Največji slovenski dnevnik V Združenih driarah Velja za ra leto • • • 96.00 I Z* pol lete.....$3.00 I Za. New York celo leto - $7.00 B Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Hm largest Slovenian Dm3j In tke Umtei Stote«. IisislorenfikihJelavcevT AmerSd. TELEFON: OHeliea S—3878 NO. 201. — STEV. 201. Entered M Second 01— Matter September 21, 1903, i* the Port Offlct at New York, N. Y., imdw Act of Congrew of March 3, 1870 __NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 28,1934. — TOREK, 28. AVGUSTA 1934 and legal Holidays. 75,000 7XLEFON: OHelsea VOLUME XLIL — LETNIK XLIL VLADA SKUŠA PREPREČITI TEKSTILNO STAVKO ODKAR JE ROOSEVELT V URADU SE JE ŠTEVILO NEZAPOSLENIH ZNI2AL0 ZA ŠTIRI MILIJONE Administracija bo nape'a vse sile, da prepreči stavko tekstilnih delavcev. — Strokovne organizacije so izgotovile svoje načrte. — Zvezni posredovalni urad se zaenkrat bavi s stavko v industriji aluminija. — NRA je dosti pripomogla da se je število nezaposlenih zmanjšalo. Velika nasprotja v vodstvu NRA SEN. SCHALL NOČE POPUSTITI Senator zatrjuje, da koče predsednik vpeljati tiskovno cenzuro.—Predsednik trditev zavrača. WASHINGTON. D. C.. 27. avgusta. — Zvezni urad za delavske zadeve se bo najbrž vmešal v veliki industrijalni spor, ki je napotil ameriške tekstilne delavce, da bodo dne 4. septembra zaštrajkali. Stavkovni odbor je zaključil svoje priprave za Washington, D. C., 27. avgusta. — Republikanski senator .Scliall iz Minnesotc v svojem pismu na predsednika Roose-J vel ta ponovno trdi, da nanie-l . | »j • . j m.. . . . . trava vlada vpeljati tiskovno stavko v tekstilni industriji ter se bavi sedaj z vpra-;cenzuro. Predsednik je v svoji šanjem, kakšno stališče naj zavzamejo delavci, ki brzojavki na senatorja Schal- POLJSKA SE ODDALJUJE OD FRANCIJE Pota francoske in poljske .diplomacije so se ločila. — Na tisoč poljskih rudarjev odhaja iz Francije. Varšava, Poljska, 27. avgusta. — Poljski prijatelji Francije se zelo vznemirjajo vsled POHLEP JE POGUBA ZLOČINCEV Med zločinci ni časti in zvestobe. — Medsebojno se izdajajo. — Tudi glede ropa v Brooklynu bo prišlo izdajstvo. Chicago, HI., 27. avgsta. — V Chicagu, o katerem zlobni jeziki govore, da se more po- znakov naraščajoče napetosti našati s posebno dobro orga-med dvema deželama, ki stajnizirano zločinsko tolpo, pre-so zaposleni v industrijah katere so s tekstilno v ne-',a to trditov odločno zavrnil (bili najtesnejši zaveznici in, vlad u je bolj kot kdaj poprej posredni zvezi. Teh delavcev je nad tristo tisoč. doJtor ^ekel, da je ta zadeva zanj ^ajbojjši prijateljici. Pariški .mnenje, da zločinci ne pozna- čim znaša število tekstilnih uslužbencev, ki bodo 1 Senator Scliall pa je dne 4. septembra zaštrajkali, petstotisoč. tedniku takoj nasledinje odgo Lloyd Garrison, ki je predsednik zvezneza ura- — Va> da, je rekel, da pripravlja vlada hitro akcijo in da bo v svojih prizadevanjih najbrž uspešna. Na vprašanje, kdaj bo vladna oblast posegla vmes, ] je odvrnil Garrison: — Najbrž jutri. Zaenkrat se posvetuje urad z delavskimi vodite lji v industriji aluminija. To je prvič izza izbruha stavke, da so poslali v Pariški j mnenje, da zločinci ne j lil varšavski listi že govore o jo časti. Stari roparji so za se-pred- francosko-poljskem sporu. j boj zapustili mnogo več ro-Pota francoske in poljske mantike, kajti medsebojno so voril: .j diplomacije so se ločila. Xa-(si prisegli zvestobo, ki so jo »še zadnje besede, da je sprostvo Poljske proti vzhod- držali do smrti. Današnji zlo-"zadeva zaključena**, nikakor ni locarnski pogodbi je pokva- činci in roparji, ki bi morali ne bodo pomirile bojazni na-j rilo načrte francoskega zuna-(imeti več izkušnje, pa toga ne roda gl«'de smeri, po kateri vo- njega ministra Barthoua. Po- poznajo. Tukaj je mogoče imo-'pfQ^ so mančukuanske dite državo na način, ki je pro- .ljaki dolžijo Francoze, da so^to za žvenketajoči denar vse; foiasti aretirale 70 sovjetskih tiustaven. delovali proti diplomatični ne- celo čast in zvestobo bandi-!uslužbencev pri kitaj, vzhod- Senator je trdil, da namera- odvisnosti Poljske. j tov. železnici, va vlada vstanoviti uradni po- j Poljski rudarji, ki so z veli- JOHNSON OČITA R1CHBERGU IN MISS PERKINS SAMOVOLJNOST WASHINGTON, D. C., 27. avgusta. — Danes se je izvedelo, da je prišlo v vodstvu NRA. do ostrega spora med tremi odličnjaki, ki so faktični voditelji te velevažne agenture. To so: administrator Johnson, pravni zastopnik NRA Donald Richberg in delavska tajnica Miss Perkins. SITUACIJA NA DALJ. IZTOKU Mančukuo se ne zmeni za ruski protest. — Zopet je bilo aretiranih Sprememba. Johnson bo ostal 70 Rusov. Ko se j«> pojavila potreba reorganizacije NRA, se je splošno domnevalo, da bo izgubil Johnson svojo dosedanjo o-blast in da ga bo nadom^til odbor peterih članov. Nekateri so celo govorili, da Johnson sploh ne bo član tega odbora. Nenadoma se je pa pa javila Tokio, Japonska, 27. avgusta. — Xe meneč se za ruski o- Zadnji razvoji v zločinskem svetu dokazujejo, da čikaško mnenje ni napačno. Zakaj je "bil ustreljen "javni sovražnik štv. 1*% John Dillinger? Ker ročevalni urad, ki bo nadome- kini naporom izboljšali in dvi- stil sedanje poročevalne agen-'gnili rudarstvo severne Fran- xwr ji • »i I ture in ki bo edini imel dostop cije, odhajajo iz dežele v veli- Washmgton delavci in delodajalci svoje zastopnike. revolverjev ,n ročnih Rw planilo $53,000. Ze za ski vzhodni železnici v zvezi z skih sporov v današnji Evropi nianjše plačilo so bila med mandžurskimi roparji. ni mogoče rešiti z naraščajo-.banditi izdajstva. Zakaj sej . .1 Budimpešto, Ogrska, 25. av- čim nezaupanjem. Poljska in ravno v tem slučaju ne bi ures- | fo I urad n i japonski krogi-gusta. — Ministrski predsed-Francija morata delati skup-' nicilo ravno nasprotno izre-|^U(li trdijo, da je^ nekaj areti- nik Julius Goemboes se je za-no, da se vzdrži evropski sta- ku, da se banditi nikdar ne iz-,ranjh sovjetskih železniških u-(pet poročil s svojo bivšo prvo • . 1 • « ( CIlK/hrtnAoir nrifno 1 a /1 o c rv ri^ v r t t* • i. u i POROČIL PRVO ŽENO Veliko malih podjetij in trgovin je bilo rešenih Wa prodwdnika edin dokaz za pred propadom, velike industrije so bile stabilizirane, dobički akcijskih družb so se povečali. — Nezaposlenost je še vedno poglavitni problem gospodarske obnove. Kako obsežen je ta problem, je razvidno iz poročila delavskega urada. V fiskalnem letu, ki se je končalo dne 30. junija so dobile Vaše trditve, potem je čas za Minnesoto, da poseže v to zadevo". tus quo in da je zajamčena dajo? jslužbencev priznalo, da so do- varnost meja ter da se odvrne vojna. PREVOZ SREBRA Southampton, Anglija, 26. iv j . . I avgusta. — Parnik President zvezne in državne oblasti nad petnajst milijonov |Harding je naložil rekordno prošenj za delo. Služb je bilo oddanih nekaj nad šest množino srebra, ki sestoji iz milijonov. Tega se pa ne sme smatrati za merilo ne- ! 12,134 palic, tehta 400 ton in i _i ... •! • 11 v ima vrednost $7,500,000. Za zaposlenosti, kajt, mnogo prosilcev je vposlalo vec ^ iz ^^ je'bilo tre- prošenj, in neregistrirani nezaposleni niso všteti. 't>n 50 železniških vo». ZADNJI DILLINGERJEV TOVARIŠ ANGLIJA NABIRA ŽIVO SREBRO London, Anglija, 27. avpu- „ St" 26- avgusta, sta. - Ker je Mussolini čast-iZv,CZn'd.^ktlv' Ca""S.kl U" nikc svojega generalnega šta-us,'c-'°.'Jh kanadski mc-ba opozoril na vojno nevar- Mjnevarne:sega člana Dil- nost, je Anglija pričela v svo--1^«^^'6 r0Pareke tolPe- Geo' ja skladišča spravljati velike j zaloge živega srebra, ki .je ze-| Oblasti so mnneja, da bo lo važno za izdleovanje muni-j Nelson skušal bežati iz osred-cije. j njega zapada, ker sta bila tam Bo sedaj je Anglija spravi-j ustreljena njegov poglavar la v svoja skladišča 1,159,940 Dillinger in njegov tovariš funtov živega srebra. Van Meter, bili od rdeče armade naročilo, da vržejo vlake s tirov. ženo Margareto Reiphelt, od SMRTNA KOSA katere se je ločil pred 9 leti. Njegova druga žena, Elizabeth Szilagyi, je lansko leto umrla. Moskva, Rusija, 26. avgu- Goemboes ima s prvo ženo eno sta. — Sovjetska vlada še ni h£er in dva sina. prejela odgovora japonske vlade na svoj protest, toda še vedno upa, da bo vprašanje glede kitajske vzhodne železnice poravnano brez kakega novega spora. Sicer je bilo po protestu aretiranih 3e vče Ruscfi\ toda po mnenju sovjetske vlade se to izvršilo mančukuaske krajevne oblasti, ki se ne vedo o iz-premenjenem položaju, ki bo skoro gotovo sledil temu protestu. V New York Citv je davi ob osmih umrla spoštovana gospa Mary Lenarčič. Zadela jo je srčna kap. Stara je bila 43 let. Truplo pokojnice leži na domu, 325 East 24. Street. Hudo prizadetemu soprogu Mr\ Tvanu Lenarčiču izrekamo svoje iskreno sožalje. "O L ▲ 8 HHMNMMH K A R O D A' NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 28, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. "Glas Naroda" «3 Owaed and PnMlahad by WBOO PUBLISHING COMFANT Corporation). L Bfiartlk. Tnti corporation and addi mi of a bore otficm: New V«k Citj. N. I. "GLAS NARODA (Voice «f the People) Drery Day Except Sundays and Holiday« 4 'eelo Mo nUi m It^Mt.......... !i iftrt leta la . #6.00 . $3.00 . fUO celo leto Za New York Z« pol let* ............. Za Inozemstvo sa celo leto Za pol leta.............. $7.00 $3.60 ti.00 «3.00 Subscription Yearly »6.00 Advertisement on Agreement Haroda* labaja mkl dan UwemM nedelj lw premikov. In oeebDoetl ae ne prlobCujeJo. Denar naj se bU*oroU po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se TtT tadl prej in je blrallSge paananl. da bltreje najdemo naslovnika. N. I. •VLU NAHODA". 21* W. 18th Street, New York. Cllelsea 3—3878 DEŽELA POTREBUJE DENARJA LEPOTA je Zvezni davčni urad je imel prejšnji mesec prav lepe i-ohodke. Lani je prinesel meseca julija dohodninski da-\ ek dvanajst milijonov dolarjev, meseca julija letošnega ta pa skoro dvaindvajset milijonov. Tudi davek na pijačo je bil precejšnji, posebno čc j. »mislimo, da je bilo lanskega julija samo pivo naprodaj, i 'rodaja vina in žganja je bila šele pozneje dovoljena. Ne oziraje se na davek, ki je naložen na alkoholne pijače, ki mora veljati kot povsem nov faktor, pridemo do zaključka, da imajo višji davčni dohodki svoj izvor v dveh razvojih. Kongres je obdačil marsikatero novo stvar, pa ni li gospodarstvo se je nekoliko izboljšalo, česar posledica so višji davčni dohodki. Fa naj bodo te številke &e tako ngodne, lukenj, ki se pojavljajo od meseca do meseca v ameriškem zveznem gospodarstvu, nikakor ne morejo zamašiti. Revščina farmerjev v krajih, ki jih je neusmiljeno o-•ustošila suša, sili vlado k novim in večjim izdatkom. De-jiar bo treba dobiti na ta ali oni način. Gospodarstvo se je izboljšalo, tenia izboljšanje je na-' ikrat dospelo na mrtvo točko. Oe se ne bo jeseni zox>et • živelo, bo vlada prisiljena izdaiti nove milijarde za oživ-unje industrije. Pozimi bo zopet treba skrbeli, da ne bo- i'r> gladu pomrli milijoni in milijoni nezaposlenih. % Naj so bili meseca julija dohodki še tako veliki, ne -nore nihče tajiti dejstva, da je mogoče gospodarsko vojno t liinole z denar jem uspešno izvojevati. Vse priznanje predsedniku Roosevelt u, ki ničesar ne 1 riva in ničesar ne taji. Meseca januarja je povedal kongresu in narodu britf-%o resnico, da bo znašal že meseca julija primanjkljaj v zvezni blagajni desettisoč milijonov dolarjev. Toliko sicer še ne znaša, ]>a ne bo dolgo, ko bo. Predsednik pravi, da bo zvezni proračun šele leta 19:?b uravnovešen. ». Okusno s svežini hi konzerviranim sadjem. Zrnate jedi . . . custurdi . . . pud i tipi in clezcrti so tudi privlačno sredstvo, da dobi otrok več mleka v hrani ... Pišite na State Department of Agriculture and Markets. Albany. N. Y.. za l>r«*zplaču-i navodila 20 izbornih mlečnih i»ijač. Pijte več IVllelca JE DOBRO ZA VAS TA OGLAS JE PRIPRAVLJEN IN OBJAVLJEN Z DOVOLJENJEM DRŽAVE NEW YORK Da zgradi državljanom vseh starosti in razredov boljša telesa, da pomaga preprečiti in popraviti širečo se slaba prehrano med otroci, priporoča Država New York večjo uporabo svežega mleka. Ker bo s tem pomagano ljudskemu zdravju in vodilni državni industriji, podpirata to prizade. vanje governer in zakonodaja. To Je pod upravo Depart, merit of Agriculture and Markets, in vse stroške tc kam. panje nosi Industrija mleka. Micko, ki ga uprablja Javnost. ne bo vslcdtega nič dražje. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. L DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESUIV0 PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO $1M .......... Din. 1M f (iS I......... Din. 2*0 9 •••••••••• Din. 309 tlZJa .......... Din. SW 9UJBS .......... Din. 1##9 ▼ ITALIJO Za * 0 .35 $18.30 $44.60 $88.10 $176.— Ur 100 Lir 200 Ur 5Q0 Lir 1000 Ur 2000 KMB 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OPRI ALI DOLI S* tapUčUo Tvejlh snejrteor kot sgoraj na red eno, bodisi t dlnmxJUi nil Urab dovolj o Jemo ie bolje pogoje. ■VLAČILA ¥ AMKRI&KJH DOLARJIH trn Isplatile $ 5,— merite poslati..........$5.75 II«.- " " ..........$10415 t«-— H " ...... ... tlt— m " ..... ..... $2L— $40.—- ** " ..........$4L25 $50.— - - ..........S5L50 Prejemnik dobi v starem kraja izplačilo v dolarjih. Mate wtkmOm ImiajMM »o Cable Loftier sa pristojbino $1.-. SLOVENK PUBLISHING COMPANY "Gin Naroda" IH WUT Uth 8TUEBT ' V MEW YORK, N. Y. Iz Hudson, N. V., poročajo: (leorge Koren, star 22 let, je padel z železne zgradbo na roki Hudson, kjer grade nov most in je bil pri tem delu <>n zaposlen. Med padcem je dvakrat zadel v železno tramov je in končno je iz višine 1f»() čev-ljev priletel v reko, ki j«' na <>-nem mestu sodom čevljev glo- — V petek 17. avgusta jo v mesto tega stekla v kuhinjo po Millwaukoo preminula rojaki-j velik kuhinjski nož in medtem nja Angeline Plosko, rojena ko je možak bas hotel pogra-Sluga, stara komaj 30 let. Po-,biti nekaj drobiža iz blagajne, d legla je zavratni morilki, je- se je vrnila ter zalučala nož { liki. Pokojna je bila rojena tu- proti možaku, ki je že bil med j vrati in na cesti. Žarel se je j zopet lov za banditom, katere-' Dopisi ;kaj in zapušča poleg moža Ja-;koba Pleško tudi enejra sina. — Poznani rojak Anton But-!"111 sn se Pridružili tudi sose-olier v Milwaukee je zvečer M-K ki so prihiteli na njene pregledoval na svojem domu ,klio sobi za- donol močen strel in Ton v je i m ' {začutil bolečino v desnem kolenu. Revolver je imel v sebi še | on naboj, česar pa Butcher ni boka. Koren je skuša! plavati, [vedel. Prvo pomoč so mu nu-a ni mogel. Tedaj je delovodja ,dili v Johnston zasilni bolnici, skočil v reko in držal Korona zdaj pa so zdravi doma. Ako nad vodo toliko časa, da jo pri-j ne nastopijo kake komplika-šel čoln, na pomoč. Revež imalcije, rana ni nevarna, vendar zlomljeno levo roko in jo t«'ž-jbo vzelo še nekaj tednov pred-ko pobit na desnem kolenu, rami in vratu. Ponesrečenec je svoječasno bival v Livingston, tako se je zasledovalcem sreči 1 o, da so ga prijeli. po- RAZSODBA PO 14 LETIH f Pittsburgh, Pa. j Delavske razmere so take kakor vsepovsod. Dela so le bolj pomalem. Z vremenom smo zadovoljni. Večkrat malo dež pomoči, do-čini ga iti po nekaterih naselbinah niti kaplji*. | Naša društva dobro napredujejo v vseh ozirih ter pri-Jrc^jajo vsakovrstne 'prireditve in gredo drugo drugemu na roko. I Društvo sv. Štefana št v. 2(1 .T. S. K. J., priredi dno 2. sop-tembra svoj veliki letni piknik na farmi Locust Orovt 111. — Preminula jo no bo zaceljena. — Na bicikljnu se je pripeljal iz Clevelanda v Ca In metli. Mich., Avgust Gregorič, nečak Clove- Mike Gregoriča, poznanega iz- landu Terezija Kozsar. r<»jena jdelovalca in popravljalen god Horvat, doma iz Kočevja. Njen | ]jenih inštrumentov. Mladi prvi mož je umrl že pred več Avgust je prevozil celo pot, leti. Pisal se jo Fabian. Ranj-jokrog 10(X> milj na beciklju, ka je bila stara 54 let. Umrla za kar je vzelo 12 dni, ker se ;.ie v sredo v Charity bolnici. je na več mestih ustavil. Hra- — V mestni bolnici v Clove- jno in vse potrebno za prenoee-•landu jo umrl Andrej Tomin, vanje je imel s st»boj. Avgust '{47 let star, samec. Zapušča tri je bil rojen na Ahmeeeku, to-jsestre in več drugih sorodni- !da je zapustil ta okraj s svodov. Doma je bil iz vasi Trd- jimi starišl, ko je bil dve leti jnjava. fara Krašnja pri Kam- star in od tedaj se nahaja v tniku na Gorenjskem. V Ame- Clevelandu. liki je bival 24 let. | — Že tretjič v par mesecih — V Cha/itv bolnici v Clove- so skušali banditi oropati gro-landu je umrl rojak Frank ccrijsko trgovino Mrs. Katie • Stani p f el, star 40 let. Ranjki je Deliček v Milwaukee, a vsejej jhil doma iz Ribnice. V Ameri- jih je pogumna rojakinja pre-. ki se je nahajal 13 let. Zapušča1 gnala še predno so mogli na-tri bratranco, Joseph« fttamp-| pravit^ kako škodo. Najnovej-felv, Tjouisa Leustik in Johna ši poskus se je pripetil pretek-Ijeustik, v Jolietu eno sestric-'li pondeljek zvečer, ko je ne- JMoskovska "Izvostja" pišejo: Pred 14 leti, t. j. leta 1020 je povila soproga Timošenka, EtnaTP^ Vstopu i na^za odra delovodje čistilnice sladkorja gI(? ^ samQ 25 celltov Otroci v Cerkasih, sina .Mati je bole- so pros^ hala in oče je moral poiskati j' pik"llik so vabljeni člani dojilijo, neko Spirjagino. Kkle- vgeh g^^jnjih društev ter vsi nil jo z njo pogodbo za deset Znanci in v>rijatelji od tukaj in mesecev. A dojilja je po šestih l7 okolico. mesecih zapustila službo in so izborno postrežbo jamči veške ki. ^liissoliiti je odstavil v itfili-janskih mestih vse neporočeno {župane t»-r jih nadomestil s {poročenimi možmi. | S t«'in je predvsem ženskam juf^tregel, posebno tistim, ki so js župani poročene. Mati-županja ima namreč skoro vsepovsod večjo besedo kot jo ima oče-župan. N»'kf>r- sem govoril o amerikanizaciji; kateri ljudje se najprej amerikanizirajo in kateri [ostanejo do konca zvesti šegam j in navadam svojega naroda. — Slovenci smo precej trdovratni — sem dejal — posebno starejša generacija. — Nak — mi je ugovarjal prijatelj — Slovenci se najhitreje na vzamemo tujih navad i iii običajev; že vsaj v gotovem joziru. Poslušaj, kaj mi je povedal pokojni Rev. Anton So-jar, ki je bil eden najbolj inteligentnih duhovnov, kar jih jo premogla in jih premore Slovenska Amerika. Tudi ž njim sem nekoč mz-pravljal o tem in Sojar mi jo rekel: — Nešteto takih in podobnih primerov sem doživel: Rojak pride iz starega kraja. Da-si poišče zavetja med svojci, je prve dni ves zbegan že vsled misli, da se nahaja v Ameriki, Sreča me na cesti, potegne faj-fo iz ust in se mi spoštljivo odkrije rekoč: — Dober dan, gospod župnik! — To je prvi, drugi in tretji dan. Potoni ga pa štirinajst dni ne vidim. Po štirinajstih dneh se zopet srečava. Samozavestno gre proti meni. Odkrivanja se je že odvadil. V tej deželi se ni treba nikomur odkrivati, v deželi svobode in enakosti smo vsi ljudje enaki. Ko pride do mene, samo zamahne z roko in pravi: — Halo, Tone! Pa naj kdo reče, da to ni najboljši dokaz hitre prilagoditve in temeljito amerikanizacije. OGLAŠUJTE Y "GLAS NARQDA no in v New Yorku enega bratranca. — Vihar, ki sc je pojavil 18. avgusta zvečer nad Tomah, "Wis., je napravil rojakinji Jo-hani Kantz veliko škodo na koruznem polju. znan moški stopil v trgovino ter zahteval zavojček cigaret. Ko ran jih Je Mrs. Deliček dala, je pomenjivo izbočil roko v žepu, hoteč napraviti vtis, da ima. revolver, ter ji ukazal dvigniti roke. Mrs. Delieek pa je oinožila. Timošenko ni vedel, kam »z dojenčkom, in je tožil dojiljo pri okrajnem sodišču. Sodnik jo zavrnil tožbo. Timošenko se j'1 obrnil na vzklicno sodišče v Voronežu in dokazoval, da mora dojilja spoštovati sklenjeno pogodbo. Več mesecev jo zaman čakal na odgovor in naposled vzel drugo dojiljo. Leta so tekla. Timošenkov sin I je shodil,bil žogo z drugimi deč- j ki, spretno kradel poleti lubenice sosedom, napravil maturo, sklenil, da l»o postal letalec in zdaj samo dokaj spretno gradi brezmotorne enokrovnike. Minilo je 14 let, in pismonoša je nenadoma prinesel državljanju odlok oblastnega sodišča v Voronežu. Sodišče je priznalo na temelju predložene službene pogodbe, da mora državljanka Spirjegina dojiti Timošenka-sina še štiri mesece pod pret-njo globe v korist delovne borze. odbor. Nas v i »len je! Jacob Saver. ROMAN TR0KLETSTV0 LJUBEZNI" je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največ, jim zanikanjem. n. m (2 KNJIGI) V zalogi ga i m a • 4 "M "«. T. • •-•f. KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N..Y. * jo rekel post a rni Režiser igralki: — Ta krik mora biti močan, izražati mora čim večji strah. Mislite si, gospodična, da ste izgubili svoj krstni list, a vaša najboljša prijateljica ga je našla, pa boste lahko močno kliknili. * Ženske so cesto največje sovražnice svojega sjw)la. V tvojem srcu se oglasi ptička in ljubko zapoje: — Oh, kakšna slast! lil druga ptička ji odgovarja: — O, kakšna radost! Življenje pa stoji poleg kot velika, prežeča mačka, pripravljena na skok. Noben angel j ne more biti boljši kot je dobra ženska. In noben hudič ne more biti bolj satanski kot je satanska ženska. Saj menda, čitate poročila o procesu proti Mrs. Evi Coo? "O LAB NARODA if MEW YORK, TUESDAY, AUGUST 28, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. •S'. FHASZl: • ZvotuVk pri telefonu je za-hrnel. (Irazia Argent i je vrgla knjigo, ki jo je ravnokar brala, na naslonjač in stekla k aparatu. Xa ilrngeni koncu žice se je zaslišal moški glas: — Dober večer, gospa! — Kdo govori? — Prijatelj, šele nekajdnevni, prelmječ, da se bi vas drznil (»osetiti, in prev<*č nestrjien, da bi s«' vdal molku, ki mu ga j«- vsililo s|H»štovanj<* do očarljive, pred kratkim časom o-vdovele gosjie. — Toda... mi uiMite jmivc-dati, kdo ste vi? — Uganite! — i*e mi ne |H»veste, kdo ste, prekinem stik! — Ne bodite hudobni! — Štela bom do tri. |«ot«*ni... eilen... dva... — Cujte, napraviva takole; jaz vain fiovem, kj<* sva se seznanila, in vi mi boste |M»vcda-li, kdo sem... Ste zadovoljni s tem... dogovorom? Xe odgovarjate? Ne? Torej sprejmete: Imel selil čast, da sem vam bil prestavljen pretekli četrtek, zvečer, v hiši gospodov Auto-nioli. .. S«. spominjate? — Toda v četrtek zvečer so mi predstavili dva gospoda, enega mladega in drugega... manj mladegji: Kateri izmed obeh ste vi ? O, nc. Ostaniva pri pogodbi! Zdaj ste vi na vrsti!... U-ga nite! — Toda, tako. na mah ne morem!... Ne bi vedela... — Tedaj, še en dogovor: če ste pripravljeni, da me ]m»1u-šate, zdaj, ko vam nisem več neznan, se bova najprej nekoliko |»ogovorila: jw>vedal vam bom del onih reči, ki bi vam jih rad povedal "m ki so se od četrtka zvečer razevele v mojih možganih. Ne smejte se! Da, razevele sn so, zakaj to, -šljeni šop »k rož... rdečih... — Hotel sem reči, rož rdečih in tudi j h) vezan ih s trakom. .. mi dovolite ? — Da!... In zdaj, stavim, da uganem kdo ste? — ('nji no! — Vi ste mladenič, visok, črnolas, ki ga jaz ravno od četrtka sem srečam pogosto, morda celo prepogosto, v bližini mejoga stanovanja. Sem n-ganila .. Ne odgovarjate več? Prosim? Sem uganila? ? Od druge strani žice je moški glas, nekoliko bolj liriprav kot prej, odgovoril: — Da! — In zdaj, vas pozdravljam ! Za prvi pogovor. .. t«»t»* a tete, j<* bilo eelo preveč'. Dovolj u- GLAS NARODA" zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti zrn svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY GROZNA ZABLODA tolovščina. ki je zdaj jaz ne moreni več odigrati, zakaj ženska, katero bi rad vzel in bi se I>il poročil, če bi bil našel ]k»-dobno takrat, ko je bilo še čas, j«' dosti mlajša... In naposled j<* nekdo, ki ima mnogo nade na iis|m»1i in katerega7 dvorjenje bo ona sprejela... — In kdo je? — Mlado ženo jioznaš in ti zelo ugaja, kajti odkar si se z njo seznanil, iščeš prilike, da jo vs<- dni srečaš, ih večkrat na dan... — Norec si.. . Kdo ti je to povedal? — Ona! Toda no ve tega! i,,,iti" Bogu krvave žrtve: go-Misli, da je tebi povedala !. .. jlobe, jagnjeta in slično. Prive-Xe muči se. da bi razumel, injzal je otroka na mizo in inu z "Ni Porotniki v Baghalpuru blizu Kalkute so obsodili na dosmrtno prisilno delo muslimanskega šejka Hanul'a, ki je .(zaklal lastnega štiriletnega o-troka. edinca, "da bi počastil 19t> Načelnik tajne policije ga je srdito pogledal. Nikomedu se je poznalo na obrazu presenečenje. Tovariši so mu pa namigavali, da je predstojnik slabe volje. Iu tako je Nikomed molče sedel na klop. Kmalu je Marest vstal od mize, da bi raz delil policistom pismena povelja. Prišelši do Nikomeda ga je srepo pogledal. rekoč: — Zakaj vas ni bilo Iu.' Od kod prihaja te.'... ( e ste hoteli delati to. kar so delali drugi, se vam ni bilo treba potikati po okraju. .. (les Innocents... — Toda... toda... ga je prebil policist v zadregi. zaupaj meni... Telefoniral sem !glasnim ji, pred kratkim, ji dvoril, prosil, naj ugane, kateri izmed na ju dveh sem!... Mislila je, da si ti, verjela je, da bi bil ti, ker je tako želela, in je bila zadovoljna. Zdaj ves, zakaj prepustim prostor tebi, ki si mlad, in zakaj sem rekel, da je to naj- — Ali! zares.'... Pa nam menda vendar Alaha iu Mohameda". Fe-j niste prišli povedat, da ste odkrili Amerike brun rja tega leta je i»ri|»eljal; v ulici Saint Martin.' lfanaf sinčka v mošejo, dolgo — Nekaj sem pa le našel molil in ga |*;ljal v bližnjo oer- _ 0 romska strela... da je vodnjak š, jkveno klavnico, kjer pokla-i , . . . . _ 'njajo indski muslimani "isla- ,,a l*tvU\ Nikomed je bil ocividno prepričan, da j« dobro izrabil svoj čas, ker je smeje poslušal porogljive besede svojega pre lstojnika — No, — je nadaljeval Marest. — če st< že tako zadovoljni s svojimi uspehi, preči lajte pazljivo, kaj je napisano na temle JisjU prepevanjem jeni vam kratek posel... v pe-j lepša mojih pustolovščin! Ve- tek! Ste zadovoljni ? — Hvala... Jutri dopoldne vam pošl jem rože!... Giacomo Loreda je počasi nataknil slušalo na jwrnikljane viliee, nato je vstal in se jm>-stavil pred starodavno beno-ško oglodalo, ki mu je odbilo njegovo podobo spačeno; zamahnil je iiepotrjtežljivo in stopil pred drugo: prvič se je zavedel, da je njegovih devet in štirideset let pričelo prese-vati: oči nekoliko lidrtc, senci posiveli in drugi globoki znaki, ki sta jih čas in življenje. .. nezmerno prežito, vtisnila v njegov obraz, so postali preveč o-pazljivi, da bi mogel upati še na katerokoli privlačnost. Skomignil je z rameni, se nasmehnil, vzel je klobuk ill palico. Prav ko se je pripravil, da odide, se je oglasil zvonec pri vhodu; odprl je. — Motim? Si mislil oditi? — Ne, Paolo... ali bolje, vseuo je!... Vstopi... bova nekoliko pokramljala! Vstopila sta skupaj v studijski salonček, sedla in nekaj trenutkov molčala. Paolo je bušnii v smeli: — Oe temu praviš nekoliko pokramljati! — Imaš - prav! Oprosti... toda, staram se in postajam tudi molčeč... To je somrak! sel je. ki ti ga eitam na obrazu, me odškoduje za grenkost, ki s«»m jo pred nekaj trenutki občutil!... Iti. zdaj zbogom! V |H*tek t«' pričakuje. .. in jutri ji pošlji šopek rdečih rož povezanih z rdečini trakom. — Prevel: Z. E. IŠČE SE PRESTOL Indski knez Aga-khan, znani bogataš in pokrovitelj dirkališč, je postal pravi Parižan ter se posebno priljubil Francozom, ker ji« poročil revno prodajalko iz neke modne trgovine. Zdaj se nahaja v Sinili, znanem letovišču, v llimala-jih, in baje prosi britskega podkralja, da hi mu naklonil katerokoli deželo, ker hoče |w>-sta ti knez in vladati nad podaniki. Aga-han ima namreč zgolj cerkveno dedno oblast na dneko muslimansko ločino "islamiti*', ki. bivajo v številu več milijonov v Indiji, Per ziji, Turkestanu in Egiptu. Vsi redno plačujejo svojemu glavarju davke, ki pomenij*i glavni vir njegovih pravljičnih dohodkov. Aga-khan že davno posega v politično življenje in je izkazal Angležem velike usluge med vojno, pa tudi pri reformah po vojni. Zdaj zahteva kot nagrado o-zemlje in čast indskega kneza. je za godrnjal Alalia razen Alaha, in Mohamed je njegov prerok" počasi prereza 1 vrat. Nato je sel Ha- . . . . . J „ .. , naf zopet v mošejo in zalite- kll< ln ^P'»l»ite tneiio ta povelja; poleg te val od imama, da bi ga progla-^ vani povedo vaši tovariši, ki so bih tu sil za "fakirja" (gorečega pod kakšnimi pogoji lahko še ostanete v vernika), ker je žrtvoval edi- shižbi... Morda potem ne boste več ta ko ve-nega sina. Zahteval je tudi, da bi priredila muslimanska občina pogreb umorjenemu otroku. Imam je poklical policijo. — Mislim, da imam... — Misliti je premalo, -Marest. Nikomed je nadaljeval: — Sem skoraj prepričan, da sem videl 1'i card a potikati se po okraju Saint Martin. No. če je sluga tli, gotovo ni tu samo zato, da bi zijal na vrata cerkve Saint Nicolas des Champs in štel v kamen vklesane podobe... Moje prepričanje, ki se nikakor ne dotika vašega mnenja, je, da če je sluga tu, gotovo tudi gospod ni daleč. Marest se je nedvomno strinjal z Niko-niedovim mnenjem, ker je takoj pokazal večje zanimanje za policistovo pripovedovanje. — Recimo, da j*' ta fant res sluga, ki ga poznamo; ali ste mu sledili za petami, je govoril s kom in. .• skratka, ali bi ga mogli zopet najti t — Da-li sem mu sledil ( Saj nič drugega nisem delal; in ko se je ustavil pred cerkvijo, sem se tudi jaz ustavil in skril za vogal, od koder sem se lahko točno prepričal, da se nisem znuiJil... Ali, pasja noga, priznati mu je treba, da je bil imenitno preoblečen in da j<* zelo dobro igral svojo vlogo... —• No in kam je bil namenjen — je vprašal Marest nestrpno. — V katero hišo je zavil .. Ali veste vsaj to ! Ilanaf je v zaporu dokazoval stražnikom, da so razžalili Boga, ker ga ne smejo smatrati za navadnega morilca. Nasprotno je imel sina zelo rad in ura žrtvoval k«»t najdražje. Izve denci so ugotovili, da je Ilanaf popolnoma zdrav in je hotel samo posnemati Abrahama, ker islamiti zelo čast o Staro zavezo. — Žal ne- Naenkrat mi je izginil izpred seli. gospod Nikomed. oči, kakor da se je udri v zemljo- Policist je pa ta čas prečital na listku na- — In 7ato me zadržujete tu, da mi pove-pisana povelja. Iste to, vi neroda? — Kaj, je dejal, ne da bi se zmenil za a — Nikakor ne; hotel sem vam reči, da z EMLJEVIDI DIJAKI NA ZRAČNIH MANEVRIH Na sliki vidite dkadron zrakoplovne šole Oxford vseučilišča,tekom rednih dijaških manevrov nad mestom Canterbury v Angliji. V soli, ki jedila ustanovljena pred osmimi leti, se je izvežbalo že 2400 pilotov. STENSKI ZEMLJEVIDI Na iiHK-ncni |>a|>irju s platnenimi i»r.'K>l»i ............7.50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Dravska ISaimvina......... Ljubljanske in mariborske oblasti .................. Pohorje, Kozjak CANADA ZDRU2ENIH DRŽAV VEI..IKI ...... .40 .40 MAL>1 ...................-15 NOVA EVROPA ................ .GO ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama. Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Molilalia, MiRsippi, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania. Minnesota. Michigan, Wisconsin. West Virginia, Ohio, New York, Virginia ............ .40 Narofilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, rekomandi-rajfo KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y, predstojnikov gnev, — pošiljate me zopet v drugi okraj, ko sem pa že pripravil vse potrebno v okrajih Saint Martin in des Inno-< ents { To pomeni uničevaiii sadove mojega prizadevanja-.. Raje takoj izstopim iz službe... Nikomed je bil v svojem ogorčenju komičen, — Gotovo sem zelo navdušen za svoj poklic, toda če se bo moje delo tako uničevalo, dam takoj slovo policijski službi. In ves rdeč od jeze je vrnil Marest u listek. Marestu je bila dana s tem ugodna prilika, da pokaže največji izbruh svoje jeze. Toda nametftu tega se je naenkrat pomiril in dejal policistu: — Olio, mojster Nikomed!..- To je novica !Torej ste na dobri sledi! Poznam vain veni, da niste izgubljali od včeraj časa, če tako govorite. Povejte mi brž, ksj vestfi dobrega. In namignil jc drugim policistom, naj stopijo za hip v sosedno sobo. Policisti so se umaknili. Ko je odšel zad nji, se je vrnil Marest k Nikomedu. — Prav rte torej, mojster Nikomed, da str na .sledu gospodu..- to se pravi jetniku — Jaz... nikakor ne! O tem sploh nisem govoril. — Kaj t Policist je vzdržal napol prestrašeni, napol srditi pogled- — Saj tega nisem :trdil, — je nadaljeval Nikomed, ne da bi se dal motiti. — Trdim samo, da bo najbolje, če me pustite v okraju, ki sem ga včeraj preiskoval, kajti tam bom morda zvedel, kaj je počel boter, ki sc.m ga tam spoznal. — Ah! Gotovo že nekaj veste! — je dejal pomirjeni M a rest - — Vem, da je dečko, ki sem ga opazoval, nas las podoben«.. — Komu, tristo vragov i — je vzkliknil Marest nestrpno. — Možu, ki ga poznate tako dobro kakor jaz in ki sva ga videla skoraj vsak dan v palači gospoda grofa- — Picard4? — Vsa njegova postava, čisto njegova hoja-.. — Zakaj >se niste prepričali, da je res 011! — Ker mi je prehitro izginil izpred oči; najbrž me je spoznal in jo odkuril- — Neroda... — Kdo, on ali.jaz? Marest je skomignil z rameni. — Ne puistilr bi vas pripovedovali teh čenč, — je dejal, — če bi ne upal, da imate ua koncu tega pripovedovanja važno novi co, kaj točnega. m vrnem tja. kjer sem prvič srečal tega moža. in da stavim glavo, da se bo vrnil tja. f'akal ga bom torej.In to pot mi ne izgine več izpred oči.. sledil mu boni v prepričanju, da me privede na sled tistega, ki ga I iščemo. Bilo je nekaj prepričevalnega v teh besedah. itako, da je Marest brez obotavljanja odgovoril: ' — No, pa pojdite, če že hočete; opozarjam vas pa še enkrat na to, kar sem rekel drugim: če mi v štiriindvajsetih urah ničesar ne opravite, boste vsi odpuščeni... Zdaj pa lahko greste. A' naslednjem hipu je vstopil policist in sporočil Marestu, da je zunaj vojaška patrulja in da bi častnik rad govoril z njim. Ves ponosen, da 11111 izkazuje častnik tako čast, je načelnik tajne policije slavnostno odpustil porejene agente s }>wiovniiu naročilom. naj njegova povelja točno izpolnijo in pridejo pravočasno nazaj s poročili o u-spehih iskanja. (Mm je ostal sam, je začel Maresit razmišljali o tem, kar mu je bi! povedal Nikomed o Picardu- Toda razmišljal ni dolgo. Kmalu je odšel iz svoje pisarne in krenil v okraj Saint Martin. Cim bolj se je pa bližal svojemu cilju, tem počasneje je stopal; glavo je imel zopet po^-uo misli- Tako je stopal že mimo vrat Saint Mar-tina, ko se je naenkrat zdrznil in skočil v bližnjo vežo. V naslednjem hipu je prišel nekdo mimo. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, Iti vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne* Knjigarna "Gfos Naroda* "GLAS NAB ODA" THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. £. IZGNANCI ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: L H. JUNAKI, KI TVEGAJO ŽIVLJENJE ZA DRUGE Za proučevanje mnogih bo- White si je eepil kužne bacile 17 lezni in učinka zdravil so večkrat potrebni poskusi na človeškem telesu. Zdravniki so jih napravili v zadnjem stolet-'ju na seb£ mnogo. S tuberku- jze bo smel dajati bolnikom, j Drugi raziskovalec Moeller si je brizgaval v žile najprej bacile kurje tuberkuloze, pozneje pa še človeške. Zbolel je, i toda po štirih mesecih je okreval. Tudi češki zdravnik Ota- Smrt prijateljice je gospa Lentikoff zelo potrla. Danielm lozo tloIa* na sebi poskuse že pomirjevalni vpliv pa je bil uspešen. .Robert Koeli, ki si je brizga- Za ptaro gospo skrbi z vso udanostjo in Nataši je dovoli- val nerazredčen tuberkulin, la, da ji je samo sem In tam kaj pomogla. Z žalostnim nasine- llotel dognati, kako velike do-hom jo bolna gospodinja pogleda in pravi:' — Boljše bi bilo. da bi jaz umrla mesto nje. Daniela prime njeno roko. — Ljubi Bog, mogoče še kaj velikega namerava z vami. — Kaj velikega? Mogoče še več trpljenja, — jo zavrne stara gospa trpko. Daniela je po naročilu svoje gospe pisala Kristini, ki s svojo neokretno pisavo takoj odgovori in se zahvali milostlji-! kar Horak si je brizgaval pod vi gospej. Piše, da je za sedaj preskrbljena, da pa je vsled kožo Preparat iz tuberkuloznih smrti svoje gospodinje še tako potrta, da ne more misliti na .bacilov, potem si je pa dal del nič drugega. Ako bi bila kdaj v potrebi, se bo spomnila dobro- |kožo rezati, da jo lepreiskal. te milosti ji ve gospe in se bo oglasila.------|Zal Re j« P» Pri tcm nesreč- Medtem se je zdravstveno stanje gospe Lentikoffove iz-i nem naključju okužil in umrl. boljšalo. Vročina je ponehala in samo neka slabost jo je drža- j Taki poskusi so večinoma la v postelji. Daniela vestno skrbi za njo in gospej se pogosto j smrtno nevarni, razlije po celem telesu velika ginjenost nad Danielino ljubez-1 ^Inoffo poskusov na elove-nivostjo. |škem telesu je bilo treba tudi, Konečno zdravnik dovoli, tla je mogla gospa Lentikoff (la 80 Pojasnijo razne gnojne nekega jutra vstati. ,bolezni. Švicarski kirurg Gar- Ko Daniela tega jutra stopi v njeno sobo, gospa že sedi v rCk "spravil P°d kožo gnoj postelji s sliko svojega sina v rokah. no bakterije. dobil je gnojne — Ponoči sem imela prav posebne sanje, Daniela, in hočem vam povedat i. četudi ni primerno govoriti o sanjah. Sedite k meni; vstala bom šele po zajtrku. Daniela stsle poleg postelje. — Upam. da ste imeli lepe sanje, milostljiva gospa. — Da; prekrasno je bilo, vendar ne'kaj nenavadnega. Pomislite. v sanjah sem videla visok, strm hrib, ki je bil pokrit z debelim kamenjem Mnogo teh kamnov se je valilo navzdol, vedno in vedno več, — toda izgledalo je, kot l»i se valile velike kaplje solza |k> strmi pečini." In te velike, okamenele solze so napolnile globoko jamo in v tej jami so se izpremenile v vrtnice, f udovito lepo je bilo gledati, kako se je jama vedno bolj polnila z vrtnicami, ki so imele vse barvo. Tn ko sem od tega rožnatega čudeža dvignila oči. sem vas videla, kako ste hodili ob robu jame. Oblečeni ste bili v belo obleko, na glavi pa ste imeli venec vrtnic. In v svojih rokah ste držali moj za- v infekcijski bolnici v Egiptu in je umrl. Šef-zdravnik vzhodne Napoleonove armade Desgenettes si je cepil kugo, pa je izmil ranico z votlo in milom in ni o-(Robert Koeh, ki si je brizga- bolel. Drugi francoski zdrav- nik Clot si je cepil kri za kugo obolelega. Obvezal si je ranice s krpicami, namočenimi v kužni krvi, spal je v postelji bolnika, ki ga je pobrala kuga, o-blekel je celo njegovo obleko, pa je vendar ostal zdrav. Drugi raziskovalec Rosenfeld se je pa zaprl v infekcijsko bolnico, preizkusil je na sebi novo zdravilo in umrl. Mnogo zdravnikov je našlo smrt pri proučavanju pegastega legarja Prvi poskus je napravil na sebi leta 1870 ruski zdravnik Močutkovski, ki je težko obolel, vendar pa ni umrl. pač mu je pa ostala težka srčna bolezen za vse življenje. Razne poskuse s to nevarno boleznijo delajo zdravniki še zdaj. Kili ozdravilo, drugi pa umro, toda žrtve niso za-rane, ki so se čez tri tedne za-'man. Zdravniki so ugotovili že celile, toda ostalo mu je 17.marsikaj važnega, tako tudi. brazgotin. '7-Hetni Peterkofer je leta 1882 zavžil bakterije kolere, pa se mu ni nič zgodi- DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo KNOLISn SLOVENE READER STANE SAMO $2 Naročite ga prt — KNJIGARNI GLAS NARODA 216 *YEST 18th STREET NEW YORK CITY SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU S19 WEST 18th STREET NEW IOIK, H. I. flfllte nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za potovanje lo. dočim je učenec slavnega da je legar brez vidnih znakov tudi nalezljiv. Celo gobavost so si zdravniki cepili. Ali si morete misliti pogum človeka, Iz Slovenije. Mislil, da je ubil ženo. 5. avgusta popoldne okrog l(i. se je oglasil pri orožnikih v Kranju Ignac Prosen, posestnik in strojnik iz Oirčič pri Kranju, in izjavil, da je ubil svojo let staro ženo Orožniki so takoj obvestili o tem reševalni odsek Gasilske čete in 20. septembra: Majestic v Cherbourg 22. septembra: Ch;im|>lain v Havre Hprcngnria v <*liei botirg Sat urni a v Trsi 25. septembra: Stntendam v jjoulogne Bur Me* 26. septembra: Mauritania v Clierliourg Washington v Havre Albert 1'allin v Hamburg 28. septembra: lircinen v Hremen 29. septembra: Con to di Savi«-a v flenoa ile «1«: Krami- v Havre ODPLUTJE PARNIKOV ZA MESEC AVGUST 1934 29. avgusta: Olympic v Cl>prl*>urg Albert Ballin v Hamburg Washington v Havre 30. avgusta: Paris v Havre 31. avgusta: Euro pa v Bremen I.eviattian v Havre KRETANJE PARNIKOV ZA MESFC SEPTEMBER, 1934 1. septembra: Conte
  • om več videla. Tedaj pa se v tem morju vrtnic prične čudno gibati. Bilo je, kot bi postajala vsaka vrtnica večja, vsaka je bolj in bolj razcvetevala. Sredi morja vrtnic se je zbočil hribček, ki se je slednjič razvil v obokana vra-, tn iz samih vrtnic. Zdelo se mi je, kot da čutim vonj vrtnic. Ijaponskega zdravnika Oliara Skozi ta vrata sem gleda v veliko dvorano - tla v tej dvora-Peta. ki vbrizgal svoji m so bila bela, snežena poljana brez madeža. Tn po tej sneže- ŽPnj v kri mrtvega doni planjavi je prihajal moj sin proti meni — živ in zdrav_ in jmačega zajca, da bi ugotovil. tak, kot ga sedaj vedno vidim pred seboj, starejši, zrelejši in'a^ razširjajo na Japonskem resnejši, kot pa tedaj, ko je Šel od mene. Tn stopi preti mene [mrzlico domači zajci. Dokazal sina znanega raz- snežnobeli postelji za poskus iskovalca malarije, ki je težko pičiti moskitom, vsi oboleli in zbolel. Za poskus z malarijo dva sta celo umrla. Tako so se je odločila tudi tehnična dognali, da se ta strašna bole-asistenea v raziskovalnem za-'zen ne prenaša z blatom in vodu iu omogočila tako odgo'krvio. temveč tla jo prenaša io Va Je uzal.lo n.^goyo zeno in je hotela oditi ic teti Frančiški v Cirčičah. Mož Novoselskega. Rešilni avto je z zdravnikom takoj odpeljal v Cirčiče. w Kako so vsi ostrmeli, ko so zagledali v Cirčičah Proseno-vo ženo Marijo sedečo v domači sobi. genska se je čudila, p<> kaj je prišel rešilni avtomobil. Zdravnik jo je kljub temu pre-' gledal in ugotovil, da ima dve!19- septembra: ■it,- - t - -. I I*r«-x. Roosevelt v Havre lahki rani, na desni nogi 111 naj n,w York v Hamburg glavi. Žena je potem pripovedovala, kako je bilo. Kakor že več- j krat sta se tudi v nedeljo pri ' kosilu z možem sprla. Pri tem j se je mož tako razjezil, da jej vrgel krožnik z juho ob tla, dal se je vse razbilo in razlilo. To | užalilo NAMENJENI JUGOSLAVIJO potujte popolnoma udobno preko Havre na ogromnih French Line ekspresnih parnikih "PARIS" 30. AVGUSTA 13. LEPT. — 6. OKT. "Ile de France" 8. SEPT. — 29. SEPT. Hitra vožnja. Izborna postrežba. Krasne kabine v Tretjem razrt*-flu za live in štiri osebe. Svetov-noslavna francoska kuhinja. — Krezplačno vino z obedi. VAŠA PKTLJAC5A POTI* JE Z VAMI DO CIIJA Za nadaljna navodila in karte pišite na: SLOVENIC PUBLISHING co. Travel Bureau 216 XV. 18th St., New York City LEO ZAKRAJSEK General Travel Service, Inc. 303 K. 72nd St.. New York City ^ ffretveh, Jfoie vor na važno znanstveno vpra-1moskiti. Neki ameriški medi- . . sanje. O požrtvovalnosti žensk einee si je dal za posksus ukri- Jv'1(>rlovl . tudi infekcijski poskus viti hrbtenico tako, da mu je so1 Za 11JO 1,1 K> Prosi1' I,aj s<> J*' pnea ostala velika J?rba. K sreči so jra zdravniki pozneje zopet izravnali. stopi pr in mi drži šopek vrtnic nasproti. Pri tem pa pravi: — Tvoje neizjokane solze so se izpremenile v vrtnice, mati. — Hotela sem objeti, pritisniti jra na svoje srce — toda zgrabila sem v prazen zrak — in se zbudila. Tn od mojih lepih sanj ni ostalo nio drujejra kot priietni vonj po vrtnicah. Daniela jo je pazljivo poslušala. &edaj pa z velikimi potezami vdihu jo zrak. — Čudno — zdi se mi. kot bi sedaj tukaj še duh tel o po vrtnicah. Gospa T^entikoff pokaže na lepo steklenico, ki je stala na nočni mizi. — Tulca jo rešitev le zagonetke. Kajbrže sein v polsnu steprnila roke po sinovi podobi in sem pri tem zvrnila steklenico. Ko som so da nos zjutraj zbudila, jo ležala na tleh. Prej je bil v njej močan parfum vrtnic. In tako pogosto v sanjah lepo delujeta skupaj domišljija in resnica. Skoda, da som so zbudila Iz tako sladkih sanj. Daniela ji pol>oža roko. — Milostljiva arospa. fvtudi ste l»ili srečni samo v sanjah — kako dobro je. da so tudi take sanje. — Da — to je dobro — toda samo liuiše je potem, ko se Ho-Vek zbudi. Toda sedaj vidite, kako me Natašina prazna vera zasleduje celo v sanje. Da mi zagotavlja — venomer zagotavlja, da mi boste prinesli veliko srečo, mi je gotovo rojilo v sanjah po glavi. Xa vsak način pa so se me sanie zelo razdve-drile —^danes vstanem. iutri pa odpotujemo v Nico. — Zc jutri, milostljiva jrospa? Ali se nočete še nekaj dni okrepčati ? Toda ffospa Lentikoff odločno zmaje z jrlavo. — Ne, ne — v Parizu ne maram več ostati, v tem času je tukaj grozno. Tn v Niči bom okrevala mnogo hitrejše kot pa tukaj. Prosim, pokličite Natašo, naj mo obločo. potem pa naj pospravi moje stvari v kovčege. In pri tem ostane. Naslednjega odpotujejo v Nico. . ^ 11. poglavje. Gospa Lentikoff je s svojo družbo prišla v Nico. Zopet se je odpeljala v hotel, kjer je bila že več let poznana in kjer je "bogata Rusinja" vedno imelo najboljšo oskrbo. Ko se je pripeljala pred glavna vrata, je stalo v prostranem bodiku mnogo radovednžev, ki so slišali o prihodu bogate Rusinje. Tudi nek slok, zelo eleganten gospod, ki je ravno plačeval hotelski račun, ker je v pol ure hotel odpotovati, je postal za trenutek ter pogledal proti vratom. Zagleda gospo Lent i-> koff, kateri je ravno mlada dama pomagala izstopiti iz voza.! Obraza mlade dame ni mogel videti, ker je bila s hrbtom obr-1 njena proti njemu. Opazi samo, da je imela v rokah majhen kbvčeg iz rdečega usnja in na ta kovčeg so vpre njegov bistri pogled. - (Dalje priUodnjič.) je to, kajti njegova žena je dobila vročina do 29.K stopinj in operativnim potom so ji morali odstraniti dve žlezi ]»od pazduho. Poskuse s kugo so delali zdravniki na sobi že prod dobrimi leti. Angleški zdravnik IŠČEM svojega prijatelja Antona Kržiča, doma izpod Žalostne gore, fara Preser-je. < 'ul sem, da se sedaj nahaja nekje na farmi v ilrža-vi Michigan. Poročati mu takoj vrne. Žena pa ga ni hotela slišati. Iz jeze je začel mož metati za njo kamenje, dva I kamna sta jo res zadela in ji povzročila oni dve lahki rani,' ki pa sta ji zadali trenutno tolike bolečine, da se je onesvestila. Videč, da se jo žena onesvestila. je začel mož jokati, češ, da jo je ubil. Sklenil je, da so bo šel sam javit orožnikom, čeprav mu je žena zatr- Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd.t imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem imam nekaj važnega, zato ga . prosim, da so mi javi. — -'evala'