Podpisani je p red ietom program skem u odboru M G Z predlagal sprejem in izvedbo nekate rih takih raziskovalnih tem ob sodelovanju geografov iz vseh držav, ki jh dos­ lej niso prispevale druge znanosti. M ed drugim i je določitev globalnega obsega goro­ vij (vem o le za hipsografske razm ere) in družbenega dogajan ja v n jih , obseg krasa in tipizacija krasa, pojavi litoralizacije. K er pa je izvršni kom ite M G Z pretežno adm ini­ strativno telo , kom isije pa preveč razd robljene za razsežnejše sistem atične raziskave, do takih raziskav ne m ore priti. K ljub izdaji m ednarodnega geografskega term ino­ loškega slovarja o sta ja ta kvantitativni definiciji gorovja in krasa stvar posam eznih de­ žel. N a skupščini M G Z v Sydneyu sta bila kot edina kandidata izvoljena za p redsed­ nika R onald J. Fuchs iz Z D A in za generalnega sek re ta rja in b lagajnika Leszek A . Kosiriski iz K anade. Poleg štirih podpredsednikov , ki so kandidirali za drugo štirile t­ no razdob je , so bili izvoljeni še štirje novi. Z nanstveno raziskovanje koord in ira pod­ predsednik H. T . V erstappen z N izozem ske. Skupščina je tudi sklenila, da bo na­ slednji, 27. m ednarodni geografski kongres leta 1992 v V ashing tonu , Z D A , v letu 1996 pa naj bi bil na N izozem skem . V letu 1990 bo regionalna geografska konferenca na K itajskem . O d kongresa do kongresa je v zadnjem desetle tju (1976 v M oskvi, 1980 v Toky- ju , 1984 v Parizu, 1988 v Sydneyu) vedno m anj udeležencev iz dežel v razvoju. V A v­ straliji je za to kriva tudi n jena oddaljenost. M ed 1200 udeleženci jih je prišlo po uradnem seznam u iz A frike 28 (največ iz JA R ) in iz L atinske A m erike devet. N ajveč, precej p reko 200, je bilo A vstralcev, 177 iz Z D A . M alo jih je bilo tudi iz držav rea l­ nega socializm a v E vropi. N a seznam u so bila vpisana tudi štiri im ena Jugoslovanov. Izvršni kom ite M G Z v skladu s strem ljen ji U N E SC O razglaša po trebo po univerzalni geografiji. N a svetovnih kongresih je te vedno m anj, tudi za to , ker je v razvitem sve­ tu b ivanje za nerazvite vedno dražje . N erazvite dežele pa si organizacije tako zah tev­ nih kongresov ne m orejo privoščiti. Ivan G am s 3. simpozij Študijske skupine za razvoj gorskih in subpolarnih območij (Study G ro u p on D eve­ lopm ent in H ighlands and H igh-L attitude Z ones) od 1. do 6. ju n ija 1987 v O u iu ju in v finski, norveški te r švedski L aponiji. O d petih p redvidenih srečanj navedene študijske skupine v letu 1987 sta bili uresničeni sam o dve. T o sta bila 3. sim pozij v O u iu ju in na L aponskem v začetku ju ­ nija, in 4. sim pozij v Fairbanksu na A ljaski avgusta 1987. Simpozij v O u iu ju je bil posvečen oko lju in življenju v nordijskih deželah. O rga­ nizacijo je prevzel O ddelek za geografijo univerze O ulu , sodelovali pa so geografi s Švedske in N orveške. Sim pozij se je pričel v O u iu ju , nadaljeval pa v H etti v finski L aponiji, o d koder je vodila ekskurzija čez Finsko in norveško L aponsko , na pov ra t­ ku pa čez švedsko L aponsko do L u leäja , k je r se je zaključil švedski del sim pozija. O rganizirali so ga geografi univerze v U m eäju . Pri organizaciji te renskega dela so so­ delovali finski, norveški in švedski geografi. Sim pozija se je udeležilo 24 udeležencev iz devetih dežel s 14 referati. Prvi dan je bil nam en jen problem atik i finskega severa. M. H äkkilä je prikazal km etijstvo Sever­ ne F inske in Švedske. H . Jussila je očrtal učinke inovacij na Severnem Finskem v zadnjih desetle tjih . S. A ho je prim erjal učinke državne pom oči na ruralnih obm očjih finske L aponije . E . S iuruainen, ki je predsedoval sim poziju in prevzel tudi p redsed­ niške posle skupine po um rlem U . V arju , je kom pleksno predstavil novejše smeri razvojne politike F inske. N orvežan A . T ho rm odsae te r je orisal okolje in življenje Se­ verne N orveške in njenega sredn jega gorskega predela . Podobna oznaka Severne Švedske pa je odpadla. Prvi dan je vključeval tudi ogled O u lu ja , h itro rastočega upravnega in regional­ nega središča Severne Finske te r obisk nove univeze, še posebej geografskega oddel­ ka, ki se usm erja v p roučevanja in raziskave severnih delov Finske. V bližnji okolici je bil izjem no zanimiv ogled m uzeja na p rostem , to je km etijsko - ribiške naselbine na o toku reke O ulu iz 15. sto letja z obnovljeno prvotno arh itek tu rno zasnovo lesenih dom ov in gospodarskih poslopij, nekdaj vezanih na ribolov, trgovino z lososi te r p ri­ dobivanje borove sm ole. V originalni kmečki hiši so udeležence pogostili z dom ačim i specialitetam i. Drugi del sim pozija je bil že onstran po larnega kroga, v prvi subark tičn i, lapon­ ski pokrajin i. Pot do H ette v pokrajin i E non tek io je bila nazoren p rim er conalnega prehoda z robnih , še agrarno-gozdnih obm očij v predele pritikave brezove tundre in prave tundre. R eferati so ta subarktični b io top z značilnim i geom orfološkim i in hi­ drografskim i posebnostm i nazorno osvetlili. L aponec A ikio Pekka je živo označil ku l­ tu ro Sam ov (L aponcev) te r obseg in polnom adski ciklus je len je re je te r n jen pom en za vse dele L aponske. K ot dom ačin ni skrival ambicij za večjo av tonom ijo in poveza­ vo vseh treh njenih delov. K. Jyväla je analizirala današnji obseg laponskega turizm a in perspektive za njegov razvoj, ki dobiva znatno državno podporo . M ateria lno pod­ poro so deležne tudi druge dejavnosti dom ačinov. Pristno seznanitev z laponskim življenjem je dal obisk pri laponskem je len je re j- cu, ki z družino živi že v m oderni hiši z vso ustrezno oprem o. Poleg avtom obila upo­ rab lja tudi »snow m obil«, ki mu pom aga pri zim skem zganjanju je len je črede. V ečer­ ja , o rganizirana v okviru laponskega »km ečkega turizm a«, pa nam je odkrila speciali­ te te iz je len jega mesa in bogato pestrost različnih jagod iz tundre. V H etti so imeli refera te neskandinavski udeleženci. Francoz M. C abouret je ovrednotil geografsko okolje , njegove ovire in prebivalstvo celotnega arktičnega ob­ m očja. Švicar W. L eim gruber nas je seznanil s svojim habilitacijskim delom , ki obravnava obm ejno trgovino m ed L om bard ijo in kan tonom Ticino. A m eričan D. Lynch (organizator p rihodnjega sim pozija na A ljaski) pa je nanizal nekaj aktualnih vprašanj gospodarskega razvoja am eriškega severa. N eprebran je ostal m etodološki prispevek M. K lem enčiča o opredelitvi socialno-ekonom skih s truk tu r slovenskih sa­ m otnih km etij, podpisani pa je označil p reobrazbo gospodarstva v alpski regiji na p ri­ m eru B ohinja. N em ec J. G erloff se je om ejil le na prikaz raziskovalnih področij un i­ verze v G reifsw aldu. Iz H ette je ekskurzijska pot peljala na zahod čez enolično arktično pokra jino , k jer sm o ob jezeru Kilpis obiskali biološko-lim nološko raziskovalno postajo. Skozi obm očje severnih norveških fjordov nas je vodil norveški geograf in nas seznanjal z naravnim i značilnostm i te r d ružbeno p rob lem atiko obm očja. Z a udele­ žence je bila posebno zanim iva ribogojna farm a, ki se ukvarja tudi z gojenjem alg. N ajzahodnejšo točko sm o dosegli v N arviku, pom em bnem izvoznem pristanišču švedske železove rude. Ponovno prečkan je Švedskega višavja nas je vodilo skozi na­ ravni park A lbisko do rudarskega obm očja K irune, G älivaare in Svapavaare, k jer so nas švedski geografi seznanili s p roblem i ru d a rjen ja ; spustili sm o se v rudniški jašek . Naglasili so zlasti težavna urbana vprašanja teh rudarskih aglom eracij in težave zara­ di fluktuacije delavstva. O biskali sm o še Space H ouse za satelitske posnetke in za analize le-teh v K iruni. V okolici G älivaare pa sm o obiskali najpom em bnejše zim sko­ športno središče D undreo . L aponsko p rob lem atiko je osvetlil župan m esta Jokk- m okk in nam om enil zlasti p rizadevanja za zagotovljan je delovnih m est in za zadrže­ vanje prebivalstva v regiji. R azvojna vizija pa je turizem in spodbu jan je družbenih dejavnosti za p ropagiran je laponske kulture. G ospodarski razm ah, ki je obm očje za­ jel v tridesetih letih z g radnjo elek trarn na rekah , je že davno usahnil. G ozdarstvo v teh severnih legah pa še nima večjega pom ena. T re tji del sim pozija so organizirali švedski geografi s tehnične univerze v Lule- äju . U niverzo so ustanovili 1971. leta z nam enom , da pospeši regionalni razvoj sever­ ne pokra jine N orrbo tten in usposobi strokovn jake za n jen ekonom ski vzpon. P red ­ stavili so raziskovalno usm erjenost univerze, še posebej so značilne raziskave, usm er­ jen e v tehnološke inovacije, prilago jene arktičnim obm očjem . V zpon m lade, državno subvencionirane univerze ilustrira poda tek , da ima le 3570 študentov in kar 810 uči­ teljev. N eposredno sm o si ogledali še razvojno struk tu ro m esta L uleä, od nekdanjega in še danes terito ria lno ločenega »nedeljskega m esta« G am elstad ta (Stari L uleä) iz se­ dem najstega s to le tja , p reko m odernega upravnega središča regije in živahnega trgovskega središča, do obsežne industrijske cone sodobnega železarstva in m oderno u rejenega pristaniškega dela, in naposled turističnega naselja »švedske riviere« na se­ veru B otnijškega zaliva. Iz L uleä se je ekskurzija usm erila še ob tem zalivu do O ulu- ja . k je r se je simpozij tudi zaključil. M etod V ojvoda Na pr;icu stoletnice slovenskega jamarstva (1889-1989) R edki so stoletni jubile ji slovenskih društev , gotovo pa jih še ni bilo v jam arstvu. Z anim ivo je . da je bil prav naš kraški svet m ed Pivško kotlino in Tržaškim zalivom pobudnik prvih treh jam arskih organizacij na svetu. Ta čudoviti svet, skrivnosten po površinskih in podzem eljskih oblikah , je v osem desetih letih p retek lega sto letja p rite ­ goval pozornost kakor dunajskih tako tudi tržaških prirodoslovcev, še posebej geo­ grafov. V tem svetu notran jsk ih kraških polj in dveh že tak ra t znanih jam . Posto jnske jam e, ki je v avstrijskem cesarstvu že tak ra t slovela kot najdaljša jam a na svetu , in skrivnostno g lobokih, tak ra t še neznanih globin Škocjanskih jam , so v zadnjih dese t­ letjih 19. sto le tja vznikla prva jam arska društva, 1879 na D unaju , štiri leta pozneje v T rstu in leta 1889 v Postojni. N em ški znanstveni svet je prav ob preučevanju slovenskega krasa postavljal os­ nove znanstvene panoge speleoiogije. M edtem ko so še sredi 19. sto le tja novo nasta­ ja jočo speleologijo zastopali le posam ezniki, ki so hoteli no tran jska kraška polja sprem eniti v rodovitne oaze, pa so se sredi osem desetih let dunajski geografi in geolo­ gi z vodilnim Francem K rausom na čelu posvetili raziskovanju podzem lja N o tran jske­ ga krasa. Prav skupinsko raziskovanje težavnih podzem eljskih votlin jih je privedlo 1889. leta do prve v svetu znane jam arske organizacije, im enovane »K arst und H öh­ lenkunde« (K rasoslovje in jam oslov je). Pod vplivom dunajskih kolegov je tržaški p ro feso r J. M oser začel v N em ško-avstrijskem planinskem časopisu ob jav lja ti svoje raziskave snežnic in ledenic na T rnovskem gozdu, obenem pa dal 1883. leta pobudo za ustanovitev posebne jam arske sekcije »Sektion K üstenland« nem ško-avstrijskega planinskega društva. T ako so si naš podzem ski svet začeli lastiti nemški in italijanski raziskovalci. Bilo je to v dobi in tenzivne narodne p reb u je , ki se je kazala že prej pri Postojnski jam i, k je r so 1860. leta za svoje vodnike prvič priredili pravila za vodenje po jam i v slovenskem jeziku. P o trebo po opisu P osto jnske jam e je začutil tudi ta k ra t­ ni posto jnski dekan in pisatelj P eter H itzinger, ki je v »D om ačem koledarju sloven­ skem « za leto 1861 prvič opisal Posto jnsko jam o v slovenskem jeziku. Prvi tiskani vodnik o jam i v slovenskem jeziku pa je izšel leta 1863. T ako je v odporu pro ti tujim raziskovalnim posegom v naše podzem lje igrala važno vlogo prav Posto jnska jam a, ki