m- ^jt y i fr a «W "«S,UI!II!! sJjji UjJiW Trg svobode 11/a, 61420 TRBOVLJE; tel: 0601/21 763, 21 288; fax: 0601/21 763 REVIRSKA LJUDSKA msiVERZA REVIRSKA LJUDSKA UNIVERZA TRBOVLJE TRBOVLJE vpisuie v: 1. Program USPOSABLJANJA ZA RAČUNOVODJE V program se lahko vključijo vsi tisti, ki so uspešno končali katerikoli srednješolski program V. stopnje zahtevnosti. Program sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport. 2. Program ELEKTRIKAR - ENERGETIK Vpišejo se lahko vsi, ki so končali osnovno šolo in imajo delovne izkušnje. 3. Program ELEKTROTEHNIK - ENERGETIK V program se lahko vpišejo absolventi IV. stopnje elektroenergetike in absolventi poklicnih šol elektrotehniške smeri. 4. Program VOZNIK MOTORNIH VOZIL V program se lahko vključijo občani najrazličnejših poklicev in občani s končano osnovno šolo. 5. Program TRGOVSKE STROKE - seminar za pridobitev licence - prodajalec - prekvalifikacija iz katerekoli IV. stopnje v poklic prodajalec - prekvalifikacija iz katerekoli V. stopnje v poklic poslovodja - oddelek ekonomsko-komercialni tehnik (po končani šoli za prodajalce). PRIČETEK PREDAVANJ PREDVIDEVAMO V MESECU FEBRUARJU 1995. «: Telefon * š (0601)21-358 1 ■“ 26-056 ' 26-333 1 TRBOVLJE Teleffa* j (0601)26-228 J Oddajnik Oddajniški center KUM *L—d>J jeufj J : S s*. * Vsebina oddaj icije o delu in življenju v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in Informacije «> ! Naslov Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje sm y od drugod. Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandna sporočila, čestitke... Dodatne dejavnosti Organizacija glasbenih in drugih prireditev, ozvočenja, izdelava propagandnih sporočil, snemanja... J j ;1MJ čhVJPJ ■ :■ II UVODNIK • Moje sanje - stanovanje Hitro se vrti časovno kolo in četudi smo vmes, po dogovoru z Vami seveda, "prespali" eno številko časopisa, smo spet skupaj. Bali smo se že, da je življenje tod naokoli po novem letu malce zaspalo, pa smo ob zaključku redakcije ugotovili, da bo marsikateri prispevek, ki smo Vam ga pripravili, moral počakati ali pa sploh ne bo zagledal luči dneva. Malce pa ste se polenili Vi, dragi bralci in drage bralke. Navadno smo v uredništvo dobili več pisem, tokrat pa smo se morali potolažiti le z enim. Pa so vendar pisma odraz tistega, kar nekje doživljate in želite to sporočiti tudi drugim. Spomnili se boste tudi, da sem Vas v prejšnji številki povabila k postavljanju vprašanj na psihološkem, pravnem in kozmetičnem področju. Če ne pišete radi, lahko zavrtite telefon, pa bomo Vaše vprašanje zapisali mi. Tudi Vaših pobud, o čem naj pišemo, da boste Vi z veseljem tisto tudi prebarali, nam manjka. Ste videli, kako močno Vas potrebujemo - ne le zato, da boste naš časopis kupovali, pač pa tudi zato, da si bomo bliže. Vsebine današnjega časopisa Vam v teh vrsticah ne bom prav nič razlagala. Vzemite si čas in v miru ga pretehtajte. Naj se Vam ne mudi preveč, z novo številko bomo pri Vas spet šele čez teden dni. Do takrat pa vam želim vse najlepše. (t/VV^vA Zima na Kalu Lij In beseda je Šklab postala Spekter vabi k lastninjenju Oseminosemdeset odstotni občini BIJ Učna pomoč potrebuje pomoč rtiEJ ^te*an Ošina - Bloudkov nagrajenec /~j\y I Pol stoletja brez njega in z njim Hij Buuua, ženska za volanom NASLOVNICA: AD Uroš Klemen Foto: Branko Klančar «*-3| Izziv umu: Rebirthing.. Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina «tež?gxa/§Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 cc < o 3 Iti „.GOSTINSKOAr-> PODJETJE RUDAR P-O. jj trg revolucije 26 TRBOVLJE vas Gostinsko podjetje vabi RUDAR v svoje prenovljene lokale: * Hotel RUDAR * Pizzerija RUDAR bivše kegljišče v hotelu v kateri vam ponujamo raznovrstne pizze * Pivnica ZLATOROG KLUB * Bar FONTANA vsak dan ponujamo sveže pecivo * Slaščičarna ZANZIBAR * Slaščičarna KEKEC * Restavracija ZASAVC dnevna ponudba svežih jedi in specialitet * Gostilna KLEK dnevna ponudba svežih jedi in specialitet * Bistro 75 dnevna ponudba svežega peciva * Bife KOLODVOR * Bife ZASAVJE V vseh naših lokalih vam v mesecu JANUARJU ponujamo PIVO PO NIŽJIH CENAH !! VESELIMO SE VSAKEGA VAŠEGA OBISKA, POTRUDILI SE BOMO. DA BOSTE Z NAMI ZADOVOL/NI IN DA BOSTE V NASE LOKALE! SE RADI PRIHAJALI KOLEDAR DOGAJANJ 3. januarja - Na zimovanje na Pokljuko se odpravijo petošolci Tončke Čeč in v Cerkno njihovi vrstniki šole Alojza Hohkrauta. Preživljajo čudovite ponovoletne zimske dni, ki bi po napornih praznikih "prav prišli" še komu. Pa je že tako, da nismo stopili le v novo leto, temveč tudi v čisto navadne delovne dni. 4. januarja - Redni obiskovalci Knjižnice Toneta Seliškarja so za nekatere spremembe, ki se tičejo delovnega časa in plačevanja članarine, najbrž že slišali. Za vse ostale: knjižnicabo odprta vsakdan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, namesto izposojevalnine bo treba plačati članarino. 5. januarja - Januar prinaša tudi nekatere obveznosti za upokojence. To so obiski društvenih pisarn, kjer tapridni že plačujejo članarine, pa posmrtnine in prispevke za vzajemno pomoč. 6. januarja - Da spremembe ne bodo prehitre in prekrute, si nekateri še privoščijo novoletno potrjenko - vendar previdno, saj so razmere na cestah še vedno nevarne. 7. januarja - Vsi, ki se štejejo med smučarje, kakršnekoli že, se veselo prašijo po urejenih zasavskih smučiščih. 8. januarja - Kdor še ni, to počne danes. Pospravlja še zadnje sledi novega leta: jelko in na šipah nabrizgane okraske. 9. januarja - Zdaj že vemo, kdo so najosebnosti v Zasavju -želimo si le, da bi bila gneča na radijski lestvici prihodnje leto še večja. Mateja Grošelj SPET NOVI UJA03J00 V Osmi januarje dan, ko dobijo priznanja učenci, ki so se odlikovali s svojim delom in odnosom do drugih. Dan šole so popestrili s kulturnim programom, kjer so nastopili gojenci glasbene šole, šolski pevski zbor in recitatorji. Scenarij je zasnovala Manja Goleč. Priznanja pa so dobili: v Hrastniku: 5.a Nuša Erman, 5.b Aleš Razpotnik, 5.c Polona Hribar, 5.d Davorin Demovšek, 6.a Jure Gornik, 6.b Matjaž Hribernik, 6.c ŠpelaČešnovar, 6.d Ksenja Kožar, 7.a Andrej Peklar, 7.b Sandra Hrovatič, 7.c Katja Stošicky, 7.d Uroš Drobež, 8.a Ines Delpin, Špela Erman, 8.b Branko Žagar, Iva Vidovič, 8.c Rok Jenko, Nina Majcen. Posebno prizanje 8. januar pa je prejel Modelarski krožek na šoli. Na Dolu pa: 5.a Uršula Belaj, 6.a Maruša Hafner, 6.b Brigita Jurišič, 7.a Jasmina Skrabar, 7.b Vesna Šentjurc, 8.a Jure Šterbucl, 8.b Andraž Velej in Glasbena šola za nastope v komornih in orkestralnih skupinah: Marko Podmenik harmonika, Nejc Zupanc, violina, Urška Kreže, flavta, Ina Kovač in Uroš Gorenc - oba kitara. Fanči Moljk B Pokojnine tako kot doslej Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije Janez Prijatelj zatrjuje, da se za upokojence in vse upravičence do denarnih nadomestil iz njihovega naslova, ne bo vsaj v začetku leta nič spremenilo. Navkljub pričakovanemu finančnemu poslabšanju položaja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letošnjem letu, bodo prejemki ostali redni. Seveda se boo likvidnostnih težavah Zavoda veliko govorilo in pisalo. Ustavna pravica upokojencev ne sme biti okrnjena. Drugo vprašanje pa je, kako bo država izpolnjevala to pravico in ali bo prišlo v prihajajočem letu tudi do spremembe zakonaopokojninskemininvalidskem zavarovanju. Državni zbor je konec minulega leta sprejel sklep, da se bodo pokojnine še naprej usklajevale z rastjo plač, z ustreznimi razlikami tudi za nazaj. Kar pomeni, da se tudi na področju usklajevanja pokojnin nebo zaenkrat nič spremenilo. V se ostaja po starem do sprejema novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. K.R. Cementarji manj uspešni Trbovlje - Čeprav so v tovarni lani naredili nekaj tisoč ton cementa več kot leto prej, bo profit nekoliko manjši; sicer pa so z obsegom gospodarjenja v višini 365.000 ton cementa v glavnem zadovoljni. Od tega so31.500 ton cementa oz. 18.000 ton izvozili v Avstrijo in na Hrvaško. Tudi letos ne morejo računati na večjo produkcijo, četudi naj bi gradbeništvo oživelo, zlasti graditev hitrih slovenskih cest. Za te potrebe so lani prodajali le preko zasebnih trgovcev, kaže pada bo tako tudi letos. Cementarna zdaj ne dela. Še pred novoletnimi prazniki je prišlo do okvare na eni od naprav. S popravili niso hiteli, ker so načrtovali ustavitev proizvodnje 3. januarja, zaradi vsakoletnih vzdrževalnih del in drugih posegov, ki bodo predvidoma končana konec februarja. V tem času bodo končali tudi s pomembnejšimi naložbenimi deli za ureditev paletizacije, v vrednosti približno 4 milijone nemških mark. Tudi letos v podjetju namenjajo precejšnjo skrb naložbam, katerim se ni mogoče izogniti; sem sodi preureditev na peči in drugi posegi. Do poletja, morda že do pomladi, bo končana tudi prva faza lastninjenja, računajo, da bo takrat njihov program dobil potrditev. Večina sedaj zaposlenih (358) ter nekdanjih sodelavcev, je soglašalo z oddajo svojih certifikatov cementarni. M.V. 5- ' ..... ■ ^ Moje sanje -stanovanje Stanovanjski sklad republike Slovenije je objavil razpis za dolgoročna stanovanjska posojila. Interesenti morajo svoje prošnje oddati najkasneje do 30. aprila 1995. V tokratnem razpisu stanovanjskega sklada Republike Slovenije je nekaj novosti in predvsem ugodnosti. Taposojila so namenjena državljanom Republike Slovenije, ki še niso prejeli posojila tega sklada in prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, so mlada družina in kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo, gradijo individualno stanovanjsko hišo ali preurejajo podstrešje. Za prvo reševanje stanovanjskega problema se šteje tudi, ko je prosilec sicer lastnik stanovanja, pa njegova velikost ne presega 8 kvadratnih metrov na člana družine. Prosilec je upravičen do tega dolgoročnega stanovanjskega kredita tudi v primeru, ko ponovno rešuje svoje stanovanjsko vprašanje, ker je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali socialnih razmer postalo dosedanje stanovanje ali stanovanjska hiša neprimerna. Za kredit lahko zaprosijo tudi tisti, ki svoje stanovanjske razmere izboljšujejo ali razrešujejo z vlaganjem sredstev v rekonstrukcijo lastnega stanovanja. Na razpisu za dolgoročne kredite Stnovanjskega sklada Republike Slovenije lahko sodelujejo le državljani Republike Slovenije, ki imajo tudi stalno prebivališče na njenem območju in tu tudi rešujejo svoj stanovanjski problem. Prosilci, ki so v drugi polovici lanskega leta ali pozneje sklenili kupoprodajno pogodbo in še ni finančno realizirana. Ali gradbeno dovoljenje izdano v letu 93 ali pozneje. V primeru, ko prosilci že imajo stanovanje, pa bodo le tega prodali in celotno kupnino namenili za novo primernejše stanovanje, lahko zaprosijo za razliko. Seveda morajo biti kreditno sposobni ter ne smejo reševati stanovanjskega vprašanja po določilih stanovanjskega zakona. Višina posojila, ki ga lahko dobi upravičenec je 40 odstodkov primernega stanovanja, realna obrestna mera pa je R+3 odstodke, vrača pa se v mesečnih anuitetah. Odplačilna doba je 10 let in je odvisna od višine odobrenega kredita. Prošnje bodo sprejemali od 1. februarja do30. aprila95. Vloge morajo biti oddane na posebnem obrazcu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki jih lahko kupite na vseh poštah. Med prosilci se bo razdelilo predvidoma 800 milijonov tolarjev sredstev. Karmen Rajevec fr- ------------------ --------------- n Zima preseneča Na žalost zima pozimi preseneča le zimsko služno v Trbovljah, saj drugače prav vsi od malčkov do najstarejših vedo, da je v zimskih mesecih normalno in celo prav in lepo, da zapade sneg. Ko pa preseneti tiste, ki bi morali poskrbeti za to, da so ceste in pločniki prav v snežnih in zimskih razmerah kolikor toliko prehodni in dostopni se zgodi tisto, kar se je dogajalo v četrtek zjutraj in dopoldan v Trbovljah. Ulice so postale prava drsališča, po njih so bolj ali manj uspešno plesali vozniki s svojimi jeklenimi konjički. Žal tudi tisti, ki so se odločili, da se podajo ven peš niso bili na boljšem. Svoje drsalne sposobnosti in obvladovanje takih ali drugačnih uspešnih piruet so lahko pokazali kar na pločnikih. Spremljali jih prav zagotovo niso takti valčka ali kakšne druge plesne glasbe, temveč ploha kletvic. Na tako dogajanje pa je prav gotovo kot balzam delovalo sporočilo Javnega komunalnega podjetja Trbovlje, ki je občanom priporočalo, naj, če le ni nujno, ostanejo raje kar doma, ker so njihove ulice in pločniki poledeneli. Res prijazno, da ljudi obveščajo o stanju na cestah. Vsi, ki pa iz takih ali drugačnih razlogov ne morejo ostati kar lepo doma na suhem in toplem, si želijo čimprejšnje odjuge. Karmen Rajevec Za mamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup aparata mamograf od SO.decembra do 4. januarja sredstva prispevali: ZLSD Trbovlje 10.000 SIT, Petra Medved, Trbovlje, 1.410 SIT. V tem tednu j e bilo torej zbranih 11.410, skupaj paje zbranih že 11.826.428,40 tolarjev. Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611; fax: 64 660 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOK, ... SOFTVVARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! Če lovite satelitske programe, potem vam ni ušla reklama, ki propagira uporabo uslug mestnega prometa. Daje vožnja z mestnim prometom cenejša, zanesljivejša, udobnejša in seveda ob množičnem presedlanju iz osebnih v mestna vozila naj bi se nekaj poznalo tudi na snažnejšem zraku. Sili me na smeh. Morda je kje na naši ljubi zemljici res tako, ampak v Zagorju, točneje na relaciji Zagorje - Čemšenik mestnemu, pardon, vaškemu prevozu kronično primanjkuje prav zgoraj naštetih kvalitet. Ne le, da tisto, čemur nekateri še vedno pravijo avtobus, vozi od Čemšenika do Zagorja in obratno le nekajkrat na dan, ob sobotah enkrat, ob nedeljah in praznikih pa nobenkrat (pa pot pod noge, v uri in pol boš morda prišel do prve trgovine), J temveč še takrat, ko tisti kotaleči se stvor pripelje mimoT postaje, kolebaš ali bi vstopil ali bi raje štopal. Tako ob prvi* ali drugi odločitvi tvegaš, da do predvidene ure ne boš prišel tja, kamor si se pač namenil. Stop je loterija, odvisna od mimo e.V . »i es#*#*’ Ko se "Čemšeničan" pokvari, vam ostane samo še ena možnost... rzečih voznikov, naklonjenosti zvezd... Vožnja s Čemšeničanom" je loterija na kvadrat, odvisna od inteligenčenga kvocienta tistega, ki v "avtobus" tanka nafto (ali tako, ki ob minus deset stopinj zmrzne, ali tisto, ki ne), odvisna tudi od zarjavelega organizma "kripe", ki vsake toliko časa podleže revmatizmu,... Z eno besedo, ne vem, kako se počutijo šolarji, vem le, da meni ni vseeno, da vsake toliko časa zamudim na delo, ker se "Čemšeničan" preprosto pokvari. Morda bi požrla, če bi se to zgodilo enkrat ali dvakrat, vendar tisto štirikolesno revše vozi pod Čemšeniško planino že leta, zaslužilo sije miren pokoj. Ne vem, zakaj ga še vedno*r ne zamenjajo. Mar čakajo, da bo za vselej crknil - on in še živc^ "kakšnega potnika - kar na cesti. A B Tik pred odhodom že krepko iztekajočega se leta 1994 je bila ustanovna skupščina Društva zasavskih študentov. Končno, bi lahko rekli. Sirom Slovenije so namreč takšna društva oziroma klubi, bolj ali manj že dolgo znana oblika študentskega povezovanja. So neprofitna in nepolitična združenja na območjih posameznih občin ali območij. Vse skupaj sejedogajalo 28. decembra. Sama ustanovna skupščina ni privabila veliko študentov. Vendar to ni bila ovira, da člani iniciativnega odbora ne bi vso zadevo speljali tako kot je treba. Uradni, formalni del ustanovitvene skupščinejepotekal brez zapletov. Pod organizacijskim vodstvom Saše Gorišek in Jožeta Vozlja so sestavili osem članski upravni odbor, v katerem so Mojca Boltin, Tadeja Bučar, Matej Knific, Barbara Kužnik, Janja Juvan, Samo Juvan, Matej Sešlar in Jože Vozelj. Potrdili so prvega predsednika upravnega odbora, ki je postal Boštjan Baš. Potrdili so tudi ime V Domu Svobode je vladalo prijetno vzdušje in dobra volja. Ustanovitev Šklaba so pospremile mnoge dobre želje. klub, imate priložnost to storiti na sedežu kluba na Cesti zmage 33 v Zagorju. Tam se lahko pozanimate tudi za dodatne informacije v zvezi z delovanjem kluba. Zasavje j e torej bogatejše za nov klub. Kako bo zaživel, kako in na kakšen način bo deloval in kaj bo storil predvsem za študentsko populacijo, govoriti o tem je še prezgodaj. Glede na to, kako je vsa stvar zastavljena, pa mislim, da bo Sklab pravi naslov za reševanje kakšnega študijskega ali študentskega problema. Poleg žurov bo Sklab verjetno poskrbel tudi za kakšno izobraževalno dejavnost. Seveda pa je marš ki kaj odvisno od finančnih zmožnosti. Župani so imeli na ustanovitveni skupščini krasne govore, obljubili so pomoč, govorili so o nujnosti takšnega združevanja. Upam, da na to ne bodo pozabili. Jure Nagode študentskega kluba Sklab ter njegov žig. Ustanovljeni sta bili tudi nadzorna in disciplinska komisija. Kot se za društvo, oziroma klub spodobi, je Sklab dobil tudi svoj statut. V njem so opredeljene naloge in namen kluba, pogoji za članstvo in ostale bolj ali manj splošne določbe. Kljub majhni udeležbi s strani študentov, lahko trdim, daje bil siceršnji odziv precejšen. Na ustanovni skupščini so bili prisotni vsi trije zasavski župani, ki so obljubili klubu pomoč in sodelovanje tako v finančnem kot tudi v "logističnem" smislu. Tudi sponzorji so imeli precej posluha za študente. Prošnjam o finančni pomoči so se radi odzvali in tako neposredno sploh omogočili ustanovitev Šklaba. Po formalnem delu tega ustanovitvenega dejanja je prišel na vrsto, kot se za študentsko srenjo tudi spodobi, žur. Geje bilo na uradnem delu kar nekoliko malo prisotnih, jih je bilo zato toliko več na neuradnem delu, kjer so zažigali Orleki. Dvorana in avla doma Svobode 11 je bila kar nekoliko tesna za vse. Študentje so imeli možnost podpisati pristopno izjavo tudi med žurom, kar so pridno tudi delali. To je le še dodaten indic, daje takšen klub v Zasavjures potreben. Konec koncev gre za bodočo intelektualno smetano, brez katere se bodo naše občine še bolj pogrezale v mračnjaški srednji vek. Vsi, ki ste zamudili prvo priložnost, da se včlanite v TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 Šemnik še naprej Šemnik Šemnik - V Šemniku je bilo pred novim letom precej živahno. V KS Kisovec - Loke so razpisali javno razpravo o preimenovanju dela naselja Šemnik v Strahovlje. Stanovalci od hišne številke 1 do 8 temu odločno nasprotujejo in se zaradi tega želijo celo "prestaviti" v KS Izlake. Sredi poletja seje vodstvo KS Kisovec - Loke pogovarjalo s Šemničani o odvozu Odpadkov iz njihovega naselja. Ob koncu razgovora so krajani izrazili željo, da bi se njihov kraj ponovno imenoval Strahovlje. Predvsem zaradi tega, trdijo v KS Kisovec - Loke, da ne bi prihajalo do zamenjave njihove vasi z istoimensko v KS Izlake. Problemi naj bi bili predvsem pri dostavah blaga. Kraj je v celoti infrastrukturno povezan s Kisovcem, zato naj bi bil tudi s pošto vezan nanj, so takrat še predlagali. KS Kisovec - Loke je julija poslala krajanom v podpis izjavo, s katero so želeli zvedeti, kaj si ljudje, ki živijo v Šemniku, zares želijo. Pripomb niso dobili, do srede avgusta pa so dobili vrnjenih in podpisanih 37 izjav. Zato so novembra sprejeli sklep o razpisu javne obravnave in o tem obvestili krajane, trdijo na sedežu KS. Geodetska uprava je pripravila preo številčenj e hišnih številk iz Šemnika v Strahovlje, pošto pa so začeli Šemničani dobivati namesto z Izlak iz Kisovca. Zaradi pritožbe krajanov so v KS Kisovec - Loke na zadnji seji pred novim letom sprejeli nove sklepe. Najvažnejši je ta, da so umaknili javno razpravo o preimenovanju Šemnika v Stfahovlje. Tako ostaja vse po starem, razen dostave pošte. Ta, daje v reorganizacijo dostave pošte vložila precej časa in te ne more spreminjati. Tako prebivalci dela Šemnika, ki leži v KS Kisovec - Loke prejemajo pošto iz Kisovca, Šemničani iz KS Izlake pa iz izlaške pošte. O mejah krajevnih skupnosti ne morajo več odločati sveti KS, temveč občinski svet. Ta bo moral ponovno pretehtati, katere KS bodo delovale v občini in kakšno ozemlje bodo pokrivale. Verjetno velikih sprememb ne bo, gotovo pa bodo morali občinski organi pri svojih odločitvah upoštevati tudi mnenje ljudi. Marko Planinc Druga faza postopoma Medijske Toplice - V Medijskih Toplicah so dolgo predvidevali, da bi dograjevanje novih objektov in naprav začeli uresničevati še letos. Z deli v okviru druge faze naj bi pričeli pomladi, pa so jo prestavili na jesen. Delavski svet je sklenil odpovedati pogodbo s trboveljskim razvojnim inženiringom. Spor je najbrž dokaj resen. Čeprav se bo predviden obseg dela zavlekel, bodo najprej dogradili notranji sodobnejši bazen, kar so predvidevali že v začetku, vendar tedaj ni bilo na voljo dovolj denarja. Sredstva za začetek del bi lahko zbrali v prvi polovici leta. Počasnejši razvoj Medijskih Toplic pogojujejo prejšnje obveznosti, nastale pri urejanju novega letnega kopališča in delne preureditve hotelskih zmogljivosti. Lanski rezultati kažejo boljšo zasedenost hotelskih zmogljivosti, poletje pa ni izpolnilo pričakovanj. Spodbudno je, da se pripravljajo na novo spomladansko in poletno sezono, pri čemer pa ne zanemarjajo niti sedanje zimske, čeprav zanjo nimajo ustreznih objektov in naprav. M.V. Cesta čez Sv. Marka Trbovlje - Sredi decembra je Cestno podjetje Ljubljana v sodelovanju s SGP Zasavje iz Trbovelj pričelo z nadaljevanjem modernizacije ceste Trbovlje - Hrastnik čez naselje Sv. Marka. Lani so dokončali morda najtežji del v Urhovčevi loki, kjer so cesto razširili v > ' Dve upravi na občini V začetku letošnjega leta se je za vrati občinskih uprav organiziranost bistveno spremenila. Pri tem pa občani, ki smo in bomo tudi vnaprej tam urejali najrazličnejše zadeve, tega ne bomo občutili. Še vedno bomo v občinskih zgradbah v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju urejali vse tisto, in v večini tudi pri istih ljudeh, kot doslej. Kaj pa seje potem spremenilo? Spremenile so se pristojnosti. Del uprave je prešel pod državno pristojnost - ti deli se v zasavskih občinah imenujejo upravne enote. Sem so bili preneseni oddelki za notranje zadeve, večina opravil iz sekretariatov za prostorsko urejanje, sekretariatov za gospodarstvo in oddelkov za občo upravo. Skratka, vsa opravila, ki imajo t.i. upravni značaj. Tako kot pred časom davčne uprave, so sedaj prešli neposredno v okvir svoje republiške pristojnosti oddelki za ljudsko obrambo in občinski sodniki za prekrške. Tako ne sodijo pod upravne enote. Upravne enote so določene v 58 slovenskih občinah, sem sodijo tudi vse tri zasavske. Hrastniška šteje 19 delavcev, vodi jo Stane Kirn, v Trbovljah je v upravni enoti zaposlenih 33 delavcev, vodijihMatjaž Štrakl, v Zagorju pa sestavlja upravno enoto 27 delavcev, vodi jih Vladimir Kojnik. Neimenovane tri se bodo lahko občani obračali tudi, če se jim bo dogodilo, da se bo v upravnem postopku, ki ga bodo sprožili, karkoli zataknilo ali pa bodo želeli na primer določen odnos celo posebej pohvaliti. Ostali delavci na občini tvorijo občinsko upravo, ki jo vodi župan. Občinske uprave še niso dokončno določene in marsikdo od zaposlenih se verjetno ta trenutek sprašuje, ali ga bo župan uvrstil na spisek svojih delavcev ali ne. In kolikšno je število teh ljudi? V Hrastniku 18, v Trbovljah 27 in v Zagorju 25. Vsekakor župani nimajo lahke naloge, saj se bodo morali odločati v okviru finančnih možnosti, ki jo bo ponujal novi občinski proračun. Drug okvir bodo nujne usmeritve, da bodo izbrali takšne delavce, s katerih delom bodo občani še kako zadovoljni, saj bo dobra občinska uprava hkrati tudi dobra potrditev župana. Tretjič, na vest jim bo trkala socialna varnost sedaj zaposlenih, ki pa zaradi narave dela niso prešli na državno upravo, pač pa so pristali v občinski. Ni znano, koliko zaposlenih naj bi vsaki občinski upravi zadostovalo, pred ločitvijo na obe sferi pa je bilo vsekakor slišati o nižjih številkah. Država je imela pač prednost in si je skromnost previdno izborila. Ker pa prva obdobja na prehodu iz ene v drugo obliko vedno veljajo za prehodna, velja za takšno tudi dokončno organiziranje državnih in občinskih uprav. Čez tri mesece bodo številke in naloge dokončno znane. Ivana Laharnar ' " .......... —- plazovit hrib, zgradili močne in obsežne železobetonske škarpe pod in nad cesto, ponekod traso tudi izravnali in jo nazadnje tudi asfaltirali. Z deli so torej začeli s sredstvi Republiške cestne uprave, vendar jim je 20. decembra zapadli sneg začasno prekrižal načrte. Skrajni čas je, da Čeče z naselji Sv. Katarina, Sv. Marko, Svine in dalje proti Hrastniku čimprej dobi potrebno cesto. Ta naselja so se v zadnjih letih zelo povečala in število prebivalcev podvojilo. T.L. Zasavje dobilo laboratorij Trbovlje - Decembraje dobilo Trbovlje in tudi Zasavje prvi laboratorij za razvijanje barvnih fotografij in njih izdelavo. Na Cesti oktobrske revolucije ga je odprl Stane Weiss. Katarina LAVSt l’» |»oteli do sclie in do druijili Vsi smo bili najprej otroci... Pred dvema letoma je tudi v slovenskem prevodu izšla knjiga Aliče Miller z zgovornim naslovom Drama je biti otrok in iskanje resnice o sebi. Millerjeva je zaslovela prav s to knjigo, ki je samo v Nemčiji doživela trinajst izdaj. V njej je tenkočutno opozorila na tista dogajanja v otroštvu, ki jih praviloma ne želimo in nočemo videti. Millerjeva vabi, da se korak za korakom približamo otroštvu in v sebi spet sprejmemo vedenje, ki smo ga pozabili ali izrinili iz spomina. V posvetilu k eni najbolj ljubeznivih knjig Malem princu vabi v otroštvo tudi Saint-Exupery: "Prosim otroke, naj mi oproste, da sem kjnigoposvetil odraslemu. Imam tehtno opravičilo: ta odrasli je moj najboljši prijatelj na svetu. Imam še eno opravčilo: ta odrasli razume vse, celo knjige za otroke. Imam še tretje opravičilo: ta odrasli živi v Franciji in je lačen in zebe ga. Močno potrebuje tolažbe. Če vsa ta opravičila ne zadoščajio, posvečam to knjigo otroku, kar je la odrasli nekdaj bil. Vsi odrasli so bili najprej otroci. Toda le redki od njih se tega spominjajo. Torej bom posvetilo napisal takole: Leonu Werthu, ko je bil še majhen..." Antoine de Saint - Exupery, rojen v začetku našega stoletja, je bil nenavaden deček, saj ga je že zelo zgodaj začel zanimati svet znanosti, zlasti fizike in tehnične pridobitve človeštva; nadvse je ljubil tudi leposlovje. Po odsluženi vojaščini je postal poklicni pilot, leta 1937 je šel kot časnikar v Španijo, kjer je divjala državljanska vojna in se malo pred drugo svetovno vojno ponesrečil z letalom in osem dni visel med Življenjem in smrtjo. Zlom francoske vojske ob nacističnem napadu je doživel na jugu Francije. Potem je odšel v izgnanstvo, najprej v Lizbono, pa še čez ocean, v New York. Začel je živeti samotno življenje. Ni prebiral časnikov, ni hotel vedeti, kako poteka vojskovanje, saj je prišel do spoznanja, da je "vojna kužna bolezen kakor tifus". Dneve je prebijal v mestnih parkih, v igri z otroki. Ponoči je pisal Malega princa. Otroci, njihovo govorjenje, gibi, veselje in žalost mu je povrnilo vero v človeka. Ob njih in z njimi se je Exupery srečeval tudi s svojim otroštvom, znal je biti otrok, čutiti kot otrok in srečeval se je s svojim otrokom v sebi, s seboj, ko je bil še otrok. Morda je prav zato lahko napisal to čudovito Zgodbo o malem princu, ki pride na zemljo s svojega daljnega planetoida, da bi ljudem odprl oči za lepoto... Ljudje namreč ne vidijo lepote tega sveta, ker jih slepijo njihove strasti in napake; zato so drug od drugega bolj oddaljeni kot zvezde. Mali princ se potem vrne na svoj planetoid k svoji roži, ki je tako dragocena zato, ker jo ljubi. Odhaja z modrostjo in resnico, ki mu jo je zaupala lisica: Dobro vidimo samo s srcem. Bistveno je očem nevidno... V tem večnem vračanju k zgodbi o malem princu me vedno znova vznemiri naš odnos do otrok. Skrbimo zanje, jim določimo takšno ali drugačno prihodnost, jim popuščamo ali prepovedujemo, ker jim želimo, da bi živeli lepše, boljše kot smo mi. Žalosti nas njihova nehvaležnost in občasna predrznost, vznemirja njihova želja po pravici "biti to, kar Želim", ob njihovem vedenju, ki ni v skladu z našimi predstavami, se bojimo "kaj bodo pa ljudje rekli". Ne znamo, ne zmoremo ali pa si ne upamo rasti z otrokom, ob njem odkrivati novo in prebujati zamorjene kalčke našega otroštva. Govorimo le o odgovornem starševstvu, pri tem pa ne znamo izkoristiti priložnosti, ko otroci lahko postanejo čudoviti družabniki na naši skupni poti, veliki učitelji pa tudi občutljiva ogledala naših lastnih ravni zavesti. In nenazadnje prijetni sopotniki v svet našega otroštva. Vsi smo bili najprej otroci... Mojca KOPRIVŠEK: Olcrajna in okrožna sodišča Državni zbor republike Slovenije je na lanski marčevski seji sprejel zakon o sodiščih, s katerim se je na novo oblikovala organizacija sodišč. Tako bomo imeli 11 okrožnih in 44 okrajnih sodišč in še vedno 4 višja sodišča in Vrhovno sodišče Slovenije. Okrožna in okrajna sodišča so začela z delom 1. januarja letos, zato je prav, da povemo nekaj o tej novi organiziranosti. Za državljane je predvsem pomembna pristojnost teh sodišč. Okrajna sodišča bodo pristojna za sojenje na 1. stopnji v kazenskih zadevah, o kaznjivih dejanjih, za katere je zagrožena denarna kazen ali zapor do treh let (razen nekaterih kaznjivih dejanj zoper čast in dobro ime, ki se pojavijo v tisku, radiu, televiziji), v civilnih zadevah pa za sojenje na prvi stopnji v premoženjskih sporih, pri katerih vrednost spornega predmeta ne presega dveh miljonov tolarjev (za višje vrednosti bo pristojno okrožno sodišče). Ne glede na vrednost spornega predmeta bodo okrajna sodišča odločala o sporih zaradi motenja posesti, sporih glede služnosti, v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij ter še nekaterih drugih. Okrajna sodišča bodo vodila zapuščinske postopke in druge nepravdne zadeve, opravljala izvršbo in vodila zemljiško knjigo. V vseh zadevah okrajnih sodišč bo vodil postopek in odločal sodnik posameznik. Takšno p ristojnost ima po novem tudi okrajno sodišče v Trbovljah s sedežem v Trbovljah - za območje sodnih okrajev Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Glede stvarne pristojnosti okrožnih sodišč velja, da bodo pristojna prav tako odločati na 1. stopnji o zadevah, o katerih ne odločajo okrajna ter o nekaterih drugih, kadar tako določa zakon. Ta sodišča bodo pristojna tudi za odločanje o vseh sporih iz družinskih razmerij, torej o obstoju ali neobstoju, o veljavnosti ali neveljavnosti ali o razvezi zakonske zveze, o ugotavljanju ali izpodbijanju očetovstva in drugih. Pri izvajanju sodne oblasti bodo še naprej sodelovali državljani kot sodniki porotniki, vendar samo pri okrožnih sodiščih (kot je bilo navedeno zgoraj, na okrajnih odloča sodnik posameznik). Za sodnika porotnika bo lahko imenovan državljan RS, ki je dopolnil 30 let, ki ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in ki je zdravstveno ter osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti ter aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidate za sodnike porotnike lahko predlagajo predstavniški organi občin, lahko pa tudi društva ali združenja, imenuje in razrešuje pa jih predsednik višjega sodišča. V preteklem letu je bil sprejet tudi zakon o notariatu, po katerem bo potrebno po novem številne pravne posle skleniti v obliki notarskega zapisa, notar pa bo tudi overjal podpise. Notarji bi morali začeti z delom tudi že s 1. januarjem, vendar pa je državni zbor v decembru sprejel spremembe zakona o notariatu, s katerim je podaljšal rok za uveljavitev zakona o notariatu v celoti do 1. junija letos. To pomeni, da overitve podpisov, pisave in prepisov ostajajo v pristojnosti sodišč in občinskih upravnih organov oz. upravnih enot do tega datuma. Igor Drobež, direktor: "Zaposleni rudnikov so premoženje ustvarjali dolga leta. Kapital, s katerim so bile ustanovljene hčere rudnika, je v resnici njihov vložek, in s certifikatom bodo olastninili svoj delež. Ta delež pa je pri naši firmi tudi možno prijeti, saj dejansko obstaja." Podjetje Spekter je bil kot ena izmed rudniških hčera ustanovljeno že v letu 1991 z ustanovnim kapitalom, ki so ga predstavljala stanovanja, poslovni prostori, zemljišča in denarna sredstva. Skladno z določbami zakona o gospodarskih javnih službah je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v mesecu septembru izdalo odločbo, s katero je opredelilo razmejitev premoženja Rudnikov rjavega premoga Slovenije. Tako 74 odstotkov deleža družbenega kapitala RRPS ostane last Republike Slovenije, preostalih 26 odstotkov pa se lastnini po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Predmet lastninskega preoblikovanja so družbe, hčere RRPS, katerih dejavnost ne sodi med rudarske aktivnosti. O Spektru, ki je ena izmed dvanajstih hčera RRPS, smo se pogovarjali z direktorjem Igorjem Drobežem, ki je ocenil, da je podjetje v treh letih doseglo dobre rezultate in da je vlaganje vanj donosna poteza. Uspešna rast Spektra V dobrih treh letih poslovanja je podjetje z desetimi zaposlenimi s povprečno višješolsko izobrazbo izvajalo dejavnost nepremičninskega poslovanja, to je predvsem upravljanja z večstanovanjskimi hišami, izvajanjem strokovnega vodstva in nadzorstva na področju stanovanjske in industrijske izgradnje ter nizkogradenj. Lani je podjetje prevzelo tudi investitorstvo nad izgradnjo dveh poslovno stanovanjskih objektov v občinah Zagorje ob Savi in Trbovljah. Poslovni rezultati v doseda- njem obdobju so bili dobri in tako podjetje z jasno poslovno strategijo predstavlja dobro osnovo za uspešno poslovanje tudi v prihodnosti. Sedanja stanarina je zavora Stanarina, ki je s stališča najemnikov še vedno visoka, niti slučajno pa ne pokriva osnovne reprodukcije, v nekaterih primerih niti intervencijskega vzdrževanja. Zadeva bo lahko zaživela, ko bo zaživelo organiziranje lastnikov stanovanjskih hiš. Res pa je tudi, da je velika večina lastnikov finančno omejenih - državni zakon je po eni strani omogočil, da seje družbeni sektor rešil starega fonda, saj se s takšnimi najemninami ta vzdrževati ne more, in zato so tudi ponudili dokaj ugodne pogoje za odkup. Tako smo dobili strukturo lastnikov stanovanj, ki tega bremena lastništva ne morejo prenesti in ga tudi v bodoče ne bodo mogli prenašati. Zato pa mora priti do zdrave politike najemnin. To pa pomeni, da se ne sme izvajati neko splošno subvencioniranje, pač pa morajo tisti, ki imajo pogoje in živijo v dobrih stanovanjih, plačevati normalne neprofitne naj emnine. Pri socialno ogroženih najemnikih pa bo potrebno obdržati subvencioniranje. Po ocenah mininistrstva in stanovanjskega sklada Republike Slovenije bi se morale v letošnjem letu stanarine povečati vsaj za 70 odstotkov. Država pa naj bo tista, ki bo subvencionirala razliko do te neprofitne najemnine. To so usmeritve, ki so bile podane v Portorožu. Kakšne so v Zasavju potrebe po novogradnji neprofitnih stanovanj? V Spektru imamo okoli 200 vlog za no vej ša stanovanja. Ogromno ljudi živi v razmerah, ki ne sodijo v ta čas. V aprilu oziroma maju bomo razpisali dodelitev novih neprofitnih stanovanj, in to so tudi edina stanovanja, ki jih bomo lahko ponudili. Z razpisom, kjer bo veijetno že določena dejanska neprofitna najemnina, bo znano, koliko so tisti ljudje, ki iščejo stanovanje, dejansko sposobni ali pa voljni to najemnino plačati. Stanovanj je v Zagorju 13, vTrbovljah 12 in v Hrastniku 42. Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja pravilnik, ki bo določal pogoje dodeljevanja stanovanj. Seznanjeni smo bili, da bo poudarek na srednjem sloju družin, ki želijo pridobiti stanovanje. S temi točkami bo sloj, apsfisc ki ne bo mogel poravnavati teh obveznosti, izključen, zanj so namenjena socialna stanovanja, višji sloj pa bo tudi izključen, saj si po mnenju države lahko sam rešuje svoj stanovanjski problem. Velik poudarek pa bo na izobrazbi, saj so ugotavljali, da vsi mladi, ki so se dolgo šolali, niso imeli nikakršnih pogojev za pridobitev stanovanja. Kdo se lahko vključi v lastninjenje? Po dikciji zakona o lastninskem preoblikovanju sodelujejo v lastninjenju zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci podjetja, ki se lastnini. Glede na to, da smo hčerinska podjetja, ki so pridobila kapital od vseh zaposlenih, ki so to ustvarjali skozi mnoga leta, je delavski svet sklenil, da v tem lastninjenju sodelujejo vsi zaposleni v sistemu RRPS pri lastninjenju vseh hčera ter bivši zaposleni in upokojenci. Kaj certifikat pomeni za Spekter? Za Spekterpomeni certifikat to, dapodjetje dolastninijo tisti, ki so ga ustvarili in vsi tisti, ki so premoženje Spektra ustvarjali skozi dolgo vrsto let v rudnikih rjavega premoga. Ljudje, ki so dejansko participirali pri teh nepremičninah, naj bi se vključili v proces lastninjenja, saj bi šel sicer neolastninjen del kapitala na sklad za razvoj in sklad za razvoj to proda investicijskim družbam. Škoda bi bila, da bi postal lastnik nek x. Kaj pomeni certifikat za vlagatelja? Dve prednosti sta. Predmet lastninjenja Spektra so predvsem nepremičnine. To so stanovanja v Trbovljah in v Zagorju, nekaj tudi v Ljubljani, poslovni prostori, zemljišča in denarna sredstva. Zanimiv predmet lastninjenja skratka. Praksa j e, da so naložbe v nepremičnine vame. Tudi, če ni nekih visokih donosov, kot vneki rizični dejavnosti, šopa sigurni. Druga prednost j e manj še število lastnikov, me 120 in 160 j ih pričakujemo, kar je dobro obvladljiv sistem s strani lastnikov, ki lahko tudi dokaj aktivno sodelujejo v samem upravljanju podjetja. In ljudje lahko stvari, ki jih lastninijo, primejo. Je iz tega posla lahko pričakovati profit? To je stvar poslovne politike lastnikov podjetja. Če se bodo odločili za vlaganje v druge nepremičnine, morda celo druge dovolj atraktivne dejavnosti, bodo donos še povečevali, potem vsega profita ne bomo izplačevali. Če pa se bo organ upravljanja delniške družbe Spektra odločil za izplačevanje nekih dividend, potem bo tudi do tega prišlo. Optimist sem, gotovo bomo poslovali z dobičkom. Optimizem velja tudi v tej smeri, da je certifikat pametna naložba. Ivana Laharnar I SPEKTER Trg revolucije 7, 61420 Trbovlje ZAPOSLENI, BIVŠI ZAPOSLENI in UPOKOJENI DELAVCI Rudnikov rjavega premoga Slovenije ! Uveljavite svoje pravice! Postanite solastnik zemljišč, poslovnih prostorov in stanovanj, ki so bila zgrajena tudi z vašim denarjem ! VAŠ CERTIFIKAT LAHKO DEPONIRATE NA SEDEŽU PODJETJA SPEKTER d.o.o. VSAK DELOVNI DAN od 8.00 do 12.00 ure, ob SREDAH pa do 15.00 ure. Informacije po telefonu 26 005, 26 305 Če boste želeli, boste vaš certifikat - delnice lahko tudi prodali. Solastništvo podjetja SPEKTER d. o. o. pomeni možnost najboljše ocene varnosti vaše naložbe, saj so kar najširšemu krogu poznani dosedanji poslovni rezultati in poslovne perspektive podjetja. Ne dovolite, da si bodo drug vzeli rezultate vašega dela ! V letu 1995 Vam želimo, da bi našli tisto, kar iščete, to prepoznali in obdržali. m •h*:*:*:*:-::::: SvSvžSv":- Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjidtfmiienja bralcev o življenjuhi dogajanju v Zasavju^Ntrpodplsanih pisem ne objavljamoŽBoJžina pisem je zarkdi prostora omejena na največ 30-tipkanilrvtstic^jlKdniitve^i pridržuje pravico skrajSatitekst ali pa objkviti daljšega, če četni, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino. Koledniki v Čečah Koledniki so v našem slovenskem narodu že dolgo znani. Kljub sedanjemu času, ki ga pogosto imenujeno moderniziran in avtomatiziran, ta običaj gojijo v raznih slovenskih krajih, ponekod bolj drugje manj, predvsem na podeželju. V naših krajih nekoliko manj. Koledniki so v bistvu obhodniki - pevci in godci ali vsak od teh posamič oz. v skupinah, ki ob določenih dneh hodijo od hiše do hiše in voščijo božične in novoletne praznike, v nekaterih pokrajinah tudi za Jurjevo in Florjana. Po novem letu 2. in 7. januarja so katarinski koledniki obhodili in obiskali domove v Knezdolu, Ostenku, v Čečah in na Katarini. Tudi pri tokratnem obhodu so koledniki želeli vsem, ki so jih obiskali, srečo in zdravje v družini,, hišni blagoslov, varstvo doma in živine. Oznanili so začetek novega leta in želeli vse dobro in lepo vsem. Hvaležno so sprejemali tudi razne darove, v potrditev izrečenih želja. T.L. č- — -- Odstavljeni v MIT-u naj pometejo za sabo sami V Zasavcu št. 50 z dne 12. 12. 1994 je bil objavljen članek novinarke Ivane Laharnar, v katerem odstavljeni direktor MIT Trbovlje g. Egon Železnik ocenjuje tudi dogodke v bivšem podjetju Meso Trbovlje od leta 1975 naprej. Glede na to, da sem bil v podjetju Meso Trbovlje od leta 1964 do 1982 na vodilnem delovnem mestu direktorja podjetja, vas prosim, da zaradi objektivne resnice in dejanskega stanja objavite tudi moje gledanje in ocene razmer izpred dvajsetih let. Zelo me čudi kako g. Egon Železnik enostavno prikazuje, da je bilo v bivšem podjetju Meso dobesedno upoštevano vse - okolica, objekti, naprave, tržišče, tehnologija, kadri. Moram povedati, da je podjetje v vseh teh letih poslovalo solidno in v okviru svojih zmožnosti. Zaposleni delavci so v vsem tem času redno prejemali osebne dohodke, ob tromesečnih obračunih, odvisno od rezultatov poslovanja pa tudi poračune osebnih dohodkov. Tržišče, nakup in prodajo smo imeli organizirano tako, da smo oskrbovali s svežim mesom in mesnimi izdelki celotno Zasavje in Mozirje, deloma pa tudi ostala področja v Sloveniji. Tehnologija, vzdrževanje poslovnih objektov in nakup opreme je bilo za tiste razmere zadovoljivo, predvsem pa v okviru naših finančnih sposobnosti v podjetju. Vodilni smo skrbeli za vso potrebno in predpisano evidenco o pretoku in stanju blaga. Kadrovska struktura zaposlenih je bila za tisto obdobje in razmere povsem ustrezna. Od leta 1982 do 1989 je vodil podjetje že pokojni Jože Repovž. Trend proizvodnje in prodaje je potekal tudi v naprej po že ustaljeni praksi. Od leta 1982-93 je bil v celoti obnovljen obrat predelave in ekspedit svežega mesa, ki je za takratne razmere povsem ustrezal sanitarnim, tehničnim in tehnološkim potrebam. Obveznosti (za omenjene založbe) so bile v celoti poravnane ob koncu leta 1989. Izjava oz. navedbe g. Železnika, ki je prišel na direktorski stolček v podjetje MIT Meso Trbovlje v letu 1989 in da je novo vodstvo prevzelo "plačilo zapitka" so nekorektne oz. neresnične, kajti novo vodstvo je prevzelo takratno podjetje v razmeroma ugodnem stanju. Problemi so se grozljivo nakopičili v zadnjih letih poslovanja, konkretno leta 1993-94 in so rezultat zgrešene poslovne politike. Preobsežna in nepotrebna, prekomerna investicijska vlaganja v modernizacijo poslovnih prostorov in opreme niso dala željnih rezultatov. Gospod Železnik in njegovi vodstveni sodelavci niso računali, da bo treba najete kredite z visokimi obrestmi vred tudi plačati. Napačna je bila tudi njihova usmeritev, da so zanemarili domače tržišče in se preusmerili pretežno (konkretno za mesne izdelke) na izvoz v Makedonijo za vsako ceno in brez rentabilnega izračuna. Vse to je pogojevalo, da je podjetje MIT prišlo v hude finančne težave (ocenjena finančna izguba je približno 4-5 mesečna realizacija), da zaposleni ne prejemajo redno zaslužene plače, da imajo blokiran ŽR, da nimajo prepotrebnih surovin za normalno proizvodnjo, skratka, onemogočena jim je tudi minimalna proizvodnja. G. Železnik naj raje razmišlja, zakaj je do tega prišlo, da je podjetje tik pred razsulom, ne pa da se spušča in daje izjave za obdobje dvajsetih let nazaj, kajti podjetje MIT je zašlo v izredne težave v zadnjih dveh letih, zaradi napačnih odločitev sedanjega direktorja in vodstva. Ob vsem tem bi rad pojasnil, da so navedbe g. Železnika v že omenjenem članku zavajanje javnosti, končni zapitek pa bodo morali dejansko plačati zaposleni v MIT, ki pa bo izredno boleč in bo trajal kar nekaj let. Jože Šoper, Vreskovo 99, Trbovlje A ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega ljubega moža in očeta Leopolda Grešaka avtoprevoznika iz Turja, Dol pri Hrastniku se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali, vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in ostalo ter vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih pomagali, stali ob strani in sočustvovali z nami. Posebna zahvala gospodu župniku, obema govornikoma, ZŠAM Hrastnik, PGD Turje in ostalim gasilcem. Žalujoči Vsi njegovi Prednovoletni večer na vasi "Novo leto prihaja. Kdo ve, kaj nam bo prineslo. Razveselimo vaščane s petjem," smo si rekle članice Ženskega pevskega zbora in Vokalnega kvarteta Plavica, ki so vključene v Svobodo Dol. Zbrale smo se 28. decembra ob šestih zvečer v središču Dola, tam, kjer kažejo hiše podobo vasi iz prejšnjega stoletja. S kraguljčki smo vabile vse, ki so plakate v naglici prezrli. Naš namen je bil dober. Želele smo povedati, da ljudskapesem in večglasno petje še živita, da sta ponos slovenskega življa. Malo ljudi seje zbralo. Redki so ustavili korak. Mudilo se jim je v trgovino in po drugih opravkih. Celo tisti, ki so kdo ve od kod prišli do svojih jeklenih konjičkov, so sredi petja brezčutno obrnili ključe in hitro pritisnili na plin. S čim bi bilo mogoče pritegniti njihovo pozornost? Ne vem. Dvomim, da bi jih zaustavilo profesionalno petje. Morda bi le za hip postali, če bi slišali kakšen narodno zabavni ansambel ali pop skupino. Razočarano sem zrla v poglede, uprte stran od nas in si želela preglasiti rezke zvoke pravkar prižganih avtomobilov. Vse se spreminja. Vaškega jedra ni več. Včasih ga vidim v sanjah. Zvoki motorjev so mnogim čisto zadosti. Saj še tišini v sebi ne znajo prisluhniti. Ampak me bomo pele! V ubranosti, ki jo zmore ljubiteljstvo. In včasih si bomo na vajah rekle: "Tolejebilo pa dobro". Čudno lepa toplota se bo razlila po nas. Nič zato, če tega ne bo nihče opazil, kaj šele cenil. Peščica nas, ki imamo pesem radi, bo doživljala lepe trenutke. Ali ni tudi v tem smisel življenja? Manja Goleč Predpraznična nakupovalna mrzlica Ob prehodu iz starega v novo leto si vsi, če se le da, privoščimo malce več. In prav novoletne nakupe lahko poživljajo dodatne denarne injekcije, ki jih zaposleni dobijo ob koncu leta. Seveda se veselje lahko kaj hitro skali, ko ugotoviš, da v kuverti ni denarja, ampak vrednostni boni, in to bon za določeno trgovsko podjetje. Sreča se stopnjuje ob misli, da so boni vnovčljivi le v prodajalni "tistega" trgovskega podjetjain potem napodlagi lastne izkušnje veš, da boš imel problem zapraviti ta denar in da še zdaleč ne boš dobil tistega, kar bi si želel in potreboval, ker bo trgovina izropana, po drugi strani pa se ti ponuja dražje blago ali pa ga resnično ne potrebuješ. Sicer boni tegaali onega trgovskega podjetja v kuvertah zaposlenih niso nič novega, nekateri so se jih morda že celo privadili in tako razmišljajo, da je bolje to kot pa čisto nič. Marsikoga spravljajo v bes, in to upravičeno, saj se kot kupec z boni počutiš kot tretjerazredni nebodigatreba, po nepotrebnem si prisiljen zapravljati in obiskovati trgovine, ki jih sicer morda ne bi. In na koncu koncev je izplačevanje dela osebnega dohodka z boni nelegalno. Kdo bo tisti, ki bo končno presekal gordijski vozelj takega načina plačevanja tistim, ki so že pri tako bornih osebnih dohodkih porinjeni v slabši položaj, saj konec koncev trgovec, ki je izdal svoje bone, lahko diktira tudi svoje cene, in če boni niso vnovčljivi nikjer drugje, potem je stvar jasna. Kristalno jasno pa je tudi, kdo je profitiral in na čigav račun. Karmen Rajevec Milan VIDIC: Plače So sramotno nizke, nižje, srednje, višje in zelo visoke plače. V Zasavju delimo na tem področjmu usodo zaposlenih na drugih slovenskih območjih. Razlike so občutne le pri visokih, managerskih plačah, ker pri nas razen dveh, treh, morda štirih podjetij, kjer dosegajo razmeroma dobre gospodarske rezultate, lahko plačujejo svojim najodgovornejšim celo do 4000 nemških mark mesečno; drugje je teh delniških družb več in prejemki njihovih vodilnih so še višji. Vse te plače so praviloma javne, vendar se je okoli njih spletlo toliko namigov, resnih in manj resnih, dobrih in zlonamernih, da kadarkoli jih objvaljajo povzročajo samo nelagodje in zavist. Zanimivo pri vsem tem je, da v negospodarstvu in javnih službah plače niso noben tabu, zato malodane vsak drugi mesec celo izvemo, koliko so prejeli najvišji državni funkcionarji. Žal smo imeli v Zasavju do nedavnega dosti podjetij, kjer spričo doseženih gospodarskih rezultatov niso utegnili izplačevati niti plač po sprejetih in veljavnih kolektivnih pogodbah. Še celo vhrastniški steklarni so jihzačeli izplačevati konec lanskega avgusta, prej so bile za več kot petnajst odstotkov nižje, kot jim je zagotavljala kolektivna pogodba. In drug primer: v izlaškem ETI-ju bi spričo doseženih rezultatov utegnili izplačevati več, kot jim določa kolektivna pogodba, vendar bi v tem primeru morali poravnati tako visoke davke, da si tega enostvno ne bi mogli privoščiti. Takih podjetij ali delniških družb pri nas ni dosti, ni pa nikjer rečeno, da bodo marsikatera med sedanjimi zlezla na zeleno vejo. Najkasneje do začetka prihodnjega meseca bomo morali končati pogajanja o tarifni prilogi splošne kolektivne pogodbe za tekoče delo. Ne bi ponavljal problemov in vprašanj, ki jih zlasti zastavljajo sindikati, delodajalci pa neradi karkoli slišijo o njih. Dejstvo pa je, da imajo sindikati povsem prav, ko vztrajajo na znani opredelitvi treh funkcij plač: socialni, motivacijski in stroškovni. Delodajalci najraje poudarjajo le stroškovno funkcijo, kar zamegljuje pravo bistvo plač. Bitka okoli višine izhodiščne plače je pravzaprav prizadevanje za uveljavitev vseh treh funkcij, četudi je stroškovna funkcija pomembna zaradi vzpostavitve konkurenčne sposobnosti gospodarstva in usklajenosti mase plač, zaposlenosti in razvoja sploh. Toda res je tudi, da še vedno vsaj 16.000 zaposlenih pri nas prejema nižjo plačo od izhodiščne in si sindikati prizadevajo za povišanje teh prejemkov, saj je očitno, da ne omogočajo dostojnega preživetja prizadetih. In nenazadje: ve se, celo zelo dobro, da so zadnje mesece lanskega leta dosti hitreje rasle višje in povprečne kot najnižje plače. Povprečna plača lanskega oktobra je v Trbovljah znašala 62.682, Hrastniku 60.048 in Zagorju 60.024 tolarjev. Ampak povprečja so varljiva. Čeprav sta trboveljska in zagorska občina iz reforme lokalne samouprave prišli neokrnjeni, v svojem nekdanjem obsegu, bosta nekaj let denarno le oseminosemdeset odstotni. Tolikšen odstotek povprečne javne porabe na prebivalca namreč Zakon o financiranju občin namenja prezadolženim občinam. Ob tem bo država vzela še štirideset odstotkov namensko zbranega denarja, npr. tistega iz sklada stavbnih zemljišč. Obe občini s tem, lahko bi rekli Švaganovim amandmajem, pridobivata. Lahko bi bilo še boljše (če bi bil sprejet vladni predlog), lahko pa tudi slabše (če bi poslanci SKD do konca vztrajali s svojimi predlogi. Trbovlje V Trbovljah so izdali obveznice v vrednosti 10 milijonov nemških mark konec leta 1990. Po državnem zgledu in dogovoru s takratnim ministrom Izidorjem Rejcem so največji del denarja namenili za saniranje podjetij. Iskra, Strojna tovarna in Ipoz so s tem denarjem poplačale del svojih obveznosti do LB Banke Zasavje. Manjši del denarja je bil porabljen za rekonstrukcijo mestne toplarne in za kredite zasebnim podjetnikom. Že prvi dve leti, ko so na račun izdanih obveznic prihajali v poplačilo le kuponi z obrestmi, sta pokazali, daje šlo za ukrep, kije znatno presegal njihove proračunske zmožnosti. Res je, daje oblast obveznice že takrat predstavljala kot najboljšo možnost med slabimi, res pa je tudi, da seje krepko uštela pri dveh stvareh. Prvič, izračuni so bili narejeni na nerealnem deviznem tečaju, in drugič, oblast je optimistično pričakovala hitrejše okrevanje gospodarstva, saj je razmišljala tudi o dividendah in prodaji lastniških deležev. Že leto 1992 je prineslo prva nova zadolževanja in primanjkljaje v proračunu in pri izvajalcih. Leto zatem polletna blokada proračuna, prisilna upravain program reševanja dolgoročne zadolženosti, kije predvideval tudi prodajo občinskega premoženja. Tudi naslednje leto se je začelo z blokado, nato pa so se obveznosti večinoma prelagale. Vse do letos, ko bo skladno z Zakonom o financiranju občin večino obveznosti prevzel državni proračun. Obveznice so občinski proračun v štirih letih stale približno 350 milijonov tolarjev, če štejemo tudi 80 milijonov tolarjev proračun- skega primanjkljaja. Prav negotovost okrog tega zdaj najbolj muči Trboveljčane. Če država v sveženj z obvezničnimi obveznostmi ne bi vzela tudi tega primanjkljaja, se bodo njihove proračunske muke nadaljevale tudi v prihodnje. Državni proračun naj bi, če bo pod svojo streho vzel tudi omenjeni primanjkljaj, letos poplačal za okrog 450 milijonov tolarjev obveznosti: gre za letos zapadla kupona in odložene obveznosti prejšnjih kuponov. Tako bi Trboveljčani prišli do resda podpovprečnih, a kolikor toliko normalnih javnih financ. Razvoj kraja pa bo nekoliko oviralo dejstvo, da bodo morali dati državi 40 odstotkov denarja, ki ga bodo namensko zbrali. Levj i delež tega denarja je v skladu stavbnih zemljišč, vprašljiv pa ostaja ekološki sklad. Ta doslej ni imel pravne osnove in vprašanje je, če se bodo občinski svetniki zanj odločili, če bi skoraj polovica tega denarja potem odšla za poplačilo obvezničnih dolgov. Zadnja trboveljska kupona zapadeta januarja in julija 1997, vendar je bilo z reprogramiranjem nekaj obveznosti pre-nešenih tudi na 1998 leto, ki pa bi lahko bilo, ob nespremenjeni zakonodaji, že povsem normalno. Brez Zakona o financiranju občin pa bi se javne finance in s tem tudi nekatere dejavnosti v Trbovljah povsem sesule. Kljub varčevanju v bližnji preteklosti je bila konec lanskega leta trboveljska obveznična zadolženost {reprogramirani zapadli kuponi in šest prihodnjih kuponov) okrog 11 milijonov nemških mark. Če k temu dodamo še milijon proračunskega primanjkljaja, potem je jasno, daje bil obseg zadolženosti tolikšen, da gaje bil proračun sposoben le vzdrževati, nikakor pa ne zmanjševati. Zagorje V Zagorju problem obveznic ni bil nikoli tako pereč kot v Trbovljah, bil pa je eden od razlogov, daje prišlo do kadrovske menjave v občinskem vodstvu. Tudi letos so lastnikom zapadlih kuponov plačali svoj dolg, ki ga je bilo za 117 milijonov tolarjev. Tudi v Zagorju so obveznice izdali konec leta 1990. Njihova vrednost je bila prav tako deset milijonov nemških mark, denar pa naj bi se v razmerju 50:50 namenjal razvoju komunalno-cestne infrastrukture in razvoju podjetništva. Porabili so dobro polovico tega denarja, po zamenjavi oblasti pa so prodajo ustavili in neprodane obveznice uničili. Zadnji dve leti so lastnikom obveznic plačali okrog 300 milijonov tolarjev, če sem štejemo tudi že poravnane letošnje obveznosti, v prihodnjih štirih letih pa je obvezničnih obveznosti še za slabih 400 milijonov tolarjev. Kljub temu, da so v Zagorju problem ves čas obvladovali (proračun ni bil blokiran niti en dan), pa zakon tudi zanje pomeni olajšanje. Država naj bi jim letos za poplačilo dolgov namenila okrog 70 milijonov tolarjev, da bodo tako dosegli zajamčeno porabo na prebivalca. To pa verjetno pomeni nadaljevanje intenzivne naložbene politike, saj bo občinskega denarja več kot so računali pred sprejetjem zakona, pri pridobivanju sredstev izven občinskega proračuna pa so bili že doslej, vsaj po narejenem sodeč, zelo uspešni. Roman Rozina m Učna pomoč na domu je oblika, ki so jo pri nas začeli uvajati pred štirimi leti. Organizirana je v okviru javnih del, financirana pa na osnovi tripartitne pogodbe med republiškim zavodom za zaposlovanje, občino ter centrom za socialno delo kot izvajalcem. Učno pomoč učencem nudijo mladi ljudje, ki so na zavodih prijavljeni kot brezposelne osebe. Za svoje delo dobijo določeno nagrado, sicer pa naj bi bila za starše ta oblika brezplačna. Pravila pa pri tem ni, še posebej, če ta oblika dela ni usmerjena le na ozko pomoč pri učenju, pač pa je raztegnjena tudi na druge oblike. 1 ako so v Trbovljah že uvedli samoprispevek nekaterih staršev, ki so s tem soglašali, v Hrastniku in Zagorju pa o tem tudi razmišljajo. V Trbovljah so s tem pohiteli zato, ker jih je občina konec lanskega leta žal pustila na cedilu. Trbovlje Marija Pevec, socialna delavka v centru za socialno delo: V učno pomoč preko javnih del je vključenih v Trbovljah več kot sto osnovnošolcev, z njimi pa sodeluje petnajst mladih inštruktorjev. Pomoč naj bi bila za uporabnike brezplačna, nekateri starši pa vendar prispevajo tisoč tolarjev mesečno. Ker je bila trboveljskaobčina lani v slabem finančnem stanju, smo inštruktorjem lahko ponudili le majhne nagrade, za materialne stroške pa sploh ni bilo denarja. Zadnja seja izvršnega sveta, kjer naj bi obravnavali tudi podaljšanje financiranja do marca letošnjega leta, ni bila izpeljana in tako občina Trbovlje ni podaljšala pogodbe za nemoteno nadaljevanje učne pomoči. Trenutno so na voljo le republiška sredstva in prispevek staršev, ki so se za to obliko odločili. Če se občina Trbovlje ne bo odločila za svoj prispevek, bo žal tripartitna pogodba prekinjena, tudi republiška sredstva bodo ugasnila, s tem pa zelo pomembna dejavnost, za katero povpraševanje močno narašča. Prav bi bilo, da bi občinski svetniki to obliko obravnavali kot nujno obliko, kjer se z njo razvijajo tako osnovnošolci, ki v šoli niso najbolj uspešni, kot tudi brezposelni mladi občani. Pri tej obliki ne gre le za učno pomoč, pač pa se v tem okviru odvijajo tudi različne prostočasne aktivnosti, ki so v Trbovljah zelo dobro obiskane in odmevne. Tu pa bi želela poudariti, kako potrebna bi bila večja sprotna skrb staršev za učni uspeh njihovih otrok, saj najpogosteje iščejo pomoč takrat, ko sov redovalnici že graje ob koncu ocenjevalnega obdobja, takrat pa je žal že zelo pozno. Hrastnik Vera Sivec, socialna delavka na centru za socialno delo: V Hrastniku so trenutno te storitve še brezplačne, razmišljamo pa o prispevku staršev, saj se sredstva v lokalni samoupravi zmanjšujejo. Izvršni svet je sprejel podaljšanje financiranja učne pomoči na domu in febru arja bomo ponovno kandidirali za izvajanje te oblike dela. Okoli 80 osnovnošolcev je vključenih v to dejavnost, pomaga jim deset inštruktorjev. Zelo pozitivne izkušnje imamo in slabo bi bilo, če bi bila ta oblika ukinjena. Tudi starši so zadovoljni, zato bodo gotovo prispevali določen minimalni "Znal bi rad, pa veselo bi tudi rad živel..." znesek. Trenutno je v Hrastniku več potreb po tej obliki pomoči kot pa jo lahko zagotovimo. V učno pomoč namreč niso vključeni učenci le zaradi popravljanja slabih ocen, pač pa tudi zaradi samopo trditve, druženja, dvigovanjasamozacesti in drugega. Družabnih srečanj in prostočasnih aktivnosti ne izvajamo, saj so s to obliko poskušali že na šolah, paje bilo premalo odziva. To obliko javnih del pa ocenjujem kot izjemno potrebno in je pozitivna tako za učence kot za mlade inštruktorje. To je pomoč otrokom in družinam ter mladim osebam, ki so brez dela, pa ob tem oblikujejo sebe kot ustvarjalca, se potijujejo, pridobivajo delovne navade, dajejo. Zagorje Lidija Pušnik, psihologinja v centru za socialno delo: Program poteka od začetka do konca koledarskega leta in v Zagorju je bil s sklepom izvršnega sveta podaljšan do marca. Deset inštruktorjev poučuje več kot 70 osnovnošolcev, organizirane pa so tudi prostočasne aktivnosti. Sem so vključeni le tisti, ki jim nudimo dodatno učno pomoč, razmišljati paje treba tudi v tej smeri, da bi vključili še druge. Otrok, ki ni imel zaupanja vase, ga pri takšni obliki pridobi, boljša se mu podoba samega sebe, več pomeni potem med vrstniki, začne se vključevati v različne aktivnosti. V Zagorju inštruktorji popeljejo svoje varovance v kino, slaščičarno, se z njimi veliko pogovarjajo, jih učijo. Pogovor z otroki ima veliko vrednost, saj je marsikdo iz družin s problemi -alkohol, nezvestoba, prepiri, neskladje med mlajšim in starejšim bratom ali sesetro... V novem prijateljstvu skušajo reševati osebne stiske. Napredek je potem viden v samem življenju tega otroka. Dani Kurent, vodja centra za socialno delo: ObčinaZagorje redno financira to dejavnost, zaradi naraščanja števila pomoči potrebnih otrok pa bi potrebovali kar 17 namesto odobrenih 10 inštruktorjev. Če bomo želeli pokrivati potrebe, bomo morali uvesti prispevek staršev, vendar enotnega in za vse. Za prostočasne aktivnosti bomo iskali sponzorje, pa tudi starši naj bi pokrili minimalni strošek. V šolskih letih, odkar ta pomoč poteka, so uspehi vidni. V februarju bo ministrstvo spet razpisalo to obliko javnih del, seveda pa bo iz svojih sredstev prispevalo le tistim prijavljenim občinam, ki bodo tudi same pripravljene prispevati enak del sredstev. Takole so o obliki, ki jo po slovenskih občinah izvajajo centri za socialno delo v okviru javnih del, razmišljale predstavnice izvajalcev in strokovnjakinje s tega področja. Prav učna pomoč, kamor sodi veliko več kot le to, bo ena prvih nalog izvoljenih svetnikov. Ivana Laharnar Zasavci se ponašamo že z enajstimi Bloudkovimi plaketami, ki smo jih osvojili za izvrstne dosežke s področja športa, konec novembra pa je Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu prejel Štefan Ošina, nekdaj Trboveljčan (rojen 1.1923), ki danes živi in deluje v Kranju. Obiskal sem ga na njegovem domu in pogovor z njim je bil res lepo doživetje. Kdaj ste začeli s športom? S športom sem se začel ukvarjati že vmladih letih, in sicer v Trbovljah, kamor smo se z družino preselili leta 1927, ko sem bil star štiri leta. V Bevškem in Trbovljah takrat šemi bilo veliko športnih klubov, spomnim se le nfclmj nogometnih in kolesarskega kluba. Ste sc v mladosti posvečali kakšni posebni disciplini športa? Sam sem se vpisal v Nogometni klub Retje, s katerim sem odigral tudi eno tekmo. Igre z žogo pa mi niso bile preveč všeč, veliko raje sem imel otroške igre s tekom, saj sem bil precej gibčen in hiter. Nekaj časa sem imel željo po obiskovanju telovadnih vaj v Sokolu, vendar me starši k uram telesne vzgoje niso pustili, ker so bile le-te organizirane v poznih večernih urah. Sicer pa sem se v otroštvu bežno spoznal tudi s suvanjem krogle in s smučmi; obvladal sem le vožnjo po ravnem, zavijati pa nisem znal. Vseh teh in še mnogih drugih disciplin v športu sem se naučil šele mnogo kasneje, v višji šoli za fizkulturo. Stanovali ste v Bevškem; ni bil ta kraj malce odmaknjen od Trbovelj in Zagorja? Bevško je bilo res precej odmaknjeno od centrov Zasavja. Edina povezava Bevškega z Zagorjem je bila takrat stara cesta, ki seje vila čez hrib. Po njej navzdol smo se kot otroci pozimi velikokrat sankali. Kako je potekalo vaše šolanje v Trbovljah? V Trbovljah sem opravil petletno osnovno šolo Trbovlje-Vode ter štiriletno meščansko šolo, ki sem jo uspešno končal leta 1939. Do meščanske šole, kjer je danes Gimnazija, sem potreboval v eno smer kar polno uro hoda, pozimi, ko so bile cestne razmere obupne, tudi več. Takoj po končani meščanski šoli sem se za štiri leta zaposlil v trboveljski cementarni, kjer sem v laboratoriju opravljal vsakodnevno kontrolo proizvodnje. Zakaj ste z delom v cementarni po štirih letih prenehali? V cementarni sem bil zaposlen do novembra 1943, ko so me mobilizirali v nemško vojsko. Avgusta 1944 sem se na francoski frontipredal Angležem,-ki so me nekaj časa zadržali v ujetništvu, nato pa sem jo s 5. pomorsko brigado, formirano v Veliki Britaniji, mahnil preko Sredozemlja do Velebita. Kdaj ste se pravzaprav odločili za strokovno nadaljevanje športne poti? V partizanih sem se odločil tudi za svoje nadaljevanje športne poti; prijavil sem se na razpis in šel konec leta 1944 na Zagrebško višjo šolo za fizkulturo delat izpite, ki sem jih uspešno opravil. Nato pa je nastal problem: poveljnik vojske me ni hotel odpustiti, čeprav sem bil študent in sem imel pravico do predčasnega odpusta iz vojske. Tako s šolanjem v Zagrebu ni bilo nič, po vrnitvi v osvobojeno Ljubljano pa sem se vpisal v enoletni Zavod za fizkulturo. Tako kot nekateri drugi se je tudi Zavod za fizkulturo kmalu reorganiziral, tako da sem v končni fazi kot eden izmed redkih vpisanih dokončal štiriletno šolanje. V tej prvi strokovni šoli za kader za poučevanje telesne vzgoje smo imeli zelo natrpan učni program, kije trajal od jutra do večera. Nato sem se vpisal na triletno višjo šolo za šport, ki sem jo prav tako uspešno končal, čeprav diplome zaradi prenatrpanosti dela v službi nisem opravil; ob obiskovanju višje šole sem namreč že delal kot učitelj telesne vzgoje na Srednji tekstilni šoli v Kranju. Uradno se torej že 47 let ukvarjam s športom. V Kranju ste kot profesor' telesne vzgoje delali vse do leta 1962. Res je, in ta leta mojega poučevanja mi bodo še dolgo ostala v prelepem spominu. Kljub materialnim in drugim organizacijskim težavam smo tako profesorji kot dijaki uspeli postaviti ogromno rekreacij skih objektov, sam pa sem vzgojil precej dobrih atletov, med njimi tudi nekaj državnih mladinskih reprezentantov, na primer Marka Hafnerja, Francija Blenkuša, Jožeta Satlerja. Kljub temu, da živite v Kranju - se še čutite Zasavca? Praznovanje 70 - letnice v krogu najbližjih. Seveda, oba z ženo Jožico, Trboveljčanko, se čutiva prava Zasavca. V Trbovljah sem Kot vaditelj smučarskega tečaja dolga leta nazaj. preživel skoraj dvajset let težke, a lepe mladosti. Očejebil kroj ač, garač, ki ni svoj ega dela nikoli znal realno ceniti; vedno je delo premalo ocenil, zato pri hiši ni bilo veliko denarja in je družina skoraj životarila. Danes imam v Trbovljah še veliko znancev in mnogo mi jih je ob prejetju Bloudkove nagrade izrazilo čestitke. Moji trije otroci precej dobro poznajo Trbovlje in jim je Zasavje bolj pri srcu kot npr. Gorenjska, saj so tam njihove korenine. Poleg tega, da sem dedek petim vnukom, sem tudi pradedek kar štirim pravnukom, ki bodo v prihodnosti izvedeli za svojo tesno povezanost z Zasavjem. V preteklosti ste bili že večkrat odlikovani: prejeli ste plaketo Atletske zveze Jugoslavije za prispevek k razvoju atletike, Zlato plaketo Smučarske zveze Jugoslavije za pomemben prispevek k razvoju smučanja, medaljo zaslug za narod, Ručigajevo plaketo za strokovno delo pri razvoju športa v kranjski občini in še bi lahko našteval. Kaj vam pomeni Bloudkova nagrada za življenjski prispevek k športu? Bil sem zelo presenečen, ko sem izvedel, da sem predlagan za kandidata za Bloudkovo nagrado. Obstajata dve Bloudkovi priznanji; Bloudkova plaketa in Bloudkova nagrada; plaket letno podelijo dvanajst, nagrade pa načeloma tri. Za Bloudkovo plaketo bi upravičeno lahko kandidiral že v sedemdesetih letih, vendar ni bilo predlagatelja. Bloudkova nagrada mi pomeni veliko spoštovanje do mojega skoraj petdesetletnega dela v športu, predvsem na področju atletike in smučanja. Kaj menite o razvoju slovenskega športa? Slovenski šport se kljub velikim gmotnim problemom nezadržno in uspešno razvija, kar se pozna tudi v mnogih odmevnih slovenskih dosežkih na mednarodnih tekmovanjih. Prepričan sem, da se razvoj ne bo ustavil in bo slovenski šport še napredoval. Starejša generacija vas pozna po vaših prizadevanjih po graditvi športnih igrišč po Vsej Sloveniji. Zaradi dobrih uspehov pri pedagoškem delu v šoli in pri povezovanju šolskega športa z društvenim ter zaradi odmevnosti prispevka k razvoju mladinskega športa v občini Kranj, meje leta 1958 takratni Okrajni sekretariat za šolstvo, prosveto in kulturo povabil k sodelovanju kot zunanjega sodelavca - svetovalca. S pokojnim Albinom Završnikom, kije dobitnik plakete Stanka Bloudka, sva v letih 1958-1960 kot svetovalca za šport intenzivno izvajala akcijo "Vsaka osnovna šola mora imeti šolsko igrišče". Obiskala sva veliko šol, jim svetovala glede razporeditve naprav ter po potrebi opravila tudi razgovore z lastniki zemljišč ob šolah. Akcija je uspela skoraj stoodstotno. Z Albinom Završnikom sem sodeloval že precej let prej pri organiziranju gorenjskih tekmovanj osnovnih šol v smučanju, gimnastiki, atletiki in športnih igrah, prav tako pa od leta 1962 do leta 1966, ko sva opravljala pedagoško-svetovalno delo vsak na svojem področju; Završnik v občinah Jesenice in Radovljica, jazpa v občinah Kranj, Škofja Loka in Tržič. Ogromno nagrad in plaket ste prejeli tudi s področja smučanja. Posebno področje mojega angažiranja v športu je bilo množično smučanje. Od leta 1948 naprej sem ob ugodnih snežnih razmerah skoraj celo desetletje organiziral semestralne tečaje za dijake, od 1. 1956 do 1. 1963 sem sodeloval v tečajih Učiteljišča v Ljubljani, v tečajih Srednje šole za telesno kulturo iz Ljubljane, v tečajih Višje šole za telesno kulturo Ljubljana in drugod. Leta 1963 sem u spel organizirati Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja pri TKS Kranj, skoraj desetletje sem bil ocenjevalec na tečajih za vaditelje smučanja. Verjetno ste se tako intenzivno po- c svetili atletiki tudi zaradi tega, ker ste bili sami v mladosti atlet. Res, verjetno je bil tudi to eden pomembnih razlogov, zaradi katerih sem se skoraj doživljenjsko predal atletiki. Že v letu 1957 sem dal pobudo in vodil vse priprave na ustanovitev Gorenjske atletske podzveze; bil sem tudi urednik biltena, ki ga je izdajala podzveza. Zaradi vse večje vpletenosti v kraljico športov - atletiko sem leta 1947 opravil sodniški izpit, leta 1970 pa dobil naziv mednarodni sodnik (h.c.). V štiridesetih letih sem opravil več kot štiristo sojenj na javno razpisanih tekmovanjih, med njimi pa so mi najbolj ostala v spominu Balkanske atletske igre v Ljubljani leta 1968, Univerziada v Zagrebu leta 1987, Evropsko prvenstvo v atletiki v Splitu leta 1990, Evropski pokal Bruno Zauli v Ljubljani letos in še bi lahko našteval. Kako danes sodelujete v slovenskem športu? Tudi zadnjih deset let sodelujem v tečajih za vaditelje smučanja kot predavatelj za predmet Didaktika in metodika alpskega smučanja. Od leta 1963 sem tajnik Zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja - Kranj. Sem vas morda pozabil povprašati še o čem pomembnem? Bi radi še kaj dodali za bralce Zasavca? Ja, zelo rad bi pozdravil vse Zasavce, posebej pa tiste, kijih poznam še iz mladostnih let, ki sem jih preživel v Trbovljah. Ob prejetju nagrade sem prejel ogromno pošte, telefonskih pozivov ter osebno izraženih čestitk, da vsem res nisem mogel odgovoriti. Zato bi se rad zahvalil preko Zasavca: Hvala vsem, ki ste mi stali ob strani, me podprli ter kakorkoli izrazili čestitke ob velikem dosežku -prejetju Bloudkove nagrade za življenjsko delo. Jaša Drnovšek Foto: arhiv Z Univerziade v Zagrebu leta 1987. Štefan Ošina prvi z leve. Društvo diabetikov deluje v Hrastniku že petnajsto leto kot samostojna organizacija, pred tem pa je bila podružnica trboveljskega društva. Ob koncu lanskega leta je bilo v hrastniški občini 463 sladkornih bolnikov. Ta številka zajema le tiste, ki hodijo na redne kontrole v zdravstveni dom Hrastnik. Struktura bolnikov glede na način Zdravljenja je naslednja: 168 se jih zdravi le z dieto, 214 jih poleg diete prejema še antidiabetične tablete, 81 pa se jih zdravi z dieto in injekcijami insulina, kar je glede na slovensko povprečje dokaj visok odstotek. V društvo je včlanjenih 352 članov - bolnikov (76 odstotkov vseh). To je v primerjavi z ostalimi društvi v Sloveniji kar lepo število. Smisel združevanja sladkornih bolnikov v društva je predvsem v tem, da si medsebojno pomagajo, svetujejo in izmenjujejo izkušnje. Društvo v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi organizira izobraževalna predavanja, na katerih sodelujeta z.dravnik-diabetolog ali medicinska sestra, po možnosti pa tudi ostali strokovnjaki s socialnozdravstvenega področja. Člani društva prejemajo časopis Sladkorna bolezen, v katerem so polj udno-stroko vni članki, povezani s problematiko bolezni ter tudi prispevki o delu posameznih društev v Sloveniji. Članom društva in ostalim bolnikom skuša vodstvo društva omogočiti še nekatere druge ugodnosti, ki so povezane z lažjim obvladovanjem lastne bolezni. V okviru društva že peto leto dokaj uspešno deluje Klub insulinarjev, ki ima predvsem nalogo, da bolnike na insulinskem zdravljenju sproti obvešča o novostih na tem področju in jih hkrati osvešča o pomenu samokontrole svoje bolezni, za kar so danes podani že zelo ugodni pogoji. Društvo se kljub svojim prizadevanjem srečuje še s precejšnjo nezainteresiranostjo članov, da bi aktivno sodelovali pri organiziranih dejavnostih, kar nikakor ne more biti v prid društvu in posamezniku. Uspešno sodelujejo tudi s sosednjima društvoma iz Trbovelj in Zagorja. Z njimi imajo občasne regijske posvete, posebej pomembna Hrana, pri kateri morajo diabetiki dvakrat premisliti. pa so regijska srečanja društev, ki so jih organizirali že drugič na Izlakah. Srečanja so družabnega in izobraževalnega pomena. Letos bo podobno srečanje potekalo v Hrastniku. Društvo diabetikov iz Hrastnika je lani pripravilo dve predavanji, in sicer je bilo prvo v okviru Kluba insulinarjev in je zajemalo predstavitev injektorja in priročnega merilca krvnega sladkorja, drugo pa je bilo namenjeno zaposlenim sladkornim bolnikom in je obravnavalo nj ihovo bolezen ter vpliv delovnega časa na uravnavanje lastne bolezni. Zelo velikega pomena za društvo je sodelovanje z organizacijo Rdečega križa v občini. Prav tako pomembna pa je tudi pomoč socialnega varstva, ki plačuje diabetikom v domovih za ostarele občane dodatek za prehrano oziroma pomoč na domu ostarelim diabetikom. Društvo diabetikov Hrastnik si bo tudi letos prizadevalo za čimbolj učinkovito izobraževanje bolnikov, saj se zaveda pomena sodelovanj a posameznika pri zdravljenju, prav tako pomembna pa bo tudi ostala pomoč. Želijo si še večjega in pogostejšega sodelovanja s humanitarnimi organizacijami v občini. Srečko Mokotar Tečaj smučanja Trbovlje- Smučarsko društvo Trbovlje je v ponedeljek, 27.decembra, začelo s svojimi smučarskimi učitelji tečaj smučanja za začetnike, pa tudi za tiste, ki se žele v smučanju izpopolniti. Tečaj je potekal na terenih okoli loške cerkve, v sredi Trbovelj, saj je bilo snega v primerjavi s prejšnjimi zimami dovolj. Toda tečaja se je udeležilo manj ljudi, kot so organizatorji pričakovali. T.L. Nova klimatska naprava Lani si je Društvo ledvičnih bolnikov Zasavja Trbovlje zastavilo za eno od pomembnih nalog zagotovitev sredstev za nakup klimatske naprave, ki bo dializnim bolnikom Zasavja v času dializiranja zagotovila ustrezno mikroklimo, saj je v poletni vročini temperatura zraka v prostorih za dializo narasla tudi do 40 stopinj Celzija. Akcija j im j e u spela ob pomoči KS Šmartno pri Litiji in občine Litija ter podjetij Norik Ljubljana, Frtica Ljubljana, Mantel Litija, Predilnica Litija, PTT Ptuj, A Banka Ljubljana in Industrija usnja Šmartno pri Litiji. Društvo se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem in jim želijo veliko uspeha v letu 1995. Mihajlo Kičanovič Novi planinski zemljevidi Planinska zveza Slovenije sistematično že dolga leta pripravlja in izdaja zemljevide posameznih planinskih oziroma gorskih področij. Zaradi številnih sprememb pri planinskih poteh, cestah, planinskih kočah in zavetiščih pa je treba od časa do časa ta zemljevid dopolniti ali spremeniti. S sodelovanjem Geodetskega zavoda Republike Slovenije, bodo v prvih mesecih letošnjega leta izdali nove zemljevide, in sicer Julijske Alpe - zahodni del, Triglavski narodni park, Karavanke, Ljubljano z okolico in Posočje. Vsi ti zemljevidi bodo natiskani v merilu 1:50.000. Na hrbtnih straneh zemljevidov bodo natisnjene planinske koče tistega področja in topografski znaki. Zemljevidebo založila Planinska zveza Slovenije, v prodaji pa bodo tudi pri posameznih planinskih društvih in planinskih postojankah. T.L. Novi prostori Društva invalidov Trbovlje- Člani Društva invalidov Trbovlje, ki so se do sedaj stiskali v eni sami sobici, katera je veljala tudi za društveno pisarno, so sredi decembra dobili na voljo nove društvene prostore na Ulici 1. junija 19, v tako imenovani "beli Hiši", nad Knjižnjico Toneta Seliškarja. Člani bodo lahko tako bolj sproščeno in neovirano delovali v svojih številnih akcijah. Z. L. Leto 1994 se je poslovilo Mesec december je bil v Dpmu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah mesec kulturnih prireditev: miklavževali so, praznovali rojstne dneve z MoPZ Zarja in folklorno skupino Svoboda II iz Trbovelj. Oskrbovance je obiskal dedek Mraz z bogato založenim košem. Vsakemu članu te velike družine je prinesel darilo. Stanovalci v tretjem nadstropju pa so dobili skupno darilo - barvni televizor. Za praznično razpoloženje je poskrbela kar narava sama. Zapadel je sneg. Božič in Silvestrovo, tako pravijo, nista prava praznika, če ni snega. Na sam Božič so imeli oskrbovanci božično mašo. Božično praznovanje je obogatil cerkveni zbor Sv. Barbare. Na obisku so bili tudi člani Karitasa, ki so s svojim kulturnim nastopom in z obdaritvjo popestrili dan Sv. Štefana. Trboveljska godba se je poslovila s tradicionalnim koncertom in zaželela stanovalcem srečno novo leto. delovna terapevtka Marija Sajovic Plačevanje članarin Trbovlje- Društvo upokojencev Trbovlje bo v tem mesecu organiziralo plačevanje članarin po določenem redu. Vplačevanje bo mogoče v času od 3. do 14. januarja, od 8. do 11. ure v klubskih prostorih Društva upokojencev Trbovlje. Od 16. januarja dalje pa bo mogoče članarino plačati v društveni pisarni tega društva. Letošnja članarina znaša 500 SIT, za vzajemno samopomoč pri ZDUS-u prav tako 500, za sklad solidarnostne posmrtninske samopomoči Trbovlje pa je treba odšteti 1.400 SIT. Vsi ti so višino članarine za letos uskladili s pričakovano inflacijo v prihodnjem letu. T.L. Upokojenci peli v Peku Trbovlje- Tovarna čevljev Peko v Trbovljah je v drugi polovici decembra organizirala občni zbor v prostorih hotela Rudar. Čevljarski kolektiv je povabil medse MoPZ Društva upokojencev Trbovlje. Pod vodstvom zborovodje Alberta Ivančiča je zbor pripravil koncert priljubljenih slovenskih pesmi. T.L. Silvestrski izlet upokojencev Trbovlje- Planinska skupina Društva upokojencev Trbovlje je leto 1994 zaključila s silvestrskim izletom. Ta je bil v četrtek, 29. decembra. Pot so začeli od Terezija rova po običajni planinski poti pod Žrebljevim hribom mimo Marka do Katarine. Počili so v gostišču Matko. Tu so si pripravili sproščen in zabaven večer s petjem in igranjem. Dohodnina 94 Prihaja čas, ko bomo spet vzeli pero v roke in izpolnili davčno napoved za preteklo leto. Hiteti sicer ne kaže, odlašati pa tudi ne. Čas naglo teče in konec marca bo tu,kot bi trenil. Verjetno ne bomo čakali do zadnjega dne, ker bomo s tem povzročili davčnim delavcem dodatne težave. Izkušnje kažejo, da je namreč predlani in zlasti lani svoje napovedi zadnje marčevske dni oddala kar tretjina zavezancev. Letos začne veljati že lani sprejeta novela zakona o dohodnini, ki določa za vse splošno 11 -odstotno davčno olajšavo. To naj bi bila delna pomoč ljudem z nižjimi prejemki, ki spričo tega niso porabili skoraj nobenih prihodkov za namene, s katerimi so si lahko do največ 10 odstotkov zmanjšali svojo davčno osnovo. Poslej jo bodo, pravzaprav jo bomo utegnili zmanjšati le za tri odstotke, če bomo imeli za to ustrezne račune, vendar le za nakupe ali stroške, določene v 9. členu zakona o dohodnini. Prostornam ne omogoča našteti vseh 12 vrst olajšav natančno tako, kot so zapisane v omenjenem členu. Na kratko pa jih lahko omenimo. Gre za denar, ki smo ga vložili za nakup vrednostnih papirjev, za nakup ali graditev stanovanjske hiše ali stanovanja, za vzdrževanje teh objektov. V tej olajšavi je več novosti, ki si jih mora vsakdo, ki bo uveljavljal pravico do nje, natančneje prebrati. Gre nadalje za denar, ki ga je lastnik naravne znamenitosti ali kulturnega spomenika vložil v njegovo vzdrževanje, za prispevke in premije namenjene za povečanje socialne varnosti zavezanca na področjih pokojninsko invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, za denarza nakupe učbenikov in druge strokovne literature, plačane zneske za šolnino, glasbeno, jezikovno in druge oblike izobraževanja, za plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril za humanitarne, kulturne in druge namene; za plačane zneske sredstev, ki jih zavezanec v skladu s pogodbo dodatno prispeva v okviru cene za telefonski priključek ali priključek na vodovod, kanalizacijo, plinovod, toplovod ali kabelsko televizijo; plačane zneske samoprispevka; plačane člananrine političnim strankam in sindikatom; sredstva vložena v nakup delnic zasebnih ali državnih skladov, ki so namenjena izključno razvoju znanosti in tehnologije in slednjič za znesek sredstev, ki jih je lastnik vložil v obnovo denacionaliziranega premoženja do višine valorizirane zmanjšane vrednosti denacionaliziranega premoženja v primerjavi z vrednostjo premoženja ob podržavljanju. Kot smo zapisali v uvodu, je vse te olajšave mogoče uveljavljati le na podlagi računov, ki se glasijo na ime zavezanca. Teh ni treba prilagati napovedi o dohodnini, zakon pa določa, da jih morajo zavezanci hraniti še dve leti potem, ko jim je bila izdana odločba o odmeri dohodnine. Pomembneje tudi določilo, po katerem zavezanci stari 65 let in več lahko uveljavljajo dodatno 3-odstotno olajšavo v ustrezni rubriki napovedi o dohodnini za preteklo leto. V prihodnjih številkah bomo skušali opozoriti še na nekatera določila ali manj znane določbe 9. člena zakona o dohodnini, radi pa bomo odgovarjali tudi na vprašanja naših bralcev. M.v. ........ —i T.L. i'i ^5- ^ m mz nnm 4/ / Petdeset let je že minilo, kar je neznanokje 22. decembra padel pesnik rudarskih Reviij ev France Kozar. Domnevajo, da je padel v bližini Ljubnega ali na Menini planini. Pisal je pesmi, črtice in feljtone. Tik pred začetkom druge vojne je izdal zbirko pesmi Izpod zemlje. Veliko je pripomogel k temu, da je rudarski stan v slovenskem leposlovju lepo zastopan. Jama je zanj pomenila delovno torišče, gledal pa je tudi globlje in dokopal seje do marsikatere skrivnosti, ki ljudem, ki dela pod zemljo niso nikoli okusili, niso znane. Pesmi iz zbirke Izpod zemlje so posvečene njegovi in vsem materam. Marsikdo je v teh pesmih našel svoj obraz in svoj življenjski utrip v umetniški luči. Rudar ni bil le fizični delavec, pač pa tudi razmišljajoč človek, ki je imel rad tudi kulturo in umetnost. France Kozar je prekmalu odšel iz naših vrst, spomin nanj pa ne sme izostati. V Hrastniku, kjer je bil rojen, so po njem imenovali trg. V Trbovljah, kjer je nazadnje živel in kjer živita še vedno njegova žena in hči, pa ni uspelo ohraniti njegovega imena na vidnejši način. Žal. (TL). Aliče in Nataša Kozar živita v Trbovljah. Obiskali smo ju na njunem domu in zanimivo je bilo doživeti, kako se je v nekaterih okoliščinah čas zanju popolnoma ustavil. V veliki meri živita v svetu, ki seje končal pred petdesetimi leti in v njunem stanovanju živi tudi France Kozar, Alicin mož in Natašin at ek. Z njim sta vsak dan, ob slikah, ob spominih, nenehno si pripovedujeta o njem. Nekako ostajata v tistih prejšnjih letih, čeprav je danes gospe Kozarjevi 85 let in mlajši go spe Nataši 51. Pesnikova žena z izjemno natančnostjo opisuje,vsak delček poti, ki sta ga prehodila, točno opiše dogodek, ki sta ga doživela in dobesedno pove stavke, ki sta jih izrekla. Pokazati zna gib in priklicati nagib. Prav igrivo in nagajivo zna povedati o kakšnem dogodku, ko sta se spoznala, si dvorila, ... - kot da bi sedaj to doživljala. Poročila sta se leta 1932. Oba sta iz Hrastnika, ona j e bila prej Matekova. Mnoge slike j e pokazala ob klepetu o tistem kratkem skupnem življenju s Francetom Kozarjem, in ob vsaki sliki je nastala nova zgodba. Tako so se odvijale zgodbe o Francetu, kije moral s trinajstimi leti med steklarje, potem je postal kurjač na rudniški lokomotivi, sedemnajstleten je bil že prvič zaprt zaradi društvenega dela. Čeprav mlad, je bil silno resen, pa pameten, kar je nekatere ljudi motilo. Imel ostali sta sami. generacije. Zaprtje bil tudi v Veliki Kikindi, potem seje v šoli v Celju pridno učil in postal jamo mereč. Najprej v Velenju, potem v Srbiji in nato v Trbovljah. Aliče j e bila vzgojiteljica v vrtcu v Rušah in kljub temu, da sta bila daleč drug od drugega, je bila njuna vez trdna in končno sta zaživela skupaj. Posrečeni imeni sta si dala. Nastali pa sta takole: "Veš, močno se muzaš okoli mene", mu je dejala Aliče. "Ti pa okoli mene," ji je odgovoril France. Pa je ona postala Muza, on pa Muzi. In tako sta klicala drug drugega. Natašo je nazadnje videl, ko ji je bilo sedem mesecev. Na Čečah se je družinica leta 1944 na skrivaj srečala, in tisto kratko snidenje, objem in večna obljuba so bili zadnji. Nikoli več se niso videli. Spoznanje je bilo hudo, življenje pa je moralo teči naprej. Obe sta sedanj ost ves čas živeli s preteklostjo, zato je France Kozar tudi doma v Trbovljah na Trgu revolucije, le postaral se ni nič. Še vedno je takšen, kot je bil. (IL) Tine Lenarčič in Ivana Laharnar Risba Franceta Kozarja je nastala v Mauthausnu. pa je vendar veliko življenjske energije in volje do dela. Mladje začel pesniško pot in ob pesmi Fabriški kamni je Oton Župančič izjavil, daje Kozar eno naj večjih upanj mlade Celo življenje je bilo takrat pred njima. ZABELeenO Zasavja iz zraka niso videli Nedavno tega je Mladinska knjiga v Ljubljani izdala zajetno monografijo z naslovom Slovenija iz zraka. Besedilo za to monografijo je napisal dr. Matjaž Kmecl, fotografije pa sta prispevala Jože Hanc in Stane Klemenc. Fotografije so bile posnete iz zraka, zato tudi takšen naslov. Besedilo je prevedeno tudi v nemščino in angleščino. Knjiga je tako po zasnovi kot po opisu in posnetkih imenitna, saj takšne knjige doslej pri nas še ni bilo. Tudi obsežna je, saj šteje 242 strani leksikalnega formata. V monografiji so opisi in fotografije k tem opisom Slovenskega Sredozemlja, od gorovja, Primorja, vse do Panonije. Pri večkratnem prelistavanju, branju in ogledovanju fotografij, pa zastonj iščemo Zasavje, kakor da ga v Sloveniji, gledano iz zraka, sploh ni. V poglavju Po Savi navzdol pisec sicer omenja Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, kako seje Sava zajedla v naše hribovje, omenjeni so vsi trije premogovniki, kaj več pa ne. Od fotografij lahko občudujemo le grad Bogenšperk ter gradova v Brestanici in Sevnici. Ožje Zasavje seje povsem izgubilo. Pa vendar je narava tudi tu pustila sedanji generaciji ljudi marskikatero naravno in s strani človeka ustvarjeno znamenitnost in dragocenost. Z bogatimi gradovi, ki bi še sedaj služili kakemu namenu, se res ne moremo pohvaliti, čeprav so v preteklosti tudi ti stali npr. Gamberku, Prusnik (Potiorek), Freudeneck in morda še kakšen. Fotografi Zasavja bodisi kot neke regije ali kot posameznih krajev, iz zraka v letalu ali helikopterju, motornem zmaju, so se pridružili vsem tistim, ki Zasavje v zadnjih letih preradi prezrejo. Tine Lenarčič č ■ ..—^ Hrastnik Gledališka predstava Slavvomira mrožkaje bila v torek, 20. decembra za letošnji tretji abonma. Režiser Matija Logar iz Slovenskega ljudskega gledališča v Celju je postavil na oder komedijo Na odprtem morju. Mrožek je s humoristničnimi in tragičnimi grotesknimi razmerji tudi zrcalo naše stvarnosti. F.M. Trbovlje MoPZ pod vodstvom zborovodje Blaža Rojka je 23. decembra pripravil koncert bolnikom in osebju Splošne bolnišnice Trbovlje. Zarjani se tudi tokrat niso izneverili svoji večletni tradiciji, da pripravijo koncert občanom, ki zaradi bolezni prebijejo božične in novoletne dni v bolniški postelji. Peli so priljubljene slovenske narodne in umetne pesmi, primerne za ta praznični čas. Decembra so v likovnem salonu Dolik na Jesenicah odprli skupinsko razstavo del članov Društva Relik Dadas iz Trbovelj. Razstava ima tradicionalni značaj, saj pobratena likovna društva ohranjata dolgoletne tesne vezi med prav tako pobratenima mestoma Jesenice in Trbovlje. Razstavo so odprli ob uvodni besedi predstavnika jeseniških kulturnikov in krajšem kulturnem programu. Na Jesenicah se tokrat predstavljajo Zdravko Dolinšek, Vinko Hrovatič, Tomo Hutar, Helca Krasnik, Karel Kozole, Desanka Kreča, Milan Kuhar, Staša Kupšek, Stane Leskovšek, Silvo Lipičnik, Jože Ovnik, Franc Ostanek, Ibrahim Pipo. Iztok Perme, Anita Žgalin in dr. Anka Župan-Prelesnik. Skupno je razstavljenih 43 del v raznih slikarskih tehnikah. ŽPZ na Dobovcu, ki ga že nekaj časa vodi zborovodkinja Barbara Glas, se zadnje mesece pospešeno pripravlja na svoj letni koncert, ki ga načrtujejo pripraviti ob slovenskem kulturnem prazniku. V začetku decembra je prišlo prišlo do zastoja. Namreč ko so se pevke zvečer vračale z vaje domov, je prišlo do nesreče, v kateri se je poškodovala predsednica zbora Milena Jamšek. Poškodbe so bile hude, saj je morala tri tedne prebiti v bolnici. Kljub temu j e optimizem ni minil in računa, da bo zbor le pripravil predvideni koncert v februarju. T.L. Zagorje V Pionirski knjižnici je bila 28. decembra ura pravljic z naslovom Popravljalnica igrač. V 32. Filmskem gledališču, ki je bilo 3. januarja v Delavskem domu, so si gledalci lahko ogledali romantični triler Ljubim težave. V glavnih vlogah sta nastopila Nick Nolte in Julia Roberts -novinarja dveh konkurenčnih časopisov. Julia igra ambiciozno začetnico. Nick pa je prekaljen in hkrati že naveličan novinar, ki v stroko ne verjame več. Med njima se začne tekma, ki pa jo skoraj plačata z življenjem. D.H. Glasba ne pozna meja Radeče - O božično novoletnih koncertih, ki sta ju pripravila Delavska godba v Trbovljah in Pihalni orkester Svea v Zagorju, smo že pisali. Tradicionalni novoletni koncert pa je pripravil tudi Pihalni orkester radeških papirničarjev z mažoretnimi skupinami v radeški športni dvorani. V skrbno izbranem koncertnem programu so poleg pihalnega orkestra pod taktirko Jožeta Rusa sodelovali še instrumentalni in vokalni solisti, med posameznimi točkami so program dopolnjevala dekleta iz štirih mažoretnih skupin različnih starostnih kategorij. Med koncertiranjem so se resnobne harmonije mešale z lahkotnimi notami, nj ihova blagohotna glasba pa je ob koncu z navdušenim ploskanjem zaslužila tudi hvaležnost občinstva. Za člane orkestra, ki so s koncertom uspešno zaokrožili letošnjo sezono, je bil posebej slovesen trenutek sprejem desetih mladih godbenikov, ki vlivajo upanje, da ta zvrst glasbe v Radečah ne bo zamrla ter zahvala in slovo starosti Jožetu Medvedu, kije po setih desetletjih delovanja v pihalnem orkestru prenehal z aktivnim igranjem. Še en dokaz, da glasba ne pozna generacijskih meja. Novosti trboveljske knjižnice V Knjižnici Toneta Seliškarja so se odločili, da bodo uvedli z novim letom, nekaj novosti. V prvi vrsti bodo spremenili delovni čas. Knjižnica bo od novega leta odprta vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Druga novost pa je, da bodo prav tako od novega leta dalje opustili zaračunavanje izposojnine za izposojene knjige. Pač pa uvajajo letno članarino za vse stalne obiskovalce in izposojevalce knjig v tej knjižnici. Za odrasle izposojevalce bo znašala članarina 1.000 tolarjev letno, za dijake, študente in upokojence 500 in za otroke prav tako 500 tolarjev. Vsak član dobi člansko legitimacijo brezplačno, le če jo bo izgubil bo za novo moral odšteti 100 tolarjev. Izposojnino pa bodo obdržali za občasno izposojo knjig. V tem primeru bo znašala izposojnina za odrasle po 5 tolarjev na dan za knjigo, za otroke pa 1 tolar prav tako za dan in knjigo. Mnogim obiskovalcem trboveljske knjižnice bodo te novosti prišle še kako prav in zagotovo se jih bodo vsi ti zelo razveselili. Knjižni ca pa nadaljuje tudi s pred leti začetimi urami pravljic za otroke od 5 do 10 leta starosti. Te ure so običajno ob torkih popoldan, pravljični svet pa mladim poslušalcem čara Vida Vozelj. Franci Čeč O tuna Tale novoletna žuriranja so bila res dobra. Buteljka tu, steklenica piva tam in v končni fazi se vse skupaj zmeša v riti in v glavi. Če pa je zmešano v glavi je zmešano tudi na straneh žuriramo. Prejšnja, prednovoletna številka je bila res bolj medla. Za to sem imel pripravljenih približno osemstotrideset izgovorov, vendar se zdajle ne morem spomniti nobenega. Zato se bom skušal ■zmazati s staro ljudsko modrostjo, ki pravi "kar je bilo lani, je bilo lani!" Vendar te vrstice nastajajo zaradi nečesa drugega. Na začetku vsakega leta je namreč sila popularno potegniti nekakšno črto ločnico med minulim in bodočim delom. (Seveda se v končnici vedno ugotovi, da bi bilo minulo delo lahko boljše in da bodoče tako gotovo bo.) Tomaž je že pisal o uspehih zasavskih glasbenikov v minulem letu. Tommy je pisal o Filmih, ki so minulo leto štartali v slovenskih kinematografih ali videotekah. Jaz pa imam pred seboj piltek s petdeset najbolj gledanimi filmi iz videoteke Nano. Z videoteko Nano smo prav lepo sodelovali, si od nje sposojali filme in jih skušali približati cenjenemu bralstvu. Za to je bil seveda zadolžen Tommy, ki seje trudil predstaviti filme, ki so nekaj več kot slika ujeta v kosu plastike. Mislim, da mu je to prekleto dobro uspevalo. Kakorkoli že, okusi so različni. Med petdesetimi najbolj gledanimi filmi je kar točna polovica tako imenovanih akcijskih filmov. Po deset je komedij in trileijev, pet filmov pa je označenih kot drama. Če si dovolimo okus Trboveljčanov posploševati na okus Zasavcev, lahko mirno trdimo, da so najbolj aktualni filmi akcijski. Takšni z veliko krvi in nasilja. Med prvimi desetimi je namreč kar sedem akcijskih filmov, dve komediji in en triler. Prva drama pa se najde šele na 34. mestu. Da ne bom še bolj dolgovezil imate tukaj lestvicodesetih najbolj gledanih filmov v letu 1994 v videoteki Nano (z originalnimi naslovi), ki se nahaja na trboveljskem bazenu: 1. Passenger 57 2. Folks 3. The perfect weapon 4. Point of no return 5. Stop! Or my Mom will shot 6. Sneakers 7. Bounty tracker 8. The hard way 9. Renegade 10. Cape fear Med prvo petdeseterico pa je še kar nekaj filmov, ki se vam jih splača videti. Naj jih omenim nekaj po mojem okusu (upam, da me Tommy ne bo za ušesa, ko se takole grdo in nesramno mešam v njego vposel): Patriot games s Harrison Fordom, Internal affairs z Richardom Gere, Death becomes her z Meryl Streep in Bruce NVillisom, Scent of a Woman z Al Pacinom in še bi se našel kakšen. Rad bi se zahvalil videoteki Nano za sodelovanje. Upam, da bomo sodelovali tudi v letu 1995. Od filmov pa še malo h glasbi. V prejšnjem letu smo nekako začeli sodelovati tudi s Knjižnim hramom, ki se nahaja pod trboveljskim muzejem. To sodelovanje je bilo bolj klavrno. To pa zaradi tega, ker nam jo je pri objavi predstavitve prve CD plošče zagodel tiskarski škrat in avtor teh besed še vedno zbira pogum pogledati lastnici v oči. V Knjižni hram sem namreč prišel z veliko obljubami, kako naj bi to sodelovanj e potekalo in izglodalo, potem pa sem vse zamočil. Iskreno upam, da bo letos to sodelovanje končno zaživelo tako kot je treba in vam bomo lahko postregli s kakšnim predlogom kateri CD se splača kupiti, ali pa vam vsaj namignili kakšna je izbira in vam tako olajšati delo pri nakupu teh ne preveč poceni nosilcev zvoka. Za konec nakladanja pa bom združil oboje -glasbo in film. In sicer v obliki nagrade igre. Več o njej si preberite v okvirčku, ki se nahaja tik poleg tegale zapisa. Mislim, daje nagrada prav lepa in se zanjo splača potruditi in nam poslati dopisnico, seveda opremljeno s pravilnim odgovorom. Jure Nagode kalkulator. W MUMlldLUl, IH l/.IdLUIldU, / kolikokrat: smo /e napovedali izid ^gljihovc ljubitelje je tule .Gdaum.ua: 1 p CD je končno v trgovinah. Njegov L N. Vllliiasio^je Nazaj v planinski raj, kčtj||||| ISTS\' pa sc fantje že pridno pripravljajo na ^ nastope, ki jih sploh ne bo malo. O vseh i koncertnih datumih, če jih bomo seveda Kar precej fel je minilo, odkar je pela pri H A skupini Do gazelas. Natoje bila dlje časa v /Vf nroJa.am .n in slekla Zla, ,<• tudi na tem nndrnčm I “.m*r*^ : Evrovizije, Upajmo, da ba tc&ral zittagitbtT TAS l .m...,,mJ M Kakorkoli na prejšnji strani obračam besede, ne morem in ne morem zapisati kakšne kritike na svoj račun. Sem pač nekritičen. Sem pa tudi poln obljub. Obljubljam, da bo letos na straneh Žuriramo še bolj pestro in še bolj zanimivo. (Kar verjemite mi, če hočete.) Zdi pa se mi prav, da posvetim kakšno besedo zahvale tudi mojim prijateljem, brez katerih ne bi šlo, brez katerih Žuriramo sploh ne bi obstajal. Ker so to sami fejst ljudje mi (upam) ne bodo zamerili, če se jim ne bom zahvaljeval samo z besedami, ampak tudi v sliki. SASA Saša j e dežurna tračarka. Pred njo ni varen noben estradni umetnik. S svojim pretanjenim čutom za pravičnost razkriva čedne in nečedne posle znanih osebnosti in jih razgalja pred javnostjo. Ima pa krasno navado, da svoj trič trač vedno zelo dobro skrije pred urednikom strani. Pravapustolovščinajenajti njen tekst v labirintih računalniških datotekah. Na sliki lahko opazite njen skrivnostni nasmešek, ki lahko pomeni samo eno: znana osebnost je ima nekaj na vesti in bo tako postala njena žrtev. Saša, hvala. uk K) TOMMY Tommy je strokovnjak za film. Prava enciklopedija filmske umetnosti. Kritičen do slabih filmov in prizanesljiv do res dobrih. Ko sem ga nazadnje videl, je nekaj govoril o silvestrovanju v Franciji. Ne verjamem mu nič. Gotovo je šel na kakšno svetovno premiero, silvestrovanje pa mu je bil le za izgovor. Takšen je pač Tommy. Vedno na tekočem, vedno seznanjen z dogajanjem v filmskem svetu. Na fotografiji ga lahko vidite v konstruktivnem pogovoru s kolegom filmskim kritikom na filmskem festivalu v Benetkah. Tommy, hvala. TOMAŽ Tomaž je zadolžen za vroče novice in glasbo nasploh. Njegovo delovno območje se razteza od narodnjakov pa vse do klenih rockerjev. Ne ustraši se niti rapa niti tehno. Pogosto me rešuje iz zagate, ko ostajam brez materiala za objavo. Njegova slika ni nič posebnega, saj je Tomaž vedno nasmejan in dobre volje. (No razen ob sobotah zjutraj, ko šele vstane.) Do obisti pozna ogromno slovenskih bendov in glasbeno sceno nasploh. Tomaž, hvala. Faight of lieurt Sometimes heart is full, sometimes emptz like the last bottle of the poor old drunkard. It's waiting for someone, something, just one thing, if that one could make it happy. When it sees there's no someone, no thing, it stars to die, die with ali the faight. He colected in unhappy life. Than again lucky star fals on heart. Full of love disours he's praying, praying just for peace of love. It has the faight again. Ermela Kako smo preživeli počitnice V petek, 23. decembra, so bile pravgotovo najbolj obiskane "oštarije", kot naprimer Vrtinec, Oskar, Amadeus, Merli, Point... Seveda so morali mnogi spiti kakšno stock - colo, juice - vodko, bambus...da so po njihovem mnenju pravilno vstopili v čas počitnic. Pravilno? Prav gotovo ne. V soboto so se mnogi odpravili v Mesečino, kjer so preživeli še eno divjo noč, ki seje prelivala v pijači, se ovijala v cigaretnem dimu in se spajala z novimi in starimi ljubeznimi. V nedeljo smo mnogi viseli pred malimi ekrani ali pa smo cel dan preživeli kar v postelji. Zvečer so se mnogi odpravili k polnočnicam, ki so vse bolj priljubljene tudi med mladimi. Nekateri so nato odšli še v Mesečino, vendar pretiranega obiska ni bilo. V ponedeljek so prav gotovo prišli na svoj račun vsi maturantje, ki so imeli zabavo v Mesečini, za borih 1000 SIT pa so dobili tudi maturantsko kartico, s katero so si zagotovili prost vstop v diskoteko. Mnogi izmed njih so se razveselili tudi mini koncerta skupine Stonitra, katero smo v Zasavcu že predstavili. Tisti, ki so malo bolj kulturno usmeijeni so si ogledali koncert pihalne godbe. Zagorjani so poslu šali svoje godbenike, Trboveljčani pa svoje. V torek so tako, kot že tudi prejšnje dni mnogi privlekli na dan sanke in smuči, nekateri so dobili celo nove dilce in borde in odšli na najbližja smučišča, kajti pogoji za smuko so bili idealni. Pričela pa se je tudi nakupovalna mrzlica in po zasavskih mestih seje kar trlo nakupovalcev in tudi "firbcev". Sreda, 28. december. V Trbovljah stasezgodiladvapomenbnakoncerta. V Domu svobode so žur z Orleki organizirali študentje, vendar seje na tem študentskem žuru kar trlo srednješolcev, poleg tega pašo na obisk prišli tudi nekateri osnovnošolci. Istega dne je v Mesečini gostoval hrvaški mega zvezdnik in ljubljenec ne samo hrvaških, temveč tudi zasavskih deklet Tony Cetinski. Gužva, da te kap. Todafolk je iz obeh koncertov odšel več kot zadovoljen. Bilje res eden izmed najpestrejših dni v tem letu. V četrtek in petek so mnogi spali in si nabirali moči za soboto, ko so bile nasporedu številne žurke, zabave, romantične večerje ali norenje po mestu. Vsi so se pripravljali za najdaljšo noč v letu, toda nekateri so vseeno zbrali še nekaj moči in obiskali Mesečino. In žeje tu sobota. 31. december. V dežurnih trgovinah seje nabralo mnogo nakupovalcev največ mladih, ki so morali poskrbeti, da ne bi bila njihova grla suha in da bi lahko primerno nazdravili. Domače zabave, tavanjapo mestu in pokanje petard - to so bile glavne značilnosti praznovanja tega novega leta. V nedeljo in ponedeljek so mnogi zdravili mačka, nekateri so mogoče odprli kakšen zvezek ali knjigo, drugi so spremljali smučarske skoke, nekateri pa so večino dneva prespali ali pa odšli še v kakšno gostilno. Sedaj seje življenje umirilo, prišlo na prava pota in upam, da boste nekaj časa zdržali brez večjih količin alkohola in brez petard. Saša Groblajr — Šolska ljubezen Prvi šolski dan. Nova šola, učitelji, sošolci in tudi nove ljubezni. Vsi smo se s strahom v očeh in z raznoraznimi mislimi v glavah zbrali na dvorišču velike, stare zgradbe, ki naj bi prav kmalu postala naš drugi dom - vsaj tako so nam v glavo "vbijali" učitelji v osnovni šoli. Že v prvih minutah mučnega čakanja sem v svoji bližini videla veliko simpatičnih in zapeljivih fantov. Ne samo za sebe. poskrbela bi lahko tudi za vse prijateljice, ki so bile še brez slabše polovice. Toda v tej skupini simpatičnih fantov je izstopal nekdo, ki sem ga opazilašelekasneje.Biljenajlepšifant,karsemjihkdaj videla. Od svoje nove sošolke sem dobila nekaj koristnih informacij o tem do takrat zame še nezannem lepotcu. Izvedela sem, daje star sedemnajst letin pol in damu je ime Mark. Vse ure pouka semrazmišljalakako se mu naj približam in ob koncu pouka sem imela sestavljen "peklenski" načrt. Pričela sem ga uresničevati. Ko sem gazagledala na šolskem dvorišču, sem odšla mimo njega, se mu nasmehnila in gapozdravila. Gledal me je kot, da bi padla z lune. Sigurno je mislil, da se mi je zmešalo. Tudi naslednje dni sem ga še vedno vztrajno pozdravljala in počasi mi je začel pozdrave vračati. Bila sem srečna, toda želela sem nekaj več. Zato sem se odločila, da mu napišem pismo. Na moje veliko presenečenje mi je odpisal, na koncu pisma pa je bila napisana telefonska številka. Odtipkala sem številke in s tem telefonskim pogovorom, ki seje na moje veselje zelo zavlekel, sem si spremenila življenje. Začela sem hoditi s fantom, ki mi je bil resnično všeč. In z njim hodim še danes. Tako seje rodila moja prva srednješolska ljubezen. Baby ib- ■ ^ Najstarejša hiša v Trbovljah pripoveduje Zgrajena sem bila leta 1695. Na začetku sem bila sedež trboveljskega urada Celjski grofje, ki so imeli v teh krajih velika lovišča, so me imenovali "grofovska lovska hiša". V drugi polovici 18. stoletja pa meje grof podaril državni upravi, ki sijev mojih prostorih namestila urad. Leta 1815 meje kupila tobačna uprava, ki me j uporabljala kot poslovalnico. Pod mojo streho so prebivali stražarji, ki so me pazili pred tihotapci, ki so prihajali iz sosednih dežel. Kmalu sem bila prodana na javni dražbi. Med obema vojnama so me zelo slabo vzdrževali. Zamenjalo me je več lastnikov, katerim sem dajala streho nad glavo, v zadnjih letih pa sem se počutila precej osamljeno. Nihče se niti zmenil ni zame, pa čeprav se je moj videz z leti slabšal. Pokrajina okoli mene se je skozi stoletjamočno spreminjala. Obsežne gozdove, ki so me v mladosti obdajali, so skoraj iztrebili in začeli graditi naselja. Pred dvema letoma so se spomnili tudi name in me začeli pridno obnavljati. Že sem se veselila svojega lepšega videza, pa mi je zaradi nepazljivosti delavca pri obnovi zgorela streha. Gasilci so še pravočasno prišli na pomoč in preprečili širjenje ognja v druge prostore. Obnavljanja strehe pa so se delavci lotili še drugič, tokrat bolj previdno. Tudi okolico so lepo uredili. Obdajajo me nasadi grmov, dreves in najrazličnejših rož. Pred menoj pa se bohotijo marmorne stopnice, po katerih se pride do vhodnih vrat, od tu pa v mojo notranjost. Sem gostiteljica porok, ljudje prihajajo na kosila in večerje, kajti v mojih zgornjih prostorih so odprli restavracijo, Vsako jutro me zbudi glasno zvonenje cerkvenih zvonov. Opazujem mlajše, ki razposajeno hitijo proti šoli. To leto pa mimo prihajajo tudi višješolci. Tako se kratkočaasim z opazovanjem ljudi, drvečih avtomobilov, visokih stolpnic in hiš. Najraje pa se spominjam časov, ko me je obdajala prečudovita, neokrnjena narava. Maja Kostanjevič, 8.b, OŠ Ivana Cankarja Stara sem že, večstoletna starka sem. O tem govori že moj zunanji videz. Zgrajena sem iz kamna. Moja majhna okna so zaščitena s kovinskimi mrežami. Streho imam leseno. Tase mi je pred dvema letoma vnela. Rešili so me gasilci. Dobila sem novo streho in nasploh so me uredili. Menda si želijo v mestu takšno pričo preteklosti. Tudi okolico so mi bogato zasadili s cvetjem in drevjem. Eno izmed sob so preuredili v poročno sobo. V njej si mladi obljubljajo zvestobo in izmenjujejo poročne prstane. Kako znajo svatje biti veseli. Na zunanji ploščadi tudi zaplešejo, ko harmonikar raztegne meh. Polna sem spominov. Včasih je bilo tu malo prebivalcev. Ko pa sta dva nemška rudarja odkrila premog, se je število prebivalstva povečalo. Po zgraditvi železnice je premogovnik napredoval in prehajal med razne lastnike. Rudarji so pogosto stavkali. Upirali so se izkoriščevalski politiki lastnikov. Strahovat jih je prišla Oijuna. Ujeli so rudarja Franca Fakina, ki so ga nato mučili in ubili nedaleč v kamnolomu. Na kraju uboja je postavljena spominska plošča in vsa bližnja okolica nosi njegovo ime. Ob nemški okupaciji seje v Trbovljah začel zalo močan odpor. Sestavili so revirsko partizansko četo in z akcijami onemogočali okupatorja. Kdorje videl Trbovlje pred vojno, bi ga težko prepoznal. Namesto bornih delavskih kasarn, nagnetenih ob blatnih cestah, se vrstijo ob široko asfaltiranih ulicah sodobni stanovanjski bloki, nove upravne stavbe... Mimo hodijo osnovnošolci in srednješolci. Bog ve, koliko časa še bom! Upam, da me ne čaka še kaj hudega. TinaBalog, 8.b OŠ Ivana Cankarja Praznina Praznina v meni in trenutki, ki minevajo. Praznina? To je nekaj nerazumljivega, kar se pojasniti ne da. Od kod je sploh prišla? Elvisa, Dol V knjžnici Toneta Seliškaraja Lucija, Ina, Laura in Romana so se v knjižnici Toneta Seliškaraja pogovarjale s knjižničarko Vido Vozelj. Katerega leta je bila zgrajena knjižnica? Leta 1981. Katere knjige mladinci največ prebirajo? Mlajši pripovedke, starejši pa pustolovske knjige. Koliko knjig imate? Okoli 45.000 na obeh oddeljah. Koliko jih povprečno posodite na dan? Okoli tristo. Koliko članov Je v mladinskem oddelku? 4.800 članov. Koliko pa je zaposlenih? Šest delavcev, od tega dve knjižničarki. Bi v knjižnici kaj spremenili? Naredila bi boljšo preglednost knjig. Je delo naporno? Včasih je, vendar je z mladimi prijetno delati.Kaj vasje pritegnilo k temu delu? Tu sem zaradi ljubezni do knjig. Koliko let že delate v knjižnici? Že trinajst let. Horoskop Vodnar: Zadnje čase uživate nazaj počesane cveke. Ribi: Ne sekirajte profesorice, ker vam bo konec leta krepko vrnila. Oven: Ker se preveč gledaš v ogledalo, si izgubil prijatelje. Bik: Pazite na vsak svoj korak, ker se boste zaljubili. Dvojčka: Preveč se učiš in malo dokažeš. Rak: Ta mesec so ti naklonjene vse zvezde. Lev: Bodite' veseli, da imate sploh še kakšnega prijatelja. Devica: V šoli boste uspešni, če ne boste preveč naigrišču. Tehtnica: Nekdo vas skrivaj opazuje.Škorpijon: Več pozornosti posvečajte učitelju. Strelec: Prevc plonkate od prijateljev. Kozorog: Obeta se vam lepizlet. 5.c, OŠ Trbovlje Zavarovanci Triglava v Planici Prav gotovo je večina od nas marsikdaj slišala utemeljen ali pa tudi ne, stavek "Sigurno je baba za volanom, ko pa tako slabo vozi", ali pa "To je pa tako, če ženska dobi volan v svoje roke". To so postale že ustaljene fraze, s katerimi moški dostikrat utemeljeno ali pa tudi ne komentirajo žensko vožnjo. S temi frazami pa se prav gotovo ne bi strinjala Elizabeta Škofca - Beba, kot jo kličejo prijatelji. Beba, bivša tekmovalka v avtomobilskih rallyjih za državno reprezentanco takratne Jugoslavije, ima korenine v Zasavju, točneje v Trbovljah. Sama pravi, da si upa trditi, da so slovenske ženske varne in spretne voznice. Prav zato se je odločila, da organizira Zenski turistični rally po Slovenskih gradovih, in s tem da ženskam možnost za prijetno druženje, pa tudi za dokazovanje svojih vozniških sposobnosti. ElizabetaŠkofca Kdaj ste odšli iz Trbovelj? V svojem rojstnem kraju sem preživela celo otroštvo in mladost. Odšla sem spomladi leta 1973, ker sta me v Ljubljano gnali služba in družina. Kakšni so spomini na domači kraj? Spomini so zelo lepi. Izhajam sicer iz skromne družine. Stanovali smo v bloku, ki meje zelo utesnjeval. Zaradi tega sem večino otroštva preživela pri stari mami na kmetiji in tam iskala svojo otroško svobodo. V osnovni šoli med zasavskim tekmovanjem osnovnih šol meje profesor telovadbe vprašal, če bi se hotela vključiti v atletski klub Rudar Trbovlje in takrat se je malce resneje pričela moja športna kariera. Kako se je vaše življenje odvijalo v Ljubljani? Kot sem že omenila, me je v Ljubljano vodila služba. Zaposlila sem se na Ljubljanski banki. Ustvarila sem si tudi družino. Poleg družinskih in službenih obveznosti pa se nisem mogla popolnoma odreči športu. Tako sem se ukvarjala z rokometom, košarko. Leta 1973 sem bila celo vključena v prvo ekipo ženskega nogometa, vendar iz tega na žalost ni bilo nič. Kdaj pričnete tekmovati v avtomibilskih rallyjih za državno reprezentanco? Ja, moja tekmovalna kariera v avtomobilskih rallyjih se je pričela zgolj slučajno. Ker sem leta 1984 ostala sama z dvema otrokoma, sem si poiskala honorarno službo kot natakarica. V gostilni, kjer sem stregla, so se zbirali rally vozniki. Leta 1989 je voznik Dušan Grudnik iskal sovoznika in meje vprašal, če bi bila pripravljena voziti z njim. Pristala sem in po vožnji z njim mi je postalo jasno, zakaj je med prijatelji zaman iskal sovoznika. Vendar nisem hotela odnehati, saj se mi je končno uresničila želja, ki je že dolgo tlela v meni. Tako sva v bivši Jugoslaviji zasedla tri tretja mesta na državnih prvenstvih in eno drugo mesto na evropskem tekmovanju. Po zelo uspešni sezoni sva se zaradi nesoglasij razšla. Sovoznika mi jepotem nadomestila moja hči, vendar sva imeli premalo finančne podpore in si nisva mogli kvalitetno opremiti avto. Zadnji rally sva odpeljali na tekmi INA Zagreb, leta 19§1. To je bila zadnja tekma, ki sem jo odpeljala, kajti naslednji dan seje pričela vojna za Slovenijo. Kako je vaš šport sprejela družina? Moram povedati, da brez močne podpore svojih dveh otrok ne bi uspela. Hči Vika seje tudi sama navdušila za rally in kasneje postala tudi moja sovoznica. Sin Jaka pa naju je vedno spremljal s svojim fotografskim aparatom. Kdaj dobite idejo o organizaciji Ženskih turističnih rallyjev po slovenskih gradovih? Sama ideja je dokaj stara, vendar nisem imela časa za uresničitev. Ko pa sem bila iz Ljubljanske banke odpuščena kot presežek, se mi je zdel to idealni čas, da izpolnim svoje želje, kajti v menije tlela iskrica po podobnih prireditvah. Nekje sem prebrala, da ima v Sloveniji preko 300 tisoč žensk vozniški izpit. Prepričana sem, da so to dobre voznice. Da pa združimo prijetno s koristnim, sem dodala še obiske slovenskih gradov, kajti mislim, da nišo čudovito deželo premalo poznamo. Mislim, da smo v letošnj em letu ženske dobile čudovito tradicionalno prireditev. Letošnja sezona je bila uspešna. Po načrtih pa naj bi projekt trajal še 10 do 12 let, potem pa... od začetka. Kako vam je uspela organizacija tako velike prireditve? Pri Rallyju mi zelo veliko pomaga brat Vili, ki je moja desna roka. V veliko pomoč sta mi tudi hči in računovodkinja. Ogromno imam tudi zunanjih sodelavcev. Tako sodelujem z Društvom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, s skupnostjo slovenskih gradov, moralno podporo sem dobila tudi s strani Turistične zveze Slovenije. Kdaj lahko pričakujemo rally po slovenskih gradovih v Zasavju? Predvidoma v letu 1996. Za takrat pripravljamo nekaj posebnega. b1 Kakšno je vaše sporočilo g> Zasavcem? § Vseženskebipravlepopovabila S na rally po slovenskih gradovih. ■§ Na letošnji prvi in drugi rally ni prišla nobena ekipa iz Zasavja. Tretjega rallyja sta se udeležili dve ekipi iz Zasavja, na četrtega pa kar štiri. Povabilo pa velja tudi moškim, kajti tudi oni lahko sodelujejo na teh rally-jih in sicer, kot gledalci, navijači in pa seveda kot sponzorji. Torej, povabilo vsem in srečno vožnjo. Romana Benko Udeleženke zadnjega rallya po slovenskih gradovih. W1M6SH,H VVPRAIIG Trbovlje - Kranjska Gora je v letošnji zimi prebrodila pot od "pekla do nebes". Potem, ko ji je mednarodna smučarska zveza decembra zaradi pomanjkanja snega, predvsem pa zakulisnih iger avstrijskega Lecha odvzela dve tekmi, so trnasti Gorenjci pretekli petek vendarle izvedli veleslalom namesto francoskega Meribela, kjer so lahko pripravili le ženski slalom, ki ga je dobila Urška Hrovat in tako kot prva naša smučarka zmagala v tej sezoni. Tekmovanje za 34. pokal Vitranc je bilo zares enkratno doživetje. Prvo tekmovanje smučaijev v letu 1995 je namreč spremljalo skoraj 15.000 gledalcev ob progi, akreditiranih pa je bilo več kot 200 novinarjev iz 12 držav. Najzadovoljnejši so bili seveda italijanski in slovenski ljubitelji smučanja. Naši zahodni sosedje zaradi ponovne zmage letos briljantnega Alberta Tombe, Slovence pa sta z 2. oziroma 4. mestom razveselila Mitja Kunc in Jure Košir. "To je zares prekrasno. Se sam ne morem verjeti, da iz te male Slovenije z nekaj žičnicami, hribčki in prebivalci prihaja toliko športnih uspehov. Mesti Mitje in Jureta na pokalu Vitranc sta samo potrditev našega dobrega dela in dokaz da rezultati niso slučajni. Večkrat govorimo o promociji naše dežele. Mislim, da so prav športni, s tem pa tudi smučarski uspehi tisti s katerimi se lahko najbolj predstavljamo in ponašamo v svetu," je ves nasmejan v ciljni areni razlagal direktor naše alpske reprezentance Tone Vogrinec, mož s katerim so praktično povezani vsi sijajni dosežki slovenskih smučarjev in smučark od leta 1975 in Križajeve osvojitve naslova mladinskega evropskega prvaka pa vse do danes. Ob vznožju smučišča v Podkorenu je bilo tudi veliko Avstrijcev in Švicarjev, ki so nase še posebej opozorili z velikimi, kravjimi zvonci. Prav zanimivo je bilo po končanem tekmovanju spremljati kako italijanski navijači po ciljni areni lovijo velikega Tombo. Svojega 28-letnega ljubljenca, visokega 182 cm in težkega 92 kg sploh niso pustili na svečano proglasitev rezultatov, tako da je moral predsednik naše prelepe države Milan Kučan dobre četrt ure čakati in opazovati shovv navdušenih navijačev in dežele pizz in špagetov. Alberto Tomba je na Vitrancu tokrat zmagal četrtič, prvič po letu 1990 pa v veleslalomu. Kranj skogorci to tradicionalno tekmovanje pripravljajo že od leta 1961. Prva zmagovalca sta bila Avstrijca Jo sef Stiegler in Ernst Falch, preizkušnji za svetovni pokal pa sta bili prvič na sporedu pred 27 leti, ko sta na najvišji stopnički stala Švicar Stefan Kalin v veleslalomu in Francoz Patrick Russel v slalomu. Sicer so na tem klasičnem prizorišču svetovnega pokala slavila sama znana smučarska imena, kot so Gustavo Thoeni, Ingemar Stenmark, Phil Mahre, Andreas VVenzel, Marc Girardelli, Joel Gaspoz, Jonas Nilsson, Armin Bittner, Ole Christian Furuseth, Thomas Fogdoe, Fredrik Nyberg, Pinti Christian Jagge ter seveda naša Bojan Križaj (leta 1982 in 86) ter pokojni Rok Petrovič (85). Kranjska Gora si je z odlično pripravo proge in vseh drugih služb, ki spremljajo tako veliko prireditev, znova povrnila malce omajano zaupanje vodilnih ljudi FIS. Zato ne gre dvomiti, da bodo v tej organizacije v prihodnje bolj prizanesljivi do neverjetno prizadevnih in marljivih delavcev iz vasice s približno 3000 prebivalci in številnimi lepimi smučišči in kakovostnimi hoteli. Planica in Kranjska Gora sta za nami. Gorenjska je tekme na naj višji ravni v tej zimi že spravila pod streho. Na vrsti j e Štajerska. Oči slovenskih ljubiteljev smučanja so namreč že uprte v Maribor in vsakoletno srečanje najboljših predstavnic nežnejšega spola. Zlata lisica bo tokrat na sporedu po svetovnem prvenstvu v španski Sierra Nevadi, 25. in 26. februarja. Sašo Fabjan KOŠARKA Ponovno zmaga Iskra Litus - Elektra 107:59 (55:30) Litija, športna dvrana, gledalcev 400, sodnika Gelter (Radovljica) in Šinkoc (NG). Iskra Litus: Kandžič2, Bassin 16, Stojakovič 2, Polanec 6, Narat 22, Jocovič 6, Bošnjak 16, Deležan 2, Japič 5, Šiško 6. Elektra: Brinovšek 2, Mrzel 2, Bogataj 7, Rizman 32, Tajnik 7, Pečovnik 4, Brešan 3, Nežmah 2. Igralci Iskre Litusa so dosegli svojo že 14. zaporedno zmago. Gostje iz Šoštanja so bili tokrat preslabi, da bi se lahko kosali z razigranimi domačini, ki so vodili vso tekmo. Edini pri gostih, ki si je želel zmage je bil Vlado Rizman. Zal je zaradi petih osebnih napak moral že v 33. minuti na klop Slaven Deležan. Lilijani so tako v zadnji tekmi v lanskem letu dosegli novo zmago, letos pa jih čaka ogorčen boj za uvrstitev v Al SKL. M.Š. 15. zmaga ColorMedvode-Iskra Litus 69:106 (31:50) Ljubljana, dvorana SRC Ježica, gledalcev 150, sodnika Turk (Lj) in Tomas (NM). Color: Meden 6, Vugdalič 12, Drobnič 2, Miklič 2, Tokuhisa 4, Alibegovič 21, Gauš 3, Mikulič 2 in Vidmar 17. Iskra Litus: Kandžič 11, Bassin 7, Peterlin 7, Polanec 10, Narat 23, Jocovič 4, Bošnjak 14, Deležan 21, Šiško 9. Litijski košarkarji so brez težav premagali ekipo iz začelja prvenstvene lestvice in slavili 15. zaporedno zmago. Domačini so bili enakovreden nasprotnik razigranim litijskim igralcem samo nekaj prvih minut, v nadaljevanju pa so gostje iz minute v minuto povečevali prednost. K visoki zmagi sta največ pripomogla Janko Narat v prvem polčasu inSlaven Deležan v drugem. Na dobri poti Zagorje - Kemoplast Šentjur 90:75 (50:38) Zagorje, dvorana OS, gledalcev 80, sodnika Kmetec (Miklavž) in Štuklec (Polzela). Zagorje: Murn 2, Ponjevič 6, Ferjančič 12, Čop 13, Poznič 7, Mlakar 4, Remic 10, Lavrač, Koren 24, Kas tiger 3, Kranjc, Omahne 9. Kemoplast: Knez 2, Cerar 13, Šoster4, Tkalec 11, Kovač 4, Pečjak 15, Prezelj 3, Škorjanc 21. Začetek tekme je bil še vedno zelo praznično obravan, saj sta obe ekipi naredili veliko napak ter nenatančno metali na koš za dve točki. Zagorjani so povedli že v prvi minuti in vodstvo skozi celo tekmo držali v svojih rokah. Gostje iz Šentjurja niso imeli pravega igralca v obrambi, ki bi zadržal razigranegaOmahneta in Korena, zato je razlika vse skozi naraščala. Odsotnost poškodovanega Kofola ni vplivala na rezultat, možnost za igro pa so dobili vsi igralci, ki so se dobro predstavili. S svojim prvim nastopom je presenetil Ponjevič, ki je s hitrimi prenosi žoge razbijal obrambo gostov. D.G. Trboveljčani najboljši Zagorje - V počastitev dneva samostojnosti je teniški center Zas Ten v Zagorju pripravil turnir za moške in mešane dvojice. Edini pogoj, ki je moral biti izpolnjen za nastop je bil, da sta bila igralca v dvojici v kakršnemkoli sorodu. Moških dvojic je bilo osem, zmagala pa sta oče Rudi in sin Denis Bovhan iz Trbovelj, ki sta v paru premagala par oče Stane in sin Peter Golob tudi iz Trbovelj, tretj e mesto pa sta osvoj ila Zagorjana Poboljšaj. Mešanih parov je bilo kar 13, najboljša pa sta bila znova Trboveljčana oče Mirko in hči Simona Božjak, ki sta v finalu premagala izlaška zakonca Kovačič. Tretje mesto sta osvoj ila zakonca Koritnik iz Zagorja. M.H. Drugi turnir Zagorje - V Zas tenu je bil že drugi po vrsti turnir za moške dvojice v dveh starostnih kategorijah, kjer starost obeh igralcev presega 60 in 80 let. V obeh skupinah je bilo prijavljeno po 8 parov. V skupini 60+ je zmagala dvojica Forte - Bovhan, ki je v finalu v treh nizih (4/6, 6/4, 6/4) premagala p ar Prezelj - Ule. V starejši skupini je zmagal par Vozelj - Čuk, ki je bil v finalu boljši od dojice Kužnik - Kužnik iz Trbovelj. M.H. KARATE David na pripravah Trbovlje- Trboveljski karateist, sicer član mariborskega WKSA, David Krajnc je prvi vikend v letošnjem letu sodeloval na reprezentančnih pripravah v Umagu. Kandidati za nastop na MEP, ki bo 11. in 12. februarja v Bratislavi so trenirali po štiri ure dnevno, kot trening pa jim bo služil tudi dvoboj s Hrvaško. B.K. Sb>©I d.v© d©s©tM jo poskušali preplezati mnogi. Toda neuspešno. Vse do minule nedelje, ko je Viliju uspel vzpon po treh dneh poskušanj. V petnajst metrov visoki smeri je zares težkih le pet gibov v plošči, ki zahtevajo veliko moč, eksplozivnost in natančnost. Letošnja sezona seje z obdbjem mrzlega in slabega vremena končala. Plezalci pa se bodo po krajšem počitku vneto lotili priprav na prihodnjo. Letošnja je bila za vse nadvse uspešna. Tako v tekmovalnem plezanju, kot pri plezanju v naravnih stenah. Po številu uvrstitev v vrh na tekmah domačega prvenstva, še posebej pa preplezanih smeri naj višjih težavnostnih stopenj, so člani AO PD Trbovlje letos dober korak pred ostalimi. Lahko bi rekli kar ekipni zmagovalci, česarpaplezalni šport, kotpovscm individualna športna panoga, seveda ne pozna. Vili Guček Trbovlje - Še v lanskem letu je svoj doslej najboljši vzpon opravil trboveljski plezalecBorut Kavzar. V smeri Mrtvaški ples v Mišji peči pri Ospu mu je uspel vzpon v prvi čisti desetki. Borut pleza približno pet let, za smer seje intenzivno pripravljal vse od poletja. Ko je smer preplezal, pa je postalo jasno, da so mi ob tako zavzetem treningu v naslednjih sezonah odprta vrata še v težje preizkušnje. Svojo pripravljenost dokazati se v plezalnem športu j e potrdil že naslednjega dne in preplezal še smer z imenom Strta srca z oceno 10-. Za vzpon je porabil vsega dva dni poskušanj. Odličen vzpon pa je spet opravil tudi Vili Guček, ki je v isti steni preplezal svojo letošnjo enajsto desetko. Tokrat celo prvenstveno: Eagleszoceno 10. Smer je pred leti trasiral prav Borut in je bila takrat še pretrd oreh. Nekaj let je potem veljala za odprt projek, kar pomeni, da so Borut v steni. s ~ ..................... — Še dva naslova prvakov Litiji Litija - Litijski šport nima veliko vrhunskih posameznikov, ki bi se lahko pohvalili z naslovi državnih prvakov. Zato bi bilo prav omeniti dva naslova, ki so jih litijski športniki osvojili ob koncu leta 1994. Mlada litijska kegljača Klemen Mahkovic in David Selovski sta v najmlajši starostni kategoriji, t.j . v starostni kategoriji od 9 do 11 let osvojila naslov državnih prvakov v dvojicah. Skupaj sta podrla 991 kegljev, uspeh pa je dopolnil še Klemen Selovski z osvojenim 8. mestom v kategoriji 14 - 15 let. Uspehom članske ekipe, ki je zasedla odlično prvo mesto v drugi ligi, so se tako pridružili še najmlajši, ki trenirajo pod vodstvom trenerjev Mira Kralja in Marjana Jeriča. Uspešen je bil tudi član letalskega kluba Milan Borišek iz Litije Brane Rozman, ki je na državnem prvenstvu v Lescah s svojim ultra lahkim letalom osvojili 1. mesto. Sicer pa Brane že nekaj let uspešno nastopa na tekmovanjih po Sloveniji in Evropi, letošnji cilj pa je nastop na svetovnem prvenstvu na Madžarskem. Čeprav se v Sloveniji tudi različni mediji in strokovnjaki prepirajo kam modelastvo sodi ali med tehnično kulturo ali med šport, Brane pravi, daje to za njega šport. To pa zato, ker se mora za tekmo pripraviti tudi fizično, saj mora nemalokrat teči za modelim, ki lahko pristane kjerkoli. Vrednost posameznega modelaje od 1000 do 1300 Dem, tekmovalci pa morajo samoi priskrbeti materiale in za en model porabiti tudi kakšnih 300 ur dela. Vse fiančno breme pa obleži na ramenih modelarja samega. Stane Kokalj LOKOSTRELSTVO Zagorje Že v decembru je zagorski lokostrelec Pavli Savšek nastopil na Fita tekmi v Posojni, ki šteje za slovenski pokal. Savšek je v stilu compound osvojil odlično tretje mesto. Že letos pa j e bil na mednarodnem tekmovanju v Nemčiji, na katerem so sodelovali lokostrelci iz Nemčije, Avstrijein Slovenije. Najboljši slovenski lokostrelec Samo Medved je bil v olimpijskem slogu tretji, Savšek pa je bil v compoundu 9. B.K. KEGLJANJE Stoklas uspešen Trbovlje - Trboveljski kegljač, član Dadas Rudarja Uroš Stoklas je sijajno začel letošnje leto. Sila uspešno je namreč nastopil kar na dveh množičnih tekmovanjih. V konkurenci vseh najboljših slovenskih kegljačev je namreč na odprtem prvenstvu Ljubljane, ki ga je pripravil Gradis Norik osvojil 2., na odprtem prvenstvu Celja pa 4. mesto. Obakrat sta zmagala člana kranj skega Triglava. V Ljubljani je slavil Boris Urbanc, v Celju pa Albin Juvančič. Ob Stoklasu seje izkazal tudi Mirko Mažgon, ki je na tekmovanju v slovenskem glavnem mestu zasedel 5. mesto. Podobno tekmovanje ta čas poteka tudi v Trbovljah. Po nastopu številnih znanih keglj ačev v moški konkurenci z rekordom kegljišča (982 kegljev) vodi še en predstavnik Triglava, trenutno vodilnega moštva v prvi ligi, Boris Benedik, pri ženskah pa je doslej najbojši dosežek uspel Tončki Urbanc (Gradis Norik), ki je zrušila 425 kegljev. S.F. MALI NOGOMET Šarbku zmaga v Radečah Radeče - NK Papir Radeče je pripravil turnir v malem nogometu, ki se gaje udeležilo 43 ekip iz več slovenskih krajev. Največ uspeha je imel litijski Inženiring Šarbek, ki je v zelo kakovostnem in zanimivem finalnem obračunu premagal Salomonov oglasnik iz Jevnice s 3:2 (1:1). Odločilni zadetek je v zadnji minuti tekme dosegel Zoran Tesič. Zmagovalni ekipi je ob pokalu pripadla denarna nagrada v višini 100.000 tolarjev, Jevniča-nom pa 60.000 tolarjev. Tretje mesto in 40.000 tolarj ev j e v žep pospravila ekipa Sandi iz Celja, kije-premagala Carioce iz Maribora s 6:3 (1:1). Finalno srečanje je vodil bivši odlični sodnik, sedaj pa kontrolor Zdravko Martun iz Laškega, pravico pa so na turnirju delili še njegov sokrajan Špiler, Avdič iz Hrastnika, Zagorc iz Trbovelj in Resner iz Radeč. S.F. KOŠARKA Pionirji - Zimska liga Loka Z: ŠŠD Miran Jarc - Iskra Litus 27:28 (11:12), Rudar - Sokol 43:31 925:9), Iskra Litus - GD Hrastnik 47:31(22:9), Rudar - GD Hrastnik 41:34 (16:13). Pionirke - Zimska liga Loka Z: ŠD Šentvid - ŽKD Studio JinJang24:21 (15:10). KEGLJANJE Novolentni turnir v kegljanju - Zagorje: Kozmus 401, Javoršek 390, Ravnikar 384, Povše 376, Nedeljko 375, Drnovšek 374, Hribar 373, Mežnarič 372, Klemen 370 podrtih kegljev... ŠAH Novoletni turnir Zagorje: Hribovšek 9, Krajnc 9, Tomažič 7, Regancin 6, Grčar 5, Juvan 4.5, Gračner 4, Vidmar 3, Koščič 3, Paolin 2.5 točki. Novoletni turnir Trbovlje: 1. Zalokar, 2. Kristan 6, Drobež 5, Matko 5, Vombek 5, Kotnik 5, Jazbec 4.5, Rajkovič 3.5, Skobe 3, Kotar 2 točki. Skupina B: 1. Krajnc ml.,2. Novak 7, Dušak 6.5, Frajle 4, Goršek 4, Crnomarkovič 2.5, Krajnc 2, Berčon 2, Drnovšek 0.5 točk. Hitropotezni turnir za januar - Zagorje: Krajnc 12, Gračner 11.5, Jazbec 11, Regancin 10, Grčar 9, Pavlin 8.5, Novak 8, Bajraktarevič 7, Bajda 6.5, Koščič 6.5 točk. - Trbovlje - skupina A: Zalokar 7.5, Kuzmič 7.5, Kotnik 6, Jurič 5, Jazbec 4.5, Dušak 4 točke. -skupina B: Rupnik 8, Crnomarkovič 8, Cvetko 7 točk... Promet Staro leto in začetek novega sta žal minila v znamenju poledenelih cest in zvite pločevine. Izmed številnih prometnih nezgod bomo opisali le nekaj tistih s hujšimi posledicami. Trbovlje - 29. decembra ob 13.44. uri je voznik osebnega vozila A.J. iz Zagorja zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na levi vozni pas in trčil v nasproti vozeč avto, ki gaje vozil S.R. V čelnem trčenju seje hudo telesno poškodovala sopotnica v vozilu A.J. Odpeljali sojo v zdravstveni dom. Zgornji Hotič - 2. januarja ob 21.40. uri je M.V. vozil po magistralni cesti Litija - Ljubljana, v Zg. Hotiču pa je v ovinku po njegovem voznem pasu pripeljal voznik vozila 126 P in trčil v vozilo M.V. Po oplaženju je povzročitelj pobegnil s kraja nesreče. Litijski policisti so ga odkrili in zoper njega podali predlog sodniku za prekrške. Litija - 3. januarja ob 11.30. uri je Koprčan S.M. vozil Juga po cesti Litija - Zagorje. Pred tunelom je zaradi neprimerne hitrosti na poledenelem vozišču zapeljal levo in čelno trčil v pravilno vozeče vozilo, ki ga je nasproti pripeljal Trboveljčan D.J.. S.M. in njegova sopotnica sta se pri trčenju hudo telesno poškodovala in bila odpeljana v trboveljsko bolnišnico. Poleg reševalcev so morali pri nezgodi posredovati tudi gasilci. Nastalo je za okrog 1.500.000 tolarjev škode, zoper S.M. pa bo podana tudi kazenska ovadba. Trbovlje - 5. januarja ob 7.30. uri je voznik golfa F.R. vozil iz Kleka proti Trbovljam. Ko je poskušal svoje vozilo zaustaviti, ga je zaradi poledenele ceste zaneslo s cestišča, na kar se je vozilo skotalilo po bregu. Voznik in sopotnicastapravočasno skočila iz vozila. Nastala je večja materialna škoda. Hrastnik - 7. januarja ob 9.10. uri se je v Čečah zgodila prometna nezgoda, ki jo je povzročil voznik M.A., ki je vozil po levi strani vozišča. Nastala je materialna škoda. M.A bo poslan k sodniku za prekrške. Sava - 8. januarja zvečer je Ljubljančan B.G. z osebnim vozilom vozil iz Zagorja proti Litij. V Maljakuje iz neznanega razloga zapeljal na nasprotni vozni pas. kjer je trčil v vozilo, ki ga je nasproti pravilno pripeljal Ljubljančan Š.H. Le ta kljub umikanju ni mogel preprečiti nezgode, ki je terjala 800.000 tolarjev materialne škode. Kradejo kot srake Ribče - Neznanec je 8. januarja vlomil v Golfa, last R.S. iz Kresniških Poljan. Z nekim predmetomjerazbil trikotno steklo na zadnjih levih vratih avtomobila, odprl vozilo in iz armaturne plošče odtujil avto - radio MTC. Lastnika je tako oškodoval za 30.000 tolarjev. Trbovlje - Dva mladoletnika sta 8. januarja okrog 18.00 ure s kovinskim drogom na vzvod odlomila vrata bivalnega kontejnerja na delovišču v Lakonci, od koder sta poskušala vzeti aku- Aufbiks jj* Domine je 2. januarja podiral alkohol v krvi B.A. in K.Z.. Pred bifejem na Dolu, ki se najbrž (ne)naključno imenuje prav Domina sta si imenovana skočila v pretesen objem, zaradi katerega posledic se bosta morala zagovarjati pri sodniku za prekrške. jR Življenje na koruzi je prav fletna stvar, nobenih stroškov, nobenega • kravala, prevelikih obljub. Včasih, včasih pa tudi ne. 3. januarja sta se malo po kosilu (za katerega ne vemo, ali sta ga zaužila ali ne) sprla hrastniška golobčka H.H. in Š.M.. Je vzrok tičal v umazani posodi, katero naj bi za spremembo opral on? Kdo ve, vsekakor se bo moral prav on, to je H.H. vleči ven pri sodniku za prekrške. jjc Nekomu seje 9. januarja hudo sirilo, pekla gaje slaba vest, težili so ga grehi. Enkrat med 12. in 21. uro seje odpravil na Log v Hrastniku, kjer seje najbrž nameraval spokoriti. Ker v cerkvi ni našel duhovnika, je ne da bi potrkal vstopil v župnjišče in farja, ki tamkaj seveda ni bil prisoten, olajšal za nekaj tolarjev. Takole se že ne pere duša, bo pa, ko ga bodo policisti izsledili, imel en greh več za izpovedat, jk Da pijača um obrača, se je izkazalo tudi v gostilni Viderga, kjer sta 1. £ januarja vinjena U.J. in L.A. iz okolice Litije zahtevala alkoholno pijačo. Seveda sta podivjala, ker le te nista bila deležna. Policisti soju odpeljali na hladno. jk V diskoteki Ribče je 8. januarja G.S. očitno preizkušal svoje tehno plesne ^ korake, saj poznate tisto klatenje z rokami po zraku, ko se človek sprašuje, ali človek pleše ali muhe lovi. No G.S. je (po moje) zanalašč z roko treščil v plesalko V.S., katera pa na vso srečo ni bila poškodovana. G.S. bo za svoj haus (rest) plesal še pred sodnikom. mulatorske svetilke. Pri dejanjujihje zalotil čuvaj, ki je enega od storilcev prijel in poklical policiste, ki so odkrili še njegovega pajdaša. Vinjen nad ženo Vernek - Vinjen mož je 3. januarja ob 1.55. uri udaril ženo. Ker je tudi ob intervenciji policistov grozil s pretepom, je bil pridržan na PP do streznitve. Neporavnani računi Zagorje - Pred stanovanjsko hišo last K.B. sta se 5. januarja zaradi neporavnanih računov za delo sprla W.D. in K.B., ki je grozil s pretepom in nato stekel v hišo po večji kuhunjski nož ter z njim grozil W.D. da ga bo ubil. W.D. in žena pobesnelega K.B. sta se nato zatekla na policijsko postajo, za njima pa je prišel tudi K.B. Med pojasnjevanjem dogodka policistom, je K.B. doživel živčni zlom in začel ogrožati sebe, policiste in inventar na postaji. Policisti so ga obvladali in poklicali zdravnika, ki je K.B. odredil prevoz v psihiatrično bolnico. m xzzC)xzz V farni cerkvi Zagorje soMladi krščanski demokrati izZagoija organizirali 7. januarja božični koncert, ki postaja že kar tradicionalen, saj je bil letos četrtič. Nastopili so Cerkveni pevski zbor Zagorje, DePZ De Dolores iz Lok pri Kisovcu, pevska skupinalzvir, Mlajši mladinski zborGŠ Zagoije, otroški pevski zborGŠ Zagoije, MPZ Vesna, vokalna skupina CantateizČemšenika in Zagorski oktet. Koncert so omogočili B eton Projekt Zagoije, Elektroprom Izlake, Trgovina, gostilna in prevozništvo ČOP Podkum, Avtomehanična delavnica Razpotnik, Rent-a-car Juvan in Radio Trbovlje. Vsaka skupina se je predstavila s po tremi pesmimi. Na koncu pa so vsi zbori zapeli še Gruberjevo sveto noč. Božični čas se prične s prvo adventno nedeljo v decembru in traja vse do 2. februarja z Jezusovim darovanjem. To je podatek za vse tiste, ki so se spraševali, zakaj je bil božični koncert organiziran šele 7. januarja. Pri vhodu v cerkev so zbirali prostovoljne denarne prispevke, ki jih bodo namenih Karitasu Zagoije. K.G. 4 |3ft 1 P m i 1 : 'L J 1 Ir 3 i *v JSfe 3,: jJuH Km Spuščanje v globine naše ljube zemljice in kukanje za njenimi skritimi lepotami me ni nikoli posebej privlačilo. Pač, enkrat v osnovni šoli so nas mulce odpeljali gledat Postojnsko jamo, kjer smo imeli (razigrani, daje bil le športni dan na vrsti) res kaj videti. Kapniki, od snežno belih do kakavasto blatnih. Kapniki vseh mogočih in nemogočih (če ste bolj ozkoglede nravi) oblik. Dvorane, okrašene z apnenčastimi pravkar opranimi zavesami, v katere gube se tu in tam zaleti kak netopir. Zanimivo, sploh pa zelo turistično. Če se človeku ne da noter, si lahko umetelno naslikane naravne lepote privošči kar v kiosku. Tam res ne manjka razglednic, prospektov, ki širijo glas Postojnske kraškelepotice pod in čez Alpe. Prideš, vidiš, se s posnetimi fotografijami pohvališ pred znanci, naslednjič pa greš na izlet drugam. In potem sem, čisto naključno (če veijamete v naključja) izvedela, da se nekateri v jame spuščajo zgolj zaradi veselja. Ne v tako famozne kot je Postojnska in še zdaleč ne zaradi turističnih strasti. Pa pojdem zraven, sem zinila in se šele nekaj sto metrov pozneje ugriznila v jezik. Že po navadi mečem ven besede, še predenjih razum predela. Naj si zdaj premislim... To pa že ne. S članiDruštva za raziskovanje jam Simon Robič iz Domžal in z njihovim prijateljemAlojzomKlančišarjem, sicerkomandirjemzagorske policije in glavnim "krivcem" velikega podviga, se bom v soboto zagotovo spustila v jamo. Pa so mi navrgli, da so se maja 1993 v jamo že spustili, vendar ne z raziskovalci, temveč s predstavniki projekta zagorskega prospekta, v imenu izvršenga sveta in Rudnika Zagoije. Zagotovo bo moje doživetje drugačno in samo moje, prav zaradi tega pojdem. V soboto, 17. decembra ob pol osmih, ko me je moj dragi pripeljal v Čolnišče so se strahovi že polegli. Prispeti so domžalski jamaiji, Juvanov Marko, Alojz Urbanija s sinom Boštjanom, moj gostitelj z zvesto ovčarko Perlo in seveda J .r. s fotoaparatom. Z vročim čajem v želodcu smo se zapeljati Alojz Klančišar: "Potrebno je stolči karbid za karbidovke." proti Štangovcu blizu Velike Skale. Zanimalo meje, kje vendar je jama, pa sem morala še nekaj časa krotiti svojo neučakanost. Če niste pri jamaijih, ne morete vedeti, koliko priprav zahteva tak spust od priprave karbidovk, pa kombinezonov ter energije, ki bo znotraj jame oživela reflektoije... Prav te skrbne priprave so vmeni budile občutek varnosti. Sproščeno sempoklepetala s Kisovčanomain izvedela, da sta se že kot dečka spuščala v jamo, prvič 1968. leta. Prvi je "padel" vanjo Marko Juvan, zatojejami posodil tudi svojeime. — se nadaljuje Tatjana Polanc Dih je najdragocenejša življenska snov. Čista energija, ki nam je dana v izobilju in zastonj. Dih sprejemamo, ne da bi sploh pomislili nanj, hkrati pa dvomimo, da nam življenje ponuja tudi vse drugo, kar potrebujemo. Če nas popade strah, pomaga že, da nekajkrat zavestno vdihnemo in spremljamo svoj izdih. Pomaga nam, da se umirimo in osredotočimo nase. Tehnike globokega, zavestn cgadihanjascuveljavljajopri raznih te rapcvtskihpraksah: vpsihotcrapiji, pri rehabilitaciji obolelih dihalnih organov, za zmanjšanje napetosti, za doseganje duhovnega in fizičnega ravnotežja... Rebirthing - metoda preporajanja, ki temelji na dihanju - je neverjetno enostavna, učinkovita in nenevarna tehnika za odpravljanje raznoranih življenskih travm, bolezni, zamer... Pod vodstvom mojstrice rebirthinga Ide Štendler, je potekal tudi v Hrastniku - v okviru Društva za kakovost življenja. Pri tej tehniki je asistiral in jo nekajkrat tudi vodil trboveljčan Jani Guna. Kaj je rebirthing? Rebirthing je približno 20 let stara metoda preporajanja, ki jo je iz Indije (kjer je znana že mnogo tisoč let) na Zahod prinesel Leonard On. V Indiji znajo ceniti vrednost vdiha in izdiha ter ritmičnegadihanja.Naprimerprijogijepranajama (tehnika dihanja o.p.p.) ključen dejavnik. Rebirthing pa je način dihanja, ki je bolj primeren za zahodnjake. Skozi to tehniko se človek najbolj dotakne sebe. Ko postaneš pozoren na dihanje začneš ozaveščati razne travme, za katere prej niti nisi vedel, da jih imaš. Dihanje je ukana, pretveza. Z njim povzročiš, da se začne rahljati bariera med nezavednim in zavednim. Na dan prihajajo razni impulzi, ki jih ozavestiš in takrat jim energetski naboj poči ter ne morejo več vplivati na tvoje življenje. Poveča se prekrvavljenost telesa, hiperventilacija je stranski učinek te tehnike. Tudi na fizičnem nivoju se sprostiš, si brez tenzij. Skozi seanse preporajanja se osvobajaš do te mere, da si sposoben sprejeti življenje, ki se mu sicer lahko zelo upiraš. Ker pa se mu upiraš dobiš raznorazne bolezni, kajti to so blokade v telesu. Že znana terapev tak Loui se L. Hay j e u go tovila, da ima vsaka bolezen korenine v človekovem prepričanju. Kaj se pri tej tehniki dogaja s posameznikom, ki jo izvaja? Skozi zavestno dihanje posameznik poskuša ponovno doživeti svoje rojstvo na fiziološki, psihološki in duhovni ravni. V trenutku rojstva so impulzi iz zunanjega sveta najbolj ključni za oblikovanje tvojega nadaljnjega življenja. Vtisi ob rojstvu so tako močni, da ti lahko vnaprej definirajo življenje. Takrat se ti oblikujejo določena prepričanja in v nezavedno seti vtisne cel miselni konstrukt. Če so te travme ob rojstvu zelo hude, kar ponavadi so, se ti iz tega izoblikuje tudi pogled na življenjske situacije. Pri rebirthingu pa z zavestnim dihanjem transformiraš te negativne vplive in vtise. Ob rojstvu se novorojenček iz najbolj varnega okolja - iz maternice - rodi v povsem drugačen svet. Prvi impulzi, ki te doletijo so zvok, močna svetloba, grobost - če ne vdihneš pravi čas te udarijo potiti,da ti spravijo maternično vodo iz grla... Tako je prvi vdih poln strahu, pred tem da boš umrl, s tem ko začneš dihati sam. Prvi dih je borba za življenje in vtisi, ki se pri tem oblikujejo so, da je življenje trpljenje. Strah in občutki krivde se ti vtisnejo v nezavedno. Imaš občutek, daje tvoje rojstvo povezano s trpljenjem matere, kar navsezadnje tudi je. Še posebej hude travme lahko nastanejo pri otrocih, ki jim mati pri porodu umre. Vsi ti občutki pri rojstvu sepotlačijo v nezavedno in kontrolirajo tvoje življenske odločitve, ki izhajajo iz tega osnovnega, začetnega in so temu ustrezne. Energija, ki se pri rebirthiungu sprošča je vedno podobna: veliko je joka, smeha, pojavijo se krči zaradi hiperventilacije, kar je normalno. V naslednjih seansah je tega vedno manj. Vsaka fizična reakcija, ki jo doživljaš, je samo odpor telesa do tistega, kar bi ti v tistem trenutku lahko ozavestil in je še "pod pragom". Cilj tehnike je, da življenje sprejmeš kot dar, kot ljubezen, kot priložnost, ki ti je dana in v katerem imaš možnost, da se prepoznaš, o zaveš in osvobajaš. Pomembna je tudi duhovna dimenzija tehnike; ljudje, ki so se skozi več seans preporajali in so v resnici šli skozi ponovno rojstvo, so začeli tudi intenzivno delati na samorazvoju. Sebe so začeli gledati v drugačni luči in z ozaveščanjem nezavednih impulzov so začeli duhovno napredovati. Prednost te metode preporajanja je v tem, da je enostavna in usmerjena točno na posameznika, ki j o izvaj a, brez posred nikov. Skozi dihanje, kije glavna energija. Kakšne so vaše izkušnje s to tehniko? To tehniko sem prvič preiskusil na rebirthingih, ki jih je vodila Ida Štendler, kije prvič nastopila tudi v Društvu za kvaliteto življenja v Hrastniku. Ida Štendler je ena od mojstrov, ki so v Sloveniji usposobljeni za vodenje te tehnike. Pri njej je pomembno to, da se pri preporodih daje, ni zavrta. Tisti, ki preporod vodi, mora biti sposoben vse, ki jih vodi, sprejeti kot zavestna bitja, ki so utelešena, a v resnici vsak del celote. Ne sme jih označevati in etiketirati, kakšen je kdo, ker to ni res. To, kakšen se nekdo kaže navzven je le manifestacija njegovega ega. V resnici smo vsi eno in vsi smo zavestna bitja. Samo če gledaš skozi tak spekter je možno začutiti nek energetski pretok, da ljudi začutiš in jih imaš rad. Pretok ljubezni je tu zelo važen. Preden sem šel jaz pri Idi Štendler skozi to tehniko, nisem sprejemal življenja. Ta impulz, da si na silo vržen v življenje je lahko zelo močan. Upiraš se življenju, gojiš zamere, kritiziraš... Glavna zasluga te tehnike je bila, da sem se začel sprejemati, se imeti iskreno (ne egoistično) rad. Odpadla in izgubila seje identiteta žrtve. Šele ko sprejmeš sebe, sprejmeš druge. Jezus Kristus je rekel: "Ljubite svoje bližnje, kakor samega sebe." Takrat, ko boš vzpostavil pristen odnos s seboj, ko se boš sprejel, se imel rad... šele takrat boš lahko imel rad tudi druge. Vse kar gojiš do sebe (odnosi sprejemanja, nesprejemanja...) se ti manifestira v odnosu z drugimi ljudmi. Če imaš rad sebe, te bodo imeli radi tudi drugi, če se ne sprejemaš, te tudi drugi ne bodo sprejeli. Odnos drugih do tebe je le duplikat odnosov tebe samega do sebe. Vse je naše ogledalo... Tako je. Ta mikrosvet, v katerem živiš, je tvoj svet, ki si ga ustvaril sam. Ključna je zavest, da si ti sam odgovoren za vse v svojm življenju in nihče drug. Ko to spoznaš, lahko začneš skozi te tehnike drugače razmišljati in spreminjati svoje življenje, če hočeš. To je vse. Kakšni problemi se lahko s to tehniko preporajanja razrešijo? Selahko zdravijo tudi bolezni? V saka bolezen izvira in določenega prepričanja in tudi občutka, ki seje formiral ob rojstvu. To so lahko različne zamere do Boga, staršev, življenja... Izvseh teh elementov v posledicah izvirajo bolezni. Louise L. Hay je v svojih terapijah z ljudmi empirično dokazala povezavo med prepričanjem in boleznijo. Pravi, dajeizvorvseh bolezni zamera, kritizerstvo, sovraštvo do sebe. Navedla je povezave med človekovo mentalno strukturo in tistim, kar se pojavi v posledici kot bolezen. Z M rebirthingom se lahko odpravijo šokantne stvari. Ni edina stvar v tem, da ponovno doživiš svoje rojstvo. Pomembno je, da greš skozi travmein se soočiš z resnico. Saj je ponavadi tako, da s tistim, s čimer se ne moreš soočiti, ker je v nezavednem, tisto te ponavadi uničuje. Ko ozavestiš vzrok tvoje bolezni jo lahko ozdraviš. Tako se lahko npr. pozdravi astma, Louise L. Hay ima izkušnje tudi z ozdravitvijo raka, s tem, ko je pomagala bolniku ozavestiti, daje ključen problem njegova blazna zamera do vseh in vsega. V nezavednem delu človekove zavesti niso samo nagoni (po Freudu) ampak je tu tudi duhovna dimenzija, najbolj religiozen stik z Bogom, kar je ugotovil tudi psihoanalitik in logoterapevt Viktor Frankel. Ugotovil je, da se avtentične odločitve, ki jih sprejemamo celo življenje oblikujejo ravno v nezavednem delu. Posledica ozaveščanja je, da spoznaš, kako si sam odgovoren za svoje življenje. Moja izkušnja je, da tiste novodobne tehnike, ki se sedaj izvajajo in nimajo za posledico odgovornosti, niso prave. Zlasti, če je v igri ego-trip - denar, slava... To danes ni več vse. Z rebirthingom se spuščaš v svojo podzavest. Ali ne drži, da se s podzavestjo ni dobro preveč igrati? Z rebirthingom se ne spuščaš ravno v podzavest. S to tehniko zavestnega dihanja povzročiš, da se kontrola tvojega uma malo razrahlja, prav tako se razrahlajo tudi bariere med potlačenimi travmami. Ozavestiš lahko stvari, ki so v tvoji individualni nezavedni dimenziji, kamor spravlaš svoje duhovne rane: prizadetost, užaljenost, bolečine... Pri rebirthingu pride na piano tisto, kar si takrat sposoben sprostiti, kar je v resnici koristno, da sprostiš v tistem trenutku in nič drugega. To ni rez v tvojo podzavest. Pomembno je vedeti, da določene tvoje miselne strukture povzročajo ustrezne posledice. Ko to miselno strukturo zamenjaš, bodo tudi posledice drugačne. Tehnika je podobna kreativni vizualizaciji in avtogenemu treningu, le da se tu soočaš s svojimi prepričanji. Tako npr. prepičanje. jih je spoznal. Glavna korist pa je pri tem bila ta, da je staršem odpustil vse, kar so mu povzročili -da so ga osirmašili za tisto elementarno ljubezen. Tudi pri rebirthingu gredo slike včasih nazaj, v prejšnja življenja. Pri tej tehniki sc posamezniku porajajo razni občutki in misli, ki so zlasti na začetku bolj površinski. Ali nas ti občutki in misli nikoli ne varajo? Če govoriva v občutkih je težko reči, da nas varajo. To je intuicija. V endar moramo vedeti, da je občutek tudi tvoja kreacija, ga sam ustvarjaš. Na primer deset ljudi ima o enem človeku razlišne občutke. V se to je neka iluzija. V se tvoje življenje je odsev nečesa, tvojih vzorcev. Človek v resnici ni tak kot ga definiraš, saj bo nekdo drug imel o njem povsem drugačne predsodke. Jaz dajem prednost občutkom - če nekaj začutim, vem, daje resnica blizu. Mislite, da nam naše misli in vzorci krojijo usodo? Lahko bi rekel da. Miselna šablone in strukture prepričanj, ki jih imaš, ti po zakonitosti povzročajo določene posledice. Tako, kot če vržeš kozarec na tla,jenujnaposledica,dase bo razbil. Prepričanje, da si na primer nevreden ljubezni ti bo avtomatično privlačilo situacije, kjer se ti bo to potrjevalo. Nastala bo zmešnjava. Začel boš verjeti, da nisi vreden ljubezni. A vresnid ni tako, ravno obratno je. Toda tvoje prepričanje je povzročilo, da so se ustvarile takšne situacije. Vsaj jaz tako mislim, da to prepričanj eizhajaizprvihobčutkovprirojstvu; ko rojstvo in dih poistovetiš s trpljenjem ali z občutkom krivde. Občutek krivde je lahko ena navečjih obremenitev, kijih imaš. Samo to, da ga imaš je že velika kazen. Izhaja pa iz tega, da ne zaupaš svetu, da si nesiguren v življenje. Rešitev za krivdo je samo brezpogojno odpuščanje. Občutek krivdeje zelo neracionalen. Njegov edini cilj je, da se kaznuješ in trpiš. Če se ga želiš rešiti moraš začeti odpuščati; najprej sebi, da si se rodil, drugim, da so te ranili, sebi, da si prizadel druge... MiaJužina da si žrtev povzroči življenske situacije, v katerih boš žrtev. Ima rebirhing kaj skupnega z nehipnotično regresijo (potovanjem v prejšnja življenja)? Z rebirthingom se lahko doživi tudi kaj podobnega, vendar to ni cilj te tehnike. Cilj preporoda je, da podoživiš rojstvo, ozavestiš travme in začetne vtise ter jih odpraviš. Lahko prepoznaš občutke, ki sežejo še v čas, ko si bil fetus v maternici. Tako je na primer neka ženska pri rebirthingu podoživela trenutek, ko je bila v maternici in občutila blazno travmo. Strah seji je šokantno ojačal. Doživela je slike, kako se z njo dogaja nekaj, kar bi lahko povzročilo spontani splav. Kasnejeje mamo vprašala o tem in potrdila je njeno videnje. Tudi sirote, ki nimajo staršev so lahko s to tehniko prepoznale svoje starše. Nekomu so se pokazale slike staršev skozi nek občutek in Človek je tisto, kar poje. Skozi svojo prehrano kažemo svoj odnos do samih sebe in do ljudi, za katere kuhamo. Naše babice so kuhale preproste jedi in le redko je bilo na jedilniku meso. Hrana je bila preprosta in zdrava. Vse več ljudi se spet vrača k zdravi prehrani. Na zatožno klop nezdravih živil se postavljajo sladkor, maščobe, meso in sol. Pomembno mesto v zdravi prehrani pa se pripisuje svežemu sadju. zelenjavi in žitaricam. Iz soje, ki je prava kraljica rastlinske prehrane, se lahko pripravi cela vrsta zdravih živil: sojino mleko, sojin sir - tofu, namaz, sojine polpete in še marsikaj. Za danes vam priporočam preprosto rižoto pripravljeno na nekoliko drugačen način. Za pripravo rižote potrebujemo: - dve žlički surovega masla - rjavi riž - korenje, grah - kuhana sladka koruza - začimbe: korkuma ali'curry, mešanica začimb vegreen ah pa vegeto in ščepec soh V kozici segrejemo maslo, nanj stresemo rjavi riž in ga prepražimo, da postekleni. Dodamo na koščke narezan korenček, grah in sladko koruzo. Rižoto začinimo s kurkumo ah curryem, ki obarva riž, da dobi lepo rumeno barvo. Začinimo še z vegreenom, ki vsebuje tudi prečiščeno sol ah pa z vegeto, ki ji dodamo še ščepec soh. Ko riž postekleni ga zalijemo z vodo in kuhamo še kakšnih petnajst minut. Če imate radi malce začinjene jedi, lahko rižu dodate tudi čili, ki ga med kuhanjem vzamete ven. Rižota bo imela poln okus, hkrati pa ne bo preveč pekoča. Ko povre vsa voda je rižota kuhana. Poleg rižote lahko servirate zeleno solato z domačim jabolčnim kisom. Rumena barva sladke koruze, oranžen korenček i n zeleni grah pa tudi delujejo kot balzam za tri naše energetske centre v telesu. O povezavi med barvami hrane in njihovo energijo pa kdaj drugič. Vehko veselja pri kuhanju in ne pozabite: Ljubezen gre skozi želodec. Barbra Renčof mm; Moskovčani sami pravijo, da si je treba pri njih ogledati vse vrste znamenitosti in monumentalnosti, od Kremlja do Baraboljke to je do Boljšjega trga na Izmajlovi. To področje leži izven centra, na področju ki je sicer že precej zazidano, pa je vendar še dovolj prostora tudi za kaj takega kot je boljšji sejem. Ob prihodu na Izmajlovo smo bili priče - na eni strani ogromenga hotela novejšega datuma z urejeno okolico in na drugi strani ceste z neurejenostjo, da ne rečem s smetiščem oziroma odlagališčem razne ropotije - od strih odsluženih da so bile zelo zadovoljne, saj so vendarle dobile moža. Tudi tu ni manjkalo raznih prodajalcev z babuškami in plastičnimi Stalini. Na drugem koncu Moskve, ob ulici Koreljeva, se dviga v nebo ogromen stolp, ki služi v prvi vrsti za razne telekomunikacije, namenjen pa je tudi obiskovalcem za ogled Moskve z višine. Seveda vsakega obiskovalca, ki se želi z dvigalom popeljati v višino z očmi dobro premerijo. Tudi tu ne manjka vojakov in civilnih policistov. Stolp je sicer visok 540 m, vendar je razgledna plošča na višini 337 n avtomobilov pa do štedilnikov. Na drugi strabi se začne Baraboljka - Boljšji trg. To je ogromen prostor, kjer ob vznožju, pa tudi na majhni vspetini, stoji na tisoče lepih pa tudi polomljenih stojnic, na katerih prodajajo ljudje vse mogoče stvari. Prevladujejo slovite Babuške raznih velikosti in oblik ter poslikav, kar je nekak glavni spomineknaMoskvo in Rusijo. Ljudje, stari in mladi ponujajo v nakup mnogo starih domačih izdelkov, pa tudi novih - iz jantarja in malahita, sicer pa je na voljo mnogo ikon raznih velikosti pa tudi visokih cen. Že ob vprašanju za kakšno ceno prodajajo ikone, te prodajalec nekako v zadregi opozori, da se čez mejo to ne sme nesti. Sicer pa imajo ikone obešene domala v vsakem ruskem stanovanju. Na prodaj so bile velike lutke že pokojnih ruskih političnih veljakov- Stalina, Brežnejva, vse mogoče čipke, izdelki iz lesa, plastike, kučme, zimska oblačila, prti, kar pecej prostora pa so zavzemali slikarji in kiparji. Likovne stvaritve so bile na prodaj v glavnem z realistično upodobitvijo narave in ljudi, manj pa je bilo abstraktnih del. Cene so bile vsaj za naše razmere sprejemljive. Valuti, ki tukaj veljata, sta bila predvsem ameriški dolar in šele nato rubelj, nemških mark pa ni nihče omenjal. Med stojnicami so seveda pekli in prodajali razne dobrote, tu in tam pa je nastopal tudi ansambel za silo zbranih muzikantov. Tudi na tem tržišču smo bili s plakati opozorjeni na žeparje. Nazaj grede smo se vozili mimo še enega takšnega trga. Tuje bilo pravtako ogromno ljudi, ki so pordajali in kupovali. Imenujejo ga vietnamski ali filipinski trg. Tu se namrač srečujejo prebivalci Moskve, ki izvirajo iz Vietnama in drugih azijskih držav. Menijo, da je tu leglo raznih kriminalnih dejanj. Nekaj posebnega je tudi razgled z Leninskih gora. To je ena izmed manjših vzpetin, ki se polagoma dviga na višje ležečo planoto. Na tem področju leži ugledna univerza Lomonosov. V njenem sestavu smo videli poleg predavalnic, inštitiutov in upravnih prostorov tudi stanovanja za profesorje in študente. To je le ena moskovskih univerz. S trga pred univerzitetnimi zgradbami je lep razgled na Moskvo - bodisi podnevi ali ponoči. S tega mesta je lep razgled na spodaj ležečeobjekte, ki sojih zgardili pred leti, za takratno olimpijado. Ker je svet tu odprt, je zelo pihalo. Vendar smo se tudi tu srečali z nevestami in ženini, ki so pravkar sklenili zakonsko zvezo. Kako so neveste prezebale v frfotajočih pajčolanastih oblekah! Kazalo pa je, m. V dveh minutah smo se s tal dvignilina to višino brez večjih težav. Na tej višini je tudi restavracija. Razgled je sijajen in od tu se vidi, kako ogromno mesto je Moskva. Z očmi ne dosežeš roba. Domala sredi mesta se razteza okoli 160 ha velik gozd, ki je zaščiten in služi ne le rekreaciji, pač pa tudi študijskim namenom. Na razgledni točki se zaradi vetrov že občuti nihanje, ki znaša kar nekaj metrov, kot so nam povedali. Ko smo zapuščali stolp se je mesto ravno vdevalo v soj milijonov luči. Tine Lenarčič Moskva - Hercenova ulica z zgradbo TASS-a. AVTOLICARSTVO AVTOVLEKA š§F!p!»ii|li OSae Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju: * osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.: 61 018, 64 032, 61 284 - morje - planine PRODAJA VSEH VRST VOZOVNIC SMUČARSKI AVTOBUS - ROGLA PLIBERK Avstrija 20.1.1995 LENTI Madžarska 28.1.1995 - sobota Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. :1|| UTOBELT^ s* _______' ^ Skoraj nova vozila msmm izredno ugodno: Panda 1000 i.e.L (FIRE) "93 od 9.990 Uno 1.0-1.1 i.e.S (FIRE) "93 od 10.990 Tipo 1.4 i.e.SMAQ "94 - novi tip 14.990 Tipo 1.9 TDGT (190 km/h) od 15.490 Alfa 331.3i.e.L "93 in "94 od 14.990 (servo, e.s., c.z.) Alfa 155 TS (klima) "93 in "94 od 22.990 Rahlo poškodovana - toča MENCINGERJEVA 7, LJUBLJANA TEL. (0601) 218 122, 218 364 ■ Mi tf . | Mililo i i I Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le | - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo . I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. V centru Zagorja dam v najem enosobno stanovanje, 45 m2 s centralnim ogrevanjem in kabelsko televizijo. Inf. dobite na Zasavcu tel.: 64 - 250. V Zagorju prodam dvoinpolsobno stanovanje. Možnost kreditnega odplačila. Tel.: 22 - 587. V okolici Zagorja kupim pacelo do 1000 m2. Tel.: 62- 339. Garažo na Polju v Zagorju prodam. Tel.: 74 - 183. Zidano garažo prodam. Tel.: 21 - 318. Golf JXD letnik 85, prevoženih 92.000 km, registriran do oktobra 95, izredno ohranjen ugodno prodam za 8.500 Dem. Tel.: 61 -475. Poškodovana in nevozna vozila odkupujem. Tel.: 63 - 101. 126Pletnik80.registrirando 13.3. 95. Ugodno prodam. Tel.: 74 - 021. Smuči Elan omni carbon, 160 cm, enkrat rabljene, prodam za 100 Dem. Tel.: 21 - 906. Kombinezon Yassa. zelene barve, številka 46, enkrat rabljen prodam za 10.000 sit. Tel.: 21 - 906. Motorno žago STIHL 070 in cirkular ugodno prodam. Tel.: 74 -021. Dva elektromotorja 2,2 KW, 2840 obratov in 5,5 KW, 960 obratov ogodno prodam. Tel.: 74 - 021. Dekoder za filmnet in tri programe z legalno kartico dobavimo. Tel.: 24 -457. Ojačavalec technics stereo power amplifier SE - A 808. prodam. Tel.: 21 - 906. Shintesizer Hohner, 5 oktav in ojačevalec Elka, 300 W prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 42-011. Električni bojler, 80 litrov, rabljen eno leto in električni radiator prodam. Tel.: 24 - 568. Dva rabljena fotelja s prevlekama prodam za 10.000 sit. Srečko Lindič, Neža 1, Trbovlje. Inštruiram in prevajam v francoščino. Griscaine, Žabjek 5, Trbovlje. Izpolnjevanje anket za dobro plačilo. Tel.: 73 - 738 ob 19. do 20. ure. Vpis certifikatov za Kompas sklad je še mogoč. Možen je obisk pri vas doma. Tel.: 73 - 738 po 14. uri. Iščemo pogumne Slovenke za delo na vročem telefonu in snemanje kaset z erotično vsebino. Od ... do 40(10 DEM. Možnost honorarne ali stalne zaposlitve. Tel.: 0601/ 81-206. GOTOVINA do 1000 DEM takoj ! KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI GARANCIJE: čeki, delnice, obveznice, vrednostni papirji zlato nepremičnine premičnine avtomobili, ... POSREDOVANJE -REKLAMIRANJE PRI: nakupa ali prodaji najema ali oddaji - nepremičnin - poslovnih prostorov - lokalov - stanovanj In hiš - posesti NEPREMIČNINE: Starejšo kmečko hišo na parceli 450 mZ v kmečkem okolju nad Zagorjem (elek.) ugodno prodam za 9.800 DEM. IKR id.o.o. poslovalnica Prešernova 2 (nasproti gostišča "KUM") ZAGORJE tel.: 0601/61 805, mobitel 0609/617 779 d.o.o. TRBOVLJE Podjetje za inženiring in geodezijo Gimnazijska 15/d, 61420 TRBOVLJE objavlja prosto delovno mesto GEODETSKEGA TEHNIKA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi naslednje - sposobnost samostojnega opravljanja terenskega dela - opravljen vozniški izpit B. kategorije - dobro poznavanje Jelo z računalnikom (Wordstor, Autocad) Po preizkusni dobi bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas. Prijave z dokazili pošljite na naš naslov v 1 4 dneh po objavi. (Slii/Jj d.o.o. podjetje gradbene mehanizacije Borovniško naselje 7, 61412 KISOVEC objavlja prosta delovna mesta STROJNIK TGM -•'2 Uti izkušenj na bagru (po motnosti s hidravličnim kladivom) VOZNIK B C E KATEGORIJE Z:::/; ( L::; - 2 leti izkušenj na vlačilcu Pisne ponudbe pošljite do 20. januarja 1995 na zgoraj navedeni naslov. UGODNO UGODNO Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o. o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 sezonsko znižanje JESENSKO - ZIMSKE KONFEKCIJE od 10.1. -23.1.1995 _ ^ v ^ tu * it a* mJk. Mm M ¥ at » M______________________ iri Hrastniku Možen nakup na 6 OBROKOV BREZ OBRESTI! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE IVI STP HRASTNIK JfZl poslovalnica M€D€R 1 tel.: 0601/73 696 AiA Zalog I ŽENSKI VISOKI ŠKORNJI ... 6.591,00 SIT DEKLIŠKI VISOKI ŠKORNJI od šT. 31 -35 ... 5.880,00 SIT ŽENSKI SALONERJI ... 2.325,00 SIT ŠPORTNI COPATI ADIDAS (indor super, universal...) ZEL0 UGODNO ZEL0 UGODNO - otroške startarke - platno UVOZ... 661,00 SIT ■ moške startarke - platno UVOZ... 893,00 SIT MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE ! ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABLJENI! JI geVa^kicemtesvoj $ Ir % § Trgovina za nove čase PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: ^ KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) PRODAJNI CENTER, w Trg revolucije 26 (Kupola) POSLOVALNICA HRASTNIK, a Aleša Kaplje 6 S RJAVO RUMENA BARVA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA SHIELDS SLOVENSKI OPERNI PEVEC FRIDERIK ZNESEK, POTREBEN ZA POPOLNO PORAVNAVO DOLGA / hrvaški DRŽAVNIK (FRANJO, NAŠA PISAVA) UČENJE, ŠOLA VODJA DENAR- NEGA ZAVODA OLJKIN PLOD PEVKA AVSENAK GRŠKO MESTO V ITAUJI NEMŠKI KNJIŽEV- NIK (LUDVVIG) KROGLA TRAGEDIJA FRANA LEVSTIKA VNETJE SLUZNICE V GRLU HAVAJSKO BRENKALO LUIGI GALVANI LADO LESKOVAR irCB fr J ► NEKDANJI FINSKI ATLET (LASSE) r 1 / ► LETOVIŠČE OB ŽENEVSKEM JEZ. OTON JOGOVEC AVTOR: KARU DREMEL ŽARKO KOJNIK DEL KONJSKE OPREME VELIKA IN LEPA VEŽA BERSA AN. POLAR. RAZISKOVALEC (JOHN) TEŽKO SPANJE SAMO- VEZNICA NOVINAR KLIP- ŠTETER IT. PEVEC (FAUSTO) RIBIŠKI KAVELJ HUD JUŽNOAMERIŠKI RASTLINSKI STRUP ČILSKA PESNICA (GABRIELA) ABELOV BRAT REKA V ROMUNIJI ANTON CEBEJ SREDI- SCNICA MESTO IN REKA CeSkem SLUTERAR NI ZOOOV1-NAR(JOSlP) organ VOHA DERIVAT ALKOHOLA KRALJ GERMANSKIH ŠVEDOV MORSKA OŽINA BUZU ZADRA PRINCIP ZLA PRI PERZIJCIH IVAN TAVČAR STENAV GRŠKIH TEMPLJIH SREDIŠČE VRTENJA ZEVSOVA LJUBICA IZVIR IT. PESNIK IN ESEJIST (OSVALDO) FR.UMET- NOSTNI ZGODO- VINAR (EMILE) GLAS, zvok ROMUN.-FR PISATELJ (PANAIT) TUJE MOŠKO IME MAKED.PES NIK(KOČO) KAČJI GLAS /* URAD, PISARNA OTOK V ALEUTIH KONICA, OST POKRAJINA V VIETNAMU JUDOVSKA MESTNA ČETRT PRISTANI- auSriji JEGULJA POLTEMA ATEK MATI PEVEC SMOLAR MOŽAČA POTOMEC NIZOZEMCEV V JAR GUSTAV IPAVEC IT.KOME- DIOGRAF GOLDONI MESTO V INDUI ELA PEROCI ZOLA EMIL MESTO IN JEZERO V ZDA NAVADA, SPLOŠNA RABA OZKA DESKA SLOVENSKI SUKAR SAMOUK (ANTON) ŠPANSKI SUKAR (JOSE MARIA) DRŽAVNI BOG STARIH EGIPČANOV NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 13.1.1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: trimesečna naročnina na tednik Zasavc 2. nagrada: trimesečna naročnina na tednik Zasavc 3. nagrada: trimesečna naročnina na tednik Zasavc Izžrebanci nagradne križanke 50/94 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Čebelica Dol pri Hrastniku, Vili Alt, Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Čebelica Dol pri Hrastniku, Anton Klopčič, Valvazorjeva 6, Izlake 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, Čebelica Dol pri Hrastniku,Anamarija Ceferin, Trg svobode 27, /" Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20.julija2c,Zagoije,do 12. 1. 1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 51/94: Rešitve novoletne križanke bodo objavljene v naslednji številki. \e Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20.julija 2c Zagorje ob Savi Ugotovite, kje na sliki je skrit slikarjev čopič! Anagram 1 KADAR je ČEPICA naslovni junak pravljice, le-to vsi hitro spoznamo. Anagram 2 Miha TANKO je VZORNI VOJAK. Kakšno vojaško nalogo opravlja? OVEN Po prazničnih dneh vam bo primanjkovalo energije, zato se izognite pretiranim naporom in izzivom. Pred partnerjem se boste pretvarjali, da je vse prav, čeprav vas nekaj moti. Št.: 7. BIKN družbi boste pripravljeni pomagati vsakomur, kdor bo potreboval vašo pomoč. V partnerstvu bo prišlo do določene zasičenosti, zato v partnerja ne silite preveč. Št.: 20. DVOJČKA Zelo dobro se boste ujeli s partnerjem in uživali v njegovi družbi. Do prijateljev boste zelo nesebični, zato vam bodo nadvse naklonjeni. Št.: 30. RAK V tem času se boste največ družili s partnerjem, vendar se pazite pretirane odvisnosti, saj vasje najbolj strah biti sami. Pogosto boste razdražljivi in napeti. Št.: 25. LEV Delo vam bo v veselje in tudi rezultati ne bodo izostali. V večjih družbah se ne boste počutili najbolje, zato se boste začeli zapirati vase. Št.: 19. DEVICA Poskušajte biti iskreni z drugimi in s seboj. Zavedajte se, da morate sami rešiti svoj e probleme. Partnerju pustite več svobode in ne razčiščujte z njim preteklih sporov. Št.: 5. TEHTNICA Usmerili se boste v stvari, ki vas bodo razvedrile in vam dale novih moči. Ne zasanjajte se, saj stvari ne boste morali urediti čez noč. V ljubezni zberite pogum. Št.: 6. ŠKORPIJON Na delovnem mestu se ne precenjujte, saj se boste v tem primeru preveč izčrpali. Svojo moč boste črpali iz konfliktnih situacij. Št.: 7. STRELEC Egocentrični boste in veliko se boste ukvarjali s seboj. Tudi od partnerja boste pričakovali veliko pozornosti. Le samski Strelci se boste na tranutke počutili osamljeni. Št.: 15. KOZOROG Najbolj boste uživali pri delu pri katerem se ne bo potrebno preveč izpostavljati. Partner vam bo najbolj pomagal ohraniti trezno glavo. Št.: 17. VODNAR Spremenljivega razpoloženja boste in v marsičem odvisni od svoje okolice. Poskrbite, da se bo partner v vaši bližini dobro počutil. Št.: 10. RIBI Strah vas bo odgovornosti, zato se pri delu ne boste ravno izpostavljali. V časih boste imeli občutek, da ne upravljate sami s svojim življenjem. Št.: 4. (p b ® H b ti m ptmmkgmsjmm Ob«*, prirediteljem I Odšle} *a taj strani objavljamo vsa prirodrtVe, ki sa bodoodvtjdUevZasdvja.PmsimovsepriredmierpzIičnm prireditev, kdaj bo in kdo bo sodeloval na njej. Objave na tej strani bodo brezplačne. Upamo, dabodo brakom čez nekaj tednov lahko v Zasavcu d oblit informacijo o vsem, kar se bo v naslednjih dneh dogajalo v Zasavju. Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič razstavlja 18 del v prostorih RS H v Šuštarjevi koloniji. STALNE RAZSTAVE Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča. Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarj a J ureta Cekute. Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositerne posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, kij o dopolnjujejo predmeti in fotodokumentarno gradivo iz tega časa. Trbovlje: Ulica 1. junija 15: Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena je kmečka soba v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama. Zagorje: Cesta 9. avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju. GLEDALIŠČE Trbovlje-ZKO Trbovlje organizira drugo predstavo lutkovnegaabonmaja, ki bo 18. januarja ob 9. in 10. uri v DD Trbovlje. Skupina VVZ Lučka iz Trbovelj bo uprizorila igrico Račka. Zagorje - V četrtek, 12. januarja bo v DD 3. predstava gledališkega abonmaja. Slovensko ljudsko gledališče bo uprizorilo igro Na odprtem morju. KOPALNI DAN Trbovlje - Društvo invalidov Trbovlje organizira v četrtek, 12. januarja kopalni dan v Termah Čatež. Predhodno se je treba prijaviti v društveni pisarni. Športne prireditve Litija A2 SKL Iskra Lilus - Nova Gorica, v športni dvorani ob 20. uri. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006). Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644). Litija(tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7,-13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah '(tel.: 21-110) Veterinarska služba za Zagorje, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 6. do 12. januarjaje dežurni veterinar Liza Pokorn, dr. vet. med. Tel.: 74- 123. Elcktro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 19. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. sob:, bed oh 17. in 19. sob. m ned. oh 19. uri. u» 14.- 17. M KEND 18.- 20. VOJNE PRI BERNI,JU 2 (um. g/ 4 *”***-J:i>tV„ Vk,v. VU ovU. tu ITVU |UU i / 19. uri. pet. ob 17. uri. uri. pon. m tor. oh 19 KINODVORANA DELAVSKI DOM HRASTNIK ZAGORJE *%• v. v.v.*, v.*.’.’.", v. v. v.ve.v.v.’. v.*. v. v. vlv!vX.;vXvl'IvI’X*I 12. - 13.1. RUBV 13. - 14. LEVJI 13 - 14 ŠTIRI uri POROKE IN PO- 13. - 15. KALIFOR- .::!!!!!!i|!!|gi!::!!i!|::||);: knmn pet.. DELAVSKI DOM 1. -5. KO SVA SAMA-Interval (3) 2. -1. DAJ Ml MOČ-12. nasprotje (2) 3. - 2. BOŽIČ - 2B (4) A,-3. SAMOTI- Vlado Kreslin A Jonas Ž. (5) 5.-/. SKRITEŽEUE-Zvezde(t) 1, -/. SUPERGUT-Mo-Do (1) 2, -1. ALLIWANT FOR CHRISTMAS IS Y0U - Mariah Carey (4) 3, - 2. COTTON EYE JOE - Rednex (2) 4, - 4. CROCODILE SH0ES - Jlmmy Nail (3) 5, -5. BUND MAN - Aerosmith (5) • f i 9 ? i 8 s • 1 d S o | i - i ■1 ^ Š Moj naclnvi 11 1 l Glasovanje po dopisnicah na naslov: Rado Trbovlje, Trg svobode 1la, 61420 Trbovlje | do torka v tekočem tednu. Na sporedu ob ponede|kih od 12.00 do 12.45. KANAL 10 09.00 KORISTNE IN-FORMACUE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNEIN FORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA. 21.15 SATELITSKI PROGRAM 90907914.1.1995 14.00 KORISTNE INFORMACIJE. 16.00 MLADINSKI PROGRAM (STO NAURO ALI VIDEOSPOTI), 17.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 1Z00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 17,1,1* 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM. 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA OD-DAIA 21.15 SATELITSKI PROGRAM SREDA 10.1.190, 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM ODDAJA, 1030 V1DEO-BOOM 40 - GLASBENA ODDAJA, 11.15 PRISPEVKI LOKALNIH TV POSTAJ * 20.00 VIDEOBOOM 40 -GLASBENAODDAJA,20.45 INFORMATIVN A ODDAJA, 21.15 PRISPEVKI LOKALNIH TV POSTAJ. ETV IZLAKE 20.15 MALI NOGOMET MLINŠE: S. V. STIPIČ BAZABAR PETEK, 13.1.1995 18.00 PETEK NA ETV (POROČILA,ZRAKJEBOU ČIST, POTROŠNIKI VAROVANI?, PETEK, 13.-NESREČNI DAN, ZAGORSKI NOGOMETAŠI STARTALI) NtUtLJ«, 13. L 133» 11.00 PONOVITEV PETKOVE ODDAJE ETV ZAGORJE i ■ * 20.15 PETEK NA ETV 9.00 PONOVITEV PETKOVE ODDAJE > 20.15 SREDA NA ETV RADIO TRBOVLJE 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO ZELENA DOLINA ali IZZIVI ŽIVLJENJA ali SNOOPV LIVE ali DANNY PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA VIDEO STRANI VSAK DAN OD 6.00 DO 16.00. 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI . VAL. 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 20.00 KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET 20.30 aktualna oddaja v ŽIVO SEDa* 15.1.1995 10.00 INFORMATIVNA u,n 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE ; TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO NEDELJA 15.1.1995 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA.IO.OOZVAMISO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA,13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO POHEMAJUt 15.1.1995 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV. 18.00ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA,14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.450BVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE,18.45POROČILA, 19.00 SLOVO VICI ZA V VICE Sposojeno iz BBS Šolska Učitelj: "Pregovor pravi:’Dati je bolje kot vzeti!'Povejte kakšen primer." Janezek: "Klofuta, gospod učitelj!" Zamenjava Janezek pride v glasbeno šolo. Ko odpre kovček, najde v njem brzostrelko. Pa reče: "Hudiča, moj ata bo pa z violino banko oropal!" Novopečeni Novopečeni policaj se sprehaja po ljubljanskih ulicah. Pa se možu postave približa brhko dekle. S prestrašenim glasom ga vpraša: "Ali bi mi lahko prosim povedali, kako naj pridem na Prešernov trg?" Policaj pa hitro odreagira: "Ali bi mi lahko postavili kakšno težje vprašanje?" Izposoja Neka gospodična je dala v časopis oglas, da išče moža. Ampak ne kakršnegakoli, potrebuje namreč takšnega, ki ima najpomembnejši moški organ v "dveh izvodih ! Po dveh mesecih se je le oglasil moški, ki je trdil, da izpolnjuje pogoje, in tako sc je gospodična poročila z njim. Po prvem tednu pa ga je le vprašala: "Dragi, kje pa imaš še dolgega, jaz bi ga namreč rada preizkusila!" "Veš. draga, zadnjič me je župnik prosil, če mu ga posodim, pa veš, da mu nisem mogel odreči. Pri njem je," ji je odvrnil možek. "Ti si pa res širokosrčen, možek moj!" In sta se ljubila do jutra. Naslednje jutro gre mož v službo, ona pa je bila radovedna, kakšen je možev drugi one. Stopila je do župnika v cerkev in ga vprašala:" A vam je res moj mož posodil svojega drugega tička ?” Župnik se znajde in odvrne: "Seveda, seveda, kakopak! A bi ga lahko preizkusila? Veste, sva že en teden poročena, pa sva samo z enim, mene pa tako zanima, kakšen je ta dnigi ?" Kar pridite, bova stopila v kamro," jo povabi župnik. Popoldne se mož vrne iz službe, ona pa ga že čaka na vratih: "Veš kaj ti povem!?! Če že moraš posojali stvari okrog, potem vsaj ta dobre obdrži zase!!!" FoTkA kar tdkO Vozi me vlak v daljave. f 3fjo3R7 OZ »od ';u>1Jd ‘ub3jq Rftr/ •£ ‘af|Aoqjjy ‘v 9£ . I Bfiunf-i elTO\l'Zi35IRIzI‘81 ai6!*! '3Zeu!N‘DIDNHIVHDVN opotus ueCmpM :z uibjSbuv '£3f J3pUBS5[3[V :I IUBjSbUV J zviNVN ‘aro ‘vcionv 'Mrva 'oohomno ‘ao‘oz‘vaoz‘NVd a nora a . I 'va'aniao ‘diiva ‘iiv ‘viodaas ‘trvaaaoa ‘isižioa :3pbihibzb>(ubzus :a?lIiA3js olusf.ud zi sajissji •BsprfujOAOj Tftuzo/v 'Z iubjSbuv •BDtdn^ er>op>j : [ uibjSbuv •OJ3J OAOU OU93JS :sll(|3>| | I taAjisaa J pač K IUTKE amaces Po uspešni sanaciji Ipoza se v Revirje vrača Vojko Rovere. V trboveljskem mesarstvu mu bo težje kot pri tekstilcih. Pa saj je človeško, da smo pri delovnih kombinezonih manj občutljivi kot pri klobasah. /£k Po porazu na županskih volitvah se je Ginter Kržišnik spet prebil med zmagovalce. V Bischofshofnu je skoraj zasenčil Andreasa Goldbergerja. Kaj bi šele bilo, če bi tudi Ginter skakal na skakalnici, in ne le po izteku. zg# Na Bregu pri Litiji so novoletne praznike izkoristili tudi za prva letošnja kmečka opravila. Nekdo je s petimi kilogrami razstreliva naredil skoraj meter globok krater. Zagotovo namerava posaditi nekaj velikega. ........ ......................................■ \ /wčno-, fempatvnc- Mfeedno-f /n da bi ie (rtdč le/žM Aveč&va/i na /i/cofi/i. . ,'Va, tcdnavja/ Čileda/ccipajefcnu> f/i e/a A cf/(f čestita/ in/ fic1 M»_\1i srpan Zasavje postane policijsko središče Slovenije, saj smo v pičlih štirinajstih dneh gostili vse slovenske policijske ministre: Bavčarja, Bizjaka in Štera. Tudi sicer je izgledalo kot pred volitvami, saj so se prišli še Kučan, Drnovšek, Šuštar, Peterle, Podobnik,...odšel pa je le Iskrin šef Miran Kramberger. Veliki srpan Še en mesec obiskov, ki pa bo prišel v zgodovino zaradi tega, ker so Zagorjani v Ravenski vasi predsednika Drnovška napajali z navadno vodo. Nekateri analitiki so prepričani, da tu tiči razlog, da sije predsednikov Artur šel družico izbirat k sosedom v Trbovlje. Najbolj mu je bila všeč Roksa. Kimovec Končno j e prišel dolgo obljubljam beli asfalt iz črne Afrike. Zgodilo se mu je nekako tako kot malce prej beli manjšini v Južnoafriški republiki: neslavno in klavrno seje pogreznil v tla. Za njim se izgubila vsaka sled, tako da niso ničesar našli niti jamski reševalci, ki so se zgrnili k nam od vsepovsod. Vmotolc V Hrastniku le odprejo dom za starejše občane. Z domom se začne tamkajšnji volilni boj: preštevajo se zasluge, pišejo se študije o tem, kdo vse je zaposlitev v njem dobil in kdo vse je bil odklonjen,... Borbe so bile tako hude, da vrli Hrastničani' kar dolgo niso opazili detajlov kot je npr. registracija doma. ListOpAb Padalo je listje in frčalo perje, saj je bil čas predvolilnih obračunavanj. Desetnije pretendentov na županske prestole in stotnije svetniških kandidatov so s pomočjo svojih državnih šefov spregovorile volilnim tisočnijam tako glasno in tako pogosto, da se še novega trboveljskega klavirja ni slišalo. Grviboi Država dokončno sprejme odločitev, da pozapre rjave rudnike, razen trboveljskega in hrastpiškega. Vedno konstruktivna Redakcijajetmic predlaga, še preden rudarjenje postane spomin in nostalgija, da se nadaljujejo povsem zastala dela pri urejanju rudarskega muzeja v Kisovcu. r Skrbimo za nevarnosti, ki lahko doletijo vaš dom, in za nezgode, ki se lahko pripetijo vam ali vašim bližnjim. Družinsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav zavaruje vaš dom pred različnimi dogodki: naravnimi nesrečami, vremenskimi ujmami, požari in vlomi, hkrati pa ublaži tudi posledice nezgod, ki lahko doletijo vas ali vaše bližnje, saj združuje kritja, kijih ponujajostanovanjsko h nezgodno zavarovanje ter druga zavarovanja, kijih izberete po lastni presoji. DRUŽINSKO ZAVAROVANJ! i= zavarovalnica triglav j Celje - skladišče /O Banka Zasavj' š/1995 Trbovlje 5000002442,1 Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje COBISS 0 Bančne avtomate v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku lahko uporabljate tudi za: - polog denarja na svoj tekoči račun - plačilo položnic Tudi ti dve samopostrežni storitvi sta tako preprosti kot dvig gotovine, le na navodila, ki se izpolnjujejo na ekranu, morate biti pozorni. STORITE TO SE DANES! PREPROSTO KOT DVIG GOTOVINE! LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi. ZASAVC, Cesta 20. julija 2c. Zagorje ob S. tel.: 0601/64 250, 64 166;fax: 0601/64 4= Naročam časopis ZASAVC ima in priimek/...................... . . . . Datum rojstva: ............... poštna št... telefon... . ;xx! . ' "" xx.xi.. x i .............. Podpis ... . NAROČNINO BOM PLAČEVAL: iroti,: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži