MUZEJSKI RAVNATELJ St. 151 LJUBLJANA JU^nsI AVI J m (C. C. ©on lm postaj V Trsta, v iMctelloi 26. junija 1927. Posam Številka 30 cent. Letnik Lil j raz«n ponedeljka. Naročnina: sa 1 mesec L 8.—, celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno ike 30 stot. — Ofi&snina za 1 mm prostora h a trgovske in obrtne oglase L 1.—, aa osmrt-130, oglase denarnih zavodov L X—• prvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo in upravniJtvo: Trsi (31, ulica S. Franccsco d'Assisi 20. Telefon 11-57 Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pm! se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. Poduredništvo v G o r i c i : ulica Giotsuč Carducci št 7, L n. — Telef. št. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. FSip Peric. Svetovna kriza Kot splošno mednarodno, torej svetovno krizo označajo razni listi v zadnjih, dneh položaj, pLl je nastal po letošnjem petinštiridesetem, zasedanju Sveta dražbe nacij v Ženevi. Mučni vtis, ki ga je napravil nenadni odhod francoskega zunanjega ministra Brianda in ki se je ematral za < moralno zaušnico» nemškemu tovarišu Streseman-nu. ni šel neopazen mimo javnosti. Govor francoskega ministrskega predsednika Poincarć-:ja v Lunnćville, odgovor ministra Stresernanna in polemika m^d francoskimi in nemškimi listi dokazujejo, da so se letos v Ženevi nevarno omajali oni skoro idilični odnošaji med Francijo in Nemčijo, ki sta jih bila *istvai*ila Briand in Stresemann po vstoou Nemčije v Družbo, nacij. Tv. ii sicer je bilanca letošnjega zasedanja Sveta Družbe na-cij evropsko politično javnost mučno presenetila. Pariški <:Temps», polu rad no glasilo francoskega zunanjega ministrstva, je te dni izrecno opozarjalo na nevarnost, da bi utegnil trpeti ugled ženevske ustanove veliko škodo, če bi se nadaljevalo na ta način. List podčrtuje predvsem dejstvo, da je bila vsa pozornost osredotočena na pogovore zunanjih ministrov izven uradnih sej Sveta Družbe nacij, tako da je ostalo njegovo zasedanje nekaj popolnoma postranskega. Posledica je bila ta, da se ni rc-šilo nili eno vprašanje, ki je bilo na dae\nem redu, temveč so bila vsa odgode-na do prihodnjega zasedanja. To dejstvo ima svojo razlago v tem, da so srovanja: jugoslovensko-albanski spor, neuspehi pripravljalnih del za razorožitve no konferenco in neuspehi gospodarske konference, ostra angleško-polj.-ko-ruska napetost, zadržanje Nemčije v Ženevi in nesoglasja na pomorski konferenci med Anglijo, Japonsko in Zedi-n j enim i državami. Katero izmed teh vprašanj je najnujnejše in naj kočljive j še, bi bilo odveč razglabljati, kajti z vsakim so zvezani najobčutnejši interesi vseh evropskih velesil in številnih drugih držav. Vendar pa obrača vsa Evropa nekako instinktivno svojo glavno pozornost predvsem dvema vprašanjema, namreč usodi razoroži t vene konference in pa angleško-poljsko-ruskemu sporu. Na pripravljalni konferenci za razorožitev — pravi G. M. Sangiorgi v svojem omenjenem Članku — so različna stališča posameznih držav jasno pokazala upravičena nezaupanja, ki jih Locarno nikakor ni razpršil. Vsaka država je izjavila v bistvu, da se ne more smatrati vama in zavarovana razen pod pogojem, da ohrani gotov del svojega oboroževanja in pa možnost, da ga v gotovih slučajih laliko poveča. Prelom trgovinskih in diplomatskih od noša j ev med Anglijo in Rusijo ter umor Vojkova v Varžavi — nadaljuje isti pisec — sta odklenila nevihto, ki postaja stalno temnejša, ter postavila Evropo na razpotje. Ne samo to, temveč sta tudi zopet obudila ta dva dogodka v Nemčiji načrte in stremljenja, ki bi bila nesodobna, če bi se nahajali še v dobi Locarna. Rekli smo, da se je rodil v Locarnu — razen protokolov—nekak evropski duh, vsaj navidezno. In vendar je bila Nemčija V Ženevi povodom zadnjega zasedanja Sveta Družbe nacij bolj podpisnica rapallske in berlinske pogodbe nego loeaii.sk ili dogovorov, ki so prišli z oljkovo vejico med prsti. Če je kaka možnost enotne evropske fronte proti boljševizmu — ne proti Rusiji —, jxAem bi morala taka možnost logično vzkliti iz locarnskib dogovorov, ki naj bi bili bratski dogovori. Namesto tega. pa se Nemčija ni hotela pridružiti ostalim vladam in tako je prišlo do nejasne in brezpridne formule «vsak naj misli sajm zase». * Ti dve vprašanji sta torej v sedanjem hipu, ki dajata pečat krizi, o kateri pravi Sangiorgi* da ni samo evropska, temveč svetovna. Kar se tiče usode raz-orožitvene konference, smo mi naglašali na tem mestu že takoj po prekinitvi i asko-angle-ških odnošajev, da bo nova napetost onemogočila vsak uspeh te konference. Dogodki v Ženevi povodom letošnjega zasedanja Sveta Družbe nacij potrjujejo Torej to naše predvidevanje v polnem obsegu. Sestanek zastopnikov občinskih prevoznih podjetij RIM, 25. (Izv.) V prostorih konfederacije prevoznih podjetij se je vršil sestanek zastof>-nikov občinskih prevoznih podjetij, na katerem se je razpravljalo o znižanju mead uslužbencev in cen voznih listkov občinskih prevoznih podjetij. Sestanka se je udeležil tudi zastopnik tržaškega občinskega tramvmja. Po dalj&em' posvetovanju je bilo sklenjeno, da je treba najprej določiti znižanje plač uslužbencev in šele na podlagi tega znižanje bodo določene nove cene za voz. listke. Zato je bilo zai-enkrat sklenjeno, da se predloži ministru za javna dela načrt odredbe, po kateri bodo uslužbencem občinskih in pokrajinskih podjetij postopoma znižane njihove plače za 12 od sto. Občinska in pokrajinska podjetja bodo poslala še do 28. t. m; konfederaciji prevoznih podjetij svoje predloge glede znižanja tarif, ki bodo potem predložene v odobritev ministrstvu za javna dela. _ „Santa Harfa tiM nad MIlanom MILAN, 25. (Izv.) Dane« nekaj pred 11. uro se je pojavilo nad Milanom letalo «Santa Maria 11», ki se je vračalo iz Gardona. Nad tvorincami tvrdke Isotta Frasehini je izvršil De Pinedo nekoliko krosov in se je nato usmeril proti Šesto Calende. SESTO CALENDE, 25. (Izv.) Nekoliko po 11. uri je pristalo letalo «Santa Maria 11» v svojem rojstnem kraju. Vodstvo in delavstvo tvornice, ki je zgradite letalo «Santa Maria 11», sta priredila polkovniku De Pinedu ter njegovim tovarišem navdušen sprejem. MILAN, 25. (Izv.) Danes ob 16. uri je ponovno prispel v Milan letalec De Pinedo, toda takrat že ne ve$ v letalu, temveč v avtomobilu. Po svojem prihodu je posertil De Pinedo, ki se je nastanil v «Hotel de la Ville», tvornice tvrdke Isotta Fnaschini in skupino «Baracca». Obe tvrd-ki sta podarili De Pinedu in njegovima tovarišema dragocene darove. _ Odgovor albanske vlade na noto velikih driav RIM, 25. (Izv.) Rimskemu «11 Gk>rnale d\Italia» poroča, njegov posebni poročevalec iz Tirane, da bo po njegovih informacijah albanska vlada povdarila v svojem odgovoru na noto štirih držav, da je postopala pomirjevalno in je sprejela predlog- rešitve spora, ker je prepričana, da je zaščita albanskih interesov potrebna za konsolidacijo miru. Albanska vlada se bo zahvalila državam za njihov trud, ki stremi za tem, da preprečijo spor, ki bi lahko motil mirne odnošaje med državami. Jugoslovanski poslanik psi Mussolinijn RIM, 25. (Izv.) Včeraj je sprejel predsednik vlade v palači Chigi j u poslovenskega poslanika gospoda Rakiča. Mednarodna kalkograHfn* stava v Rimu RIM, 25. (Izv.) Davi ob 10.30 sta otvorila ministra on. Rocco in on. Fedele v palači kraljeve kalkografije v Rimu mednarodno kafkografično razstavo. Ob tej priliki sta imela ministra kratka otvoritvena govora. Na razstavi so razstavljene kalkografije Rima, Madrida in Pariza. Vola agifadja v J Pogajanja med frakcijami radl-kalske stranke BEOGRAD, 25. (Izv.) Pozornost političnih krogov je v glavnem koncentrirana na pogajanja med vlado in radikal s kim centrumom. Po mnenju nekaterih političnih krogov pa bodo ta pogajanja brezuspešna. Tudi včerajšnja pogajanja, ki so se vršila med Veljo Vukiče Vičem in Nikoio Uzunovićem s posredovanjem Ilije Mihajloviča l>aje niso dovedla do pozitivnih u-spehov. Ministrski predsednik je baje odbil vse zahteve centrumaćev glede rekonstrukcije vlade, čemur nšj bi bilo v izrecen dokaz zlasti imenovanje Popovića za ministra brez portfelja kot pomočnika ministrskega predsednika v notranjem ministrstvu. To imenovanje pa je po neki verziji na drugi strani naperjeno zlasti proti pašičevcem, ker je Popović določen kot kandidat vlade proti pašičevskemu kandidatu Nastasu Petroviču v Jagodini. Po mnenju omenjenih političnih krogov se opata, da. je glavna borba vladne in centru-mcčke frakcije radikateko stranke naperjena proti pattčevcem. Ugleda, da bo vlada baje povsod podpirata kandidature cen-trumaSev, v kolikor bo dosežem sporazum glede kandidatov. Tekom današnjega, dne ni bilo važnih dogodkov. V poedmih poslanskih klubih se vršijo konference in posvetovanja o volilnih pripravah. Večina poslancev pa je že odšla na volilno agitacijo v svoja volilna; o-k rož j a SARAJEVO, 25. (Izv.) Danes je dospel semkaj S v« to zar Pri-bičević, ki je takoj nadaljeval pot v Fočo in Rogatico, kjer bo imel svoje volilne shode. Na Vidovdan bo imel zborovanje v Sarajevu. _ kraljevski pas1 odpotoval na Bled BEOGRAD, 25. (Izv.) Kralj in kraljica sta danes zvečer s svojim spremstvom odpotovala na Bled, kjer ostaneta Čez poletje. Gen. mioeavtfević na Sušaku SUSAK, 25. (Izv.) V nedeljo, 26. t. m. pride na Sušak prometni minister general Milosavlje-vič, ki bo pregledal vse pristaniške naprave. Nato pa bo obiskal tudi druge obmorske kraje. Otvoritev deviznega In valutnega oddelka na ljubljanski borzi LJUBLJANA, 25. (Izv.) Danes se je vršila v Ljubljani svečana otvoritev borznega deviznega in valutnega oddelka. Zastopniki čehosl. in sokoistva pridejo jutri v Ljuljano LJUBLJANA, 25. (fev.) V pon-deljek pridejo v Ljubljano na sokolski zlet oficijelni zastopniki Cehoslovaške sokolske obeci in poljskega sokolskega saveza. Kot oficijelni zastopniki če^ hoslova&kega sokoistva pridejo v Ljubljano namestnik staroste Fran Tišek ter Vincenc Stepa-nek in Mašek, za načel. Dvofak, Fran Kudele ter Niemhausen in Oigra Fočikova. Poljsko sokoi-stvo bodo zastopali predsednik poljskega Sokola Adam Zasnoj-ski, ki ga spremlja soproga in načelnik Fazaiovrcs ter kut delegat poljskega, sokoistva v A-meriki dr. Ostrovski. LJUBLJANA, 25. (Izv.) Danes je prispelo v Ljubljano več letal iz Zagreba in Novega Sada, ki se udeležijo jutrišnjega letalskega meetinga. Huda iMsrete POTENZA, 25. (Izv.) Danes je eksplodirala v Picernu tvornica smodnika. Eksplozija je zahtevala troje človeških žrtev. Mongo ljudi je bilo ranjenih. Vstaja v Argentiniji BUENOS AIRES, 25. (Izv.) Po vesti časopisa «Prensa», ki pa še ni uradno potrjena je izbruhnila v San Juanu, v prestollci istoimenske pokrajine, vstaja. Oborožene tolpe so v tridesetih avtomobilih pridrvele pred palačo gubernatorja, ki je imel komaj toliko časa, da je mogel pobegniti v Mendozo. Tamkaj je gubernator zbral vladne čete, ki so se spustile z vstaši v boj, tekom katerega je bilo mnogo ranjenih in mrtvih na obeh straneh. Vtis Staiem oovsra v londonskih krogih LONDON, Vb. (Izv.) V londonskih političnih krogih je napravil govor nemškega zunanjega ministra Stresernanna v nemškem državnem zboru dober vtis. Posebno je ugajal oni del, v katerem je nemški zunanii minister odgovoril na govor Pohicarćja v Lunnevilleu. Posamezne izjave Streseman-novega odgovora se presojajo kot redka kombinacija odločnosti in umerjene samozavesti. Angleški listi povdarjajo izredno važnost, ki jo pripisuje ameriško javno mnenje Poincareje-vemu govoru v Lunnevilleu. «&vestja» o Stresemannovih izjavah MOSKVA, 25. «Izvestja» izražajo svoje zadovoljstvo nad izjavami dr. Stresernanna, da hoče Nemčija ostati v prijateljskih odnošajih s sovjetsko Rusijo. Moskovski list priznava, da je glavni predpogoj za prijateljsko sožitje ne vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Hemft! zanosit minister odpoftaje na Norveško BERLIN, 25. (Izv.) Po dobljeni bitki v državnem zboru si bo dovotil Stresemann tekom prihodnjega tedna zanimivo razvedrilo s svojim nameravanim potovanjem na Norveško. Jutri zjutraj bo odpotoval v spremstvu svoje soprog« proti Oslu. Spored njegovega bivanja na Norveškem bo izpeljan ta-ko-le. V torek — poset pri kralju, v sredo — govor o priliki podelitve Nobelove mirovne nagrade. Izmed locamskih ministrov bo Stresemann edini navzoč pri ceremonijah podelitve nagrade. Briand in Chamberlain bosta dala čitati svoja gwora svojima dip-lomatskima zastopnikoma. V četrtek bo imel Stresemann sestanek z norveškim zunanjim ministrom in v petek se bo povrnil v domovino. Parišk? monarhisti so spravili iz ječa novinarja Daudeta PARIZ, 25. (Izv.) Danes opoldne je bil monarhistični novinar Leon Daudet s pomočjo prevare, ki so jo izvedli njegovi pristaši, izpuščen iz ječe. Najprej so se njegovi pristaši natančno informirali o postopanju pri izpuščanju jetnikov na svobodo. Danes opoldne se je eden med njimi vkradel v notranje min., medtem ko so njegovi tov. istočasno okupirali vse telefonske zveze notranjega ministrstva. Po teh pripravah je oni, ki se je bil vkradel v notranje ministrstvo, telefoniral podravna-telju ječe Santć, naj takoj izpusti iz ječe Daudeta, njegovega tovartta Delesta in komunista Bernarda, češ da je sklenil ministrski svet, da se vsi trije takoj osvobodijo. Ker se je podravnatelju ječe zdela ta vest neverjetna, je telefoniral v notranje ministrstvo za pojasnilo. Pa so bile vse o-stale telefonske zveze z notranjim ministrstvom okupirane od monarhistov in je bila prosta samo ona, po kateri je dobil neverjetno vest. Monarhist je na vprašanje podravn stelja ječe, ali naj zares izpusti Daudeta, odgovoril: «Kako? Ukazano vam je bilo, da. takoj izpustite Daudeta in vi tega še niste storil ?!» Na to potrdilo se je podal pod-ravnatelj ječe takoj v Daudeto-vo celico in mu je nagnanil njegovo osvoboditev. Daudet je bil presenečen in ko je zvedel zakaj se gre, je naravnost jokal od ginjenja in je objel podravnate-lja. Po izvršenem osvobodilnem postopanju je Daudet mogel zapustiti ječo. Kitajska drtavUanslra volna Jažne teto so pripravljajo na pohod proti Pekingn LONDON, 25. Ruski vojaški svetovalec pri hankovski vladi general Galen je podal zastopniku «United Pressa» nekatere izjave o položaju na Kitajskem. Dejal je, da je nactanalističiia vojska pripravljena za pohod nad Peking. Glavno mesto Kitajske bo gotovo že tekom avgusta v rokah nacionalistov. Severne čete se ne bodo mogle dolgo upirati južnim, ker so v bojnem ouru mnogo manj vredno. Konferenca za balkanski pakt? ATENE, 25. (Izv.) Neki tukaj-ta!H list zatrjuje, da bo sklicana konferenca, na kateri se bo razpravljalo o turškem predlogu glede balkanskega pakta. Konferenca se bo baje vršila na otoku «Prinkipo» v marmarskem morju. _ Nikolaj Nikolajevič obolel VARŠAVA, 25. Poljskim listom poročajo iz Pariza, da je bivši generalissimus ruske armade veliki knez Nikolaj Nikolaj evič precej nevarno obolel. Veliki knez, ki se nahaja v gradu Choigny pri Parizu, je pozval k sebi iz Bruslja generala Vrangla, poveljnika bivše «bele» Velik požar v Tokijn TOKIJO, 24. V trgovskem delu mesta je izbruhnil strahovit po&ar, ki je vpepelil kakih 200 poslopij. Škoda je ogromna. Premalo poljubov LOS ANGELES, 25. (Izv.) P". «d tukajšnjim sodiščem se je vršila čudna obravnava o ločitvi zakona, ki je vzbudila veliko zanimanje, zlasti med ženskim svetom. Mlad in bogat zakonski mož Lovrenc \Vilson je zahteval ločitev zakona, Češ da je njegova žena napram njemu premalo... ženska in da mu nudi pre-redke dok/ze o svoji zakonski ljubesni. Kakor je trdil zakonski mož, mu je dovoljevala samo po sedem poljubov na leto. Ker je bil sodnik mnenja, da je to število nezadostno, je razsodil v prid tožbi in proglasil ženo za krivo. Pijte KaKffo de Jonfs MgnsRi wmM Načelnik vlade on. Mussolini j« Že večkrat naglašai. da je Ita^ lija predvsem poljedelska država in da je treba zato skrbeti, da se ta panoga narodnega gospodarstva čim bolj in čim lepše razvije. Ker so poljedelci radi revalutacije lire precej prizadeti, je vlada začela proučevati u-krepe, ki naj bi pripomogli do izboljšanja gospodarskega položaja kmečkejra stanu. Ves pretekli teden so se vršili v Rimu razni sestanki in seje, na katerih se ie razpravljalo v prvi vrsti o teh vprašanjih. Tudi akcija za znižanje cen in plač je v polnem teku. Odlok o najemninah, o katerem smo že zadnjič govorili, je že stopil v veljavo. Objavljen je bil 22. t. m. Vlada je izdala tudi poseben pravilnik za izvrševanje odloka o najemninah. Konfederacija trgovcev je razposlala pokrajinskim zvezam okrožnico, v kateri jih poziva, naj z vsemi silami delujejo za znižanje cen. V večjih mestih so občinski načelniki začeli določevati najvišje cene življenjskim potrebščinam. — V četrtek je posebni tribunah v Rimu izrekel razsodbo proti petindvajsetim toskan-skim komunistom, ki so bili oi>-dolženi, da so snovali zaroto proti državi. 21 obtožencev je bik> obsojenih na ječo od 2 in pol do 12 let, štirje pa so bili o-proščeni radi pomanjkanja dokazov. Italijanski poslanik pri belgijski vladi je aapustil Bruselj. Kakor pišejo nekateri listi, bo za sedaj poslan na njegovo mesto samo kak odpravnik poslov. Prijateljski odnošaji med Italijo in Belgijo so se namreč v zadnjem času nekoliko ohladili, in sicer po krivdi belgijskega zunanjega ifcinistra Vanderveldeja, ki je socialist in je, kljub opozorilom in svarilom, že večkrat javno govoril proti fašizmu. V pondeljek se je v Vatikanu vrS41 tajen konsistorij, na katerem sta bila imenovana dva nova kardinala. Papež je imel ob tej priliki velik govor o dogodkih v Mehiki in na Kitajskem ter o verskih aadovah na Francoskem. — Tekom zadnjega zasedanja Sveta Družbe narodov v Ženevi, so se zastopniki Anglije, Francije, Italije, Japonske, Belgije in Nemčije sestali tudi na posebnih, ožjih sejah in so razpravljali o raznih vprašanjih, ki zanimajo sedaj Evropo. Glede jugoelovensko-albanskega spora so klenili, da bodo zastopniki Italije, Francije, Belgije in Nemčije napravili v Beogradu in Tirani kupen korak za rešitev di-plomatičnega spora med obema državama. To se je tudi zgodilo, in sicer v četrtek. Najstarejša izmed zastopnikov omenjene BERUTZ-SCHGOl Tr*t, Via Fabio Filii 23 - telef. 44-82 Pouk in prevodi v vseh jezikih. Slovenske žene S Pri nakupu perila in manuf kturnega blaga dajajte prednost velikim skladiščem v Trstu, Via Genova štev. 21 (prej Campanilt) MARIA ACCERBOM1 kjer se služijo slovenske odjemalke že loliko let. Bogati dohodi perila, platna za rjuhe, perila za gostilne in hotele. Svila (sezijska novost) po 1 5.-50, Hri-sače, nogavice in druge manu'akturrie potrebščine. -69 ) Govori se slovensko. Četvorice velikih sil sta izročila beograjski in tiranski vladi istočasno skupno noto, ki je vsel>o-vala naslednji kompromisni predlog: Albanska vlada naj izpusti na svobodo aretiranega tolmača jugoslovenskega poslaništva v Tirani Gjuraškovica, jugoslovenska vlada pa naj v istem hipu izpremeni besedilo svoje protestne note. V Beogradu je dr. Marinković sprejel ta kompromisni predlog in tako je storila tudi albanska vlada. Spor lahko smatramo radi tega že kot likvidiran. — Francoski ministrski predsednik Poincare je imel p»ele-klo nedeljo v Lunevilleu govor, v katerem je ostro napadal Nemčijo, češ da ne izpolnjuj o vseh onih obveznosti, ki jih je prevzela s pogodbami, da se ni odpovedala Alzaški, da se pripravlja na revanšo itd. Poincare jeva izvajanja so bila v dia-meptralnem nasprotju z dosedanjimi izjavami zunanjega ministra Brianda, ki se je po sestanku v Thoiryju začel živahno zavzemati za politiko zbližanja z Nemčijo in je iz teh razlogov ob raznih prilikah zatisnil eno oko Izgleda pa, da se je v zadnjem času pri Francozih nekoliko ohladilo navdušenje za sporazum z Nemčijo, dočim se u na novo ogrele, prijateljstvo z Anglijo. Naj bo temu kakorkoli, dejstvo je, da je Poincare dvignil s svojim govorom v Nemčiji veliko prahu. Francoskemu m ini stisko mu predsedniku je v četrtek odgovoril v državnem zboru dr. Stresemann, ki je izpodbijal njegove trditve tej- je ob koncu svojega govora vzkliknil: «Quo vadis», kam greš, Francija? Hočeš Porurje ali Locarno? Odgovor na to vprašanje ne pričakujemo samo mi, Nemci; pričakujejo ga vsi narodi v Evropi, ki si želijo miru!» Dr. Stresemann je hotel s tem najbrž namigniti, da se Poincare in Briand še nista sporazumela glede jmlitike napram Nemčiji. Čas bi pa le bil, da se zadeva razjasni in da se Francija enkrat odloči. In kam se l>o odločila? Quo vadiš, na katero stran? »Locarno (Briand) ali Porurje (Poincare) ?» Briand se še ni oglasil, ker je zbolel in leži že dober teden dni v postelji. — Na Romunskem so v preteklem tednu spet menjali vlado. Knez Stirbey, ki je po demisiji generala Averescuja sestavil nov kabinet, ni imel sreče, kajti ni mogel pridobiti liberalcev za sodelovanje v volilni vladi. Novo vlado je sedaj sestavil voditelj liberalcev Ivan Rratia-nu, ki je prevzel tudi ministrstvo za zunanje zadeve Politične beležke Reorganizacija avstrijske mo-narhistične stranke MonarhistiČna stranka, ki ji načeluje polkovnik \Volff in ki si je o priliki poslednjih volitev usvojila kandidatno listo profesorja Uhdeja, je sedaj doživela novo razočaranje. Profesor Ulide, ki prireja v teh dneh po vsej Avstriji javna zborovanja, se v svojih govorih izjavlja za republikansko državno ustavo in za avtoriteto republike. Spričo tega je Wolffova politična skupina pretrgala vse odnošaje s profesorjem Uhdejem, in se pripravlja na svojo reorganizacijo. Povsem naravno je, da se narinja vprašanje, ali namerava polkovnik \Volff s to reorganizacijo na splošno ojačiti položaj monarhistov. V ostalem bodi omenjeno, da polkovniku Wolffu ni bilo mogoče še nadalje vzdrževati svojega glasita «Schwarz-Gelb». XI. ____ - - »EDIlfOSTi Krtea osebne diktature v Rusiji Po ukinitvi diploma tičnih od-nošajev z Anglijo se je notranje-politična kriza v Rusiji zelo po-ostrila, in se od tedaj ni še ubla^ tJla, temveč se celo čim dalj bolj §tri. StaJinov osebni režim ee že dolgo napada in le železni roki sedajijega načelnika komunistične stranke je uspelo pre-fjrečiti, da se kriza, ki so jo po-jvxročili Stalinovi neuspehi v zu-tianji in tudi notranji politiki, ni vsestransko razvila. A šo hujše je zadel Stalina udarec, ki je prišel od bregov Temze; «aclel g^h je hudo predvsem zato, Icer je opozicija izkoriščala po-ctopanje Anglije v svoj prid s tem, da je skušala prebiti ščit stranke, s katerim se je branila večina centralne eksekutive komunistične stranke. Na predradnji seji plenuma «Komin-terna», ki se je vršila lani v jeleni, so izjave Trockegra, Kame-neva in Zinovjeva izzvale precejšnjo senzacijo, a na zadnji seji «Kominterna» so voditelji komunistične opozicije še mnogo bolj odločno nastopili. Trocki je zaključil svoj govor z ultimatumom in celo zagrozil, da se odcepi c MM zidarji v Ux\ lz Gerlswila v Švici nam pišejo: Kakor jo čitateljem «Edinosti» že znano, živi ta večje število ren-škili zidarjev, kateri so zaposleni, kot sezonski delavci pri raznih podjetjih. Večina nas je pri podjetju «Fietz & Lenthold A. G.» s sedežem v Curihu (Ziirich). Lahko trdim, da nas je tu Renčanov več kot vseh ostaliii Slovencev skupaj. Da smo tu, gre vsa hvala našemu domačinu, zid. mojstru g. Francu Mozetiču. Le-ta je prišel sem s prvo povojno skupino leta 1923. Ta 'skupina se je do danes povečala na okoii luO mož, od katerih je nekaj Biijencev. Podjetja nas imajo baje rada, kakor je trdil zimski dopisnik «Edinosti». Priznavam, toda ne morda, ker smo Slovenci ali Ren-čani; zajec tiči v drugem grmu, oplašiti ga pa za enkrat ne maram... Mimogrede le omenim, da moja mati o Veliki noči rajši zakolje petelina, kot kokoš, to pa no radi kakovosti mesa, pač pa, ker ta poslednja — nese. Tukaj se da živeti. Luksusa si pa delavec ne more privoščiti, kakor nikjer drugje ne. Dela se 9 ur dnevno, ob sobotah samo dopoldne. Pri stijenom delu tudi nadure. Srednja plača je Frs. 1.70 na uro (v Curihu, drugod,manj). Kdor zna bolj varčevati, ta več prihrani; kdor zna pa celo stradati, ta prinese koncem leta domov težke tisočake, ko izmenja v Ure seveda. Letos smo glede valute v drugačnem položaju; medtem ko smo lani računali X 5, je letos treba kmalu X 3. Večina živi življenje enolično -— iz stanovanja na delo, iz dela na stanovanje. Lahko si mislite, kako se Človek počuti v tujini, daleč od svojcev in družine; dve tretjini svojega življenja biti — sam. Taka je usoda renskega zidarja! Za danes naj bo dovolj. Omejil sem se samo na socialno stran, ker se mi zdi še vedno glavna; prihodnjič nekoliko o kulturnem gibanju, v katerem se opaža par svetlih potez. __J- - iČ- Pozdravi !zssi]snceu Podpisani delavci, zaposleni pri raznih delih v bližini Valtournau-che ob francosko-švicarski meji, pošiljajo pozdrave v prvi vrsti priljubljeni naši «Edinosti», ker nam skrbi za duševno hrano ter nam obnavlja in bogati izobrazbo, dalje enako starišem, bratom, sestram ter vsem prijateljem in znancem v domovini. iz «Korninterna». S tem. pa se je borba še bolj poostrila. Krivde, rad! katerih se mora Trockij zagovarjati, so dvojne: formalne in stvarne. Formalno se je Trockij pregrešil s tem, da je javno nastopil proti večini komunistične stranke in tako javno krftil strankino disciplino; kot stvarni prestopek pa smatrajo njegovo agitacijo v novi-nah proti Stalinorvi skupini ter njegovo opozicijonedno politiko. Kriza, ki se sedaj pojavlja v ruski komunistični stranki, je potemtakem v bistvu kriza levičarjev, kajti Trockijeva skupina tvori radikalno krilo komunistične stranke, ki se bori z zmerno Stalinovo skupino. Trockij dolti Stalina, da je «narod-no omejen» in da je izdal svetovno revolucijo. Stalin pa zastopa. stališče, da je treba ohrar-niti v komunistični stranki zmernejše politične smernice. Nova bolgarska revija « Društvo za kulturno ujedinjenje Slovanov na Bolgarskem« je pričelo izdajati revijo pod naslovom «Slavjansko Ognjište«. S to revijo namerava omenjeno društvo seznanjati bolgarski narod obširneje z življenjem, književnostjo, umetnostjo in znanostjo drugih slovanskih narodov te;- ga s tem dovesti k zbližanju s poedinimi slovanr-1:: : narodi. Pri tej reviji šot* odlični publicisti iz vseh slovanskih držav. Članki se tiskajo v originalnem jeziku. Bolgarska javnost je sprejela novo rt vLjo z velikim zanimanjem in zadovoljstvom. Poleg te nove revije izJnaja v Sofiji že dolgo vrsto let Še ena druga revija z imenom cSlavjanski Glasi«, ki je istotako posvečena slovanskim problemom in slovan-| ski misli. Rudolf Skalni, Mihael Uršič Pontar Viktor, Tata Štanfa. Rutar Anton iz Kob&ridft; Matevž Mikuš, Ivan Zuber, Vincenc Manfreda iz Sotžida; Hieronim Školjč, Mirko Bric, Oskar Bric, Andrej Borjančič, Albin Skočil*, Jakob Batul, Alojz Borjančič, Andrej Medrijančič iz Breginfa; Rudolf Hrovat, Ivan Trebše, Franc Me^iken iz Srpeaice; Alojz Jermol, Frane Berginc, Ivan Pintr z Idrskega; Mihael Gašpe-rut, Andrej Bric, Benedikt Rosič, Rafael Rosič, Dominik Rosič, Ciril Lazar, Jožef Baloh iz Logij prt Kobarida. _ Novo znižanfr cen kruhu v Delavskih zadregah. V prodaialnirah Delavskih zadrug v Trstu se bo prodajal kruh po sledečih cenah: v hlebih postavne oblike po 200 gramov L 2.20 kilo, koprske oblike po 200 gramov L 2.30 kilo, rženi kruh v komadih po 200 gr L 2.10 kilo. No E^osSa se kesall, če se boste naročili na «NaS glas», mesečnik za naše družine, ki prinaša v vsaki številki polno zabavnega in poučnega Čtiva, in sicer za vsakogar. Slišali smo, da bo v prihodnjih številkah tudi za naše najmlajše poskrbljeno in želeti je, da bi bilo res tako. Tak list bo gotove, postal priljubljen prijatelj v vsaki naši družini. Širite «Naš glas», nabirajte mu novih naročnikov! Naslov: Trieste, C» -sella postale 348. Celoletna naročnina: 16 lir; za pol leta 8 lir. Per Hssed našim dopisnikom Več sicer zanimivih dopisov smo morali v zadnjem času izključiti od objave v listu. Gre predvsem za dopise, v katerih se opisuje gospodarski položaj po nekaterih naših krajih v tako črnih barvah, da prijema že urednika, ki ima nato navajene živce, prava groza, a kaj bi še le rekli čitatelji, ko bi jim predložili take dopise kot berilo! Pa niso urednik in čitatelji edini činitelji, temveč so tu tudi oblaatva, ki imajo po obstoječih zakonih tudi veliko besedo kot cenzurni uradi, kateri tolmačijo seveda tako tožarjenje po s\uje. K bistvu cenzure spada nekako, da presoja pisanje listov ne po namenu, ki ga je imel dopisnik, temveč po posledicah, ki ga lahko ima dopis za splošno razpoloženje prebivalstva Tako je torej 90% verjetnosti, da bo predstavljal za cenzorja dopis, v katerem se opisujejo gospodarske razmere kake vasi v naravnost katastrofalnih barvah, nevarnost «za javni red in mir», kakor se že pravi, in pumf! — zaplemba lista je tu! List zaplenjen, trpi občutno čkodo, a v oni vasi ostane vse kakor prej. Pa tudi brez ozira na strogo disciplino listov se nam zdi tako pretirano tožarjenje neprimerno — treba je reči — tudi naravnost škodljivo za iste interese, ki naj bi se na ta način branili. Naj nas nihče ne razume napačno! Nočemo s tem reči, da sO gospodarske razmere sijajne. V raznih člankih smo jih natančno analizirali in jih osvetlili. To. kar hočemo reči in kar je treba glasno poudariti, je dejstvo, da lako tarnanje prav nič ne pomaga. Tudi Če bi vsak dan tož&rili, bi ostali, kjer smo MU, kajti v gospodarstvu zalete le' iskanje dohodkov, in varčnpat, preudarnost in spretnost. Cim težje je priti do novih dohodkov, tem večjo vlogo igrata varčnost, spretr nost, vztrajnost in pridnost. Pozitivno delo za gospodarsko ohranitev je torej edino v pouku, kako najti vire novih dohodkov, kako varčno obračati težko prisluženi denar, kako izpopolniti poljedelstvo, živinorejo, katere g<»spodar-ske vrednosti, ki še niso uporabljene, bi se dale še izkoristiti in kako itd. Tako je pozitivno javno delo potom listov za gospodarsko povzdigo. Vsako tožarjenje pa je popolnoma negativno, in sicer v vsakem o žiru. Predvsem je, kot smo že naglasili, lahko naravnost zelo škodljivo, tako da se doseže ravno nasprotni uspeh. Vzemimo vas, Iz . kaiere je Ml objavljen tak dopis. Dopis čita trgovec z živino in si misli: «Aha, tu in tu so takšne raz-mere, da nimajo ljudje sploh več kaj jesti. Tu bomo napravili dobro kupčijo. Haj d na pot!» Pride in ponudi 200 in 300 lir manj, nego bi morda ponudil za isto žival, če bi imel o dotični vasi drugačno mnenje. Kdor je jedva čakal kupca, proda na ta način 200 do 300 lir pod ceno! Isto se lahko zgodi pri vsakem drugem blagu. Ali ne nastane tako za dotično vas velika škoda, ki doseže lahko tisočake? Je pa tako tarnanje tudi sicer vedno škodljivo. Tako brez dvoma lahko omaja gospodarski značaj, odločnost in voljo do dela, brez katerih, kot rečeno, ni izhoda iz krize. S tarnanjem se torej pravzaprav le ruši odporna moč našega ljudstva. Namesto da M se mu koristilo, se mu zopet samo škoduje. Tudi najbolj zdrav človek na svetu, ki bi mu začeli vsi znanci In prijatelji trdovratno govoriti In ponavljati, da izgleda slabo, da mora biti bolan itd., začne počasi sam misliti, da je res bolan, ter zgubi s tem dobršen del svoje vere v samega sebe in v možnost uspešnosti svojega dela. Kako mora še le vplivati takšna demoralizacija na bolnika, ki se mu jemlje že vnaprej vsak up na ozdravljenje?! Da ne bo nesporazumljenja: naši dopisniki naj te vrstice dobro preudarijo ter naj jih razumejo, kakor so mišljene. Ko pišejo o gospodarskih razmerah, naj knaj# pred očmi vedno pozitivne gospodarske cilje, t. j. gospodarsko pomoč z nasvetom, z znanjem, z opozarjanjem na nevarnosti in kazanjem pravih in najuspešnejših gospodarskih poti. Tai\anje kot tako pa je čisto negativno. To smo hoteli in morali reči in nič dragega. _ ZA UPOKOJENE LJUDSIOfi OL-SKE UČITELJE Alrl NJIH DRUŽINE. Večkrat smo na tem mestu poročali, na kakšni točki stoji zadeva poviškov v prid starih upokojencev novih pokrajin ter obljubili pravočasno obvestiti prizadete, kedaj, kam in kako naj vsak posameznik prosi za priznanje poviškov glasom določil Člena 12. kr. odi. od 13. av-trusta 1926., št. 1431. Tu prinašamo obrazec tozadevne vloge, ki mora biti pisana na kol-kovanem papirju za dve liri: All'onorevole R. Provveditorato agli Studi Trieste. D o m a n d a per aumento di pensione di.... (ime, priimek, očetovstvo)— abitante. (.natančen naslov)------- L'interessato(a) ponovno ime, priimek in očetovstvo, vdova po u-čitelju doda se: . vedova, del defunto (ime, priimek, očetovstvo ranjkega učitelja) mu-nito (del decreto del I. r. Consiglio scolastico provinciale di — nro. ________ako ima knjižico pa: «certificato d'iscrizione nro— con la presente istanza domanda 1'applicazione degli aumenti di ctti il R. D. 13 agosto 1926, nro 1431. Inolire dichiara di non godere di altra pensione a carico delk> Stato, nč di prestar opera retribuj-ta da altro Ente. Devotissimo (a). Datum. Vloga naj se pošlje na naslov priporočeno s povratnico. Il urada PoL dr. Edfsost t frsh ; £agar - FadriČe: Prinesite odlok zakladnega ministrstva v stvari enkratne odpravnine, ki nam bo lajšal delo pri tukajšnji zakladnici. Peter Clfioj - S tir ing Wendel: Pismo z dne 20. 6. 927., katero je uprava «Novic» radi kompetence predala Političnemu društvu *Edi-nost», nam je nejasno. Zakaj imenovana ilarija F. vd. B. ni prejela pokojnine žo od marca meseca 192fj? Ali ji je bila pokojnina u-stavljena s kako motivacijo? Poslati nam morate nadalje natančnejših podatkov, kakor: njeno sedanje bivališče, številko pokojninske knjižice in na kateri pošti je dvigala nakazila. A. & Fr. Periot - Nafcrežtna: Naša intervencija je ostala brezuspešna, ker se akt še ni povrnil. Pustimo «dozoreti», pa se povrnemo na stvar v prvih dneh prihodnjega meseca. Frane Grahor - Konkonel: Vaša zadeva se ie vzela ponovno v pre- tres in oddala viiji zdravniški komisiji, da ugotovi, ali Vam pritiče prispevek superinvalidnosti, glasom it. 2, črke G, tabele E, ustanovljen s kr. odlokom 27. 5. 926., št. 928. Frane Kaluža - Narin: Računski dvor še ni predal prošnje za pokojnino finančnemu ministrstvu, ker mora rešiti tisoče in tisoče takih zadev. Na našo intervencijo bo zadeva predana glavni direkciji za vojne pokojnine že v prvih dneh julija. Ivan Kaneljanfč - Dolenja vas: Z ministrskim odlokom št. 265705 od julija meseca 1924., Vam je bila odbita pokojnina radi Vaših ekonomskih prilik. Zadeva se je vzela ponovno v pretres; rezultat Vam bo svoječas-no javljen neposredno. Amalija TomSftS - Bač: Z ministrskim odlokom št. 49307 od 1. 9. 1926., Vam je bila priznana provi-zorična pokojnina, dokler ne vpoš-ljete krstnih listov sirot in notor-nostni akt Vašega županstva o Vašem družinskem stanju. Preskrblte in odpošljite čimprej goriimenovane dokumente, tedaj se Vam bo priznala definitivna pokojnina in se bo ob enem tudi poskrbelo za izplačilo vseh zastan-kov. Marija Pavilč vd. fiavren - Gra-dlnje: Vaša prošnja se nahaja v preiskavi. Manjkajo pa še predpisani dokumenti, kateri so bili že dne 16. t. a ta prezgodnji g rob. Domači pevci so se poslovili od dragega jim tovariša z lepimi, srce pret rešuj očimi žalostinkami. Ob odprtem grobu se ie spomnil pokojnika g. Vladimir Kriznič. Poslal Je bivšemu društvenemu blagajniku in tajniku kanalske Čitalnice na* zadnji pozdrav. In sedaj počivaj, dragi nam tovariš Peter, ob naši Soči; v domači grudi, ki si io toliko ljubil. Košate lipe pri Sv. Ani naj Ti senčijo grob; snivaj v miru. ti naš prijatelj, ti naš vzor — mož in dobrotnik. Težko prizadeti pokojnikovi gospe in gospodičnam hčerkam naše iskreno sožalje ob tej težki, nenadomestljivi izgubi. IZ VOLČANSKE GEČINE V s pora in t&varišici-Saaiicđ «Pr. krožka » Kar delaš zase, ko s tabo izgine Kar delaš za narod, ostane vselej. S. Gregorčič. Kdo ni poznal brhke mladenke, 20-1 etne Marije Uršičeve (Kureto-ve) iz Kozaršč? Mirno, požrtvovalno in zelo nadarjeno dekle. Kdor jo je spoznal, jo je moral spoštovati. Nj^na beseda je bila prijazna; in v njenem vedenju je bilo poznati le mehkočutnost in odločnost, in iz njenega Ijudomilega pogleda je bilo brati otožno globok oču t nost. Pač slika njene duše. Bila je neumorna in požrtvovalna delavka, bodisi doma, bodisi kjerkoli. A njene telesne moči niso zmogle tolikih naporov, lotila se jo je neizprosna sušica, kateri je podlegla. Njeno dolgotrajno bolehanje je ni zadrževalo niti zadnje dneve življenja in Še par dni pred smrtjo je bila še med svojimi tovarišicami v društveni sobi. Njena vztrajnost in ljubezen do svojih, v krogu družine, je bila nadčloveška. Dobro se je zavedala svoje bližnje usode, a v svoji plemenitosti je prenašala bolečine, navidezno vesela do zadnjega, da s tem ni mučila svojcev. Lahka Ti bodi naša zemlja! Ostalim pa naše iskreno soža-lje. IDRIJA Praznik sv. Ahaca. Čeprav nima ta svetnik nobene cerkve v mestu, je vendarle glavni naš patron. Bo že štiristo let, odkar se praznuje njegov dan z vso slovesnostjo. Sai^ je pač vsakemu izmed cenjenih bralcev znano, da so na dan sv. Ahaca našli prvo rudo in da so se oni dan zaobljubili tedanji Idrijčani, da bodo praznovali vsako leto spomin na to najdbo s slovesno sv. mašo, procesijo in posvetno zabavo. Medtem torej, ko imajo drugje le dve procesiji v vsem letu, imamo pri nas že tretjo, ki je morda slovesnej^a od ostalih dveh. Včasih je bilo med rudarji več pabožrjosti ko danes, pa so tedaj šli vsi ljudje k obhodu. Danes pa je že skoraj več gledalcev ko udeležnikov, čeprav je glavna misel te pobožnosti molitev, da bi Bog dajal še dolgo zaslužka v jami delajočim, da bi preprečil vsako nesrečo tako v rovih kot zunaj teli. Glavno za nas je, da se procesija x vsem ostalim ponavlja leto za letom kot spomin in spomin. Že večkrat se je tudi pisalo, da ta dan prihaja v Idrijo mnogo tujcev. In bilo je to res prejšnje čase, ko smo bili- Še Kranjci in so se Ljubljančani in drugi zanimali za nas kot svoje sodeželane. Med našimi pa to ni posebno znano še in zato smo že skoro vsa leta po vojni sami. Tedaj se je zdelo, da si ljudje žele oddiha in potrdila miru in videli smo pri procesiji premnogo lepot, ki so se danes opustile. Ena teh je bila navada, da se je obhoda udeležilo mnogo žensk v narodnih nošah. Vse pevke so nosile narodne noše. Koliko lepo/D je bilo v teh naših oblačilih! Zakaj se ne obnovi ta tudi 400 let stari običaj? Saj je vendar znano, da nihče ne misli odpravljati onih starih, tradicionalnih navad, ki so zrastle z ljudmi in z njimi žive. Letos se je praznoval sv. Ahac tako: v torek zvečer je godba Dete v«fcftrra "odbenega društva napravila obhod po mestu. Potem je svirala na trgu. Zjutraj ob petih je bila budnica. Godba je odkorakala izpred gra-du in obšla vse rove, po vseh predmestjih, naznanjajoč veseli dan. Potem je dopoldne bila procesija. Na štirih krajih so bili postavljeni altarji, kjer jo duhovščina blagoslavljala rove. Procesije so se udeležile vse oblasti, veliko število duhovnikov in ljudi. Pred nebom je . 835 ^—™ INTELIGENTNA ŽENSKA iz boljše rodbine s popolnim znanjem slovenskega m ummtk iga -jwtika, trgo>v*ko neobrađena, dobra gospodinja, se sprejme takoj v lepem kraju Slovenije. Reflektira se io na trajno, energično in vsestransko iljivo osebo, ki bi bila možat po-f Muna voditi trgovino in gospodinjstvo. Ponudbam naj se prilože slike pod «Inteligentna* na tržaško upravnfctvo •Edinosti«. BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 731 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Bace Hladiš, Via Madonnina 10/11. 851 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adele Emer»cbitx-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-stica), lastna vila, tel. 20.64. 727 S iS* ■ ISTITUTO DI BELLlZZA Trst. Via S. Lazzaro št 20 (vogal Via Torre blanca) HINA Vil. PUH Barvanje las s Hennć, Ondula-cija Marschell in na vodo, tna-nicure, higijenična pranja. Striženje in česanje vsake vrste. Govori se slovensko. (765) Dišave. Staro zlato, srebro, platin, odpadke dragocenih kovin v vsaki obliki in meri, denar izven prometa itd. te kupujejo po najvišjih cenah. Zaloga zobozdravniških potrebščin. Prodaja dragocenih kovin za zobozdravnike. 761 Trst, m G. Gaiattl It ll. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega 'jubega soproga, očeta, brata, strica, svaka Ivana §Cr5stanesilo na nji in jo je poželelo. Priznal si je, da je njegova hiža stara, ima razpoko od tal do podstrešja in so okna majhna, sobe nizke, vlažne in temne... Nekoč je bila Micka pri njih. Tedaj je ob pogledu na ridovje ne všeč no namrdnila usta. Zdajci je spoznal to. Sele za hap ga je zabolelo. In kakor da je Jakec kriv tega, je zavrela kri v njem. V tem razpoloženju je Šel Ivanček nekega dne mimo Jak če ve hiše. Pri odprtem oknu je stal Jakec in delal. Nad hišo so že zelenele bukve, ptiči bo peli v njih. Jakec pa se je smejal pred se. Ivanček je postal. Udarilo ga je, kakor da se je njemu smejal. Ne da bi pozdravil, ga je vprašal: «Kaj delaš ?» In kakor da je v tem odgovoru vsa radost, je odgovoril Jakec. «Posteljo.» Za se ali za ženo?» «Za oba,» je odgovarjal Jakec. Ivanček je pomoičaJ. Kakor da mu je z zacl* njo besedo Jakec zabrusil žaljivko v obraz, se mv, je zdelo. Po par trenutkih je dobil besedo: «Katero si boš vzel za ženo?» «Tisto, ki me bo hotela.» Kakor bi bil vedel, kaj Ivanček išče, se J* Jakec izogibaj odločilnih udarcev. To je Ivančk.* ra^jejzdlo še bolj. Izval bi bil raxi prepir, a je bil \ zajdregi pred šlevo, ki ji je lahko dejal, kair se mu je zljubilo, a ni planila nanj. Izmislil si je, da bi poizkusil z zasraniovanjem Micke. To misel opustil, kakor hitro je bila porojena. «Katera, misliš, bi te hotela?» Jakec je držal deščico v rokah. Na eno ok< je pomižal in pogledal po nji, da bi videl, ali j» ravna ali ne. Besed ni sprejel ravnodušno, rad' tega ne, ker je vedel, kam merijo/Vendar se ni da zapeljati. Ivančkovo strastno zanimanje za nje govo nevesto, ga je potrdilo v misli, da se zdi nevaren, zato ga draži in vznemirja. Ne da bi po mislil, je dejal: Gospodarstvo ftiteHski gospodarski pregled Vsi trgi Italije so stali profili teden pod vtisom zadnjega porasta lire. Lira je namreč zopet započela svoje prejšnje za nekaj časa prekinjeno višanje. Tako je angleški funt padel od zadnje sobote do danes od L 87.40 na 83.80, uradna cena zlatu od okoli 347 na 335, dinar od 31.55 na S0.45. V trgovskih krogih, kjer se je mislilo, da se bo držala lira stabilno na prej doseženi višini od okoli 88 lir za funt do jeseni, je ta zadnji skok napravil močan vtis, tako da so se na splošno pomnožile ponudbe blaga, računajoč v dosti slučajih še na nadaljni porast lire. Žitni trg je v prvi vrsti čutil to močno tendenco lire. Pšenica je padla v teku tega tedna za sk^ro 10 lir pri stotu. Trgoval se je domači pridelek, stari po 119—124 lir. novi 112—118, v slučajih tudi po 110 lir franko podeželska postaja. Inozemska provcnijenca je dražja in sicer: prvovrstna Manitoba 148, Hard Winter 139, argentinska Rosafe 129 lir. Vsekakor je zanimivo, da je inozemsko blago precej dražje kot domače. Naravno liio-li slediti padanju pšenice tudi poljema popuščanje cen pšenični moki, katera je v teku pro-šlcga. tedna popustila za okoli 5 lir pri stotu. Na tržaškem trgu se moreio dobiti prvovrstne znamke že izpod 200 lir, slabše po 185, franko postaja mlinov je cena 170—183 lir. Pod splošno tendenco je stalo tudi trgovanje koruze, katera je tudi za par lir nižja, okoli 70 lir franko Trst. Posebno močan padec se pričakuje za oves, ki se je v zadnjih mesecih tako dobro držal v ceni. Prva roka je radnje dni znajtno ceneja kot prošli teden, medtem ko skuhajo manjši trgovci še držati cene blagu, katerega imajo \ zalogaii, po prejšnjih cenah. Tudi na mednarodnih trgih so titne cene precej popustile tetom prošlega tedna, sicer ne v \sti meri kot pri nas, kjer se je noral vračunati tudi zadnji porast lire. Žitni nasadi v evropskih državah kažejo sicer še vedno dobro in se upa na boljšo letino kot lani, vendar se že v mnogih krajih občuti poman j -kanje dežja, posebno v Jugoslaviji in Ogrski Tudi v Italiji se pričakuje letos višji pridelek kot lani. U; oštevajoč slabi položaj po-Ijed Istva, posebno onega na vrednejšega, nastali radi pa-d ;a con poljedelskih pridol-tov, je poglavar vlade poklical i sebi v četrtek predstavnike zavodov za podeljevanje asrrar-aih kreditov in je ob tej priliki -azjasnil ves problem. Najprej U na mestu pretirani pesimizem radi nizkih cen, na katere se ne sme umetno vplivati. Celo vprašanje leži več na tem, da se tudi produkcijski stroški poljedelstva znižajo v isti meri ke4 cene poljedelskih pridelkov v najkrajšem času. Zato se bo žlo* poljedelstvu na roko na sledeč! način: Postopno znižanje davkov na zemljišča, znižanje.cen umetnih gnojil ter drugih potrebščin pri poljedelski produkciji, znižanjr železniških pristojbin za polje delske pridelke in olajšanje pri nabavi agrarnih kreditov. To so vse točke, ki morajo dosti olajšati sedanji položaj poljedelstva. Tudi na svilodnih trgih se je v petek in soboto mogel opaziti vpliv porasta lire. Na nekaterih trgih v notranjosti Italije, kot Forli, so cene padle za 1—2 liri. Indeks blaga na debelo je v tretjem tednu meseca junija padel na 511.5, to je okoli 147 v zlatu, v primeri s 515.1 v prejšnjem tednu. TRŽ. KMET. DRUŽBA V TRSTU nL Torrebianca lSimL RafiftMVla ima v zalogi: ŽVEPLO najboljše znamke «Trezza>» ventilato in s 3% modre galice. PRAH CAFFARO sredstvo za pokončevanje peronospore, mesto modre galice. A zel apneni arzen ik za pokonča-vanje mrčesa in raznih rastlinskih škodljivcev. Uspešno sredstvo pro ti trtnemu zavijaču. ŠKROPILNICE: Vermorel, V otpi Zveplalnike ploščnate nahrbtn«. K.9SE «MER&UR» od 55 do 70 cm; klepala, clwočke za pritrjeva nje kos. saaene vile, grabi je itd (Kala, čistilnice, gnoj nične se - s alke, s' a morezzzice, mledne posne-malolkč, transportne vr5e za mleko, tp ino ročro in vrtno orodje kakor mc^-ke, okeličrnske ln istrske Ssps, tsl*n!8 orablfe tn razno drv-go orotffe. AfrlOKIJMV SOLITI® s 33 do 35% dušika in sicer polovica je so-Litrovega, polovica amonijevega dušika. To gnojilo nadomestuje čilski soliter ker tfo-v.;c selitrov dušik enako kot pil l-. skean soli-tru. Ko rastlina izčrpa solitrov dušik, skrbi za natTakije hranivo amonijev dušik. SEKANA zgodnjih in kasifih brokol in kArfijol, sveže dospelo seme kranjske repe, solate endivi-je, peteriilja, semenske ajde, ra'z-nih vrst nemškega graha, vrzote, zelja, solatine, solate auguštane itd. ČEBELARSKE POTREBŠČINE Trčalnice za med originalne «Graze» od najboljše nemške tovarne li a 3 in 4 satnike, zaklopne kozice za odlaganja satnikov, lesene sipalnike, čebelarske maske in pipe, kadilnike in samokadilnike, vilice in nože za odkrivanje satni-kov, počinjena sita za med, vse ko-vinaste dele za A. - Ž. panje, satnice iz naravnega voska ter vse drago potrebno čebelarsko orodje. Na zahtevo pošljemo cenik. TRŽ. KMET. DRUŽBA V TRSTU 7 Telefon 44-39. Loterijske Številke izžrebane dne 25. junija 1927. BARI 87 60 32 40 64 FIRENZE 5 8 6 13 48 MILANO 10 27 15 36 63 NAPOLI 25 49 14 45 84 PALERMO 15 90 32 69 71 ROMA 37 15 20 68 31 TORINO 46 2 23 45 77 VENEZIA 30 69 63 22 55 miUE ZANIMIVOSTI Iz letalskega sveta. Uspehi, ki so si jih priborili letalci s svojimi poleti črez Atlantski ocean, ne puste spati Angleže. Tudi oni hočejo v drznem poletu premagati ocean. Govori se sedaj o dveh poskusih. Stotnik Courtney namerava poskusiti svojo srečo na Dornserjevem letalu. Vzletel bo v South amptonu v sredi julija in poleti v New York. Medpotoma se ustavi v Neufundlandu, vzhodni obali ameriški. Stotnika Court-ney-a bosta spremljala častnik Downer in neki inženir. Drugi polet se bo vršil na Fokkerju. Letalo se ne bo nikjer ustavilo do New Yorka; s sabo bo imelo 4500 litrov goriva ,kar bo zadostovalo za kakih 50 ali 60 ur. Tudi iz drugih krajev prihajajo vesti, da se povsod pripravljajo drzni letalci, ki hočejo preleteti kakor De Pinedo, Lindbergh in Chamberlin Atlantski ocean. Letalec Byrd, ki je bil pred Amundsenom na severnem tečaju, je bil v New Yorku že zaprisežen kot poštar in ponese prvo letalno poŠto iz Amerike v Evropo. Vede ubadajo Polfiiroma upadajo vode. Zopet kljubovalo mesto New Orleans a svoiimi nasipi ogromnemu navalu Mississippt-ja. Dve sto let obstoja že to mesto, in dve sto rat je odbilo na*>a.d razdivjane rc-ke. Vsako pomlad naraste reka, toda do take višine kakor letos se loslej še ni bila povzpela. Stvarna škoda se ceni različno, vladni stro-covnjaki cenijo škodo na šest sto milijonov dolarjev. Mnogo zavisi še od na daljnega razvoja, kdaj se pooolnoma povrne voda v staro strufro, kako žetev bo donesla nova setev. Predsednik Coolidge namerava sklicati v oktobru kongres k izredni seji, na kateri se bo ( sklepalo o potaoči, ki naj se jo nudi žrtvam poplave. Radi tega so južne države silno ogrožene, češ, Če bi dohitela nesreča severne države, ki so volile vedno za republikansko stranko, bi se bilo že kdaj poskrbelo za najnujnejio pomoč, tako pa bodo morale čakati države eb Mississippi-ju, ki volijo vedno demokratično in ki so hudo prizadete po zadnji poplavi, do meseca oktobra. Med časniki obeh* strank se bije sedaj radi tega hud boj. Primerja se nesreča, ki je zadela leta 1906. San Frandsco, ko ga je bil porušil potres, s sedanjo poplavo Mississippi-ja, ki se z učinki in posledicami potresa niti primerjati ne da, in demokratje prihajajo do zaključka, da skrbi stranka, ki ima vlado v rokah, le za svoje okraje, Ce je 9an Fran-ciseo dobil v dveh dneh prvo pomoč v obliki petnajstih milijonov dolarjev, bi vlada lahko priskočite na pomoč tudi poplavljencem, i* sicer ie pred oktobrom. Pri prihodnjem zasedanju poslanske zbornice si pa bodo skakati poslan«! v lase in si očitali drag drugemu brezsrčnost. Nasipi se bodo, Se bo za to določena komisija stočna tn delavna, popravili in mir bo zavladal do — prihodnje pomladanske povodnji. Boj sa drftavmo zastavo v JuJfrri Afriki je stopil v novo fazo. O V" boju stno pred meseci ie poročali. Niso se mogli zediniti, kaka bodi nova zastava, zato se je izbrala posebna komisija, ki naj to vprašanje pročuje in ki naj napravi primeren mmtrt za novo drtavno zastavo. Ta komisija se je v zadnjem času rasdvojila. Vlada južno-afriške Zveze oziroma njeni zastopniki predlagajo rumeno in belo zastavo z vodoravnimi modrimi progami in staro bursko zastavo v sredi, južnoafriška stranka pa odklanja odločno ta predlog in boj za nerodno zastavo oziroma boj med predsednikom Hertaogom in generalom Smutsom se nadaljuje z vso odločnostjo. Srečni ljudje, ki nimajo drugih skrbi! Luksusno mazilo za obuvalo, kateremu daje elegantni svet predmet V ČEVLJARNICI VODOPIVEC ______VM RliOMO M dobite bogato »bero moškega, ženskega in otroškega oblivala navadne m boljše vrste po n^uižjih cenah. Blago in delo prvovrstno. Cene, ki Jih je določite anreza. Ugodna prfHka za birmo. Novi davek To pot se uvede ta novi davek na Francoskem. Piafcevali ga bodo oni tujci, ki prihajajo na Fr>o»eo-sko s£wno zato, da se tu dado ločiti. V zadnjem času se je ta navada poseboo med Amerikanci zelo razširila. Ločitve zakona se smatraj na Francoskem že od nekdaj kot popolnoma privatna zadeva, ki ne zadeva sploAnoeti, radi česar priobčnjejo tamošnji listi le razsodbo sodnega dvora brez vsakega pojasnila. Radi tega prihaja na i^rancosko vse polno tujcev, ki bi se radi ločili. Po kratkem času bivanja, se uporabljajo tudi zanje francoske pos*ave. Ta velik doto* tujcev namerava sedaj izkoristiti država, da si priskrbi nove vire dohodkov, kajti kdor se že hoče brez vsakega šuma zakonsko ločiti, naj plača. Drsen vlsm ▼ Genovi V trgovino zlatarja Oskarja Linke-ja v Genovi so te dneve vlomili nesiani tatovi. Razbili so dve blagajni in se polastili okoli enega milijona lir v gotovini in v dragocenih predmetih. Vlom vzlmja tem večjo pozornost, ker se nahaja trgovina v bližini policijskega ravnateljstva na trgu de Ferrari, v srediftču mesta. Vlomilci so se spustili iz neke prazne pisarne nad trgovino v spodnje prostore skozi prebiti srtrop, delali so vso noč, ne da bi jih bH kdo opazil. Komaj drugo jntro je opazil lastnik velikansko modo, ki »o mn jo bih povzročili doslej Še neznani storilci. Dva meseea na |a*alrt V Plymouth (na Angleškem) se je pripeljal kapitan Thomas Dra-ke. Zred 54. dnevi je zapustil Char-teston na Juftmh Karo linah in prijadral na osemtoneki ladjici na Angleško. Drake je bil sam na ladji. , _"_ F! * i^j p i IV Trst, ¥13 S. Lmaro Nrt&i^fii . • • to L VSC 2 — t« »» «t t> ^ tu i> »J 2*75 . „ 5 60 » * 2-50 »» »> 5.28 Platno „Kadenua- rsbtlo PttSTKO irlandsko piaiao Pfatfio „Medennt" 150 «ti PLATNO surtva te cm . purrai turu* 190 c« . zm za srafca . . od L t*tG wdt»I SUMI Irn . L 4*50, L 4 90 ln L 6.— SftTtfl &a z rabo« , . . . L 8 50 UPI M0I v vseb banrah . . » 6'— OfTlL dobra vnte...... 2 50 . . oi i 1*90 aapraj Hm ZoDozdraunlški amteulfltorli Trst, Via Stttteffontane 8 od 9-13 in od 15-20 ob nedeljah In praznih od 10-12 Deželani dobijo popust za potne stroške. Ljudske ceo«. 622 Ljudske cene. Olajšano plačevanje. NA Izgotovljene obleke in po meri, dežni plašči, tkanina, svileriina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. i633) Via Roma št. 3, irells ncflstroofe L 22 — ▼U 03. GLUHOST Brez opcfi|c ln bole&szssio- rejo OLUŠCi, ki > *vs, zopet pridobiti sluh, po vBn-kovttesi nsBtas: ttSenu proteza, ki 1« uspeh dol- golctaih letrads- polnih zmmsrtre-proti ^mkaaM, Mtema __in brenčufu. Interesenti — l»bko zaupno na znamenitega pariftke^a «pec»prtn ■Seeno protezo. Uiremu PnccetU, ki bo s praktičnimi poiakn« pokazal U novi način. . Brezplačne bonanltacm od 9 do 16 t: --ftetrtek 30. ian**, Hotel Nezio- ___sobota, 2. fuliia Hotel Unione, via Garibaldi 10. t73* 0effiu zcissa ncsme W4 po tovornUMIi cenah. prte vrte. - Pestitžla htw. ČEBULE Hlll Sv. Antona kupi v veliki množtni n4 M. GERMAN Trst Vta Htcheiengeto Bum. 38 632 TRGOVINA lihgi gregorich — Vla Glnnastlca 15 VELIKI POPUSTI ŠIVALNI STROJ specijelen na pedal, s predalom in pokrovom L 500. Največje Jamatvo. Brezplačen pouk v vezenju. ®® tervttHlni Hi i. umni i 1M pri kino (EzceMor) lian W m Me „EDINOST" □□□□□□□□□□□□D imate ZA POPRAVITI URE IN ZLATE PREDMETE, obrnite se k tvrdki N. BORSATT/ & FIG LIO V TRSTU ki ima lastno delavnico nad 40 let. Največ)* jamstvo, poštene cene. 1 'diha izbera nr, ztatenta*. Kupuje '« prodaja zlato in srefrrv. Govori se slovensko. 6S4 Pazite na ime N. BORSA TT1&. Figlio CORSO V ITT. EM. /// N. 47 blizu lekarne Rovis (Piazza C. Golioni). □□□□□□□□□□□□□ I Piazza Tomaseo 29 3 j Tovarna orgel, har-j j monijev, glasovirjev I U^lašujc in popravlja l I" vse omenjene instrumente j h&jnajli ftaaiaa! (712) m*w u abroke j t CENIK BREZPLAČNO.J V-.. m. STARODAVNA TOVARNA TEHT-NIC, UTEŽ IN MEH mirni FLORERC S CO. z intogo hI delavnico za poprave Tnt, Bd Ctoeppe UIil iftl 9, Trt. 13-64 naznanja svojim cenjenim odjemalcem, d^^ se dopustile v«e tehtnice za tr-žorska potrebe ziatema «Florenz» k mi-rosodni poskušnji glasom pilotk.; ki je stopil v veljavo 1. januarja 1934- tudi v novih pokrajinati. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah sim pnEivm iN H6CERKA RESNIČNOST. Kamor posije solnce.... Kjer je STIP, tam izginejo popolnoma paraziti. Prah ST1P uniči v kratkem času vse parasite človeškega telesa, Hče Jn živali, (stenice, bolhe, ufii, kuhhijske ščurke, klope i. t. d.) ST1P se prodaja v vsaki lekarni. Dofeiva »e v lekarni (rodin. Ti it, „AH* Via Gio- naMica 4 Via Fari!cto| ' „Alla Mađonna d^-t'a Salut«) Sv. Jatob. Glavni i^nopvV ra Iiulljo in kolonije : FERRO CHIN& PiGATTl ^ sredatvo. predpisano od zdravnikih avtoritet proti O^eptovaJ^^datvo^re PL£DIC1 M OKREVANJE ^ LCKARMA ZANETTt ■ TRST ■ Vta Mazalni DAJAJTE PREDNOST holandskemu kakao DE radi njegove pristnosti in izborne kakovosti.