr. Leskovar danes nastopil svojo službo. Našemu odličnemu prvobori-telju in iskrenemu rodoljubu naše najiskrenejše čestitke k imenovanju !
Poročilo O JDS shodu V Mariboru. Demokratski
cirkus Kramer-Žerjav je imel v nedeljo svojo politično predstavo v dvorani Narodnega doma v Mariboru ob 10. uri predpoldne. G. govorniki očividno še niso vajeni javnih nastopov, ker so «e porivali dolgo po odru, kot žrjavi predno se uvrstijo za polet, dokler niso zduvali šolnika Voglarja toliko v ospredje, da je otvoril predstavo in pozdravil gledalce in komedij ante-govornike. Prvi se je poskusil v besedi eksminister Kramer. Kot star rodoljub iz dežele je kramal z našo zgodovino od preobrata in pran do onega trenutka, ko je s letel tud on z ministrskega stolca. Njegova besedna slama je bila dolga celo uro, a dostojna in ne žaljiva. Za Kramarjem je zakrožila v besedi ptica selivka — dr. Gregor Žerjav, Kot (bolj sangvinična posebnost demokratskega cirkusa — kot pravi žerjav se je spustil drugi govornik «čez nedolžnega ljubljanskega škofa in čez „farje“. Menil je, kaj vse bi še bili polomili demokrati, da jih niso pognali iz državnopolitičnega odra. Zaključil je Žerjav svojo predstavo z besedami : Cim dalje bomo demokrati v opoziciji, tem močnejša bo naša stranka.“ Hud JDSar prav v bližini našega poročevalca je pripomnil k zadnjim
Žerjavovim besedam: „Presneto, če bomo čakali v opozieiji na utrditev in moč JDS stranke, potem bodo vladali klerikalci vedno.“ Kot tretja — bolj južno eksotična posebnost se je predstavil gledalcem nek srbski demokrat. Z njegovim nastopom pa ni bilo zadovoljno občinstvo. Otroci so začeli vek ati in naganjati matere na odhod. Vsi napori rediteljev so bili zaman, poslušalci so zapuščali dvorano, predno so končali govorniki. Konstatiramo, da nobeden od predstavnikov v besedi ni govornik. Niti Kramer, ne Žerjav in ne brate Srbin niso mogli ogreti gledalcev toliko, da bi bili ploskali, ali vsaj kimali govornikom. Konšta-i ramo, da je večina dremala mèd slamoreznimi govori. Ljudje so zapustili razočarani dvorano v mnenja: G. Kramerju je žal, da so mu izvili iz rok izvoznice, Žerjava preklinja žlahta in njegov nečak, PfClffif ker mora prehitro od korit, Srbina tužnoga pa gonijo krog po mestih kot predstaviteljauje-dinjenja demokratske zajednice. Gospoda od JDS, nedeljski shod ni bil protest, ne manifestacija, ampak kvečjemu komedija cirkusa Kramer-Žerjav. Kje bo nadaljna predstava, še danes ne vemo. Ako hoče demokratski cirkus nastopiti še kje drugje, si mora nabaviti novih in drugih moči nego sta Kramer Žerjav. G. dr. Rosina je gotovo označil vsaj sam zase celi shod z eno besedo: Slamorezci!
Odslovljeni vladni komisar g. dr. V. Pfeifer si sedaj domišljuje: Odslovili so me, sedaj bo pa konec one žehte, s katero me je čistila „Straža.“ G. Vilko, v tem oziru se motite. Svoj čas Vam je poslal Žerjav pismo, mi smo ga tedaj imenovali labudjo pesem za Vilčeta, v katerem Vam zagotavlja vladni stolec v Mariboru do izvedbe volitev. No, temu Vašemu stol -eu so se polomile noge davno pred volitvami. Vi, g. doktore, ste na vladnih tleh, a „Straža“ ne bo odložila poprej peresnega korobača glede Vaše osebe, dokler Vam ne pošlje vlada iz Ljubljane pismo, ki se bo končava,lo: S Pfeiferjem na zatožno klop! G. dr. Vilko, saj veste, česar se Vas dolži zadnji čas. „Delavca“, „Novo dobo“, „Narod“ in celo JDS stranko pa zagotavljamo, da jih bo še vseh navdajal čut sramote, ker zavzema g. dr. Pfeifer baje tako odlično mesto pri JDS stranki v Mariboru. G. bivši vladni komisar, revanža za našega Zebota bo za Vas prokleto usodepolna. Kmalu pridemo z dejstvi, ki bodo dokazala, kdo je ta dr. Viljem Pfeifer in kakšen JDS vladni komisar je bil ta gospod v obmejnem Mariboru. Na svidenje!
Na naslov viteza dr. Mirka Graselli. G. Kam-n iker jev „servus kolega“, Vas tudi zagotavljamo, da bomo imeli sedaj čast in priliko Vam dokazati, kako sta se pobratila kolegijalno z dr. Kamnikerjem. Zvedeli smo tudi, da se je potegoval viteški servus-tova-riš za sodno predsedstvo v Mariboru. Za vse njegovo viteško delovanje kot prvi državni tajnik mu izreka danes „Straža“ svoje sožalje, ker z Grasellijevim predsedstvom ne bo nič. Ta gospod je baje „preveč marljiv“ p‘ri sestavljanju ovadb. Za Grasellija in dr/ Pfeiferja bi bilo sedaj najbolje, da se podasta oba po trošt in kolegijalni nasvet k servus-kolegu dr. Kam -nikerju. „Delajte si prijatelje s krivičnim mamonom.“ Ta svetopisemski rek je prav dobesedno vzel vitez Graselli koj v prvih časih preoprata; sadu teh besed pa se bo lahko poslužil sedaj!
Kaj pa je s šolnikom Voglarjem? Ta vsestranski up JDS stranke je odložil mesto pri stanovanjs -kem uradu, je slutil, kar bi ga sicer zadelo. V Beo -gradu ga ni, ampak po mariborskih ulicah voglari . 'Se pripravlja na nedeljski JDS veleshod (pišemo v soboto) v Mariboru. Gotovo bo tudi na tem lastno -strankarskem sestanku bleknil kako kunštno in prav izza vogla. Voglar, Voglar, odklenkalo ti je na vseh poljih, na katera si se vrinil pri preobratu. Caka te Se edino šolski kateder, za katerem boš kmalu točil mačkije solze JDS politike, katere Miserere si zakrilil tudi ti kot retorično-politični „veleum“?
Zadnji „Delavec“ je nekaj načorgal po Voglar-jevem receptu prav izza vogla o prepovedi shodov. V tej svoji notici si je gotovo predočeval pisec Voglar -jeve JDS shode po mariborski okolici, ne pa onih nage stranke. Govorniki VLS stranke so vsako nedeljo na zborovanjih, ne da bi jim kdo razbijal shodov . Dne žalostne, surove, nemškutarsko razbijalne poja -ve ob meji imata na vesti tudi Mermoljeva sodruga: g. Voglar in dr. Koderman.
Mariborski gostilničar Roschanz, ki zavzema tudi častno mesto predsednika gostilničarjev in ka -varnarjev v Mariboru, si je nabavil večjo množino sladkorja, katerega je tržil manjšim kavarnarjem po 44 K 1 kg. Istočasno so prodajali mariborski trgovci sladkor po 42 K 1 kg. Glede slovenskega prepričanja dokaj sumljivi Roschanz si je napravil tem nepokli -canim potom kot razprodajalec sladkorja lep dobiček. Radovedni smo, kam je romal ta profit 2 K pri 1 kg: Ali v Roschanzev zasdbni žep, ali v skupno blagajno mariborskih gostilničarjev in kavarnarjev? Na to v-prašanje bi nam lahko odgovoril g. Roschanz, ker zahtevajo odgovor manjši kavarnarji, ki so morah plačati neopravičeno njemu sladkor veliko dražje, kakor če bi ga bili kupili pri navadnem trgovcu.
Mariborska velekavarnä „Theresienhof“ sploh ne pozna policijske ure. Menda uživa posebno toza -devno protekcijo, ker je bolj nemškofilnega naziranja in še ni doslej nikdar razobesila ob narodnih praz -nikih, raznih svečanostih in prireditvah narodne zastave. Novi vladni komisar v Mariboru bo moral re-
vidirati tudi velike privilegije velekavarne „There -si e uho . “
Nedeljski počitek pri poštni blagajni poštnega in brzojavnega urada Maribor L Ob nedeljah od 7. t. m. naprej se upelje v blagajniškem oddelku poštnega urada Maribor I popoten nedeljski počitek glede prometa s strankami.
Umrli v Mariboru. Dne 2. marea:	Travisa,n
Ana. zasebnica: Dajčman Franc, sprevodnik. Dne
8.: Sušek Peter, drogist; Lozinšek Ivan, pekovski pomočnik. Dne 4.:	Koren Terezija, perica; Stegcr
Franc, sin steklarskega pomočnika; Koman Mariia, hči posestnika; Ciril Gregorič, čuvaj južne železnice. Dne 5.: Anton Kolar, pomožni kurjač.
ttezriö gospouaršku posvetovanje se vrši v Mariboru v tajništva SKZ v soboto (ne v sredo)
13.	t. m. ob 2. uri pop. Zaupniki, ki ste dobili vabila, pridite! Izvršilni odbor SLS.
Dopisi
Radgona. Nekdo je sprožil tukaj misel, ali ne bi kazalo, če( bo Mura delala mejo ne samo do Radgone, temveč do izliva Kučence, graškemu deželnemu odboru ljubo za drago povrniti. Deželni odbor je namreč reguliral reke (popravljal struge). Pa ne, kakor že otroku kaže pamet, od spodnjega konca, temveč kakor je za Nemce boljše bilo, najprej po o eniškem gornjem toku. Tako Nemci niso trpeli škode od po-vodnji, toliko več pa Slovenci, ker je vsa voda pri-avvila na slovenska polja, od koder se ni mogla odtekati. Zalo so Ogri že pred večimi leti napravili na levem bregu Kučence do Mure visok močen jez, da se povodenj ni razlivala po Prekmurskem. Zdaj pa, če bode Radgona avstrijska,, naj napravijo Slovenci tudi na desnem bregu Mure od Gornjega grijesa do izliva Kuččnce taki jez, da ne bode tudi desni breg trpel vsled povodnji. Pri izlivu Kučence pa bi med obema jezoma ostala ozka struga, ki bi puščala po malem vodo skoz in branila Mursko polje prepiavljenja. Rad-gončanje pa bodo jahali na slemenih svojih koč, držali se za dimnike, da jih voda ne odnese, med tem pa bodo peli slavo pokojnemu štajerskemu odboru, da jim je s svojo regulacijo preskrbel tako obilno vode, ker vina iz Jugoslavije itak ne bodo dobili tako po ceni. Kamniker pa bo nastanil v bolnišnici, v kateri so bili dozdaj večinoma slovenski bolniki, nemško nautiško {pomorsko) šolo, ker je v Trstu ne bo. Tam so bodo učili, kako naj Radgončane prevažajo v ladjah od ene strehe do druge*
Ljutomer- Na pepelnico pokapljajo navadno pusta, pri nas so pa pokapali Samostojno. Potrebne obrede je nameraval opraviti znani Mermolja, a si je premislil ter poslal brezposelnega šafarja Žnuderla . Asistiral je pri žalostnem poslu župan Nemec od Sv, Jurja, kateri je leta 1909 priglasil kandidaturo za deželni zbor na programu Kmetske zveze, a ga zaupniki iz okrajev Gornja Radgona in Ljutomer na zborovanju pri Sv. Križu radi nesposobnosti niso proglasili za kandidata. Ker bi menda le rad bil poslanec , se je pridružil sedaj Samostojni. Pogrebcev je bilo le malo, liberalni Sokoli so bili edini, ki so se udeležili pogreba. Kakor se pri pogrebu spodobi, je govoril g. Žnuderl o verskih vprašanjih. Povdarjal je, da se namerava verouk odpraviti iz višjih šol, ni pa povedal, da pridejo potem tudi ljudske šole na vrsto ter se ni prav nič nad tem spodtikal, modroval je, da ne more nikdo dva človeka siliti, da naj živita skupaj, ako ne moreta, je torej zagovarjal razporoko. Zapuščine nikdo ni hotel sprejeti. Stajnko Franček, ki prav rad zvezde nosi, se je izgovarjal, da nima časa, starosta Sokolov, ki je demokrat, neodvisnež in narodni socijalist obenem, je odkuril pred koncem zborovanja junaško. Usmilil se je Samostojne Roškar iz Cvena, ki je bil še nedavno vnet pristaš Kmetske zveze, pa ga je družba liberalnih Sokolov, v katero pridno zahaja, spravila na druga pota. Samostojneži so mogli spoznati, da v ljutomerskem okraju niso tla za nje, da prihajajo na njihova zborovanja le ljudje, ki so liberalci, ki pa pri treh liberalnih strankah ne morejo biti člani. Pošten kmet pa ne bo nikdar pristaš „Samostojne.“
Sela pri Ptuju. Na Selah je dvorazredna ljudska šola. Na tej šoli je en učitelj in ena učiteljica , katera je podučevala deklice tudi v ročnih delih. Nedavno pa je nastavila šolska oblast na to dvorazred-nieo posebno učiteljico ročnih del v osebi učiteljeve soproge pri Sv. Vidu niže Ptuja. Ta prihaja, sedaj vsaki četrtek na Sela podučevat ročna dela. To je res čudno, zakaj šolska oblast po nepotrebnem izdaje denar za to učiteljico, ki dobi razen plače Še nagrado za pot iz St. Vida na Sela. Ima 11 šolska oblast toliko denarja na razpolago, da ga meče kar na cesto? Mi davkoplačevalci si moramo krvavo zaslužiti denar, da plačamo velike davke, in z našim denar -jem bi se naj tako gospodarilo! Ali je pomislila šolska oblast, ko je nastavila to učiteljico, da je povzročila krajne,mu šolskemu svetu stroške, ker se mora učna soba kuriti tudi v četrtek! Kurjava stane sedaj zelo veliko denarja. Šolska oblast pa slednjič ne sme prezreti, da moramo po. četrtkih nalašč samo za ročna dela pošiljati otroke v šolo. To tudi staršem ni po godu in tudi otroci trpijo, mesto da bi se malo odpočili v četrtek. Šolska oblast stoji na stališču, da je prosti četrtek radi otrok, ne radi učitelja. V našem slučaju pa se vidi jasno, da imamo pri nas poduk v; Četrtek radi učitelja, otroci so pa postranska stvar „ Poživljamo javno šolsko oblast, oziroma deželno via-, do, da iz navedenih vzrokov odstavi to novo učitelji-, eo ročnih del. — Selani.
***»■'*& nAq*KMMfwmHBrt. >
Haznas
Pl « II© za bralenie
k žag, prvovrstne kakovosti, prodaja asf«', ^ Franc Swity, tovarna za izdelo-
VBdSaSiSiSff!	stano- 1 vanie um‘tai’h brusnih kamnov,
tSjggJfelrtfl"«»»-«-.' i Tanj0 I Maribor, Bismarkstr. 5,	177
in sicer 1 veliko sobo in kuhinjo |	..
ÜÄÄfÄ.fÄ *•»	(mam
niča Dri St Iliu.	U4 J vefi vreč lipovega cvetja, v sonci
Tabor
Ufam mafš m* In
posušenega, tavžendrože, zlati
ss nekoliko posestva v najem ali na prodaj v spolit v okraja .tuj, Celje ali Šoštanj. Naslov v uprav-ništvu.	182
grmiček, več kg rožsaburcove korenine, ki rastejo na visokih planinah, cvetje arnike, krhljikovo lubje itd. Naslov v upravništva.
178
IPIEKIEP
tesarski mojster in stavljeni podjetnik v I Startovi ušici 59
v MARIBORU
se pr poroča za popra-vla in za napravo nov h stavb za točno V: izvršitev
Doh?© idoži stre ji,
šivalnice, mlatilnice ročne in vi-telue. so po ceni na prodaj. Natančneje pove Ivan Dvoršak. Rogoza. p. Hoče.	195

Alojzij SnitiM
Itili cškmjif# hranifpi
v Slovenski Bistrici.
URE
kom. skladišče Maribor, Glavni trg 6, 1 srajca,
lßn/> n?CG*»0 nr IaXaÌ»V-^v» |/i&uuut« dj lO/uOciijji
I ovratnikom, dobro šiva I na 1 komad 85 K, 1 p. I črnih ženskih nogavic 38 K, trgovcem popust, črn in bel sukanec po dnevnih cenah..
Fa shod naj pridejo naši somišljeniki iz celega sloveojbistriškega okraja. Nastopijo domači in tuji kmetski govorniki . Zaupniki, skrbite, da bodo v nedeljo, dne 14 marea vsi naši možje, fantje, žene in dekleta na našem tab ru v Slov Bistrici,
Okrajni odbor Kmetske Zveze.
vsake vrste se sprelmlo v popravilo.
Postrezi1at06D8.CoM: menic lan Ignacij, Maribor
_&liTn8ioš!i, 2 a dstr., levo.
jSBBBaaMBBBM
__l-CZVi^-amcJ-LJczHEEu
Službe i
i
i
Usnjarski pomočnik
mlad z dobrimi spričevali se sprejme takoj pri Svetozar J. Veselinovič, Beograd, Poinkareva br. 20.	196
Kupi BIBS j uiRnec m
Kupaa|®m
išče za usnjarja pri go?p. Ivanu Marki, usujarna < Vuzenici. 182
p GIGAIEIIE STIOCIIICE (HILJRE)
“ in Ai'frQTAtnì nnnir nriaol xr 'fAlilri	_

a-sa-Ga-B-esji
IP
OJ
m cigaretni papir prišel Istotam je tndi vedno
k: :es :
v veliki množini, v zalogi črna in rajava
EU ZMZ	S
OJ
Dl
OJ
[0	-1-a“ -1“w	* [t
m najboljših vrst kakor razno drago blago po najnižji n Za obilen obisk se priporočata
cem.
ttl
STADLER in SCHMID, Maribor
> ulica01!*?.
•gj3H53-p.g-E£3-e3eaes-EB-a-sils
01
OJ
03
Slovenci sirite tsaše limfe I
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo, ftetor Blaser, lesna trgovina v Rušah pri Mariboru.	1796
r.
Oglas odprave , Jadran' Maribor
Proda sei
Urtiate »g»
njato streho in sedežem, lep velik lovski voz za družino ter več sežDjev mehkih drv je na prodaj V Mozartovi ulici št. 52, Maribor. 184
Sol
cele
vagone
odda importna
in eksportna tvrdka

Ferdo Seri, U
__   Brzojavi : SEKT, MARIBOR._Ü
TmanioI	prvonrstne kakovosti, kilogram po 42 K
■ 3*iste P •• S »“S ««	prodna in razpošilja proti poštnem pov-
zešju Matija Lah. trgovec Maribor. Glavni trg št. 5.	189
Zavarovanje
mpm ikodo "•**
©e požarml
Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, po* vzročeno po požaru je ljubljanska ues
Vzajemna zavarovalnica.
dlavni zastop za naše obmejne kraje je v Celju (Breg); T Maribora daje pojasnila zastopstvo „Vzajemne“ v pisarni Augasse št 10} ? E&mnici pri Maribora pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavarajte se pri domači zavarovalnici
TVORNICA POHIŠTVA IN MIZARSTVO Peter Hoclmefger in drugovi, Maribor
92
Koroška cesta št. 46 in 53
priporočajo svojo zalogo pohištva iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča mizarska dela, po tvoraiških cenah.
Raznašale!
1 1 AUTO-		( i lfol
1PNEVMO1		
	(GUMI) Pirelli	S
	dobavile takoj	» 4 1
GOREČ		
(LJUBLJANA 1		

Veletrgovina:
L udovi k Kuhariči Ormo!
mal© liste ss sprejmejo
proti dobremu zaslužku
CIRILOVA TISKARNA
Mariborski vozni red.
Vilic! vozile Iz Miritela:
Proti Ljubljani	3 08 zjutraj	in 4 80 popoldne.
„ Gradca	12'59 po noči	„ 3 40	„
„ Ljutomera 10-38 predpoldne.
„ Kotoribi	8 33	„
„ Koroški 3 29 popoldne. „ 6'14 zjutraj.
(mešanec s koroškega kol.)
V Maribor prlpsllej© ti-l® vlaki:
Iz Ljubljane	913	prédpoldne	in	7 41	zvečer.
„ Gradca	7-33	„	„	7 58	„
„ Ljutomera	938	„
„ Kotonbe	5-32	popoldne.
„ Koroške 9 40 predpoldne in 2 15 popol.
(mešanec na koroški kol.)
Ekipretwl vSik Trst-Dupij:
lz Trsta v Mar,bor torek in soboto doh. :H8 popol.
in odh. 3 08	„
Iz Dunaja „ pondel. in petek doh. 1-42	„
in odh. 2-24 „
midi svojo
veliko zalogo vsakovrstnega modnega, maoufaktur-nega blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. 'Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga.
Glavna zaloga delniškega
: piva«
114
F
tl
le
m
b(
Potrebuje!© trpele*® li
ČEVLJE?
Potem si oglejte veliko zalogo pri
Jakobu Lah, Maribor, aim ire j
m
la
!n
•a;
bi
«i
>0
e
t*
Slovenci širite naše liste!
Postrežba točna !*
tam dobite zanesljivo močne, vsakovrstne čevlje, po najnižji e 5ni tako tudi galante* rijsko blago, torbice za trg, potne košaro itd.
Cene brez konkurence !
«j;
S
àzuajatólj in ^iiložntk: Konsorcij „Öuaza.
.Odgovorni uradnik:. üßköskv Strgan,
Jjslr tigkarns sy< Cirila y. M&rib<ir%
wi