V Ljubljani, sreda dne li>. maja 1812. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ::: Štev. 135. Posamezna številka 6 vinarjev. .DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in ?raznildh — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob . uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v spravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno fr 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — i inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se k. pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. :n Slovenski mladini... Trst, 11. maja Ali, kod mi mladeniči hodimo, In tratimo mlade moči!... Človeka, ki le količkaj primerja mladino nam sosednih kulturno razvitejših in gospodarsko silnejših narodov z našo slovensko mladino. se mora lotevati žalost, strah, obup ... Tam toliko bujno se razvijajočih izobraževalnih. političnih, strokovnih, športnih i. dr. organizacij tu pri nas krčevito obešanje na peščico zastarelih, brezmiselnih načel, za katera se že toliko let na nesrečo in pogubo našega naroda pretepati in klati, dve slov. stranki... Tam vriskajoče navdušenje, mlada razbori-tost, idealno požrtvovanje in delovanje v prid in blagor svojega naroda, tu pri nas mrtvilo, razkropljenost, brezbrižnost, vodenost... Človek nehote premišlja o bodočnosti. Kaj bo s tem narodom, če se bodo razmere razvijale tako naprej? — Na severu nam pohlepni Nemec s pomočjo avstrijske, Slovane z večnim strupom mrzeče vlade odtrgava kos za kosom naše rodne grude, one grude, ki so jo naši, v njej počivajoči pradedje, s svetim znojem in trudom posvečeno in oplojeno zapustili nam, svojim potomcem. — Na vzhodu preže na našo zemljo kakor lačne hijene oholi Madjari s svojo nenasitno, barbarično osvajalno požrešnostjo. — na jugozapadu pa pretkani Italijani s svojim brezčutnim zatiranjem vsega, kar je slovansko ... To so tako brezupne razmere, da naravnost kričijo, — kričijo po odpomoči! — Slovenska mladina — — in mi držimo roke križem...? Ali smo res popolnoma pozabili na one srečne solnčne dneve, ko so se tisoči slovenskih mladeničev z vriskajočim srcem zakadili v sovraga svoje svobode, jezika, domovine, ter ga zmeli v prah ? Ali smo res pozabili, kako krasno je sijalo solnce, ko smo se zmagoslavni, prepevajoč in ukajoč vračali preko cvetoče poljane na svoje domove. Ah, to je kakor bajka, kakor medel spomin na solnce zlate samostojnosti slovenskega naroda. ki je zašlo davno, davno ... Prišlo je robstvo, prišlo je trdo tisočletno zatiranje in hlapčevstvo... Slovenski trpin je hodil z upognjenim hrbtom za plugom ter gledal v tla... Če se je poskusil le količkaj vzravnati ter pogledati kvišku, da bi videl solnce, mu je takoj zažvižgal okrog ušes neusmiljeni bič nemškega valpeta ... Suženjstvo se nam je uspsalo v kri in mozeg. Pasja ponižnost in sramotno kleče-plaštvo ste postali dve najizrazitejši in naj-žalostnejši črti v značaju našega naroda. Ali je res ni poti iz tega sramotnega močvirja. v katerem tako žalostno životarimo? Slovenska mladina, ta edina, ona edina more in mora postati rešiteljica! Združimo se, kar nas je mladih, idealnih in močnih, strnimo se v sklenjene vrste, zakadimo se v sovraga, poženimo ga z grobov svojih dedov, vrzimo’ ga brez pardona s svoje zemlje..., ne dopuščajmo; da nam vzame niti pedi več naše svete rodne grude! Ali pa se morda ne moti nemški pisatelj Arkolay. ki nas imenuje cestne pometače ter pravi, da smo samo zato na svetu, da snažimo svetovni zgodovini čevlje?! Gorje nam, če ne! Kar nam je vzel na severu Nemec, na jugu Italijan, na vzhodu Madjar, to je več kakor LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Gratuliram ti glede Rade; da, tudi glede prijatelja! Bodi srečen!... A da boš vedel, da je to, kar pravim, »tajna stvar«, ti povem, da razun popa v vasi le ti edini ničesar ne veš o tem... Nu, le reši Bolgarsko, gospodično Rado napravimo cesarico.« Pismo je došlo včeraj, ni bilo znano kako. Bilo je brez podpisa. Kandov je raztrgal ta podli list, napljuval nanj ter odšel. XXV. Vstaja. Že je bil peti dan, kar je Klisura vstala. Vse delo je prenehalo; vsak drugi interes je umolknil; nenavadno ganutje se je izražalo na vseh licih. Mesto je bilo zbegano, vznemirjeno in razjarjeno; omamljajoč zrak je pihal po ulicah... V teh petih dnevih so Klisurčani preživeli nekoliko življenj — pfet stoletij, polnih strahu, nadeje, navdušja in obupa . . . Vse to, kar so videli in delali, v čemur so si poprej do-mišljevali, da je še zelo, zelo daleč, prišlo jim je sedaj kot nekak težak sen ter jih pripravilo malone ob pamet. Dne 20. aprila je klisurski predstavitelj na Klavnem zborovanju, ki se je vršilo pri Mečki, dospevši iz Koprivštice, katera je še tega dne. ukradeno, to je rop..., in kdor se združi z roparjem. kdor podpira tolovaja, ta je sam najhujši tolovaj!... Obračunajmo pa tudi z onimi našimi starimi lokavimi in sebičnimi političnimi i. dr. lisjaki. ki so zanetili ter se na vse možne načine trudijo vzdržati v našem narodu najhujšo nevarnost za njega razvoj in obstoj, t. j. klerikalizem. — Proč z vsemi, ki nas razdvajajo ter s tem siabe našo odporno silo! Proč z vsemi, ki vzlic tolikim trpkim izkušnjam in razočara-njam, pa bodisi tudi le za mrvico upajo v spravljivost naših najzakrknjenejših sovražnikov Nemcev. Italijanov in Madjarov, — ali jim celo kakor neznačajni psi ližejo pete!... Proč z brezmiselnim in brezplodnim bojem za preperela načela, ki ima v organizmu naroda samo še pomen ostudnega črva, ki grize in gloje drevo pri koreniki! Čuvajmo, bodimo neizprosni! Ako se slovenska mladina, ta speči lev, skoro ne vzdrami ter ne začne vršiti svoje velike vzvišene misije, — gorje slovenskemu narodu! ... Prišli bodo nadenj časi in viharji, ka-koršnih ni še imel in kakoršnih prav gotovo ne preživi... Hotel sem to omeniti, ker se je v zadnjem času začelo v Trstu neko gibanje za organizacijo vseslovenske oziroma jugoslovanske mladine z geslom: Narodnost in socijalnost. Mogoče pa ni več daleč oni zaželjeni dan, ko svetu dokažemo, sijajno dokažemo, da nismo, kakor nas laskavo imenuje kulturni nemški pisatelj Karl Jentsch. — »gnoj. na katerem rasto drugi narodi...« Na krov, slovenska mladina, na krov za našo ukradeno nam svobodo. za naš od vseh strani ovirani in prezirani kulturni napredek! Na krov, da ne bomo prepozno pretakali solz na grobu poslednjega Slovenca, obkoljeni krog in krog od najljutej-ših sovražnikov!... »Svoboda in pravice, ki mu gredo,... posamezniku in narodu«, bodi naše geslo!... Kakor ozračje pretresujoč grom naj zabobni nad našo domovino, visoko in mogočno: Mladina vstaja!... Mi gremo naprej, mi strelci — Pred nami plamen gre skoz noč Kot Bog pred Izraelci------------- Jozua. JOSIP WESTER. Reformni srednješolski zavodi in naši odnošaji. (Dalje.) B. Reformni zavodi. Kakor znano, je zborovala na Dunaju v dneh od 21. do 25. januarja leta 1908 od na-učnega ministrstva sklicana srednješolska en-keta, katere so se udeležili poleg šolnikov zastopniki ministrstva, znanstveniki, pedagogi in visokošolski profesorji, vojaški dostojanstveniki itd., tudi zastopnice ženskih vzgojeval-nih zavodov. Uspeh te enkete se je pokazal še isto leto v naredbah naučnega ministrstva z dne 8. avgusta 1908, št. 34.180. S tem odlokom se je namreč načelno dovolilo, da se smejo (poleg obstoječih 4razrednih realnih gimnazij) osnovati tudi novo organizirani osemrazredni zavodi, t. j. osemrazredne realne gimnazije (tip A). Razun teh se sme tudi poskusiti z reformnimi realnimi gimnazijami (tip B). To sta vstala, objemal domače in jim naznanil, da je odbila ura vstaje . . . Kmalu na to so se zaprisežena zbrali v šoli in Karadčev, ko so odpeli pesem: »Boj je nastal, srca nam vneto bijo«, je imel ognjen govor in Klisura je z burljivim navdušjem ob glasovih zvonov proglasila vstajo. Zares so bila razposlana pisma komite-tom ostalih balkanskih mest, naj tudi vstanejo in podpro gibanje v Klisuri in Koprivštici. Imenovani so bili desetniki in načelniki straž, a vsi so hiteli domov, da se oborožijo. Streljali in podili so s krogljami zaptije, toda brez posledic, kajti ti so se rešili z begom na Balkan. Vsi moški so bili odpeljani iz mesta ven na višine. Po vseh teh strategičnih točkah so bile razpostavljene straže po 15 do 20 mož. Nikogar niso spustili več nazaj v mesto; bilo je dano povelje, naj hrano in druge potrebne reči donašajo semkaj slehrnemu domači. Vstaši so bili oboroženi s čem je kdo mogel. Naslednjega dne, ko so v cerkvi molili na kolenih duhovniki in ženske — zakaj možje so bili v taboru, da rešijo Bolgarsko iz sužnosti — so mestni prednji ljudje, z veseljem pridru-živši se k vstaji, izvolili bojni svet kakor tudi glavnega poveljnika vstašev. Po obedu so z veliko slavo odnesli zastavo z levovim znamenjem na višino »Zli Dol« ter je izročili bori-teljem. Ostanek dneva se je uporabil za imenovanje načelnikov na raznih vtrjenih višinah, na pripravljanje streliva in drugih potreb za vstaše in na določitev raznih naredeb glede obrambe mesta. Toda poročila, ki so dohajala od zunaj, niso bila vesela: razun Srednje Gore ni vstalo nobeno drugo mesto. Noč je zalotila vstaše močno potrte. Dne 22. aprila so vstaši umorili dva popotna Turka. S tem se je vstaja krstila s krvjo in žreb bil .vržen. Toda zaman so se ozirali z dva nova reformna tipa srednje šole. Tretji pa je takozvani »dečinski tip« (tip C) realne gimnazije; že leta 1907 je bilo naučno ministrstvo dovolilo, da se občinska realna gimnazija v Dc-činu ob Labi preosnuje v višjo realno gimnazijo s posebnim učnim načrtom. Sedaj je ta zavod v upravi države in tvori takozvani »dečinski tip«. Tako torej imamo v državi troje vrst reformnih zavodov. Ze ta trojnost kaže, da se sedaj še poskuša, kateri tip se najbolje obnese. A že vsa znamenja kažejo, da se bo najprej in najbolj udomačila osemrazredna realna gimnazija (tip A). Po statističnem pregledu za leto 1910/1911, izdanem od naučnega ministrstva v naredbenem listu dne 15. januarja 1911, je bilo v tostranski državni polovici 296 gimnazij; med temi 21 malih gimnazij, dve 4razredni realni gimnaziji (starega značaja), 3 male realne gimnazije, 215 velikih gimnazij, 4 realne in velike gimnazije, 2 veliki realni gimnaziji (starega značaja), 47 osemrazrednih realnih gimnazij (tip A) in 2 reformni realni gimnaziji (tip B). Med temi se preosnavlja 34 hum. gimnazij v realne, oziroma reformne gimnazije in 4 realke v realne, oziroma reform, gimnazije.* Preden se spustimo v nadalnje razmotri-vanje, je treba te zavode točneje označiti po njih bistvu in učnem načrtu. Tip A. Realna gimnazija ima 1.) osem razr. (prejšnja realna gimnazija le štiri nižje); 2.) od 3. razr. dalje se poučuje mesto grščine kak moderni ali deželni jezik (franc., angl., ital. itd.); 3.) realnim učnim predmetom je določen širši obseg in odmenjeno več časa. Tip B. Reformna realna gimnazija je na nižji stopnji (4 razr.) nekaka nižja realka, torej brez latinščine in brez grščine; višja stopnja (4 razr.) pa dobi gimnazialni značaj s tem, da se poučuje od 5. razreda dalje latinščina kot obvezni predmet; grščine se sploh ne uče, a mesto nje kakega modernega ali deželnega jezika. * Tip C. V prvih dveh razredih so še vsi učenci združeni in se uče vsi po enotnem načrtu, tudi latinščine. V tretjem razredu se učenec odloči ali za gimnazialno ali za realno smer; v prvem slučaju se uči grščine, v drugem pa francoščine kot obveznega predmeta, dočim ostane v ostalih predmetih pouk skupen. To velja za 3. in 4. razred. V 5. razredu pa se prične popolna delitev: realisti opuste lat. kot obvezen predmet, a se je uče lahko še nadalje neobvezno; zato pa se uče tekom višjih 4. razredov še angl., kemije in opisne geometrije. — Gimnazialci pa se uče še nadalje latinščine; prost predmet postane zanje prostoročno risanje, ki je v nižjih razredih za vse obvezno; razun tega se lahko uče franc., angl., opisne geometrije in kemičnih vaj kot prostih predmetov. V višjih razredih je torej popolna delitev v realni in gimnazialni oddelek; od 1. 1910/11 pa imajo na tem zavodu še poseben realno-gimnazialen oddelek, torej trojno cepljenje (»dreifache Gabelung«). ') Statistični pregled za pričetek 1. 1911/12 je obiavil naredbenik naučnega ministrstva št. 1 z dne 1. januarja 1912. Na podlagi teli podatkov je stanje srednjih šol v Avstriji v tekočem šolskem letu sledeče: Vseh gimnazij je 316; med temi 20 malih gimn., 2 štirirazr. realni gimnaziji, 4 male realne gimn., 218 velikih gimnazij, 4 realne in vel. gimn., 2 veliki realni gimn. (starega tipa), 62 osemrazr. real. gimn. (tipa A) in 4 reformne realne gimnazije (tipa B). Potemtakem je poskočilo skupno število gimnazij od lani do letos za 20 zavodov; prirastek 8-razr. realnih gimnazij je 15 zavodov, reformnih realnih gimn. 2 zavoda. — V presnavljanju v 8.-razr. real. gimn. je 33 gimnazij in 3 realke; razun tega se nadaljujejo realne paralelke na 7 gimnazijah; v reformno realno gimn. se presnavljata 2 realki, v realno gimn. j dečinskega tipa pa 1 gimnazija. J ,W. višav, hoteč zagledati v plamenu kakšno turško vas v Stremski dolini, dogovorjeno to znamenje, da je Kableskov tudi ondi razburil bolgarske vasi ... Pa so si v gorovju poiskali zavetje in skrivališče za rodbine, a v Kopriv-štico so poslali po pomoč. Dnevni svit je našel vstaše zamrečene in potrte na duhu. Dan sv. Jurija nikogar ni ove-selil in zvon, vabeč pobožni narod v cerkev, je zvonil ganljivo, kakor bi vabil na pogreb. Nakrat pa je to zvonjenje oživelo in donelo zmagoslavno, a lica vstašev so zažarela od radosti. Volov je pripeljal iz Koprivštice pomoč, obstoječo iz petdesetih vstašev, večinoma kmetov iz srednje-gorskih vasi. Krenil je naravnost proti cerkvi, kjer se je vršila slavnostna pobožnost . . . Zvonovi so zadoneli še bolj slavnostno. Potem je Volov s svojo družino, z duhovnimi in posvetnimi prapori odšel na svoje mesto. Ondi so obsodili k smrti nekoliko ciganov in Turkov, ki so jih zasačili pri vohunstvu. Enega izmed njih je sam posekal s sabljo. Po teh pripravah se je Volov sam vrnil v Ko-privštico. Ostali čas se je uporabil na izvršilo okopov. Naslednji dan je zopet zavladala potrtost. Zaman so se daleko glede straže ozirale po cele ure, kedaj končno zagledajo tako težko pričakovani požar v dolini. Kableškova odprava se je brez uspeha vrnila v Koprivštico. Ti moški popotniki, ki so bili dospeli semkaj v prvih dnevih vstaje, so napravili, da je vse tiho in mirno v dolini in da ni kakega znamenja po bližnji vstaji... Od včeraj pa so tudi popotniki nehali dohajati . . . Namesto teh se je prikazalo na grajski cesti nekoliko Turkov na konjih, ki so vstrelili, pa zopet zginili. Potrtost je rastla. Ni pomagalo ne prigovarjanje pogum- Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. a: Uredništvo in upravništvo: m . Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.1 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirann pisma j se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :n n: Telefon številka 118. :r II. Pravice absolventov. 1) Gimnazije: Absolventje z zrelostnim iz-pričevalom se lahko vpišejo kot redni slušatelji na vseh (4) fakultetah vseučilišč za vsakršne akademične študije; dalje kot bogoslovci na bogoslovnih semeniščih; (v slučaju posebnega dovoljenja dotičnega ordinarijata) tudi brez mature, samo z ugodnim zadnjim letnim izpričeva-lom. Dalje imajo pravico do študij na živino-zdravniški vis. šoli, vis. šoli za poljedelstvo, na konzularni akademiji, trgovskih akademijah; tudi na tehničnih visokih šolah, če prestanejo posebne izpite iz prostoročnega risanja, oziroma opisne geometrije; v tem oziru dajejo humanistične gimnazije po novem učnem načrtu priliko za pouk v teh predmetih s tem, da se vpelje prostoročno risanje kot obvezen predmet (v nižjih razr.), v višjih pa opisna geometrija kot neobvezen. 2) Realke; Zrelostno izpričevalo daje pravico do študij na vseh visokih šolah tehničnega značaja in za vse tiste kakor gimn. izpričevalo, razen za vseučilišče. Vendar se morejo absolventje z maturo vpisati kot redni slušatelji na vseučiliščih na vseh fakultetah, če prestanejo posebno izkušnjo iz latinščine, grščine in mo-droslovne propedevtike (min. nar. z dne 28. aprila 1885, štev. 7553), brez izkušnje iz grščine imajo pa iste pravice kakor absolventje realnih gimnazij (min. odi. 29. apr. 1910, št. 10.853). 3. Reformni zavodi. V obče veljajo za absolvente reformnih zavodov vseh 3 tipov iste določbe, torej iste pravice kakor za absolvente gimnazij in realk. Torej so zrelostna izpričevala teh zavodov širše vrednosti, kakor izpričevala gimnazij, oziroma realk za se: zato nudijo absolventom priliko za več in za različnejše študije kakor gimnazijska, oz. realska zrelostna izpričevala. In baš v teh pravicah in tej obsežnosti obstoji praktična vrednost študij na reformnih zavodih: 1. nudijo ti zavodi učencem priliko, da se laglje prilagodijo premetom spričo svojih zmožnosti; in 2. daje zrelostno izpričevalo reformnega zavoda obenem skoro vse tiste pravice, ki jih daje gimnazijsko, oz. realsko izpričevalo samo za se. Te pravice so: 1. Absolventje realne in reformne gimnazije se lahko imatrikulirajo na posvetnih fakultetah vseučilišč kot redni slušatelji in delajo lahko Vse državne izpite in rigo-roze; posebe: posvete se lahko juridičnim in medicinskim študijam sploh; filozofskim pa iz vseh modernih jezikov ter realist, predmetov. Učiteljsko (profesorsko) izkušnjo iz klasične filologije, iz latinščine in fran. (kot glavnih predmetov), iz zgodovine in iz niodroslovja smejo delati le tisti slušatelji, ki se izkažejo, da so prestali najkasneje dve leti pred sklepom predpisanih vseučiliških študij dopolnilno izkušnjo iz grščine v obsegu zahtev pri gimnazijski zrelostni izkušnji. To izkušnjo napravijo lahko na kaki gimnaziji ali pa pri posebe za to določeni izpraševalni komisiji na univerzi. Zato se osnujejo na univerzah tudi posebni učni tečaji za lat. in grščino. — Slične določbe veljajo za teološke študije (min. odi. z dne 12. decb. 1909, št. 49.645), da morajo absolventje reform, zavodov prestati posebno izkušnjo iz grščine v obsegu gimnazijskih zahtev. Dodatno izkušnjo iz grščine morajo delati tudi tisti osmo šolci, kj so od pristojnega ordinariata sprejeti v semenišče samo na podlagi letnega izpričevala (brez zrelostne izkušnje). 2. Absolventje osemr. realnih gimnazij in realnega oddelka dečinskega tipa (C) se pripuste brezpogojno kot redni slušatelji tehničnih vi- uro, ne dogovori, niti stroga graja. To žalostno razpoloženje duha v vrstah klisurskih vstašev se je povečalo še dne 25ega aprila. Videli so, da so prepuščeni sami sebi, izročeni na neizogibni pogin . . . Ta je bil oči-viden. Perišče braniteljev, ki jih je moglo mesto utrpeti, vsega skupaj dvestopetdeset kmetov, razprašenih na vse strani, ni bilo zadostno, da bi odbilo strašno tropo bašikozukov, ki pri-hrume kakor od vzhoda, tako tudi od zapada... A čakati nove pomoči iz Koprivštice ni bilo mogoče; ona je sama potrebovala pomoč. Potrtost in malodušnost se je slično kugi širila po vseh utrdbah. Disciplina je oslabevala, začulo sc žalovanje, godrnjanje, zbadanje — napovedniki dcmoralizacije — je zamenjalo navdušenost prvih dni vstaje. Niso še videli sovražnike, toda čutili so, da je neizogiben, grozen. Vstaši so^ bili podobni razbiti vojski — brez boja, splašeni čredi srn, stisnjenih v nekem kotu brez izhoda, poslušajočih rjovenje ropnih zverin. Le malo je bilo takšnih, ki so še ohranili zavest in še manj takšnih, ki so gojili vsaj iskrico nadeje v dober vspeh. K nravnemu trpljenju se i& pridrbžilo še fizično: mrzel veter je pihal po noči od Balkana, od katerega so trpnili udje braniteljem v vlažnih okopih, v katerih so bili prisiljeni prenočevati ne da bi si zakurili. Zlasti revni krojači, ki so vse svoje življenje prebili pri miroljubnem delu z iglo v; roki ter sedaj spremenjeni v vstaše in opremljeni z orožjem, so bili vredni pomilovanja. Zamolklo stokanje in vzdihanje se je čulo po noči po nasipih, v katerih vsled mrazu in razčilje-nosti nihče ni mogel zatisniti očesa. »Živelo cesarstvo, bulka!« so se pozdravljale babice na ulici prvi dan vstaje. »Zadali smo si, brate, pogoreli smo«, so si oopctali najbolj ognjeni zapriseženci. —ji 3' šokih šoi; absolventje reformne gimn. (tip B) pa le, če izkažejo slično, kakor absolventje gimnazij, zahtevano spretnost v prostoročnem risanju. 3. Absolventje reform, zavodov tipa A in C (realnega oddelka) se sprejmo brezpogojno kot redni slušatelji na visoki šoli za poljedelstvo; absolventje reformne gimnazije (tip B) pa morajo prvo leto poslušati predavanje o opisni geometriji. 4. Na živinozdravniških visokih šolah imajo absolventje vseh reformnih zavodov dovoljen pristop kot redni slušatelji. 5. Za apotekarske (lekarske) študije zadošča absolviranih šest razredov kakega reformnega zavoda; le absolventje 6. razr. tipa C. (realu, oddelka) morajo narediti dopolnilno izkušnjo iz latinščine, kolikor je predpisano za 5’. in 6. razr. real. gimnazije. 6. Absolventje reformnih zavodov se pripuste brezpogojno kot redni slušatelji rudarskih visokih šol (akademij) v Ljubnem in Pri-bramu. 7. Pravice do enoletne prostovoljne vojaške službe so iste, kakor jih imajo absolventje gimnazij ali realk. Iste pravice veljajo za sprejem v vojaške vzgojevalne zavode in za pripust h kadetnim izkušnjam. (Dalje.) Premirje na Ogrskem. V zadnjem času se vrše med ogrsko vlado in opozicijo pogajanja glede tekočih vprašanj. Zato so poročila o stališču obeh strani jako rezervirani in se ne da sklepati niti najmanje o danšnjem položaju na Ogrskem. Justhova stranka je sicer z vso odločnostjo odklonila predloženo volilno reformo, ki ne dgovarja niti v najmanj splošni, enaki in tajni volilni pravici. Vendar pa vlada še ni izgubila vsega upanja, da se doseže nazadnje vendarle sporazum, in sicer v ti smeri, da opusti opozicija svoj načelni boj proti vojaškim predlogom, vlada pa ugodi v gotovih točkah zahtevam opozicije glede izpremembe nekaterih določb v načrtu volilne reforme. Kakor se poroča, se je dosegel med vlado in opozicijo sporazum v toliko, da nastopi seda[ v ogrski politiki premirje, v katerem se rešijo vsa ona vprašanja, ki zanikajo sedaj mirno delo v državnem zboru. Premirje obstoji iz sledečih točk; Vlada umakne raz dnevni red vojaške reforme, vodi nadaljne dogovore glede volilne reforme, in pusti na dnevni red vojaške predloge šele jeseni, opozicija pa prepusti za ta čas vse. kar je treba nujno rešiti. Ker pa mora biti vlada zagotovljena glede re-krutnega kontingenta, predloži zbornici tozadevno zakasnelo predlogo, ki naj pomenja le nekak enoletni provizorij. V jeseni pa predloži vlada definitivno v razpravo brambno in volilno preosnovo. ki se naj bi razpravljala vsporedno. Tako je kolikortoliko za nekaj časa zagotovljen na Ogrskem mir. Vprašanje je, ako se bo posrečilo rešiti vsa vprašanja v smislu zahtev in sicer opozicije in vlade, ker so se^te zahteve doslej razlikovale v načelnih vprašanjih, ki so izključevale vsako srednjo pot. Kakoršenkoli je položaj danes, se že ven-darlD mora konštatirati. da je dosegla opozicija v vprašanju volilne reforme velik uspeh. Seved ta reforma še nikakor ne odgovarja de-mokraškim načelom, vendar ako pomnimo, da je Khuen-Hedervary odločno odklonil vsako volilno reformo, da o tem vprašanju m niti konferirati hotel, tedaj je jasen uspeh odločne in načelne opozicije. Ravno zadnji dogodki v avstrijskem parlamentu pa kažejo, ravno nasprotno. Ko se je šlo za odločno intervencijo v prid Hrvaške, se je po časopisju razglašalo, da opozicija, četudi preide v obstrukcijo nima nikakega izgleda na uspeh. Res je to v toliko, v kolikor gleda naši takozvani opoziciji vedno vladni program iz žepa, a z načelno in odločno opozicijo. ki ima pred očmi gotove in jasne cilje, se doseže vse. Ogrska opozicija to dokazuje, a pripravi ji to vse časopisje, ki se je nedavno še za časaKhuenovemoči norčevala iz nje, norčevala iz voditelja Justha; a Khuen je padel kot žrtev te opozicije, vlada je morala misliti na volilno reformo, morala umakniti vojaške predloge. Vse časopisje se danes bavi z osebo Julija Justha. ter mu priznava močno in neupogljivo vstrajnost ter doslednost i energično voljo. kar mu je dalo moč, da je zmagal na celi črti. Tak uspeh mora imeti opozicija tudi drugod, ako je vstrajna, dosledna in neupogljiva, a kar je glavno tudi značajna! ferent. ki je ta navodila delal, mislil menda samo nase in morda še na onadva možakarja, ki strašita s svojim »lovom na strupenjake« gori nekje po Šiški. Tem trem seveda se lahko kupijo steklenice, špirit itd. kajti ostali bodo sami, morda v celi občini in stvar je za tisto občino lahka. Tudi na nagradne kronce lahko čakajo — (dobijo jih šele meseca grudna). Vse drugačno lice pa ima cela zadeva tu pri nas v Belokrajni. Tu ni profesionistov - lovcev, ampak vsakdo hočeš nočeš, moraš ubiti kačo, kajti je jih kakor listja in trave. Govoril sem že s marsikom iz raznih občin in v enem tednu imajo nekatere že čez petdeset glav strupe-n jako v in kakih da? In naj ima občina 200 odraslih prebivalcev, vsak vam prinese glavo in trebalo bi 200 steklenic in bogve kaj še vsega. Li rii to potrata vsled ljubega birokratizma? Županstva store najbolj pametno, če vzamejo samo eno skupno steklenico, za vsakega nabiralca pa vodijo posebni zapisnik. In sedaj še glede kronic. Županstva naj meseca septembra pošljejo vse glave in kvitirane račune od-301-11, ki pa bode do decembra nakazal nagrado, kakor tudi povrnitev postranskih troskov, kar naj potem županstvo razdeli. Ali ne bi bilo bolj priročno, da županstva sama izplačujejo sproti tiste kronice? Če pa bi se jih preveč nabralo, tako da bi bil občinski denar preveč prizadet pa je itak tu deželni odbor, da nakaže občini predčasno izdani denar. Ugodno bi bilo to tudi za nabiralce, ker bi z večjim veseljem lodili na svoje delo. Pa dosti o tem. Se nekaj malega omenim o zaprtiji meje. Znano je, da je deželna vlada dovolila gospodarski^ promet med obema ‘deželama in drugim obželeznič-nim krajem ugodnost, da dobivajo živino iz irvaške ceno po železnici, tako da jedo oni ceneje naše, to se pravi hrvaško meso, kakoi pa povsod tu ob meji. Mi, ki stojimo z jedno nogo na Hrvaškem, z jedno pa na Kranjskem, si ne moremo in ne smemo privoščiti mesa. sJe moremo si kupiti plemenske živine, ne prodati naše izteptane. Vedite, da so vsi belokranjski sejmi za nič, če ne pride kupec od Reke. s Hrvaškega. In tako stojimo pred groznim stanjem biti. ali ne biti. Prodaj, pogubi ali pogini! Kdo pa je temu nesrečenemu zaprtju kriv? Gotovo ne vlada in tudi ne okrajna glavarstva. ampak neka nevidna sila. ki stori, da pride razglas, ki ga je izdala deželna vlada, ah pa glavarstvo recimo 5. IV. 1912., na svoje pravo mesto, t. j. med ljudi, šele kakega 12. V. 1912 Hitrica, kaj ne? Istotako se godi s poročili navzgor. Kedaj je že vse zdravo, razglašeno od zdravnikov za zdravo, a do ušes visoke vlade še ni prišlo, zato se ne sme odpreti meja. No pa kaj za to. gospodje navzgor itak ne čutijo sile, ki tlači nas — navzdol. Poklon. Belokranjski kotiček. Ne veste, gospod urednik, kako je težko, če je človek tako vsestransko »zaposlen«, da ne pride niti do najpotrebnejših del. Tokrat sem sicer svojo obljubo malo podaljšal, a v bodoče mislim, da bodem se točno držal, da bode vsaj en dopis vsak teden. Danes hočem govoriti nekoliko o zadnjih ukrepih visokega deželnega odbora. Pred enim tednom bila je razposlana na vsa županstva okrožnica, ki naj se da javno na znanje, da plača, odnosno bode plačal deželni odbor za vsako glavo strupenjaka eno krono. Tej okrožnici je bila priložena tudi slika glave strupene in nestrupene kače, dalje obširno navodilo, o katerem hočem ravno govoriti, kako naj županstvo postopa z glavami ubitih kač. Kolikor mnogo je vredna akcija za zatiranje kač, toliko nepripravnega ima nje izvršitev na sebi. Poslušajte! Županstva naj preskrbe vsakemu nabiralcu steklenico, na katero se nalepi nabiralčevo ime. v steklenico se dene čist špirit in vsak nabiralec meče glave strupenjakov. ki jih je sam ubil, notri. Poleg teh steklenic naj se vodijo še l^osebni zapisniki. v koje naj se zapiše kdo, kdaj, kje in kako se je ubila kača. Vse to je zelo lepo in na prvi pogled brez napake. (Nekaj daljnih navodi o povrnitvi troškov za steklenice in špirit ni tolike važnosti.) Vendar pa je oni gospod re- DNEVNI PREGLED. Prva konfiskacija »Dneva«, Včerajšnja številka »Dneva« je bila konfiscirana, zaplembi je zapadel ves uvodnik in ena dnevnih vesti. Ne bomo se glede konfiskacije prepirali z ljubljanskim državnim pravdnikom, ki je povzročil erarju škodo z neutemeljeno zaplembo »Slov. Naroda«, ki je konfisciral v »Zarji« odstavek interpelacije v državnem zboru, preskrbeli pa smo v državnem zboru imunizacijo te zaplembe in to z uvodom, ki bo poučil državnega pravdnika, kaj in kdaj ter kako more izvrševati konfiskacijsko prakso. Ko priobčimo imunizirana mesta pa spregovorimo z državnim pravdnikom še kako besedo! Ovaduh se zagovarja. V predvčerajšnji seji deželnega odbora je interpeliral odbornik dr. Triller, koliko je resnice na trditvah, da je deželni odbor ovadil tržnega nadzornika Ribnikarja čez tri leta in pol zaradi dozdevne udeležbe na septemberskih dogodkih in kje je utemeljena pristojnost najvišje avtonomne oblasti v deželi za tak posel. Dr. Lampe je potrdil, da je odstopil kot glavarjev namestnik »ex prae-sidio« dotični »materijal«, ki ga je sprejel iz občinskega referata, državnemu pravdmstvu. Občinski referent dr. Pegan pa je pojasnjeval, da je ukaz (sic!) deželnega glavarja preiska-val »neka javna očitanja« zoper »nekega« funk-cijonarja ljubljanskega mestnega magistrata zaradi pristranskega postopanja ob preiskavi septemberskih izgredov, zaslišaval pri tem vec oseb in končno odstopil »materijal« deželnega glavarja namestniku. — Na ta način je toiej avtentično pribito nad vse čedno postopanje najvišje avtonomne oblasti v deželi v tej zadevi! Deželni odbornik dr. Triller je dal na zapisnik svoj slovesni protest zoper formalno m meritorno postopanje deželnega odbora, rec tius njega klerikalne večine. Tolovajstva »šulferajnskih« otrok na Dunaju. V pondeljek je »Sulferajn« praznoval svoj jubilej. Da dostojno proslave ta jubilej, so dunajski »šulferajnski« otroci pod vodstvom svojih učiteljev, sklenili atakirati češko solo Komenskega družbe v 20. okraju, in to tudi izvršili. Proti večeru so v gostih gručah prikorakali pred češko šolo in otvorili nanjo pravcati bombardma. Med grozovitim tuljenjem, razsajanjem in »hajlanjem« so padali več kot pest debeli kamni na hišo. Pobi so razbili vse šipe, zid pa ometali z blatom. Hišni sluga se je obrnil za pomoč do policije, ki pa ni hotela ničesar ukreniti. Sluga je celo dobil odgovor, da policija proti takim mladeničem ne more nastopati. Demonstracije pred češko šolo so se jjonovile še v pozni noči. Pogubonosen vpliv »šulferajnskih« šol na deco se je tu po-kazal v pravi luči. Glavno delo »šulferanjskih« in »Siidmarkinih« učiteljev je, vzgojiti deco v Slovanom skrajno sovražnem duhu. Kakor vidimo, ti učitelji izvrstno izvršujejo svojo nalogo. Proč s takimi vzgojitelji. Sodniki Kregarja in tovarišic. Za celjsko porotno zasedanje, ki se prične dne 20. t. m. so določeni sledeči porotniki; Viktor Pariš, Ljubno; Josip Božič, Podgorje; Josip Gajšek, Prežin; Hugon Detitschegg, Konjice; Robert Diehl.^Celje; Ivan Ravnihar, Celje; Karol Samec, Škofja vas; Martin Frice, Stara vas; Fr. Detiček, Šmarje; dr. Robert Lederer, Konjice; Ivan BincI, Trnovlje; Luka Putan, Celje; Jo- sip Šušteršič, Teharje; Martin Schuster, Mozirje; Jurij Gorjup, Loka; Anton Cvahte, Li-čenci; Vincencij Žurman, Sv. Križ; Hugon VVretschko, Konjice; Alojzij Goričar, Mozirje; Pavel Bauerheim, Sv. Lenart; Ivan Clarici, Konjice; Anton Supantschicsh, Celje; Martin Zdolšek, Ponikve; Lovrenc Lavritsch, Konjice; Vincencij Grebenc, Brežice; Josip Vengust, Teharje; Jurij Samec, Polževo; Ivan Kramer, Slov. Gradec; Filip Gande, Šoštanj; Ivan Počivavšek, Sedlarjevo; Anton Praznik, Zabukovca; dr. Ivan Rudolf, Konjice; Josip Janežič, Stara vas; Maks Senitza, Celje; Mihael Drobne, Dvor; Josip Berlisg, Rogatec. Namestniki: Josip Samec, Arzlin; Josip Te- merl, Celje; Vincenc Kukovec, Lava; Franc Karlovšek, Lava; Matija Benčan, Celje; Josip Sucher, Celje; Simon Wutt, Zavodna; Jakob Omladič, Spod. Hudinja, Matija Hrepeunik, Celje. Kregarja, gospo Štefetovo in gospo Kre-garjevo bo pred celjsko poroto zagovarjal nemški odvetnik dr. Zangger iz Celja.. Tomačevo je pogorelo tudi že pred 72 leti. Nesrečno vas je obiskal grozen požar dne 24. marca 1840. ob osmih zvečer t. j. tisti večer pred Marijinim praznikom v postu. Goreti je jelo v neki shrambi za slamo. Ker je bila suša in hud veter se je ogenj nagloma širil iti požgal poslopja in skoro vse, kar je bilo v njih, 20 zemljiškim posestnikom. V veliki nevarnosti je bila tudi tomačevska cerkev sv. Marjete, ki se ji je vnemala že streha. Prej itno-vita vas je prišla skoro na beraško palico. Škode so naračunali 12.375 gld. 53 kr. star. den. Kmetom je trda predla, ko niso mogli nikamor deti živine in ni bilo klaje. Okrajna oblast je poskrbela, da so živino |)orazdeli!i v sosednje vasi in so se jela nabirati živila za njo in za ljudi. Ljubljanski časnik, iz katerega smo posneli to črtico, je navel imenoma dobrotnike — večinoma Ljubljančane — ki so pomagali nesrečnikom v prvi sili in jim naklonili najpotrebnejših živil, gradiva in tudi denarja. Tedanji šentpeterski župnik Matej Svetličič je Pogorelcem v podporo oznanil darovanje in nabral ob tem iti pri raznih dobrotnikih nekaj stotakov. Graditev nove tovarne kristalnega ledu na Primorskem. Tvrdka A. Križnič & C. ob kolodvoru Podmelec zida tovarno kristalnega leda pod imenom »Alpinska tovarna kristalnega ledu« z dnevno produkcijo 600 meterskih stotov, da preskrbi ž njim Primorsko, Istro, Kranjsko in Koroško, osobito pa mesti Gorico in Trst ter sploh južne pokrajine. Tvrdka razpolaga z znatno dozidano vodno silo, s kemično preiskano izborno vodo iz gorskih izvirkov ter namerava produkcijo zvišati na 1800 meterskih stotov dnevno, v kojem slučaju bode uadkriljevala vsa obstoječa podjetja enake stroke na Primorskem, Kranjskem in Štajerskem. Alpskim hotelom in letoviščem bode s tem dana prilika preskrebeti se z čistim kristalnim ledom iz te tovarne. Novo mnogo obetajoče podjetje bode začelo delovati že začetkom meseca avgusta t. 1. Slovenski igralci v Domžalah. Na praznik, to je v četrtek dne 15. t. m., prirede slovenski igralci v Domžalah tridejansko velezabavno burko »Nebesa na zemlji«. Režijo vodi gosp. A. Verovšek. Predstava se vrši v krasni dvorani domžalskega »Sokolskega doma«. Ker se prične predstava že ob 4. popoldne, je s tem omogočeno tudi gostom izven Domžal se je udeležiti. Najbolj pripravni vlaki so 3.12 pop. iz Ljubljane v Domžale, 9.47 nazaj 1.30 iz Kamnika v Domžale, 7.57 nazaj. Požrtvovalnost za gledališče v Trstu — in pri nas? Tržaška »Edinost« prinaša dan za dnevom za vse Slovence veseki poročila o prispevkih za gledališke irotrebščine v sezoni 1912/13. In kaj vidimo pri nas? Nobenega zanimanja in navdušenja več! Kakor da bi strupena rosa zamorila ves zmisel za kulturno in narodno izobrazbo! V kratkem bodo imeli tr-žačani nabranih več tisočakov za svoj Talijin hram. Med darovatelji čitamo imena raznih stanov: neki mesar je daroval kar 100 K v ta namen; prispevki po 50 K in čez niso nič nenavadnega! Tržaški Slovenci zastavljajo vse svoje ne majhne sile, da povzdignejo svojo dramsko umetnost in zboljšajo tudi opereto! Pri nas je vse kriza in se drži občinstvo nekako pasivno! Sicer imamo tudi v Ljubljani neko »gledališko podporno društvo«, ki pa menda ne odgovarja svojemu vzvišenemu poklicu. Ako nimajo naši vodilni faktorji pravega navdušenja za gledališko vprašanje — potem je vsako delovanje težavno!! Pri letošnjem občnem zboru »Dramatičnega društva« bo treba izpregovo-riti jako resno in nujno besedo na naslov onih činiteljev, ki bi tudi pri tem našem najvažnejšem vprašanju najrajši igrali politiko — tiča moja! Mi smo nedosledni! Roditelji dajejo svoje otroke v dobre in za življenje nujno potrebne šole, da sipridobe za bodočnost v življenjskem boju prepotrebnih duševnih sil; s kratka; starši skrbe za boljšo modo svojih ljubljenih i)otom-cev! Ako bi oče vedel, da njegov visoke šole obiskajoči sin ne bi mogel dobiti po dokončanih študijah odgovarjajoče službe — gotovo si bode dvakrat premislil svoje trdo prislužene novce za negotov smoter žrtvovati! In kaj delamo mi kot narodna celota za naše pevce in godbenike? Imamo razne pripravljalne naprave, pevske in glasbene zavode, ki so gotovo nujno potrebni in nas stanejo velikanskih gmotnih žrtev. In kaj vidimo: absolventi in absolventinje teh kulturnih zavodov nimajo po dokončanih študijah nikakega izgleda, da bi bili doma preskrbljeni; najboljše teh močij morajo si iskati v tujini vsakdanjega kruha, ker ga ne dobe v domačiji; — manj nadarjeni pa si morajo izbrati čisto drugačnih jrokiicev in je zanje žrtvovan, takorekoč ven vržen! — Tako tratimo svoje gmotne in duševne sile brez smiselno in potem pa še tožimo, da moramo za naše gledališče vedno in vedno segati po tujih močeh! Konec: Skrbimo zato, da imajo naši domačini v petju in godbi izšolani domačini za-sigurano bodočnost; to pa dosežemo le tedaj, ako si ustanovimo v denarnem oziru zasi-gurano dobro domače gledališče! Za tujski promet! Sezona potovanja je nastopila! V kratkem bodemo imeli priliko, opazovati po našem tlaku in tudi naših krajevnih biserih po Gorenjskem razne globe-troterje v najrazličnejših odejah in opravah! S tem modernem ljudskem preseljevanju »en miniature« — računajo v današnjih materijelnih časih z velikim zanimanjem razni nacionalekonomi prav upravičeno; izdajajo se letna statistična poročila; zboljšujejo se občila in udobnost stanovanj; skrbi se vseskozi, da dobi tujec najugodnejše utise od dotičnega kraja in okolice itd. itd. In to je čisto upravičena prikazen; kajti tujec prihaja v deželo dobro preskrb-ljen z denarjem — in ta element ima to čudno lastnost, da koristi le tedaj, ako vedno le kroži na okolo! Tudi Ljubljana računa na mnogoči-slen vsakoletni tujski promet kot središče one l dežele, ki vsebuje prave novodobne naravne čudeže! Le želeti bi bilo, da se vse naše za ptujce namenjene naprave v pravem času primerno urede za pričakovani tujski naval; v prvi vrsti pa naj se skrbi, da se gmotno sicer ■» j dobro situiranega ptujca preveč ne odira in se mu nudi v danih slučajih prijaznih in natančnih pojasnil. Tudi zunanjost mesta samega mora napraviti na ptujega človeka ugoden vtis; naj se torej skrbi za vedno snažne ceste in ulice, v obližju občnih zavodov pa naj se poskrbi za največjo snažnost, red in točnost glede poset-nih časov! Ponižna prošnja. Prebivalci tržaške ceste prosijo uljudno slavni magistrat, da bi se škro-filo cesto do viške meje, nele samo do mitnice. Ker je cesta vedno jjolna voz, imamo toliko prahu, da ni mogoče več dihati. Ce bi se redno škrofilo, bi bilo tudi za notranje mestne ulice ugodno, ker bi ne nanesel veter toliko prahu v ulice. Saje so se unele. Včeraj po noči, v pekariji g. Sveteta v Rečni ulici. Na lice mesta je prihitela požarna bramba, ki pa ni stopila v akcijo, ker so požar domači že poprej pogasili. Neumna šala ali zločin. Pri razširjenju kolodvora v Borovnici je neki hrvaški delavec iz hudobije, neumne šale. ali pa zločinsko pripravil dinainitno patrono do eksplozije. Pri tej priliki je bil 171etni delavec Franc Keržič na glavi tako težko ranjen, da so ga morah prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano. Hrvaški delavec je bil pobegnil. Za družbo sv. Cirila in Metoda. Prijatelji gosp. Gerjola gostilničarja in posestnika v Vodmatu so darovali za družbo sv. Cirila in Metoda v Mostah v nabiralnik K 4.30. Novost za dame. Velike igle. ki jih rabijo danes dame, da si pripno klobuk, so tuintam prav nevarne. Tudi se z njimi jroškodujejo posebno beli klobuki. V veliki gneči se lahko zgodi, da se kdo ob iglah rani. Zato je pisateljica Svetz baje iznašla nov način, kako naj se pripenjajo klobuki. Ob robu klobuka bo obroček iz aluminija in na njem bodo kaveljčki, ki se bodo dah sprožiti in se bodo zasadili v lase. Pravijo, da bo to zelo praktično in da bo na ta način klobuk še bolj pritrjen, nego sedaj. Francoski apaš v Berlinu. V nedeljo je razburila cel Berlin novica, da se nahaja v mestu apaš Garnier. ki ga iščejo po vsej Evropi. (Vesti. ki so govorile, da se je Garnier sam ustrelil. so se izkazale kot neresnične.) Popoldne so prišle na ušesa berlinski policiji vesti, da je Garnier v nekem penzijonu (hotelu). Kriminalna policija je primerjala podobo moža, ki se je v onem hotelu nastanil, s fotografijo Gar-nierja in je videla, da sta si sliki zelo podobni. Poslali so detektive v hotel, pa ga niso našli doma. Zato so ga iskali po mestu. Našli so ga zvečer v nekem kinematografu, kjer so ga aretirali. Dozdevni apaš se je zelo branil. Spravili so ga v avtomobil in so ga odpeljali na policijo. Našli so pri njem več samokresov — pozneje pa se je izkazalo, da je navaden pisar — in so ga izpustili. Vsled zaušnice padel v vodo. V Kloster-neuburgu sta se sprla dva delavca. Tekom prepira je eden dobil tako močno zaušnico, da je padel v Donavo in utonil. Rešitev je bila že prepozna. Nadvojvodo Henrika Ferdinanda udaril z bičem. V ponedeljek je prišel na orožniško postajo v Purhersdorfu nadvojvoda Henrik Ferdinand, ki je izjavil, da ga je na državni cesti, ki pelje proti Linču neki kočijaž udaril z bičem j)o obrazu. Nadvojvoda se je peljal z avtomobilom, katerega je vozil sam. Orožniki so takoj odredili preiskavo in aretirali kočijaža Leopolda Meiringerja. Meiringer je izjavil, da se je njegov konj avtomobila zelo prestrašil, 011 pa da je hotel dati šoferju avtomobila samo znamenje z bičem, naj vozi bolj počasi. Nadvojvoda je zadobil samo lahko poškodbo. Proti Meirengerju je vpeljana kazenska preiskava. Veliki viharji na Nemškem. V zapadni in srednji Nemčiji, posebno pa v westfalskih pre-mogokopih je te dni divjal strašen vihar, ki je liovzročil velikansko škodo. Iz Bochuma se poroča; Silni orkan je v vseh mestnih delih povzročil velika opustošenja. Nebroj dreves je izkoreninjenih, hiše razkrite, šipe pobite. Obrtniška razstava ima silno škodo. Streho največjega razstavnega paviljona je orkan odnesel poslopje samo pa skoro popolnoma uničil. V Wittnu je vihar neki cirkus, v katerem se j® vršila ravno predstava, razdrl. Mnogo oselO j bilo nevarno ranjenih. Škoda znaša 80: 90.000 kron. Iz Sefelda pri Hanovru se Prestrašili orkan, ki je divjal te dni, je P I o-tujoči cirkus, v katerem je bilo - iut*ij prostora. Orkan je cirkus dvignil v zrak, nakar se je šotor zrušil jn .p ! .0) skoro vse gledalce in živino. ala je velikanska panika, toda zgodilo se m nikomur ničesar. Vihar je popolnoma porušil tudi vas C,liMilijon kron globe. V drugem dunajskem okraju je obstajala neka tvidka, ki so jo oblasti že delj časa sumile, da ne naznači pravilno svojih dohodkov davčni upravi, vsled česar ima ta okolo 100.000 kron škode. Te dni se je pa dokazala resnica teh šumenj, vsled česar je davčna uprava kaznovala tvrdko z dese-terno globo zatajene svote v znesku enega milijona kron. Kinematograf »Ideal«. Še danes in jutri sijajna tragedija »Igra življenja« z najboljšo plesalko sveta avstralsko divjo Saharet. Zadnja predstava je na vrtu in traja dve uri. Vrt je popolnoma prenovljen in so sedeži pri mizah tudi numerirani tako da si vsakdo mizo že vnaprej naroči. DRUŠTVA. »Sokol I.« vnovič vabi bratsko članstvo, da se v obilnem številu udeleži »Vseslovanskega Sokolskega zleta v Pragi.« Kdor se zleta udeleži, naj prijavi svojo udeležbo društvenemu tajniku zadnji čas do 20. t. m. S prijavo naj pošlje tudi 7 K za legitimacijo. Cenjene družine ki reflektirajo na sedeže, opozarjamo, da je skrajni čas. da si iste oskrbe. Zvezni posebni vlak odhaja dne 26. junija popoldne ob 3.50. Vožnja stane 32 K. Povratek iz Prage je poljuben, s katerikoli vlakom tekom 30 dni. Podrobna navodila za zlet čitajte v zadnjem »Sokolskem Vestniku«. Upoštevajte naše opomine in držite se reda sicer Vas dolete na zletu razne neprilike. Kdor ima kaj primernega za sokolsko razstavo, pošlje naj bratu J. Mulačku tekom tega tedna. Za vrnitev jamčimo. Na zdar! Odbor. Opozarjamo ponovno, da se vrši v sredo, ■dne 15. t. m. ob pol 8 uri zvečer v »Narodnem domu« važen sestanek narodnega delavstva, maloobrtništva in uradništva. Kdor ni slučajno dobil vabila, naj istega dvigne pravočasno v prostorih nar. soc. izobr. društva »Bratstva« iili pa v podružnici »Zveze jugosl. železničarjev« v Narodnem domu vsak večer od pol 8. do pol 9. ure. Slovenske sestre, dobrodošle! Bratje! Narodni socijalisti! Bok ob boku za so-cijalno in narodno pravičnost in enakopravnost! Naprej — toda z delom! — Pripravljalni odbor »Nar. soc. Zveze«. Trst in Primorje. Opozarjamo naše čitatelje, da je bil včeraj »Dan« konfisciram ker so nastopili v Ljubljani v tem oziru hudi časi, in je vsled tega imel list zamudo ter je prišel bolj pozno v Trst. Sicer je list žc pred osmo uro raznešen. V ponedeljkih je dobiti list po tobakarnah tudi šele ob 11. uri. ker izide vsled nedeljskega počitka pozneje. »Dan« v Trstu. Sedaj se prodaja »Dan« v Trstu tudi v ulici Instituto (tobakarna Mezgec) in v ulici Feriera (tobakarna Marič) — poleg v drugih tobakarnah. Smo proti ali nismo? V Trstu so nastala neka nesporazumljenja glede našega stališča pri narodno socialnem gibanju na Slovenskem. Predvsem izjavljamo, da je naš list neodvisen političen dnevnik, ki se ne bode uslužil nobeni politiški stranki, frakciji ali kliki. Tako se ne bode uklenil tudi nobene organizacije. Podpiral pa bode odločno vsako napredno narodno stremljenje, a brezobzirno bode trebil to, kar je gnilega, ker ravno v zadnjem času se je pokazalo. da je na vseh straneh mnogo gnilobe, ki odločno škoduje narodnemu in naprednemu razvoju. Glede delavskega izobraževalnega društva smo že pred kratkim povedali, da ga smatramo za nepotrebno in to posebno, ker poznamo prav dobro njega tendence in mu je narodni socializem le krinka, pod katero se skrivajo čisto navadne osebnosti. Drugačno stališče pa zavzemamo glede čistega narodno socialnega gibanja ne samo na Slovenskem, temveč po vsem slovanskem jugu. Tako gibanje pa tudi najtopleje pozdravljamo, ker je že čas, da prodre tako gibanje, ki bode dalo našemu narodu novega življenja, tudi enkrat do nas. Kakor bi bilo želeti, da se razvije pri nas čista agrarna politika, ki ne bode uklenjena in izrabljena od aristokratske politške stranke; tako je na drugi strani odpreti pot v domovino narodnemu socializmu: in vstalo bode novo, prerojeno politiško življenje tudi pri nas! Zatorej je čisto napačno mnenje, če se obrne vsaka razprava o narodnem socializmu le na Trst. ker nihče ne more danes oporekati, da je narodno socialno gibanje že močno ukoreninjeno tudi v Ljubljani, potreba ga je le trdno in močno organizirati. Članki so torej v prvi vrsti se nanašali na Ljubljano, so pa našli odmeva le vsled skladnosti razmer tudi v Trstu. IVstrajamo pa pri trditvi, da smo odločno proti »Delavskemu izobraževalnemu društvu« in to vsled neskladnosti njega z danimi razmerami, ' kar znači za Trst škodo za narodni razvoj in tudi delavstvo. Neodvisnost vzdržujemo na vse strani. Skupščina Ciril Metodove družbe za Istro. Letošnja skupščina Ciril - Metodove družbe za Istro se vrši v Zametu pri Reki in sicer dne 19. maja. V Zametu sprejmejo na^ najsloves-r.ejši način skupščinarje in vse došle goste iz Reke in reških podobčin. Fijasko stavke v Pulju. Stavka v Pulju je končana s popolnim porazom za delavstvo. Pogajanja so ostala brezuspešna in že danes lahko trdimo, da je precej vagana tudi eksistenca tistih delavcev, ki so bili »provizorično sprejeti nazaj v službo. Delavci so sedaj siromaki. ker bodo morali iskati sedaj drugod kruha in bodo čisto gotovo trpeli vsled tega škodo. Poleg stavke so padle tudi žrtve v roke sodnije. Gotovo je, da bi nihče rad sedaj ne menjal s tistimi dvajsetimi, ki so bili odgnani ^sled zadnjih dogodkov v zapor. Ne postavljamo se na stališče kapitalistov, kajti to je gotovo tiraniziranje, če preganjajo kapitalisti ubogega delavskega trpina vsled tega, ker je hotel dati tudi enkrat duška svoji trpinčeni duši in je manifestiral za svobodo zatiranih; vse obsodbe je pa vredno postopanje delavskih voditeljev, ki bi morali tudi malo pregleda imeti v bodočnost in bi v odločilnih trenutkih nastopali energičnejše — na pravih mestih Ponarejalci denarja. Policija našla pet vreč denarja. Na Hrvaškem in na ogrski meji je že dolgo časa krožil v prometu ponarejeni kovani in papirnati denar. Ponarejevalci so razpečali že toliko denarja po vseli deželah obeli polovic, da so oblasti napele vse moči, da pridejo zlikovcem na sled. Zadnje mesece se je posebno na Dunaju, na Nižjeavstrijskem in Gornjeav-strijskem pojavilo mnogo ponarejenega papirnatega pa tudi kovanega denarja. Dunajska policija je odredila obširno preiskavo, a vse zaman. Bilo je sicer aretiranih par oseb, katerim pa se ni moglo dokazati nobena krivda. Pred dvema mesecema je avstroogrska banka razpisala nagrado 20.000 K za onega, ki bi prišel na sled ponarejevalcem denarja. Oblasti so že obupale nad vsakim uspehom, ko je včeraj došla iz Zagreba nenadoma vest, da so ponarejevalci denarja že aretirani. Policija je namreč dobila obvestilo, da se v Bjelovaru v Slavoniji nahaja oseba, katero ljudstvo sumi, da ponareja denar. Šef kriminalne policije Kopsa se je takoj podal na lice mesta in osumljenca aretiral. Sled je bila prava. Aretiranec je sicer izjavil, da on ni ponarejevalec denarja, na drugi strani pa je priznal, da ima denar od nekega litografa v Koprivnici. Kopsa se je nato odpeljal v Koprivnico, zastražil vse dohode do litografove hiše in hišo potem natančno preiskal. Sreča mu je bila mila, uspeh popolen. Na dvorišču je našel polno vrečo kovanega in papirnatega denarja. Lito-graf je takoj po aretaciji izjavil, da ni on fa-briciral denar, ampak neki fabrikant orgelj v Križevcih. Ko je dospel Kopsa v Križevce je aretiral fabrikanta in vso družino. Pri hišni preiskavi je našel štiri vreče kovanega denarja, nekaj papirja in vso aparaturo za kovanje denarja. Falzifikati so nad vse pričakovanje posrečeni, tako da jih celo izvedenci zelo težko spoznajo od pravega denarja. Metalni denar ima čisto isti zvok kakor pravi novec. Ker ponarejevalcem papirnatega denarja še sedaj niso prišli na sled. je skoro čisto gotovo, da so ti aretiranci fabricirali papirnati denar, vsled česar pripade nagada 20.000 K policijskemu šefu Kopsi. RAZBITA POGAJANJA. Budimpešta. 14. maja. Justhova stranka je pri kompromisnih izvajanjih izjavila, da ne more smatrati Lukacseve volilne reforme za podlago kompromisnih pogajanj. Justhova stranka zahteva splošno in enako volilno pravico. Pogajanja med Justhovo stranko in vlado so raditega prekinjena. V prihodnjih sejah državnega zbora bo stališče Justhove stranke napram brambni predlogi neizpremenjeno. Opozicija ne sprejme niti provizorija in gre tudi nadalje v boj. KOMISAR ČUVAJ PROTI BELGRAJSKI RAZSTAVI. Zagreb, 14. maja. Komisar Čuvaj je pozval k sebi one hrvaške slikarje in kiparje, ki so nameščeni v deželnih oz državnih službah, ali delajo v deželnih ateljejih in so prijavili svojo udeležbo za belgrajsko razstavo, ter jim izrekel željo, da naj se ne udeleže belgrajske razstave, ter da naj na ta način preprečijo razstavo. Umetniki so pa izjavili, da se razstava tudi v tem slučaju ne prepreči, ako vsi odvisni umetniki ne razstavijo, ker se je prijavilo do-voljno število drugih umetnikov. Sedaj pa je komisar izdal odredbo, da se noben slikar, ki je nastavljen od vlade, ne sme osebno udeležiti begrajske razstave. IZPITI SRBSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. Beigrad. 14. maja. Jutri polaga na tukajšnjem vseučilišču srbski prestolonaslednik Aleksander pred stalno komisijo državni izpit iz kazenskega in državljanskega prava v petek in soboto pa izpite iz finančnih ved, ter narodne ekonomije f Spominjajte se dijaškega društva »Domovina"! Najnovejše vesti, telefonska Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. NaJmavjSt znesek .r>0 finarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri mallii oglasili ni nič popust« in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob (J. uri zvečer. Mala mesečna soba na novo opremljena s popolnoma separiranim vhodom se odda za 16 K mesečno. Študentovska ulica št. 9. II. nadstropje. ________________346—2 Meblovana soba s posebnim vhodom se takoj odda. Gledališka ulica št. 6. II. nadstropje št. 9. 344—2 „N ARO DNA KAVARNA". Tuge trta javljava Vsem sočutečim žalostno vest. da je preminul po dolgem hudem dušnem boju naš edini, iskreno ljubljeni sin, Hugo Jean Jeretin četovodja v c. in kr. pešpolku Hugo vitez pl. Milde št. 17 v najlepši dobi svojega življenja. Pozemski ostanki nezabnega se prepeljejo dne 15. maja, ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice c. in kr. garnizijske bolnice št. 8, na pokopališče k Sv. Križu. Nezabnega priporočajo v pobožno molitev in blag spomin žalujoči starši Davorin Jeretin, c. kr. okrajni tajnik, Marica Jeretin, roj. Martens. Ljubljana Litija, 13. maja 1912. Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet. *• 1 • 'i ■ ,v 'V* * ‘ v DRŽAVNI ZBOR. Dunaj. 14. maja. Zbornica je danes sprejela po govoru generalnih govornikov v drugem in tretjem branju zakonsko predlogo glede iz-premembe kazensko pravdnega reda, oz. kazenskega zakonika. Nato so sprejeli brez debate po poročilu poslanca dr. Rennerja zakon o razmnoževalnih aparatih. V današnji seji je položil zaobljubo tudi novi poljski poslanec dr. Roman. Po predlogu o zakonu, glede razmnoževalnih aparatov, se je vršila kratka debata o zakonu glede potov za silo. Popoldne ob 2. se je sestal konvent seniorov, da se posvetuje o predbinkoštnem delavnem programu zbornice. Pred vsem se je bavil konvent z zahtevo nemškega Nationalverbanda glede proračunskega provizorija. ki naj bi se glasom tega predloga ne obravnaval v zbornici v prvem branju, marveč odkazal takoj proračunskemu odseku. Na drugi strani pa označujejo ta predlog kot nesprejemljiv, ter so poslanci mnenja, da uradniška pragmatika ne bo prišla pred Binkošti na dnevni red. Novo došla, priljubljena elitna dunajska damska kapela koncertuje vsak večer. Začetek ob pol 9 zvečer. Vstop prost. Slavnemu občinstvu in rodoljubom iz dežele se priporoča za obilen obisk FRAN KRAPEŠ, kavarna r. 2v£odCistirLj a, Inka Horvat Ljubljana, Stari trg priporoča cenjenim damam vsakovrstne = slamnike = o na nižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in najceneje. Za obilen obisk se priporoča 195 IMLinkfi Horvat. Viktoria Sterniša Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. Največja zaloga moških, damskih, otročjih in pristnih gorskih čevljev. ElegaDtna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah. Najpriležnejši čevlji sedanjosti. Danes 15. maja otvoritvena predstava. — 396 — sekal in se pomikal naprej. Nova sila je bila nevzdržljiva. Brez besede, brez krika, korak za korak je šla naprej in ubijala, uničevala. Vse se je preplašeno umikalo. — Rokovnjači! Rokovnjači! ... je tulilo vse vprek. — Rokovnjači! je zašepetal Passavant, ki je slonel tekom celega boja oprt na zid in si skušal razložiti nenavadni dogodek. Videl je, kako se je praznila dvorana pod silnim pritiskom, kako so pometali rokovnjači pet ali šest mrtvecev skozi okno, nato pa trdno zaprli in zapahnili vrata. Število njih je narastlo do petindvajset; bili so to čudni ljudje. V obličju suhi in ogoreli od vremena, po postavi žilavi, naglih in odločnih kretenj, blestečih in mrzlih oči, kakor ljudje, ki jim ni dosti na življenju. Človek bi dejal, tolpa sestradanih volkov ob času hude zime globoko v zasneženem gozdu. — Kdo ste? jih je vprašal Passavant. Eden izmed njih je stopil pri tem vprašanju naprej. Bil je visoke postave in na prvi mah je bilo videti, da je poglavar krdela. — Ali me ne poznate? je dejal. Passavant ga je pozorno gledal, ali ni se mogel domisliti. Odkimal je z glavo, nakar je oni vprašal dalje: — Ali ste slišali govoriti o Poliieru? * * Ime Polifer ni izmišljeno, ampak ravno-tako zgodovinsko je kakor pridevek vojvode Burgundskega ,dasi manj slavno. Polifer je bil poglavar rokovnjaške čete, ki je strahovala v začetku 14. stoletja parižko okolico, kakor je v istem času strahoval Ivan Neustrašni Pariz sam. — 393 — polastiti se vas in vas izročiti velikemu tribunalu. Ali se hočete udati in nam prostovoljno slediti? Lahko se vam to šteje v dobro... — To je strašno, je ponovil Passavant. — Ne skušajte se ustavljati. Prijeti vas mo' ramo živega in vas živega izročiti pariškemu krvniku. Pozivam vas. da oddaste svoj meč. Passavant ga je pogledal s kivjo podplu-tim očesom. Videl je, da so se Ocquentonville-u pridružili še Scas, Courtheuse in Orimes. Stali so z naperjenimi meči in ramo ob rami v eni' vrsti pred številno množico oborožencev. Ali vsi štirje so vidno trepetali pred možem, ki jih je divje gledal iz mračne odprtine vrat, kamor se je bil zopet umaknil. — Udajte se! so kriknili vsi štirje naenkrat. Blazna misel se je poznala sedaj po plemičevi zavednosti. Umrjem. je pomislil, ali umrjem kakor junak... Vzdignil je rapir visoko na glavo in tako nekrit stopal na teraso. Obvladal je iz vzvišenega stališča celo množico. Oči so mu metale strele, nosnice so se tresle v hropečem dihanju; razmršen, bled, umazan od krvi je izgledal pošastno kakor prikazen. Prestrašeno mrmranje je šlo skozi napadalce. Grozen mir je legel na dvorišče in na ulico in Passavant je govoril, obsojal na smrt; — Occiuetonville, Ocquetonville, od moje roke pogineš! Scas, ali čuješ? — Cujem! je jeknil Scas brez volje. — Scas, od moje roke pogineš! Courte-lieuse, ali čuješ? — Cujcm! se je oglasil poklicani kakor iz groba. Hiša Saint-Pol. 89 SžgSsE! ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250 M. ROSNER Co. v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“. FR. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski izprašani In oblastveno koncesijoniranl optik In strokovnjak svoj optični zavod. -"2860 Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalniki natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. ,Mh listam" V Ljubljani r. z. z o. z. Frančiškanska ulica štev. 8 je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert. Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev. Solidna in točna postrežba. Priznano najboljše slovensko pivo iz delniške pivovarne Laški tr