PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ nA Abb. postale I gruppo - Leiia 80 lir Leto XXVH. St. 53 (7841) TRST, četrtek, 4. marca 1971 NADALJEVANJE RAZPRAVE O PREOSNOVI VLADE Mancini: Reform ni brez mogoče izvajati sodelovanja z levo opozicijo Tajnik PSI je odločno zahteval izvajanje protifašističnega zakona - Komunist Natta je ugotovil, da je treba braniti demokratični državni ustroj proti zaroti desnice RIM, 3. — Danes se je v poslanski zbornici nadaljevala razprava •PloSnem političnem položaju v zvezi z odstopom republikanskega PtK, r*' V razpravo so posegli za PSI Mancini, za KPI Natta, za P Ferri in za PLI Malagodi. Dopoldanski del razprave je otvo-Mancini, ki je govoril dobro in ki je dejal, da sedanja ob-r*Vn?va ne more ostati na tehnični I*Vn' zamenjave dveh ministrov, j-več je treba preučiti vse poli-n® silnice: odnose večine do o-Pozicije. J^kncini .je nato govoril o pro-[t®1 združevanja sindikalnih orga-ter je podčrtal bistveno Pisanje reform, ki .jih mora par-izvesti in ki zavrača stru-gtatalizacije «vrlnih» sestankov ve-strank. Mancini pravi, da P® ta parlamentarno ureditev, v j®teri so povsem jasne odgovorno-J^ačine in manjšine, ki pa tudi r^oi, da ne gre za nekaj v na-v!? • ločenega, temveč za razgo-® merjenje sil. «3fencini je nato obravnaval do-v Reggio Calabrii in Aquili da Sre za tipične škva-■ff«cne akcije, ki zahtevajo od n«?? da x ne udari samo po J^srednih povzročiteljih, temveč JJjj b° onih, ki so te akcije naroki, y. zvezi je zahteval, da se izvaja zakon iz leta 1952, ki 't k?Vec^Uie polvojaške organizacije tej T. _PTedvideva druge ukrepe. V ^ Zv®zi je Mancini odločno zavrnil j - 0 «dveh estremizmih» in je j?1*’ da obstaja napad desnice, elika odgovor o0lejjr~v. iu so sami avtonomno strani pa velika odgovornost Satov- jui možnosti levičarskega eks- »^izma. razT0rm ™ mogoče izvajati brez ^govora z opozicijo. Če se hoče, ^ uuče, to priznati, dejstvo pa je, vse reforme izvajajo z bistve-Prispevkom leve opozicije. Trejo dogovoriti o vlogi opozici-yjn zlasti o vlogi KPI. To še 1 Po 12. kongresu, ko je KPI sto® Iz »kartela ne* in išče ela-rešitve. ID p®®! je polemiziral s tajnikom jjj.forlam.jem in .je dejal, da se te l.a z njegovim konceptom »odpr-da pa se nikakor ne more strinjata z ooeno, da je »desni ekstremizem* nič drugga kot odgovor na nejasnosti levice. Glede zunanje politike Mancini ni dal pomembnejših izjav. Natta je v imenu komunistov o--sredotočil svoja izvajanja na nasilje desnice in na nujnost, da je treba braniti demokratični državni ustroj. Obžaloval je, da je včeraj tajnik KD skušal zmanjšati pomen obstoječih pojavov in da predsednik vlade ni hotel obrazložiti vzrokov, zaradi katerih naj vlada nadaljuje s svojim delom. V Aquili ne gre za nekaj »spontanega*, temveč za točno predviden prevratniški načrt, ki ga izvajajo fašisti. Zelo resno pa je, da je istočasno prišlo do sodelovanja, ali vsaj do inercije, lokalnih oblasti ter končno najmanj do »nesposobnosti* ministra Restiva, zaradi katere ga je treba zamenjati. Natta je nadaljeval, da je prišel čas, da vlada preneha biti »nihalo*, ko izdaja svečane proglase, nato pa ničesar ne naredi. Treba je končati z gesli, o »medsebojno nasprotujočimi si estremisti in z gesli o nasilju, iz katerekoli strani izhaja*, saj vse to pomeni podporo resničnemu nasilju desnice. Natta .je nato govoril o reformah in .je kritiziral izjavo tajnika KD Forlanija glede italijanske zunanje politike, češ da ne obstajajo možnosti za njeno dejansko avtonomijo. V razpravo je posegel tudi monarhist general De Lorenzo, ki je skupaj z misovcem Delfinom samo dejal, da gre za politično krizo in da oni niso ničesar krivi. Za PSDI je Ferri obravnaval o-snovno vprašanje «amejevanja večine* ter možnosti prispevkov z levice. Ferri je dejal, da se glede tega vprašanja z Mancinijem ne morejo striniaii in je zahteval od predsednika vlade, da v tej zvezi da jasno izjavo. Ferri je nato obrav- naval politični in gospodarski položaj, pri čemer je priznal, da gre v Reggio Calabrii in Aquili za fašistično nasilje, istočasno pa pravi, da stvari niso tako enostavne in da nd dovolj, da se tako govori, temveč da gre za odgovornosti vlade ter celotnega političnega sistema. Med zadnjimi današnjimi govorniki je za liberalce tajnik stranke Malagodi ugotovil, da sedanji poskus vladne krize v bistvu koristi komunistom in da gre za naraščanje napetosti v okviru levega centra. Malagodi je nato polemiziral z zakonskim predlogom o stanovanjski politiki, obsežno .je tudi govoril o italijanskem stališču do Evropske gospodarske skupnosti. Jutri popoldne bo v senatu govoril o položaju doživljenjski senator Piebro Nenni. To bo prvi njegov govor odkar je bdi imenovan za doživljenjskega senatorja. V Varšavi sestanek Jaroszewic-Wiszynski VARŠAVA, 3. — Poljski predsednik vlade Piotr Jaroszewic je imel danes popoldne daljši razgovor na predsedstvu vlade s kardinalom Stefanom Wiszynskijem. To je prvo uradno srečanje po mnogih lptih med predsednikom poljske vlade in voditeljem poljske katoliške cerkve. Kot je znano, je novo poljsko vodstvo, ki je prevzelo oblast po znanih decembrskih dogodkih v baltskih mestih, izrazilo željo po enakopravnem sodelovanju z verniki in neverniki. Že tedaj so politični opazovalci ocenjevali to izjavo kot željo po vzpostavitvi dobrih odnosov med cerkvijo in državo. LR Kitajska izstrelila drugi satelit WASHINGTON, 3. — Poveljstvo zračne zaščite za Severno Ameriko (NORAD) je sporočilo, da je LR Kitajska izstrelila danes svoj drugi umetni satelit, ki sedaj kroži okoli Zemlje. Satelit opravi krožno pot okoli našega planeta v 106 minutah. Kot že prvega, 24. aprila lani, so tudi drugi satelit izstrelili iz centra v Šuangčengcuju v o-srednji Kitajski. PREDSEDNIK I!S SE JE VRML V BEOGRAD MITJA RIBIČIČ ZAKLJUČIL KRATKI OBISK V PARIZU Koristili razgovori s predsednikom francoske vlade Delmasom Izreden uspeh razstave o umetnosti na jugoslovanskih tleh Razgovor med Ribičičem in Chaban Delmasom DANES V NEW YORKU SESTANEK PREDSTAVNIKOV ŠTIRIH VELESIL Bodo ZDA pristale na obsodbo nepopustljivega stališča Izraela? V soboto zapade rok o ponemirju ob Sueškem prekopu - Izraelci napadajo ameriško stališče o umiku z zasedenih arabskih področij NEW YORK, 3. — Na sedežu Združenih narodov se nadaljujejo stiki med predstavniki štirih velesil, ki se bodo jutri sestali, da zavzamejo stališče glede negativnega odgovora Izraela na egiptovske ponudbe za dosego miru na Bližnjem vzhodu. V krogih OZN ne izključujejo možnosti, da se bodo ZDA priključile stališču Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije, da je treba resno opozoriti jeruzalemsko vlado na njene odgovornosti in jo prepričati, da spremeni svoje dosedanje nepopustljivo sta- lišče glede umika svojih čet z zasedenih arabskih področij. Tu si predvsem prizadevajo, da bi štiri velesile prišle do take oblike stališča, ki bi omogočila Egiptu, da podaljša premirje ob Sueškem prekopu, ki zapade v soboto. Poleg tega menijo v New Yorku, VČERAJ V RIMU Skupna protifašistična demonstracija KD, PSI, KPI GALLONI (KD)l Zavestni akt proti fašistični blaznosti BERTOLDI (PSI): Zahtevamo izvajanje zakona iz 1. 1952 BUFALINI (KPI): Branili bomo vse demokratične stranke RlM, 3. — Okrog 18. ure se je zbralo na Trgu republike po poročilih »nekaj tisoč ljudi*, po neuradnih vesteh pa je treba ff*, Dr%.”*vilko pomnožiti še za najmanj desetkrat. Na zboranvju je naj-trij 'Pogovoril demokristjanski poslanec Galloni, ki je dejal: »Moja lwln°st pomeni prisotnost Krščanske demokracije. Na tem velikem ptl”ne.m zborovanju ta prisotnost litj( ®n'. »avestni akt, ki odraža poli Im izb'ro> bi ie povezana z ono f«>: 1943 in ki je odraz poraza jetično ui.__ odločitve je zraslo sodelo-kjJJf hted strankami, vsemi stran-!■ cili antifašizma odpor. Pre-vm,* «n°, da se fašizem ne bo Jevjij ^rav zato bomo jutri zah-**vaia V Poslanski zbornici, da se lWi m kon iz leta 1952 in še da vi 3, ki predvideva možnost, razPust' polvojaške, faši-%, Lj p druge tovrstne organiza-grozijo obstoječemu demo- t kmu Ustr°iu-'alivii je govoril senator Buf-jj’ ** je dejal, da pomeni da- dje dogo^rovtinje odgovor na zad- ke v Reggi ;io Calabrii in I jjJ Pri čemer je značilno, da za napad na sedeže vseh *o pTaučnih strank brez izjeme. t^Nilit0’' da žre za vprašanje * gJfa.nske demokracije ter da ■SSnke treba odločno braniti k Pa* Pred napadom fašistov. k arnh pomeni, da je treba {fileji,,0., izvesti izven obstoječih I?. (>čit ter drugih struktur, saj m, a° izkazale svojo nevoljo, sposobnost. 50ro v Izraelu — Italijanski zunanji mi-^oro bo jutri odpotoval na uradni obisk v Izrael n^ vabilo zunanjega ministra Aha Ebana. Gre za povratni obisk, saj je bil Aba Eban v Rimu lansko leto od 15. do 17. junija, ter tudi za nadaljevanje številnih stikov v okviru OZN. V tem okviru je imel Moro pomembne razgovore s predsednico Goldo Mei-rovo. RIM, 3. — Predsednik zveznega urada za načrtovanje jugoslovan- ske republike Rihard Štajner je imel danes na ICE pomembno tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil osnovne značilnosti ju- goslovanske notranje usmerjenosti. gospodarske KAIRO, 3. — V krogih arabske zveze so sporočili, da se bodo 7. marca, sestali zunanji ministri a-rabskih držav člamc zveze, da proučijo položaj na Bližnjem vzhodu. Članice arabske zveze so že dobile dnevni red konference. Sestanek bo v okviru 55. zasedanja političnega sveta arabske zveze. da washingtonska vlada hoče odstraniti dvome, ki jih je izrazila kairska vlada do njene dvoumne politike in sicer, da po eni strini podpira zahtevo po umiku izraelskih' čet, po drugi pa daje Izraelu potuho in ga opogumlja, da lahko izsiljuje ozemeljske prisvojitve, ki so v popolnem nasprotju z resolucijami varnostnega sveta. V tej zvezi so danes iz Kaira sporočili, da je ameriški predstavnik v Egiptu Bergus izročil egiptovskemu zunanjemu ministru Riadu novo Rogersovo poslanico, vsebina katere pa še ni znana. Politični opazovalci v Kairu pa domnevajo, da Rogers hoče z vsemi sredstvi pomiriti Egipčane in da v svoji poslanici ponavlja načelne Nixonove izjave, ki jih je dal v svojem poročilu senatu o zunanji politiki ZDA v pogledu umika izraelskih čet z zasedenih arabskih področij ter o priznanju pravic palestinskega naroda. Medtem pa izraelska vlada vlaga vse svoje napore, da bi preprečila neposredni poseg štirih velesil in varnostnega sveta v sedanje razgovore pri veleposlaniku Jarringu. Izraelski zunanji minister, ki je včeraj sprejel belgijskega veleposlanika, se je danes sestal z argentinskim in japonskim veleposlanikom, s predstavniki držav, ki so članice varnostnega sveta« Včeraj pa sta Eban in predsednica vlade Golda Meir imela daljši razgovor z ameriškim diplomatskim zastopnikom v Tel Avi-vu. Na teh razgovorih so izraelski predstavniki ponovili stališče vlade, ki nasprotuje posegu v katerikoli obliki tako štirih velesil kot varnostnega sveta v Jarringo- je Izrael pripravljen sprejeti samo »dodatna jamstva* velesil v primeru podpisa mirovne pogodbe na Bližnjem vzhodu in nič drugega. Medtem pa je izraelski tisk danes nadaljeval s kritikami in napadi na ameriško stališče in zlasti na nedavne Nixonove izjave, da se mora Izrael umakniti z a-rabskih področij, ki jih je zasedel leta 1967 v zameno za mirovno pogodbo z Egiptom. Izraelski listi obtožujejo ZDA, da je podlegla sovjetskemu in egiptovskemu pritisku. da ohrani svoje interese na Bližnjem vzhodu. Tako izraelski listi kot vsi telavivski vladni predstavniki poudarjajo, da bi vsako »vmešavanje štirih velesil ali varnostnega sveta lahko povzročilo konec Jarringovega posredovanja*. Na današnji seji francoske vlade so obširno razpravljali o položaju na Bližnjem vzhodu. Državni tajnik za zunanje zadeve Lipkow-ski je poročal o svojem nedavnem obisku v Kairu, kjer je imel razgovore s predsednikom El Sadatom (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. —Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič se je vrnil danes iz kratkega obiska v Parizu, kjer je odprl razstavo »Umetnost na tleh Jugoslavije od prazgodovine do danes* in se sesti s predsednikom francoske vlade Chaban Delmasom. Ribičič je dejal, da je razstava napravila izreden vtis na vse obiskovalce in da se v francoskih umetniških krogih primerja z razstavo egiptovske umetnosti in razstavo Picassa. Med obiskom je predsednik francoske vlade Chaban Delmas priredil v čast Mitja Ribičiča in članov jugoslovanske delegacije slovesno kosilo. V svoji zdravici na kosilu je Delmas med drugim poudaril, da bo ta razstava dosegla ogromen uspeh in omogočila francoski javnosti, da se boljše seznani z umetnostjo narodov Jugoslavije. Francoski premier je izrazil željo pc nadaljnjem razvoju odnosov z Jugoslavijo na vseh področjih. Ribičič je v odgovor na zdravico ugotovil, da bodo odnosi med obema državama s to razstavo obogateni in poglobljeni na kulturnem področju. Predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije je izrazil prepričanje, da bo bodoči obisk francoskega premiera v Jugoslaviji niiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiMi NA SEJI PREDSEDSTVA ZKJ O USTAVNIH SPREMEMBAH Slovenija soglaša s spremembami druibeno-gospodarskega sistema Tako je izjavil v razpravi tajnik CK ZKS Andrej Marinc (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 3. — Na včerajšnji seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, ki je bila v celoti posvečena razpravi o u-stavnih spremembah v Jugoslaviji, je v imenu slovenskih komunistov govoril tajnik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije inženir Andrej Marinc. Njegov govor izraža stališča Slovenije do nameravanih sprememb v odnosih med federacijo in republikami. Inženir Andrej Marinc je takoj v uvodu povedal, da Slovenija soglaša z novo ustvaritvijo in naravo sprememb v družbeno - gospodarskem sistemu Jugoslavije. Dodal je, da vse napovedane spremembe izražajo težnje najbolj širokih plasti ljudstva. V bistvu gre za spremembe, ki so vo misijo. Po vesteh iz Tel Aviva bile že nekaj let predmet zahtev. Predlogi sprememb gospodarskega in družbenega sistema tudi ustrezajo sedanjim in prihodnjim odnosom med narodi v Jugoslaviji, ustrezajo pa tudi razvoju proizvajalnih sil in razvoju samoupravnih odnosov. Ko bodo te spremembe sistema zaživele, bodo po sodbi Andreja Marinca odpravile stanje nestabilnosti, ki je vladalo nekaj let in ki je zajelo tako gospodarsko kot politično življenje v državi. Zdaj so dani pogoji, da dolgoročno rešimo razna nasprotja in postavimo temelje za stabilnejši razvoj v prihodnje, je dejal Marinc. Napovedane spremembe spodbujajo delovne ljudi, ki žele družbeni napredek. Slovenija je bila že dolgo časa zavzeta z reševanjem ljudskih vprašanj, ki so danes predmet razprav. To se je pokazalo ob znanem takoimenovanem ■■milili...........Hilli......................................................m,,,,,. Sajgon spet grozi z invazijo Severnega Vietnama Dve ameriški letali sestreljeni nad severnovietnamskim ozemljem - Ofenziva laoške vladne vojske s pomočjo tajskih oddelkov v severnem Laosu - Spor v sajgonskem režimu SAJGON, 3. — Sajgonski kolaboracionistom predsednik Van Thieu je danes ponovno grozil Severnemu Vietnamu z invazijo, medtem ko je ameriško letalstvo spet bombardiralo severnovietnamsko ozemlje in pri tem izgubilo dve letali. V severnem Laosu je redna vojska princa Suvane Fume s pomočjo tajskih vojaških oddelkov in od CIA plačanih gverilcev Meo začela novo o-fenzivo proti silam Patet Laa, ki naj bi olajšala pritisk na ameriško-sajgonske invazijske čete v južnem delu države. Van Thieu, ki je govoril na nekem seminarju o »pomiritvi*, je pozval severne Vietnamce, naj »odprejo oči in nas ne prisilijo, da bi jih napadli na njihovem ozemlju*. Dejal je tudi, da je sajgon-ska vojska sedaj sposobna, da napade »komuniste* kjerkoli. Te grožnje so povzročile med •-meriškim javnim mnenjem precejšnjo zaskrbljenost, zaradi česar je glasnik Bele hiše Ziegler smatral za potrebno, da pojasni, da ameri- ška vlada »ni razpravljala o možnosti invazije Severnega Vietnama s strani južnovietnamskih čet*. Ta izjava pa ni zadovoljila opozicijskih krogov v kongresu. Načelnik demokratske skupine v senatu Mike Mansfield je dejal, da bi bila poteza, ki jo je omenil Van Thieu, »zelo huda in resna napaka* ter dodal, da ZDA »nimajo nobene dolžnosti, da bi prišle tako daleč v podpiranju sajgonskcga režima*. Mansfield je pozval sajgonskega predsednika, »naj se raje pripravi, da sam nadaljuje po tej poti*, od Ni-xona pa je zahteval, naj se enkrat za vselej jasno in javno izrazi glede tega vprašanja. Čez nekaj ur (ob treh ponoči po našem času), bo imel Nixon tiskovno konferenco o zunanji politiki, ki bo verjetno v veliki meri posvečena položaju v Indokini. šef Bele hiše bo imel priložnost, da ugodi Mansfieldovi zahtevi. Grožnje na Severni Vietnam prihajajo tudi iz Phnom Penha, kjer je parlament »soglasno in brez pri- držkov* izglasoval resolucijo, ki vnaprej odobrava morebitni ameriško - sajgonski napad na Severni Vietnam. V Hanoju so medtem uradno sporočili, da je severnovietnamsko protiletalsko topništvo sestrelilo včeraj v pokrajini Quang Binh dve ameriški reakcijski letali, ki sta sodelovali pri bombnem napadu na obljudena področja te pokrajine. Se-vemovietnamsko zunanje ministrstvo je ostro protestiralo zaradi o-krepitve vojaškega delovanja ZDA proti Demokratični republiki Vietnama. Ministrstvo je sporočilo, da ameriška letala vsak dan napadajo severnovietnamsko ozemlje ter da se krepi tudi delovanje topništva južno od 17. vzporednika, ki bombardira vasi in naselja na področju Vinh Linha. Po poročilu zunanjega ministrstva ameriške bojne ladje zaplovejo pogostoma v sever-novietnamske teritorialne vode ter obstreljujejo sevemovietnamske ladje in čolne. »Očitno je — nadaljuje poročilo — da so ameriški im- perialisti raztegnili svoja vojna dejanja ter pripravljajo nove korake v pustolovščini proti DRV*. Američani le delno priznavajo letalske napade na ozemlje Severnega Vietnama. Tudi danes je vojaško poveljstvo v Sajgonu sporo-ročilo, da je lovski bombnik »F-105» izstrelil raketo »shrike* proti domnevni protiletalski postojanki kakih 16 kilometrov severno od demilitariziranega pasu med obema Viet-namoma. To je že sedemnajsta letalska akcija, o kateri so poveljstva ZDA poročala od začetka letošnjega leta. Poveljstvo v Sajgonu je tudi sporočilo, da so včeraj izgubili nad Laosom osem helikopterjev. Po a-meriških vesteh je bilo doslej sestreljenih v Laosu 45 helikopterjev in letal. Med člani posadk je bilo 41 mrtvih, 42 ranjenih in 26 po-i šanih. Kot smo omenili, je laoška vladna vojska začela na severu države močno ofenzivo proti silam Palet Laa, pri kateri sodelujejo tudi številni bataljoni iz Tajske ter zloglasni gverilci Meo, ki jih je organizirala in oborožila ameriška obveščevalna služba. Operacijo so verjetno pripravili včeraj med tajnim sestankom, ki je bil v Vientianeju med predsednikom Suvano Fumo in dvema visokima častnikoma sajgon-ske vojske. Sestanka se je udeležil tudi vrhovni poveljnik laoške vojske Rattikoun. Ofenzivo so sprožili severovzhodno od Doline vrčev. Prva poročila govore o hudih bojih blizu mesta Nong Het. Končno še vest iz Sajgona, kjer poročajo o hudem sporu, ki je nastal med Van Thieujem in podpred-nikom Cao Kijec. Clednji je po poročanju dopisnika ameriškega lista «New Yorker» napovedal svojo kandidaturo na bližnjih predsedniških volitvah v opoziciji s sedanjim predsednikom. Ameriški časnikar trdi, da se Thieu in Ky sedaj »na smrt sovražita* ter da bo Američanom težko uspelo, da ni ju obdržala skupaj. cestnem problemu, ki je bil v bistvu odsev globljih nasprotij v jugoslovanski družbi. Vsa prizadevanja Slovenije za ustalitev položaja in za uresničitev naprednejših odnosov so bila koristna za oblikovanje odnosov v celotni jugoslovanski socialistični skupnosti. Inženir Marinc se je odločno zavzel za korenitejše konkretno izvajanje sprejetih sklepov in opozoril na negativne izkušnje kompromisnega izvajanja gospodarske in družbene reforme, kar je imelo za posledico odstop od nekaterih ciljev te reforme. Tajnik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je zlasti poudaril dve stvari, ki sta pomembni za utrjevanje stabilnosti gospodarskega in političnega položaja v Jugoslaviji. Na prvem mestu sta po novem določena vloga federacije in položaj republik zlasti pa jasno določena funkcija republik, njihova suverenost in državnost. Hkrati pa je povsem rešeno tudi vprašanje položaja delovnega človeka v družbenem delu. V tem se kaže tako imenovana soodličnost med razrednim in nacionalnim v družbenem razvoju Jugoslavije. Razčiščena in natančno odločena do zdaj stališča po položaju delovnega človeka v združenem delu, se pravi pri skupnem ustvarjanju vseh dobrin družbe. Na tej podlagi pa je hkrati razčiščen in določen tudi položaj narodov in narodnosti v jugoslovanski skupnosti. V tem se odpirajo možnosti za dejansko konstituiranje republik na enakopravnih osnovah. To pa hkrati omogoča, da se vsestransko uveljavijo vse tiste nacionalne posebnosti ip različnosti, ki jih je poprejšnji centralistični sistem tako ali drugače odrival. Jasen položaj republik in njihovih izvirnih pravic pa omogoča, da se konkretno določi tudi vloga federacije. S tem .ja bo mogoče doseči dosti večjo trdnost zveze jugoslovanskih narodov in narodnosti. Moram reči, je dejal na koncu Andrej Marinc, da je slovenska javnost z zanimanjem sprejela u-stavne spremembe. Glede nadaljnjega dela v tej zvezi je dejal, da je treba postaviti osnovo za svobodno demokratično razpravo, ki bo ustvarjalna in ki bo krepila s prepričanjem množic v pravilno predlaganih spremembah. Drago Koštnrlj nov korak na področju razširitev odnosov med obema državama, ki imata podobne oziroma enake poglede na vrsto najvažnejših mednarodnih vprašanj. Sinoči je jugoslovanski veleposlanik v Parizu Ivo Vejvoda priredil v prostorih veleposlaništva sprejem v čast Mitja Ribičiča. Na sprejemu so bili številni francoski umetniki, kulturni, znanstveni in družbeni delavci in politiki. Med gosti je bilo tudi več članov francoske vlade in številni novinarji. Pred odhodom iz Pariza je Ribičič danes zjutraj sprejel ravnatelja francoske tovarne avtomobilov Renault Raifusa in njegove sodelavce, ki so seznanili Ribičiča z načrti o sodelovanju francoske tovarne z ljubljanskim Litostrojem in s skupnimi naložbami v proizvodnjo avtomobilskih delov in proizvodnjo Renaultovih avtomobilov za jugoslovanski trg. Ribičič je med drugim izrazil zanimanje za razširitev industrijskega sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo in poudaril, da bodo predložene ustavne spremembe omogočile širše gospodarsko sodelovanje Jugoslavije z inozemstvom. V razgovorih z jugoslovanskimi in francoskimi novinarji pred odhodom iz Pariza je Mitja Ribičič dejal, da se je s francoskim ministrskim predsednikom razgovarjal o dvostranskih in raznih mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, posebno o položaju na Bližnjem vzhodu. Pri tem je bila izražena obojestranska zaskrbljenost zaradi zadržanja Izraela in .je prišla do izraza enakost pogledov glede rešitve tega vprašanja. Ribičič je dejal, da glede tega vprašanja ne gre za nikakršen jugoslovanski načrt, čeprav Jugoslavija je zelo aktivna pri iskanju politične rešitve, kajti Jugoslavija .je kot sredozemska država zelo zainteresirana za mir na tem področju. Na vprašanje, če Jugoslavija, podobno kot Francija, pogojuje sklicanje evropske konference o varnosti z rešitvijo berlinskega vprašanja, je Ribičič dejal, da Jugoslavija sodi, da se za sklicanje konference ne smejo postaviti nikakršni pogoji, kajti če se v Evropi vzpostavi o-zračje zaupanja, bo lahko rešiti tudi vprašanje Berlina. Vsaka stvar mora najprej dozoreti, je dejal Ribičič. B. B. Sovjctsko-italijanska veterinarska pogodba MOSKVA, 3. — Med Sovjetsko zvezo in Italijo so danes podpisali veterinarsko pogodbo, ki predvideva medsebojno nadzorovanje glede uvoza mesa ter raznih mesnih izdelkov. S podpisom te pogodbe se odpira možnost pomembnega uvoza mesa iz Sovjetske zveze. O tem, v italijanskih krogih pravijo, da Italija uvaža vsako leto za milijardo in 800 milijonov lir klavne živine in mesa s tega tržišča. PO MNENJU SINDIKATOV Gospodarska kriza v Veliki Britaniji LONDON, 3. — Generalni tajnik britanske sindikalne centrale TUC Vietor Feather je med tiskovno konferenco podal danes zelo temačno sliko o stanju britanskega gospodarstva. «Okrog božiča — je dejal — bomo imeli milijon brezposelnih, cene stalno naraščajo ter obstaja, kot vsi vedo, resna kriza.* Feather je predlagal ministrskemu predsedniku Heathu. da bi imel s sindikati razgovor o gospodarskih problemih države. Prihodnji ponedeljek se bo Heatli razgovarjal o teh vprašanjih s predstavniki zveze britanskih industrijcev. Nevarnost inflacije v Franciji? PARIZ, 3. — Franclja se je komaj izvlekla iz gospod«,rskiih težav, ki so nastale leta 1968 z razvrednotenjem franka in že govorijo o potrebi po »stabilizaciji gospodarstva*. V mnogih gospodarskih krogih menijo, da že obstaja nevarnost inflacije, čeprav še ne zahtevajo ostrejših konjunktumih ukrepov. Pariški gospodarski dnevnik »los Echos* je napravil anketo, v kateri primerja francosko gospodarstvo z gospodarskim položajem ▼ ostalih zahodnih evropskih državah. Čeprav Ust ugotavlja, da ima Franclja na razpolago sredstva za utrditev svojega gospodarstva, vendar opozarja, da bodo marale pristojne oblasti strogo nadzorovati odnos med plačami In cenami, Id mora biti manjši od lanskega leta. Po mnenju gospodarskega dnevnika bo treba postopno uvajati zadevne ukrepe, ker bo v nasprotnem primeru francosko gospodarstvo lahko zašlo v iidivjo spiralo*, ki zna povzročiti velike težave •II a ZAŠKI DNEVNIK S SEJE UVOZNIKOV IN IZVOZNIKOV PRI SGZ Razvoj in mnogi pereči problemi blagovne menjave z Jugoslavijo 0 tem je poročal Dušan Košuta - Tržaški in goriški račun v središču pozornosti poslovnega sveta Kako se je razvijal promet v zadnjih letih - Stanko Bole o uvozu 40.000 stotov mesa iz Jugoslavije lavi na italijanskem ozemlju, so operaterji opozorili na nekatere spremembe, ki so jih v zadnjem času vnesli v ustrezne pravilnike, in med katerimi so nekatere, ki otežujejo poslovanje, namesto da bi ga olajšale. Slovensko gospodarsko združenje ima v načrtu za bližnjo prihodnost sestanek s predstavniki koprske sekcije italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice; sestanek bo po vsej verjetnosti že aprila letos. Na seji so končno obravnavali problem industrijsko tehničnega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji v obmejnem pasu. Želja prizadetih operaterjev je, da bi vnesli možnost takega sodelovanja tudi v okvir maloobmejnih sporazumov. Slovensko gospodarsko združenje si bo v tej zvezi prizadevalo, da bi pristojne oblasti pristale na takšno rešitev problema, od katerega si tako to- Te dni je bil na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja sestanek operaterjev s področja zunanje trgovine, ki ga je vodil načelnik ustreznega odseka Dušan Košuta in ki se ga je udeležilo večje število operaterjev. Pred začetkom razprave o tematiki na dnevnem redu je predsednik SGZ Stanko Bole omenil nedavno odobritev brezcarinskega kontingenta za uvoz 40.000 stotov mesa iz Jugoslavije na naše področje na osnovi posebnega sporazuma, ki je bil dosežen med Jugoslavijo in I-talijo in ki bo stopil v veljavo po objavi ustreznega odloka v Uradnem vestniku. Tako operaterji kakor tudi potrošniki nestrpno pričakujejo uveljavitev te pomembne ugodnosti za naše področje, saj bo priliv omenjenega kontingenta mesa na Tržaško pomenil po eni strani možnost občutne pocenitve mesa v tržaških mesnicah, po drugi pa tudi ustrezno poživitev blagovnega prometa po avtonomnem računu, saj ustreza po poprečnih cenitvah okoli 3 in pol milijarde lir vrednosti. Dušan Košuta je nato načel vrsto tekočih vprašanj s področja zunanje trgovine s posebnim poudarkom na vprašanja, ki zadevajo blagovno izmenjavo in druge oblike gospodarskega sodelovanja med I-talijo oziroma našim področjem in sosedno Jugoslavijo. Govornik je predvsem omenil nekatere nove organe, ki so se v zadnjem času u-stanovili ali ki se še ustanavljajo v sosedni republiki. Pri gospodarski zbornici za SR Slovenijo so tako pred časom ustanovili osemčlansko komisijo, ki se bo ukvarjala z vprašanji, ki so povezana s poslovanjem po tržaškem in goriškem sporazumu; podobna komisija je bila zatem ustanovljena tudi pri gospodarski zbornici za Hrvatsko v Zagrebu. V Kopru je bila ustanovljena sekcija italijansko - jugoslovanske zbornice, ki bo nekakšna protiutež tržaški delegaciji mešane italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice iz Milana. V to sekcijo so bili imenovani izrazito poslovni ljudje: za predsednika direktor umaškega podjetja Interko-merce Katalinič, za ravnatelja vodja podjetja Adrija - Komerce iz Kopra Grmek, za tajnika pa ravnatelj koprske filiale Jugoslovanske izvozno kreditne .banke Fabjani. Pri zvezni gospodarski zbornici v Beogradu se pa pravkar ustanavlja posebna grupa izvedencev, ki , se bo ukvarjala s problemi blagovnega in deviznega režima po obmejnih sporazumih in ki bo po vsej verjetnosti poslovala pri gospodarski zbornici v Ljubljani. Košuta je nato podrobneje razčlenil razvoj blagovne menjave po tržaškem in goriškem sporazumu. Naglasil je, da je tržaški račun konec lanskega leta izkazoval 3,5 milijarde lir aktive za Jugoslavijo, medtem ko se je goriški zaključil s prebitkom 1,5 milijarde. Ta prebitek se je v zadnjih mesecih še občutno zmanjšal ter se danes suče, kar zadeva tržaški račun, na višini približno 2,5 milijarde lir. .. V lanskem letu je Jugoslavija iz- . Majski občinski *wt je na svoji vozila po tržaškem sporazumu za I sinočnji seji sogtoio odobni bese okoli 7.5 milijarde lir blaga, od ^ *“ *" “ K"A' stran kakor tudi onstran meje o-betajo občutne koristi. V soboto, 6. t. m. Pokrajinski kongres bivših internirancev V soboto 6. t.m. se bo ob 17. uri začel v dvorani, »Di Vittorio*, na sedežu sindikatov CGIL v Ul. Pondares, pokrajinski kongres sdru-ženja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih. Na dnevnem redu: otvoritev in nagovor predsednika, tajniško poročilo o dosedanjem delu, priprave na vsedržavni kongres, izvolitev novega odbora in delegatov za vsedržavni kongres, ki bo v Trstu 2., 3. in 4. aprila, diskusija in skupna resolucija. Bivši interniranci in svojci žrtev nacističnih taborišč so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo kongresa. V NABITO POLNEM ROSSETTIJU AZNAVOUR NAVDUŠIL TRŽAŠKO OBČINSTVO Charles Aznavour je že več let ena najbolj blestečih zvezd v svetu evropske lahke glasbe in že samo dejstvo, da je njegov sloves doma in v tujini vzdržal tako dolgo, priča o njegovih kvalitetah. Znano je namreč, da je ravno svet spektakla tisti, ki v najkrajšem času rojeva, pa tudi uničuje svoje najvidnejše like, še posebej pa je zna čilno, da je vsakomur težko prodreti preko svojih meja. Najbolj znan nam je primer italijanskih pevcev, (Mina, Morandi, Celentano), ki uživajo pri nas naravnost fanatičen ugled, ki pa so na tujem zelo malo poznani. Če je torej Aznavour dosegel, kar je dosegel, pomeni, da razpolaga z vrlinami, s katerimi se lahko ponaša le malokateri drugi pevec. Nič čudnega torej, da je bila sinoči v Politeama Rossetti dvorana napolnjena do zadnjega kotička in da je občinstvo s hrupnim zanimanjem sledilo izvajanju francoskega tasa*, ki se je žal samo za en dan ustavil v našem mestu. In kljub temu, da je bila večina pesmi v francoščini, so se gledalci navdušili nad odličnim, občutenim petjem in nad agresivno, za Franco- ...................................................................................................................................................................................... ■ i ■ i ■ i ■ i ■■■ miiii mi n n ■■■■■■■ itu V SOBOTO V KULTURNEM DOMU S Smoletovo dramo «Antigona* dvestota premiera SG v 25 letih Antični mit napolnjen z vsebino današnjega časa Slovensko gledališče v Trstu bo v soboto slavilo pomemben jubilej. Zastor na odru Kulturnega doma se bo vzdignil za dvestoto premiero v petindvajsetih letih neprekinjenega delovanja. Ta nedvoumna številka, ki ne vsebuje operet in nekaterih večkrat obnovljenih del, je očitno že sama dovolj zgovoren dokaz o vlogi in pomenu našega gledališča. Slovensko gledališče si i« za ta praznik izbralo dramo Dominika Smoleta tAntingona», po mnenju večine kritikov največji dosežek slovenske dramatike po drugi svetovni vojni. Delo je že ob svojem nastanku — pisali smo leto 1960 — pomenilo izjemen dogodek v slovenskem gledališkem življenju, saj so ga skoraj hkrati uprizorila kar tri gledališča. Smoletov uspeh je potem kronala še nagrada Sterijinega pozorja za najboljši jugoslovanski tekst, potrdili pa so ga tudi številni prevodi in uprizoritve. Deset let. ki nas loči od nastan- ka Antigone, nikakor ni zmanjša- kostumih Marije Vidauove je delo lo njene trajne pesniške vrednosti, pa tudi ne pomena antigonske dileme. Problem, ki ga Smole rešuje, se namreč glasi: biti moralno čist in braniti resnico za ceno tragič nega propada, ali biti ponižen in ubogljiv zavoljo udobnega in varnega životarjenja. Zgodba namreč govori o Edipovih sinovih Eteoklu in Polinejku, ki padeta v bratomornem boju: prvi kot branitelj domovine in je pokopan z vsemi častmi, drugi kot njen zavojevalec in je po kraljevem ukazu prepuščen mrhovinarjem. Sestra Antigona prekrši ta ukaz in ga pokoplje. Smole jfof legaliziranem nasilju uprizoril režiser Mile Korun. Temeljni problem je skušal počlovečiti in pri tem poiskati tisti skupni imenovalec tragičnosti, ki je univerzalna. saj so vsi ljudje pravzaprav brez krivde v tem sistemu in hkrati njegove žrtve. Ismeno igra Mira Sardočeva, Kreona Anton Petje in Teiresiasa Jožko Lukeš. Naslovna junakinja pa v Smoletovi igri ne nastopa. Nocoj v kinu Astra v Rojanu Diskusija o «jpsihiatriji> je ta antični mit v sebi pregnetel in ga napolnil z vsebino našega časa, oblikovno pa se je podredil pravilom grške drame, kjer se na odru o dogodkih samo poroča, sicer pa se odvijajo nekje v ozadju, in uporabil prosti verz, ki ga je oblikoval v čudovito lepem jeziku. Na sceni Klavdija Palčiča in v SEJA OBČINSKEGA SVETA V MILJAH SOGLASNA OBSODBA PORAJANJA FAŠIZMA Protestna brzojavka predsedniku in podpredsedniku vlade - Občina bo organizirala predavanja o fašizmu tega predvsem mesa in živine. V primeri s prometom v letu 1968 se je jugoslovanski izvoz predlanskim povečal za 4 odst., lani pa celo za 100 odst. Obojesmerni promet po tržaškem računu je v letu 1970 dosegel 12 milijard lir. Goriški račun pa izkazuje manjši promet kakor v preteklosti. V letu 1966 je bilo na tem računu za približno 10 milijard lir obojestranske menjave, lani pa se je račun zaključil s prometom 4 milijard lir. V zvezi s poslovanjem po spiskih «C» in «D», je nadalje poročal Dušan Košuta, se bo Slovensko gospodarsko združenje v sodelovanju s tržaško trgovinsko zbornico in z mešano italijansko - jugoslovansko trgovinsko zbornico zavzelo za to, da bi bilo v čini krajšem času in v cim večji meri poenostavljeno in olajšano. Kar zadeva časovno veljavnost obmejnih spora z umov, ki se morajo kakor znano obnavljati leto za letom, si bo združenje prizadevalo, da bi ta doba obsegala vsaj tri, po možnosti pa 5 let. Združenje bo v kratkem nastopilo na pristojnih mestih tudi v zvezi z drugimi perečimi problemi s področja zunanje trgovine. Tako bo postavilo zahtevo, naj bi deželi Furlaniji - Julijski krajini bila zagotovljena finančna sredstva, iz katerih naj bi kreditirali izvoz blaga z našega področja. Predpostavka za uspešno poslovanje na tej osnovi bi morala biti primerno nizka obrestna mera na ustrezne kredite. V tej zvezi, kakor tudi v zvezi z drugimi problemi na dnevnem redu, bo združenje nastopilo pri deželnem odborniku za industrijo in trgovino. Iz razprave, ki je sledila Košu-tovemu poročilu, naj povzamemo priporočilo Združenja in samih o-peraterjev, naj bi se uvozniki in izvozniki, ki poslujejo z Jugoslavijo, v čim večji meri posluževali obmejnih računov, kar odpira možnosti za ustrezno večanje prometa v obeh smereh. Operaterji so nadalje naglasili potrebo, naj bi pristojne oblasti dovolile carinjenje blaga tudi v tovarnah in ne le na meji, kar je že možno opravljati v Jugoslaviji, ker bi se s tim celotno poslovanje s tujino lahko občutno poenostavilo. V zve-si z začasnim uvozom blaga, ki Ja namenjeno industrijski prede- dilo brzojavke, ki jo bodo poslali predsedniku in podpredsedniku vlade, občinska uprava pa bo besedilo objavila s plakati, ki jih bodo nalepiti po vsej občini. V brzojavki občinski svet soglasno urgira takojšnjo aretacijo krivcev reakcionarnega prevratniškega gibanja in uničenja sedežev protifašističnih strank v Aquiii, obsoja malomarnost varnostnih organov in zahteva razpustitev stranke MSI ter vseh polvojaških skupki in odločno izvajanje zakona z dne 20. junija 1952 o prepovedi fašistične dejavnosti. Ob začetku seje je župan Millo ostro ožigosal fašistične izgrede v Aquili, povezal te dogodke s fašističnim prevratniškim gibanjem v Reggio Calabrii, skrunitvijo partizanskih spomenikov, mazanjem napisnih tabel in drugimi fašističnimi podvigi na Tržaškem. Občinska u-prava, ki je zaskrbljena zaradi porajanja fašizma, bo s sodelovanjem univerzitetnih profesorjev organizirala od 1. do 25. aprila vrsto predavanj z javno diskusijo o fašizmu. Tako bodo 1. aprila predvajali film »Gli indifferenti*, 8. aprila film »Cronache di poveri amanti». Prof. Kochia bo 15. aprila imel predavanje o temi »Vojaška politika fašizma*, 16. aprila prof. Colotti; »Zunanja politika fašizma*, 22. aprila prof. E. Guagnini »Kulturna politi ka fašizma*, 23. aprila prof. E. Santarelli »Gospodarska politika fašizma*. Velika protifašistična manifestacija pa bo 25. aprila. Po nagovoru in sporočilu župana je svetovalec Fontanot (KPI) predlagal, naj bi občinski svet odobril prej omenjeno brzojavko in je navedel razne fašistične podvige, obenem pa poudaril nujnost energičnega nastopa vseh sil, ki se sklicujejo na ideale odporništva, ter obsodil ravnanje pristojnih oblasti in organov, ki ne nastopajo pravočasno in energično, da bi preprečile vandalske podvige fašističnih tolp Predstavniki svetovalskih skupin KD, PSI in PRI so poudarili, da se strinjajo z obsodbo porajanja fašizma in z zahtevo po razpustu fašistične stranke ter pozivom na odločen nastop vseh demokratičnih sil. Občinski svet je nato soglasno o-dobril kritje stroškov za predava nja in posvetovanja strokovnjakov s starši o vzgoji otrok in sodelova nju med šolo in družinami. Prav tako je odobril kritje stroškov za razne turistične in kulturne prire- ditve v lanskem letu (skupno 4 milijone lir). Župan je na sinočnji seji obvestil občinski svet o najnovejšem razvoju problema ladjedelnice Na-valgiuliano v Miljah. Povedal je, da je imel razgovore s predsednikom deželne uprave in z novim vodstvom ladjedelnice. Problem so rešili tako, da je s 1. marcem prevzela milj-sko ladjedelnico na novo ustanovljena družba »Sooieta cantieri Alto Adriatico*. Prihodnja seja bo v sredo ob 20. uri. Ni se zavedla žice za vleko avtomobila Med prečkanjem Trga Sansovi-no malo pred 18.30 ni 60-letna Al-ma Muschlan pen-. Tommasin iz Ul. Bemind opazila žloe, s katero je 22-letni Franco Coslovlch vlekel s svojim fiatom 1300 pokvarjeni fiat 500 last 30-letnega Steli la Vidonlsa Iz Drevodera R. Sanzio. Tammestoiova se je spotaknila ob žici ln se potolkla po nogah, zaradi čeear se je z rešilnim avtom odpravila v bolnišnico. Tu so JI samo razkužili odrgnine in jo nato po nudeni zdravniški pomoči odslovili s priporočilom 10-dnevnega počitka. V kinematografu »Astra* v Rojanu bo danes ob 20.30 ljudska manifestacija na temo: »Psihiatrija kot legalizirano nasilje*, za katero so dale pobude naslednje organizacije in ustanove: Združenje za borbo proti mentalnim boleznim, ARCI, krožek «U. Barbaro*, Cineforum v Trstu, krožek »Che Guevara*, krožek «R. Morandi*, krožek »G. Sal-vemini* in »Teatro Proposta*. Pred diskusijo bodo predvajali dokumentarni film o terapevtski skupnosti v Gorici, ki je bil posnet za finsko televizijo. Diskusije se bosta udeležila direktor psihiatrične bonišnice v Gorici prof. Agostino Pirella in docent za psihologijo na medicinski fakulteti v Trstu prof. Gianfranco Minguzzi. Vstop prost. Pravljična ura Včeraj popoldne je bila v Tržaški knjigami že kar tradicionalna tPravljična ura*. Zbranim malčkom je brala pravljice prof. Zora Rebulova in s svojim podajanjem pritegnila pozornost mladih poslušalcev. Dva javna natečaja konservatorija Tartini Konservatorij »Tartini*, v Trstu je razpisal natečaja, ki se glasita: a) natečaj za eno mesto tajnika izven staleža za priključeno srednjo šolo z uradniško kariero, začetni kvocient 160. Študijski naslov: diploma za računovodje; b) natečaj za dve mesti sluge izven staleža za priključeno srednjo šolo, pomožna kariera, začetni kvocient 133. Študijska naslov: osnovnošolsko spričevalo. Prošnje na kolkovanem papirju in opremljene v smislu razpisa z dne 1. marca 1971, morajo biti naslovljene na predsedstvo upravnega sveta glasbenega konservatorija »Tartini*, Ul. Ghega 12 — 34132 — Trst in dostavljene v priporočeni zalepki do 20. marca 1971. Razpis je izobešen na oglasni deski zavoda v Ul. Ghega 12 v pritličju. Vsa nadaljnja pojasnila daje tajništvo ob delavnikih od 11. do 12. ure. ze sicer značilno mimiko, s katerima je Aznavour v precej obširnem programu predstavil svoje nove in stare uspehe. Njegov repertoar je tako lahko zadostil vsakovrstnim okusom, manjkal pa je morda le vezni tekst, ki bi lahko nekoliko obrazložil pesmi in istočasno razredčil program in s tem nudil nekaj trenutkov oddiha pevcu in poslušalcem. Res velika neprijetnost pa so bili tudi tokrat zvočniki, ki se vsekakor ne skladajo z akustiko dvorane. Res je že, da bi bolj tihi zvočniki verjetno ne mogli posredovati glasu vsem gledalcem v zadnjih vrstah, toda takšni kot so, povzročajo nevzdržen hrup za tiste, ki sedijo v prvih vrstah. uk- Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Dominik Smole ANTIGONA Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Marija Vidau Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: MILE KORUN Osebe: Ismena Kreon Haimon Teiresias Paz Stražnik Glasnik Mira Sardočeva Anton Petje Silvij Kobal Jožko Lukeš Llvij Bogateč Alojz Milič Stane Raztresen Zbor: Bogdana Bratuževa, Marta Cancianijeva, Miranda Caharljeva, Nora Jankovičeva, Lidija Kozlovičeva, Mira Lam-petova in Marija Oficija. Premiera v soboto, 6. marca ob 21. uri (RED PREMIERSKI) Ponovitve: V torek, 9. marca ob 20. url (red mladinski v četrtek) t sredo, 10. marca ob 20. url (red mladinski v sredo) v nedeljo, 14. marca ob 16. uri (red B — nedeljski popoldanski) Charles Aznavour Mrzla prha za šoviniste Predlog zu arhiviranje «zadeve Mayer» Agencija Arisa poroča iz Rima, da je druga komisija višjega sodnega sveta predlagala, naj se tzade-va Mayer» arhivira, ker preiskava, ki jo je uvedla ni dala nobenih e-lementov, ki bi opravičevali disciplinski postopek v zvezi s tem, kar je dr. Mayer dejal na otvoritvi sodnega leta v Trstu. Agencija dodaja k temu, da pri-tiče zadnja beseda o tej tzadevi* višjemu sodnemu svetu samemu, ki »bi moral izreči svoje mnenje 10. t. m. V primeru, da višji sodni svet ne bi soglašal z mnenjem druge komisije, bi bila tzadeva* lahko predložena ministru za pravosodje in glavnemu pravdniku pri kasacij-skem sodišču, edinima organoma, ki lahko sprožita disciplinsko akcijo*. Združena tržaška desnica, tržaška odvetniška zbornica in tržaški italijanski dnevnik, ki so umetno ustvarili in napihnili ezadevo Ma-yer*, so tako v prvi fazi izsiljene preiskave doživeli mrzlo prho. V omenjeni komisiji višjega sodnega sveta so očitno ljudje, ki mislijo z zdravo pametjo in ki predvsem niso pod vplivom bolnega šovinizma in preživele fašistične miselnosti in zato v znanih pogumnih izjavah namestnika državnega pravd-nika dr. Magerja niso videli nič takega, kar naj bi zahtevalo disciplinski postopek proti visokemu sodnemu funkcionarju tržaškega sodišča, kakor je to soglasno zahteval tužaljeni* vesoljni zbor tržaške nacionalistične desnice. Logično je zato pričakovanje, da bo mnenje komisije višjega sodnega sveta obveljalo tudi pri nadaljnjih odločujočih organih, če bi tzadeva Mayer» na nadaljnje pritiskanje desnice prišla pred njiju. ZAHVALA Športno društvo «Primorec« se iskreno zahvaljuje za zdravniško pomoč, ki sta Jo nudila dr. Mašera ln dr. Milič našemu izletniku na slovenskih Športnih Igrah v Trbižu, ko ga je zadela nenadna slabost. Posebno Iskreno se zahvaljuje dr. Miliču, ki Je bdln%a peljal na dom. Prodaja vstopnic od torka da-lje vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Cenjene abonente redov B— (nedeljski popoldanski) in MLADINSKI. V ČETRTEK opozarjamo na spremembe v vrstnem redu predstav, do katerih je pri. šlo zaradi programskih obvez, nosti Slovenskega gledališča, U-prava Slovenskega gledališča jih ob tem nezaželenem ukrepu vljudno prosi za razumevanje. Pojasnilo V zvezi z našim včerajšnjim kur-zivom tNova diskriminacija našega dnevnika*, ki se je nanašal na o-dobritev tsklepa o naročninah dnevnikov, biltenov in revij za urade odbomištva za industrijske storitve*. nam je pristojni odbornik Dušan Hreščak pojasnil, da ni šlo za tnaročilo dnevnikov, biltenov in revij za urade odbomištva*, kateremu načeluje, temveč za podjetje Ace-gat. Istočasno pa je odbornik dejal, da je seveda povsem logično, da bi moral biti Acegat naročen tudi na Primorski dnevnik, ker prinaša želje in zahteve meščanov, ki *• neposredno tičejo podjetja Acegat. S tem naš zapis o diskriminicaji Primorskega dnevnika popravljamo, obenem pa ugotavljamo, da diskriminacija pač ostaja, le da ne v uradih omenjenega odbomištva, pač pa pri Acegatu, ki je v njegovi pristojnosti. ...................MuiiiiiiiimiiiniiiMiiiiiiHiii...iiniiniiiiiinimiiiiiiiiniiiiiiii... Štipendija za šoviniste? Navadno nam uprava tržaške univerze pošilja razna tiskovna sporočila, ki zadevajo izplačevanje štipendij, razpise natečajev itd. Sporočila, ki ga ponatiskujemo, nam niso poslali, a ga vseeno objavljamo. tTržaška univerza razpisuje natečaj za študijsko štipendijo »Dr. Vi-ntcio Lago* v višini 150 tisoč lir. Na natečaj se lahko prijavijo študentje pravne fakultete, ki zadoščajo naslednjim pogojem: 1. da so se rodili v Julijski krajini. 2. da so italijanske narodnosti in da o njihovih italijanskih čustvih ni nobenih dvomov...*, Ne bomo nadaljevali z našteva njem pogojev za štipendijo, ki jo razpisuje, kot smo že zapisali, tržaška univerza, ki je državna usta nova in. kot rad govori rektor Ori-gone, todprta prijateljstvu med na rodi*. Iz besedila razglasa izhaja, da se slovenskim akademikom, z njim* pa vsem Slovencem, godi nezaslišana diskriminacija. Kaj pomeni, »da ne more biti o italijanskih čustvi)i (sentimenti di italianitd) nobenih dvomov*, če ne avtomatično izključitev vseh slovenskih študentov iz takega natečaja (pogoi ni italijansko državljanstvo, temveč narodnost!), poleg tega pa Se skoraj policijsko poizvedovanje o čustvih italijanskih študentov, ki bi se na natečaj prijavili. Če so namreč ta tčustva* nekaj več kot narodnost, tedaj gre že za raven tpolitičnih čustev* in tržaška zgodovina nas uči, za katera politična čustva gre. Kdo izdaja take epatente* politične in nacionalistične neoporečnosti? Morda MSI? Gre za štipendijo iaime ustanove, ki nagrajuje nacionalizem, šovinizem, netenje narodnostne mržnje m diskriminira Slovence, z njimi pa tudi demokratične italijanske akademike. Ker je na tržaški univerzi trenutno le peščica Slovencem nenaklonjenih študentov (nekaj desetin izzivačev) lahko celo rečemo, da je to oblika finansiranja neofašistič nih pojavov pri nas. To pa je milo rečeno, protiustavno, kot je nezakonito neposredno in posredno netenje narodnostne mržnje. Univerza je samostojna državna ustanova, to vemo. toda vanjo lahko posega šolski minister, preko svojih predstavnikov v upravnem svetu pa še občinska in pokrajinska uprava. Mulimo tudi. da bi o tem moral povedati svoje mnenje tudi deželni odbornik za šolstvo Vprašujemo se za zaključek ko liko je še takih iavnih in do!javnih ustanov, ki umetno (a finančno) podpirajo peščice šovinistov ki bi sicer že zdavnaj izginili s pozo utice? VČERAJ V ROSSETTIJU Živahno kramljanje z Mariom Soldatijem Znani italijanski pisatelj in režiser Mario Soldati, avtor številnih filmov, televizijskih oddaj in knjig, kot na priliko »A cena con il com mendatore*, € America, primo amo-re», sRacconti del maresciallo*. *L’Attore* (knjižna nagrada *Cam-piello), »Viaggio in Italia alla ri-cerca dei cibi genuini* (in zdaj še zvini*) se je včeraj popoldne na povabilo Italijanskega kulturnega združenja in pod pokroviteljstvom Teatra Stabile, srečal v gledališču Rossetti s tržaškim občinstvom, s katerim je imel daljše kramljanje na «nenapisano temo*, kot je uvodoma sam poudaril. Uglednega gosta sta pozdravila tržaški pisatelj Mario Cecovini, ki je tudi vodil razgovor med Soldatijem in občinstvom ter direktor revije zTurismo* in tajnik zAccade-mia della cucina* dr. Gianfranco Viatori. Mario Soldati je najprej skušal razložiti, čemu je odklonil obliko predavanja in se raje odločil za neposreden razgovor, ki je živahnejši in odkritejši, saj ni že vnaprej pripravljen in se potemtakem v nevezanem razgovoru lahko dotika marsikaterih vprašanj, ki bi se jih sicer ne mogel. Po tem pojasnilu, ki ga je oprl še na vrsto anekdot, ki jih je doživel med svojim potovanjem po i-talijanskih kulturnih krožkih, je pisatelj pričel skozinskoz, ne da bi mu niti za trenutek pošla sapa in z njemu lastno šepavostjo ter razgledanostjo do vseh pojavov, ki jim je priča današnji človek, odgovarjali na pestra vprašanja prisotnih. Tako se je pomudil pri Trstu in njegovem zmitelevropskem* značaju, pri Joyceju in njegovem narodnostnem vprašanju, ki je nekje slično narodnostnim vprašanjem pri naj, se zamislil v čas, ko je pred več kot štiridesetimi leti prvič zagledal z morja to olesketajoče se mesto, pa še v tisti trenutek, Ko je pred leti v Bazovici s tekom m slastjo tistega, ki se na to kaj razume, jedel domačo, nepotvorjeno kraško jed. Zlasti pri tem vprašanju se je Soldati za dalj časa ustavil in saj je razumljivo, če pomislimo, da je pripravil o jedilih in vinih dve krasni in dragoceni knjigi kakršni sta zPotovanje po Italiji v iskanju pristnih jedi in vin*. To svojo, skorajda trmasto ljubezen do zdrave domače kuhinje pa je !udi med samim razgovorom ovil v splet poezije, kajti zzdrava jed je najčistejša poezija*. kot je sam dejal. Na kraju svojega kramljanja je Mario Soldati odgovarjal še na druga zastavljena vprašanja o izpovednih sredstvih, o filmu, o pisatelju. o ljubezni, u sovraštvu, o Bogu, o eksotiki gastronomije in o mamilih. IBS KROŽEK ABSOLVENTOV SLOVENSKE TRGOVSKE AKADEMIJE vabi na OBČNI ZBOR ki bo 8. maroa v Kulturnem domu ob 20.30 v prvem ali ob 21. uri v drugem sklicanju. KMEČKA ZVEZA vabi na OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, 7. marca 1971 ob 9. url v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio št. 4. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora. 2. Predsedniško poročilo. 3. Poročilo tajništva. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Pozdravi in diskusija. 6. Volitve. 7. Razno. V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. član, ki bi se ne mogel udeležiti občnega zbora, lahko podpiše pooblastilo drugemu članu. Vsak lahko sprejme največ 5 pooblastil. V SOBOTO, 6. MARCA bodo repentabrske žene praznovale v gostilni Križman v Velikem Repnu «dan žena» Igral bo priznan orkester. Bogat srečolov. Vabljeni vsi. »*o*o«o*o«< ><»»o«o«o«n»n4 y>. mala VISOKO NAD OBLAKI ... z ansamblom Lojzeta Slaka DOBER DAN SONCE ansambel Borisa Kovačiča 24 poskočnih za veselo RAZPOLOŽENJE •>0^0**04*0«K T* )^04*( '4*04*0« BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2AŠKA KREDITNA BANKA TRSI • Ulic« P. Filzl II. 10 fel. 38101/38045 opravil« vse oančne posle kupuje tujo valuto tfčera|tn|l odkupni devizni teča|i; Ameriški dolar 618,— Kanadski dolar 590.— Brit. iterling 1 4/5,— Svic. frank 142,— Franc frank 110,— Balg frank 12,— Hol florint 172,— Nemška mark« 170,— Avst šiling 24,— Dinar veliki bankovci 37.30 Dinar mali bankovci 38.30 Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 4. marca KAZIMIR Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 17.54 — Dolžina dneva 11.15 — Luna vzide ob 10.11 ln zatone ob 2.07. Jutri, PETEK, 5. marca BOGO Vreme včeraj: najvlšja temperatura 4,8, najnlija —1,4, ob 19. uri 2,9, zračni tlak 1015,4 rahlo raste, veter 14 km severovzhodni, sunki vetra 41 km na uro, vlaga 36 odst., nebo 8/10 pooblačeno, morje rahlo razgl. bano, temperatura morja 7,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. marca 1971 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa Je 10 oseb. Umrli so: 9l_letna Rosalia Verze-gnassi vd. Chtuselottt, 61 letna Vit torla Sedeucci por. Moritz, 43-letnl Aldo Cardillo, 68-letnt Marcello Mo. roslni, 70-letnl Olivlero Battlg, 59. letni Eugenio Zanella, 67-letni lsl. doro Grassi, 81-letn! Gugltelmo De Lorenzi, 5 ur stara Loredana Cher. maz, 73-lefcni Carlo Segnanl, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Gluha 14, Man-zoni. Largo Sonnlno 4. INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2. Ai Gemelli. Ul. Zoruttl 19-c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 13«) AIIAngeio d’oro, Trg Goldoni H, Cipolla, Ul. Belpogglo 4, Al Due Luc. d, Ul. Glnnastlca 44, Mianl, Drev. Ml. ramare 117 (Barkovlje) Razna obvestila Prosvetno društvo Slavko Skam perle obvešča, da Je danes zadnji dan prijav za avtomobilsko kraško vož. njo. Gledališča VERDI Medtem ko se v gledališču Vjdjj nadaljujejo predstave Bugamelljs™ opere «La Fontana* In Donizzettij* opere »Le convenienze ed lnc0"v~, nienze teatrali* (v petek ob *>• bo predstava za red C v parterju ložah ter za red A na galerijah balkonih) je v pripravi predzaoM predstava sezone 1970.71, ki bo o segala Leoncavallovo opero *•' gliacci« in Manuela Falle »El aroo brujo« v izvedbi španskega baleta Antonia Gadesa, ki bosta na sp0*” du v soboto ob 20.30 za red A parterju in ložah ter za red B « galerijah in balkonih. V znani Leoncavallovl operi nastopili sopranistka Gianna Gal ■ tenorist Aldo Bottion, baritonist Ajdo Protti, tenorist Ermanno bore zi in baritonist Gabriele Flore*1. Režija Beppe de Tomasi, s°ene , realizaciji gledališča Verdi Lulsa SP natelli. V baletu «E1 amor brujo* bo uideš sam glavni plesalec skupno plesalko Cristin Hoyce, obenem P bo tudi režiser in koreograf. Pev~~ del v baletu je zaupan mezzosopranistki Giovannl Fioroni. Scene 6®*' nuele Luzzatti. Tako »Pagliacci« kot «E1 amor or“-jo» bo dirigiral Ferruccio Scaglia. Pri blagajni gledališča (tel. 23S!"' se nadaljuje prodaja vstopnic 11 predstavi v petek in v soboto. POLITEAMA ROSSETTI jutri ob 20.30 prva predstava F**-brijeve komedije »Zapeljivec« * '. vedbi igralske skupine Paolo F . Elene Cotta . Laura Tavantl - D niela Surina. Režija Fantasio PlcC° ‘ scena Luca Crippa Popust za >D nente na sezono Teatra Stabile. AVDITORIJ Igralska skupina «Teatro dei C°®-medianti« z Mario Tereso Alban prizori jutri ob 20.30 in v ne« ( popoldne Cocteaujevo igro <^rT|1u dvema glavama« ter samo v s° ob 21. uri »Moravijeve ženske*, nodejanke in zbirke povesti diž» v izvedbi M. T. Albani. Za ^ be predstavi 50 odst, popust ** bonente na predstave cikla »G* lišče danes«. Razstave V umetnostni galeriji Tor®,DlK|ii razstavlja do 9. marca avstro slikar Adolf Frohner Urnik *a od 10.30 do 12.30 ln od 16.30 *lr dano mladini pod 14. leto*11- (ji, Capltol 16.00 »La moglie del oljili11' sofla Loren. Marcello Mast' Technlcolor. tst* Moderno 16.00 «L'uomo cenut« )epl ploggla«, Charles Bronson, w Jobert. Technicolor Mr|*K'e Vittorlo Venelo 16.00 Polnt«. Film Antonionija. 0(j l>-color. Prepovedano mladini P letom. fug»»< Ideale 16.00 »Tre uomin! 1° f* Louis de Funes, Gerard O O*'-chnlcolor, „**»• Impero 16.30 »Un caso dl coXle Lando Buzzanca Prepovedan0 dlnl pod 18. letom , _»jl»f- Astra 18.30 »Psihiatrija kot rano nasilje«. Vstop prost. »Rosolino PeternO, soldato«. Abbazla 16.00 »La moglie tPjjujp se», Gastone Moschln. M. Technicolor. KINO «|RIS» predvaja danes ob 19.30 ni dramatični film: l assassimo di SISTER GEORGE Igrajo: Beryn Reld ln Work. — Mladini pod ^ toni vfltop prepovedan, KINO NA OPČIN*!! urf^ predvaja danes ob 18. ml lllm: SFIDA SULLA PUSTA DI FUOCO Igrajo: Darren MoGavtn, ^ Garriaon ln Annle GORIŠKI DNEVNIK ■ Z NASTOPOM PRISTOJNEGA ODBORNIKA GIUSTA Deželni svet zaključil razpravo o perečih vprašanjih šolstva V Vidmu stolica za slovenski jezik in slovstvo - Dežela in druge javne ustanove bodo krepkeje posegale na to področje - Resolucija, ki so jo predložile KD, PSDI in PSI, sprejeta z večino glasov Deželni svet je včeraj zaključil Opravo o problemih državnega •a deželnega šolstva. Po daljšem l^egu odbornika za šolstvo Giu-. a ,se je razvila razprava o vpra-aanjih, resolucijah in interpelaciji" ki so jih o isti tematiki vlo-i zastopniki posameznih sveto-valskih skupin. V razpravo so potep svetovalci Rizzi (PSIUP), Boji' (MSI), Bergomas (KPI), Ber-o1 (PLI), Di Caporiacco (MF), (KPI) in Del Gobbo (KD). ? , s° v glavnem izrazili svoja gledišča v zvezi s poročilom odbor-!|ra Giusta, pri čemer so se mne-Ja močno razhajala. Sledilo je glasovanje o štirih resolucijah s pjrročja šolstva. Prvo so predlo-Predstavniki gibanja Movimen-r? Prioli: ta je bila sprejeta z vemo glasov. Drugo in tretjo so Predložili komunisti ter sta bili obe avrnjenj. četrta in zadnja resori?- y j0 je vložila večina leve redine, pa je bila sprejeta z ve-j/JJp glasov. Proti so glasovali li-“jralci, psiupovci in komunisti, mi-pC' Pa so se vzdržali. Poročilo, ki ga je o problemih joistva na vseh ravneh podal od-jj?rnik Giust, se v glavnih točkah tena z vsebino resolucije, ki jo •* Predložila večina leve sredine, , na osnovi katere bo deželni od-.J- nastopil pri osrednjih šolskih masteh v Rimu. Iz Giustovega potekla povzemamo glavne misli. boželna uprava mora življenjsko Rogati v probleme krajevnega 'stva. V italijanskem šolstvu je ffifadetih okoli 9,000.000 otrok, di-f{COv in študentov in 600.000 uči->p Jey ter profesorjev in docentov. Je armada, ki zahteva primer-deefentralizacijo upravnih po-^Pkov v zvezi z njenim poslova-jfm. Poleg dežele morajo pri tej jpentralizaciji sodelovati tudi dru-_ krajevne ustanove. , 'ja je stopila na pot reform j.Q tega šolskega ustroja leta 1963, PrvP^notila srednjo šolo. Ta zal3 reb)rma se Je pozneje izka-d a za pomanjkljivo. Na nedav-jjp1 sestanku šolhikov v Frascati-^So bili postavljeni prvi zametki hst«6 re^orrne" *z okvira katere $et Paia predvsem dve točki: za-5 J obveznega šolanja otrok pri tu starosti, in uvedba dvoletne-Cj Pripravljalnega tečaja ob konti). nižjih razredov nižje sred- N ?ole- e*« dežela je v tem smislu že t'ovo 3 nekaj korakov vštric z detoc re^ormo. I*r je med drugim le> v°0d0 ,z^rad*k* novo osnovno šolo, novo telovadnico in morda še dru-ge zgradbe socialno - kulturnega značaja. Denar za gradnjo teh dveh odsekov je prispevala s posebnim zakonom deželna uprava Furlanija -Julijska krajina. Cez nekaj mese cev bo še tretja dražba. Takrat bodo oddali dela za gradnjo povezave med avtocesto in državno cesto Gorica - Trst. Za ta dela je na razpolago približno 350 milijonov lir. Na pokrajini menijo, da bodo z deli na avtocesti končali leta 1973. V tem času bd bilo potrebno, da bi se goriška občina pobrigala, da bi pričeli tudi z deli za gradnjo avtoporta na meji. Vemo, da ie denar za gradnjo avtoporta že na razpolago, vendarle vemo tudi, da ni iz Rima dovoljenja za odprtje mednarodnega bloka 1. kategorije na tem odseku. Tudi na jugoslovanski strani se pripravljajo da bi gradili obmejne naprave pri Vrtojbi, stično z Italijani. Novogoriška občina ima že pripravljene načrte za gradnjo obmejne postaje, baje .je tudi finansiranje že gotovo, prav tako imajo v načrtu gradnjo navadne cestne povezave med novim blokom in Batujami, kjer bi se priključili na sedanjo cesto Nova Gorica - Postojna. Med Postojno in Vn.niko so v polnem teku dela za gradnjo tega ca. Tudi denar za drugi odsek te avtoceste, od Postojne do Razdrtega je že na razpolago. V Gorici u-pamo, da bodo Jugoslovani našli finančna sredstva za gradnjo avtoceste od Razdrtega do Nove Gorice. Solidarnost sindikatov s prof. Bassaglio Prejšnji dan so se sestali sindikalni predstavniki CGIL za INPS, splošno bolnišnico in umobolnico, da bi proučili organizacijske probleme v zvezi z ustanovitvijo krajevnih zdravstvenih enot v okviru preosno-ve bolnišnic. Pri tem so ugotovili važno funkcijo sindikata pri urejevanju teh problemov. Ob tej priliki so zborovalci soglasno izrazili svojo solidarnost s prof. Francom Bassaglio, bivšim ravnateljem goriške umobolnice, ki ga je državna prokura obtožila. Prof. Bassaglia je prvi v Italiji u-vedel sistem zdravstvene skupnosti, ki je znatno olajšal položaj umskih bolnikov in postavil v nov položaj tudi zdravstveno osebje. V podatkih iz pristanišča Porto-rosega je znašal blagovni promet v preteklem februarju v prihodu 84.574 ton raznega blaga; pristalo je 72 ladij od katerih 57 italijanskih in 15 tujih. Med izkrcanim blagom je na prvem mestu gorilno olje za 36.000 ton, industrijski les 15,4 tisoč ton, koruza 12,9 tisoč ton, kaolin 9.188 ton, premog 8.461 in manjše količine drugega blaga. Seja občinskega sveta bo danes zvečer ob 20.30. Ker so svetovalcem razdelili občinski proračun za 1971 in tudii županovo moralno poročilo, je skoro gotovo, da bo ta proračun glavna točka razprave, ker bo jutri tudi zapadel ultimativni rok pokrajinskega kontrolnega urada za odobritev tega proračuna. V nasprotnem primeru so zagrozili Tržiču komisarsko upravo. Iz bolnišnice. Pri zidarskem delu se je včeraj ponesrečil v Tržiču 57-letni Eugerrio Gentilini Iz Ulice Della Bora 35. Padel je vznak v neko luknjo in se pri tem poškodoval na vratu in na levem kolenu. Pridržali so ga za dvajset dni iiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiMiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu. Barvni film. A o ca Gorica SOČA (Nova Gorica): «Katarina — ena ljubezen je dovolj«, francoski barvni film - ob 18. ln 20. KANAL: «v času charlestona«, italijanski barvni film — ob 19.30. SVOBODA (Šempeter): «Bedford strelja brez opomina«, ameriški barvni film - ob 18. ln 20. DESKLE: »Odpadnikova ljubica«, italijanski barvni film — ob 19.30 ŠEMPAS: «Sherlock Holmes proti Jacku Razparaču«, francoski film — ob 20 RENČE: «Rio Bravo«, ameriški barvni film — ob 19.30. PRVACINA: ((Zdravnik Iz Saint Paolia«, zapadnonemškl barvni film - ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna D’Udlne, P S. Francesoo 5, tel. 2124 . V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči v TrtL ču dežurna lekarna »Centrale« Frlta In Ennert, Trg republike št. 26 — tel. 72341. UDOKAN JE NAJVEČJE LEŽIŠČE BAKRENE RUDE NA SVETU Sovjeti iščejo kapitale da bi odprli nov rudnik Sovjeti imajo toliko bakra, da se jim z odpiranjem rudnika ne mudi, hkrati pa je škoda, da ob pomanjkanju te kovine leži ruda Udokana neizkoriščena Udokan je eden izmed gorskih masivov sibirskega Daljnega vzhoda in se dviga do 3000 metrov nad dolino Amur, razteza pa se skoraj do obal Pacifika. Je to že nekakšen kontinent. Življenjske razmere pa so zelo težavne, mogli bi jih primerjati z razmerami na Arktiki ali Antarktiki. Tod more za sedaj živeti le človek, ki ga sem privede želja po avanturi ali pa izredno visok zaslužek. In tu so odkrili velikanske zaloge bakra. Prve sledove bakra so tu odkrili leta 1949, torej že pred 22 leti, vendar bodo šele prihodnje desetletje začeli ta bogastva izkoriščati. Zakaj? Sovjetska zveza je — kakor piše pariški Le Monde — iskala finančno pomoč za ta dela v tujini, kajti nesmiselno bi bilo začeti z lastnimi sredstvi, ko pa Sovjetska zveza trenutno razpolaga z zadostnimi količinami bakra, z druge strani pa so potrebne za odprtje novega rudniškega bazena velikanske investicije, najmanj dve milijardi dolarjev, to se pravi 1.250 milijard lir. Hkrati pa bi bilo tudi nesmiselno, pustiti tolikšna bogastva neizkoriščena, ko pa se po svetu čuti vedno večje pomanjkanje bakra. Mlad sovjetski pisatelj Viktor Konjecki je področje Udokana, koder se raztezajo zaloge bakrene rude, opisal takole: »Gorska veriga Udokana je nemogoč kralj: plazovi, potresi, večni led, mraz tudi 50 in več stopinj pod ničlo, nevihte, ki nanesejo tudi po 15 metrov snežnih zametov. Poleg tega pa nobene poti, niti steze. Vsaka pomlad prinaša poplave, vsako poletje se vname tajga.» V takšnem okolju so začeli kopati bakreno rudo. Vendar ne v smislu eksploatacije tega rudnega bogastva v normalnem smislu. Kopali so na roko, s krampi in z lopatami, da bi temeljiteje proučili površinske zaloge rude. Delo ni prišlo nikamor. Nato so se razmere nekoliko popravile in prišel je prvi kompresor, ki pa je potoval osem dni od letališča, do koder so ga pripeljali z letalom. O-sem polnih dni so potrebovali, da bi ga prepeljali, oziroma prenesli 53 km daleč. S temi novimi sredstvi so mogli hitreje .opraviti dela pri ugotavljanju obsežnosti ležišča, pri analizi odstotka kovine v rudi itd. Po dolgih raziskavah so prišli do ugotovitve, da je tu največje ležišče bakrene rude na svetu, da je ta ruda zelo bogata, da bi bilo negospodarno pustiti tolikšno bogastvo mrtvo, pa čeprav tako daleč od sveta. In v tem smislu so sovjetski strokovnjaki predložili svoje ekspertize raznim potencialnim kooperantom. V tej ekspertizi je med drugim rečeno približno tole: »Ležišča so zelo obsežna in ruda je najvišje kakovosti. Mi bomo ta ležišča eks-ploatirali. Tudi sami. Toda nam trenutno baker ni potreben, da bi žrtvovali druge objekte za to, da bi odprli tukajšnje. Mi lahko čakamo. Če pa ste vi zainteresirani, lahko začnemo takoj. Vi bi morali sodelovati s krediti in stroji, dobiček bomo pa delili v sorazmerju z vloženimi sredstvi.* Najprej so se javili Japonci, ki so proučili predložene podatke, se odpravili tudi na kraj sam, temeljito pregledali razmere, nato odpotovali ter na koncu predlagali, naj bi jim dali kak mesec časa za razmišljanje. Kaže, da Japonska sama ne bi zmogla tolikšnih sredstev, vrhu tega pa se Japonska boji zaradi bližine kitajske meje. Kitajska je namreč le 400 km stran od tega rudnega bogastva. Za Japonci so prišli Angleži, ki so tudi obiskali področje in si izgovorili čas za premislek. Hkrati z Angleži so se za zadevo začeli zanimati Francozi, ki so prav tako poslali v Moskvo delegacijo. Bilo je to pred približno letom dni. Pred mesecem dni pa je zadevo ponovno sprožil Kosigin, ko je sprejel skupino zahodnonemških poslovnih ljudi. Rekel je, da gre za načrt, ki bi mogel zanimati tudi zahodnonemško republiko. Obseg teh bogastev je tolikšen, da bi se eksploatacije ne moglo lotiti eno samo podjetje. Konec januarja pa so bili v Moskvi spet Francozi. Prišla je delegacija, ki je predstavljala vrsto francoskih podjetij in bančnih zavodov. Sicer pa je francoska delegacija že dolgo prej vodila pogajanja s sovjetskimi predstavniki, ki so ji posredovali še nekaj podatkov o nahajališčih v Udokanu in ker kaže, da bi se moglo iz tega kaj izcimiti, se kontakti nadaljujejo in poglabljajo, hkrati pa tudi širijo v smislu, da bi poleg Francozov pri tem skupnem po- dvigu sodelovali tudi finančni krogi drugih dežel. Po nekaterih in-diskrecijah bo do konca letošnjega leta vendarle prišlo do »konkretnega*. Kakor kaže, je sedanja slika naslednja: naložbe bi znašale najmanj dve milijardi dolarjev. Koliko bi znašala proizvodnja še ni znano, vendar je malone gotovo, da bi proizvodnja orekašala proizvodnjo bakra, kolikor ga sedaj dajo vse francoske čistilnice. Do prvih industrijskih količin rude bi prišli že v tem desetletju, normalna eksploatacija pa bi se začela na prelomu desetletja. Prva shema eksploatacije predvideva gradnjo čistilnic v Bratsku in v Krasno jarsku. V Bratsku imajo velikanske energetske vire, v Kras-nojarsku pa bi mogli izkoriščati (Nadaljevanje na 6. strani) Motiv z nabrežja r rancozov pn lem skupnem pu- v. o*, c,*./ ■ - ——— ~«*j“ (foto. M. Magajna) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinifiiiiNiiitMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniimiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiu REZULTATI ANKETE MED MOŠKIMI 0 ŽENSKI MODI TEST AMERIŠKEGA ZDRAVNIKA Več kot polovica za «aiini» «maxi» pa večina odklanja Nemčija, ki je pred časom odklonila «maxi», je z navdušenjem sprejela zelo kratke hlače, ki-jim pravijo tudi »shorts* Kot se je že zgodilo za «maxi» obleke, ki so jih odklonili, češ da so nepraktične, so tudi tokrat za novo modo hlač «shorts» v Nemčiji izrazili svoje mnenje. Novosti niso odklonili. V modnem kotičku revije »Der Morgen* so namreč napisali, da »shorts* ali «hot — pants*, kakor jih tudi imenujejo, pomenijo »svež slog za mlada dekleta*. Da bi pa ne bila le mlada dekleta privilegirana z novo modo, so se v Londonu odločili, da bodo skrojili tudi posebno varianto kratkih hlač za ženske srednje starosti. Tako vsaj kažejo modeli angleške šivilje Jean Allen. Kratke hlače, ki si jih je zamislila za zrelejše ženske, so skrojene iz zelo lahkih tkanin. Hlače so nekoliko daljše kot tiste za mlada dekleta in se ob kolenu nekoliko razširijo, tako da dajejo vtis krila. Druga možnost, ki jo predlaga londonska ustvarjalka mode, pa so navadne kratke hlače »shorts*, ki jih je le nekoliko videti skozi vrez na zelo dolgih oblekah. Očitno je torej, da sta Nemčija in Velika Britanija sprejeli novost na področju mode, ni pa tako za Francijo, ki je »shortse* odklonila. Iz ankete, ki so jo izvedli med Francozi, je namreč razvidno, da je 41 odst. odraslih Francozov za »mini*, 54 odst. pa nasprotnih »shortsom*. «Maxi» ima le 28 odst. privržencev. Ko so podobno anketo izvedli med mladimi fanti od 15. do 19. leta starosti, PREJELI SMO L’INFORMATORE AGRARIO. Set-timanale. 18 febbraio 1971. Pro-prieta: D. Rizzotti. PERISCOPIO. Rassegna mensile in-dipendente. Letteratura, arte spet-tacolo, folclore, scuola, costume, cultura varia. Pordenone, Gen-naio 1971. SANTfi DU MONDE. Le magazine de 1’Organisation de la Sante. Fč-vrier — marš 1971. TOfVE SVETINA VIL AN A lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PRVA KNJIGA «Primož!» Imela je solze v očeh. «Ne razumem te, zakaj to govoriš Povej mi, morda td bo odleglo!« Obrnil se je k njej in se zagledal v njene velike oči, bleščeče in mokre kot dva neznana, tuja svetova. «Kakor puščica je, ki se zalomi v telesu in se zaraste. Od takrat, ko so pobili moje, čutim, da me mora nekoč ujeti smrt. Hladno, spolzko Upa okoli mene. Sem kot slepec, ki so ga prignali v ozek hodnik brez izhoda. Beži, toda ubežaU ne more. Ne drži se me! PusU me, da se sam utopim v žalosU! Nihče me ne more rešiU. Nihče pomagaU. Nikamor se ne morem umakniti, samo čakaU.» «Primož,« držala ga je za roko. «Ne govori tako! Solze so ji vrele iz očd in ji tekle po licih. Tresla jo je vročica in groza jo je mrtvila. Ni našla tolažbe zanj. Nenadoma se ji Je svet razodel v drugačni luči, kot ga je bila vajena gledati. Dvom jo je nagrizel kot ostuden pajek. Molk žalosti ju je zagrnil. Ona je drhtela ob njem, njegove misli pa so se razkropile po viharnem nebu. Z oblaki snegonosoi je odtavala slutnja, kot je prišla, in z njo tudi žalost. Minilo ga je kakor vselej Njene solze, ki jih Je čutil na svojih rokah, so gasile bolečino in preganjale njegovo samotnost. Toplo čustvo ljubezni do nje se je zganilo. Ob njej se je spomnil, da ni sam, 4a po grebenu ležijo ljudje z istimi težavami in z istim upa- je bilo za «mini* 74 odst. mladih, za «maxi» pa 18 odst. Medtem ko se drugod ubadajo s problemom o priljubljenosti ali nepriljubljenosti kratkih hlač, nadaljujejo jugoslovanski modni u-stvarjalci po tradicionalni poti. Zdi pa se, da se posebno mladi Jugoslovani zanje ne zmenijo in na široko sprejemajo modne novosti z zahoda. V Zagrebu, ki ga nekateri imajo za prestolnico mode, delujeta predvsem dva ustvarjalca, ki sta si po zamislih diametralno nasprotna: to sta Žuži Jelinek in Rihard Gumzej. Žuži Jelinek je znana kot šivilja Jo-vanke Broz. Usmerjena je po tradicionalni liniji, predvsem h krojenju kostimov, plaščev v klasičnem slogu, zlasti iz težkih tkanin v zeleni in rožnati barvi, za dnevne priložnosti pa bele barve. Poleg tega, da se Žuži Jelinek ukvarja z ustvarjanjem novih modelov, je znana tudi kot avtorica nekaterih knjig o modi, kot so »Enciklopedija mode*, »Skrivnost elegantne ženske*, »Enciklopedija vsakdanjega življenja*. Najmlajši jugoslovanski modni ustvarjalec pa je Rihard Gumzej. Njegovi modeli so celo bolj ekstremni kot tisti, ki jih prikazuje moda na zahodu. Imenovali bi jih lahko baročne. Vsi modeli, ki pridejo izpod rok tega ustvarjalca, slonijo na enem detajlu, ki ga največkrat predstavljajo žepi. Kar smo doslej povedali, se je v glavnem tikalo mode za ženske. V Evropi so sicer izvedli anketo, ki je pokazala, da se moški ne zanimajo preveč za modo, kljub temu pa po vsem svetu prirejajo tudi modne revije za moške. Anketa kaže, da sledi modi 28 odst. moških v Nemčiji, 16 odst. v Veliki Britaniji, 11 odst. v Italiji in 7 odst. na Švedskem. Moški, ki pa ne sledijo modnim novostim, dosežejo 58 odst. v Italiji, 39 odst. v Veliki Britaniji in v Nemčiji ter 44 odst. v skandinavskih državah. Kot smo že dejali, kljub vsemu prikazujejo najrazličnejše modne novosti moške mode po vsem svetu. Pred nedavnim je bila n.pr. Novo sredstvo proti alergiji na penicilin taka modna revija v Londonu v Earl’s Courtu. Na reviji so sodelovali modni ustvarjalci iz Avstralije, Avstrije, Belgije, Kanade, Finske, Francije, Hongkonga, Madžarske, Indije, Irske, Italije, Japonske, z Malte, iz Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Južne Afrike, Južne Koreje, Švedske, Zahodne Nemčije in Velike Britanije. V Londonu so tudi objavili v modni reviji «Taylor and Cutter* lestvico najbolj elegantnih moških. Na zadnjih dveh mestih sta John Lennon, bivši član ansambla «The Beatles*, in Mick Jagger, član ansambla »The Rolling Stones*. Poleg tega j" revija pred nedavnim kritizirala tudi princa Karla, češ da nosi preširoke hlače, ki spominjajo na hlače njegovega o-četa Filipa Edinburškega. Princ Karel se je baje oddolžil novinarjem s pikro pripombo med večerjo, ki so jo priredili za londonske modne ustvarjalce. IIIIMI1IIIII*IIIIIIIIIII*IIIII*II H* IIIIIIIIIIIIIH**l*l*lllim**,,**l*****9*** ******************** ******** ******** ************ ****** Na vsakih sto ljudi sta dve osebi alergični na penicilin. Navadno dobi alergična oseba že dva dni po injekciji penicilina neprijetne izpuščaje, ki zelo srbijo, zgodi pa se lahko, da že po nekaj minutah doživi nekakšen šok: koža pordeči, usta se izsušijo in krvni pritisk upade. Zaradi tega šoka, ki ga imenujejo anafilaktični, umre vsako leto v ZDA vsaj 600 oseb. Tudi če se reakcija na penicilin ne konča s smrtjo, je doživetje takega šoka zelo hudo, tako za bolnika, kot za zdravnika, kateremu lahko bolnik pred očmi umre za srčno kapjo. Mnogi zdravniki prav zaradi tega nočejo dati bolniku, ki je v preteklosti pokazal tudi skoraj neznatne znake alergije na penicilin, injekcije tega zdravila. Namesto penicilina uporabljajo pri bolnikih, ki so podvrženi alergiji, manj močne antibiotike. Zdi pa se, da bo sedaj zdravnikom lažje ugotavljati, ali je bolnik, ki do tedaj še ni dobil injekcije penicilina, nanj alergičen ali ne. Bernard Levine, profesor na zdravniški šoli z univerze v New Yorku, je namreč izdelal poseben test, s katerim OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pokazali boste manj spretnosti kot sicer. Nevšečnosti v zvezi s šolskimi uspehi najmlajših. BIK (od 21.4. do 20.5.) Navzlic nasprotovanju boste uveljavili neko svojo zamisel. Udeležite se domače zabave. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Skupno delo vam zagotavlja uspeh. Zaradi svoje občutljivosti se vam zdi, da drugi sovražijo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Povečali se vam bodo dohodki. Pazite, da se z ljubezenskim igračkanjem ne opečete. LEV (od 23.7. do 22.8.) Postavite se po robu birokratskim tendencam. Nekdo ne more razumeti vaše ravnodušnosti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zavrnite sleherno negotovo ponudbo. Napetost v družini se bo še povečala. ker bo nekdo od zgoraj interveniral v vaš prid. Krajši spopad s prijatelji. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Spremenite vaš način dela in skušajte uveljaviti nove ideje. Pomagali boste svojim najbližjim. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Počakajte še nekaj časa, preden se lotite novega posla. Vaše čustveno vprašanje se ne razvija najbolje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ustvarile se bodo možnosti, da bi povečali svoj ugled. Odločilen korak v pogledu vašega čustvenega vprašanja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Za dosego uspeha osredotočite vse svoje sile na en sam cilj. Ogibajte se nevarnosti, da bi sanjali z odprtimi očmi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ohranite mirno kri, tudi če se stvari ne bo- TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) I do razvijale po vaši želji. Razdrlo Vaše težave ne bodo trajale dolgo, [ se bo neko prijateljstvo. lahko ugotavlja alergičnost na penicilin. Levine najprej vbrizga bolniku pod kožo na nadlakti dve kemični raztopini, ki reagirata na protitelesca, ki jih povzroča penicilin. Če je bolnik alergičen, se pojavijo ob vbodu v kožo otekline podobne tistim, ki jih dobimo pri komarjevem piku. Levine je test preizkusil na 218 bolnikih bolnišnice Bellevue v New Yorku. Vse osebe so bile zelo bolne in edino penicilin bi jih lahko rešil. Levine je ugotovil, da kar 85 odst. teh bolnikov ni bilo alergičnih na penicilin. Ko so jim ta antibiotik vbrizgali, ni bilo nobene negativne posledice. Za tiste osebe, pri katerih je test pokazal alergičnost, so uporabili posebno metodo vbrizganja penicilina. Zdravilo so vbrizgavali v majhnih količinah v presledku nekaj ur. Kljub temu so se na bolnikih pokazali znaki alergije, ki pa na srečo niso bili nevarni. Dr. Levine pa poudarja, da negativna reakcija na test, še ni zagotovilo, da se alergična reakcija sploh ne bo pojavila, posledice se lahko pojavijo kasneje, prav tako ne pomeni ena sama alergična reakcija, da bo osebek vedno reagiral alergično. Test bi bilo treba torej napraviti pred vsakim zdravljenjem s penicilinom. Italijanski fotografi amaterji MILAN, 2. — Lani se je po-služilo fotografskega aparata kakih 12 milijonov Italijanov, toda le kakih 5 milijonov ljudi je razvilo vsaj štiri filme. Podatki kažejo namreč, da italijanski amaterski fotograf porabi tri filme na leto. če primerjamo te podatke s podatki iz drugih držav, je to zelo malo, saj porabi nemški diletantski fotograf devet filmov na leto, francoski šest in angleški pet. Anketo o fotografiranju v Italiji je izvedla revija »Photo 13 italiana*. Iz teh podatkov je razvidno, da je žensk, ki se ukvarjajo s fotografijo, 38 odst. njem v srcu. Potem mu je bilo laže. Moral ji je še nekaj povedati. «Ne razumem samega sebe. Ne vem, zakaj sem ti to govoril. Bilo je smešno. Fazan bi dejal, da vnašam demorali-zacijo v vojsko. Komisar, da širim mistiko. Kaj morem, če me spremlja ta čudni občutek? Večkrat ga doživljam pred napadi. Morda tudi zato tako hlepim po ubijanju. Mogoče je tudi to napak, da se počutim potešenega, kadar jih vidim oblite s krvjo. Padajoče, s široko razprtimi rokami, ko obje majo smrt, ki so jo namenili nam. Potem vedno sanjam o očetu in svojih, in nisem sam. Oče, ki se mi prikazuje v sanjah, se mi smehlja. Delam le to, kar me žene, da moram. Zato mislim, da imam prav. Ali se res zlo ubija z zlom? Ne vem, o tem si nisem na jasnem.« ((Primož,« je dejala proseče in ga prijela za roko. V njegovih očeh se je zgubljal obup ob njenem pogledu, ki je kakor sončni žarek posvetil v temo. «Preveč misliš o sebi. Ne misli na to! Vsakemu izmed nas je včasih težko pri srcu. Preveč si doživel za svojo mladost. Vse bo minilo, prebolel boš in premagal, in potem boš močnejši.« «Ana, prav imaš,« se Ji je hvaležno nasmehnil z očmi in nadaljeval: «Da, vse bo minilo. To je vse, kar nam ostane. Ti me pomirjaš. Nekaj svetlega si prinesla v moje življenje. Nekaj novega, kar me vedri in mi pravi, da Je živeti lepo tudi sredi grobov in ruševin. Ko so moje pobili, se mi je zdelo, da sem izgubil vero v človeka, zaupanje v pamet in smisel za dobroto.« ((Meni pa se zdi, da jo dobivam ob tebi. Ob vas vseh, ko vas gledam, poslušam in hodim z vami,« mu Je dejala. Zamolčala pa je, da je razdvojena, da jo duši občutje tesnobe. Njena preteklost se ji je razodela kot neznosno breme in njena prihodnost je vstajala kot grozeča nejasnost. Na vzhodu Je temnelo nebo. Na zahodu pa Je ozka črta ločnica med gorami in nebom zažarela in pordečila sivino oblakov. Mrak je padal na zemljo in bojni hrup Je potihnil. Redki topovski streli so bili samotni kriki umirajoče svetlobe. ZARADI VELIKIH SIROŠKOV ZA ŠOLANJE V ZDA sistem «Paye» za možnost študiju V tridesetih letih službe naj bi bivši študent izplačal štipendijo Če upoštevamo stroške za hrano in stanovanje in stroške za univerzo v ZDA, bomo ugotovili, da stane študenta šolanje na eni izmed največjih ameriških univerz od 2 milijona in pol do tri milijone lir na leto. Na univerzi Hanvard je namreč treba plačati za šolanje 1 milj. in 625.000 lir na leto, V Prin-cetonu milijon 725 tisoč, v Yalu pa milijon 800 tisoč lir na leto. Poprečno pa ti stroški naraščajo za 7,5 odst. na leto. Medtem ko se mnogi študentje, ki izhajajo iz preveč premožnih družin in zaradi tega ne morejo dobiti štipendije, morajo vpisati na manjše in bolj cenene univerze, si večje univerze nabirajo dolgove. V Princetonu bo n.pr. obračun letos zabeležil poldrugo milijardo lir pasiva, v Yaleu pa bo kar dve milijardi lir pasiva. Za to, da bi rešili te probleme, so si na univerzi v Yaleu zamislili nov način plačevanja šolnine. Oblika takega plačevanja naj bi se imenovala «pay as you earn* ali «Paye». Pred tremi leti si je tako plačevanje omislil fizik Jerrold Zacharias s tehnološkega zavoda v Massachusettsu, ki je bil tedaj svetovalec Lyndona Johnsona. Po tem načinu plačevanja, naj bi imeli študentje bančno posojilo, ki bi ga izplačali z delom plače v 30 letih službe po diplomi. Da bo sistem jasnejši, moramo način plačevanja nekoliko opisati. Najvišje predvideno posojilo za posamezni študij na univerzi je 10 tisoč dolarjev (6 milj. in 250 tisoč lir). Vračanje tega posojila naj bi potekalo z letnimi obroki, ki bi ne smeli presegati 0,45 odst. kosmatega dohodka, ki bi ga bivši študentje prijavili za vsakih 1000 dolarjev posojila. N.pr. če bi se študent okoristil z najvišjim možnim posojilom in bi njegovi dohodki znašali 10.000 dolarjev na leto, bi moral univerzi vračati 450 dolarjev na leto, to se pravi 13.500 dolarjev v 30 letih. Seveda ta vsota še ne pokriva celotnega posojila, ki ga je kot študent dobil. Toda tisti, ki so si zamislili ta način plačevanja, pravijo, da ne želijo, da bi se moral bivši študent vse življenje otepati velikega dolga. Če bi n.pr. drug bivši študent imel 20.000 dolarjev dohodka na leto, bi moral plačevati vsak mesec 900 dolarjev povračila, to je v 30 letih 27.000 dolarjev, s tem pa bi plačal tudi del posojila tistega kolega, ki bi ne imel tako visoke plače kot on. V začetku bo univerza v Yaleu sprejela kot poskus omejeno obliko načrta «Paye». Najvišje posojilo bo 800 dolarjev na leto, za vračanje bodo rok podaljšali na 35 let službene dobe, vsako leto pa bo moral bivši študent vračati 0,40 odst. dohodkov. Po mnenju prof. Zachariasa bo odstotek služb z visokimi dohodki, ki jih lahko dobijo študentje, ki so dokončali znano univerzo, tolikšen, da bo načrt «Paye» popolnoma uspel. Seveda prinaša ta načrt s seboj tudi tveganje. Kdo bo n.p. plačal dolg diplomiranega študenta, ki bo postal hippie, ali: kdo bo plačal dolg dekleta, ki bo po diplomi postala gospodinja? Za ta zadnji primer so si načrtovalci metode «Paye» zamislili nekakšno negativno doto — dolgove bo plačeval mož, toda le za prvih 10.000 dolarjev posojila. Ker pa se kljub vsem tem razlagam in pojasnilom velike banke i liso mogle ogreti za tak načrt, ki ima za seboj preveč tveganja, se je univerza v Yalu odločila, da bo skušala prepričati nekatera od največjih podjetij in ustanov, da bi dala posojila študentom. Toda to še ni največja ovira pri podeljevanju posojil. V zadnjih letih je namreč zvezna vlada !e malenkostno dvignila višino sklada za štipendije, prošnje študentov pa postajajo iz leta v leto številnejše, tako da je sklad za štipendije nezadosten. Prav to povzroča razumljivo zaskrbljenost pri študentih in profesorjih, predvsem pri pnpad’ nikih črnske skupnosti in etničn® skupnosti, ki so manj privilegira^ od večine. Načrt «Paye* bi namreč mogel povzročiti, zaradi svojega zasebnega značaja, da bi javne ustanove še bolj skrčile sklao za štipendije. Študentje z univerze v Yaleu pravijo: «Dejali ste nam, da je univerzitetno šolanje Pra'a' ca, za katero mora stroške pl®"-vati skupnost, sedaj pa pravite da si moramo univerzo plačevau sami.* Koristnost čebel V sadovnjakih je čebela nujno potrebna. Lastniki razsežnih far® s sadovnjaki ali s posestvi raznm zelišč v državah Amerike p'aru’ jejo čebelarjem za prevoz panJe s čebelami, da ob cvetju na omenjenih nasadih in posestvih čebel učinkovito pripomorejo k opraso-vanju ali oplojevanju. Za to velevažno delo v sad® njakih potrebujejo 2—4 panje 4ebei na hektar. , Američane posnemajo že vec ■ let tudi nekatere napredne p°*trs’r jine v Italiji. Deželnemu svetu Trident-Go nje Poadižje je bil predložen odobritev zakonski načrt, ki pr®r videva zagotovilo sadjerejcem. ““ se bo opraševanje sadnega dre ja izvrševalo po čebelah. čebe bodo zaščitene proti škropi jeni sadnega drevja s strupenimi sno mi. Za kritje morebitnih naS. stroškov naj bi se določila 'etn vsota 11 milijonov lir. Posebna * misija izvedencev naj bi v P mernem času določevala raznie'. tev panjev s čebelami za učin* vito opraševanje. Dognano je, da gre čebela® 75—100 odst. zasluga za pridem ‘ Čebele zvesto letajo od cveta cveta. Nekatere srkajo cvetni s ali nektar, iz katerega nare med, druge nabirajo cvetni P*, ali pelod, ki ga uporabljajo K hrano ličinkam, čebela, ki sr , nektar obišče v eni minuti de cvetov in tudi več. Za to 0PraU,. opravi do štirideset dnevnih P letov. Vsak polet za nektarja traja približno trio® minut, medtem ko čebeli, ki na et cvetni prah, zadostuje le fle minut. sj Nektar srka z jezičkom 11 . polni želodček. Drobna zrnca P hu nabira na ščetke ali v a0 pa sestavljene iz šopkov dlačic ^ zadnjem paru nožič. Tudi na prsju, ki je pokrito z diaci» se nehote nabira prah, ko se bela preriva med prašniki. In ™ye. istočasno oprašuje ali oploja te, ko prenaša na oprsju 1 , cvetnega prahu s cveta na c ^ Tudi lahki vetrovi, ki Prena v8-cvetni prah, omogočajo opwle |e nje, ki je pa le slučajno ,n ~ takrat, ko veter piha proti c' V nasprotno smer se pra” gubi. Id Raznobarvne kepice Pran Uct-jih obložena čebela nosi na kah, so sestavljene iz Prl° 100.000 zrnc. Dnevno število poletov če ^ je odvisno od vremena, vetrn ■ poti do pašišča. Občutna ovl^‘'k0vi poletu so ji burja, zračni t®*e in vrtinci, ki jih povzročajo t ali deroče vode, kakor tudi -j nolična površina okolice. NaJg. polet ima čebela ob lepem * * * * v^nih nu preko ravnin. Zmernih ?r tokov, če so ji po smeri P \/ naklonjeni, se tudi poslužuj njih ji je polet lažji in n' pati ne da bi morala pri tem je lastne moči. Vse drugače se mora obložena čebelica z nasproti prihajajočimi v? po-Pri tem jih veliko omaga pada. Nemci in partizani so se pripravljali na nočni spopad. Po grebenu je pritekel kurir in jih zmotil. Vodnik Keča, velik, okoren Bosanec, se je pretegnil v jarku. Zbudili so ga, in jezil se je, ker je sanjal o ovcah v svojih gorah in o toplem ognju. ((Pripravite se na odhod! Stroga tišina,« je šlo povelje od moža do moža. Sum med drevjem in pokanje vej pod nogami jim je naznanilo, da se bataljon umika. Tudi Ana in Primož sta se pripravila. Peter je prišel do nje in jo poprašal, kako je z zdravjem. Potožila mu je, da je bolna, in se mu nasmehnila. Spremenil se Je. Titovka mu je pristajala bolje kot klobuk. Tudi vedrina mu še ni splahnela z obraza, čeprav so se mu pod očmi risale gube skrbi, ki jim nihče, kogar povoha fronta, ne uide. Gube, ki v nekaj mesecih napravijo iz dečkov može! «2ivčen sem in vesel, da zapustimo te preklete robove. Piskanje granat me Jeza bolj, kot bi mi ves dan razbijali nad glavo.« «Vsega se boš privadil,« Je dejal Primož in vrgel Šarca na ramo. Četa se Je brez hrupa razpotegnila v kolono. Na vzpetini Je stal komandir Orlov z brzostrelko v rokah in štel. Desetarji in vodniki so uredili skupine in mu prišli poročat. Potem se je kolona spustila proti Davči, kjer so že brlele in utripale luči po širni planjavi razkropljenih domov. Nekje niže na pobočju so se bataljoni sešli. «0, Primož, vse se mi vrti pred očmi: drevje, gozd in nebo, slabo mi je. Ko sem ležala zavita v odejo in mi Je bilo toplo, sem mislila, da mi Je odleglo. Mrazi me,# Je potarnala Ana in se za mitraljezcem opotekala po kolovozu, med velikimi kamni in po sneženi brozgi, ki ji Je takoj pre- močila čevlje in Ji ledenila noge. «Potrpi in drži se me! Izmuznili se bomo Nemcem iz obroča. Povedali so, da moramo evakuirati bolnico in spraviti ranjence na varno. Velika nevarnost Je, da bi Jo Nemci odkrili, ker preiščejo vsak grm.« «In kam bomo šli?« ga je vprašala s skrbjo. «Tega nikoli ne vprašuj, ker je odveč! Kar nas je sta^j. vsakdo ugane. Kdor sprašuje, ne izve. Sicer pa zavoljo racije vedo to le voditelji.« Sli so naprej. Sive zastore Je strgal veter. Motna ^ je utripala skozi drevje, toda le kratek čas. Potem pa j® ^(1. jena ugasnila kot dogorela sveča. Spet je začelo SIie g, Drobni, igrivi kosmi so se usipali na razgreta lica. UPa ^la da bo sneg zametel stopinje. Na jasi v dnu, kjer so se st«® a korita skalnatih in z gozdom poraslih globač, se je *°lg0 ustavila. Temne postave so se gnetle okoli oglarske bajte,gi)Cj so prišli bliže, Je Ana zagledala planjavo, pokrito z rar>’Lica na nosilih. Bili so zagrnjeni in zaviti v odeje in ^1 krila. Po štirje možje so molče zgrabili za kole in se v kolono, ki jo Je požirala grapa. V mraku je bilo videti' . bi nosili krste. Med seboj so se menili le šepetaje. Včasih^ se je votel vzdih bolečine zarezal v noč. Ranjencev J® čez trideset. Primož je bil s strojnico v zaščitnici, ki Jo Je vodi1 ffi- ‘ve# sanec. Hodili so po grapi, po kateri se je odcejala ^ Tisti, ki so nosili, so se spotikali, in kolona se Je PrelT1Ld« strašno počasi. Večkrat so obstali. Čakali so, in nihče ni pl zakaj. Hodili so spet nekaj časa, čakali, prezebali, d° , pN' Primož povedal, da izvidnice gotovo tipajo za prostim* «(4 hodi. Iz grape so prišli na planoto. Sprejeli so Jih črni pi in redki pasovi gozda, ki so se zgubljali proti dolini m ^ j« onkraj nje. Nedaleč proč se Je trepetaje utrnila raketa, izdala, kje taborijo Nemci. ((Stroga tišina!« Je spet prišlo po koloni povelje. * na zvezo!« Kolona se Je začela pomikati hitreje. Tišino je motilo trkljanje kamenja. Hodili so dobro uro, ko so spredaj osvetlili noč roJ1 r. in se Je tišina napolnila s streljanjem strojnic. Obsta' takoj nato pa Je prišlo povelje: «Naglo nazaj!« Zdaj prvi. Komandir Orlov Je pritekel do njih in jih Ana je lovila sapo, hitela in se bala, da Ji Primož ne bi 1 o-v temi. Spredaj se je predhodnica še vedno borila z ^ffpjl1’ Pokanje Je bilo slišati vedno na istem mestu, zato so s15 * ŠPORT ŠPORT ŠPORT kolcsakstvo DIRKA PO SARDINIJI Tudi v zadnji etapi premoč Eddyja Merckxa 3. — Eddy Merckx je ^nji etapi letošnje dir-Sardiniji, da bo tudi v tej si® Klavni favorit za osvojitev ^i> ^važnejših kolesarskih dirk. Pfemoč je zelo zgovorno po-;fjWav v današnji etapi, saj je cilj, daleč pred svo- »red na cilju zadnje etape 8 ■ Nuoro: N' Merckx, ki je prevozil 104 J® «>lgo progo v 3 urah 05’53" ; J^P^ečno hitrostjo 33,560 km/h j S®8*! zaostanek 113” l2? H4” ifsfei-son I b80 Spnngel Houbrecht ifc8 *S8L $*** lestvica dirke po Sardi- Merckx j'f^erson ^Springei |2ttoli !, t> ^ohoenmaekcke i S5«nan in^eberghe 19.1T32” zaostanek 2’43” 3’57” 6’05” 615” 616” 6’45” 8’50” 911” 10’32” hamiini tenis p°kal mesta trst ^kol trdno prvem mestu vis se bo nadaljeval po eno L>. HaADIhi MnmvrfMA počitku moški namizno- . turnir za pokal mesta Trst. 1» sJ^ turnirju nastopa ijlfi la- ki je kljub tei V iit r\r\ o 1 r, .. ^stopak ;v>ce. ’ tudi eki-temu, da je z močno okrnje-trdno na prvem mestu niškega prvenstva so Borovi košarkarji klonili na domačih tleh z visoko razliko proti dobri peterki Ital-sidra. «Plavi» tokrat niso zaigrali kot v zadnjih srečanjih in so tako morali sprejeti ritem, ki ga jim je vsilil nasprotnik. Tekma je bila vseskozi v rokah igralcev Italsidra, ki so tako v obrambi kot v napadu razpolagah po volji z našimi mladimi igralci. S tem srečanjem se je tako uradno zaključilo prvenstvo naraščajnikov. Borovci so žal obtičali na zadnjem mestu lestvice, poletovci pa so se uvrstili za dve mesti višje. b. L OBVESTILO SPDT organizira v nedeljo, 7. marca izlet v Sv. Anton pri Trbižu; ob priliki bo smučarski u-či.elj vodil test za značko trbi-ške smučarske šole. Cena izleta 1.600 lir, značke 500 lir. Vpisovanje v Ulici Geppa 9 do petka, 5. marca. 'Wrk % ' • fjg/fc ■. w\ \ \ ;5 Breg - Bor: Bezeljakova blokira Slavčevo ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR V ŽENSKI B LIGI SOKOL IN ZARJA SE OSTRO BORITA ZA OBSTANEK MOŠKA B LIGA V sedmem povratnem kolu je Bor izbojeval izredno zmago v Veroni. Po daljšem času je ekipa zopet zaigrala na taki ravni, kot v prvem delu prvenstva. Libertas pa si je z zmago proti Tomboliniju zapravil vsako možnost za obstanek v B ligi, zlasti ker sta Čelana in Scaiola zmagali. IZIDI Bor - Ferroni 3:1 Čelana - Portuali 3:1 Scaiola - Unipol 3:2 Tombolini - Libertas 3:2 Petrarca - La Torre 3:0 Petrarca LESTVICA 16 16 0 48 3 32 Bor 16 14 2 44 13 28 Unipol 16 10 6 36 26 20 La Torre 16 10 6 35 26 20 Ferroni 16 8 8 29 32 16 Čelana 16 6 10 26 36 12 Scaiola 16 6 10 23 38 12 Tombolini 16 5 11 27 41 10 Libertas 16 4 12 22 41 8 Portuali 16 5 15 12 44 1 «i«liiaiilBiiaiait«i»aaM«aia«lllsilt>ll«>MSltiiiilll*aRB*ii*»ii*iiiiiiiiiiatMiftK>iftB**ttt»mBBtiB»BM>B«l«illBUBaB«MjltBaillli>Biaiaaaaiiiiaaiiaii*»MtiMt»iiiBliiii«iii«tiaa>ii*Biirllll>a»«si«H KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR Bor nujno potrebuje točke za vzpon proti vrhu lestvice PRIHODNJE KOLO Libertas - Ferroni, Bor - Čelana, Scaiola - La Torre, Unipol - Tombo-lini, Portuali - Petrarca. ŽENSKA B LIGA V B skupini Breg kljub zmagi nad Borom s svojo igro ni prepričal in kaže, da je še daleč od nekdanje forme. OMA pa je zmagala s čistim izidom. IZIDA Breg - Bor 3:1 OMA - Primavera 3:0 LESTVICA ■ OMA 7 6 1 19 7 12 Breg 7 5 2 17 10 10 Primavera 6 4 2 14 10 8 Bor 7 3 4 13 13 6 Ultravox 6 15 5 18 2 Marzotto 5 0 5 4 15 0 PRIHODNJE KOLO Breg - Primavera Marzotto - Bor OMA - Ultravox « * « V C skupini sta bila oba slovenska predstavnika zopet premagana. Zarja in Sokol sta klonila s 3:1. Sokol je igral še kar zadovoljivo, od Zarje, ki je igrala doma, pa smo pričakovali več. S tema porazoma sta si slovenski ekipi tako poslabšali položaj, da bo ena izmed njiju gotovo izpadla. Katera pa bo obstala, bo pokazalo njuno prihodnje medsebojno srečanje. IZIDI *keskupini nastopajo še trža-Von,Slpe Julia, ENAOLI in ACLI fcecej :: Julia, ACLI in Sokol so Nehi*enačene ekipe, saj so vsa srečanJa >£rale neod-^ ■ Vendar pa moramo ponj aa je Sokol obakrat nasto- m'adi Pertot. Ta pa proti !)k_ -Jn boli izkušenim tekmo- C* Ukmarja, katerega je na- r ica^1 m°Eel opraviti ničesar. '--Slavico do nastopa v S ekin ‘ 0lu »ga turnirja prvi V j.p‘ « vsake skupine, misli-fida] “° Sokolu uspelo vstopiti Ch dosedanjih srečanj: SoLi kolo: 28. januarja JlZ " ENAOLI 6:0 “"ACLI 3:3 Sokol *°*o: 4- februarja Juha " ACU 3:3 ", ENAOLI 4:2 SoLi • kolo: 11. februarja ACrr " Julia 3:3 1. J " ENAOLI 5:1 Sokol a,no kolo: 18. februarja Jiil;a " ENAOLI 6:0 " ACLI neodigrano Sl LESTVICA: 4 2 2 0 18 6 6 S 3 i 2 0 11 7 4 ^Ot, 3 1 2 0 10 8 4 4 0 0 4 3 21 0 .Ns 8 ACLI Kolonja — Sokol bo °b 20.30 v Trstu, Ul. Cador- S. J. ODBOJKA .^UlNSKO PRVENSTVO nja tekma „0 0vih naraščajnikov S 2, Klobas 9, Kos- , šek 2. Francia 4, Koren MjUtrii’ Umek, Colja 4, Žetko. ? V^UER: poggj 2, Pacor 2, 3, Vidoni 8, Bacchelli Si 35- Neppi 5, Michelis 1, Co- V tS'n Trivi«in 2- 1' zaostali tekmi naraščaj- D LIGA Splošen vtis v Borovem taboru je, da igralci niso dali vsega od sebe v nedeljski tekmi proti Duk-cevichu. Le tako si lahko razlagamo ta poraz s tremi pičlimi točkami razlike. Kljub temu, da že drugo leto nastopa v D ligi, ekipa še nima mentalitete nastopanja na tujih tleh. I-gralci namreč ne znajo vsiliti svojega ritma nasprotnikom in se podredijo domačinom, kar pomeni, da so naši košarkarji še dokaj neizkušeni. Zgodi se namreč, da borovci igrajo enako kot nasprotnik. Če ta igra slabo, igrajo slabo tudi borovci in obratno. In to se je zgodilo tudi v Gorici. Domačini so igrali slabo in prav tako so igrali tudi paši košarkarji, ki so v končnih minutah enostavno zapravili tekmo. Nedeljski poraz pa pomeni za našo ekipp to, da je znatno zdrknila na lestvici navzdol. Na sTečo pa sta Casteifranco in Treviso podlegla na domačih tleh, tako da je Bor ohranil še'vedno šest točk prednosti. Če pa se hočejo «plavi» izogniti vsaki nevarnosti, morajo nujno zmagati v nedeljo. Sprejeli bodo namreč v goste ekipo Zuccheri iz Bologne, ki ima trenutno 14 točk in je v zadnjih dveh kolih dosegla dve zmagi. Kaže torej, da so igralci iz Bologne v dobri formi. V ostalih tekmah so na splošno zabeležili predvidene izide. Povsem nepričakovano pa je Friulana klonila na lastnih tleh proti Siloplastu. Videmčanom se je namreč vse zataknilo in v vsej tekmi niso dosegli več kot 35 točk, kar je za prvega na lestvici res porazno. Po tem spodrsljaju Friulane je postala borba za osvojitev končnega prvega mesta bolj izenačena in zanimiva. 3. POVRATNO KOLO Friulana - Siloplast 35:50 Thiene - Pro Pace 70:44 Treviso - Zuccheri 53:54 Casteifranco - S. Donš 59:71 Dukcevich - Bor 55:52 Italcantieri - Don Bosco 66:57 PRIHODNJE KOLO San Dona - Dukcevich, Bor - Zuccheri (ob 15.30), Don Bosco - Thiene, Friulana - Italcantieri, Pro Pace - Treviso, Siloplast - Casteifranco. PRVENSTVO «PRIMA DIVISIONE« Košarkarska zveza še vedno ni sporočila datuma, ko se bo začelo prvenstvo «prima divisione». V tem prvenstvu bo nastopila tudi Borova peterka, ki jo bodo sestavljali vsi mlajši mladinci, katere bo ojačil izkušeni Rajmund Kralj. To ekipo trenira Stojan Kafol in prvenstvo bo služilo našim fantom, da si pridobijo dragocene izkušnje pred nastopom v članski ekipi. Skoraj vsi mlajši mladinci bodo namreč prihodnje leto prestopili v članske vrste. NARAŠČAJNIKI Končalo se je prvenstvo naraščajnikov. V nedeljo je bilo ha sporedu še zadnje zaostalo srečanje med Italsidrom in Borom. Kljub temu, da so naši košarkarji nastopili na lastnih tleh, pa so vseeno doživeli visok poraz. V tem prvenstvu sta nastopili dve naši peterki, Bor in Polet. Obe naši moštvi nista dosegli zaželenih uspehov. Borovci so celo skončali na zadnjem mestu, medtem ko so bili poletovci boljši, predvidevali pa so višjo uvrstitev. Priznati pa moramo. da je bila letos konkurenca do ka.išnja in da je bila zato naloga naših mladih košarkarjev težja. KONČNA LESTVICA V soboto bodo naši najmlajši ko šarkarji igrali v telovadnici Tris-sino proti SABA (ob 16. uri). b. 1. SMUČANJE LESTVICA Friulana 14 10 4 811 739 20 San Doni 14 9 8 955 882 18 Siloplast 14 9 S 686 640 18 Pro Pace 14 8 6 768 789 16 Italcantieri* 14 8 6 869 838 15 Thiene 14 7 7 793 763 n Zuccheri 14 7 7 780 781 14 Bor 14 7 7 742 749 14 Dukcevich 14 6 8 650 646 12 Don Bosco 14 5 9 809 866 10 Treviso 14 4 10 773 827 8 Casteifranco 14 4 10 824 885 8 L,loyd A 14 14 0 1136 642 23 Rtoreatori 14 12 2 807 508 24 Lloyd B 14 9 5 766 731 18 Don Bosco 14 7 7 717 712 14 Italsider 14 6 8 622 720 12 Polet 14 5 9 580 598 10 Servolana 14 3 11 572 862 6 Bor 14 1 13 494 984 2 DEČKI V nedeljo bi se moralo začeti pr venstvo dečkov. V tej kategoriji bo do nastopile kar tri slovenske ekipe, in sicer Bor A in B ter Polet. Zveza pa še vedno ni objavila koledarja prvenstva. Neresnost in ne sposobnost košarkarske zveze sta postali za društva že prislovični. Nihče bi se namreč ne čudil, če bi se prvenstvo začelo v nedeljo brez obvestila . . . MINIBASKET Nadaljuje se prvenstvo v miniba-sketu za najmlajše (letnikov 1961, 1962, 1963). Kot je znano, so borovci- v finalni tekmi izgubili proti In ter 1904. Uspeh SPDT na tekmovanju za trofejo Maksa Krčivoja V nedeljo so se mladi smučarji SPDT, preden bi nastopili na 5. zimskih športnih igrah, udeležili tekmovanja za trofejo Maksa Krčivoja in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Med deklicami (letnik 1959 in 1960) je bila Saša Udovičeva 12., Erika Košuta pa 14. Fantje so se nekoliko slabše odrezali: Stojan Kuret je bil v ,skupni kategoriji dečkov in naraščajnikov 114., njegov brat Igor 120., Adrijan Ober-snel 122., Andrej Udovič pa 126. Najboljši je bil domačin Marco Puf-fitsch, ki je dosegel najboljši čas dneva. Omeniti moramo, da je bila proga zelo težka in poledenela in da so mnogo bolj izkušeni smučarji kot so naši mladi fantje mo rali položiti orožje. NOGOMET AUDAX - SOVODNJE 1:1 ((0:1) SOVODNJE: Devetak, Marušič, Mirnik, Čevdek, Tomšič, Petejan Marson, Cotič, Cijan, Batistič in Peric. Vse kaže, da igrajo sovodenjski naraščajniki bolje na tujem, kot na domačih tleh. Tokrat so prisilili delitvi točk goriški Audax in so tem močno presenetili. V prvem polčasu so po zaslugi Marka Cotiča celo povedli. Cotič je namreč izkoristil neodločenost nasprotne obrambe in je z močnim strelom potresel mrežo Audaxa. Proti koncu tekme pa so pritisnili močneje tudi Goričani, ki so nekaj minut pred za ključkom izenačili. _____ - jo- OBVESTILO Po zaključku 5. SZŠI pri Sv. Antonu, so organizatorji našli v nedeljo v «Baiti» fotografski aparat, otroško majico ter več rokavic, nogavic in čepic, kar so verjetno pozabili tam udeleženci tega tekmovanja. Kdor pogreša o-menjene stvari, jih lahko dvigne v baru Slovenskega kluba, v Ulici Geppa 9. IZIDI Bor - Primorec Sokol - Zarja Bor - Zarja OMA - Zarja Bor - Gaja LESTVICA 2:0 2:0 2:0 2:0 2:0 Galileo - Lido Spina 3:2 Galileo - Zarja 3:1 Lido Spina - Sokol 3:1 LESTVICA Mineili 6 6 0 18 0 12 COMA Cabassi 6 5 1 15 3 10 Lido Spina 7 4 3 14 14 8 Galileo 7 4 3 14 16 8 Zarja 7 1 6 6 20 2 Sokol 7 0 7 7 21 0 PRIHODNJE KOLO Galileo - Mineili COMA - Lido Spina Sokol - Zarja MOŠKA C LIGA Kljub vsem naporom, Kras ni ugnal vodeče ekipe Grittija. Ta se je tako maščeval nad Zgoničani zaradi nepričakovanega poraza v tekmi z goriškimd Gasilci. IZIDI Gritti-Kras 3:1 Libertas Bassanello - Caldini 3:0 LESTVICA Bor Sokol OMA Gaja Zarja Primorec 8 7 6 5 6 5 6 1 6 1 6 0 14 11 10 4 3 2 3 2 2 10 15 12 MOŠKA A LIGA Po težki zmagi Ruinija nad ‘odličnim Bumorjem je vprašanje prvega mesta še vedno odprto. Odločal bo torej neposredni spopad med Pa ninijem in Ruinijem. Na dnu lestvice sta SPEM in Bumor že dokončno obsojena, za tretje mesto pa sta kandidata Buscaglione ali milanski CUS. Buscaglioneja je premagala prav tržaška Arc-Linea. LESTVICA: Ruini in Panini 34 točk, Bumor 26, Renana 24, Časa-dio 20, B. Brumel, Mineili in Are Linea 16, Buscaglione in CUS Milan 12, SPEM 6, Bovoli 0. ŽENSKA A LIGA V tem prvenstvu je že vse odločeno. Dokončno sta obsojeni na izpad obe ekipi s Sicilije. AGI je popravil svoj položaj na lestvici, Casagrande pa lahko — v primeru spodrsljaja šesterke FINI — upa celo na drugo mesto. LESTVICA: CUS Panna 32 točk, FINI 62, Casagrande 24, Cogne 20, La Torre 15, Confit 14, Presolana in AGI 10, Palermo 6, Mediterra-neo 2. S. R. Borovke osvojile 3. mesto BOR - GAJA 2:9 (15:4, 15:0) BOR: Hrovatin, Artač, Ozbdč, Bolčina, švagelj, Kalan. GAJA: Bachi, Jelušič, L. in V. Grgič, Hrovatin, Guštin, Sosič. V ponedeljek je bilo na sporedu v okviru ženskega mladinskega prvenstva srečanje med Borom in Ga-jo. Zmagale so borovke z 2:0. Rezultat dovolj jasno govori o poteku tekme. V prvem setu je pri stanju 8:0 za borovke Gaja osvojila štiri točke, kar je bilo tudi vse. V drugem nizu pa je kar petnajstkrat servirala Ozbičeva in tekme je bilo konec. Bor je s to tekmo mladinsko prvenstvo zaključil. Ob začetku prvenstva so sicer borovke merile na prvo mesto, ker je pa morala Sonja Pemarčičeva zaradi bolezni zapustiti športno udejstvovanje, so se morale zadovoljiti s tretjim mestom. Prvenstvo se je uradno sicer že zaključilo, a kljub temu zmagovalec ni še znan. Odigrati morajo namreč še zaostalo tekmo med Sokolom in OMA, ki si do sedaj delita prvo mesto. INKA liiiBiiaiiaiiiiaiiiii iiiaiaaliiaiiiaii liiaaillliaaaaiaMiaiaaaaaiaiaaiaiaailiiai a.... NOGOMET TEDENSKI KOMENTAR V tretji amaterski ligi črn dan za domače ekipe Končno točka za Prosečane - Sedem golov v mreži Olimpije Gritti 11 9 2 30 10 18 Libertas 9 7 2 24 11 14 Dall'Acqua 8 6 2 18 13 12 Kras 10 6 4 20 16 12 Caldini 10 4 6 16 21 8 Audax 10 2 8 12 26 4 Merano 9 2 7 11 22 4 Concordia 7 1 6 7 19 2 PRIHODNJE KOLO Caldini - Merano Concordia - Audax Gritti - Libertas B Dall'Acqua - Kras MOŠKA D LIGA Proti Tomani, ki je pokazala le začetniško odbojko, je Breg iztržil v nedeljo poraz. Če bo ekipa še nadalje igrala tako brezbrižno, ne more pričakovati uspehov, niti proti slabim šestericam. IZIDI Torriana - Breg 3:0 CRDA - PAV 3:2 LESTVICA 7 7 0 7 7 0 1. AMATERSKA LIGA V tej ligi je prišlo na vrhu zopet do sprememb, kier je delno spodrsnilo Mamizaneseju im S. Gio-vamniju. To je izkoristila Aquileia, ki se je povzpela na prvo mesto. Na dnu sta Mariane In Libertas storila korak naprej, Vesna pa je zopet ostala praznih rok. Križani so igrali dama proti Per-ootu in niso osvojili točk, ki bi jih v tem trenutku zelo potrebovali. 2e v začetku tekme pa je bilo videti, da ekipa, ki je igrala zaprto, brez jasnih zamisli in neborbeno, ne bo uspela. Sicer tudi gostje niso pokazali posebno lepega nogometa, toda v zadnjih desetih minutah so dvakrat presenetili obrambo Vesne in tako odnesli obe točki, s tem pa tudi eno zadnjih upt>r\f Križanov na rešitev. Izidi: IZIDI Torriana - *Fortitudo 2:1 Libertas - Manzanese 0:0 Percoto - * Vesna 2:0 Romans - Pieris 0:0 Cremcaffč - Fiumicello 2:0 Aquileia - Arsenale • — •• 1:0 San Giovanni - Mariano 1:1 Palmanova - Audax 1:0 LESTVICA CSI ACEGAT CRDA PAV Aurora 01ympia Turriaco Kennedy Torriana Breg 8 6 8 5 21 21 19 17 14 12 9 6 6 4 PRIHODNJE TEKME ACEGAT-CSI Turriaco - Aurora PAV - Breg 01ympia - CRDA Torriana - Kennedy MLADINSKA PRVENSTVA Moško mladinsko prvenstvo se je zaključilo z zmago ekipe CRDA, žensko pa se nadaljuje z velikimi zastoji. ga pa tudS zato, ker se Primorje trenutno nahaja v zelo občutljivem položaju. IZIDI Primorje - S. Anna 1:1 Giarizzole - Aurisina 1:1 S. Marco-CRDA 3:1 Pro Farra - Muggesana 2:2 S. Canzian - Ronchi 0:0 Rosandra - Itala 2:0 Turriaco - *Fogliano 3:2 LESTVICA Aquileia 19 8 10 1 17 9 26 Manzanese 19 8 9 2 21 9 25 S. Giovanni 18 8 7 3 31 17 23 Cremcaffe 19 8 6 5 16 15 22 Pieris 18 6 9 3 18 12 21 Romans 19 6 9 4 18 13 21 Eortitudo 19 7 6 6 22 19 20 Percoto 19 6 7 6 20 22 19 Audax 18 4 9 6 16 19 17 Palmanova 19 5 7 7 15 18 17 Torriana 19 5 7 7 17 22 17 Arsenale 18 6 4 8 16 19 6 Fiumicello 19 3 10 6 13 19 16 Mariano 19 5 6 8 20 23 16 Lebertas 18 2 8 8 10 18 12 Vesna 18 2 4 12 14 36 8 PRIHODNJE KOLO Libertas - Vesna, Arsenale - San Giovanni, Audax - Pieris. 2. AMATERSKA LIGA V osemnajstem kolu 2. amaterske lige ni bito presenetljivih izidov. Najvažnejša tekma (Rosandra - Itala) se Je zaključila z zmago Tržačanov. Ti so tako ostali sami na vrhu lestvice z dvema točkama naskoka. Na dnu je Primorje storilo korak naprej, ker je nedeljo doma v borbeni tekmi od' vzelo točko S. Armi. Za «rdeče-ru-mene» Je ta točka velikega pomena. Najprej zato, ker je ekipa kar 75 minut igrala v desetih, poteg te- Rosandra 18 11 4 3 24 11 26 Ronchi 18 8 8 2 11 5 24 Itala 18 8 7 3 24 10 23 3. Anna 18 6 10 2 21 17 22 Turriaco 18 7 7 4 22 20 21 Aurisina 18 6 8 4 28 20 20 Muggesana 18 5 10 3 18 11 20 S. Canzian 18 5 9 4 15 13 19 3. Marco 18 7 4 7 27 28 18 Fogliano 18 4 8 6 16 14 16 Pro Farra 18 S 6 7 14 22 16 Primorje 18 1 8 9 9 24 10 CRDA 17 1 7 9 8 27 9 Giarizzole .,17 0 ,6,11.. 4, 22 6 PRIHODNJE KOLO 1. Anna — Giarizzole; Aurisina — Rosandra; Ronchi — CRDA; Itala — Primorje; Muggesana — S. Canzian; Fogliano — Pro Farra; Turriaco — S. Marco. ,3. AMATERSKA LIGA Nedeljsko 4. povratno kolo je poteklo v znamenju premoči gostu jooih ekip in neučinkovitosti napa dalnih vrst. SKUPINA «N» V petih tekmah je padlo le šest golov in še te so dosegle gostujoče enajsterice. Gostitelji so imeli nedvomno črn dan. Trebend so imeli v gosteh Union, ki .je, čeprav s pičlo razliko enega gola, popolnoma _ zasluženo odnesel obe točki. Domačini so igrali slabo, gostje pa so bili boli spretni in hitri in tako povsem zasluženo zmagal. Derbi med zadnjima na lestvici. Vesno B in Devinom, se je zaključil brez gola. Tekma je bila brezbarvna, igra se je v glavnem od vijala na sredini igrišča in obrambi sta bili premočni za nasprotna napada. IZIDI Primorec - Union 0:1 Demacori - CMM Sauro 0:3 Portuale - Inter SS 0:1 Audax - Don Bosco 0:1 Devin - Vesna B 0:0 LESTVICA CMM Sauro 13 12 1 0 40 4 2$ Inter SS 12 9 2 1 19 4 20 Portuale 12 6 1 5 15 15 13 Union 13 6 1 6 11 18 13 Don Bosco 13 4 3 6 16 18 11 Audax 12 3 4 5 13 18 10 Primorec 21 3 3 6 19 13 9 Vesna B 13 1 6 6 9 21 8 Demacori 12 1 6 5 6 23 8 Devin 12 2 3 7 11 23 7 PRIHODNJE KOLO Vesna B - Primorec, Don Bosco -Portuale, Inter SS - Demacori, CMM Sauro - Devin, Union - Audax. SKUPINA «0» Nekaj več golov je padlo v skupini «0», če pa vpoštevamo, da je v tekmi med Virtusom in Olimpijo padlo kar 12 golov, lahko rečemo, da se niti tukaj napadala niso posebno izkazali. Drugo moštvo Primorja je izgubilo na lastnem igrišču proti enajsterici Roianeseja. Položaj na lestvici je postal za Prosečane precej slab. Bazoviška Zarja je po dvanajstih pozitivnih nastopih v trinajsti tekmi prvič v tem prvenstvu okusila grenkobo poraza. Bazovci, ki so bili v gosteh pri Esperii so klonili že v 2. min. igre in potem niso več prišli do gola-čeprav je Olimpija iz Gabrovca dosegla kar 5 golov, je poražena zapustila igrišče. Nedvomno dokaj nenavaden primer. Pri vsem tem pa se porodi vprašanje, če so pili res napadalci tako dobri, ali pa so bili vratarja in obrambi nekoliko nesigurni. Brežani so imeli v nedeljo lepo priložnost, da utrdijo svoj položaj na vrhu lestvice. Pet minut pred koncem pa je sodnik dosodil ena.lst-metrovsko v korist nasprotnikov, tako da so se morali zadovoljiti samo s točko. IZIDI Primorje B Roianese 0:2 Viani - COOP 0:1 Esperia Zarja 1:0 Virtus Olimpija 7-5 Breg Libertas 1:1 LESTVICA Breg 14 12 1 1 34 10 25 Zarja 13 10 2 1 27 6 22 Lib. Prosek 14 8 4 2 30 10 19 Roianese 13 6 3 4 17 12 t5 Virtus 13 5 3 5 21 18 13 Esperia 13 « 1 6 17 16 13 Viani 14 4 4 6 10 15 12 COOP 14 4 3 7 17 25 11 Primorje B 13 2 4 7 17 30 8 Olimpija 14 3 2 9 16 30 8 Bar Veneta 13 0 2 11 10 45 2 Dne 13. marca tekma KASTA nogometna Trgovska. PRIHODNJE KOLO Lib. Prosek - Esperia, Virtus -Viani, COOP - Primorje B, Roianese - Breg, Zarja - Bar Venete. B. R. s ne gredo ^ njimi. Potem je prišlo po zveed po-^ ^ ' ko 80 Počivali. sO04 Jo je spodbujal. Ledena, spolzka steza, speljana L Jt nZ0, Je bUa kačasto zvita in je ni bilo konca. Noge ^Postale težke. Udje so Jo boleli. Zbadalo Jo Je pri srcu. J« ln Primož Jo Je pobiral. Spredaj so omagovali nosači. % J" s° se vsakih nekaj korakov ln spet lezli naprej. ^Vai? kleU na glas, na tišino ni nihče več pazil. Kadar so Vrif1' J® Primož Ani vrgel na tla svoj nahrbtnik ln jo Ht-af blaSčem. Zaspala Je v hipu. Sneg se Je usipal v gostih, Ne ^ko«nlh in noč spremenil v brezoblično temo mrtvih i Nto minutah so bili podobni zasneženemu grmovju NqJj”*»1Ju. Toda SU so naprej. Pehali so se • strmino z ne-^ da k?,vo1J°- Kolono je vodil komandant Svarun, in vedeli i Prišli tja, kamor se je bil namenil. , 1,4 imela več svoje volje niti moči. Duh kolone Jo 0 Jej!jlapreJ skozi goščavje. Sanjala je o topli sobi, ki Ji , IW1JublJal Primož. fN so. Primož Jo Je dramil. Vstala Je in spala. Nje- J) ha^če so prihajale kakor odmev iz daljav, klic, ki vabi, t Privabiti, ker se Je Izgubil v belem krogu, kjer *^ «P®ri in ne cilja. Sedla je, rada bi zaspala. Tedaj Nil i a aJegovo močno roko, ki jo Je zgrabila brez usmi 1,1 Jo stresla, da so JI udje oživeli in se Ji spet zganili. Odprla je zasnežene veke, toda videla ni ničesar, le čutila je telo, ki je bilo še živo, ki je bilo še močno in ki jo je vleklo naprej po negotovi poti. «Primož, saj grem,« je dejala. «Moraš!» je bil ukaz surove sile, ki je dramila odrevenelo moč. «Pusti me, da tu počakam jutra!« «Ne! Kdor ostane za kolono, je izgubljen. Zjutraj pridejo za nami Nemoi ln te ubijejo. Ti si živa. Pred teboj so na pol mrtvi ranjenci, ki gredo naprej. Moraš!« se je vrtinčilo v utrujeni in brezvoljni zavesti. Primoževa roka jo je pripeljala iz najhujšega. Proti vrhu se Je strmina ublažila, čas se je razpršil. Nenadoma so pred seboj zagledali greben ln za njim v mlečni temi utripajoče luči. Zaslutili so domove ln odprta vrata. Nova moč jim je zaplala v udih. 5 Gozd se je nenadoma zredčil. Svetloba mrzlega upanja se Je razlila med visoko drevje. Svet se je zlomil. Pred njimi je v kotlini ležala planina Pečana, obkoljena od temačnih gozdov. Nad njo se je dvigal goli vrh gore z deviškim snegom. Skale, razgaljene od vetrov, so čemele nad viharniki v težko, sivo nebo. «Ratatovec,» je dejal Primož And, kd se Je trudno naslanjala nanj. Bežno Je zdrsel njen pogled po ramenih gore ln zdrknil v kotlino, kamor se Je spuščala kolona in kjer so bile razmetane pastirske koče ln velike skale po planini. Obraslo Jih je grmovje in drevje. Planina je bila tiha in samotna. Sneženo planjavo Je rezalo le nekaj sledov divjadi, ki je hodila s hriba v hrib. Brigada se Je spustila v globel proti planini. Lačni in prezebli, zaviti v koce in šotorska krila, so borci gledali staje z velikim upanjem. Tu se bodo odpočili, najedli in si posušili mokro obleko. Ob kočah so se čete ustavile. V galopu Je s hriba prijahal komandant Svarun in poklical komandirje. Dal jim je povelje, da vojsko namestijo v kočah, pošljejo patrulje in da ku harjl skuhajo vse, kar je ostalo. V rojih so se vsuli v mrzla zavetja ln vsak za sebe iskali mesta, kamor bi legli. Najbolj premraženi ln mokri pa so zakurili ognje, se gnetli okoli njih in se sušili. Primož je Ano peljal v stajo. Poiskal je naročje trhle slame in ji napravil ležišče v kotu. Legla je. Zagrnil jo je in ji obljubil, da ji bo preskrbel čaj. Vročica jo je tresla, bila je na koncu s svojimi močmi. Tudi pod osamelimi smrekami so zagoreli ognji. Kuharji so pristavili kotle ln kmalu se je voda kadila. Nande se je usajal nad pomočnikom, ker je pozabil vrečico moke na Pri morskem. Prišel je Primož in pristavil svojo posodo s čajem k ognju. «Ali bo spet nekaj za tvoj kolektiv?« ga je nahrulil kuhar. Ko pa Je Primož povedal, da kuha čaj za Ano, se je Nande omehčal, pobrskal po nahrbtniku in žrtvoval iz svoje železne rezerve za bolnike žlico sladkorja. Skoraj prazno platneno vrečico s sladkorjem pa Je spravil na dno svojega ogromnega nahrbtnika kot zaklad. Ana se je napila čaja in vzela praške. Utrujenost Ji Je zaprla oči in zaspala je z občutkom hvaležnosti do Primoža, ld Je obsedel poleg nje in Ji zaskrbljeno gledal v potni obraz. Kuharji so pravkar vsuli moko v kotle, bataljonski intendant in mesar pa sta privezovala vola k drevesu, da bi ga pobila. Pripraviti so hoteli izdatno kosilo za lačne In utrujene borce. Mesar je že dvignil sekiro, ko je pritekel brigadn; obveščevalec Svoboda, ves rdeč, zasopel ln hripavo vzkliknil: t Nemci! Pustite vola!« Mesarju je padla sekira iz rolk, intendant pa se Je prestrašeno ozrl proti gozdu. Svoboda pa je tekel naprej In se ni zmenil za njiju. Parabela ga je tolklo po koščeni zadnji plati, ko Je preskakoval po zgaženem snegu in iskal štab. Javil je komandantu Svarunu, da se pomikata proti položajem z bohinjske strani dva SS bataljona, ki ver Jetno prodirata v Selško dolino. Svarun je planil pokonci in odredil takojšen odhod na položaje proti Ratitovcu. Dežurni so budili borce po stajah in po planini je vrelo kot v mravljišču. Nekateri so v snu godrnjali in skušali spati dalje, ker niso verjeli novici. Sele ko so zagledali komandanta na konju, ki je klical komandirje, in ko je spodaj v zasedah jeknilo nekaj dolgih rafalov, so vsi planili iz staj. Orlov je ves zasopel pritekel k veliki skali, kjer so se zbirali Komandirji okoli Svaruna, ki je dajal kratka in ostra povelja. Svarun je odločil, da se bo brigada branila na strmih pobočjih Ratitovca, na gozdni meji. Medtem pa so se borci v kolonah že pomikali v goščavje onkraj planine in lezli v strmino. Kuharji so prevrnili kotle z močnikom na ognje in Jih gasili s snegom. Polena so cvrčala in pust dim se Je valil proti nebu. Vojaški pratež z zaščitnicami je zadnji izginil s planine. Mesar ni obupal. Gnal je vola s seboj. Kuhar Nande ga je poganjal z veliko šibo In se šalil: «Dobro, da imamo te potujoče mesnice!« Preklinjal pa je nemško nesramnost, ker so jih zmotili, ko so bili najbolj potrebni miru. Vodnik Keča je dobil nalogo, da zasede jugozahodni greben in postavi zasede za hrbtom brigadnih položajev, da Nemci ne bi preplezali hudournih korit in udarili z vrha v hrbet četam v skalah nad planino. Zagazili so do kolen v sneg in prodirali med skalami in redkim drevjem proti vrha Bili so že precej visoko, ko so počivali in spodaj v nasprotni grapi ugledali kolono z volom in pratežem. Prečkala Je strmo pobočje, ko je v beli vesini nad njimi votlo počilo, in j* slap snega zgrmel proti njim. Ljudje so odskočili in se oprijeli drevja. Vol pa je čakal, in plaz ga je pometel s steze f globino, kjer je obležal z zlomljeno hrbtenico in navzgor dvignjenimi nogami, na pol zasut s sipkim snegom. «Kosilo in večerjo Je odneslo,« Je zastokal Keča, ko so gledali, h-airc H prestrašeni pratežnikl zbirajo na stezi in gledajo, kam j« izginil vol. Potem so počasi, po vseh štirih, poparjeni lezli naprej čez plazovito področje. (Nadal)evanfe slediJ Uredništvo TRST Ul. Montecch! 6/tl PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vraprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 4. marca 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2Jjj/j «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon uw Oglasi ■ Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finani!'°i> upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir .Mali °9 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaiO P upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita Ita Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Trd ZARADI KONFERENCE PREDSTAVNIKOV PARLAMENTARNIH SKUPIN Zaviranje prometa na dohodih v Berlin Sinoči se je promet skoraj normaliziral Protesti Vzh. Nemčije in Shiitzovi ugovori BERLIN. 3. — V jutranjih urah so vzhodnonemške mejne straže začasno zaprle prehode med Nemško demokratično republiko in zahodnim Berlinom. Ta zapora pa ni bila tako stroga, kot nedavno tega, ko so ostali prehodi zaprti nekaj dni. Danes so bile večkrat prižgane na semaforih rdeče luči, toda včasih so zagorele tudi zelene. Res je, da se je pred nekaterimi bloki nabralo precej vozil, toda dolžina teh kolon ni bila izredna. Že po štirih urah so vzhcdnemške mejne oblasti odprle mejna prehoda pri Drenovvitzu in Lauenburg-Hor-stu. V dobro obveščenih krogih menijo, da so vzhodnonemške oblasti sprejele te ukrepe zaradi konference predsednikov parlamentarnih skupin Zahodne Nemčije, ki se je začela danes v zahodnem Berlinu. Kot je znano, Nemška demokratična republika zanika, da bi zahodni Berlin pripadal Zahodni Nemčiji, ker gre za mesto s posebnim statusom, ki je še vedno, ali pa bi vsaj moral biti, pod nadzorstvom treh zahodnih velesil. Zato imajo vse politične manifestacije, ki jih prirejajo v zahodnem Berlinu uradne in poluradne oblasti, politične stranke itd. iz Zahodne Nemčije, za navadno provokacijo. V tej zvezi je Nemška demokratična republika že večkrat ostro protestirala. Stanje na cestah, ki peljejo v zahodni Berlin, se je pozneje skoraj popolnoma normaliziralo. Razen že omenjenih prehodov pri Drenowitzu in Lauenburgu - Horstu in drugih, so oblasti dovolile prost promet tudi na avto cesti Helmstedt - Berlin, ki je glavna prometna žila med Zahodno Nemčijo in Berlinom. V bonskih krogih ne izključujejo možnosti, da bi vzhodnonemške o-blasti še izvajale politiko zaviranja prometa med Zahodno Nemčijo in Berlinom tudi jutri in pojutrišnjem, vsaj dokler bo trajala konferenca predsednikov parlamentarnih skupin. Ta se bo zaključila pojutrišnjem. Berlinski župan SchUtz je danes obsodil ravnanje vzhodnonemških oblasti ter se pri tem skliceval na moskovski sporazum. Taka dejanja nasprotujejo — je dejal — duhu tega sporazuma. Pristavil je še, da se zahodnoberlinski senat ne bo pustil izsiljevati. Nesreča na delu v Neaplju: en delavec mrtev, dva ranjena NEAPELJ, 3. — V predoru »Vo-mero est», ki bo povezoval dva odseka bodoče tangencialne avtoceste, se je s stropa odlomilo kakih 40 kubičnih metrov skalovja in zemlje, ki sta pokopala pod seboj tri delavce. Dva od njih so takoj rešili (eden je dobil precej hude poškodbe) tretjega pa so potegnili mrtvega iz kupa skalovja po dolgem in napornem delu. Oblasti so uvedle preiskavo, potem, ko so zaprle za promet tri ulice, ki tečejo nad predorom. V Boliviji delavci zasedli mesto Santa Cruz LA PAZ, 3. — Nekaj stotin kmečkih delavcev se je pripeljalo s tovornjaki v mesto Santa Cruz, ki šteje 120.000 prebivalcev ter ga zasedlo s silo. Razjarjeni delavci so se napotili proti prefekturi ter so jo zasedli ne da bi se jim kdorkoli upiral. Takoj so odstavili prefekta ter na njegovo mesto imenovali bratranca sedanjega bolivijskega predsednika gen. Torresa. Polkovnik Juan Jose Torres, ki je poveljnik osme vojaške oblasti, je začasno prevzel funkcijo prefekta, toda se je menda takoj povezal s predsednikom republike, da bi dobil potrebna navodila. Zdi se, da je treba povezati ta upor kmečkih delavcev z rovarjenjem skrajnih desničarskih krogov v Boliviji. Pokrajina Santa Cruz je posebno dovzetna za take pobude, ker meji na Brazilijo, od koder prihajajo baje razni politični agitatorji, ki skušajo izkoriščati nezadovoljstvo nekaterih sektorjev kmečkega prebivalstva v svoje namene ter v korist porasta reakcije v raznih deželah Južne Amerike. Pred dnevi so bolivijske oblasti izgnale iz države nekega brazilskega državnega funkcionarja, ki se je u- OSTAVKA ŠTIRIH UREDNIKOV Dokument uredniških odborov radiotelevizijskih dnevnikov Odbora protestirata zaradi omejevanja in cenzure, ki onemogočata objektivno obveščevanje javnosti RIM, 3. — Uredniška odbora ((giomale radio« in ((teiegiornale« sta sestavila in podpisala dokument, ki naj bi predstavljal »važen prispevek k rešitvi problema refbrme v okviru RAI». Dokument so podpisali predsednik uredniškega odbora «teiegiornale« Nuccio Pava, predsednik uredniškega odbora «giomaie radio« Giuseppe Lu-gato in še člani odborov Michele Lubrano, Roberto Morrione, Vitto-rio Roidi in Ruggero Tagliavini. V dokumentu ugotavljata odbora, da radiotelevizija omejuje objektivno obveščanje javnosti in onemogoča časnikarjem, da bi prosto izbirali in podajali vesti. «Ob dogodkih, ki so vznemirili italijansko javnost v zadnjih časih — kot na primer škvadristični izgredi v Milanu, Reggio Calabrii, Catanzaru in drugih italijanskih Jorom kvarjal s tako dejavnostjo. ............O..,..,,,,..........................................HI"................................................... HUDI NEMIRI V UTAR PRADESU IN V ZAHODNI BENGALI Trije krvavi dnevi v Indiji zaradi zakonodajnih volitev V Aligarhu devet mrtvih, v Kalkuti deset - Valitve se bodo zaključile 10. marca NOVI DELHI, 3. — Tudi danes, ko gre h kraju tretja dan zakonodajnih volitev v Indiji, od katerih si predsednica Indira Gandi obeta potrditev svoje politične linije, so v raznih krajih Indije izbruhnili neredi. Po mestnih ulicah prestolnic raznih držav je spet tekla kri. Najhuje je bilo doslej v prestolnici države Utar Pradeš Aligahru, kjer je izgubilo življenje devet ljudi, 46 pa je bilo ranjenih. Vse se je začelo z demonstracijo študentov, ki so protestirali proti aretaciji nekega svojega tovariša, ki je voditelj hindujskega študentovskega nacionalističnega gibanja. Ostrostrelci, ki pripadajo drugim političnim strankam, so zavzeli po- iniiiiiniiiiMmiimimiMMiiH HRmo^lS ložaje na strehah ter so streljali v množico. Pod njihovimi streli je padel neki moški, ranjena pa je bila še ena oseba. Preteklo noč je izgubilo življenje v Kalkuti 10 ljudi. Pravijo, da je zaradi napadov «naxalitov», to je večina teh žrtev izgubila življenje skupin komunistov, ki pripadajo maoističnim skupinam. Med žrtvami je tudi eden od najvidnejših voditeljev kongresne stranke v Zahodni Bengaliji. Zelo napeto je ozračje tudi v državah Butar Pradeš, v Kašmiru in v Tamilandu. V nekaterih okrajih so bile volitve odložene. V nekaterih krogih pa trdijo, da v drugih državah, kot v Biharju, v Utar Pra-dešu in Nagalandu volitve napredu-,ejo kljub nemirom. V teh državah ,e že glasovalo od 40 do 50 odst. volivcev. Indijski parlament šteje 521 poslancev. ČETRTEK, 4. MARCA 1971 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slov. pesmi; 12.10 Po društvih in krožkih; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13 30 Glasba po željah; 17.00 Mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Plošče resne glasbe; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 Šport; 20.35 Radijska igra; 21.30 Zabavna glasba; 21.50 skladbe za lutnjo; 22 05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče: 14.45 Tretja stran: 15.10 Juke box; 15.50 Radijska igra. KOPER 6.30, 7.00. 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.15 Baročna glasba; 9 00 Literarna oddaja; 9.30 «20.000 .ir za vaš spo red«; 10.05 Juke box; 10.45 Plošče Rifi; 11.00 Od melodije do melodije; 11.30 Operne skladbe: 12.00, 14.45 in 15.30 Glasba po željah; 13.30 Jutrišnji hiti; 14.15 Poje An-narita Špinači; 16 20 Glasbeni vrtiljak; 18.40 Pesem primorske zemlje; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Radijska priredba; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Romantični motivi; 22.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 17.00. 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9 15 Vi in jaz; 11.30 Melodrama; 12 10 Plošče; 13.15 Radijski četrtek; 14.00 cert; 16.15 Sodobna ital. glasba; 17.25 Strani albuma; 18.45 Radijska priredba; 22.00 Operna glasba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Poezija in glasba; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.20 Baletna glasba; 11.00 Medigra; 12.30 Haydno-vi kvarteti; 14.10 Avantgarda; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Jugoslovanski pevci; 10.15 Pri vas doma; 12.10 G. Donizetti: sklepni prizor opere Lucia Lammermoor; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 V ritmu koračnic; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 «Pesem iz mladih grl»; 14.30 Z orkestrom Bamber-ških simfonikov; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Bolgarske narodne pesmi; 16.40 Portreti skladateljev; 17.10 Koncert; 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.30 .Morton Gould; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Jožeta Kampiča; 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Sodobni avstrijski skladatelji; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 23.40 Od popevke do popevke. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o potrošnji; i3 30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina: 1700 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za sce: I«5.10 iLdUlJalVI VCIHCR, 1-I.W II.OU L/IICVII1A, vuunJa Popoldanska oddaja: 16.00 Spored otroke; 18.45 Sindikalne aktualno- za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.15 Nove plošče; 19.30 Glasbena oddaja; 20.20 Srečanje z Al Banom; 21.00 Politična tribuna; 22.10 Koncert II. PROGRAM 8.30, 13.30, 17.30, 19.30 Poročila; 8 40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12 35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako; 14.06 Sanremske popevke; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Enotni razred, 16.05 Popoldanska oddaja; 18.30 Šport; 18 45 sti; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna; 21.30 «Italijanske zgodbe* — TV priredba; 22.30 Glasbeni spored; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.30 Rischiatut-to; 22.30 Boomerang. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.50 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli — pono- Uspelf motivi; 20.10 Spored 's Pip- vitev;’16.10 Prometna vzgoja; nim Baudom 22.00 Plošče; 22.40 17.40 Veseli tobogan; 18.15 Obzor-Radiiska priredba. nik; 18.30 »Skrivnosti živali* — Radijska p ser filra. 19 05 Enkrat v tednu; III. PROGRAM 19.20 Vse življenje v letu dni — 10 00 Koncert za začetek; 11.15 ser. oddaja; 20.35 Četrtkovi raz-Klavirske skladbe; 12.20 Vzpored- gledi; 21.35 S Maugham: »Na na glasba; 13.00 Medigra; 14.30 ladji med Londonom in Indijo*; Plošče resne glasbe; 15.30 Kon- 22.25 Karajan vam predstavlja. stva v tako imenovane infrastrukture, to se pravi v ceste, železnice, daljnovode, v stanovanja, v oskrbovalne centre itd. Pri tem ne smemo pozabiti, da imamo o-pravka z izrednimi klimatskimi razmerami, saj znaša tu razlika med najvišjo poletno in najnižjo zimsko temperaturo tudi do 90 stopinj Celzija. Strahotnemu zimskemu mrazu sledi spomladi morje blata, poleti velika vročina, ki jo napravijo še neznosnejšo pravi oblaki komarjev. Kdor pride sem, prav gotovo ne pride na letovišče. Pride samo, če mu zagoto/jo izredno visok zaslužek. Ker je naložba trajnejša, je treba računati tudi z določenim političnim rizikom. mestih, zadnji napadi in izgredi v mestu L’Aquila ter vrsta antifašističnih manifestacij demokratičnih organizacij in ustanov —», se nadaljuje tekst dokumenta, «so radio-televizijski časnikarji lahko podajali samo gole vesti in kroniko, niso pa smeli analizirati vzrokov, odgovornosti in splošnega socialmo-gospodarskega in političnega konteksta, katerega posledica so bili omenjeni hudi in nevarni dogodki. Prav v tem primeru so se časnikarji najbolj zavedli omejevanja, katerega so žrtve.« ((Potrebna je večja svoboda, ki naj dovoljuje pravilno obveščevanje in izpolnjevanje nalog, ki jih nalaga strokovna vestnost, ne glede na politično ideologijo ali strankarsko pripadnost, pač pa v korist demokratične javnosti, kulturnega in socialnega napredka italijanske družbe. Nujna je demokratična reforma ustanove RAI-TV, vendar zahtevamo že danes odgovor na problem, ki smo ga nakazali. Ta odgovor nam lahko nudi samo parlament.« Zvečer so Pava, Lugato, Tagliavini in Roidi podali ostavko. Predsednika odborov sta še izdala naslednje poročilo: «Pred strumemta-Jizacljo stališča uredniških odlborov ((giomale radio« ln ((teiegiornale«, strumentalizaeijo, ki bi jo radi pripisali napadu na politično in profesionalno linijo ravnateljstva obeh rubrik, poudarjata predsednika u-redniških odborov svojo solidarnost z odgovornima urednikoma ((giomale radio« in ((teiegiornale«. O njuni demokratičnosti in protifašistični ideji ne smemo dvomiti, zaradi česar predsednika: uredniških odborov sklicujeta skupščino istih, da bi lahko podala ostavko«. Policija prijavila sodišču dva padovska univerzitetna študenta PADOVA, 3. — Policija je prijavila sodnim oblastem dva unlver zitetna študenta — 23-letnega štu denta pedagogike Glancarla Cavl nata iz Benetk in 25-letnega štu denta medicine Giuseppe Pergalli nlja iz Ascoll Pičena, študenta je policija zasačila, ko sta preteklo noč lepili plakate po padovskih u-licah. Na plakatih je bil ročno napisan protest proti obtožbi in sojenju vojaka Peccoza, ki se bo moral Jutri zagovarjati pred padov-sklm vojaškim sodiščem. Peccoe je služil vojaški rok v Vidmu in obdolžili so ga, da je hujskal ostale vojake in vzbujal v njih nezadovoljstvo glede same vojašnice. študenta dolžijo kršenja zakonov o tisku ln žalitve oboroženih sil. Ob podrobnem pregledu avtomobila »fiat 600», s katerim sta se študenta vozila po mestu, je policija našla poleg plakatov tudi dve palici, ki naj b1 bili podobni ln ki naj bi Ju študenta lahko uporabljala kot pendreka, študenta sta pristaša skrajno levičarske skupine »Lotta contlnua«. PORDENON, 3. — V predmestju je prišlo do hudega trčenja med avtocisterno in vojaškim tovornjakom. Pri nesreči je izgubil življenje 55-letni marešalo Vittorio Nico-letti iz Venzoneja, i Sovjeti iščejo kapitale (Nadaljevanje s 4. strani) EPINAL (Francija), 3. — V vasi Remiremont si je 16-letna mladenka polila obleko z bencinom ter zanetila ogenj. V hipu so jo objeli plameni in gotovo bi živa zgorela, če ne bi neki poljski čuvaj opazil poskus samomora ter z veliko prisebnostjo takoj zavil mladenko v plašč. Kljub temu je ta dobila hude opekline. Njeno življenje je v nevarnosti. PO 208 DNEH «JETNIŠTVA» «Tupamaros» so izpustili ugrabljenega agronoma Flyja Pred kratkim je ameriški agronom utrpel srčni napad - Z gverilci je samo še britanski poslanik GeoHrey Jackson žvepleno kislino, ki je stranski proizvod pri predelovanju bakrene rude. Sovjetska zveza Di ne hotela prepustiti vse pobude tujemu podjetju ali kooperantu, pač pa hoče zadržati kontrolo zase. Pripravljena je poveriti razne faze eksploatacije posameznim deželam. Nekaj podobnega kot se predvideva za tovarno tovornjakov na Komi. Seveda bo načrt za eksploatacijo bakrene rude v Udokanu odvisen od politične volje. Sovjetska zveza je pripravljena zagotoviti tujemu kooperantu visok odstotek obrestovanja za vloženi kapital, hkrati pa bi morala tudi francoska vlada zagotoviti francoskim družbam varno naložbo. To pa zaradi tega, ker bodo končni dobički sicer veliki in dolgotrajni, toda pred začetkom eksploatacije je treba na področju Udokana vložiti velikanska sred- MONTEVIDEO, 3. — Urugvajski gverilci «tupamaros» so preteklo noč izpustili ameriškega agronoma Clauda Flyja, ki so ga ugrabili 7. avgusta lani. Vest je najprej sporočila montevidejska radijska postaja, nato pa jo je še uradno potrdila urugvajska policija. Gverilci so izpustili Flyja okrog 23.15. Furgon vrste «volkswagen» se ju ustavil pred angleško bolnišnico v središču Montevidea, izstopilo je nekaj mladih oseb, ki so položile pred vhod nosilnico, na kateri je ležal Fly. Medtem ko so bolničarji in zdravniki pohiteli k bolniku, so gverilci mirno odšli. Njihov odhod je olajšala tudi gneča, ki je bila v tistem trenutku pred bolnišnico. Približno 500 metrov od bolnišnice je namreč nogometno igrišče, s katerega je pravkar odhajalo približno 50.000 gledalcev, ki so sledili nogometni tekmi »Nacional — Penarol*. Kakor smo omenili je bil Fly jetnik gverilcev 208 dni. »Tupama-rosi* so ga ugrabili 7. avgusta, torej teden dni po ugrabitvi in usmrtitvi policista Dana Mitrioneja in ugrabitvi brazilskega konzula Dia-sa Gomidea, ki so ga izpustili pred desetimi dnevi. Zadnje vesti o agronomu je prejela družina decembra lani. Pisal je, da se mu sicer ne godi slabo, pač pa da ga gverilci sploh ne pustijo na zrak in da mora živeti v majhni sobi. Dovolili mu niso niti, da bi poslušal radio ali sploh dobival kake vesti. Zdravniki, ki so pregledali 65-letnega agronoma takoj po sprejetju v bolnišnico, so ugotovili, da je Fly imel pred približno 8 ali 10 dnevi srčni napad. Fly sam ni vedel povedati, kaj mu je bilo. Izjavil je samo, da se ni počutil dobro. Sicer je agronomovo zdravstveno stanje sploh vzbujalo skrbi, ker je bilo znano, da trpi zaradi majhne srčne napake. Na nosilnici, s katero so «tu-pamarosi* prenesli agronoma do bolnišnice, je bil tudi listek, na katerem je bila nadvse točna oznaka agronomove bolezni in zdravil, ki so mu jih dali gverilci. Iz policijskih krogov je prišla tudi vest, da so (tupamarosi* sinoči »prisilili* kardiologa Carlosa Dighiera, da je pregledal bolnika. Gverilci so se mu približali, ko je zapuščal univerzitetno bolnišnico in ga povabili, na, bi pregledal nekega bolnika. Nič hudega sluteč jim je kardiolog sledil, takoj za vogalom pa so mu «tupamarosi» zavezali oči in ga odpeljali v svojo »ljudsko bolnišnico štev. 3». Že po poti mu je eden od gverilcev razložil, za čim boleha. Dighiero je kasneje izjavil, da je bila oznaka zelo točna. Zdi se tudi, da so gverilci dali ameriškemu agronomu nekatera zdravila, ki jih v Urugvaju ni mogoče kupiti. Zdravniki angleške bolnišnice so vsekakor izjavili, da ni stanje Clauda Flyja prehudo. Agronom je izredno vesel, da je spet na svobodi, kar bo pripomoglo k njegovi ozdravitvi. Urugvajski gverilci imajo sedaj kot talca samo angleškega poslanika Geoffreya Jacksona. Zvečer so v zvezi z izpustitvijo ameriškega agronoma izdali gverilci tudi »uradno* poročilo, v katerem javljajo, da so nameravali izpustiti Flyja takoj po 18. februarju. Štiri dni kasneje pa je talec dobil srčni napad in so ga zdravili z modernimi tehnikami. Po nekaj kardiogramih so gverilci u-gotovili, da je potrebna navzočnost specialista. Zato so tudi »začasno* ugrabili dr. Carlosa Dighiera, ki jim je svetoval, naj bolnika nemudoma prepeljejo v bolnišnico, kakor so tudi storili. V” Cez tri tedne ho prišla pomlad. • • Ustavna kriza v Pakistanu RAVALPINDI, 3 — Pakistanski predsednik Yahya Khan je danes poslal voditeljem dvanajstih pakistanskih strank nujna osebna pisma v katerih Jih poziva na sestanek, ki bi moral biti 10. marca v Daki (Vzhodni Pakistan). Namen sestanka naj bi bil poskus, da se reši težka ustavna kriza v katero je zašla država po zadnjih volitvah. Yahya Khan Je posebno upal, da ■bo to njegovo vabilo sprejel šejk Mujlbur Rahman, ki je voditelj zveze «Awaml» to Je najmočnejše stranke v Vzhodnem Pakistanu. Zgodilo pa se je, da Je Rahman odbil poziv, katerega pa Je sprejel Zulflkar, ki vodi najmočnejšo stranko v Zahodnem Pakistanu. Pakistanski parlament bi moral začeti z delom že danes, toda vlada je odložila njegovo sklicanje, V Daki so danes prglasilt stavko v znak protesta proti odložitvi. ... sneg pa je zakril dober del Evrope. Mraz ni prizanesel niti južnim deželam: v ni ji, severnem delu Grčije in v skoraj celi Italiji je precej debela plast snega pokrila a**’'Zgtij vasi, gozdove in polja, ponekod tudi cvetoče mandeljne. Snežilo je po vsej jadranski obali, Lj do skrajnega juga. Tudi v Franciji ni stanje dosti boljše: mraz in sneg sta prizanesla samo obali, povsod drugod pa je tempe ratura padla globoko pod ničlo. Hvar11® V mnogih evropskih državah je skoraj prekinjen ali vsaj otežkočen promet. Posebno je vožnja po cestah, ki jih je pokrila tanka plast slane. Vremenoslovci so označili val slabega vremena kot ((zadnjo ofenzivo letošnje zime«. ((Prerv0 jo» tudi, da bi se moralo vreme kmalu izboljšati.