No. 68 Ameriška Domovi ima AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELiAND 3, O., TUESDAY MORNING, APRIL 7, 1953 LETO LIH — VOL. on KOREJSKO LJUDSTVO PROTESTIRA Ljudstvo Južne Koreje zahteva združitev in očiščenje dežele pred Pogajanji za premirje. SEOUL, Kareja — Včeraj je tiaciče Korejcev (natrpalo trg in' ^lice okoli kapitalskega poslop-la, kjer so demonstrirali in pro-testirali proti mirovnim pogaja-^jem, ki so se včeraj ponovno pričela. Ljudstvo zahteva naj-Prej združitev celotne dežele, riatoi šele pogajanja o premirju izmenjavi ujetnikov Ljudstvo je pričelo demon-strirati natančno ob času, ko so Se v Panmunjomu sestali za-stopniki zaveznikov in komuni-st°v k posvetovanju za izmen j a-bolnih in ranjenih vojnih u- 3 etnikov. Naj sio sklenili na prvi seji, ni Povsem znano, toda rečeno je kilo, da bo naslednji dan (da-k^s) nadaljna seja. demonstrant j e v Seoulu so fosili napise v angleščini. Zah-lovajo, da se kitajske komuni-sle požene iz dežele in da se Se-Verno Korejo razoroži, preden Se prične z mirovnimi pogajanji. Ameriški časnikarji v notranjosti Kremlja Amerišld turisti so se svobodno sprehaiali po Kremlju ki' snemali fotografske posnetke po mili volji. v MOSKVA. — Deset ameriških Casnikarje,v, ki so dobili dovo-^erije za obisk Moskve, je bilo bedeljo v sami .notranjščini remija, kjer so fotografirali rni-h volji vse, kar se jim je el° vredno posneti na ploščo v2lroma film. Časnikarji sporo-. -I0, da je to samo en dogodek ’bed mnogih v sovjetskem pri-devanju, da narede Ameri-^abcem bivanje v Moskvi prijet-sl° udobno. Ogledali so si ^°vrte kremeljske dvorane, ka-°r tudi dvorano, v kateri je i-v e Stalin svoj zadnji javni go-a.r N notranjosti kremeljskih .. °v je mnogo cerkva, ki ao si j, tedi ogledali ameriški časni-^ D1, V Kremlju je bilo v ne-N tudi mnogo drugih turis-v, Večinoma dijakov. V Bolšoj ^tališču je bil gostom na čast ^^rejen balet Labodje jezero, v i rem je nastopila prva sov-balerina Ulanova, ki je c Predstavi sprejela Amerikan-^ svoji gledališki sobi ha ^>skovska katedrala je bila VeLko nedeljo natrpana ver-so °V’ ^ jih je bilo toliko, da ni-bbogli vsi vanjo. Novi grobovi Anton Koprivec V nedeljo popoldne je umrl na svojem domu na 1007 E. 76. St. Anton Koprivec. Bil je star 73. let in doma iz Mirinske vasi na Dolenjskem, odkoder je prišel pred petdesetimi leti. Zadnjih osem let je bil upokojen, prej pa je delal 40 let pri New York Central železnici. Zapušča ženo Mary, roj. Koimin, doma' iz Terbanjskega vrha, fara Čatež, ter otroke: Sylvia Strmac, Frank, Fred, Joseph, Vida Walsh in šest vnukov. Dalje zapušča dve sestrični — Frances Piškur in Rose Tomc, sorodnike in prijatelje. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogrebnega kavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in od tam na Calvary pokopališče. (Pokojni je bil član Katoliških borštnarjev št. 1317). Jennie Hočevar Kakor smo že na kratko sporočili, je umrla v nadel jo zvečer v Charity bolnišnici Jennie Hočevar, doma iz vasi Veliko Lipje, fara Hinje, odkoder je prišla semkaj leta 1909. Doma zapušča dva polubrata 'in dve poluse-stri. Tukaj zapušča mioža Johna in dva sinova, Johna Jr. in Josepha in hčer Jean Petschauer ter tri vnuke. Njeno dekliško ime je bilo Vidmar. Bila je članica Carnio.la Hive No. 493 Maccabees. Pokopana bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na E. 62. St. v sredo v cerkev sv. Pavla ob 9:30 in od tam na pokopališče Kalvarija. Rodbina stanuje na 1554 E. 39. St. John Kodrič V pondeljek zvečer je umrl v Charity bolnišnici John Kodrič, I star 60 let, stanujoč na 15305 Hale j Ave. Pogreb bo iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na E. 152. St. Več jutri. Za rešitev posadke turške podmornice ni več upanja S turško podmornico se je pogreznilo na dno 7 častnikov, 35 podčastnikov in 39 mornarjev. ISTANBUL, Turčija. — Reševalci so izgubili zadnje upanje, da bi bilo mogoče še rešiti 81 mož posadke turške podmornice, ki se je pogreznila v Dardanelah ob koliziji z nekim švedskim tovornim parnikom. Turško; ministrstvo za obrambo je podalo -uradno izjavo o izgubi sedmih častnikov, 35 podčastnikov in 39 mornarjev, ki so tvorili posadko ponesrečene podmornice. Podmornica, ki je bila bivša ameriška podmornica U. S. S. Bumper, je kolidirala v nočni temi s švedskim tovornim parnikom. Nabolandcta. Pet mož, ki so se času kolizije nahajali v podmornionem stolpiču, odkoder so poskakali v morje, je bilo rešenih. -----o----- Slovesno praznovanje Velike noči po vsem krščanskem svetu Svet je upiral oči v Korejo, odkoder na pride prvo znamenje miru. Iz raznih naselbin CHICAGO, 111. — Agnes Ben čan je dobila iz starega kraja' sporočilo, da je umrl v Ljubljani v visoki starosti bivši urednik “Slovenca” Ivan Rakovec. Zapustil je sedem odraslih otrok, žena Marija, sestrična Mrs. A. Benčan, je bila doma v Cerknici. Umrla je pred šestimi leti. Naj Kuba v miru počivata! -----o---- V Jugoslaviji je brezboštvo religija režima Religioznost je najslabša označba v karakteristiki jugoslovanskega državnega uradnika. NEW YORK. — V Jugoslaviji je brezboštvo religija režima. Brezboštvo se uči po šolah, oznanja na konferencah, propagira v tisku, vsiljuje uradnikom in vojakom. Učiteljem osnovnih in srednjih šel je izrecno prepovedano hoditi v cerkev. Učitelji, ki se ne pokore, izgube službe. Religioznost je naj slabša o-značba v karakteristiki državnega uradnika. Oficirji jugoslov. vojske si ne upajo niti pomisliti, da bi dali svoje otroke krstiti. .Šoloobvezno mladino pozivajo na odgovornost, ako gre v nedeljo v cerkev ali ako na kak drug način izrazi svoje versko čustvo. Znani so slučaji, ko so bili dijaki učiteljišč izkUučeni iz šole samo zato, ker so izjavili, da ve- Spet krvavi upori ujetnikov na otoku Koje; trije mrtvi KRŠČANSKI SVET je praznoval letošnjo Veliko ndč zbra- v v j ,v . rujem, ali ker so opravljali svo- no m z mohtvio za skorajšnji!. J J m . . , • ne verske dolžnosti. Čeprav so mir. Tako v Moskvi, prestolni- j . t.t , telesne kazni po šolah strogo ci Vzhoda kakor v New Yorku, | j j , .. _ , , prepovedane, se vendar dogaja, , ^ ^ ’ da učitelji po vaseh nemilo pne- cerkve inatrpane vernikov. I . , , , , m , . v jtepajo solske otnoke samo zato, V Koreji so vojaki ob sonc- ^er so ge Upaij udeležiti se služ-nem vzhodu klečali pod križem ^ božje ali prisostvovati ver-vrh razstreljene gore, kakor tudi p0Uku v cerkvi, pred križi v bunkerjih' in zako-j _____________ pih. Za Veliko nedeljo je napočil nov dan, ko so se sestali zastopniki zaveznikov in komu-PUSAN, Koreja. — Tukajš- nistclv k posvetovanju, da naj- 0KRET S0VJ. ZUNANJE IN NOTRANJE POLITIKE Ves svet strmi nad zagonetnimi potezami nove sovjetske vlade. - Ruski zdravniki, slikani kot ( nestvori, ki niso vredni, da jih zemlja nosi, so zdaj spet najvidnejši zastopniki medicinske vede in znanosti. LONDON. Vsa zapadna trajna; trajala je komaj dva me- nje poveljstvo naznanja, da so v taborišču na otoku Koje zopet izbruhnili nemiri, v katerih so bili trije ujetniki ubiti, eden je bil ranjen nadaljnega ujetnika pa so potem našli mrtvega. To se je primerilo pretekli petek. Upor je bil že v kali zadušen. ------o------ Pilot Arthur Godfrey NEW YORK. — Arthur Godfrey, ki je znana osebnost na radiu in televiziji in ki je tudi dober pilot, bo še ta teden poizkusil prebiti v zraku mejo zvoka. dejo pot do miru. V Jeruzalemu so se vršila bogoslužja v mnogih jezikih in obredih. Konzuli devetih držav so korakali v procesiji za menihi in romarji, ki jo je spremljala jezdeča arabska garda. Moskovska katedrala ter vse ostale moskovske cerkve so bile nabita polne vernikov, tako da niso dobili vsi v njih prostora. Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami. Oče pustil velikonočna darila in se ustrelil LORAIN, O. — Neki oče šestih otrok v Lorainu, O., je na velikonočno nedeljo položil košarico s pirhi in zajčki — darilo za otroke — na mizo, potem pa je stopil v spalnico ter se ustrelil. To je bil Theodore Pavlic, star 42 let in stanujoč na 1031 4th St., ki je bil zaposlen pri National Tube Co. Mrtvega je našla njegova žena Lola. Pavlic, ki je prispel v Lorain pred enim letom iz Belmont okraja, je bil potrt zaradi svojega slabega zdravja. ^ Evropa zdaj z začudenjem in o-suplostjo zasleduje akrobacije sovjetske notranje in zunanje politike. Pojavljajo se znaki u-panja, da se bl.iža kdnec dolge mrzle vojne. Vedno bolj se u-velj avl j a prepričanje, da je s Stalinovo smrtjo odstranjena neposredna nevarnost vojne med Vzhodom in Zapadom. Toda med vsem tem upanjem pa svari časopisje in radio ljudstva, naj ostanejo budna in naj se nikar nte vdajajo nadaim, ki se.ne bedo nikoli uresničile. Londonski list Sunday Express je objavil uvodnik, v katerem u-gotavlja: “Po Stalinovi smrti je bila v Sovjetiji revolucija. Revolucija sovjetske politike. Mrzlo 'odklanjanje zapadnih over-tuir po mirovnem poravnanju vprašanj, je bita nadomeščeno z mehkimi besedami, spravljivimi gestami in velikonočnimi overturami za mir.” Opazovalci ogibljejo, da je Malenkova poteza, da se izbriše Stalinova linija in potegne nova, posledica prepričanja ali pa politične ekspedience Pa naj je vzrok že kakršen koli, eno je gotova, da je v tej novi politiki diskreditiran sam Stalin. Ob vseh novih kremeljskih potezah se diplomati in časnikarji najbolj čudijo' potezi osvoboditve obtoženih in zaprtih zdravnikov, prati katerim je bila še nedavno v teku velika in strupena kampanja, ki jih je slikala kot nestvore, ki da so hoteli zastrupiti nekatere naj višje sovjetske voditelje odnosno so nekaj teh že zastrupili. Vse o-menjene zdravnike so zaprli, sedaj pa spustili na svobodo z motivacijo da so popolnoma nedolžni. Zaprli pa so bivšega ministra za državno varnost Ryumi-na, češ da je on v veliki meri zakrivil njih zatvoritev, in dr. Lidijo Timašukovo, ki je prva pokazala s prstom na te zdravnike, za kar so jo proglasili za simbol sovjetskega patriotizma ter jo odlikovali z naj višjim sovjetskim odlikovanjem — Leninovim redom. Zdaj so ji odlikovanje spet vzeli, njo samo pa zaprli. Njena glorija je bila kratko- Sovjetska zveza si s suženjskimi metodami nabira zlato ^dgWciy odšel v Afriko ^ARIZ. — Gen. Matthew B. V c>SWay je odpotovali z letalom Afriko’ ^si bo ?■ i 1 laniosnja ameriška vo j as- \°f>orišča. Vremensh prerok pravi: oblačno in toplo Pray tako ponoči. ZADNJI STATISTIČNI podatki ameriškega zakladniškega tajništva v Washingtonu navajaj oj o še vedno proizvajanje količine zlata Sovjetije na podlagi podatkov carske Rusije in o-cenjujejo te količine na 2 milijona unč fine teže, medtem ko je znašala proizvodnja zlata v Južni Afriki leta 1951 11.5 milijonov unč, v Kanadi 4.3 milijone unč in v Združenih državah 2 milijona unč. Dejansko so številke, ki jih ta statistika navaja, v kolikor zadevajo Sovjeti j o, zgcftj hišne številke, ki nimajo s stvarnim stanjem nič skupnega. Leta 1943 jie na. konferenci v Quebecu načelnik sovjetskega zlatega-kombinata izjavil, da je sovjetska proizvodnja zlata prekoračila 300 ton na leto, to je okrog 10.6 milijonov unč. Strokovnjaki so- dijo, da znaša sedanja proizvod- Čangkajšekovih generalov. Že nja zlata v Sovjetiji okrog 400 i večkrat so zapadne oblasti zapleten na leto in je potemtakem nile cele ladijske tovore mosbov-Sovjetija danes na prvem mestu! skega zlata, ki so ga v Sovjetiji svetovne proizvodnje zlata. !zvarili v konzervne škatlice z Če prihaja zlato v tem času raznimi mesnimi in ribjimi oz-v palicah puncirano s kladivom 1 načkaml Ti prevozi so razum-in srpom — verjetno kot proti-iljivo polnili skrivnostne fonde vrednost za nakup surovin in | raznih komunističnih partij v strojev na Trg v Honkong, Ma-' zapadnem svetu. cago, Tangir in Bombay — potem tega ne smemo ocenjevati, kakor da s tem Sovjetija grabi po svojih zadnjih zlatih rezervah, da bi se na ta nagčin izog-nila blokadi svobodnega sveta. Sovjetske rezerve so gotovo še vedno zelo pomembne, čeprav prihajajo na politične in gospo-darske črne borze že dolgo pomembne zaloge kremeljskega zlata. Zmago nad Kitajsko je Stalin dosegel — p*****»**»********»»****i>*«*'I'I'4'i'***»***»»*t'.|..H..H.».li*»M Koroška pesem na koncertu “Korotana” Cleveland, O. — Na svojem koncertu na Belo nedeljo nam bo pevski zbor “Korotan” zapel ne- telj Pavel Kernjak. Verjetno bo to prva izvedba te pesmi v Clevelandu. Bariton solo boi pel g. Jože Dovjak. V pesmi pride do izraza značilna šegavost in hudo-mušnost koroških fantov. Pesem kaj koroških pesmi, ki so med (nas povede na vas, kjer se zve- slovenskimi narodnimi pesmimi najlepše in najbolj melodijozne. Za uvod bo mešani zbcr zapel priljubljeno “Gor čez izaroi” kot izpoved hrepenenja te mladine po domu in domovini, saj se ji neprenehoma v srcu oglaša: Hiša očina, ljuba mamica, oh, da videl bi še enkrat oba. čer fantje z vriskom zbirajo in se dogovarjajo«, kam pojdejo vasovat Potem nam pesem šaljivo predstavi te vasovalce. Vsakemu pritakne kakšno značilno lastnost. Eden je “juckovec,” drugi je “žebrac,” spet tretji je “Šparovec,” četrti “dremovec” in tudi “krofač” ne manjka med' njimi.‘Gredo z vasi v vas, potem pa vsak k svoji Mojci. Zdaj nam pesem predstavi samo enega od fantov, ki se mu je zgodilo, ka- Hrepenenju po domu se' pridružuje spolmin na lepe čase, ki ga simbolično izraža preprosta kor žal že tolikim “Kje so tiste stezice.” To pesem bodo zapela dekleta. Njej pa bo sledila ena najbolj izrazitih koroških narodnih “Stoji harteljc zahrajen,” ki poje o dekliškem vrtecu, ki je z “redečo žido zapleten, polhen rožic nasajen.” V njem pa cvete med rožami kakor lilija zalo dekle. V tej pesmi se slikovito^ prepletata moški in ženski zbor, iz katerega se na koncu dvigne tenor solo, ki ga zbora spremljata. Nato nastopi moški zbor z dvema pesmima slovenskih fantov ob Dravi. Prva je živahna “M’je pa krajcec posvava,” ena najstarejših koroških narodnih. Druga je cel venček fantovskih pesmi “Juhe, pojdamo v Skofce, ki jo je priredil znani koroški sklada- Honzej ta mvajš’ je dekelco snubov, saj v resnic’ je uab’č jo lubov, čez eno leto jo je vzel; vendar presneto se vjel. Kakor vsaki ženici ji ni bilo nikoli dovolj denarja za njene potrebe in ubogi Honzej ni vedel, kje če jemat. Vendar si tega ni gnal k srcu. Za njim povzamejo vsi fantje: Nč, Nč na di ’dnarja nč ni. Smo za del ta še zmiraj veseVga srca. Saj slovenski smo fantje pri Dravci doma! “Ziljam5 Pevski zbor Korotan Pred dobrim letom je bil ustanovljen v Clevelandu pevski zbor “Korotan,” ki si je nadel ime po najbolj zgodoviski slovenski zemlji Karantaniji. Karantanski Slovenci so živeli o-koli 150 let pod domačimi slovenskimi vojvodi. V tem času so tudi naši prediniki sprejeli krščan. vero. Velika Karantanija, ki je segala od Donave do Pada, je razpadla okoli 1. 1000. Nasledile so jo razne krajine, kakor Karantanska, Ptujska, Savinjska itd., iz katerih so se razvile kasnejše dežele, na katere je bil razdeljen naš narod vse do razpada avstroogrske monarhije. Carantannus je v tem času pomenilo toliko kakor Slovenec. Karantanija je prvi zametek slovenske državnepolitič-ne tvornosti. Prihodnjo nedeljo popoldne bo prvič nastopil pevski zbor “Korotan,” in sicer v Sloven, narodnem domu na St. Clair ju. Prijatelji Slovenske Koroške, in kateri Slovenec ni to, pridemo vsi na ta koncert Korotancev, da se ob njihovi domači pesmi znova napijemo ljubezni do te danes tako tužne naše zemlje. “Gor čez izaro” Malone na vsakem koncertu slišimo v zadnjih letih to pesem. Zapela nam jo je zadnjič Glasbena matica, zapeli nam jo bodo_prihodnjo nedeljo tudi Ko-rotanci. Kako to? Ta preprosta otožna pesem koroškega fanta, ki je izgubil svoj dom, je dobila svoj današnji pomen, ko smo po prvi svetovni vojski izgubili z nesrečnim plebiscitom ta prelepi del slovenske domovine. Nič manj kakor smo z zanimanjem zadnjič pričakovali, kako bo to našo pokrajinsko himno pevsko interpretirala Glasbena matica, pričakujemo sedaj taisto od samih Korotancev. Debela laž koroškega dež. glavarja Pred kratkim je dal koroški deželni glavar Ferdinand Wede-nig dopisniku tržaškega lista ‘Tl Corriere di Trieste” izjavo, v kateri pravi: “Naša politika do slovenske narodne manjšine je v interesu miru, mednarodnega prava in socialističnega programa. Popolna enakost v dolžnostih in pravicah je zakon, ki ga mi uporabljamo naproti vsem državljanom. Za nas so enaki katoličani in protestanti, Avstrijci in Slovenci. Mi ne gledamo na krvna telesca, ampak samo na to, da se spoštuje svoboda v okviru zakona. Petnajst tisoč je približno tistih, ki govora po slovensko, in 40,000 o-nih, ki poznajo eden in drugi jezik. V mnogih občinah je pouk slovenščine obvezen; prav tako je obvezna izdaja upravnih in sodnih aktov v slovenščini. V nobenem pogledu ni torej različnega postopka za one, ki so ostali na tej stran imej e.” V zvezi s to izjavo si ne moremo kaj, kakor da gospoda deželnega glavarja pozovemo, naj pove, koliko upravnih in sodnih aktov je bilo po drugi svetovni vojski do danes izdanih na Koroškem v slovenščini. Če nam Strojnice sovjetskih lovcev, ki so sestrelili ameriško in angleško letalo nad Zahodno. Nemčijo, se ne oglašajo več. Predstavniki treh zahodnih sil se bodo razgovar j ali s Sovjeti ©i tem, kako v bodoče take spopade preprečiti. Prvotno so bili razgovori predvideni le med Angleži in: Sovjeti, sedaj so pa Sovjeti pohabili k razgovorom še Francoze in Amerikaaice. Gen. V. Čuikov, pa že na to vprašanje ne more dati odgovora, naj pa vsaj to pove, kaj je ukrenil v času svojega vladanja, saj je na krmilu koroške deželne vlade malone ves čas po drugi vojski, imel je torej rlovolj priložnosti, da bi smeli koroški Slovenci vlagati svoje vloge upravnim in sodnim oblastem tudi v slovenščini. Deželni glavar Wedenig je šef koroškega krila avstrijske Socialistične stranke, za katero so po komunističnem naročilu glasovali titofilski koroški Slovenci ob zadnjih deželno in državnozborskih volitvah. Zares, prav pravemu kozlu so zaupali svojo usodo. Kratke novice Jugoslovanski poslanik na Dunaju Dragomir Vučinič in avstrijski zunanji minister dr. K. Gruber sta pred kratkim podpisala pogodbo o dvolastnikih in o malem obmejnem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo. — Na posojilu Svetovne banke Jugoslaviji bo udeležena z dobavami tudi Avstrija, in sicer v vrednosti dobav okrog enega milijona dolarjev. — Zavod za rastlinsko sociologijo, ki je bil doslej v barakah v Arriachu pri Beljaku, bo v kratkem preseljen na posestvo Sandhof v bližino Celovca. Zavod je velikega pomena za koroško kmetijstvo. — Joža Vovk, župni upravitelj na Jezerskem, ki se je tudi udeležil pevske turneje pevskega zbora Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov Slovenije' ’ pred zadnjimi volitvami na Slo- ! pesmijo po Koroškem.” Članek vensko Koroško, je objavil v^je ponatisnil tudi “Slovenski “Glasu Gorenjske,” ki izhaja v , vestnik” v Celovcu 7. marca t.l. Kranju, članek z naslovom “S I Št. 155 (566). ------------o------------ Misel na Atlantido še ni umrla K sodobnim svetovnim problemom sovjetski poveljnik v Vzhodni' -^a;i ie °^j vsega tega? To so Nemčiji, je namignil, da bi se naj ti razgoVclri kasneje razširili tudi na vprašanje sklenitve miru z NemčijiOi. Ali bo Zahod na take razgovore pristal ali ne, še ni mogoče za gotovo odgovoriti. Je pa zelo verjetno, da bo, čeprav je končni cilj te sovjetske ptelteze jasen — preprečiti oborožitev Zahodne Nemčije in dograditev ter ojačenje obrambnih sil Atlantske zveze. Sovjetski in ameriški časnikar-jd so napivali v Moskvi skupno na zdravje Malenkova in Eisenhower j a in to na — sovjetsko pobudo. Če pomislimo, da še nedavno ameriški predstavnik pri Združenih narodih v New Yorku C. Lodge ni maral .stisniti v pozdrav rolke s .predstavnikom Sovjetov, je to kaj čudna stvar. Sovjeti sol obljubili izpustiti britanske civiliste, ki so padli v roke komunistom ob napadu na Južno Korejo 1. 1950. Francoski Vsi evropski arheologi se zanimajo za vest, da je neki danski pastor naletel na sledove Atlantide, velikega legendarnega otoka, o katerem že več sto let govore, da je nekoč izginil v morskih globinah. Danski pastor, ki se hkrati ukvarja z arheologijo, je upošteval pri svojih raziskovanjih tri elemente: podatke grškega filozofa Platona v njegovih obsežnih delih, zapiske, najdene v nekem egiptovskem svetišču, in stare tradicije Frizov, prebivalcev istoimenskih otokov v Severnem morju, po katerih naj bi bil v tem morju nekoč velik otok, ki so ga imenovali Utland. Prepričan, da je našel pravo sled, je pastor najel potapljača, ki se je kakih pet milj od Hel-golanda spustil v morje. .Ko se je dvignil iz vode, je pastorju povedal, da je našel v morju velikanske zidove. V morje se je Atlantida naj bi bila celina, večja od Severne Afrike in Male Azije skupaj. Bila je baje gosto naseljena in bogata. Njene gore so bile znane po lepoti in veličastnosti: v dolinah je uspevalo vse, kar je bilo potrebno za prehrano ljudi in živali. Prebivalci so izkopali velikanske prekope, ki so vezali njihovo glavno mesto z morjem. Zgradili so velike utrdbe in mostove. V mestu so imeli vodovode javna kopališča in nasada Ko so bili že dobro utrjeni in bogati, se jim je zahotelo tujih dežel. Zbrali so veliko vojsko ter zače li osvajati Evropo in Afriko. Kmalu so postali gospodarji Severne Afrike do Egipta in Južne Evrope do Italije. V Grčiji pa so zadeli na odpor ene najmočnejših držav tiste dobe, A-ten. V tem spopadu naj bi se bila odločila' usoda večine sveta. Atenci so zmagali in pognali so- civilisti, ki so prišli v roke komunistov db .isti priložnosti, so že na poti domov. V Panimu-njomu se razgovarja-jo o zamenjavi bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov, Kitajci in Severni Korejci so sprejeli zahodni predlog o vrnitvi vojnih ujetnikov. Tako ni več čisto izključeno premirje na korejskem bojišču. Od kod vse te spremembe? spustil še večkrat in ugotovil, i vražnika nazaj na njegov otok. da so zidovi dolgi dober kilometer, široki pa 30 m. Nedvomno so bili nekoč sestavni del utrdb. Razen zidov je opazil potapljač v morju tudi razvaline velikega, do polovice s peskom zasutega hrama. Izračunal je, da zavzemajo ostanki zidov in hrama kakih 27 ha prostora. Zdaj si pastor prizadeva organizirati večjo odpravo, v kateri bi bili izkušeni potapljači, da bi zidove v morju očistili in pregledali. Tako se je morda približal čas, ko bo pojasnjena velika skrivnost o otoški celini, ki naj bi bila zavzemala velik del Atlantskega oceana med Evropo, Afriko ter Ameriko. Vprašanje te celine, znane pod imenom Atlantida, je bilo sproženo že 'večkrat, toda zmeraj' so raziskovalci doživeli neuspeh. Grški filozof Solon, ki je živel 200 let pred. Platonom, je nekoč potoval v Egipt, deželo, kjer najbolj skrbno čuvajo spomine na dogodke iz davne minulosti. Tam je prvikrat slišal govoriti o Atlantidi. O njej so mu pravili u-čeni svečeniki iz mesta Saisa. Za tragedijo Atlantide so baje zvedeli iz hieroglifov na stebrih nekega svetišča. Njihovo pripovedovanje je napravilo na Solona tako globok vtis, da je začel pisati pesnitev o Atlantidi. Prav tedaj pa je nastal strašen potres, ki mu je sledilo še več drugih. Nastala je velika povodenj, zemlja se je odprla, in Atlantida se je baje z vsemi prebivalci vred pogreznila v morje. Tako pripoveduje grški filozof Platon v enem izmed svojih del. Če naj verjamemo poznejšim virom, je na stebrih nekega egiptovskega hrama grški filozof Krantor, ki je živel 300 let po Solonu, prebral enako izročilo. Sodobna znanost je v celoti zavrgla ta izročila. Toda merjenja so pokazala, da se v Atlantskem oceanu, zlasti v vzhodnem delu od otočja Tristan da Cunha do Islandije razprostira edinstveno podmorsko področje, ki je proti jugu čedalje višje. Na morskem dnu so velike kotline in hribi.. Na enem izmed teh hribov, med Irsko in Novo Foundlandijo so postavljeni kabli za telefonski in brzojavni promet med Evropo in Ameriko. Ponekod morsko dno popolnoma spominja na hribovito celino. Zato so mnogi geologi prepričani, da gre za celino, ki se je pogreznila v morje. A-zorski in Kanarski otoki, otoki Zelenega rtiča blizu Afrike ter Antilsko otočje v Srednji Ameriki naj bi bili deli pogreznjene Atlantide. vprašanja, ki vznemirjajo zahodni svet. Angleži, Francozi, pa tudi naši državni voditelji svare pred prevelikim optimizmom.. Svetujejo opreznost in hladno presojo nove sovjetske taktike. Zanimivo razmišljanje o morebitnih vzrokih sprememb sovjetske taktike v zunanji politiki je prinesel pretekli teden The New York Times. Naj navedemo njegove glavne misli. “Pentagon je mnenja, da j6 nastopila nova doba v borbi za oblast nad svetom, odkar so se začeli komunisti potegovati za mir v Koreji.” Nekateri strokovnjaki v Pen-takonu sodijo, da je nova vlada v Kremlju spremenila svojo taktiko in da je tokrat sklenitev premirja v Koreji možna ter tudi verjetna. Sovjetsko pripravljenost za sklenitev premirja in novo sovjetsko taktiko sploh tolmačijo po poročilu pisca The New York Times poznavalci razmer s trenutnim sovjetskim ciljem, ki naj bi bil oslabitev Atlantske zveze in zahodne obrambne organizacije na splošno. Zahodno Nemčijo in Japonsko, temeljna kamna zavezniških naporov za vzpostavitev ravnotežja v svetu, je treba ohraniti v 'sedanjem, stanju ali pa jih nevtralizirati, če jih že ni mogoče pritegniti ^ sovjetsko območje. Sovjeti s<> prepričani, da bqdo ta cilj lažje dclsegli, če bodo kazali proti Zahodu prijazen obraz kot pa P° poti, ki so jio hodili zadnja leta-K spremenjeni taiktiki naj bi' prinesla svoj delež tudi trdnost in odločnost, ki jo je zavzela Eisenhower jeva administracija v’ vprašanju Daljnega vzhoda. Čeprav ni nobenih jasnih znakov za 'nctranjo napetost v Sov-jetiji, ki naj bi sledila Stalinovi smrti, so na Zahodu vendar prepričani, da rabijo novi kremeljski oblastniki kratek oddih, ki g3 bodo uporabili za utrditev svoje oblasti doma in v satelitskih deželah. Nova sovjetska taktika utegne posebno škodljivo vplivati na razpoloženje v Evropi, ki ne mara slišati o nobenem odločnejšem koraku proti sovjetskemu ogrožanju. Uresničenje skupne evropske vojske se bolj in bub cdmika. Konec korejske vojne bo imel za. posledico tudi zmanjšanj6* obrambnih naporov v Ameriki-In to je cilj, ki ga zasleduje Kr6* melj. Nevarnosti, k« groze svobodnemu svetu iz popuščanja Sovjetom, izražajo lepe tile stavki, d katerimi zaključuje The N e V York Times svoj članek. ‘Če pride v Koreji do premirja pod sedanjimi pogoji, hod6 Združene države zgubile svoj6 prvo veliko kampanjo, ki so j° kdajkoli začele.” Premirje v Koreji pomeni samo resnični začetek ’ mrzle vojne!” “Sem v .skrbeh za svoje 6 d0" 10 let stare dečke!” * * * Gotovo bomo v prihodnjih dneh in tednih slišali še veliko 0 novi sovjetski mirovni ofenzivi naj trenutne tudi do miru pridni toda to bo v resnici le prernirj6' vse dotlej, dokler se kamuniz6rn ne odreče svoji nameri po vladi nad vsem svetom. Cie in kadar ]do ta to storil — v kar pa mi ne verjamemo — bo zgubil svoj0 udarnost in bo v resnici prenehal predstavljati nevarnost za svobodni svet. ( teL //ft Ameriška Domoviiva ERI C/% IH— HO /W« E AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER drugih poljih versko kulturnega življenja. Za svoje velike zasluge za cerkveno življenje sta ga odlikovala dva papeža; Pij XI. mu je podelil zaslužni križec “Pro Ecclesia et Pontifice,” Pij XII pa ga je imenoval za viteza-poveljnirfa sv. Gregorija (“Božja Beseda,” IV, 5) Najnovejše najdbe rud in petroleja na našem severu Ottawa. — Pred nedavnim je . čadsko ministrstvo za. rude I'jdalo; poročilo, v katerem čita-0 o najnovejših najdbah oziro-a domnevah o nahajališčih Enovrstnih rud in petroleja na, čadskem severu. Poročilo se E asa na raziskovanja kanad-di zemljeslovcev in zemljepis-ev v zadnjem letu. j ®da teh ekspedicij, ki se je bi-^ ani odpravila daleč proti se-r'u> je ugotovila, da se nahaja, .jA'Otoku Cornwallis, ki leži 500 ^ 1 proč od severnega tečaj ni-a> skoraj gotove! bogato ležišče e r°leja kakor tudi zemeljske-°a Plina, člani ekspedicije pa so Je^a, da bo moči izkoriščati ta y Soa le z večjimi težavami, jj. anie zemlje na Cornwallisu jg n^aka šala. Otok se nahaja (. dnilj severno od mesta Win-Peg. Severni vetrovi in temu nierno nizka temperatura bi ^ obivanje naravnih zakladov ^tem otoku zelo otežkočalo. j 0r°čilo na splošno zveni, da Hi a . anada ogromno 'nedotak-^ ležišč rud po vsem svojem ^eje naseljenem ozemlju. V ra- vP°r0ičilu čitamo, da je ,sko-Cetrtina ogrtimnega predela, ^ §a poznamo pod imenom ^ thwest Teritaries, takega Cala, kjer je z veliko verjet-tUd !Pir^akavati nahajališča ira " tistega ozemlja, tako in16n,0lVani Mackenzie District ^ P° vsej verjetnosti tudi h 2?° l3e^ro^eia- Ta distrikt me-g ® tisoč kvadratnih milj. Pe^nočjo helikopterja je ne-Pj, ,^ruga raziskovalna skupina Hi ^vala lansko poletje vzhod-nj^ejni predel Severovzhod-Keewatin, ki leži . Sev- mejo province Manito-0b t 0lbalo Hudsonovega zaliva. ženjskega jezera so našli vladni geologi formacije, ki izkazujejo) znatno prisotnost malo znanih kovin, ki imajo v sedanji dobi ogromno veljavo. Uporabljajo jih v zlitinah za gotove sestavne dele jet letal in za druge stroje, kateri razvijajto visoko temperaturo. Te kovine so kolum, tantal in litij. Litij je znan kot najlažja doslej znana kovina. Poročilo nadalje navaja tudi, da, se je neka druga geološka skupina preteklo poletje na položaju ukvarjala s primerjavo, talne strukture petrolejskih ozemelj na albertski ravnini in pfcd Kanadskim Skalnim gorovjem. ganizaciji iz osebnih ali drugih nesoglasij. . Vendar se “Karitas” lahko’ z veseljem ozre na svoje dosedanje delo. V enem letu je zbrala $1,800.00. Ta denar je razdelila “Karitas” med potrebne tukaj po Kanadi, pa tudi v Italiji in Avstriji. Zahvalna pi^ma, ki prihajajo od prejemnikov naše pomoči, dovolj jasno kažejo, koliko veselja napravi že majhen dar, ko ljudje čutijo, da jih ni čisto vse pozabilo. Še so tisti, ki so pred leti zastavljali svoja življenja v borbi proti sovražnikom slovenskega naroda in katoliških načel. Tem je danes kot invalidom zaprta pot v dežele blagostanja in se morajo s težavo prebijati skozi življenje. Grenko je človeku, ki. čuti, da so ga vsi pozabili. Naša dolžnost je, da se spomnimo teh manj srečnih rojakov. Tega se Drobtine z Zapada Calgary, Alberta — V prvih treh mesecih letošnjega leta samo v Alberti našli 41 vrelcev olj, torej skoro vsaki drugi dan enega ... Je to pač več kot sen zacija. Tudi v Saskatchewanu (sosednja pokrajina) so odkrili doslej 6 vrelcev. * * * V Ontariu So imele posamične ^ slovenci T IVAN ZOREC: Domačija ob Temenici Nace se mu je zdel zmerom bolj nemaren. Sedanji gospodar na Trlepovini je nerodno šaril in zapravljal, da so tudi sosedje že ugibali, kaj bo, kdo bo podse spravil lepo domačijo. Marsikdo je že pripravljal denar, da bi ga ob dražbi vrgel na mizo in zmagal: “Moja je, moja!” Kadar je Trlep kaj slišal o gnal pod mizo. “Ne — !” je sopihal. “Ne podam se mu! Sam naj se spomni in vrne!” Togoten in žalosten je moto-glavil po polju. Njive so zorele in šumotljale z rumenim klasjem, polnim in bogatim, a tolažbe, miru ni našel med njimi. Tudi hosta ga ni več poznala. Sredi najlepših bukev je bilo majhno posekovje. Listič j e mla- kakovi taki nameri, je od skrbi dih bukev, obtolčenih in z od in togote kar besnel. “Nikoli, nak, nikoli!” se je v mislih bojeval in -upiral. Ko mu je skrb bila že prehuda, se je odločil, da bi pisal po sina. Ha, oba bi zagrabila in zmagala. In če bi kdo res nagajal jnjemu, tak pa tudi ne bo, da bi mu sina odrival. In je pisal. A ko je pišmo bilo gotovo, ga je popala stara togota. Zdelo se mu je, da se ponižuje pred sinom, da je sam o-magal iri da ga zdaj prosi pomoči. Tehtal je pismo v drhteči roki, ga ogledoval, bral enkrat, bral dvakrat, naposled pa z odločno kretnjo zmečkal in za- V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE IN SESTRE Anna Fisansky ki nas je za vedno zapustila dne 7. aprila 1952 Oj zvonovi, le zvonite! Svet naj bridko vest izve; ljubi mami, dobri sestri, ne utriplje več srce.- Vse dni je trpelo za nas to utrujeno telo — zdaj do kraja odpočilo v miru bd se pod zemljo. Žalujoči: ANDREW BOLE, sin; ANNE SEGA, hči; JENNIE ZIGAVEC, sestra. Cleveland, Ohio, 7. aprila 1953. čehnjenimi ali nalomljenimi vejami, je otožno trepetljalo. “O, ti — !” je klel. “Glej, spet mi jih je nekaj podrti!” Lazil je med drevjem, zmerom več novih štorov je našel, ob vsakem je postal in zarenta-čil. Z njim je ves čas hodila misel na Janeza in na pismo, ki ga je zmečkal, da se ne bi ponižal. Ves potrt od žalosti in divji od jeze je tevsal domov. Ponoči se je brez sna premetaval po vroči postelji, sede in leže mislil sem, mislil tja, a pamet se ni upokojila, da bi našla pravo, rešilno misel, zmerom se je oprijemal le stare trme, naj se sin sam spomni očeta in vrne. “Kam pa naj pride?” mu je vest očitala in ga karala za vse njegove velike zmote. Dolgo dolgo se je mrtvičil in lomil v krhkih sklepih, ampak odločiti se nikakor ni mogel in ni mogel. Slabemu gospodarju na Trlepovini je posodil že toliko, da bi ga bil lahko sam pognal na boben. Pa se je bal Naceta in vseh, ki bi mu nemara res nagajali, in se je še potuhnil. Najhuje je bilo, da se nikomur ni mogel zaupati, tudi ženi, ki ga je večkrat izpeljevala, kaj mu je, ni izdajal svojih skrbi. “Ko bi se vendar že vrnil!” ji je vzdihoval po sinu. “Piši mu, komu sem namenila domačijo!” ga je silila. “Če bo vedel, da ima kam priti, se ne bo več mudil tam, kjer je.” “Ne dam se mu usekniti!” je trmoglavno zmajeval z glavo in molčal, le misli so mu še raj-še hodile po Trlepovini, oskrunjeni in zanemarjeni. Vse, kar je videl, da ne bi smelo biti, mu je venomer migljalo pred očmi. A kadar mu že ni bilo več zmagovati skrbi in žalosti, je otožno zalezoval rodno zemljo in ves divji opazoval, kako nerodno ji gospodari nesrečni pri-hajač. “Kaj vendar počenjaš!” ga je grajal in trdo gledal “ Če polju ne znaš streči, vsaj hosti prizanašaj!” “Hosta —, o, ta pa ta!” se je oni hvalil. “Bukve so zlate, lepih denarjev so mi že vrgle!” “Ne sekaj hoste, za božji čas!” ga je skoraj prosil. “Ali se ti ne smili?” “Kaj pa hočem? Denarja mi je treba, vidiš.” “Koliko?” Drugi dan se je za veliko vsoto spet vknjižil na Trlepovino, ki je od dolgov že kar pojemala. In kmalu je prišlo vsem na zobe, da lahkomiselni gospodar dela dolg za dolgom; še sam se je bahal, kako hitro in lehko si preloži skrb za denar. Samo tega nihče ni znal ugeniti, kje je brezno, kamor se mu pogreza vse, kar dobi. “Po vseh sejmih se klati,” so ga obirali. “Ali je to za kmeta?” “Če je tudi prekupec, kakršen je kmet, bo kmalu vsega konec.” Kakor je sprva robotal in se celo nad potrebo gnal, tako se je zdaj delu kar umikal. Najprijetnejše opravilo mu je bilo pohajkovanje doma ab drugod. “Kakova domačija je bila Tr-lepovina in kakova ti je zdaj: zanikerno obdelana in dosti v pušči, da po njej divja osat in hobat.” “Saj ne utegne,” se je vseve-doči Obličan smejal. “Kaj menite, da mu je res le do sejmov? Včeraj je mrknil odtod, zdaj pa v pratiko poglejte, ali je kje sejem. Nikjer ga ni v naši strani, nikjer.” “Kam pa hodi?” “Vprašajte ga, jaz ga ne bom dajal v jezike,” se je Obličan pomenljivo smehljal in muzal. Dolenjci da so radi v druščini, kjer pojo in pijo. Nekateri da sc kakor ukleti: lehkoživi do-brovoljčki, leni in negospodarni in za ženskami se love. Tudi tale novi Trlep da je doma iz prav veselih krajev, tako ni čudno, če se je kje prismolil, je pretiraval Obličan. “Trap prihajaški se je na nekem sejmu spoznal z vrtoglavo sejmarko. Lehkega in zaletavega, kakor je bil, je premotila in zvodila za seboj, da posihmal kar prebiti ne more brez njene druščine. Po vseh sejmih ju je dosti in vse, kar prisejmarita, veselo zadejata z zaplečniki in dobrovoljčki.” “Ali je mogoče?” so silili v O-bličana, da bi povedal kaj več. “Nič ne vem, nič ne povem,” se je otresal. “Saj vemo: priložnost stori vse.” “Kaj pa žena? Ali nima oči?” “Ima, ima, pa samo za lepe, drage cunje, da se lišpa, in za tisto, kako bi si prav dobro stregla brez truda in dela.” “In posli počno, kar hočejo; nobenega dela ne opravijo, kadar bi bilo treba in kakor bi bilo prav.” “Sreča, da so jima otroci po- mrli; zdaj bi bili ubožci.” “Veliki!” Ko je stari Trlep zvedel, kaj vse počne nevredni gospodar lepe Tr lepo vine, se je strašno jezil, obenem pa tudi veselil, češ, tako bo hitreje trpljenja konec zanj in za Trlepovino, ubogo in zmerom bolj oskrunjeno. Prežeče je zalezoval stari svoj dom, vzdihoval in pazil, kaj se godi. “Ali že svečo prižigaš temule pridnemu gospodarju?” ga je O-bličan, ki je zmerom vse izvohal, dražil in se poredno muzal. “Nikar še, Trlepovina je trdna! Le poglej moža, kako je podjeten! Ali ne kupuje in prodaja? In gospodinja, kaj ni kakor gospa — haha?” Taka namigavanja so ga hudo grela in skelela in prav za malo se mu je zdelo, ko je slišal, kam frčii. denar, ki ga posoja takemu gospodarju. Tisto ne, verjel ni, da bi se dedec utegnit iz zank, ki so se vozlale bolj in bolj — Obličanove besede so ga vendarle plašile. “Da, treba bo ziniti pravo besedo,” se je odločeval. “Drugače se mi merkaj res še ne spravi s poti.” In kar do njega je stopil in ga oblastno prijel: “No, ti, kako kaj gospodariš, kako?” “Težko. Vse mi gre bolj v nič ko v prid. Sam ne vem, kaj bo.” "Society načrt" pomaga varčevati Pridite k nam. Poučeni boste o treh načrtih, ki pomagajo graditi hranilno vlogo, ali pišite za FREE BOOKLET ki pojasnuje to osebno postrežbo Prosto parkanje s lop jem na 127 Public Sq Člani Federal Deposit Insurance corporation HALI OGLASI Naprodaj Proda sei 3 kose pohištva iz orehovega lesa za spalno sobo, tudi vzmet in modroc, vse v dobrem stanju. Kličite EX-1-9618. — (69) Zelo dober nakup V Nottingham okolici je naprodaj hiša s 5 sobami, avtomatična plinska kurjava. Zelo lep lot 119x100. Se lahko vselite takoj. Samo $11,500. Kovač Realty 960 E. 185 St. KE 1-5030 (71) Soba se odda Soba se odda samskemu moškemu. Je opremljena in ima poseben vhod. Kličite EN 1-2647. (apr.7,9) POMLAD V PARIZU — Pariški otroci na prvi pomladanski ježi v tuilerieskih vrtovih. DVO-DRUŽINSKE HIŠE 515 E. 126 St., lepa 5 in 5 sob, tretje zgotovljeno. Garaža. $14,500. 1284 E. 133 St., Izvrstna hiša za 2 družini. $13,000. 9409 Lowell Pridite pripravljeni, da boste kupili to lepo 6 sobno hišo za eno družino. Moderna kuhinja, nov plinski furnez, bakrene cevi, kovinaste zunanje stene. $9800. Danielson Realty Co. 1429 Hayden GL 1-4043 GL 1-2690 ________ (69) Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio 1 ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD “Kaj bo? Slabo, če si ne boš zavihal rokavov in se lotil tudi dela, ne samo jela in zapravljanja!” (Dalje prihodnjič) Moški dobijo delo Assemblers NI POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE TUDI IZKUŠENI Metal Finishers Gas Welders Paint Sprayers Torch Solderers Trimmers Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift SPREJEMAMO PROŠNJE za zgornja dela od moških, katere zanima delati v produkciji “station wagon in panel truck bodies”. Začetna plača od ure je okrog $1.75 vštevši dodatka za življenske potrebščine. DELAVSKE PODPORE Pokojnina, zavarovalnina, bolniška podpora, plačane počitnice, plačani prazniki. Oglasile se v našem Employment uradu 8 zj. do 7 zv« dnevno izvzemši nedelje FISHER BODY (Euclid Plant) DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION 2Q0GI Euclid Ave. Euclid, Ohio (71) Machine Operators AND Assemblers Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment ura da na Engle Rd., južno oo Brookpark. FORD MOTOR 00. 17601 Brookpark Rd. (70) DIEMAKERS Za srednje in velike dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Mi bi radi tudi govorili z MACHINISTS Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVAR-■iAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 52 St., ampak ZGLASITI SE MORA-TE V ŠT. 1 employment uradu. MURRAY OHIO MFC. 00. 1115 E. 152 St. (72) MAŠINISTI ki imajo izkušnje v vzdrževanju na Shaper, Lathe, Miller. Plača od ure. STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO 078 E. 64 St. (71) Ženske dobijo delo Dekle dobi delo Zanesljivo dekle dobi delo, da bi skrbela za 2 otroka v lepem domu, zelo malo hišnega dela, nič pranja, stalna plača. Kličite FA 1-5681. (68) Hišno delo Lahno hišno delo, nič pranja, 5 in pol dni. Lahko gre domov ali ostane čeiz noč. Majhen dom in vesela družinica. Kličite ER 1-1489. (apr.7,9) fjTTurnjTJTfiJTJTJTJTJTJTJTnLiTJTJi-ri nriJT nnn 2 a K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR članom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zomljižča in posestva brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se m glavnico odplačuje v mesečnih obrokih j Za pojasnila in informacije piiite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDN0TE $51-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET. ILLINOIS “n_n.jnn.nn n mr mn nnnnnnnnnnn nmn-fl NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 13. februarja 1953 umrla ljubljena mati in sestra ROSE ZDEŠAR (rojena KUMP) Rojena je bila v Toplicah na Dolenjskem leta 1887 in ob času smrti je bila stara 66 let. Pogreb se je vršil dne 16. februarja 1953 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi v družinsko grobnico na Euclid pokopališče. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so položili krasne vence k njeni krsti. Srčna hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago. Našo toplo zahvalo naj sprejmejo nosilci krste in vsi, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti na pokopališče, kakor tudi vsi, ki bo izrazili svoje sočutje. Posebna hvala gre tudi sledečim : Euclid Veterans, |' Klub Ljubljana, East End Social Club, Naša zvezda, podruž. št. 14 SŽZ in krožek št. 3 Progresivnih Slovenk. Enako najlepša hvala pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi! za izvrstno urejen pogreb in za vso pomoč v dneh naše žalosti. A Ti, ljubljena naša mama in sestra, počivaj v miru v zemlji ameriški in naj Ti bo lahka gruda te svobodne zemlje. žalujoči ostali: Louis, sin; Rose, por. Hunscher, hči; Vera Hoffman, sestra v Jugoslaviji, in več sorodnikov. Cleveland, Ohio, 7. aprila 1953. kv. ..,“T: PRIPRAVLJENI? — Kitajska nacionalistična mornariška pehota pfi vaji v izkrcavanju. Te Čangkajškove oddelke vežbajo ameriški marini. Služili bodo za udarne oddelke, kadar se bo Čangkajšek odločil za napad na kitajsk0 Ir.nnnn vs vrvx\_ru v- u v_ v. v.