PRIMORSKI dnevnik
Izhajati v Trstu '3. maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž ned Cerknim, razmnožen "« ciklostil. Od 5. do 17. ••Ptembra 1944 se je ti-•fcel v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-JI. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. roeja 1946 pa v osvoboje-nern Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil ja edini "*anl partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
primorski
589
	Cena 500 lir - Leto XL. št. 139 (11.832)	Trst, torek, 12. junija *	i> rili
			
Po štiridnevnem brezupnem boju proti smrti v padovski boli
Tajnik EPI Berlinguer umrl
Predsednik Pertini pripeljal s svojim letalom posmrtne ostanke v Rim, kjer se je že začel mimohod oh mrtvaškem odru. - Na pogreb v sredo popoldne pričakujejo milijonsko množico
Klanjamo se velikemu prijatelju
BOGO SAMSA
Za vedno se je ustavilo plemenito srcc Enrica Berlinguerja. Umrl je človek, zgodovinska osebnost i-'alijanskega in svetovnega delavske-Kihanja. Umrl je pravičen človek, ie 0 nicm izrazil predsednik ltalijanske republike Sandro Pertini.
Celotni italijanski tisk poudarja Prav moralne značilnosti, visoko moralno zavest, preminulega general-acKa tajnika Komunistične partije I-‘alijc. In res, prav gotovo so moralne kvalitete v sedanjem- italijanskem zgodovinskem razdobju važna •astnost. Ko smo- na kongresu KPI v Milanu opazovali veliko dvorano, nas ie prešinilo: V tej dvorani je na stotine delegatov, voditeljev partije, osebnosti z različnimi značaji, kot jih v'"imo tudi na drugih kongresih in zborih. Toda z matematično gotovostjo lahko trdimo, da med njimi ni bjti enega člana mafije, camore,
drangete, P2, ali kakršne koli sum-*t*Xe lože... Vsi imajo nedvomno in bodvoumno visoko moralno karakteristiko.
To je partija Evinca Berlinguerja in 0 je tudi velika moralno - politična kvaliteta, ki jo zapušča kot trajno aobrino, visoko vrednost ne samo KPI temveč celotni italijanski družbi.
Seveda je taka karakteristika važ-ba, ni pa osnovna značilnost dolgega b^obja italijanske zgodovine, ki ga “Htačuje ime prezgodaj, tragično preminulega generalnega sekretarja. Z bienom Berlinguerja je povezan pre-!°m v zgodovinski vlogi KPI. Do kra-Ja je pretrgala s stalinizmom, z o-stanki vsega okostenelega, ki še ved-bo obstaja v mednarodnem delav-skem gibanju in ki je pogosto glavna Junaka za države »realnega socializma«. KPI je prav gotovo nekaj dru-8e8a, je partija, ki se bori za socializem, ki na svoji zastavi visoko bosi znak srpa in kladiva, boja za jmdalizem, za nove delovne in druž-benc odnose. Toda istočasno je to boi Partija, ki se nesporno bori za
nadaljevanje na 2. strani
RIM — Življenjska nit komunističnega- generalnega tajnika Enrica Berlinguerja se je pretrgala v oddelku za oživljanje padovske bolnišnice včeraj ob 12.45, skoraj štiri dni po tragičnem volilnem shodu, na katerem ga je napadla možganska kap. Zaman so bila vsa prizadevanja zdravnikov po hudi operaciji, da bi ga ohranili družini, stranki in vsemu delavskemu gibanju, navzlic najsodobnejšim pripomočkom.
Kljub brezupnemu zdravstvenemu stanju, ki je bilo razvidno že od operacije in se je še poslabšalo včeraj zjutraj, je vest o smrti globoko odjeknila v vseh političnih krogih in v najširši demokratični javnosti. Predsednik republike Pertini je prišel ponovno v padovsko bolnišnico, kjer se je ganjen zadržal z družino in najožjimi sodelavci tajnika KPI, nato pa pripeljal (»kot bratskega prijatelja, sina, tovariša v borbi«) Berlinguer jeve ostanke z ženo, otroki in voditelji KPI, ki so mu bili ob strani do zadnjega trenutka, s predsedniškim letalom v Rim.
Množica ganjenih ljudi, komunistov in nekomunistov, je spremljala Ber-linguerjevo krsto vso pot od Padove
do beneškega letališča, od koder je Pertinijevo letalo odletelo malo po 19. uri. Nekaj tisoč ljudi je pričakalo mrtvega tajnika KPI tudi na rimskem vojaškem letališču, kjer ga je počastila častna straža. Gost špalir ganjenega prebivalstva je nato spremljal sprevod, ki je pripeljal sinoči krsto na osrednji sedež KPI v Ulici delle Botteghe oscure, kjer ga je pričakala velika množica.
Kmalu po sporočilu o smrti sta CK in osrednja nadzorna komisija KPI izdala dokument, v katerem poudarjata Berlinguerjeve zasluge, izdali so spominski lepak, izšla je izredna številka strankinega glasila.
Na sedežu KPI so pripravili mrtvaški oder, kjer se mu bodo lahko ljudje poklonili (mimohod se je začel že sinoči) danes od 8. do 23. ure, jutri pa do 14. ure. Slovesni pogreb bo namreč krenil jutri ob 15. uri po glavnih rimskih ulicah do Trga san Giovanni, kjer mu bosta spregovorila v slovo Pajetta in Fumagalli, najstarejši in najmlajši med komunističnimi voditelji. Na pogrebu bo prisotnih več kot milijon ljudi in ga bo prenašala prva televizijska mreža.
Velik prispevek tajnika KPI k družbenemu napredku in miru
Veličina Berlinguerjeve osebnosti porok za dograjevanje njegove strateške misli
Brzojavka SKGZ CK KPI v Rimu in deželnemu komiteju KPI v Trstu
Izguba tovariša Berlinguerja, generalnega tajnika KPI pušča veliko praznino v naši državi, v italijanskem in mednarodnem delavskem gibanju. Zapustil nas je odločen in dosleden borec za mir, demokracijo in napredek italijanske družbe. Lik tovariša Berlinguerja je nerazdružljivo povezan s prizadevanji in boji delovnih ljudi in demokratskih množic za vseljudske vrednote, ki so temelj demokratske družbe.
Tovariš Berlinguer je na čelu italijanskega delavskega gibanja odločilno prispeval k uspehom in ugledu celotne italijanske družbe.
Slovenci v Italiji smo s smrtjo tovariša Berlinguerja izgubili iskrenega prijatelja, poznavalca naših problemov in vnetega zagovornika naših pravic. Imeli smo priložnost občutiti v neposrednih srečanjih z njim njegovo veliko pozornost in osebno.prizadetost za to, da se odprta vprašanja naše skupnosti rešijo.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza vam ob smrti tovariša Berlinguerja izreka globoko občuteno sožalje in solidarnost.
JOŽE SMOLE
Enrica Berlinguerja smo v Jugoslaviji vedno doživljali kot izredno u stvarjalnega politika, ki v svojih razmišljanjih in dejanjih dosledno izhaja iz interesov delavskega razreda, družbenega napredka, demokracije in svetovnega miru.
Pri obravnavanju številnih usodnih razpotij, notranjih in mednarodnih, se je potrjeval kot teoretik in politik, ki osvobojen dogmatizma in sek-taštva skuša na najbolj učinkovit način tolmačiti zgodovinsko vlogo delavskega razreda v sedanjem času in prostoru. Te velike kvalitete so ga upravičeno dvignile na raven evropskih in svetovnih razsežnosti.
Posebej velja omeniti tudi Berlinguerjevo strpnost v demokratskih dialogih in razpravah, njegovo pripravljenost spoštovati in upoštevati druga mnenja ter iskati sprejemljivo sin-
tezo. Toda nikakor ne na račun prin-cipielnosti. Gnili kompromisi so mu bùi nekaj povsem tujega. Prav zato, ker je bil načelen, je imel velik posluh za bazo in je tako bistveno vplival na formuliranje strategije in stalno dograjevanje konkretne politike Komunistične partije Italije.
Mislim, da so zares redki, ki bi si upali zanikati originalnost pristopa do političnih in družbenih problemov, ki so se oblikovali ob veliki neposredni ustvarjalni udeležbi Enrica Berlinguerja. Znane so različne ocene o učinkovitosti tega ali onega koraka. Toda vsak objektivni ocenjevalec mora priznati, da je pod vodstvom Enrica Berlinguerja Komunistična partija Italije napravila velik napredek v iskanju svoje samostojne originalne poti.
Med kvalitetami pokojnega Enrica Berlinguerja bi želel močno poudariti njegovo osebno skromnost. Prav tako
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Uspela zaključna prireditev slovenskih tečajnikov v Ukvah
^NVE — Telovadnica osnovne šole Ukvah je bila pretesna za števil-0 občinstvo, ki se je v nedeljo po-zlr- °^zva^° vabilu organizatorjev oključne prireditve glasbene šole, Jcaja slovenščine in ročnih del. Pro-«ritrn prireditve same je bil zelo bo-u°t in obsežen, poleg domačih otrok J? vovireč nastopile še številne sku-iZ, 12 Slovenije, Koroške, Benečije m Trsta.
G lavni namen prireditve je seveda ? Vikazmtega, kar so se udeležen-j fečajev naučili med šolskim letom.
etos je tečaje obiskovalo približno 1° otrok od 6. do 14. leta starosti, Pobuda sama pa se je že devetič za-°red srečno iztekla. Glavna nosilca a ze od vsega začetka, ko sta mo-a premagovati številne ovire, pred-em Pa nasprotovanje šolskih obla-
sti, župnik don Mario Garjup in pa profesor Salvatore Venosi. Med tem časom, ko so se odrwsi z oblastmi kolikor toliko uredili, so k pobudi pristopili še drugi: kar zadeva recitacije in tečaj ročnih del sodelujeta sestri Albina in Andreina, v glasbeni šoli, pa poučujejo glasbeni pedagogi z Jesenic.
V nedeljo popoldne so se številnemu občinstvu predstavili mladi domači recitatorji, kitaristi, pianisti ter harmonikarji in pevci. Kot gostje pa so nastopili moški oktet »France Prešeren:« iz Žirovnice, trio Sekardi z Jesenic, harmonikarka Maja Plazar iz Kranjske gore, mladinski zbor KD »Peter Markovič« iz Rožeka na Koroškem, otroški zbor Glasbene matice iz Trsta ter folklorna skupina »Živa-niU iz Benečije, (bip)
Danes začetek ENP v Franciji
Jutri Jugoslavija - Belgija
Komunisti zapustili sejo pokrajinskega sveta
PARIZ — Frar 1 cija bo od dane do 27. junija središču pozornost milijonov in m lijonov ljubitelje nogometa, ne si mo v Evropi, temveč širom po sveti V sedmih francoskih mestih (Pari; Lens, S. Etienne, Lyon, Marseille Nantes in Strasbourg) bo namreč n sporedu finalni del evropskega nog« metnega prvenstva, na katerem t nastopilo osem reprezentanc, med t« mi tudi Jugoslavija.
Evropsko prvenstvo se bo pričel danes z otvoritveno tekmo v Pariz med Francijo in Dansko (ob 20.30 ti di po italijanski in jugoslovanski t leviziji).
Od danes pa bo evropsko prvenstvo gotovo prevzelo vse Francoze in tudi Parižane, seveda pa tudi vse naše številne športne ljubitelje, ki bodo pred TV zasloni, s še posebno pozornostjo, sledili nastopom jugoslovanske vrste, ki bo svojo prvo tekmo igrala jutri (v sredo), ob 20.30, v Lensu proti Belgiji.
Sinoči je na tiskovni konferenci jugoslovanski selektor Todor Veselinovič objavil postavo, ki bo igrala jutri proti Belgiji.
Postava je naslednja: Simovič, Stojkovič, Zajec, Hadžibegič, Katanec, Gudelj, Baždarevič, Zlatko Vujovič, Šestič, Halilovič, Sušič.
BRANKO LAKOVIČ
NA 9. STRANI
Z razliko od tržaške občine, kjer je župan Richetti zaradi smrti tajnika KPI Berlinguerja preložil današnjo sejo, se je seja pokrajinskega sveta sinoči skoraj normalno razvijala, Predsednik Marchio (LpT) je v začetku izrazil obžalovanje in grenkobo celotnega pokrajinskega odbora ob smrti Enrica Berlinguerja, »osebnosti, ki je že prešla v zgodovino in
ki se je odlikovala v boju za napredek in uresničevanje demokracije«. Komunist Mart one se je zahvalil za besede sožalja, nakar so vsi komunistični svetovalci zapustili dvorano. Sejo je Marchio nadaljeval s prehranjeni programskega načrta novega odbora, v katerem je tudi krajše poglavje o slovenski manjšini. Več o tem bomo poročali v jutrišnji številki.
•	Klanjamo se
NADALJEVANJE S 1. STRANI
dosledna demokracijo, partija osebne in družbene svobode vseh ljudi. Tudi to ni majhna stvar, še zlasti ko je ustvarjena znotraj pa tudi izven partije, na tak način, da se ne pretrga, ne zanika ničesar poštenega, borbenega in naprednega iz svoje preteklosti.
S tem pa smo že na drugem področju sedanjega težavnega razdobja, ko se stari miti in odnosi rušijo in ko je treba ustvarjati novo, v novih pogojih izredno hitrega tehničnega, znanstvenega in kulturnega napredka, ob upoštevanju zapletenih mednarodnih in italijanskih družbenih odnosov. V tem boju je bil Enrico Berlinguer prav gotovo vedno v prvih vrstah, se je dobesedno žrtvoval in zgorel.
Že smo objavili nekatera pričevanja o izrednem zanimanju, globoki prizadetosti in poznavanju naših vprašanj. Nekaj takih prispevkov bomo še objavili. Vsi, ki so imeli dragoceno možnost, da so stopili z Berlinguer jem v osebni stik, so bili presenečeni nad njegovo skromnostjo, kot novinarji lahko rečemo, celo nepričakovano sramežljivostjo. Toda ko je spregovoril, je bila vsaka beseda točno na svojem mestu, ničesar se ni dalo popravljati, ne brisati, ne dodajati.
Obveza do slovenske narodnostne skupnosti, izrečena enotni slovenski delegaciji je bila jasna in točna: obveza partije, kako je treba zaščititi slovensko manjšino, pa tudi obveza partije, kako je treba iskati široko podporo med drugimi italijanskimi strankami in kako senzibilizirati italijansko javno mnenje, da prispeva k čim hitrejšemu reševanju tega vprašanja.
S smrtjo Enrica Berlinguerja je 1-talijanska partija izgubila velikega voditelja, italijansko ljudstvo velikega predstavnika, mi Slovenci v Italiji pa resničnega prijatelja. Globoko užaloščeni, se klanjamo njegovemu spominu.
BOGO SAMSA
•	Veličina
NADALJEVANJE S 1. STRANI
tudi njegovo neposrednost, kar je bistveno vplivalo tudi na vsebino in učinkovitost mednarodnih stikov. Vsako srečanje je bilo neposredno. Vsak pogovor je bil odkrit, neobremenjen s formalizmi, odprt po vsebini.
Na mednarodnem področju se je KP Italije na čelu z generalnim sekretarjem Enricom Berlinguerjem potrjevala kot pomemben konstruktiven dejavnik. Ni se izmikala nobenemu, pa še tako težkemu ali kočljivemu svetovnemu vprašanju. Do vseh je zavzemala jasna stališča, izhajajoč iz svojih samostojnih, svobodnih in neodvisnih opredelitev. S takšnim pristopom se je povečevala njegova vloga V mednarodnem življenju in še posebej v delavskem gibanju.
Berlinguer je vsestransko dojel nevarnost blokovske delitve sveta, kakor tudi nevarnost konfrontacije su-persil in vojno - političnih zvez. Toda hkrati je upošteval konkretno stvarnost ter je zato njegov pristop k preseganju blokovskih nasprotij bil vedno zelo elastičen.
Znane so Berlinguerjeve ocene o pomenu in vlogi neuvrščenih držav v današnjih zapletenih svetovnih tokovih. Ni šlo samo za aktiven pozitivni odnos, temveč je Enrico Berlinguer veliko prispeval k razvoju svojevrstne neuvrščene usmeritve v italijanskem delavskem gibanju. To se je potrjevalo v stičnih točkah z neuvrščenimi državami in v sličnosti pogledov na osnovne politične, gospodarske in vojaške probleme na mednarodnem torišču.
Enricu Berlinguer ju je bilo tuje sleherno vmešavanje v notranje zadeve, bodisi v meddržavnih odnosih, bodisi v stikih med partijami. Dosledno je izhajal iz pravice na samostojnost, neodvisnost in enakopravnost. Brezkompromisno je zastopal mnenje, da komunistična partija odgovarja pred svojim delavskim razredom in pred svojim narodom. Prav na takšnem pojmovanju odgovornosti in doslednem zagotavljanju enakopravnosti se lahko uveljavlja učinkovita mednarodna solidarnost v obrambi svetovnega miru in družbenega napredka.
V obdobju, ki mu je Enrico Berlinguer dal velik, neizbrisen osebni pe čat, so se vsestransko okrepili stiki med Zvezo komunistov Jugoslavije in KP Italije. Vsebinsko se je oboga tilo sodelovanje. To se jasno izpričuje tudi v razširitvi vezi med organizacijami Zveze komunistov Slovenije in organizacijami KP Italije v Furlaniji - Julijski krajini.
Prepričan sem, da se bo veličina takšne osebnosti kot je Enrico Berlinguer dokazovala v prihodnje prav s tem, da se bo nadaljevala in dograjevala tista strateška usmeritev, v katero je on vlagal ves svoj veliki umski potencial in vso svojo napredno zavzetost.
JOŽE SMOLE
Zaradi njegovega doslednega prepričanja in človeških vrlin
Italija in svet se klanjata Berlinguerju ne glede na različna ideološka prepričanja
RIM — Ob 13. so z balkona v Ulici Botteghe oscure naznanili žalostno vest zbrani množici. Le četrt ure prej je Enrico Berlinguer preminil v padovski bolnišnici. Od tistega trenutka pa do prihoda trupla na letališče Ciampino in nato vso noč so se zvrstili na sedežu KPI v Ul. Botteghe oscure politiki, člani partije in navadni državljani.
Politiki, tajniki strank niso v svojih včerajšnjih izjavah navajali le zaprepadenosti in obžalovanja ob tako nenadni in preuranjeni smrti. V izjavah sožalja je lahko vsakdo ob besedah žalosti in sočustvovanja zaznal politične signale komunistični partiji. Tajnik KD Ciriaco De Mita je poudaril »da so kljub spopadu med KPI in KD v zadnjem obdobju Berlinguerjeve bojazni o razvoju demokracije v naši državi sporočilo, ki ga zapušča ne samo komunistom, temveč vsem«. »O njegovem doprinosu italijanskemu političnemu življenju,« je zaključil demokristjanski tajnik, »bo treba globoko razmisliti.«
Posebno ganljiv in zaradi slabih odnosov med
KPI in PSI v zadnjih mesecih izredno pomemben je komunike socialističnega tajništva. PSI je izrazil svojo bratsko sožalje ob izgubi »pogumnega moža, prestižnega voditelja in velikega borca komunističnega in delavskega gibanja, italijanskega in mednarodnega«. Kljub razhajanju socialistično tajništvo navaja, da je ostala nespremenjena ocena Berlinguerjeve osebnosti, zaradi resnosti njegovih idejnih prepričanj, zaradi vztrajnosti in odločnosti, s katero je svoje ideje zagovarjal.
Tudi socialdemokratski tajnik Pietro Longo in misovski tajnik Giorgio Abiurante sta kljub njunemu antikomunizmu izrazila sožalje. Pietro Longo je obenem poudaril, da ne bi KPI brez Berlinguerja nikoli sprejela razne odločilne korake na poti avtonomije do Sovjetske zveze.
In prav iz Sovjetske zveze so včeraj prihajali izrazi spoštovanja do človeka, ki je bil »odločen borec za življenjske interese delovnega ljudstva, goreč rodoljub, borec za mir, demokracijo in družbeni napredek«.
Vsa Vzhodna Evropa je včeraj s sožalnimi brzojavkami poudarjala »težko izgubo za delavski razred in za italijansko ljudstvo«. Nihče ni niti z besedico omenil razhajanja, v sožaljih Kube, iz Madžarske in Nemške demokratične republike, je prevevalo odkrito občudovanje za tem »vztrajnim borcem za dobrobit svojega in vsega delavskega razreda«.
Še bolj občutena so bila sožalja zahodnoevropj skih komunističnih partij, predvsem španske, ki je skupaj s KPI odločno stopila na pot evroko-munizma.
Izrazi spoštovanja pa so prevevali vsa sožalja raznih voditeljev Zahodne Evrope, ki so v Berlinguerju res videli ideološkega nasprotnika, a obenem človeka, ki je bil dosleden
Ob tem je zgovorno pisanje vatikanskega glasila Osservatore Romano: »Vsi se spominjamo značaja in stila človeka: skromnega v trenutkih največjega uspeha, strogega do samega sebe, o-dločnega v svojih prepričanjih, tudi ko so mu politične razmere grenile življenje.«
V sožalnih brzojavkah iz Jugoslavije in Slovenije
Berlinguerjeva vloga za zbližanje
BEOGRAD — »Zveza komunistov Jugoslavije, delavski razred in celotna jugoslovanska javnost globoko sočustvujejo z vašo bolečino zaradi nenadne in prezgodnje smrti tovariša Enrica Berlinguerja. Njegova smrt je nenadomestljiva izguba ne le za italijanske komuniste, temveč tudi za nas, kot tudi za vse napredne, demokratične in miroljubne sile v svetu«. To je med drugim zapisal predsednik predsedstva CK ZKJ Dragoslav Markovič v sožalni brzojavki CK KPI ob smrti generalnega sekretarja italijanske partije Enrica Berlinguerja. »Vedno se bomo z globokim spoštovanjem spominjali tistega, kar je tovariš Enrico Berlinguer naredil za razvoj prijateljskih odnosov med ZKJ in KPI, kot tudi za razvijanje dobrososedskih odnosov in sodelovanja med državama«.
Predsednik predsedstva SFRJ Veselin Djuranovič pa je v imenu predsedstva SFRJ poslal brzojavko z izrazi sožalja družini preminulega generalnega sekretarja italijanske partije. Sožalno brzojavko je poslal Italijanski generalni konfederaciji dela predsednik jugoslovanskih sindikatov Dušan Bogdanov - Šenk o.
Predsednik CK ZKS Andrej Marinc je v sožalni brzojavki deželnemu komiteju KPI Furlanije - Julijske krajine med drugim napisal: Člani Zveze komunistov, kot
tudi vsi delovni ljudje in občani socialistične republike Slovenije smo vedno z veliko zavzetostjo spremljali izredno bogato ustvarjalno dejavnost velikega in požrtvovalnega delavskega voditelja, tovariša Enrica Berlinguerja, ki smo ga visoko cenili in spoštovali. Pod vodstvom tovariša Berlinguerja se je močno okrepila komunistična partija, kakor tudi celotno delavsko gibanje ter vse napredne in demokratične sile Italije. Zelo velika je bila tudi osebna vloga tovariša Berlinguerja pri poglabljanju sodelovanja med KPI in Zvezo komunistov Jugoslavije, kar se je zelo plodno izražalo tudi v vsestranskem vsebinskem poglabljanju stikov med organizacijama Zveze komunistov Slovenije in organizacijami KPI Furlanije - Julijske krajine. Tovariš Berlinguer je s svojim doslednim dolgoletnim delovanjem za stvar delavskega razreda in za ideje napredka, demokracije in miru postal velika osebnost današnje Evrope in sveta.
Vsedržavnemu vodstvu KPI je izrazilo občuteno sožalje tudi predsedstvo Unije Italijanov za Istro in Reko v imenu članov in vsega prebivalstva obmejnih krajev, ki je »gojilo do tovariša Enrica Berlinguerja globoka čustva ljubezni in prijateljstva« spričo njegovih zaslug za pravice delavstva in za svetovni mir.
Danes v Moskvi vrh SEV
MOSKVA — Samo tri dni po vrhu sedmerice v Londonu se bodo danes v Kremlju zbrali voditelji socialističnih držav, ki tvorijo SEV. Predstavniki Sovjetske zveze in šesterice njenih evropskih zaveznic ter Kube in Vietnama se bodo pogovarjali do 14. t.m., da bi izdelali smernice za še večjo koordinacijo razvojnih načrtov posameznih držav.
Vrh SEV je tokrat po 15 letih od prejšnjega, o njem pa se vztrajno govori vsaj že dve leti. Leonid Zam-jatin je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da se bo vrh odvijal v trenutku, ko se mednarodni položaj slabša, za kar so krive ZDA. Prav zaradi tega bodo skušali na sestanku v Moskvi izdelati strategijo, ki bi doprinesla, da ne bi bile države članice SEV odvisne od Zahoda.
Zunanji opazovalci pa menijo, da je vrh SEV v primernem času, ko je treba odpraviti razlike med posameznimi državami članicami in predvsem »nezadovoljstvo« Romunije in Madžarske.
Kljub pristanku na De Cuellarjev predlog
Iran ponovno bombardiral civilne objekte v Iraku
BAGDAD, TEHERAN — Le nekaj ur potem ko sta Teheran in Bagdad podprla predlog generalnega tajnika OZN Pereza De Cuellarja, da bosta odslej prizanesla civilnemu prebivalstvu, je Irak obtožil Iran, da je njegovo topništvo predsinočnjim in včeraj dopoldne bombardiralo Basro, Kančki n in Mandali. Bagdad je obenem napovedal, da bo Iranu vrnil milo za drago z bombardiranjem »izbranih objektov«. Iraška stran je obenem poudarila, da jo pristanek na De Cuellarjev predlog ne obvezuje glede naftnega terminala na otoku Kar g.
Kljub takim nespodbudnim vestem pa politični opazovalci poudarjajo, da je Iran prvič v 44-mesečnem spo-
padu pristal na neko omiljeno obliko premirja, kar naj bi dokazovalo, da se tudi v Teheranu postopoma zavedajo nesmiselnosti nadaljevanja sedanje vojne.
Iz vesti, ki prihajajo tako iz Teherana kot iz fronte marsikateri opazovalec navaja, da bi se morala tolikokrat napovedana iranska ofenziva začeti ta konec tedna ali pa v prvih dneh prihodnjega. Včeraj so se sestali tudi ministri za nafto članic sveta za sodelovanje arabskih držav Zaliva, ki so sprejeli vrsto ukrepov vključno z obljubo, da bodo nudili kupcem brezplačno iste količine nafte, ki bi jih izgubili v napadih tia tankerje.
Sprejem Bothe pri papežu
Papež Janez Pavel II. je včeraj sprejel v Vatikanu predsednika južnoafriške rasistične vlade Piederja Willema Botho z ženo in spremstvom	(AP)
Težko je usklajevati želje, potrebe in gospodarske možnosti
porodniški dopust v SRS
Rodnost in
LJUBLJANA — V Sloveniji so se v zadnjem času zopet vnele razprave o tem, ali naj bi podaljšali porodniški dopust z 246 dni na eno leto ali ne. Mnenja so silno različna: od teh, da bi vendarle že morali nekaj ukreniti, da bi zavrli nenehno upadanje števila rojstev, zagotoviti, da bi bil otrok dlje časa z materjo (ali z očetom), do takih, da je za to premalo denarja, ter da bodo strokovno bolj usposobljene ženske s tem na lep način izrivali iz delovnega okolja in jih na koncu spet postavili v »varen« dom in za štedilnik.
Slovenci bi se resda lahko zamislili nad lastno populacijsko sliko, število rojstev namreč upada že od leta 1979. Takrat se je rodilo 30.782 o-trok, lani pa komaj okoli 27 tisoč. Zaradi težavnih ekonomskih razmer, ko postaja otrok že »razkošje«, se bo najverjetneje rodnost še zniževala in obeta se raven, ki ne bo več zagotavljala redne obnove prebivalstva. Zaradi tega bi morali čimprej ukrepati, a vprašanje je, če je dovolj samo daljši porodniški dopust. Če že ni, je pa vsaj spodbudni začetek, menijo številne (potencialne) matere, ki se tudi najbolj zavzemajo
za podaljšan porodniški dopust na eno leto. Seveda pa ne pozabijo omeniti, da bi vzporedno s tem morali storiti kaj tudi s sedaj hudo ošpiče-nim in z inflacijo okleščenim nadomestilom v času porodniškega dopusta, če omenimo samo en pomislek.
Sicer pa imajo v Jugoslaviji najdaljši porodniški dopust v avtonomni pokrajini Vojvodini in na Hrvaškem (365 dni), v Makedoniji in Srbiji 270 dni, v BiH, črni gori in na Kosovu pa 180 dni.
In kaj menijo o podaljšanju v slovenskih delovnih organizacijah, saj je med zaposlenimi že skorajda polovica žensk? Spet so si mnenja silno različna. Ponekod so naklonjeni podaljšanju in menijo, da bi pač stvar rešili z nekoliko daljšim nadomeščanjem delavke na porodniškem dopustu in v tem ne vidijo večjega problema. Drugod pravijo, da bi bil podaljšan porodniški dopust dodatno breme, celo hujše kot je pa sedaj, ko gredo matere pogosteje v bolniško zaradi nege bolnega otroka. Zanimivo je tudi, da pediatri toplo priporočajo čim daljši porodniški dopust, ker takrat dojenček najbolj potrebuje mater ali očeta in se celo zavzemajo za porodniški dopust do 18.
meseca otrokove starosti.
'A eno so želje, drugo materialne možnosti. Te so pa v sedanjih ekonomskih razmerah močno skrčene in poraja se vprašanje, kako zagotoviti denar za podaljšano porodniško. Razlika je nd\ mreč kar precejšnja. Za, dosedanji osemmesečni porodniški dopust so denimo lani v Sloveniji P°~ rabili 2,25 milijarde dinarjev, podaljšanje na eno leto pa bi jih veljalo okoli 3,38 milijarde dinarjev. Gmotni problemi bodo najbrž še nekaj časa zavirali take pobude, in želje in potrebe bo pae treba uskladiti z resničnimi materialnimi možnostmi družbe.
In še eno od konkretnih možnosti — ta pa v veljavi že zdaj, da lahko del porodniškega dopusta koristi tudi oče — bi tudi veljalo uveljavljati v praksi. Toda kaže, da na tem področju še ni napredka, še prevladuje miselnost, da le porodniški dopust le domena žensk. Vsaj tako lahko sodimo po podatku, da se je lani za porodniškega dopusta odločilo le okoli 50 moz-Pa še ti bi si najbrž želeli, da tega ne bi obešali na velik zvon.
BORIS LENIČ
Pred drugimi neposrednimi volitvami evropskega parlamenta (1.)
Od »skupščine« do Evropske unije
Uredil
BOJAN BREZIGAR
V nedeljo, 17. junija bodo volivci desetih zahodnoevropskih držav že drugič izvolili evropski parlament, skupščino, ki naj bi — a to je zaenkrat samo pobožna želja maloštevilnih — v bodoče odločala o Evropi in naj bi bila torej pristojna za vse tiste odločitve, ki imajo naddr-žavni značaj. Dejansko se to ne dogaja in tudi ni izgledov, da bi se stanje v teh državah toliko spremenilo, da bi si evropski parlament lahko pridobil vsaj nekaj tiste oblasti, ki si jo je ob ustanovitvi zastavil kot cilj. Zaenkrat ostaja torej strasbourška skupščina le kraj, kjer se kopičijo kritike in predlogi, ki pa v evropski politiki nimajo pravega odziva.
Čeprav bomo letos komaj drugič izvolili evropski parlament pa je ideja o neposredno voljeni skupščini Zahodne Evrope zelo stara, forodila se je leta 1950, ko je 9. maja Robert Schuman v imenu francoske vlade predlagal združitev francoske in nemške premogovno -jeklarske proizvodnje v skupno organizacijo, h kateri bi lahko pristopile tudi druge evropske države. Tako je leto dni kasneje, 18. aprila 1951 nastala evropska premogovno - jek'ar-ska skupnost: v Parizu je šest držav (Belgija, Francija, Zahodna Nemčija, Italija. Luksemburg in Nizozemska) podpisalo pogodbo o skupnem upravljanju premogovnih in jeklarskih zalog. Ustanovili so poseben organ administrativnega značaja, ki je imel nalogo, da upravlja to skupnost, istočasno pa so ustanovili tudi »skupščino« z nalogo, da nadzoruje delo vodstva nove skupnosti. Skupščino, ki se je prvikrat sestala 10. septembra 1952 je sestavljalo 78 »predstavnikov ljudstva držav članic«.
Tri leta kasneje, junija 1955 so se predstavniki šestih držav dogovorili, da okrepijo medsebojno sodelovanje. Tako so, po dvoletnih Pogajanjih, v Rimu 25. march 1957 uradno u-stanovili evropsko gospodarsko skupnost in evropsko skupnost za atomsko energijo EURA-TOM. Namen teh skupnih organizacij je bil, da odpravijo pregrade med državami in da z večjo evropsko integracijo pripomorejo k vsestranskemu razvoju držav članic. V tem okviru so se tudi dogovorili, da ustanovijo eno samo skupščino, ki bo nadzorovala delo vseh treh organizacij in tako se je 19. marca 1958 prvikrat sestala 142-članska »evropska Parlamentarna skupščina«, ki so jo štiri leta kasneje preimenovali v »evropski parlament«.
Kasneje se je skupnost povečala: leta 1973 so vanjo vstopile Velika Britanija, Irska in Danska, pred dvema letoma pa še Grčija. Leta 1976 so se dogovorili, da bodo evropski Parlament volili neposredno volivci držav članic in tako so 10. junija 1979 prvikrat izvolili 410-članski evropski parlament. Kasneje se K' tem članom pridružilo še 24 predstavnikov Grčije. Letošnje volitve bodo torej druge.
• * *
Osrednji problem, ki se je pojavil že od Y.sega začetka, so bile pristojnosti, ki naj bi Jih imela evropska skupščina. Prvotna zamisel
je namreč bila, da mora imeti parlament samo nadzorstvo nad delovanjem drugih evropskih inštitucij. Kasneje so to pojmovanje nekoliko spremenili, tako da ima evropski parlament troje pristojnosti:
—	pravica do nadzorstva nad delom komisije
in sveta;
—	pravica do sodelovanja pri zakonodajnem
postopku;
—	pristojnost na področju proračuna.
Prav kar zadeva pristojnosti na področju proračuna je evropski parlament prvič pokazal zobe. Že leta 1980, ob prvi proračunski razpravi, se poslanci niso zadovoljili s priporočili .ampak so po dolgi razpravi in potem ko komisija EGS (ki ima znotraj skupnosti funkcijo vlade) ni hotela pristati na zahtevane spremembe je parlament zavrnil proračun. S tem je povzročil pravi potres znotraj skupnosti: proračun so ustrezno spremenili, obenem pa se je tudi spremenila vloga parlamenta, ki je zadobival iz leta v leto večji ugled. Nekatere pobude parlamenta, kot na primer angažiranost proti lakoti v svetu in odpiranje državam tretjega sveta, so imele velik odmev. Vendar pa je šlo vedno za resolucije, pozive, mnenja, torej dokumente, ki niso obvezovali nikogar.
Tudi nadzorstvo, ki ga izvaja parlament, običajno nima neposrednih posledic na delovanje skupnosti. Gre predvsem za vprašanja in za resolucije, v najresnejših primerih pa za »kritike« v obliki resolucije, ki pa jih organi EGS niso dolžni upoštevati ampak jih morajo le vzeti na znanje kot »priporočilo«. Isto veja za področje zakonodaje: o vseh določilih EGS, ki so obvezujoča za vse države članice, mora evropski parlament izreči mnenje, vendar to mnenje za komisijo ni obvezujoče.
* * *
Že od umestitve evropskega parlamenta v letu 1979 obstaja torej težnja po zagotovitvi tej skupščini večjih pristojnosti. Ta težnja se je počasi utrjevala in uveljavljala. Eden glavnih akterjev te pobude je bil italijanski komunistični poslavec Altiero Spinelli; pobuda se je porodila pri večerji v znani strasbourški restavraciji Le Crocodile in nosi po njej tudi ime. »Krokodilov klub« je bila vsa ta leta oznaka za prizadevanja za povečanje pristojnosti evropskega parlamenta.
Ta prizadevanja so obrodila zelo pomembne sadove, saj je evropski parlament sklenil svoj prvi mandat z odobritvijo načrta o Evropski uniji, ki predstavlja nedvomno novo poglavje v odnosih znotraj evropske gospodarske skupnosti.
Tudi ta dokument je seveda samo predlog, vendar je velika večina glasov, s katero je bil odobren, precejšnje jamstvo, da ga bodo posamezne države ratificirale in s tem priznale evropskemu parlamentu večje pristojnosti. Sicer pa je treba poudariti, da je ta osnutek dovolj stvaren in ne vsebuje utopističnih predlogov, po katerih bi parlament jemal pristojnosti in torej suverenost posameznim državam ki takih predlogov seveda niso pripravljene sprejeti.
Predlog o ustanovitvi Evropske unije je torej nekakšna evropska ustava, ki na osnovi
enakopravnosti in sožitja ureja odnose znotraj deseterice (odprta pa je vsem drugim demokratičnim državam, ki bi hotele pristopiti v unijo). Na osnovi te listine postane torej združena Evropa tvorba, v kateri imajo glavno besedo državljani in ne več posamezne vlade. To pa v bistvu pomeni, da si evropski parlament pridobi večjo moč odločanja na področjih, ki so v skupnem interesu. Sodelovanje in solidarnost sta namreč osnovni načeli, na katerih temelji ta nova evropska listina.
Sicer pa se, po tem predlogu .organi evropske unije ne razlikujejo od sedanjih organov, le da so pristojnosti spremenjene. Organi naj bi bih trije: Evropski parlament, ki ga neposredno na osnovi enotnega volilnega zakona izvolijo vsakih pet let volivci vseh držav članic, svet, ki ga sestavljajo predstavniki vlad držav članic in komisija. Komisiji pripadajo funkcije, ki jih imajo v posameznih državah vlade; komisija torej predlaga zakone, vendar mora te zakone odobriti parlament, ki ima pravico, da jih spremeni, če pač tako smatra za potrebno. Zanimivo je, da je potrebno soglasje med svetom in parlamentom: v kolikor tega soglasja ni, imenujejo poseben odbor, da uskladi stališča; če stališč ni mogoče uskladiti o tistem vprašanju ne morejo sprejeti nobenega zakonskega določila. Skratka, nekakšen dvozbomični sistem z razliko, da v tem primeru eno zbornico (evropski parlament) izvoljo državljani, drugo (svet) pa sestavljajo predstavniki desetih vlad. Tako v
parlamentu kot v svetu sprejemajo sklepe z večino glasov, le za obdobje prvih desetih let je ohranjena pravica veta v svetu, pravica, ki sedaj dejansko že obstaja, saj je Thatcherjeva že večkrat preprečila nekatere sklepe, čeprav so se zanje izrekle vse druge države.
Seveda pa listina o Evropski uniji ne določa samo postopka, ampak določa tudi osnovne pravice državljanov na področju jezika, kulture, veroizpovedi, socialnega skrbstva itd. ter področja, ki sodijo v pristojnost evropskih inštitucij. Gre za gospodarska področja, ki presegajo državne meje, kot na primer prevozi, energija, znanstvene raziskave itd. Končno listina še določa skupne nastope v mednarodnem dogajanju, predvsem na gospodarskem področju, kajti vlade posameznih članic verjetno ne bi bile pripravljene prepustiti pomembnejših zunanjepolitičnih tem evropskim inštitucijam.
To so torej glavne značilnosti listine o Evropski uniji. Gre nedvomno za ambiciozne načrte, ki pa vendar ne bi smeli biti nesprejemljivi za države članice. Seveda, vsekakor bo treba še počakati, kajti govoriti, ob sedanjem vzdušju napetosti, o konkretnejših načrtih za evropsko integracijo, bi pomenilo pokopati vse upe, saj odnosi med državami nikakor niso na zadovoljivi ravni. Mnogo pa je tudi odvisno od tega, kako se bo novoizvoljeni evropski parlament uveljavil in koliko pravic si bo znal priboriti. Prvi izvoljeni evropski parlament je na tem področju pokazal veliko borbenost; upamo, da jo bo tudi drugi.
V volilnih sistemih odraz velike neenotnošti
Dokaz, kako državni interesi prevladujejo nad potrebo po integraciji so že volitve evropskega parlamenta samega: kljub pozivu skupščine, naj bi v vseh desetih državah poenotili volilni sistem, bomo namreč letos, tako kot leta 1979, volili po desetih različnih sistemih. Navajamo jih kot zanimivost, skupno z osnovnimi podatki o številu volivcev in o številu poslancev za vsako državo.
Belgija
Volitve v nedeljo, 17. junija.
24 poslancev.
Volilni sistem : država je razdeljena na dva volilna okoliša, flamskega ,n valonskega. Flamcem pripada 13 Poslancev, valoncem pa 11 poslancev. Volivci lahko oddajo preferenčni glas a*' Pa se izrečejo za kandidatno listo.
Volivcev je 6.800.000. Volijo belgijski državljani, ki so dopolnili 21 let Jn stalno živijo v Belgiji. Volijo lah-tudi državljani drugih držav EGS, stalno živijo v Belgiji in ne mo-rei° glasovati v domači državi.
Kandidatne liste lahko predloži 5 Poslancev ali najmanj 5.000 volivcev, P° 1.000 iz vsake pokrajine.
Danska
Volitve v četrtek, 14. junija, iti Poslancev.
Volilni sistem : eno samo volilno o-, °*k, proporcionalni sistem. 15 poslancev pripada Danski, eden pa y*r<*enlandiji. Od 1. januarja 1985, ko J*0 Groenlandia izstopila iz EGS, bo Ju“i 16. poslanec pripadel Danski. Vo-yci lahko oddajo preferenčni glas K** Pa se izrečejo za celo listo.
Volivcev je 3 milijone. Volijo vsi "Knski državljani, ki so dopolnili 18. ®t0 starosti. Volijo lahko tudi danski državljani v tujini. Kandidatne “ste lahko predložijo vse stranke, ki s® zastopane v državnem parlamen-ostale stranke pa moràjo zbrati Podpise najmanj 2 odstotkov vseh
volivcev.
Nizozemska
Volitve v četrtek, 14. junija.
25 poslancev.
Volilni sistem: eno samo okrožje, proporcionalni sistem. Ni kvoruma, vendar so za izvolitev potrebni najmanj 4 odstotki glasov. Vsak volivec lahko odda en preferenčni glas ali pa glasuje samo za listo.
Volivcev je 10 milijonov. Volijo lahki vsi nizozemski državljani, ki so dopolnili 18. leto starosti. Volijo tudi nizozemski državljani v drugih državah EGS (s pooblastilom) ter državljani drugih držav EGS, ki živijo na Nizozemskem.
Kandidatno listo z največ 40 kandidati lahko predložijo stranke, ki so že zastopane v državnem ali v evropskem parlamentu. Potrebnih je 25 podpisov. Druge stranke morajo vplačati 18.000 guldnov kavcije, ki jo bodo prejele nazaj samo če izvolijo vsaj enega poslanca.
Velika Britanija
Volitve v četrtek, 14. junija.
81 poslancev.
Volilni sistem: Anglija izvoli 66 poslancev, škotska 8, Wales 4, Severna Irska pa 3. V Angliji, na Škotskem in v Walesu je v veljavi večinski sistem: v vsakem okrožju je izvoljen kandidat, ki prejme največ glasov. V Severni Irski je v veljavi proporcionalni sistem z »rezervo«, kot v irski republiki. V Angliji, Škotski in v Walesu glasujejo volivci samo za e-nega kandidata, v Severni Irski največ za tri kandidate.
Volivcev je 42 milijonov. Volijo vsi državljani, ki so dopolnili 18. leto starosti. Od državljanov, ki živijo v tujini, lahko volijo samo državni funkcionarji in pripadniki vojaških sil.
Kandidaturo predloži 30 volivcev. Kandidat mora vplačati 600 funtov kavcije, ki jo bo prejel nazaj samo če bo prejel najmanj osmino glasov.
Italija
Volitve v nedeljo, 17. junija.
81 poslancev.
Volilni sistem : država je razdeljena na pet okrožij. Izvoljeni so kandidati, Id v svojem okrožju prejmejo polni kvocient, ki ga določimo tako, da število oddanih glasov delimo s številom razpoložljivih mest v tistem okrožju plus 2. Vsi ostali glasovi pridejo v poštev za dodelitev preostalih mest po proporcionalnem sistemu iz vsedržavnih ostankov. Volivci glasujejo za listo in lahko oddajo tudi preferenčni glas za kandidate iste liste. Volivcev je 42 milijonov. Volijo vsi italijanski državljani, ki so dopolnili 18. leto starosti. Izseljenci v državah EGS volijo na konzularnih predstavništvih, izseljenci v drugih državah pa lahko volijo samo če se vrnejo domov.
Kandidatne liste lahko predložijo vse stranke, ki so zastopane v parlamentu, ostale pa morajo za predložitev liste zbrati najmanj 30.000 podpisov.
Luksemburg
Volitve v nedeljo, 17. junija.
6 poslancev.
Volilni sistem: eno samo okrožje, proporcionalni sistem. Vsak volivec lahko izbere 6 kandidatov ene same ali tudi različnih list. Volivcev je 213 tisoč. Volijo vsi luksemburški državljani, ki so dopolnili 18. leto staro-
sti. Volijo tudi luksemburžani, ki živijo v drugih državah EGS.
Kandidatno listo z največ 12 kandidati lahko predloži vsakdo, ki zbere najmanj 100 podpisov.
Grčija
Volitve v nedeljo, 17. junija.
24 poslancev.
Volilni sistem: eno samo volilno o-krožje, proporcionalni sistem, vrstni red kandidatov določijo stranke, preferenčnih glasov ni.
Volivcev je 6.930.000. Volijo lahko vsi grški državljani, ki so dopolnili 20. leto starosti. Grki, ki živijo v tujini, lahko volijo samo, če se vrnejo za volitve v domovino.
Kandidatne liste lahko predloži vsakdo, vendar mora vplačati milijon drahem kavcije, ki jo bo prejel nazaj samo če bo lista prejela najmanj 3 odstotke glasov.
Irska
Volitve v četrtek, 14. junija.
15 poslancev.
Volilni sistem: država je razdeljena na štiri volilna okrožja z vnaprej določenim številom izvoljenih. Vsedržavnih ostankov ni. Na glasovnici so imena kandidatov po abecednem redu. Vsak volivec voli enega kandidata, lahko pa navede tudi »rezervne« kandidate v primeru, da bi prvi ne prejel dovolj glasov za izvolitev ali pa, da bi jih prejel preveč. Volivcev je 2.370.000. Volijo vsi irski državljani, ki so dopolnili 18. leto starosti in državljani drugih držav EGS, ki so stalno naseljeni na Irskem.
Kandidaturo lahko predloži vsak posameznik, vendar mora vplačati tisoč funtov kavcije, ki jo bo prejel nazaj, samo če bo prejel najmanj tretjino »kvoruma« za izvolitev.
Zahodna Nemčija
Volitve v nedeljo, 17. junija.
81 poslancev.
Volilni sistem: eno samo okrožje, oziroma liste po posameznih »landih« vendar s proporcionalnim izračunavanjem izvoljenih za vso državo. Stranke, ki niso prejele najmanj 5 odstotkov glasov, ne prejmejo poslanskih mest. Preferenčnih glasov ni: vrstni red izvoljenih določi stranka, ki predloži listo.
Volivcev je 43 milijonov. Volijo vsi zahodnonemški državljani, ki so dopolnili 18. leto starosti.
Kandidatne liste lahko predložijo vse stranke ali skupine, ki imajo v bundestagu najmanj 5 poslancev. Stranke ali skupine, ki imajo v skupščini kakega landa 5 poslancev, lahko predložijo kandidatno listo v tistem landu. Sicer je za predstavitev kandidatne liste potrebnih 4.000 podpisov na zvezni ravni, 2.000 podpisov pa na ravni landa. Stranke, ki so dosegle najmanj 0,5 odstotka glasov imajo pravico do prispevka za stroške volilne kampanje.
Francija
Volitve v nedeljo, 17. junija.
81 poslancev.
Volilni sistem: eno samo okrožje, proporcionalni sistem, vrstni red kandidatov določijo stranke, preferenčnih glasov ni.
Volivcev je 35 milijonov. Volijo lahko vsi francoski državljani, ki so dopolnili 18. leto starosti. Francozi v tujini volijo na konzularnih predstavništvih.
Kandidatne liste lahko predloži vsakdo, vendi' r mora vplačati 100 tisoč frankov kavcije, ki jo bo prejel nazaj samo če bo lista prejela najmanj 5 odstotkov glasov.
Po statističnih podatkih tržaške Trgovinske zbornice
Vztrajen in vse večji demografski padec glavna značilnost Trsta v številkah
Najnovejši podatki statističnega tirada tržaške Trgovinske zbornice nam nudijo zaokroženo podobo izmerljivih vidikov življenja v naši pokrajini. Res je, da statistika tega življenja ne more razlagati in pokazati razlogov za taka ali drugačna gibanja, vendar je tudi res, da ti podatki omogočajo spoznati položaj in smeri, v katere se giblje.
Preden se lotimo kakršnihkoli statističnih podatkov o gospodarskih gibanjih, nas seveda zanima demografski položaj v pokrajini in zlasti v Trstu: koliko nas je in kako se je spreminjalo število prebivalcev v letu dni. Podatki se nanašajo na mesec april in nam dajejo odgovore na ta vprašanja s pomočjo primerjave z istim mesecem lam. V šestih občinah tržaške pokrajine je bilo 30. aprila letos 276.457 prebivalcev, medtem ko jih je bilo istega dne lani 279.168, kar pomeni, da se je v letu dni število prebivalcev v tržaški pokrajini zmanjšalo za 2.711 oseb. Če pogledamo podatke za tržaško občino pa kaj kmalu ugotovimo, da gre padec v celoti na račun tržaškega prebivalstva : 30. aprila, lani je ži-
velo na območju občine 248.019 o-seb, istega dne letos pa 245.334 ali 2.715 oseb manj.
Naravni prirastek prebivalstva že dolgo — kot po pravilu — beleži negativne vrednosti, ki se iz leta v leto večajo. Medtem ko je lani a-prila znašal —219 (kar pomeni razliko med novorojenimi in umrlimi osebami), je letos aprila narasel na —254: meseca aprila se je namreč rodilo le 100 živorojenih otrok, umrlo pa je 354 oseb. Migracijska gibanja, se pravi odselitve in priselitve, pri teh številkah niso igrala nobene vloge, saj se je število odseljenih izenačilo s številom priseljencev (213).
Poglejmo bežno še statistična gibanja po posameznih gospodarskih področjih. Mesec april je s slabimi vremenskimi pogoji dokaj neugodno vplival na KMETIJSTVO, zlasti na sadno drevje in cvetje, kjer beležimo občutne zaostanke. Medtem ko so nekatera področja INDUSTRIJE dosegla porast proizvodnje z ozirom na prvo štirimesečje lani, je povsem drugačna podoba ZAPOSLITVENE RAVNI, ki se je v letu dni znižala za 1.277 zaposlenih ali za 4
odst. z ozirom na lanski april, kar pomeni počasno, a nenehno upadanje. Porast proizvodnje pa gre na račun železarne Tečni (5.3 odst.), rafinerije Aquila (24,6 odst.), Italce-menti (24,9 odst.) in Tržaške predilnice (70 odst.).
TRGOVINA na drobno je aprila zabeležila padec na področju prodaje tobaka in tobačnih izdelkov (2087 kg manj kot aprila lani), soli (5,1 tone manj), občuten je bil padec prodaje rib, školjk in rakov (19 ton manj ali --5,1 odst. če primerjamo prvi dve četrtletji). Prodaja povrtnin in krompirja se je v prvem četrtletju letos z ozirom na isto obdobje lani zmanjšala za 7,5 odst., prodaja sadja pa za 0,4 odst.
Aprila letos je našo pokrajino o-biskalo 10,7 odst. italijanskih turistov manj kot v istem mesecu lani, medtem ko je število tujih gostov naraslo za 23,7 odst. POMORSKI PROMET beleži 4,8 odst. povečanje z ozirom na lanski april, medtem ko je upadel za 1,2 odst., če primerjamo prvi dve četrtletji. ŽELEZNIŠKI TOVORNI PROMET je upadel za 14,7 odst. z oziram na
lanski april, medtem ko je v četrtletnem obdobju zabeležil 7,5 odst. povišek z ozirom na isto obdobje lani.
Izmed podatkov o gibanju bančnih in kreditnih dejavnosti, naj izdvojimo le tistega, ki se nanaša na poštne hranilne vloge posameznikov in ki so se v letu dni znižale za 717 milijonov lir (od 9 milijard 672 milijonov aprila lani na 8 milijard 955 milijonov aprila letos).
30. aprila letos je bilo v tržaški pokrajini zaposlenih 36.521 oseb, kar je 1,9 odst. manj kot istega dne lani, medtem ko so se seznami brezposelnih v istem obdobju povečali za 5 odst. ali za 314 oseb. S tem v zvezi naj omenimo še podatek, da je bilo aprila letos razglašenih sedem stečajev, medtem ko jih je bilo v prvem četrtletju 22.
Pa še zadnji pokazatelj, ki zadeva življenjske stroške: indeks cen blaga za široko porabo je za družine delavcev in uradnikov tržaške občine aprila letos znašal 177,9, kar pomeni 1,3 odst. več kot mesec prej in kar 12,2 odst. več z ozirom na lanski april.
Center za raziskave se bo širil
Center za raziskave pri Padričah bo podvojil svojo prostorsko kapaciteto. Tako je sklenil na zadnji seji upravni svet, ki je sprejel načrt za izgradnjo novih, 32 tisoč kubičnih metrov obsegajočih poslopij, kjer naj bil se vselila vsaj polovica laboratorijev, uradov in pilotskih naprav centra Unido. Uresničitev tega načrta mora vsekakor odobriti notranje ministrstvo, ki je lastnik kom-prenzorija, oz. bivšega begunskega naselja, pogojuje pa jo tudi finančno kritje s strani Investicijskega fonda za zaposlovanje (FIO). Kaže pa, da pri tem ne bi smelo biti večjih zaprek.
Povečanje prostorov na območju raziskovalnega centra je nujno, dodaja v komunikeju uprava Centra, ker je okrog sto raziskovalcev, ki sedaj dela v okviru raznih študijskih načrtov, že na tesnem, ob odprtju centra Unido pa je predviden prihod 150 znanstvenih raziskovalcev, ki naj bi za svoje delo potrebovali 5 tisoč kvadratnih metrov prostora. Raziskovalni center se torej širi in kot lahko sklepamo tudi iz zadnjega odstavka omenjenega tiskovnega komunikeja, bo v bodoče verjetno v treh ali petih letih — ponovno govor o razlastitvah zemljišč med bivšim begunskim naseljem in Bani.
Lepo vreme pripomoglo k uspehu številnih domačih šager in praznikov na Tržaškem
Zelo pozitiven obračun dela Društva Slovencev mil iške občine
Vreme je bilo našim društvom v soboto in nedeljo res naklonjeno. Vse šagre, vsi domači prazniki, vse prireditve so bile dobro obiskane, povsod je potekal program po načrtu, povsod so bili organizatorji, sicer trudni, a res zadovoljni.
Začnimo kar s pohodom po Bar-kovljah, ki ga je organiziralo domače kulturno društvo pod geslom »Spoznavajmo svoje bližnje okolje«. Kakih 50 udeležencev, v glavnem mladih, se je odpravilo nekaj po o-smih zjutraj izpred sedeža društva po stezah, klancih in vseh tistih skritih kotičkih, ki so za Barko vi je tako značilni, katerih imena in pomen pa tonejo na žalost v pozabo. Na poti so se udeleženci ustavili pri »Pen-dlovih«, kjer je bil doma Milan Per-tot, po katerem nosi domači zbor sedaj ime, obiskali so tudi enega najstarejših ' Barkovljanov, 96-letnega Mačeta od »Žamanča«, za kosilo so se ustavili na Civolinih, travniku pod Opčinami, kjer. so se okrepčali in malo pobrcali tudi z žogo. Vsega si niso mogli ogledati, ker je bil iz-
Slike z nekaterih nedeljskih prireditev objavljamo na 6. strani.
let res dolg a zanimiv, tako so se odločili, da bodo izlet ponovili, prihodnjič seveda v drugo smer Bar-kovelj. Zvečer so pridne kuharice skuhale v društvu paštašuto, nato je sledila prosta zabava.
Na Kolonkovcu je prireditev »Ali spoznaš svoje vino« pritegnila toliko vinogradnikov, da so morali udeleženci pokusiti kar 27 vzorcev belega in 14 vzorcev črnega vina. 12 udeležencev je spoznalo svoje belo, 8 pa črno vino. Vsi udeleženci so prejeli od društva etuije za ključe in pa lepo diplomo. Nato so vinogradniki izbrali še najboljša vina, pri katerih je prvo nagrado za črno prejel Paolo Bonaza, prvo za belo pa Bruno Bertocchi. Nekaj priložnostnih besed je imel tudi podpredsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš, ki je poudaril tudi strokovni pomen takih tekmovanj, nato pa seveda ni manjkalo zabave in petja do poznih nočnih ur.
Lepo je uspel že tradicionalni praznik na Krmenki, ki ga je organiziralo društvo »Fran Venturini«, pomagali pa so stari in mladi, da je vse steklo v redu in v zadovoljstvo vseh. S programom, ki je bil izredno bogat, so bili vsi zelo zadovoljni, tako z nastopom obeh zborov KD »Tabor« z Opčin, Pihalnega orkestra
V četrtek stavka uslužbencev javnih uprav
Deželna tajništva CGIL - CISL UIL za javne uprave so napovedala za četrtek, 14. junija štiri urno stavko vseh zaposlenih v javnih upravah, ki hočejo na tak način protestirati zaradi zavlačevanja pristojnih nadzornih organov in deželne uprave pri izvajanju delovne pogodbe, podpisane pred tremi meseci. Sindikalna tajništva so odposala deželnemu odborniku za javne uprave, predsedniku deželnega odbora in deželnim sekcijam Anci - Upi ter Uncem brzojavko, s katero obveščajo o stavki in zahtevajo takojšnje ukrepe. Za danes so sindikalne organizacije napovedale tudi enotno tiskovno konferenco.
V Trstu seminar za mlade raziskovalce
Včeraj sta rektor tržaške univerze Paolo Fusa roli in predsednica Italijanske družbe za biofiziko in molekularno biologijo Cecilia Saccone podpisala konvencijo, na osnovi katere bo Trst postal sedež stalnega mednarodnega seminarje za izpopolnjevanje mladih raziskovalcev. Del razpoložljivih mest bo rezerviran za raziskovalce iz dežel A'pe - Jadran, seminar pa bo potekal po dva poletna tedna na leto. Brezplačno ga bo obiskovalo kakih štirideset mladih raziskovalcev hkrati.
Predlagane visoke kazni za obtožence v maxi-procesu o razpečevanju kokaina
Včerajšnja obravnava proti 24 osebam, ki so obtožene posesti in razpečevanja kokaina, nekatere pa tudi združevanja v kriminalne namene, je bila v prvi vrsti posvečena posegu javnega tožilca Staffe, ki je osebno vodil preiskavo o razpečevalski mreži. Staffa je včeraj večji del svojega izvajanja osredotočil na vlogi, ki jo je imela skupina Francesco Trocchia, Renato Affinilo, Bruno Di Pietro in Giuseppe Ditto ter dokazoval, da so štirje glavni obtoženci načrtno sestavili kriminalno mrežo za razpečevanja kokaina v Trstu. Trocchia je svojčas imel prisilno bivališče v Trstu, ker je že bil vpleten v druge preiskave. Ditto in Affinilo pa sta
pristopila k protizakoniti dejavnosti, ker sta ob jugoslovanskih gospodarskih ukrepih, ki so zadali močan udarec trgovini z jeansi, zašla v hudo finančno krizo. V Genovi, od koder je prihajal kokain, pa je vodil posle Di Pietro. Za Trocchio je Staffa predlagal 12 let zapora in 20 milijonov lir globe, za preostale tri pa po 11 let zapora in 15 milijonov lir globe. Za vse je predlagal tudi odvzem vozniškega dovoljenja. Za preostale obtožence, med katerimi so tudi nekateri, ki so že bili vpleteni v škandal koka - veselic v Ul. Buonarroti, pa se predlagana kazen suka med enim letom do nekaj let. Proces se bo predvidoma zaključil jutri.
matica v naši stolnici koncert. Pri organiziranju tega koncerta, je naše društvo nekako posrednik med GM in našo občinsko upravo in seveda tudi cerkvenimi oblastmi.
20. t.m. pa bo v našem centru zaključni nastop gojencev miljske podružnice Glasbene šole GM. Nastopili bodo naši gojenci na klavirju, kitari in s harmoniko.
Potem imamo v pripravi še drugo pomembno prireditev, za katero se tudi že pogovarjamo z občinsko upravo. Menimo namreč, da nas italijanski del prebivalstva Milj še premalo pozna, premalo ve o naši stvarnosti, o naši zgodovini, o tem, kje vse živimo in kaj pravzaprav smo. Tu smo si zamislili vrsto predavanj, morda tudi kakšno okroglo mizo, na kateri bi predvsem sodeloval Slovenski raziskovalni inštitut, ker ima pač največ podatkov, udeleženo pa bi bilo tudi naše društvo.«
Poletne veselice in šagre pri vas niso v navadi. Boste torej malo počivali?
»Ne, 23. tan. bomo v našem centru podelili vsem aktivistom osvobodilnega gibanja iz miljske občine spominske značke OF. To prireditev bomo povezali tudi s kulturnim programom.
Potem bo v avgustu domača Sagra v Korošcih. Mi sicer nismo organizatorji tega praznika, bomo pa na njem sodelovali.
Kaj pa sobotna prireditev, je dobro uspela?
»Zelo smo zadovoljni, predvsem, ker je bilo veliko ljudi, ker so nastopili naši najmlajši, pa otroci celodnevne osnovne šole, kot gostje pa še šolarji in oktet iz škofij. Naj povem, da smo na tej prireditvi podelili šolarjem bralne značke, potem smo nagradili udeležence natečaja »Spoznavajmo svoj kraj in svojo preteklost« in še smo nagradili zmagovalce šahovskega turnirja, ki ga je pripravila naša šahovska sekcija. Seveda je nastopil tudi naš pevski zbor »Jadran«, ki se sicer številčno ni močno okrepil, je pa že zelo izboljšal svojo kvaliteto.
Dovolite mi, da se ob koncu zahvalim vsem članom društva, ki so bili pridni skozi vse leto in ki so tudi po-magali, da je naša veselica tako dobro uspela.«
N. L.
Breg in učencev osnovnih šol M. Samsa in I. Trinko, predvsem pa z nastopom kulturne skupine iz Ljubljane, ki je nastopila "z igro »Vaška krčma« ter s svojo folklorno skupino.
Dve lepi prireditvi sta potekali v Nabrežini in v Trnovci. V Nabrežini je bil to tradicionalni praznik ŠD »Sokol«, nastopila pa je med drugim tudi folklorna sktipina Emona iz Ljubljane, imeli pa so še prijateljsko tekmo Jadran - Sokol; seveda ni manjkalo plesa in zabave.
V	Trnovci so imeli kar več prireditev; otroški slikarski ex tempore, pa tekmovanje v briškoli, nastop harmonikarjev s Proseka - Kontovela in še posebno zanimivo tekmovanje v skrlah.
V	številnih krajih so s plesom in zabavo nadaljevali še sinoči, saj jedače in pijače ni manjkalo, pa tudi ansamblov ne, ki so poskrbeli za dobro razpoloženje vseh.
VOLILNI SHODI SSk
Ponterosso 11.00; Trg Borza 11.30; Stara mitnica 12.00; Trg Oberdan 12.30. Govorijo Štoka, Lokar, Harej. Popoldne: Š tramar 19.30; Mačkolje 20.00; Prebeneg 20.30; Dolina 21.00. Govorijo Slokar, Krapež, Slama, Tul.
Društvo Slovencev miljske občine je s svojim sobotnim že tradicionalnim praznikom, ki je bil v Slovenskem centru v Miljah nekako zaobjelo vse slovenske dejavnosti in komponente v tej občini v tej sezoni ni je pa še s tem še dokončno zaključilo.
Tako nam je povedal v razgovoru predsednik društva Kil jan Ferluga, ki smo ga obiskali kar na njegovem domu.
»Že 15. t.m. bo imela Glasbena
Na dolinskih glasbenih večerih nastopil tržaški »Gruppo Incontro«
V nadaljevanju Junijskih glasbenih in likovnih večerov v Dolini je v nedeljo zvečer nastopila v cerkvi pri Sv. Martinu vokalno - instrumentalna skupina Gruppo Incontro iz Trsta, ki jo vodi Maria Semeraro Susovsky.
O samem koncertu bomo napisali nekaj več v prihodnjih dneh, sicer pa lahko rečemo, da je to odlična vokalno - instrumentalna skupina, ki je navdu šila dolinsko občinstvo. V pozdrav gostom je uvodoma zapel moški zbor Valentin Vodnik, ki ga vodi Ignacij Ota. predsednik društva Vojteh Lavriha pa je v dobrodošlici med drugim povedal še to: Medtem ko vlada v svetu in tudi v naši neposredni bližini napeto vzdušje, ki ogroža mir in sožitje, postaja vrednost takšnih kulturnih manifestacij kot je naša mnogo večja in dragocenejša. Pesem druži narode in zbližuje kulture in v takšnem duhu so zasnovani Junijski glasbeni večeri, na katerih bodo letos nastopili Slovenci, Srbi, Italijani, Francozi, medtem ko so Madžari že nastopili.«
Goste drugega koncerta v okviru Junijskih glasbenih in likovnih večerov je v italijanščini pozdravila Lorella Grison. (ris)
Tajnik KPI je bil zelo priljubljen
med demokratičnimi Italijani in Slovenci
Tudi Trst žaluje za Enricom Berlinguer jem
Spomin Enrica Berlinguerja je včeraj popoldne počastila tudi delegacija Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki jo je vodil predsednik Boris Race
Berlinguerjeva smrt je boleče odjeknila tudi v našem mestu in v okolici. Vsedržavni sekretar KPI, ki je od leta 1946 večkrat obiskal Trst, je bil priljubljen in cenjen tudi izven Partijskih krogov kot pošten politik in kot globok poznavalec tukajšnje zapletene družbene in gospodarske Problematike, kar predstavlja redkost za italijanske politike.
Seveda je smrt prestižnega voditelja najbolj prizadela komuniste, ki so kot vsi demokrati od četrtka ponoči dalje z veliko zaskrbljenostjo sledili zdravstvenemu stanju sardinskega politika. Žalostna vest, na katero so bili sodeč po zadnjih zdravniških poročilih že vsi pripravljeni, je odjeknila nekaj minut pred uradnim sporočilom partijskega vodstva na sedežu Časnikarskega krožka, kjer je bila v teku tiskovna konferenca KPI o evropskih volitvah. Srečanje z novinarji so seveda takoj prekinili.
Od takrat do poznih večernih ur Je bila tržaška federacija cilj vseh vrst ljudi, od politikov in krajevnih upraviteljev do navadnih meščanov, W so hoteli s podpisom v žalni knjigi izpričati svojo žalost in svojo za-Prepaščenost nad Berlinguerjevo smrtjo. Hkrati s tem pa je stekel organizacijski aparat, v katerem so se P°leg funkcionarjev angažirali člani ZKMI in sekdjski tajniki in aktivisti. Že sinoči so bili tako po mestnih u-licah lepaki v italijanščini in v slovenščini, ki naznanjajo tajnikovo smrt z uradnim sporočilom partijske državne direkcije. Podobne lepake je izdalo tudi vsedržavno vodstvo ZKMI, ki je v tem trenutku postavilo v o-spredje lik Berlinguerja kot neomajnega borca za mir in za boljšo bodočnost. Jutrišnje pogrebne svečanosti v Rimu se bo udeležila tudi mno-
žična delegacija tržaških komunistov, ki bodo odpotovali v prestolnico s posebnimi avtobusi in skoraj gotovo tudi s posebnim vlakom. Informacije v zvezi s tem dobijo zainteresirani na partijskih sekcijah oziroma na sedežu federacije v jutranjih urah. Podpise v žalno knjigo bodo zbirali tudi danes od 9. ure dalje na federaciji (Ul. Madonnina 19) in po vseh mestnih in okoliških sekcijah, ki bodo danes odprte ves dan. V ta namen so se sinoči v mestu in po vaseh že sestali partijski aktivisti in simpatizerji, da pripravijo današnjo izredno prodajo dnevnika Unità in lokalnih glasil Delo in Lavoratore.
Kot smo že omenili, so včeraj popoldne počastili Berlinguer jev spomin na tržaški federaciji predvsem na-
vadni ljudje. Prišlo je dosti mladine, v poznih popoldanskih urah pa so začeli prihajati delavci, ki jih je tragična vest presenetila na delovnem mestu. Med prvimi je podpisal žalno knjigo tržaški župan Richetti, sožalje pa so krajevnim voditeljem KPI izrekli tudi predsednik tržaške pokrajine, župani okoliških občin, predstavniki strank in številnih drugih javnih ustanov. Sožalnih brzojavk niti ne omenjamo, kot tudi ne omenjamo številnih telefonskih pozivov, ki so dobesedno ohromili telefonsko centralo tukajšnje federacije.
V znak žalovanja je župan Richetti odložil na četrtek današnjo občinsko sejo. Tega pa ni storil predsednik pokrajine Marchio, tako da se je sinočnja seja na pokrajini redno odvijala, čeprav je KPI baje prosila za odložitev.
SSk odpovedala volilna shoda
Slovenska skupnost je imela sinoči ob 19. uri na Trgu Goldoni otvoritveni volilni zhod, na katerem sta govorila glavni kandidat v severovzhodnem okrožju na' skupni listi manjšin prof. Andrej Bratuž in deželni svetovalec dr. Drago Štoka.
Ostalima dvema napovedanima shodoma pri Sv. Jakobu in pri Sv. Ivanu se je SSk odpovedala zaradi solidarnosti ob smrti vsedržavnega tajnika KPI Berlinguerja.
Danes žalna svečanost KPI
Tržaški komunisti se bodo spomnili Enrica Berlinguerja z žalno svečanostjo, ki bo danes ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19. Govorila bosta pokrajinski tajnik Ugo Poli in član tajništva tržaške federacije Stojan Spetič. KPI vabi vse svoje člane in simpatizerje na množično udeležbo na drevišnji komemoraciji, na katero so povabili tudi predstavnike ostalih demokratičnih strank.
Včeraj se je preminulega tajnika KPI spomnil podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel, ki je govoril na festivalu Unità in Dela Pri Sv. Ani. Danes in jutri ne bo volilnih zborovanj KPI, ki bo zaključila svojo volilno kampanjo v petek na Trgu sv. Jakoba. Danes bosta v Trstu izšli posebni številki partijskih glasil Delo in Lavoratore, ki bosta posvečeni Berlinguerjevemu liku. Sinoči pa so v mestu in v okolici komunistični aktivisti prodajali izredno izdajo dnevnika Unità.
Številne brzojavke ob smrti tajnika KPI
Ob prerani smrti Enrica Berlinguerja je federacija KPI prejela včeraj številne sožalne brzojavke. Predsednik deželne vlade Comelli je tako v telegramu deželnemu tajniku Rossetti ju poudaril, da pomeni smrt državnega sekretarja KPI veliko izgubo za italijansko demokracijo. Isto misel je izpričal tudi tržaški župan Richetti, ki je podčrtal, da je Berlinguer predstavljal odraz tistega komunizma, ki išče nove odnose z lastno zgodovino, z drugimi političnimi silami in tudi na mednarodnem prizorišču.
Izjavo ob Berlinguerjevi smrti je dal tudi podpredsednik deželnega sveta Tonel.
Dolinski občinski odbor, ki se je sestal sinoči na izredni seji, je naslovil prizadeti Berlinguerjevi družini in KPI naslednjo brzojavko: »Ob prerani smrti uglednega voditelja KPI, protagonista družbenega delovanja in zagovornika Lnteresov mednarodnega delavskega gibanja, človeka in prijatelja, kateremu je naša občina podelila Odličje prijateljstva, izrekamo družini in partiji iskreno sožalje«. Dolinski odbor je tudi sklenil, da se bo uradna delegacija občine Dolina udeležila Berlinguerjevega pogreba in da bodo danes na županstvu in pred osrednjim spomenikom padlim razobesili zastavo na pol droga.
Tudi pokrajinsko vodstvo CGIL je v imenu vseh članov te sindikalne organizacije izdalo tiskovno sporočilo, ki govori o preminulem tajniku KPI kot o zavzetem zagovorniku delavskega gibanja in pravic manj premožnih slojev. V znak žalovanja bodo danes po nekaterih tržaških tovar nah delavci za deset minut prekinili delo. V Arzenalu se bodo spomnili Berlinguerja med 16 in 15.10, v šti-vanski papirnici pa med 15.30 in med 15.40. V teku so tudi priprave za množično udeležbo delavcev in upokojencev na jutrišnjem pogrebu v Rimu.
Sožalno brzojavko vodstvu KPI je naslovila tudi miljska občinska u-prava, ki bo danes izobesila žalne zastave. Brzojavke so poslali tudi prefekt Marrosu, CISL in Proletarska
demokracija. Berlinguerja so se spomnila tudi pokrajinska vodstva VZPI -AMPI, združenja deportirancev v nacističnih taboriščih in organizacija političnih preganjencev, ki so izdala skupno tiskovno sporočilo.
Koordinacijski odbor Zveze žensk Italije - UDI iz naše dežele pa je naslovil vsedržavnemu vodstvu KPI brzojavko, v kateri med drugim piše, da se je Berlinguer vedno zavzemal za stvarno enakopravnost žensk.
• Zasedanje na temo »Sindikat in ženska zaposlenost«, ki bi moralo začeti danes v hotelu Europa pod Nabrežino, je prireditelj, sindikat CGIL. preložil na 22. junij.
Volilna potrdila dobite na Občini
Tržaška občina obvešča volilne u-pravičence, ki še niso prejeli volilnega potrdila, da gre lahko do 17. junija dvignejo v uradu za demografsko službo v prvem nadstropju občinske palače (vhod iz Prehoda Costanzi) 2, vsak dan od 8.30 do 19. ure.; Potrdila bodo na voljo tudi na dan volitev po umiku volilnih sedežev.
Lestvice za suplence na osnovnih šolah
Šolsko skrbništvo sporoča, da bodo danes objavljene začasne pokrajinske lestvice za dodeljevanje su-plenc v osnovnih šolah. Veljajo za šolski leti 1984 - 85 in 1985 - 86. Kdor misli vložiti priziv, mora to storiti v roku petih dni. Lestvice za slovenske šole si je moč ogledati tudi pri didaktičnem ravnateljstvu za Sv. Jakob.
T	Nenadoma nas je zapustila
* naša draga
Paola Bunc por. Blasina
Srečanje o položaju obrtništva oa Tržaškem
Predavanje škofa Lorenza Bellomija v Kulturnem domu
Iskren tolmač sožitja in ljubezni
Pogreb bo danes, 12. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Proseku.
Žalostno vest sporočajo mož Vincenzo, hči Vojka in zet Giorgio Zangratulo, ljubljena Tiziana, sestre in drugo sorodstvo.
problemi in predlogi za obrtništvo v Trstu« je bil naslov sinočnjega jav-srečanja, ki ga je na sedežu tržaške Trgovinske zbornice priredi-^ ^Vsedržavno obrtniško združenje
Uvodno poročilo je imel pokrajin-sjd tajnik združenja Roberto Cosoli-®*> ki je probleme obrti uokviril v širšo gospodarsko problematiko in navedel temeljne pogoje za njegovo oživitev in razvoj na Tržaškem. O Problemu nelegalnega obrtništva in orne delovne sile je govorila Isabella Sardella, odgovorna pri pokrajin-s etn CNA, medtem ko je deželni .druženja Pascolai podrobno »zelenil vprašanje vajeništva in pou-aril nujnost reforme tega področja, 1 ga še vedno ureja zakon iz dav-"ega leta 1955.
9 vključevanju obrti v turistično Prihodnost Trsta je govoril predsed-k Ustanove za turizem Barison, edtem ko je podžupan Trauner ori-Pristojnosti in pobude občinske u-Prftve na tem področju. Srečanje je Pozdravila in posegla v razpravo tu-!, senatorka Jelka Gerbec, poleg šte-,‘ n|h specifičnih posegov, pa je v "tenu SDGZ podal poročilo njegov direktor Vojko Kocjančič. Več bomo o em Poročali jutri.
Drugi vatikanski koncil je v bistvu dojel globoko željo po miru in proti vsakršni diskriminaciji, proti vsem terorizmom in opresijam, pa čeprav je opozoril tudi na nekatere napredke v tem smislu. Dejstvo, da je vse to označil s kategorijo »znamenje časa«, kaže v kakšno smer teži v sedanji dobi zavest cerkvenega _ občestva. V te besede je tržaški škof Lorenzo Bellomi strnil smisel svojega predavanja »Sožitje v luči H. vatikanskega koncila«, ki ga je imel včeraj zvečer na povabilo NŠK v mali dvorani Kulturnega doma.
Prisotnost tržaškega škofa je privabila v dvorano veliko ljudi, med katerimi so bili tudi nekateri vidni predstavniki tržaškega političnega, kulturnega in duhovnega življenja, škof Bellomi je opozoril na osnovna izhodišča koncila pri obravnavanju problema sožitja in pri tem tolmačil cerkev in občestvo vernikov kot nekaj, kar je in mora biti prisotno v človeški družbi, kar na to družbo vpliva in se od te družbe uči in s svojim delom prispeva k humanizaciji družbe same.
Potem ko je v skopih obrisih orisal to, kar je sam imenoval kot »strateški načrt«, je prešel k opisu konkretnih ukrepov, ki naglašajo med drugim, da sožitje terja odpravo neenakosti, nezaupanja, vojaških pose-
gov, zahteva spoštovanje različnosti in odpravo nacionalističnih egoizmov. Ob tem je tudi opozoril na nevarno teoretiziranje nove desnice, ki se pojavlja zlasti v Franciji. Vendar tudi pri nas so nekateri zaskrbljujoči pojavi kot kažejo kljukasti križi na spomenikih padlim. »To ni samo odraz nerazumljive oskrumbe in nespoštovanja do mrtvih — je naglasil škof Bellomi — pač pa tudi odraz nekih srhljivih prikazni preteklosti, ki smo menili, da je že pokopana.«
Treba je reagirati skupno po smernicah, ki jih je nakazal koncil, je poudaril tržaški škof in zaključil svoje predavanje z občutenim pozivom k miru in sožitju.
Po uvodni besedi se je razvila živahna razprava, v katero so posegli številni prisotni, (vt)
Punčka padla z balkona
Trst, 12. junija 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Dne 11. junija nas je zapu-* stil dragi stric
dr. Alojz Antonac
Pogreb bo jutri, 13. t.m., ob 13.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočata: nečakinji Gina in Karla.
Trst, 12. junija 1984
Sporočamo, da bo pogreb našega dragega
dr. JOŽETA SERAŽINA
jutri, 13. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Bazovico.
SVOJCI
Ob smrti očeta dr. Jožeta Seražina izreka svojemu članu Antku iskreno sožalje
Foto Trst 80.
Karabinjerji odkrili skrito igralnico
j; ^a.že' da so nedovoljene igre v Trstu zelo priljub-:	. šport. Včeraj so namreč v popoldanskih urah pri-
žariT soc^ču trinajst oseb in odgovornega nekega tr-• aske8a krožka zaradi sodelovanja v hazardni igri. Pressavo vodi sodnik dr. Piervalerio Reinotti. Skrito igral-*co so odkrili karabinjerji v nekem svojem pregledu. _ .‘Sralnici je bilo tudi nekaj oseb, ki je skušalo ob Prihodu mož postave skriti denar, karte, čeke in osta-’ kar bi jih lahko izdalo za »igralce«. Karabinjerji lj. vse zaplenili, med drugim pa so tudi dobili dva mi-Jona in pol v gotovini in nekaj uporabljenih čekov.
Vespist ranjen pri Trnovci
v nedeljo zvečer se je okoli 23. ure zgodila prometna nesreča pri Trnovci, v kateri je bil ranjen vespist. Prav takrat se je v neposredni bližini odvijala Sagra, ki jo je pripravila domača vaška mladina.
19-letni vojak Giovanni Rebula iz Sesljana je s svojo vespo prehiteval počasnejši avtomobil, ko sta nepričakovano z nasprotne strani prihitela avtomobila ford escori, in renault, ki sta vespista zbila na tla. Na nevrokirurškem oddelku bolnice na Katinari se bo moral zdraviti 30 dni, saj si je pretresi možgane in se ranil na glavi.
Včeraj popoldne se je med igranjem s svojo punčko na balkonu svojega stanovanja v prvem nadstropju stavbe v Ul. del Ponte 1, 5-letna Dayle Una Polanski neprevidno naslonila na ograjo. Ta je pod pritiskom popustila in deklica je zgrmela nekaj metrov nižje na ulico. Zadobila je udarce po trebuhu in se bo morala v bolnišnici na Katinari zdraviti kakih 10 dni.
• V četrtek, 14. junija, ob 19. uri se bo na sedežu v Ul. Cotogna 30 sestal rajonski svet za Kolonjo in Škorkljo.
Kolegu ANTKU SERAŽINU in svojcem izražamo globoko sožalje ob težki izgubi dragega očeta
direkcija in kolektiv Tržaške kreditne banke
Tiho je odšel
dr. JOŽE SERAŽIN
bivši ravnatelj Državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois« v Trstu.
Ob težki izgubi izrekamo družini občuteno sožalje
zavod »Žiga Zois«.
Nedeljska fotokronika z vaških praznikov
Naša fotografa Mario Magajna in Davorin Križmančič sta v nedeljo s foto-kamero prebredla večji del prireditev in vaških praznikov, o katerih sicer poročamo na 4. strani. Od zgoraj navzdol vidimo slike, ki sta jih posnela na prireditvi KD Rovte Kolonkovec pod naslovom »Ali poznaš svoje vino«, na sagri na Krmenki (na sliki nastop skupine »Dekorativna« iz Ljubljane), na vaškem prazniku v Trnovci (na sliki harmonikarji Glasbene matice s Proseka - Kontovela) in na tradicionalnem prazniku Sokola v Nabrežini (na sliki ljubljanska folklorna skupina Emona).
menjalnica
čestitke
11. 6. 84
Ameriški dolar................ 1.660.—
Kanadski dolar................  1.270,—
Švicarski frank................. 741.50
Danska krona..................... 167.—
Norveška krona................ 214.—
Švedska krona................... 206.50
Holandski florint............... 548.50
Francoski frank.................. 200.—
Belgijski frank.................. 27.50
Funt fiterling................2.315.—
Irski šterling................. 1.880.—
Nemška marka.................. 619.—
Avstrijski šiling................ 87.50
Portugalski eskudo................ 11.—
Japonski jen.................. 6.—
španska pezeta.................... 10.—
Avstralski dolar............... 1.450.—
Grška drahma...................... 15.—
Debeli dinar...................... 11.—
Drobni dinar..................... 11.50
S5B
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F FlLZI 10 -	'."G	01-4U6
Danes praznuje 20. rojstni dan MARKO KOJANEC iz Sesljana. Nona, teta Neva, stric Sabino in Aleks mu želijo mnogo sreče in zadovoljstva.
Sorodniki čestitajo za rojstni dan NADJI PANGOS iz Nabrežine in ji želijo mnogo sreče in zdravja.
Danes praznuje v Križu nona LIDIJA rojstni dan. Koš poljubčkov ji z Opčin pošilja Borut.
Družino Tanje in Frankota Starca je osrečilo rojstvo male
KATJE
Katji in družini vošči vse naj boljše
predsedstvo SDGZ
| razna obvestila |
50-letniki občine Dolina so vabljeni na sestanek, ki bo v četrtek, 14. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Bolj uncu.
gledališča		včeraj-danes		mali oglasi
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1984
— V petek, 15. t.m., ob 20.30 (red A) petnajsti koncert.
CANKARJEV DOM • Ljubljana
Velika dvorana
V	četrtek, 14. t.m., ob 20. uri: Requiem (G. Verdi).
Mala dvorana
Jutri, 13. junija, ob 10. in 12. uri: Gledališki kulturni dan za srednj. mladino.
Okrogla dvorana
V	petek, 15. t.m., ob 24. uri: Lol Cox-hill — 25. mednarodni festival Jazza, Ljubljana 84.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 13. junija, ob 20. uri: M. Ogri-zovič »Hasanoginica«. Gostovanje Narodnega pozorišta iz Tuzle. Predstava za red premiera in izven v gledališki dvorani v Solkanu.
kino
Ariston 17.00—22.00 »Tradimenti«. Režija David Jones. Igra Ben Kingley.
Eden 17.30 — 22.15 »Nel profondo del delirio«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 18.00 — 22.15 »La donna che visse due volte«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Bocche vogliose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2	16.30—22.00 »Le sexy
infermiere del 407. battaglione«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30, 17.40, 19.55, 22.10 »Tenebre«. Režija Dario Argento.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Una adorabile infedele«.
Mignon 17.00—22.15 »Miele di donna«. C. Spaak, C. Goldsmith.
Capitol 17.00 — 22.00 »Silkwood«.
Aurora 17.00 — 22.00 »Professione giustiziere«.
Moderno 16.00 »Mary Poppins«.
Vittorio Veneto 16.30—22.00 »Far lowe, le pomo adolescenti«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30 — 21.30 »Merilyn l’insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.00—22.00 »Led Zeppelin : The song remains the same«.
Alcione 16.00—22.00 »Ormai non c’è più scampo«. P. Newman, W. Holden.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Desiderij šyara svoja novejša dela.
V	Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. v priredbi Foto krožka Trst 80 razstavlja fotografije Duilio na temo: Vzdušje in gesla na Travniku.
V	občinski galeriji — Palača Co-stanzi — je odprta razstava tržaškega slikarja Giovannija Zangranda do 30. junija z naslednjim umikom : ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob nedeljah ali praznikih od 10. do 13. ure.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih
je do 16. junija odprta razstava Azada Karima in Hamida Tahirija. Umik: torek, četrtek, sobota od 20.30 do 22. ure.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Junijski glasbeni in likovni večeri 1984 — KD V. Vodnik - Dolina. Galerija Tor-kla: jutri, 13. junija, ob 20.30 otvoritev razstave Bogomile Dol jak. Nastopa moški zbor V. Vodnik.
Cerkev sv. Martina. Petek, 15. t.m., ob 20.30 koncert dua Slama - Pahor s sodelovanjem Irene Pahor.
Nastopi šole Glasbene matice: danes, 12. junija, ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih.
šola Glasbene matice - Trst priredi v ponedeljek, 18. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4, OSREDNJO AKADEMIJO z nastopom gojencev vseh oddelkov šole Glasbene matice in harmonikarskega ansambla Synthesis 4. Vabljeni!
KD Vesna vabi v petek, 15. t.m., ob 20.30 v Dom A. Sirk v Križ na JUNIJSKO SERENADO. Koncert, ki bo na odprtem, izvaja Obalni oktet iz Izole. Pred tem bodo odprli razstavo slik Vilme Padovan in Liane Drašček, ki ju bo predstavil Franko Vecchiet.
Godbeno društvo Nabrežina prireja 16. in 17. junija SAGRO na travniku Sokola v Nabrežini. Oba dneva bo igrala domača nabrežinska godba, zvečer ples, v nedeljo pa bo tudi koncert godbe Filarmonica iz Turriaca. Delovali bodo dobro založeni kioski z jedačo in domačo kapljico.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu organizira srečanje z goriškimi upokojenci 23. junija v Gorico. Vpisovanje bo v četrtek, 14. t.m., od 10. do 11. ure na sedežu društva v Trstu, Ul. Cicerone 8.
SKD Slavec - Ricmanjc priredi od 31. julija do 4. avgusta 5-dnevni izlet na Češkoslovaško. Cena izleta 241.000 lir. Vpisovanje ob torkih in četrtkih od 20.30 do 21.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih.
Danes, TOREK, 12. junija ČEDOMIR
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 — Dolžina dneva 15.39 — Luna vzide ob 19.59 in zatone ob 4.14.
Jutri, SREDA, 13. junija
ANTON PAD. .
Vreme včeraj: temperatura zraka 22,3 stopinje, zračni tlak 1020,1 mb ustaljen, veter zahodnik 10 km na uro, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Tommaso Cianciolo, Manuel Coslovich, Nicol Birsa.
UMRLI SO: 86-letni Francesco Grahoma, 35-letni Aurelio Godinich. 79-letni Antonio Malusà, 96-letna Giustina Levi vd. Colbi, 67-letni Mario Mariotti, 83-letna Elena Čendak vd. Po ropat, 85-letna Maria Amadio vd. Migliavacca, 90-letna Domenica Pontevivo vd. Bacicchi, 76-letni Luigi Daradin, 86-letni Augusto Fio-rentin, 80-letni Paolo Dambrosi, 86-letni Antonio Dapretto, 86-letna Marta Barbari vd. Galante, 84-letna Paola Bosda-chin vd. Prodan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba L
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOUCI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: teL 225-596. Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: teL 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šolske vesti
Osnovna šola D. Kette vabi starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 12. junija, ob 11. uri.
Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo vabi na razstavo risb in ročnih del. Otvoritev bo danes, 12. junija, ob 18. uri. Razstava bo neprekinjeno odprta še jutri in v četrtek do 12. ure.
Osnovna šola na Proseku toplo vabi prijatelje in znance na ogled razstave, ki bo odprta 13. in 14. junija od 15. do 20. ure in na zaključno šolsko prireditev. ki bo 14. junija ob 11. uri.
Osnovna šola K. širok - Trst vabi starše, prijatelje in znance na ogled razstave ročnih del in starih predmetov, Stare predmete je dal na ogled zbiratelj Rudi Olenik iz Trsta. Razstava je odprta do četrtka od 8.30 do 12.30.
Celodnevna osnovna šola Mara Samsa - I. Trinko - Zamejski ter otroški vrtec od Dom ja in iz Ricmanj vabijo starše in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo na šolskem dvorišču pri Domju jutri, 13. junija, ob 20. uri.
Osnovna šola A. Gradnik - Repentabor priredi danes, 12. junija, razstavo ročnih del in risb. ’ Umik od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure.
Srednja šola S. Kosovel na Opčinah
vabi na zaključno prireditev, ki bo v četrtek, 14. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu nagrajevanje in vesela igra »Športni dan«.
Učenci in učiteljstvo šole F. Bevk z Opčin vljudno vabijo starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 13. junija, ob 19. uri v Prosvetnem domu.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda Ž. Zois v Trstu sporoča, da poteka vpisovanje za šolsko leto 1984-85 za oddelek za knjigovodje in geometre od 18. t.m. do 7. julija vsak dan od 9. do 12. ure. Na oddelku za zunanjo trgovino v Gorici poteka vpisovanje ob torkih, četrtkih in sobotah od 9. do 12. ure.
Otroški vrtec in osnovna šola I. Grbec
iz Skednja vabita na zaključno šolsko prireditev in razstavo, ki bo v petek, 15. t.m., ob 20. uri v škedenjski kinodvorani.
Osnovna šola J. Ribičič sporoča, da bo zaključna šolska prireditev v četrtek, 14. t.m., ob 9. uri, sledila bo šolska maša ob 11. uri.
Srednja šola F. Levstik na Proseku vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 13. t.m.. ob 18. uri v Kulturnem domu na Kontovelu. Na sporedu bodo glasbene in pevske točke ter na stop članov gledališkega krožka.
Srednja šola F. Levstik - Križ vabi na zaključno prireditev, ki bo jutri, 13. junija, ob 11.30 v šolskih prostorih v Križu.
telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure
VČERAJ ZJUTRAJ sem pred pekarno na Proseku izgubila zlati uhan. Pošten najditelj prejme nagrado. Telefonirati med 13. in 14. uro na tel. štev. 630-685. 48-LETNI MOŠKI, vdovec, želi spoznati žensko 40-45 let za prijateljstvo, možnost tudi poroke. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Sporazum«.
NOVA GOSTILNA v Velikem Dolu - Severin Hovelja. Domača jedača in pijača.
PRODAM 2 komfortni stanovanji in skladišče s pisarno v Gorici. Špacapan, Ul. Rossini 17.
PRODAM servis iz porcelana Limoges, 70 kosov, originalno perzijsko preprogo, različne manjše predmete. Naslov na upravi Primorskega dnevnika v Gorici.
PRODAM nezazidljiv teren na Krasu, 2.000 kv. m. Tel. 213-787 od 17. do 19. ure vsak dan od ponedeljka do petka. JADRNICO tipa Flyn junior, dolžina 4 m, za 4 osebe, prodajam po ugodni ceni. Telefonirati na št. 040/299-360 od 19. do 20. ure.
REDITELJA za društveni sedež v Ses-ljanu išče jadralni klub Čupa za obdobje od 5.8. do 16.9. v tedenskih presledkih. Telefonirati na št. 225-478 od 19.30 do 20.30.
PRODAM FIAT 850 v dobrem stanju z opravljjnim tehničnim izpitom. TeL na št. 814-212 od 15. do 21. ure.
PROSTORNO MANSARDO sredi mesta prodam. Telefonirati od 12. do 13. ure na št. 53874.
OSMICO ima Robert Pipan v Mavhi-njah št. 22/D.
PRODAM zemljišče v Frankovcu, delno zazidljivo, 1.875 kv. m. TeL 228-190.
PRODAM Ford Sierra GHIA 1600, popolnoma nov, barva champagne, 0 km prevoženih. TeL 727-654.
PRODAM prenovljeno stanovanje v Drev. XX settembre, 75 kv. m: kuhinja, 3 sobe, kopalnica, stranišče in avtonomno ogrevanje. TeL 749-774. 53-LETNA VDOVA, Primorka, že nekaj let živeča v Nemčiji, želi spoznati iskrenega prijatelja, po možnosti Primorca. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »Primorska«.
PRODAM Alfa Sud 1200 s petimi prestavami. Tel. 910-148.
PONUJAMO počitnice pri morju ali v hribih v Italiji in Franciji. Telefonirati na št. 753-938 od 11. do 13. ure. ELEKTRIČAR Ezio Mauri sprejema naročila za zasebne in industrijske napeljave. Tel. 825-506.
PODARIM kužka. TeL 040/229-149.
V NEPOSREDNI okolici mesta je naprodaj prenovljena hiša z lastnim dvoriščem, garažo in vrtom. Možnost zamenjave z večjo z doplačilom z istimi ponudbami. Pisati na Primorski dnevnik - Oglasni oddelek, Ul. Montecchi 6, Trst.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst.
OSMICO pod 200-letnim hrastom je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
PLESKARSKA DELA opravljam po u godni ceni. Predračuni na licu mesta. Tel. 910-148.
STAVBO IN ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE
prodajamo na Kontovelu. Telefonirati na št. 817-325 od 14. do 16. ure vsak dan od torka do petka.
Prispevajte za
Dijaško matico
Z ABONMAJEM
ELIOGRAFICNI SERVIS IN VEZAVA Ul. F. Severo 146 (Univerzo) Tel: 5*666« Ul. F. Severo 4 (Sodišče) Tel: 60354 TRST
SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT
išče začasne, part-time sodelavce obeh spolov za raziskave na družbenem in ekonomskem področju. Prednost imajo absolventi in študenti družbenih in gospodarskih ved, ki jim sodelovanje lahko pomeni pridobitev koristnih raziskovalnih izkušenj na raznih področjih družbenega in gospodarskega delovanja slovenske narodne skupnosti v Italiji kot tudi pregled čez širše okolje, v katero je manjšina vključena. Poglobitev določenih raziskovalnih smeri lahko postane predmet obravnave univerzitetnih diplomskih nalog, za kar je inštitut še posebno zainteresiran in pripravljen nuditi strokovno pomoč. Prijave sprejemamo v dopoldanskih uradnih urah na sedežih v Trstu, Ul. Gallina 5, in v Gorici, Ul. Malta 2, do 18. junija. Sledil bo pogovor med prijavljenimi in vodstvom inštituta.
PRIMORSKI DNEVNIK — 12. junija 1981
programi rtv □	7
Do konca meseca v Palači Costanzi
Antološka razstava
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RAMO
Giovannija Zangranda
Trst, ki šteje danes lepo število li kovnih ustvarjalcev, je imel tudi v Preteklosti veliko slikarjev, tudi re sničnih umetnikov, katerih veljavnost je zdržala tudi čas. Eden teh je Giovanni Zangrando, s katerim se bo Trst, predvsem mlajše generacije, lahko seznanjal vse do konca meseca v razstavni dvorani palače Costanti. kjer so v soboto, 9. t.m., odprli veliko antološko razstavo, na kateri je va ogled nad šestdeset Zangrandovih del. Razstavo sta omogočila tržaška občina in mestni muzej Revoltella, u vedila pa sta jo umetnostni zgodovinar in kritik Sergio Molesi ter kustos Renata De Nova, ki sta imela Prav gotovo hvaležno delo, ker sta, kljub temu da je od umetnikove smrti minilo že nad štirideset let, imela na voljo veliko njegovih del in to del iz vseh umetnikovih ustvarjalnih obdobij.
Zangrando se je rodil 1867. leta v Trstu priseljenemu karnijskemu mi zarju, ki se v našem mestu ekonomsko ni mogel kdove kako uveljaviti. Vrhu tega je razmeroma mlad umrl. Zato bi se bil Giovanni Zangrando v letih šolanja s težavo prebijal skozi življenje, ko bi ne bil odličen risar, kar mu je omogočilo najprej v Benetkah, nato pa tudi v Miinchnu, da si je služil kruh s tem, da je za arhitekte risal načrte in tehnične risbe. Poleg tega je imel mladi umetnik še srečo, da je dobil več štipendij in na-Orad, tako da je po končanem šolanju na Bavarskem lahko prebil dve leti v Rimu na izpopolnjevanju, eno leto pa porabil za več ali manj študijsko popotovanje po Evropi.
Po vsem tem se je vrnil v rojstno mesto, v Trst, kjer si je najprej odprl lepo delavnico, nato pa skupno s kolegom Grimmanijem tudi slikarsko šolo, ki je zelo uspešno delovala Vse do leta 1914, torej do izbruha pr Ve svetovne vojne. Bila je to šola, ki je dala nekaj zelo pomembnih tržaških likovnih mojstrov, kot na primer slikarje, kot sta Marchig in Sambo, da ne govorimo o še živečem Gianniju Brumattiju, ki je s svojimi 83 leti eden najstarejših tržaških umetnikov. Z izbruhom prve svetovne vojne je moral Zangrando kot italijanski državljan ali »regnicolo«, kot so jim tedaj rekli, domov, v Italijo in je zato dobo vse vojne, kakih pet let preživel nekje v Toskani, odkoder pa se je vrnil brž po vojni, leta 1919. Od tedaj se iz našega mesta ni več oddaljil in je veliko delal vse do smrti leseni 1941.
Kakor nam zagotavlja kronika, je oil Zangrando izredno delaven in ploden umetnik. Hkrati je bil tudi zelo družaben in prijeten človek. Prav ta-1(0 je za oko zelo prijetna tudi nje-
s pikama na o
Ponudba PIAGGIO - GILERA ni bila še nikoli tako raznovrstna kot letos: več kot 250 je različnih modelov, verzij in barv.
Na hitro poglejmo nekaj primerov.
Nova Vespa PK avtomatična.
2 nekaj modeli lahko še zadovoljimo privržence Vespe ET 3. Pri Vespi 200 P America lahko izbirate med modelom PX »nova linija« in modelom z oznako »mavrica«. Med najbolj občudovanimi novostmi so čudovite Gilera RX,
Arizona in RV. Ciao PX je na razpolago v desetih barvah.
Zanimive novosti ponujamo tudi Pri tovornih vozilih: Ape TM 703 (nosilnost 700 kg) in Ape 50 z elektronskim vžigom.
Poleg tega je tu še mikrovozilo Nica 125 ccm z motorjem Piaggio in kolo s pomožnim
TRST - Ul. sv. Frančiška 50
gova »slikarija«. Tehnično zelo sposoben, kakršen je bil in ker se ni veliko zanimal za to, kaj bi umetniško novega povedal in kako, je ustvar j al marsikaj, kar se danes ocenjuje že kot manierizem. Držal se je pač svojega pravila, da »umetnost ne pozna modnih muh« in risal ter slikal le »stvarnost in resničnost«. Ker je bil kot smo rekli, »lahke roke« in hkrati izredno delaven, je v njegovi delavnici nastalo zelo veliko del. Nekatera sicer niso vrhunska, vsa pa so »prijetna za oko«, kot trdijo strokovnjaki.
Prof. Molesi in kustos Da Nova sta razpoložljivi material zelo pregledno in rekli bi celo didaktično razporedi la, ker se v dvorani najprej srečamo z Zangrandijevimi začetnimi, še šolskimi deli, ki pa predstavljajo že prave, zrele umetnine. Nato pridejo na vrsto dela iz bogate, krepke mlade a že povsem zrele dobe. Sledi ji razdelek petih »toskanskih« let in, končno, je tu največji in seveda najbo-gatejsi del od konca prve vojne do smrti leta 1941, to se pravi iz dobe, ki jo na razstavi predstavlja kakih 35 del, v glavnem olj, kjer je motivika zezlo ralična, vendar je v tem delu razstave še največ ženskih »aktov«, sicer pa tudi veliko pokrajin in ztudi kaka marina.
Odprtje rastave v soboto je v galerijo priklicalo izredno veliko ljudi, katerim sta o umetniku in njegovi umetnosti spregovorila strokovnjaka, ki sta razstavo uredila in ki sta poskrbela tudi za lep katalog, ki poleg tekstov vsebuje tudi več črno belih in tudi barvnih reprodukcij. Razstava bo kot smo že rekli, trajala do konca meseca. (Fre)
predlogov
motorjem Pack II, ki je namenjeno predvsem izletnikom.
Široko izbiro zaključujejo rabljena vozila Piaggio in Gilera; tudi ti imajo piki na o.
Če k temu dodate še izkušnje, organizacijo in servisne usluge, ki vam jih Roti nudi, lahko torej ugotovite vse ugodnosti, ki jih ponujamo.
Prvi kanal
10.00	Televideo
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pranzo in TV
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Pranzo in TV. . .
14.05	II ritomo del Santo - TV film
15.00	Italijanske kronike
15.30	Šola in vzgoja: Kompjuter in davki
16.00	Secret Vally - 21. epizoda
16.25	Arma di Taggia :
Kolesarstvo
16.50 Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Jack London - povesti
17.55 Sulla rotta di Morosini: Benetke in Jadran
18.30	H gran teatro del West -TV film
19.00	Italia sera: dogodki in osebnosti
19.40 Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.25	Evropski nogometni pokal: Francija - Danska
22.20 Tribuna eletorale europea 23.10 Mister Fantasy
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu - Vremenske razmere
0.10 šola in vzgoja :	Champolli.on
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Che fai, mahgi? -Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 Ob 13. uri
13.30	Tribuna elettorale europea 13.35 La dinastia del potere - 22.
nadaljevanje
Ljubljana
17.35 - 22.35 Teletekst
17.50	Poročila
1715 Zgodbe o Poluhcu
18.10	Republiška revija mladih pevskih zborov
10.40 Utrip življenja
18.55	Knjiga
19.10	Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik
20.00	šest čevljev zemlje - nanizanka
21.05	Nova šola, boljša šola?
21.50	Dnevnik
22.05	Govorica telesa
Zagreb
17.00	Videostrani
17.10	Poročila
17.15	Pisani avtobus - otroška oddaja
17.45	Koledar
17.55	Kronika občine Osijek
18.15	Plenum CK ZKJ
18.45	Musica da camera 19.30 Dnevnik
20.15	Nogomet: Francija - Danska prenos
22.15	Dnevnik
CANALE 5
8.30	Buongiorno Italia
9.00	Una vita da vivere
10.00	Professione	scultore	- aktual-
nosti
10.30	Alice - TV film 11.35 Help glasbena igra
12.15	Bis - nagradna igra 12.45 II pranzo è servito
13.25	Sentieri -,	nadaljevanka
14.25	General Hospital -	TV	film
12.25	Una vita da vivere 16.50 Hazzard TV film
18.00	La piccola	grande	Nell	- TV
film
18.30	Popcorn - glasbeni spektakel
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig gaz - kviz
20.25	II profumo del potere
22.25	Mary Benjamin - TV film
23.25	Prima pagina -sepeciale Europa
RETEQUATTRO
8.30	Risanke
8.45 II fantasma bizzarro - risanke
9.30	Chico - TV film
10.00	I giorni di Bryan - TV film
11.00	II ritratto di Jennie - film
12.30	Risanke
13.00	Prom to video
13.30	Fiore selvaggio - TV novela
14.15	Magia - TV novela
15.00	La lunga notte di Louise -film
16.50	II magico mondo di Gigi -risanke
17.20 Mastcrs, i dominatori dell’universo
17.50	La famiglia Brandford - TV film
18.50	Marron Glacé - TV novela
19.30	M'ama non m’ama - nagradna igra
20.25	Bolero - film
22.25	Europa parla
24.00	I cospiratori - film
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem: aktualnosti, igre, gostje
L’apriscatole, nagradno tekmovanje
Scooby Doojeve dogodivščine -risanke
16.30	šola in vzgoja
17.00 Vediamoci sul due - direktno iz studia 3
17.35	Iz parlamenta
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Strasky in uteh - TV film Meteo 2 - Vramenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.30	H viaggio - film
Igrajo : Yul Brinner, Deborah Kerr, Jason Robards Jr.
22.30	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.40	Iz našega žepa : tednik o potrošništvu
23.35	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
15.45	Šola in vzgoja : Morje in ribolov
16.15 Šola in vzgoja : keramična u-metnost
16.45	Sto mest Italije: Pescara
17.00	II giudice - Inchiesta in casa Kluger, 1, del detektivke
18.05	Sto mest Italije: Pompei in Ercolano
18.25 L’orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Tribuna elettorale europea
20.06	Šola in vzgoja : mladina
20.30	3 sette speciale
21.30	Torkov koncert
22.30	Dnevnik 3
23.05 Studs Longan, 2. nadaljevanje
* Koper
14.00 Odprta meja
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti :
TRST — Žalne knjige na KPI in izjava Stojana Spetiča ob Bertinguer-jevi smrti
TRST — Pred evropskimi volitvami TRST — Izjave predsednika tržaške pokrajine
TRST — Predavanje tržaškega škofa Bellomija v okviru pobud Narodne in študijske knjižnice šPETER SLOVENOV — Posvet o gospodarskem razvoju ŠTEVERJAN (GO) Zaključna šolska prireditev
17.30	Poročila
17.35 Lovec - serijski film
18.25 Kirn & Co - mladinski TV film
19.06 Princeska Zaffiro - risanke
19.30	TVD stičišče 19.50 Obzorja
20.20	Nogomet : Francija - Danska - otvoritev EP
22.20	TVD - vse danes
22.30	Veter in hrast - nadaljevanka
23.30	Zeit im Bild - čas v sliki
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Agente 4K2 chiede aiuto -film
11.30	Evropske volitve
12.00	Giamo per giorno - TV film
12.30	Lucy show TV film
13.00	Bim bum barn
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim bum barn
Strega per amore - TV film
17.30	Una famiglia americana - TV film
18.30. Ralphsupermaxienoe - TV film 19.50 H mio amico Arnold - TV film
20.25	Simon & Simon - TV film
21.25	Drive in
23.15	La scomparsa del volo 412 -film
1.00 Ironside - TV film
TELEPADOVA
12.15	Cara a cara - TV film
13.00	Risanke
14.00	Mama Linda - TV film
15.00	Gli emigranti nadaljevanka
16.00	Peyton place - TV film
17.00	Star Trek TV film
18.00	Risanke
19.00	Sam, ragazzo del West
19.30	Anche i ricchi piangono - TV film
20.20 Tentacoli - film
22.00	Catch
23.00	Hawaii squadra cinque zero -TV film
24.00	L’ereditiera - film
TELEFRIULI
14.30	Cara a cara - TV film 15.45 Film
18.15	Cara a cara - TV film
19.30	Dnevnik
20.00	Mariana, il diritto di nascere
TV film
21.30	Film
23.00	Fino a farti male - film
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20
Dobro jutro po naše; vmes 7.40 Pravljica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik: Almanah: Veter raznaša besede; 8.45 Glasbeni potpuri; 10.00 S koncertnega in opernega repertoarja: Jacques Offenbach: Hoffmannove pripovedke (tretje in četrto dejanje) ; 11.40 Literarni listi; 11.50 Glasbeni potpuri ; 12.00 Folklora narodov Jugoslavije; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po žo jah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne:	»čurimurčki«.
Pravljica; 15.00 Naš jezik; 15.05 Tja in nazaj (Mladi mladim) ; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Tja in nazaj;
17.10	Mi in glasba: goriški violinist Rodolfo Lipizier; 18.00 Pod starozaveznimi šotori : Alojz Rebula : »Savlov demon«. 18.45 Glasbena medigra.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.45 Slovenske ljudske pesmi in glasbila - Bela Krajina; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna Radia Koper;
15.00	Za varnejši jutri - zav. skup. Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave, EP; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.33 Najlepši operni spei; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30,	15.30, 19.30 Radijski
dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30. 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: koledarček ; 6.35 Vre-enske razmere; 7.00 Dober dan; 7.50 Dober dan; 7.50 Time music; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Popevka tedna; 10.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani ; 12.00 Gasba po željah;
14.30	Popoldanski spòred; 14.35 Popevka'tedna; 14.45 Casadei Sonora;
15.45	Neuvrščeni : politika in akcije;
16.45	Savio record ; 18.00 Made in Jugoslavia; 18.45 Manuel De Falla: Le notti nei giardini di Spagna.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,,
14.00,	15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Agenda; 6.05 Glasbena kombinacija ; 6.15 Autoradio flash ; 6.46 Včeraj v parlamentu; 8.30 Tribuna elettorale europea; 9.00 Radio anch’io 84; 10.30 Popevke; 11.10 Martin Luther King, 11. nadalj.; 11.30 ABC Rock; 12.03 Via Asiago Tenda;« 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 13.56 Informacije za turiste; 15.03 Oblò - radio 1 za vsakogar; 16.00 II Paginone; 17.00 Evropska voli’na tribuna ; 18.05 Srečanje z. . .; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Specus: 20.00 Radijski oder; 20.45 II leggio; 21.00 Vrtiljak;
21.30	Pet minut z. . . 21.35 Nočna glasba; 22.00 Tvoj glas za lahko rvoč;
22.45	Autoradio flash.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
15.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 7.20 Verska oddaja ; 8.00 Otroštvo, kako, zakaj; 8.05 Napoved programov; 8.45 Alla corte di Re Art usi;
9.10	Saj je samo igra; 10.00 Posebna športna oddaja; 10.30 Radio 2 - 3131;
12.10	in 14.00 Deželni programi ; 12.45 Discogame; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Ob dveh popoldne; 18.32 Glasbena od da ja; 19.50 Ko pride večer. . . srečanje z melodramo; 21.00 Radio 2 - jazz, 21.30 Radio 2 - 3131, nočni spored,
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.100 Poročila;
6.35	Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50, Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo;
8.35	Iz glasbenih šol; 9.05 Z glasbo
v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. .	11.05 Ali poznate; 11.35 Naše
pesmi ni plesi ; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. ure -Iz’naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba ; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz naših grl; 15.00 Ra dio danes .radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasly; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute s klaviaturistom Mihom Kra'jem; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Koncert nagrajencev radijskega tekmovanja mladih glasbenikov - 1984 ; 21.05 Radijska igra; Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
ITALIA 1
Ob nedeljskem slovesnem poimenovanju šole
Slovenska osnovna šola »France Bevk« ima pravico do lastne sodobne stavbe v južnem delu Gorice
Učenci, njihovi starši, učitelji in vsa slovenska javnost v Gorici so v nedeljo praznovali. Počastili so slovensko osnovno šolo v južnem delu mesta, ki se sedaj začasno na haja v stavbi zavoda »Oddone Le-nassi« v Ul. Vittorio Veneto, s tem da so prisostvovali slavnosti poimenovanja te šole po Francetu Bevku, pisatelju, ki je pisal za otroke, ki je dolgo vrsto let živel in ustvarjal v Gorici, bodril naše ljudi v njihovem odporu proti fašizmu in ki so ga zaradi tega naši ljudje postavili na čelo narodnoosvobodilnega gibanja med zadnjo vojno.
Slavnost je bila v telovadnici zavoda »Lenassi« ob zelo veliki ude ležbi ljudi in povabljenih gostov. Na dvorišču so udeležence sprejemali starši, vsakemu na prsi pripeli rdeč nagelj združen z robčkom z narodnimi vezeninami ter brošuro, ki jo je odbor za poimenovanje izdal ob tej priložnosti.
Najprej je bilo na vrsti odkritje spominskega obeležja, Bevkovega ki pa, ki ga je napravil kipar Boris Kalin. Kip se nahaja na hodniku v drugem nadstropju stavbe, kjer so učilnice slovenske šole. Kip je odkril pisateljev sin Jurij Bevk, ki je za to priložnost nalašč prišel v Go rico, cerkveni obred pa je opravil župnik Cvetko Žbogar. Otroci so po tem še recitirali in zapeli Zdravljico.
Glavna slovesnost je bila, kot smo že omenili, v telovadnici. Že prvi pogled na oder nas je presenetil. Oder so opremili starši otrók. Zdelo se je kot da si nekje v gorah, tam v Zakojci, odkoder je bil doma France Bevk. Kozolec, oprtniki, kosa, grablje, srp, vse to nas je spominjalo na kmečko idilo v naših gorah, tisto idilo, ki je tolikokrat prisotna v Bevkovih delih. Drugače tudi ni moglo biti, saj so potem nastopilf otroci te naše šole s spletom citatov iz Bevkovih del.
Vse, ki so prišli na slovesnost je najprej pozdravila učiteljica Stanislava Čermelj Rustja.* Za njo je govoril zastopnik staršev prof. Emil
Devetak. Poudaril je, da je šola za nas Slovence najdragocenejša dobrina, zato se je tako krčevito oklepamo, zato nam ta šola daje dobro vzgojo v narodnem duhu. Poudaril je, da je šola ponosna da se imenuje po Francetu Bevku, ki je tako utripal z nami. Dejal je tudi, da je do poimenovanja prišlo razmeroma pozno ker nima ta šola lastne stavbe in zahteval tudi od občine, da za to poskrbi čimprej.
Otroci so zatem, kot že omenjeno, recitirali in peli, zborno ali posamično. Izbor iz Bevkovih del jim je poskrbela pesnica Ljubka Šorli. Prav lepo je bilo videti otroke na odru in j ili poslušati kako so lepo in z gotovostjo recitirali oziroma peli, kako so nam posredovali Bevkove besede, ki nam govore o naši lepi deželi in našem stalnem boju za narodni in socialni obstoj.
O Bevku je potem govorila pesnica Ljubka Šorli, ki je v brošuro napisala tudi priložnostno pesem. Povedala je, kako si je Bevk prizadeval ohranjati slovensko besedo, kako ga je policija preganjala, kako je dvigal s svojimi spisi, še zlasti s
Kaplanom Martinom Čedermacem, zavest ljudi v težkih letih, kako se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Ljubka Šorli je govorila tudi o literarnem ustvarjanju Franceta Bevka, o pomenu, ki so ga njegova dela imela in še imajo za vse nas Slovence, Primorce še posebej, kako je ljubil mladino in ji posvečal spise v katerih je toliko topline. France Bevk je bil najbolj izrazit glasnik primorske zemlje in njegova dela so še danes živ prikaz današnje slovenske zamejske stvarnosti.
Bili so zatem na vrsti pozdravi. Didaktični ravnatelj dr. Milan Brešan je poudaril pomen, ki ga imajo vse naše šole v goriškem zamejstvu in tudi pomen takih slavnosti, ki smo jih v kratkem razdobju enega tedna imeli kar dve, prvo v Pev-mi, drugo pa v Gorici.
Občinski odbornik za šolstvo odvetnik Obizzi, ki je zastopal tudi župana, je dejal, da je sedanja lokacija naše šole v zavodu »Lenassi« le začasnega značaja, da si občinska uprava prizadeva rešiti vsa vprašanja, in teh je veliko, ki tarejo tako slovenske kot italijanske šole v mestu, ter da uživa sloven-
ska šola pozornost uprave, ki je to dokazala z novimi šolskimi stavbami ali s popravilom starejših. Pokrajinski odbornik za šolstvo Mirko Špacapan, ki je zastopal tudi predsednika pokrajine, je v dvojezičnem govoru dejal, da imamo Slovenci pravico do dostojnih prostorov za naše šole. Zastopnik SKGZ Marko Wal-tritsch, ki je v imenu Zveze daroval šoli Bevčarjevo sliko Franceta Bevka, je, potem ko je poudaril stoletni boj gonških Slovencev za njihovo šolstvo, dejal, da nam morajo oblasti dati novo šolsko stavbo, za kar pa ne bomo prosjačili miloščine in niti se v zahvalo klanjali do tal, kajti, kot poštenim državljanom, nam nova šola pripada. Dal je tudi priznanje mladini, ki prihaja iz slovenskih šol, dobro vzgojena, da je na manifestaciji na Travniku bila nosilec tega našega velikega praznika. Pozdrave učencev novogoriške šole Milojke Štrukelj in knjižni dar sta prinesla dva učenca te šole. Elija-na Bensa je v imenu ZSKD podarila šoli vrsto portretov slovenskih pesnikov in pisateljev, Damijan Paulin v imenu ZSKP pa primorski biografski leksikon. Pozdrave so prinesli še
deželni svetovalec Štoka, predsednica SSO Marija Ferletič, zastopnica osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah Draga Lupine. Oglasil se je tudi predsednik rajonskega sveta Podturn - Sv. Ana prof. Sergio Lutman, ki je dejal, da bo ta rajonski svet -sodeloval s to našo šolo in poskrbel za prvi zametek šolske knjižnice.
Poleg teh, ki so spregovorili, so bili prisotni še jugoslovanski generalni konzul Mirošič, predsednik TO SKGZ Primožič, sen. Battello, deželni svetovalec Bratina, zastopnik Zavoda za šolstvo iz Nove Gorice Prinčič, ravnatelj zavoda »Lenassi« Sta-cul, razni izvoljeni zastopniki in predstavniki društev, veliko učiteljstva in nekdanjih učencev
Po uradnem delu je bil na vrsti sproščen pogovor ob pogrnjenih mizah. Za zakusko so poskrbele skrbne mamice otrok, ki so pripravile veliko najrazličnejših dobrot, tako da so se vsem prisotnim cedile sline z ust. Mamicam vsa hvala. Prav tako vsa hvala učiteljicam, ki so tako uspešno izpeljale vso prireditev in vsem, ki so sodelovali pri njeni pripravi. (mw)
Šolsko srečanje v Ronkah dokaz naše vitalnosti v Laškem
Nekaj tehničnih navodil v zvezi z evropskimi volitvami
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Pomobolero:
Konec 1986 nared srednja šola v Doberdobu
V športni hali pri šolskem centru v Ronkah je bilo v nedeljo dopoldne — letos že petič zaporedoma — srečanje med otroci, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo v Romjanu in vrstniki iz Doberdoba, njihovimi starši, učiteljicami in številnimi Slovenci iz Laškega, ki so se pridružili tej prijetni prireditvi. Srečanje prireja vsako leto komisija za slovenska vprašanja pri javnem večnamenskem kulturnem središču v Ronkah. Predsednik te komisije, prof. Karlo Černič je V svojem pozdravnem nagovoru dejal, da »pomeni šola nepogrešljivo potrebo po obstoju in priznanju naše specifike, tako v Laškem kot v Doberdobu, tako v tržaški kot goriški in videmski pokrajini«. Poudaril je še, da Slovenci v Laškem niso neka odmaknjena realnost, posejana po furlanski nižini, ampak so živ del celotne slovenske narodnostne skupnosti.
Za njim je spregovorila didaktična ravnateljica za doberdobsko okrožje Miroslava Brajnik Saksida, ki je z zadovoljstvom ugotovila, da se veča vpis v slovensko šolo. To potrjuje velik pomen in korist spoznavanja dveh kultur, je med drugim naglasila in se zahvalila staršem, tičiteljem in vsem, ki pomagajo k obstoju slovenske šole.
Župan iz Doberdoba dr. Mario Lavrenčič je dejal, da je šola osnova na kateri gradimo svoj kulturni, narodnostni in tudi enokomski obstoj, takoj zatem pa je dal prisotnim pomembno zagotovilo: nova nižja srednja šola v Doberdobu bo nared že v šolskem letu 1986-87. Občinska u-prava je že storila vse potrebne korake v tej smeri, od izdelave načrta, do iskanja finančnega kritja, sedaj je samo še vprašanje tehnične izvedbe in edinole kak birokratski zaplet z vrha lahko podaljša predvideni termin.
Po teh pozdravih je bil na vrsti kulturni program s prijetnimi nastopi o-trok iz otroških vrtcev v Doberdobu in Romjanu in učencev osnovne šole v tem kraju. S petjem in zabavnim lutkovnim prizorčkom so otroci dokazali, da so se tudi v tem letu pridno učili in so si zato povsem zaslužili širokogrudno ploskanje staršev in o-
: itale publike. Nič manj zaslužen ni bil aplavz, ki je nagradil nastop pantomima Andresa Valdesa, čigar magična govorica telesnih gibov je hkrati očarala in spravila v dobro voljo občinstvo.
razna obvestila
Teritorialni odbor ZSŠDI za Goriško vabi na sejo, ki bo danes ob 20.30 v gostilni Pahor v Jamljah, vse odbornike in predstavnike naslednjih športnih društev: Jami je, Gradina, Mladost, Vipava, Sovodnje. Vabljeni so tudi predstavniki kulturnih društev iz doberdobske in sovodenjske občine. Na dnevnem redu: prihod kolesarjev dirke po Jugoslaviji.
Komaj pet dni manjka do nedeljskega glasovanja za obnovo evropskega parlamenta. Priprave na volitve se iztekajo, tako politične priprave z zadnjimi shodi in drgimi pobudami strank, da bi si pridobile še kak ščepec glasov, kot tudi tehnične priprave na izvedbo volitev.
Goriška občina je v soboto zaključila z razdeljevanjem volilnih potrdil upravičencem, tako tudi ostale občine na Goriškem. Kot se dogaja vedno v takih primerih, niso oddali še vseh potrdil. Včeraj je bilo na goriški občini še nekaj manj kot 900 neoddanih potrdil, ki jih hodo morali zainteresirani sami dvigniti v občinskem volilnem uradu. Predvidevajo, da bodo upravičenci dvignili približno tri četrt teh potrdil, preostala pa predstavljajo fiziološki pojav ob vsakem glasovanju.
Če je kdo izgubil potrdilo, si na
Berlinguerjeva smrt globoko odjeknila tudi na Goriškem
V Tržiču včeraj žalna svečanost
Smrt glavnega tajnika K P I Enrica Berlinguerja je globoko odjeknila med delavskimi množicami in preprostimi ljudmi na Goriškem. Tudi med tistimi, ki niso člani ali somišljeniki komunistične partije. Množijo se izrazi sožalja, ki jih prejemajo na sedežu pokrajinskega vodstva in na sedežih posameznih sekcij. Na sedežu KPI v Ul. Locchi se je že včeraj v žalno knjigo vpisalo veliko preprostih občanov, pa tudi predstavnikov drugih strank in ustanov.
V vodstvu KPI so včeraj, že kmalu po novici o Berlinguerjevi smrti, stekle priprave za organizacijo posebnega vlaka, oziroma avtobusov za udeležbo na pogrebu. Sinoči so bile v raznih krajih na Goriškem že tudi prve spominske slovesnosti. Tako v Tržiču ,na pobudo sekcij KPI tega območja, spomin pokojnega voditelja pa so počastili na vseh sinočnjih volilnih zborovanjih.
Spominu voditelja KPI so se poklonili tudi na včerajšnji seji delavske zbornice CGIL ter na komemoraciji v sekciji KPI za svetogorsko četrt. Vsi današnji in jutrišnji volilni shodi so bili v znak žalovanja preklicani.
Na komemoraciji v Tržiču sta govorila deželni svetovalec Paolo Pado-van in senator Silvano Bacicchi. Vidno ganjen je Bacicchi poudaril predvsem Berlinguerjevo doslednost in globok čut humanosti. Bacicchi je poudaril, da je, kljub tragičnemu dogodku, ki ga s smrtjo glavnega tajnika doživlja partija, treba nadaljevati po smernicah politike, ki jo je začrtal pokojni Berlinguer.
občini lahko priskrbi dvojnik (tudi na dan volitev) : v tem primeru bo lahko glasoval samo z dvojnikom, tudi če nato najde izgubljeno potrdilo.
Za bolnike in telesno prizadete je KZE tudi tokrat uvedla službo za izdajanje zdravniških potrdil, ki o-mogočajo glasovanje v spremstvu druge osebe. Potrdila izdajajo v u-radih KZE v Ul. Mazzini 7 v službenih urah, v nedeljo pa nepretrgano od 7. do 22. ure.
Politična kronika beleži tudi danes zvečer nekaj volilnih shodov. Za KPT bosta pokrajinska svetovalka Aleksandra Devetak in deželni svetovalec Ivana Bratina govorila ob 20. uri na Peči, ob 20.30 v Sovod-njah in ob 21.15 na Vrhu. Slovenska skupnost bo imela shoda ob 20.30 v Sovodnjah in ob 21. uri v Gabrjah.
quando 1'amore è mušica«. Prepovedan mladini pod 18. letam
CORSO 17.30—22.00 »Silkwood«.
VERDI Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
PRINCIPE 18.00—22.00 »Sexy duh n. 2«. Prepovedan mladini pod 18-letom.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—21.00 »Nedosegljivi most«.
SVOBODA 18.30—20.30 »Leteča giljotina«.
DESKLE 19.30 »Dekleta s plaže«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ulica Ramana,"tel. 40497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972
OD DANES. DRAŽJI BENCIN GORIŠKE PROSTE CONE
Pocenilo se je (za 5 lir) plinsko olje
Že pred nekaj dnevi smo poročali o skorajšnji podražitvi bencina gori-ške proste cone. Zadevni medministrski dekret je bil podpisan že proti koncu prejšnjega meseca, vendar je stopil v veljavo šele po objavi v Uradnem listu. To se je tudi zgodilo in tako od polnoči danes veljajo višje cene. Za liter navadnega bencina je treba od danes dalje plačati 661 lir (prej 595), liter super goriva stane 711 lir (prej 645). Cena je torej poskočila za 66 lir pri litru. Dobršen del tega zneska bo šel v korist goriškega sklada, saj je višja cena nila določena na podlagi sklepa razširjenega odbora trgovinske zbornice o povišku prelevmana.
Z današnjim dnem stopa v veljavo tudi nova cena za plinsko olje, ki je za 5 lir pri litru nižja od dosedanje. Namesto dosedanjih 526 lir stane liter nafte v okviru goriške proste cone od danes 521 lir. Zniža-
nje cene resda ni posebno veliko, vendar pa se bo na ogromnih količinah tega goriva, ki ga porabijo avtoprevozniki, ob koncu vendarle nekaj poznalo.
Pri celotni zadevi ostaja odprto le vprašanje, kako in če se bodo sploh zaokrožile zgoraj navedene cene. Doslej so se namreč cene, zaradi drastičnosti pri zaračunavanju
navadno zaokroževale za 5 lir na" vzgor, oziroma navzdol. Kako_ bo P° novem, nam v sporočilu goriške Trgovinske zbornice niso povedali. Za enkrat veljajo zgoraj omenjene cene-
Ravnatelj, profesorski zbor in nC' učno osebje učiteljišča Simona Gregorčiča v Gorici izrekamo občuten0 sožalje družini ob smrti ravnatelju Jožeta Seražina, bivšega ravnatelju našega zavoda.
Drevi s tekmo Francija - Danska začetek EP
Francozi nesporni favoriti - Platini odločilen? - Z Dansko tudi »Italijana«
PARIZ — Francija - Danska: to Pariškem stadionu »Pare des Princes« če upoštevamo prvi dve prireditvi za Someino prvenstvo, ki bo do 27. t.m.
Francozi so v dre višnji tekmi seveda nesporni favoriti. Sploh pa je Hidajgova vrsta favorit za osvojitev končnega prvega mesta na tej prireditvi. Francozi imajo odlično reprezentanco, ki je že na mundialu v Španiji ob Braziliji pokazala najbolj dopadljivo igro in kot »cario-cas« zamudila veliko priložnost naj-j^nj za uvrstitev v veliki finale, ker je prav svojo igro »podredila le-Pemu nogometu« in ne rezultatu.
Fot piše francoski tisk, pa bo Verjetno Michel Hidalgo le nekoliko spremenil način igre svoje reprezentance. Na dlani je namreč, da si Francozi v izločilnem delu absolutno ne morejo privoščiti spodrslja-Jev. Uvrstitev v polfinale je naj-skromnejši cilj, ki si ga želijo franasti navijači.
Nekdanji slavni francoski as Kopa J6 izjavil: »Kaj bi skrivali. Fran-uija igra doma, ima zelo močno e-kipo. Ko bi ne osvojila prvega me-sta. bi bil to velik neuspeh.« 1
Verjetno bo to tudi držalo. Frananti so v teh letih po mundialu tak-1. no še »zrelejši«. Res je, obramba 5In Predvsem vratar) je njihova šib-ka točka, na sredini igrišča pa so °nlicni. Poleg tega lahko računajo ua Michela Platinija, ki gotovo so-ui v ožji krog najboljših nogometa-knv na svetu. Po mnenju domačih in tlMh strokovnjakov bo »francosko Prvenstvo« potekalo prav v znaku Juventusovega asa, ki je v tej sezoni dobil tudi nagrado za najbolj-^ga nogometaša v Evropi. Ampak trancija ni ie Platini. Trener Hi-uidgo lahko računa še na ostale nogometne mojstre, kot so Giresse, rigana, Bellone, Femandez itd.
Danci so torej drevi brez možnosti? •
Nikakor ne, piše te dni francoski rive vsa-ki veliki nogometni pri-editvi se poraja »moštvo - prese-nečenje«. Na tem evropskem prven-^ bi lahko namreč zelo ugodno P^senetila prav Danska (francoski usk kot možna presenečenja omenja Portugalsko in Romunijo), ki i-(na sicer svoje ase širom po Evropi,
J Pa to reprezentanca mladih, hi-
bo srečanje, ki bo drevi, ob 20.30 na odprlo letošnje peto (ali tudi sedmo, evropski pokal narodov) evropsko no-. v sedmih francoskih mestih.
triti ambicioznih in nepredvidljivih nogometašev, ki ob režiji veterana Simonsena lahko spravijo v težave vsakega nasprotnika.
Ko smo v soboto dopotovali v Pariz, smo na letališču srečali prav Dance. Trener Sepp Pi on tek je bil dobre volje.
»Tu smo, da bi z dobro igro opravičili uvrstitev v sklepni del tega prvenstva. Pri žrebu sporeda pa gotovo nismo imeli sreče. Že v prvem srečanju se bomo pomerili z domačinom. čaka nas izredno težka naloga. Francozi so favoriti, o tem ni dvoma! Vloga favorita pa je večkrat tudi velika psihološka obremenitev. Če bi proti Francozom iztrži-
li uspešen izid, potem bi gotovo imeli lepe možnosti za uvrstitev v polfinale,« je dejal simpatični Pion-tek, ki ima v svoji »legiji« tudi »Italijana« Laudrupa in Bergreena.
Ko se javljamo iz Francije, trenerja obeh reprezentanc še nista javila začetni postavi za dre višnje srečanje. Le-ti pa naj bi bili naslednji:
FRANCIJA:	Bats, Battiston, Le
Roux, Bossis, Amoros, Femandez, Tigana, Giresse, Platini, Rocheteau, Lacombe.
DANSKA: Kjaer, O. Rasmussen, Bušk, M. Olsen, Nilsen, Lerby, Bar-telsen, Laudrup, Simonsen, Bergreen, J. Olsen.
SODNIK: Roth (ZRN).
Pariški Pare des Princes zmore 48.360 gledalcev. Srečanje bo neposredno tudi po italijanski (prvi spored) in jugoslovanski televiziji.
Poseben intervju za naš dnevnik z
Veselinovič: »V Trstu ste
Pariški stadion Pare des Princes bo 27. junija prizorišče finalnega obračuna najboljših dveh ekip letošnjega Evropskega nogometnega prvenstva
jugoslovanskim zveznim trenerjem
me sprejeli kot svojega«
LE TOUQUET — Prvi stik z jugoslovansko nogometno reprezentanco ali bolj° z njenim vodstvom v hotelu Loisir v Le Touquetu, ni bil najbolj spodbuden.
Zvezni trener jugoslovanske reprezentance Todor Veselinovič je že ob sprejemu novinarjev dejal, da so v reprezentanci uvedli strog »režim« glede stikov s časnikarji. To pa je nemalo razburilo prisotne novinarje, tako da je bilo v začetku vzdušje na prvi tiskovni konferenci vse prej kot »mimo«. Veselinovič je kar vzkipel proti nekemu časnikarju, češ, da je njegov časopis poročal s turneje po Portugalski in Španiji povsem izkrivljeno, pa čeprav je reprezentanca dosegla tam povsem nepričakovan in zaslužen uspeh (dve zmagi).
Končno pa se je vzdušje le pomirilo. Predsednik nogometne zveze Jugoslavije Janko Pejanovič je prisotnim pojasnil, da je do posebnega »režima« prišlo tudi zaradi navodil, ki so jih prejeli na izrednem sestanku s pred stavmki UEFA, da bi končno uredili sodelovanje s časnikarji in da bi tako preprečili velike »gužve«, ki so nastajale že pred samo tekmo, celo med polčasom in predvsem po tekmi. Ni
TODOR VESELINOVIČ
pa nam bilo jasno, (in ne samo nam), kaj naj to pomeni, ko na sporedu niso srečanja...
Če se je verjetno Veselinovič marsikateremu časnikarju zameril, moramo takoj reči, da je bil z nami izredno prijazen in dal celo poseben intervju za naš dnevnik. Kako to?
Veselinovič se je namreč spomnil, da je bil pred približno dvema letoma gost naših nogometnih delavcev in dejal: »Sprejeli ste me kot svojega.
Čutil sem se zares med prijatelji, med svojimi. Tistega sprejema se še kako spominjam, in obljubljam vam. da vas bom ob prvi priložnosti zopet obiskal.«
»Tovariš Veselinovič, imeli ste Tnalo časa za priprave na to prvenstvo. Mislite, da so bile priprave vseeno zadostne za tako zahtevno prireditev?«
»Res je, naše prvenstvo se je dokaj pozno končalo. In ne samo to: prav glede na evropsko prvenstvo so klubi v naši ligi igrali s pospešenim tempom, v nedeljo in sredo. Moj cilj in vsega strokovnega štaba je bil zato predvsem ta, da igralcem damo potrebno svežino za tako zahtevno prireditev in opravimo kratko turnejo, na kateri bd lahko poskusili moštvo glede na nasprotnike, ki nas tu v Franciji čakajo. Lahko mirne duše rečem, da smo naš predprvenstveni program tudi uspešno izpeljali. Dosegli smo dve zmagi, nogometaši so pokazali veliko borbenost, samozavest in tudi svežino. S tem seveda ni rečeno, da lahko brezskrbno začenjamo nastope v Franciji. Zavedamo se, da nas čaka izredno težka naloga.«
»Zelo pa bo odvisno že od prve tekme z Belgijo...«
»Vsa tri izločilna srečanja bodo izredno pomembna. Gotovo pa je, da bi nam zmaga proti Belgijcem vlila novega poguma, dala bi nam še večjo samozavest.«
»Čeprav je moštvo doslej pokazalo povsem zadovoljivo formo, pa ste že na tiskovni konferenci omenili, da še niste rešili nekaj mest- v reprezentanci.«
»Nismo še rešili vprašanja enega od napadalcev in enega od centralnih bekov.«
»Kako to, da v reprezentanci ni najboljšega strelca Pančeva?«
»Pančev je odličen nogometaš in seveda odličen strelec, mora pa še napredovati, mora se še marsikaj naučiti. Sicer pa je že v širšem krogu reprezentance. Pri tem pa bi dodal, da moč naše reprezentance niso posamezniki, temveč kolektiv.«
»In prav skupno igra naj bi bilo najmočnejše orožje v prvem srečanju proti Belgijcem?«
»Tako je! Le z maksimalnim naporom in prizadevanjem vseh lahko premagamo Belgijce, ki so odlično moštvo. Sicer pa bomo o tem srečanju še govorili po jutrišnjem (o.u. današnjem) treningu.«
Peno po telefonu...
spored tekem in televizijskih prenosov
Marko Elsner: »Žal mi je za Olimpijo«.
Čeprav so jugoslovanski nogometaši prejeli »ukaz«, da ne dajejo izjav, pa smo le malo pokramljali z Ljubljančanom Markom Elsnerjem, novopečenim držav lrn prvakom s Crveno zvezdo. Elsner Je se dejal: »Izredno mi je žal, da izpadla. Že mnogo prej pJUj	bo odločala tekma z
In žal, tako je tudi bilo. l, me sedaj, kaj bo s klubom. Kdo 0 odšel, kdo bo ostal? Od tega pa °dvisno, če se bodo Ljubljančani Kol vrnili med prvoligaše.
časnikarji se pritožujejo.
čn^,e dni bivanja v Lensu so imeli s nikar ji nemalo težav, da bi lahko
uspešno opravili svoje delo. Zaradi praznikov bodo vpress center« odprli šele danes. Glede na to, da je hotel za časnikarje oddaljen od Lensa 6 kilometrov in da je jugoslovanska reprezentanca v Le Touquetu (90 kilometrov od Lensa), potem je jasno, da so pogoji za delo zelo otežkočeni. In zato tudi ni čudno, da je nekatere časnikarje zajela živčnost in da je prišlo do »kratkega stika« s prav ta ko temperamentnim Tozo.
Le Touquet: od 5 tisoč do 35
tisoč prebivalcev
Le Touquet, kjer je nameščena jugoslovanska reprezentanca, šteje 5 tisoč prebivalcev. Mestece pa med turistično sezono bliskovito naraste, tako da je sedaj tam že 35 tisoč ljudi.
Iz Francije poroča naš urednik BRANKO LAKOVIČ
IZLOČILNI DEL
Torek, 12.6., v Parizu 20.30: FRANCIJA - DANSKA Sodnik: Roth (ZRN)
(TV: IT 1, KP)
Sreda, 13. 6., v Lensu 20.30: BELGIJA - JUGOSLAVIJA Sodnik: Frcdriksson (šve.)
(TV: IT 2, KP, LJ)
Četrtek, 14. 6., v Strasbourgu 17.15: ZRN - PORTUGALSKA Sodnik: Juška (SZ)
(TV: IT 2, KP)
Četrtek, 14. 6., v St. Etiennu 20.30: ROMUNIJA - ŠPANIJA Sodnik: Poumet (Belgija)
(TV: IT 3, KP)
Petek, 15.6., — POČITEK
Sobota, 16. 6., v Nantesu 17.15: FRANCIJA - BELGIJA Sodnik: Valentine (Škotska)
(TV: IT 1, KP)
Sobota, 16. 6., v Lyonu 20.30: DANSKA - JUGOSLAVIJA (TV: IT 3, KP, LJ)
Nedelja, 17. 6., v Lensu 17.15: ZAH. NEMČIJA - ROMUNIJA Sodnik: Keizer (Nizozemska)
(TV: IT 2, KP)
Nedelja, 17. 6., v Marseillu 20.30: PORTUGALSKA - ŠPANIJA Sodnik: Vautrot (Francija)
(TV: IT 3, KP)
Ponedeljek, 18.6., — POČITEK
Torek, 19. 6., v St. Etiennu 20.30: FRANCIJA - JUGOSLAVIJA Sodnik: Daina (Švica)
(TV: IT 3, KP, LJ)
Torek, 19. 6., v Strasbourgu 20.30: DANSKA - BELGIJA Sodnik: Prokop (NDR)
(TV: IT 2 ob 22.30)
Sreda, 20. 6., v Parizu 20.30: ZAH. NEMČIJA - ŠPANIJA
Sodnik: Hristov (ČSSR)
(TV: IT 2, KP)
Sreda, 20. 6., v Nantesu 20.30: PORTUGALSKA - ROMUNIJA Sodnik : Fahlner (Avstrija)
(TV: IT 1 ob 22.30)
POLFINALE
Sobota, 23. 6., v Marseillu 20.00: PRVI SKUPINE 1 - DRUGI
SKUPINE 2
Sodnik: Bergamo (Italija)
(TV: IT 2, KP)
Nedelja, 24. 6. v Lyonu 20.00: PRVI SKUPINE 2 - DRUGI
SKUPINE 1
Sodnik: Courtney (Anglija)
(TV: IT 3, KP)
FINALE ZA 1. MESTO 20.00: ZMAGOVALCA V POLFINALU sodnik : ni še določen (TV: IT 1, KP, LJ)
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
------ 165______
Vojaki so se oddahnili. V sobo so prišli še trije ^tizani: Dušan, Slovan in Lojze.
2 Karlo je oba oficirja in vodnika postavil k zidu, ha v ami kvišku. Vojaki pa so zlagali puške k vratom b“ kup. Temnopolt Napolitanec majhne postave, ki je Prvi v gatah, pa je gostolel:
“Ne streljajte, jaz sem komunist.« s Na progi je pretresljivo zapiskal vlak... Zaslišali nj. kropenje lokomotive in jekleni zven koles. Mimo . Ph je vozil vojaški vlak. Pri oknih so ostali vojaki bahali v pozdrav.
Karlo, ki se je bal, da ne bi z vlaka opazili, da je nekaj narobe, je priganjal. Vojaki so naglo zložili obleko in čevlje in napravili svežnje. Potem so se v samih spodnjicah postavili v vrsto po dva in dva. Karlo jim je rekel:
»Danes smo vam pustili življenje. Mi se borimo proti fašizmu in ne proti italijanskemu narodu. Zdaj pa lahko izginete, kamor vas je volja.«
Lojze je odprl vrata. Italijani v gatah — kako smešni so bili!
»V teku naprej — marš!« je poveljeval Karlo.
Kraljeva vojska je vdrla na cesto in kot preganjan trop ovac bežala v smeri mesta ob reki, ki je bilo oddaljeno nekaj kilometrov. Ljudje, ki so videli slečene Lahe, so se smejali. Ko so izginili za ovinkom, je tudi Karlo zaukazal odhod. Vsi borci so biti otovorjeni s plenom, orožjem in municijo, ujetniki pa so nosili svežnje obleke.
Karlo se je umikal vzdolž železnice v nasprotni
smeri, od koder so bili prišli. Znočilo se je. Obok neba nad mestom ob reki je bil razsvetljen, slišali so zvoke alarma.
Potuhnjeni pod cesto so poslušali rohnenje kamionov, na katerih se je prevažala vojska in jim poizkušala zapreti pot vrnitve. Luči avtomobilskih žarometov šo tipale v temo, sem in tja so se utrinjale rakete, noč je postala nemima in celo tišina je bila napeta.
Karlo je kmalu spoznal, da se bodo težko izognili spopadu z Italijani. Prebredli so dva potoka in stekli čez glavno cesto. Zavili so v Zemonska brda, se spustili navzdol in šli čez Reko po zasilni brvi.
Vijugasta pot navzgor in navzdol, čez dm in s trn po stezah — včasih tudi po gozdu, ker so se izogibali zased — je bila utrujajoča. Pripešačili so na Gure; šele tu so zavili proti Snežniku.
Na nebu je počasi kopnela noč, zvezde so bile vse bolj blede, iz zaselkov so že odmevali kriki petelinov in lajež psov.
Po predstavitvi na včerajšnji tiskovni konferenci
Gorica cilj prve in start druge etape na 40. kolesarski dirki po Jugoslaviji
Pokrajinsko prvenstvo v miniodbojki
Prodoren uspeh Sloge
Včeraj je bila v prostorih UGG v Gorici tiskovna konferenca, na kateri so predstavili letošnjo kolesarsko dirko po Jugoslaviji, ki bo imela za cilj svoje prve etape prav Gorico. Kot smo že poročali, bodo kolesarji prvi dan, to je v petek, 15. t.m., prevozili 170 km dolgo pot, ki jih bo peljala iz Pulja v Gorico. Mejo bodo prekoračili okrog 13.45 pri Škofijah, nato pa bodo v naših krajih vozili skozi Boljunec, Boršt, Bazovico, po tržaškem Karsu do štivana, nato skozi Jamlje, Dol in Rupo v Gorico, kamor naj bi pripeljali okrog 15.15. Cilj v Gorici bo na Travniku, kamor so že lani pripeljali kolesarji italijanskega »gira«.
ODBOJKA
Podeljene nagrade mesta San Giorgio
SAN GIORGIO Dl NOG ARO — Že šestič po vrsti so v nedeljo v S. Giorgio di Nogaro podelili deželne nagrade mesta San Giorgio trenerjem odbojke, igralcem in sodnikom, ki so na področju mladinske odbojke v deželi dali v preteklem letu največji doprinos razvoju in popularizaciji te panoge.
Med letošnjimi nagrajenci je tudi novinar športne 'redakcije našega dnevnika Aleksander Koren, ki je prejel nagrado kot trener pri ŠZ Bor za svoj doprinos pri razvoju mladinske odbojke v deželi. Poleg Korena je bila med trenerji nagrajena še Simonetta Agostinelli iz Pav Udine, i-gralka »under 15« Claudia Pizzami -glio iz Tomane, igralec »under 15« Gianluigi Filippuzzi iz Vb Maniago in sodnik Giancarlo Marangon.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so spregovorili predsednik organizacijskega odbora goriške etape Francesco Moise, podpredsednik Elvio Fe-rigo in soorganizatorja Michele Tu-ritto ter Radivoj Pečar. Organizacija prihoda v Gorico poteka pod okriljem krajevne turistične ustanove, v organizacijskem odboru pa sodelujejo tudi slovenske organizacije in sicer kolesarski klub Adria in ZSŠDI.
Moise je pri predstavitvi naglasil pomen izbire Gorice kot cilja prve etape in starta druge, ki bo v soboto popeljala kolesarje skozi vso goriško pokrajino (Tržič, Zagraj, Krmin) proti Benečiji in nato skozi mejni prehod pri Robiču do cilja v Bovcu. De-
LE CASTELLET (Francija) - Na včerajšnji motociklistični dirki za VN Francije v Le Castelletu se je v razredu do 500 ccm ponovil vrstni red z VN Zahodne Nemčije od 27. maja. Prvi je namreč na cilj privozil Spencer (honda), za njim pa sta bila znova dva Američana, Lawson (yama-ha) in Mamola (honda).
VRSTNI RED
250 CCM: 1. Mang (ZRN) yamaha 39T8”61 s poprečno hitrostjo 159,623 km na uro; 2. Lavado (Ven.) po 0”34; 3. Henveh (ZRN) real 0"63. LESTVICA ZA SP PO 6 DIRKAH: 1. Sarron 60; 2. Mang 46; 3. Lavado 36; 4. Sito Pons 35; 5. Wimmer in Herweh 30.
500 CCM: 1. Spencer (ZDA) honda 43’31"92 s poprečno hitrostjo 169,166 km na uro; 2. Lavvson (ZDA) yamaha po 5”79; 3. Mamola (ZDA) honda 6”22; 4. Haslam (VB) honda 49’'49; 5. Sheene (VB) suzuki I’IV’04. VRST-
jal je, da se s tem nadaljuje sodelovanje, ki so ga že v prejšnjih letih vzpostavili s prihodom jugoslovanske dirke v Trst in etapo italijanskega »gira« v Ljubljano. Poleg športnega pomena, saj bodo nastopali kolesarji, ki predstavljajo cvet svetovnega amaterskega kolesarstva, ima torej to sodelovanje tudi politični pomen, ki potrjuje mednarodno vlogo Gorice.
Na tiskovni konferenci so postregli tudi s številnimi informacijami tehničnega značaja, o katerih bomo še podrobneje poročali. Povejmo le, da sodeluje na dirki 170 tekmovalcev iz 14 držav, med katerimi so tudi številne olimpijske reprezentance.
NI RED ZA SP PO 6 DIRKAH: 1. Lawson 81; 2. Spencer 57; 3. Roche 43; Mamola 42; Haslam 37.
totip
1.	— 1.	Beato	1
2.	Bounty FC	2
2.	— 1.	Borgia	1
2.	Artico	2
3.	— L	Borbonese	2
2.	Bisonte Pi	1
4.	— 1.	Ascado	X
2.	Innario	2
5.	— 1.	Lino d’Ascagnano	2
2.	Romano Santos	X
6.	— 1.	Aitilo	1
2.	Beccaccia	2
KVOTE
12 (	23 dobitnikov) - 10.905.000 lir
11 ( 539 dobitnikov) -	450.000 lir
10 (5.697 dobitnikov) -	42.000 lir
V soboto se je na Opčinah zaključilo letošnje pokrajinsko prvenstvo v miniodbojki. Tako v ženski kot v moški kategoriji je letos nastopilo rekordno število ekip, rekordna pa je bila tudi udeležba mladih odbojkarjev, saj se jih je zbralo več kot 250. V štirih kategorijah (osnovna šola in igralci letnika 1972) je tudi letos zabeležila izreden uspeh Sloga, ki se lahko ponaša kar s tremi novimi pokrajinskimi naslovi in z enim drugim mestom. Uspeh je izrazit, če pomislimo, da se je mini volley v tržaški pokrajini široko razvil, da na tem področju društva že dalj časa dokaj strokovno delajo z mladimi in da je bila konkurenca izredno ostra.
Razveseljivo je tudi dejstvo, da je bila slovenska prisotnost letos množična, saj so predstavniki Sloge nastopili kar s 14 ekipami, 5 ekip je imel Sokol, dve Bor, eno pa kriška Mladina. Kakovost naših ekip je bila zelo dobra, pri nekaterih celo odlična, kar daje dobro upati za razvoj naše odbojke. Še zlasti pomemben rezultat so dosegli Slogini fantje letnika 1972, ki so premagali vse svoje nasprotnike in se bodo tako v zastopstvu tržaške pokrajine udeležili vsedržavnega finala v miniodbojki, ki bo septembra v Sieni.
FANTJE LETNIK 1972
IZIDI: Bergamas - De Tommasini 2:0; Sloga - Centro Olimpia 2:0 (15:8, 15:7; FINALE ZA 3. MESTO: Centro Olimpia - De Tommasini 0:2; Finale za 1. mesto: Sloga - Bergamas 1:1 (15:0, 8:15).
LESTVICA: 1. Sloga, 2. Bergamas, 3. De Tommasini; 4. Centro Olimpia.
SLOGA: Berdon, Prelec, Renčelj, Susič.
Za določitev absolutnega prvaka, so se morali slogaši letnika 72 spoprijeti z zmagovalci osnovne šole, ki so bili prav tako pripadniki Sloge. Zmagali so starejši (letnik 73) z 2:0 (i5:5, 15:4), ki so nastopili v naslednji postavi: Križman, Barev, Milič.
DEKLETA LETNIK 1972
V	tej konkurenci je Sloga uvrstila v finale dve svoji ekipi.
IZIDI: Sloga F - Centro Olimpia 2:0 (15:6, 15:7); Sloga D - Montasi» 0:2 (8:15, 8:15); FINALE ZA 3. MESTO; Sloga. D - Centro Olimpia 0:2 (9:15, 4:15); FINALE ZA 1. MESTO: Sloga F - Montasio 2:0 (15:10, 15:6).
LESTVICA: 1. Sloga F, 2. Montasio, 3. Centro Olimpia, 4. Sloga D.
SLOGA F: Fabrizi, Kocman, Lupine, škerk. SLOGA D: Citter, Čufar, Marucelli, Marzetti.
DEKLETA LETNIK 1973
V	tej kategoriji smo Slovenci u-vrstdli v finale dve ekipi in sicer kriško Mladino in Slogo. Poudariti velja, da so mlade slogašice imele dobršno mero smole, saj se jim je naslov izmuznil le za pičlo razliko dveh samih točk.
IZIDI: Sloga - Villa Corsia 2:0 (15:12, 15:12); Mladina - Monte Re 0:2 (0:15, 12:15); FINALE ZA 3. MESTO: Mladina - Villa Corsia 0:2 (13:15; 13:15); FINALE ZA 1. MESTO; Sloga - Monte Re 1:1 (11:15, 15:13;.
LESTVICA: 1. Monte Re, 2. Sloga, 3. Villa Carsia, 4. Mladina.
SLOGA: Castelli, S. in D. Jogan, Milič.
MLADINA: Drasič, L. in V. Košuta, Sedmak.
Sledilo je nagrajevanje, na katerem je predsednik pokrajinskega odbora LIPA V dr. Domenico Jacolin» nagradil prvouvrščene ekipe s po; kalom, bogato pa so bili nagrajeni vsi nastopajoči. Posebna komisija je proglasila za najboljšo igralko turnirja (1972) članico Sloge Katjo Fabrizi, igralec Bergamasa Paolo Ruf" fini pa je bil proglašen za najboljšega igralca.
Posebno prinzanje je dr. Jacolino v zastopstvu CONI podelil ŠZ Sloga tudi za letošnji množični nastop na prvenstvu, saj je sodelovala kar s 64 igralci in igralkami. (INKA)
Spencer pred Lawsonom
Na raznih kolesarskih dirkah
Lonjerska Adria v ospredju
Krasu 6. trofeja balinarskega kluba Kraški dom
Amaterji lonjerske Adrie v letošnji sezoni skorajda nimajo konkurence. Potem ko so prejšnji teden odnesli štiri zmage v petih kategorijah v vožnji na kronometer iz Boljunca do Jezera in osvojili še vrsto drugih in tretjih mest ter absolutno ekipno zmago, so se v nedeljo pomerili na dveh prizoriščih.
Med veterani sta Hafner in Kunaver nastopila v Manzanu in brez težav zasedla 1. in 2. mesto ter prinesla v Lonjer še trofejo za 2. ekipno mesto. Kadeti, juniorji in seniorji pa so pod vestno taktirko trenerja Milana Čoka sodelovali na dirki v Villalti pri Vidmu. Tudi tu so pobrali vse, kar je bilo na razpolago in še enkrat več kot dostojno branili beloni od re barve slovenskega kolesarstva.
Na izredno težki krožni progi je v
ostri konkurenci Janez Zakotnik prepričljivo osvojil prvo mesto z visoko prednostjo pred klubskim tovarišem Martinom Lenaršičem, ki je z zmago v množičnem sprintu zasedel drugo mesto na skupni lestvici, četrti je bil Erjavec (prvi v kategoriji kadetov), deseti Komac, v skupini pa sta prispela tudi Lenissa in Godnič. S takimi uvrstitvami jim ni ušla niti e-kipna zmaga, tako da postaja polica za pokale v društvu v Lonjerju kar pretesna za vse lovorike, ki jih A-dria prejema za prva mesta med e-kipami. Po sedmih prvih mestih v osmih dneh bodo kolesarji v nedeljo počivali in na Vršiču sledili dirki po Jugoslaviji, nakar bodo 24. junija spet nastopili, in sicer v Trstu.
(R. Peča*)
Požrtvovalni in marljivi balinarski delavci Kraškega d|oma iz repentabr-ske občine so v nedeljo na društvenem prostoru pri koči pod Rupo zelo gostoljubno sprejeli igralce dvanajstih društev z obeh strani meje, ki so se potegovala za 6. trofejo balinarskega kluba Kraški dom. Udeležencem je dobrodošlico izrekel tajnik Egon Škerk, ki je tudi pozval zamejske balinarje k budnosti in strnjenosti, da se prepreči sleherna provokacija nazadnjaških sil, kakršna je bila v petek v Bazovici.
V dopoldanskem delu turnirja, ki je potekal na baliniščih v Repnu in v Zgoniku, so bili izločilni boji v štirih skupinah in presenetljivo sta izpadli kotirani četverki Kobjeglava in Štanjel. Višek je tako po izenačenosti in dramatičnosti ter kvaliteti prikazane igre turnir vsekakor dosegel s polfinalno tekmo med domačim Kraškim domom A in Krasom iz
zgoniške občine, ki je trajala polne tri ure. Domačini so na začetku povedli kar z 10:2, Kras pa je stisnil zobe, postopoma znižal zaostanek in na koncu tudi obrnil rezultat v svojo korist. Balinarji Krasa so po tem preobratu, v katerega je le malokdo verjel, še pridobili na morali in so si v velikem finalu proti nabrežin-skemu Sokolu kaj kmalu nabrali izdatno prednost 10:2, ki so jo nato branili do konca in si tako zagotovili končno prvo mesto. Štiri prvouvršče-na moštva so prejela lepe pokale.
IZIDI >
Sokol - Dobravlje 13:12; Kraški dom B - Dobravlje 13:2; Sokol -Kraški dom B 13:9; Orlek - Zarja 13:9; Kobjeglava - Zarja 13:5; Orlek -Kobjeglava 13:11; Gaja - Brinj Povir 13:3; Kraški dom A - Gaja 13:8; Kraški dom A - Brinj 13:2; Štanjel -Repentabor 13:6; Kras - Repentabor 13:10; Kras - Štanjel 13:8.
POLFINALE: Sokol - Orlek 13:8, Kras - Kraški dom A 13:12.
FINALE ZA 3. MESTO: Kraški dom A - Orlek 13:8.
FINALE ZA 1. MESTO: Kras - Sokol 13:7.
KONČNA LESTVICA: 1. Kras Zgo; nik; 2. Sokol Nabrežina; 3. Kraški dom A Repentabor; 4. Draga Orlek.
POSTAVE
KRAS: Franko vič, Simoneta, B., L. in V. Milič, Skupek, Dell’Anno.
SOKOL: Mihelič, Micheli, Cortese, Franco.
KRAŠKI DOM A: Škerk, Milko, N-in V. šuc.
DRAGA: F. in V. Pirjevec, Stojkovič, Zlobec, švagelj. (B.S.)
• V PRIJATELJSKEM NOGOMETNEM srečanju v Riu De Janedru je Anglija z 2:0 (1:0) premagala Brazilijo. Zadetka sta dosegla Barnes in Hateley.
'm_ikTmusterl Čudežni otok
turnir mladinskega centra 1984
32.
Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika
AH/POSTI TISTO !..N\ UOTBJO LETETI, PA SEM VSE SkUPAT PUSTIL IN IZUMIL VOZILO, S 14ATERIM SE SICER,
LAH 140 VOZIM SAMO PO SUHEM, VEN« DAR NO, TAMLZ TE !

tZONECgj
ŽENSKA ODBOJKA
Ekipa Danice z Vrha je drugi finalist turnirja MC. V finalu, ki bo v četrtek, se bodo Vrhovčevke srečale s Sovodnjami, ki so slavile v prvi skupini.
MK-G — Ljubljanska banka 2:1 (16:14, 9:15, 15:6)
V	prvi tekmi so igralke MK nekoliko podcenjevale nasprotnice, ki so stopile na igrišče samo s petimi igralkami. Tako so po začetnem vodstvu popustile in s težavo osvojile prvi set. V drugem setu so Novogoričanke zaigrale zelo odločno in ga tudi zasluženo osvojile. V odločilnem setu pa so predstavnice MK bolj trdo poprijele in tako tudi zmagale.
Danica — Ljubljanska banka 2:0 (15:9, 15:9)
Danica je v zelo prijetni tekmi premagala z 2:0 Ljubljansko banko. Novogoričanke vsekakor niso razočarale, nasprotno, borile so se prav do konca proti objektivno močnejšim nasprotnicam.
Danica — MK G 2:0 (15:12
15:8)
V	odločilni tekmi so igralke z Vrha premagale Goričanke, ki niso igrale tako zbrano kakor bi morale. Zmaga Danice je bila popolnoma zaslužena, saj so igralke vedno imele srečanje v svojih rokah.
POSTAVE EKIP
DANICA: M. in N. Černič, Grillo, M. in P. Devetak, Suerz.
MK-G: Humar, Degrassi, Kojanec,
S.	in V. Primožič, Plet, Mulič.
LJUBLJANSKA BANKA: Širca, Petelin, Konič, Kerin, Žbona.
(MAL)
DANAŠNJI SPORED
TOREK, 12. 6.: MOŠKA ODBOJKA, SKUPINA B: 19.30: Mark - Naš prapor 2; 20.20: La Goriziana - poraženec; 21.30: La Goriziana - zmagovalec v prvi tekmi.
totocalcio
Atalanta - Sambencdcttese (p.p.) X A tal anta - Sambencdcttese (k.r.) 1
Cagliari - Arezzo	1
Catanzaro - Varese	2
Como - Triestina	1
Empoli - Cesena	1
Padova - Campobasso	X
Palermo - Monza Pescara - Cremonese (p.p.)	X
Perugia - Cremonese (k.r.)	1
Pescara - Lecce	X
Pistoiese - Cavese (p.p.)	X
Pistoiese - Cavese (k.r.)	1
Totocalcio se bo nadaljeval v ne-nedeljo, 26. avgusta, s pari italijanskega pokala 1984/85.
KVOTE
13 ( 4.834 dobitnikov) — 607.000 Ur 12 (78.171 dobitnikov) — 37.000 lir
1
Končana kolesarska dirka po Italiji
Podvig Francesca Moserja
SKOK V VIŠINO
Svetovni rekord Kitajca Zbuja
EBERSTADT (ZRN) - Kitajski skakalec v višino Zhu Janhua je na aUetskem tekmovanju v Eberstadtu P^tavil nov svetovni rekord s skokom 2,39 m in tako za en centime-jfr izboljšal lastni rekord, ki ga je dosegel septembra lani. Na istem tekmovanju sta se izkazala tudi Zahodna Nemca Tranhardt in Moegen-Dur6. ki sta s skokom 2,36 izenačila evropski rekord. S temi rezultati je tekmovanje v skoku v višino v Eberstadtu v zgodovino kot najbolj kvalitetno v zgodovini atletike to zanimiv bo njihov boj na olimpijskih igrah v Los Angelesu, kjer bodo vsi trije prav gotovo med glavnimi protagonisti skoka v višino.
Pretekli konec tedna pa je prinesel še en nov svetovni rekord. Za-hodnonemški deseterobojec Hingsen na državnem prvenstvu ZRN v Mannheimu z 8.798 točkami izboljšal Sv°j rekord za 10 točk.
VERONA — Moserju je uspelo! Z izredno vožnjo v zadnji etapi na kronometer od Soave do Verone je v 42 kilometrih najprej nadoknadil zaostanek 1 minute in 21 sekund in nato še povečal prednost pred Fignonom in osvojil končno zmago s prednostjo 1 minute in 3 sekund. Tako je Moser pri 33 letih zmagal svoj prvi »giro« in dokazal, da se da tudi pri teh letih s trdim delom doseči vse. Letošnja sezona je Moserju prinesla mnogo radosti, saj je pred tem zmagal na dirki v Sanremu in postavil tudi nov svetovni rekord v vožnji na eno uro.
Fignon je bil Moserju na kolesarski dirki dostojen nasprotnik in je tudi v zadnji etapi z drugim mestom dokazal, da spada med najboljše kolesarje sveta, vendar je moral priznati, da je Moser v tem trenutku močnejši.
Vrstni red
1. Moser (It.), ki je 42 km od Soa-
ve do Verone prevozil v 49'26” s poprečno hitrostjo 50,977 km na uro; 2. Fignon (Fr.) po 2’24”; 3. Gisiger (Švi.) po 2’38”; 4. Freuler (Švi.) po 2’44”; 5. Willems (Bel.) po 2'48”; 6. Baronchelli (It.) po 3’21”; 7. Lang (Pol.) po 3’39”; 8. Hekimi (Švi.) po 3’41”; 9. Mottet (Fr.)- po 3'45”; 10. Lejarreta (Šp.) po 3'45"; ... 52. Polončič (Jug.) po 7’26”.
Skupna lestvica
1. Moser (It.) 98.32’20”; 2. Fignon (Fr.) po 1’03”; 3. Argentin (It.) po 4’26”; 4. Lejarreta (Šp.) po 4’33"; 5. Van Der Velde (Niz.) po 6’56”; 6. Baronchelli (It.) po 7’48”; 7. Van Impe (Bel.) po 10’19”; 8. Breu (Švi.) po 1138”; 9. Seccia (It.) po 1F41”; 10. Pedersen (Nor.) po 13’35”; 11. Paniz-za (It.) po 15’46”; 12. Schepers (Bel.) po 16’55”; 13. Ruperez (Šp.) po 18’02”; 14. Chinetti (It.) po 18’44”; 15. Gayant (Fr.) po 2110"; 76. Polončič (Jug.) po 1.47’59”; 143 (zadnji) Saunders po 4.29'08”.
Posebna lestvica sprintov
1. Freuler (Švi.) 178 točk; 2. Van Der Velde (Bel.) 172,; 3. Moser (It.) 166; 4. Pedersen (Nor.) 160; 5. Fignon (Fr.) 160.
Velika nagrada mladih
1. Mottet (Fr.) 99.0211”; 2. Veg-gerby (Angl.) po 25'55”; 3. Dalla Rizza (It.) po 43'066"; 8. Polončič (Jug.) po 1.18'08”.
Lestvica gorskih ciljev
1. Fignon (Fr.) 53 točk; 2. Zappi (It.) 40; 3. Argentin (It.) 30; 4. Van Der Velde (Niz.) 29; 5. Magro (Šp.) 28.
Posebna lestvica za agonizem
1. Gisiger (Švi.) 24 točk; 2. Reno-sto (It.) 15; 3. Petersei (Nor.) 11.
Skupna lestvica ekip po časih
1. Renault - Elf 293.48’45”; 2. Mu-rella - Rossin 293.5119”; 3. Camera Jeans - Inoxpran 294.02’26”; 4. Del Tongo - Colnago 294.1515”; 5. Alfa Lum - Olmo 294.15 31”.
Lendl v Parizu premagal McEnroeja
Čehoslovak Ivan Lendl je zmago na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije prvič v svoji karieri osvojil eno izmed štirih preizkušenj za »veliki slani«. Njegov finalni dvoboj z Johnom McEnroejem bo prav gotovo ostal v zgodovini sodobnega tenisa kot eden najbolj napetih in dolgih spopadov. Američana je Lendl odpravil v petih setih po več kot štirih urah igre. Končni izid 3:6, 2:6, 6:5, 7:5, 7:5 priča o tem, da se je dvoboj za kasnejšega zmagovalca pričel naravnost katastrofalno. McEnroe je igral izvrstno, Lendl pa je bil povsem brez moči. Po drugem setu je McEnroe jev servis začel pešati, manj učinkoviti pa so bili tudi njegovi udarci z o-snovne črte. Forma Lendla se je naglo dvigovala, in McEnroe ni bil več kos »bombam« Čehoslovaka, ki je dvoboj predvsem osvojil na fizični in psihični ravni.
V igri ženskih dvojic sta Navratilova in Shrivereova s 5:7, 6:3, 6:2 premagali Mandlikovo (ČSSR) in Kho-dejevo (ZRN).
Triestina končala prvenstvo B lige na devetem mestu
Katastrofalen poraz Triestine v Comu
Italijanski nogometni pokal
Torino, Roma, Verona in Bari v polfinalu
Como — Triestina 5:1 (3:0)
STRELCI: Malleoli v 27. in 32. m*n- (enajstmetrovka), Tedesco v 40. *™n-, Borgonovo v 68. min., Sclosa v “E min. in De Falco v 90. min. (11-toetrovka).
TRIESTINA:	Pelosin, Costantini
(od 37. min. Stimpfl), Ardizzon, Valpti- Mascheroni, Ruffini, De Falco, Rn"01?6' E™113110' Leoma rd uzzi (od min. Piccinin), De Giorgis.
. S katastrofalnim porazom v Comu )e Triestina sklenila letošnje nasto-v B ligi. Tržačani so igrali povsem nezbrano kar je najbrž posle-~-a številnih govoric o skorajšnjih °dhodih nekaterih nogometašev Triestine. Tisti, ki so si že zagotovili obnovitev pogodbe se niso kdove kako Potrudili, tisti, ki pa pogodbe ne bodo obnovili... tudi. Tako je moral vratar Pelosin brez moči prisostvo-
vati napakam svojih branilcev in zlasti nemotenemu uhajanju nasprotnikovih napadalcev proti njegovim vratom. Še najbolj se je potrudil De Falco, ki se je še potegoval za naslov najboljšega strelca lige. Njegov trud je bil tudi poplačan z golom, ki ga je iz enajstmetrovke dosegel prav v zadnji minuti srečanja. S tem zadetkom je na vrhu lestvice strelcev dohitel Magrinija, vendar je oba prehitel Pacione (Atalanta), ki je Sam-benedetteseju zabil dva gola.
V tem kolu je padla tudi zadnja beseda glede obstanka v ligi. Kljub zmagama sta izpadla Pistoiese in Palermo, odločilen pa je bil pri tem gol, ki ga je tik pred kancem dosegel Empoli v tekmi s Cesene.
Triestina je tako končala prvenstvo na devetem mestu, kar je solidno izhodišče za novo sezono, v kateri Tržačani startajo na A ligo.
KONČNA LESTVICA
«Atalanta	16	17	5	49:28	49
Como	17	14	7	41:26	48
Cremonese	15	15	8	44:29	45
Lecce	13	16	9	33:28	42
Padova	11	18	9	34:38	40
Arezzo	12	16	10	34:33	40
Campobasso	13	14	12	31:31	40
Perugia	9	20	9	33:30	38
TRIESTINA	11	16	11	37:40	38
Varese	11	15	12	30:38	37
Cagliari	10	16	12	31:32	36
Pescara	13	10	15	41:48	36
Cesena	10	15	13	31:33	35
Monza	11	13	14	29:34	35
Sambenedettese	9	17	12	30:35	35
Empoli	8	19	11	27:34	35
Palermo	9	16	13	30:32	34
Pistoiese	12	10	16	27:34	34
Cavese	8	17	13	25:33	33
Catanzaro	10	10	18	34:45	30
Atalanta, Como ir		i Cremonese			na-
predujejo v A ligo, Palermo, Pistoiese, Cavese in Catanzaro nazadujejo v C-l ligo.	i
lil
Torino - Roma in Verona - Bari sta letošnja polfinalna para italijanskega nogometnega pokala, prvi tekmi pa bosta na sporedu že jutri zvečer, medtem ko bosta povratni na vrsti v nedeljo.
Tudi v četrtfinalu, kot že med kvalifikacijami, je prišlo do nekaterih velikih presenečenj. Potem ko je izločil Juventusa je Bari (v minuli sezoni v C-l ligi) v dvojnem spopadu odpravil še Fiorentino. Zmagal je kar sredi Firenc z 2:1, se pravi z enakim izidom, kot v prvi tekmi. Prvi so povedli domačini s Passarello, kar je že zadoščalo za uvrstitev, vendar sta bila nas to uspešna Guastalla in Acerbis.
Udinese je v Veroni izgubil le z 1:0 (gol Ioria po enajstmetrovki), ven-
dar zaradi dvojne veljave golov na gostovanju je v skupnem seštevku moral priznati premoč Verončanov. V videmskem taboru je bilo seveda razočaranje veliko, Žico pa tudi prihodnje leto ne bo igral v mednarodnem pokalu.
V	Milanu je Roma šele po podaljških odpravila Milan. Po regularnem času je bilo stanje 1:1 (Cerezo in Carotti), v 94. minuti pa je bil uspešen Cerezo.
V	Torinu sta se Torino in Sampdo-ria razšla pri 0:0, napredovali pa so Turinčani, ker je bil izid v Genovi 1:1.
• V PRIJATELJSKEM ODBOJKARSKEM SREČANJU je Rdeča zvezda iz Prage s 3:1 (15:12, 17:19, 15:12, 15:3) premagala Tornano iz Gradišča.
Medtem ko si drugo mesto delita D. Bajc in lanski prvak E. Pertot
B. Filipovič letošnji zamejski šahovski prvak
V soboto zvečer je bilo v Gregoričevi dvorani v Trstu zamejsko ša-°vsko brzopotezno prvenstvo ZSŠDI 3 leto 1984, katerega so se udele-jp1 vsi najboljši zamejski šahisti, ra-®n Goričanov. Prvenstvo je osvo-mojster Božidar Filipovič, dru-E°. mesto pa si delita prof. Drago totJC *n lanskoletni prvak Egon Per-
Šahisti so najprej odigrali polfina-e’ najboljši štirje od vsake polfi-atne skupine pa so se uvrstili v maino, iz katere je nato izšel pr-ak. V prvi polfinalni skupini je zma-Pertot, ki je premagal čisto vse krneče. Na drugo mesto se je premil presenetljivi Drago Antončič, na etje pa Bajc. V glavnem v tej sku-Pm* ni bilo posebnih presenečenj.
V drugem polfinalu je zmagal Filipovič, ki je osvojil vse partije, drugo mesto v skupini pa je presenetljivo osvojil Zlatko Jelinčič, ki je izgubil le s Filipovičem. V finale sta se še uvrstila Benedetto in Dušan Jelinčič.
Popolni lestvici ' obeh polfinalnih skupin sta sledeči : 1. polfinale - 1. Pertot 8 točk; 2. Antončič 6,5; 3. Bajc 5; 4. Rudež 5; 5. Jankovič 4,5;
6.	Ukmar 3; 7. Hmeljak 1,5; 8. - 9. Božič in Stefani 1 točka.
2. polfinale - 1. Filipovič 7; 2. Z. Jelinčič 6; 3. Benedetič 5; 4. D. Jelinčič 4; 5. Prašelj 3; 6. Debeljuh 2;
7.	Hrovatin 1; Čuk 0 točk.
Tisti, ki se niso uvrstili v finale,
so se med seboj pomerili v tolažilni skupini, v kateri je premočno zmagal Bruno Jankovič pred Prašljem in Ukmarjem.
Osem finalistov se je med seboj pomerilo dvokrožno, že v prvih kolih pa je Filipovič z 2 proti 0 premagal neposrednega tekmeca za prvo mesto Pertota .kmalu nato pa je prepustil točko Bajcu, tako da je bilo vprašanje prvega mesta spet odprto. Vendar pa je nato Pertot prepustil točko tako Bajcu in Antončiču, tako da je Filipovič zasluženo slavil. Odlično je igral Bajc, ki bi lahko, če ne bi izgubil dvoboja z Rudežem, lahko ogrozil Filipoviča na prvem mestu, tako pa je le delil drugo mesto s Perto-tom. Četrto mesto je osvojil zelo so-
lidno Antončič, peto mesto pa si delita Dušan jp Zlatko Jelinčič.
Popolna lestvica tolažilne skupine: 1. Jankovič 8 točk; 2. Ukmar 7; 3. Prašelj 6; 4. Hmeljak 4; 5. - 7. Debeljuh, Stefani in Čuk; 8. - 9. Božič in Hrovatin 1 točka.
Lestvica finalne skupine: 1. B. Filipovič 13 točk; 2. - 3. D. Bajc in E. Pertot 10; 4. D. Antončič 8,5; 5. - 6. Z. in D. Jelinčič 4,5; 7. Rudež 3,5;
8.	Benedetič 2 točki.
Prvi trije uvrščeni so prejeli pokale ZSŠDI, ostali finalisti in prvo-uvrščeni v tolažilni skupim pa kolajne. Sedaj se bo šahovska dejavnost za krajše obdobje prekinila, naslednji brzotumir pa bo predvidoma oktobra meseca, (dj)
NA ATLETSKEM MITINGU
T. Naturai druga pri Pordenonu
V	soboto zvečer je bil v S. Vitu al Tagli amento pri Pordenonu mednarodni atletski miting, katerega so se u-deležili atleti številnih italijanskih dežel in tudi iz Slovenije. Kakovost udeležbe je bila zelo dobra, saj je nastopilo tudi nekaj kandidatov za OI, med katere velja omeniti skakalca v višino Apostolovskega.
V	skupni ženski kategoriji članic in mladink je borovka Tiziana Naturai osvojila v skoku v daljino odlično drugo mesto z razdaljo 530 cm za Ljubljančanko Javornikovo, ki je skočila 570 cm.
V	nadaljevanju atletske sezone bo že drevi v Vidmu na sporedu deželni miting naraščajnikov in naraščajnic, v petek na Grezarju v Trstu pa bo Bor Infondata priredil pokrajinsko tekmovanje za člane, mladince, naraščajnike obeh spolov.
Uspel košarkarski turnir Radenske
, V soboto zvečer se je končal košar-turnir Radenska. V natrpani korani sta se v velikem finalu pome-r3. Jadran in Servolana, ki sta v k-viru turnirja odigrala tretji mestni Jroj tretjeligašev. Slavila je naša d;!;*'03 ®Eipa in tako tudi potrdila, jjf- je trenutno druga košarkarska si-13 v našem mestu.
turnir Radenske je tudi na Ptosno presegel vsa pričakovanja: ak večer se je v Borovem »balonu« la * *a. Ježica ljudi, tako da je bi-,‘udi udeležba gledalcev več kot dovoljiva, košarkarski delavci Bora p« s° g svoje strani poskrbeli za zelo _!?ro m usklajeno organizacijo in za ^den Potek turnirja.
J* koncu bi še enkrat navedli kon-d vrstni red letošnjega turnirja Rakeka in omenili še enkrat prejemni-1 Tlndividualnih nagrad in priznanj : • “adran; 2. Servolana; 3. In ter 1904; t,. J1 '■ 5. Ali Stare Cortina Sport; 6.
r Radenska ; Najboljši strelec tur-je 3 je bil Boris Vitez (79 točk), ki prejel tudi posebno priznanje za Ip^ttev prvega mesta med strelci v “saji C1 ligi. Najboljši igralec tur-
Posnetek s tekme med Jadranom in Interjem 1904
nirja, je bil, po mnenju vseh trenerjev, Gianpiero Agostini (Inter 1904). Najuspešnejši izvajalec metov iz položaja »3 točk« je bil Sergio Bubnich (Servolana).
Mladi Inter jev košarkar Mauro Lorenzi pa je bil najuspešnejši izvaja-
lec prostih metov (24:28 — 85,7 odst.).
Poleg tega so iz vsake ekipe nagradili še naslednje košarkarje: Klobas (Bor Radenska), Sculin (Ali Starš Cortina sport), Macuz (SGT), Micol (Inter 1904), Bubnich (Servolana) in Gulič (Jadran).	(Cancia)
obvestila
Športna šola Trst
sporoča, da bo zadnja seja glavnega odbora v tem šolskem letu danes, 12. t.m., ob 20. uri na stadionu »1. maj«.
ŠZ Sloga
sklicuje v petek, 15. junija, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah redni občni zbor. Prvo sklicanje ob 20. uri, drogo, ob 20.30. Dnevni red: 1. predsedniški pozdrav, 2. tajniško poročilo, 3. poročilo planinske sekcije, 4. blagajniško poročilo, 5. volitve, 6. zaključki.
TRK Sirena
prireja julija meseca štiri Jadralne tečaje za otroke od 8. do 11. leta starosti. Pogoj Je, da so dobri plavalci. Vpisovanje na sedežu TPK Sirena v Barkovljah vsak dan — razen ob nedeljah — od 19. do 20. ure ali pa na ZSŠDI, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 do 20. junija med delovnim urnikom.
Jadralni klub Čupa
prireja v Sesljanu od 18. 6. do 21. 7. 3 jadralne tečaje na OPTIMISTIH za otroke od 8. do 14. leta ter 5 tečajev
za višješolsko mladino in odrasle za upravljanje WINDSURFOV. Prijave sprejemajo na sedežu ZSŠDI — tel. (040) 767-304 do 16. junija. Vsak tečaj bo trajal 1 teden, udeleženci tečaja bodo lahko uporabljali društvena plovila brezplačno vse poletje.
ŠD Dom
prireja v sodelovanju s Klubom prijateljev košarke v Novi Gorici in drugimi mladinskimi organizacijami 24-umo mednarodno košarkarsko tekmo, ki bo v Gorici 22. in 23. t.m., med ekipo iz Nove Gorice in ekipo zamejskih Slovencev, čeprav bo ekipa pretežno goriška, prireditelji vabijo košarkarje s Tržaškega, ki bi radi nastopali na tem maratonu, naj se najkasneje do jutri, 13. t.m., prijavijo na sedežu ŠD Dom v Gorici, Ul. Malta 2, tel. (0481) 33029.
TO ZSŠDI za Goriško
obvešča, da bo seja odbora danes v Jamljah v gostilni Pahor s pričetkom ob 20.30. Na dnevnem redu prihod kolesarske dirke po Jugoslaviji. Vabljeni so predstavniki športnih in kulturnih društev v doberdobski in sovo-denjski občini.
Naročnino: Mesečno 10 000 lir celoletno 120 000 lir V SFRJ številko 15.00 dm. naročnino zo zaseb mke mesečno 180.00. letno 1 800 00 dm. zo organizacij m podjtio mesečno 250.00. letno 2 500.00 dm
Poštni tekoči ročun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro ročun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|Ona Kardeljevo 8/II nod telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovskf 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir zo mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'" IVA 18'^ Osmrtnice, zahvale m sožalja po formalu Oglasi iz dežele Furlanije" Julijske krajine se noro čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775-275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
,zdaia L^Jztt
m tiska V ^Trst
Član Italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
12. junija 1981
Ob smrti komunističnega voditelja Enrica Berlinguerja
Od Togliattijevega sodelavca do tajnika KPI
Pogovor z deželnim tajnikom KPI Rossettijem
Izgubili smo borca za boljšo bodočnost
Označili so ga za uganko. Bil je introverznega, zaprtega značaja, malo zgovoren (»Ne izgubi prilike, da ne bi bil tih«), Enrico Berlinguer se je rodil v Sassariju leta 1922 in že z osmim letom se je udeležil prve demonstracije, ko je s svojimi bratranci šel v »povorki« skozi neko obmorsko vasico, da bi protestiral proti umazaniji v tistem kraju.
Na klasičnem liceju je izstopal v zgodovini in filozofiji, igral je nogomet, nato študiral na univerzi pravo, katerega ni nikoli dokončal: delo v partiji je prevladalo nad študijem. V komunistično partijo ga je vpeljal Bruno Mura. V KPI se vpiše leta 1943. Bil je tudi sto dni v zaporu, ker je protestiral proti podražitvi prehrambenih izdelkov, leta 1944 pa ga Togliatti pokliče v Rim, da bi se ukvarjal z mladinsko problematiko. Režiser Carlo Lizzani se spominja, da jc bil Berlinguer neutrudljiv, z veliko prepričevalno močjo. V njem je bilo že razpoznati voditelja in najbrž zaradi nekakšne skrivnostnosti, v katero je bil ovit, je zelo ugajal dekletom.
Pozneje je bil zadolžen, da v Milanu organizira mladinsko organizacijo, katere je, po povratku v Rim, postal tajnik. V glavnem mestu kupi motor harley davidson in se poroči z Letizio, kateri obljubi, da ne bo ospo-raval verski vzgoji, ki jo bo le ta dajala njunim štirim otrokom.
Enrico Berlinguer je skupaj z In gaom kaj kmalu postal Togliattijev ljubljenec. Leta 1949 postane glavni tajnik mladinske komunistične federacije, vstopi v centralni komite partije in je od leta 1950 do leta 1953 predsednik svetovne federacije demokratične mladine. Ta funkcija mu omogoča potovanja v tujino, predvsem v Vietnam in države Vzhodne Evrope
in s tem pridobi dragocene mednarodne izkušnje.
Leta 1960 mu Togliatti poveri enega izmed ključnih sektorjev v okviru KPI: organizacijo. Ko Paimiro Togliatti umre leta 1964, je Berlinguer v sprevodu takoj za krsto ob Nilde Jotti in z ostalimi voditelji partije, iz vrst katerih izberejo novega tajnika — Luigija Longa.
Sledijo zelo zamotana leta, v katerih je že razpoznati prve znake krize gospodarskega booma in ko se začenjajo ustanavljati vladne koalicije sredine in levice. Prav v tem obdobju se Berlinguerjeva vloga krepi in postane nekakšen Longov namestnik. Leta 1968 je prvič izvoljen v poslansko zbornico in leto pozneje je imenovan za podtajnika, kar mu na-vrže nove odgovornosti. S tem pa postane ob Amendoli in Ingrau ena vodilnih osebnosti KPI. V tem obdobju dela Berlinguer v tesnem stiku z Longom in razvija nove politične poti v okviru italijanske problematike.
In on sam, v zaključni repliki na kongresu leta 1972, ko je izvoljen za glavnega tajnika, potegne črto nad to refleksijo:	»Veličina vseh mogočih
vprašanj, ki jih je treba rešiti, je tolikšna, da je enotnost levice nujen pogoj, ampak še ne zadosten«. Nujno je potrebna »nova perspektiva, in sicer sodelovanje med velikimi ljudskimi tokovi: komunističnim, socialističnim in katoliškim«. Zunanjepolitična vprašanja dajejo tudi vzgib za korak naprej v iskanju novih notranjih političnih poti: zavezništvo med velikimi ljudskimi in demokratičnimi komponentami v državi narekuje idejo o »zgodovinskem kompromisu« in to v času, ko so gospodarska vprašanja zelo izpostavljena in ob »primeru Allende« v Čilu.
Naslednja leta so v luči velikih volilnih uspehov KPI in Berlinguerja. Z letom 1974, ob referendumu za raz-poroko, se tudi partiji odprejo nove možnosti.
Na kongresu leta 1975 Berlinguer potrdi veljavnost linije »zgodovinskega kompromisa«; ki jo obogati tudi z iskanjem evropskega zavezništva, katero pozneje definirajo kot »evro-komunizem«. V istem letu je zabeležiti tudi porast KPI na upravnih volitvah in dosežene pozicije dobijo svoje potrdilo tudi na političnih volitvah leta 1976. Gospodarska, družbena in politična kriza, volilni uspeh KPI, srečanje med dvema osebnostima, kot sta Berlinguer in Moro, odprejo novo politično fazo: državno solidarnost. V tem obdobju pa mora tudi KPI v konfrontacijo s skupinami na svoji levici predvsem kar zadeva zgodovinski kompromis. In v tem času razvije Berlinguer idejo o »austerity«, ki pred-
stavlja nov pozitiven razvoj v iskanju odgovora na krizo industrializiranega Zahoda.
Na vsedržavnem kongresu KPI leta 1979, potem ko je Italijo pretresla Mo-rova smrt, uveljavi Berlinguer koncept »tretje poti«: gre za originalno italijansko pot v socializem. Na volitvah istega leta pa Berlinguerjeva partija doživi neuspeh in ob sestavi Cossigove vlade gre spet v trdno opozicijo. In preteče precej mesecev, ko se začne prehod iz opozicije v alternativo. Le to izpostavi komunistični tajnik leta 1980 v svojem znamenitem govoru v Salernu. Gre za demokratično alternativo KD, ki naj jo sestavlja široko zavezništvo progresivnih družbenih in političnih sil in katerega bistvo mora biti enotnost levice.
Berlinguer potrdi ta predlog ob »moralnem vprašanju«, ko se ob »primeru Gelli« zruši Forlanijeva vlada in se začenja Spadolinijevo obdobje. V istem letu posveti Berlinguer veliko pozornost tudi mednarodnemu dogajanju in izjavi, da se »gonilna sila nekaterih vzhodnih družb, ki se je začela z oktobrsko revolucijo, počasi izčrpuje«.
Smrt generalnega tajnika KPI Enrica Berlinguerja je boleče odjeknila tudi v naši deželi, kjer je bil umrli komunistični voditelj zelo cenjen in priljubljen tudi med ljudmi, ki se ne istovetijo v partiji. Giorgio Rossetti, deželni tajnik KPI, nam je pred svojim odhodom v Rim, kjer se bo udeležil žalnih slovesnosti in izredne seje KPI, v kratkem razgovoru orisal lik in tudi nekaj osebnih vtisov, ki jih je doživel na številnih srečanjih z Berlinguerjem.
»Komunisti iz Furlanije-Julijske krajine se spominjamo Berlinguerja,« nam je dejal Rossetti, »kot človeka, ki je vedno vestno in živo spremljal vprašanja naše dežele. V njem smo lahko
v vsakem trenutku našli oporo in bili vedno deležni občutnega in premišljenega nasveta. Leta 1976 je bil prvi vsedržavni politični sekretar, ki je o-biskal od potresa porušeno Furlanijo in se zadržal med temi nesrečnimi ljudmi, ki so ga takoj sprejeli za svojega, Spominjam se ga nato med delavci pordenonske tovarne Zanussi v zasedenem obratu, ko jim je prinesel vso solidarnost KPI in celotnega italijanskega delavskega gibanja.«
KAJ PA BI REKEL O NJEGOVEM
ODNOSU DO SLOVENCEV?
»Slovensko manjšinsko vprašanje je imel za načelno vprašanje svobode in demokracije in ni mogel razumeti, kako štirideset let po zmagi nad naci-fašizmom, italijanska država ni še rešila tega vprašanja. Ko sva se srečevala v Rimu ali drugod, se je Berlinguer vedno zelo rad spominjal tistega svojega zadnjega srečanja s Slovenci, v Križu, v Trebčah in na samem Trgu Unità. Navdušenje, s katerim ga je sprejelo slovensko prebivalstvo, ga je prijetno presenetilo in mu ostalo zelo vtisnjeno v spominu.
To pa ni bilo edino srečanje, ki ga je imel s Slovenci v Italiji. Ob drugih priložnostih se je večkrat srečal s slovensko enotno delegacijo ter venomer izpričal obvezo KPI za izglasovanje pravičnega zaščitnega globalnega zakona. Sledil je slovenskemu kulturnemu življenju. Posebno rad pa je imel pesmi partizanskega pevskega zbora ”Pinko Tomažič’’.«
KAJ PA SEDAJ, KAKO NAPREJ?
»Naša partija in z njo tudi italijanska demokracija sta izgubili velikega voditelja, ki se je znal soočati tako z velikimi mednarodnimi problemi kot i navidez manjšimi vprašanji, kot je npr. problematika naše dežele. Berlinguerjeva izguba zapušča v nas veliko praznino. V tem žalostnem trenutku pa moramo še odločnenje in vztrajneje nadaljevati po poti, ki nam jo je začrtal skupno z Gramscijem in s Togliattijem.
Berlinguer je umrl takorckoč na _ bojišču. Za nas komuniste in mislim tudi za vse italijanske in slovenske demokrate bo ostal simbol boja za popolnejšo demokracijo in za pravičnejši jutri.«
Pertini in Ingrao takoj po sporočilu, da je Berlinguer umrl (Telefoto AP)
Mitja Ribičič na proslavi ob 40. obletnici Unije Italijanov za Istro in Reko
Manjšinski problemi so odgovornost večinskega naroda
REKA — V soboto je bila na Reki proslava ob 40 letnici ustanovitve Unije Italijanov za Istro in Reko. Slavnostna govornika sta bi la, kot smo že poročali, predsednik Unije Silvano Sau in član predsedstva ZKJ Mitja Ribičič, ki se je med drugim v svojem posegu dotaknil tudi odnosov med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji. Mitja Ribičič je dejal: »Naša revolucija je izvirna, ker spaja narode in razredne interese. Proces emancipacije naroda, njegovega razvoja in rasti, njegove pravice do gospodarskega in kulturnega napredka povezuje, ali bolje uresničuje tako, da krepi vodilno vlogo delavskega razreda, sile dela in zna nja, da osvobaja človeka in njegovo delo. Mi slim, da je razvoj samoupravljanja vnesel v odnose med narodi in narodnostmi nove žlahtne demokratične in humanistične lastnosti. To seveda ne pomeni, da izginja pomen klasičnih manjšinskih pravic, pravice do šolstva, jezika, zgodovine, kulture, povezanosti z matičnim narodom. Vse to ostaja enako pomembno, samo vse bolj to ureja narodnostna skupnost sama v svoji krajevni in občinski samoupravi v ne posrednih odnosih s skupnostjo večinskega na roda in vse manj to zavisi od dobre ali slabe volje države.
Pred 35 leti je Tito vodil razširjeno sejo izvršnega komiteja CK ZKJ, na kateri je bil sprejet obširen referat Edvarda Kardelja o vprašanjih nacionalnih manjšin. Gre za strateško programsko in ustavno orientacijo Jugoslavije in za nadaljnje bogatenje pridobitev naše revolucije. Naj kratko naštejem ta karde-Ijevska načela, ki so še tako aktualna tudi v sedanjem političnem trenutku: narodnosti znotraj in manjšine zunaj pomenijo načelno isti
problem glede vseh vprašanj. Ta princip ne morejo okrniti obstoječi odnosi s sosedi; moramo se braniti pred šovinističnimi in hegemo-nističnimi napadi, vendar ne za ceru) omejevanja pravic manjšin doma in zunaj; manjšine niso zlo, one predstavljajo prednost: samoupravljanje spreminja manjšine v enakoprav-ven subjekt z večino; manjšinski problemi so v prvi vrsti odgovornost večinskega naroda, manjšinsko vprašanje ni vprašanje spreminjanja meja, pač pa vprašanje njihovega postopnega ukinjanja; manjšine žive v glavnem na gospodarsko nerazvitih področjih in je njihov problem povezan z ekonomskim in s socialnim razvojem; vsi problemi in zahteve manjšin niso nacionalizem in šovinizem, treba je videti, zakaj so nastali in kje so pravi problemi in interesi ljudi; večina mora ustvariti moralne in materialne predpostavke za enakopravnost in svoboden razvoj narodnosti; ni prirodne a-similacije; ne ustvarjamo konklav manjšinskih organizacij, ampak javno družbeno aktivnost ljudi vseh narodnosti skupaj; uveljaviti je treba načelo dvojezičnosti v prvi vrsti za večinski narod na narodnostno mešanem področju, od vrtca do visokih šol, od kra jevne samouprave do občin in regij. Manjšina mora imeti pravico do povezanosti z matičnim narodom, še posebej z demokratičnimi procesi. Ta Kardeljeva načela smo uresničevali več desetletij v naši družbeni praksi z razvojem socialističnega samoupravljanja pa smo tudi izgrajevali nove manjšinske institute, tako znotraj ustavnega sistema, na primer kulturno prosvetne interesne skupnosti v Sloveniji, kot znotraj frontovske organiziranosti italijanske unije.«
Mitja Ribičič se je v nadaljevanju svojega posega zavzel za uresničevanje pravic slovenske manjšine, ki živi zunaj meja matične domovine: »Prav tako kot se sami zavzemamo za dosledno uresničevan je tistih posebnih narodnostnih pravic, ki so zapisane in opre deljene v mednarodnih aktih, se bomo tudi vnaprej v imenu vse Jugoslavije kot skupno sti mnogih narodov in narodnosti zavzemali tudi za izpolnitev vseh teh mednarodnih ob veznosti in moralnih dolžnosti tudi pri naših sosedih. Ne samo zato, ker tam žive deli na ših narodov, pač pa tudi zato, ker gre za temeljne človekove pravice, ki niso nikakršen privilegij ali pa »licitacijsko« blago. Tako bo tudi vnaprej v naši politični usmeritvi prisotna naša zahteva po izpolnitvi 7. člena avstrij-, ske državne pogodbe in seveda tudi naša pod pora zahtevam slovenske narodnosti v Italiji po takšni zakonski globalni zaščiti, ki bo odgovarjala vitalnim interesom slovenskih ljudi, ki danes žive ob naši odprti meji v treh pokrajinah Furlanije - Julijske krajine, to pa je tudi interes večinskega italijanskega naroda.
Obotavljivost glede izpolnitve tega pomembnega področja osimskih dokumentov, ki so kontinuiteta tistega nivoja manjšinske zaščite, kakršna je bila dosežena kot pridobitev skupnega antifašističnega boja in gospodarsko-kultumega sodelovanja med Jugoslavijo in I talijo, postaja v sedanji nemimi evropski in svetovni situaciji nevarna in politično izredno škodljiva za nadaljnji razvol odnosov. Osimski sporazumi, ki so politično zelo pomemben dokument, bi lahko postali formalen akt, če Jugoslavija in Italija ne bosta s konkretnimi aktiimostmi pokazali več zanimanja in volje
za njihovo uresničevanje, slovenska manjšina v Italiji in italijanska narodnost v Jugoslaviji pa bi morali v tem smislu izvajati stalen pritisk na svoje vlade, kajti njun skupni interes je, da bi obe državi v celoti in dosledno izpolnjevali te sporazume kot svoj skupen interes in skupno obveznost. Ne samo, da j* takšno preizkušanje strpnosti in nepotrpežljivosU slovenske narodnosti, ki je zakon ne varuje pred divjanjem in izgredi fašističnih in šovinističnih sil nehumano in demokratično, tem več predstavlja tudi izvor nepotrebnih zapletov in nezadovoljstva.«
Mitja Ribičič je še omenil spodletelo fašistično provokacijo v Bazovici. »Gre za sramoten poskus, ki ga je skupen nastop italijanskih in slovenskih antifašistov onemogočil-Energičen nastop italijanskih oblasti, je dokazal, da vedo, da fašistične sile ogrožajo italijansko ustavno ureditev, najosnovnejše človekove pravice, pravice ki zadevajo vse italijanske državljane, neglede na njihovo nacionalno pripadnost. Fašistične provokacije se obnavljajo prav v teh dneh ko slavimo 40. obletnico zmage zavezniške vojske nad fašizmom, zmage, ki smo ji tudi mi dali svoj prispevek. T° je obenem tudi jamstvo, da bodo demokratične sile v naši in v italijanski družbi storile vse, da bi se mračna leta fašizma ne vrnila nikoli več. Zakon o globalni zaščiti bi odpravil tudi zadnje pomisleke in ustvaril vzdušje spoštovanja in stabilnosti ter odprl za italijansko skupnost v Jugoslaviji in za slovensko manjšino v Italiji perspektive gospodarskega in kulturnega razvoja, s čimer bi se okrepila vloga mostu med našima narodoma in državama.«