[Največji v Združenih chiar«h V«U» zmwm leto * • - $6 00 Za. pol leta ..... $3 00 Za New York celo leto . $7.00 Z« inozemstvo celo leto $7.00 Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian DaOj Id the United States. Imwd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* ttULETOH: OOBTLANDT 2870 Entered m Second Glass Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: OORTUUfDT 387« NO. 181. — ŠTEV. 181. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 4, 1926. — SREDA, 4. AUGUSTA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXrv verska borba divja v mehiški republiki Pri prvih spopadih je bilo. šest mrtvih in nad sto ranjenih. — Predsednik mehiške republike Calles je odločno zavrnil premirje. — Zastran zarote so aretirali petnajst oseb. — Zaroto so kovali po načrtu neke stenografinje. — Obregon je zvrnil vso krivdo na duhovščino. NOG ALES, Arizona, 3. avgusta. — Iz Mexico City je dospelo včeraj poročilo, da je izbruhnila v Mehiki verska vojna ter da je v prvih spopadih padlo šest oseb, nad sto jih je bilo pa ranjenih. V brzojavki niso bile navedene podrobnosti. MEXICO CITY, Mehika, 3. avgusta. — Predsednik Calles ni hotel sprejeti premirja, ki so mu gp ponudili mehiški škofje. Policija je izsledila zaroto, koje namen je bil usmrtiti predsednika Callesa. General Robert Cruz, voditelj tukajšnje policije, je pa mnenja, da ni pretila predsedniku nobena nevarnost. Aretiranci so mladi ljudje katerih nihče ni več star kot enoindvajset let. Načrt za zaroto je baje napravila neka dvajsetletna steno-grafka. V splošnem prihajajo iz raznih delov dežele poročila, da se vedno večje ljudske množice postavljajo na vladno stran in odobravajo njene sklepe. NOGALES, Texas, 3. avgusta. — Bivši predsednik mehiške republike, general Obregon, je prekinil svoj molk ter podal prvo javno izjavo izza časa, ko so se začele v Mehiki verske homatije. Posamezni odstavki njegove izjave se glase: — Povsem jasno je, da je spor izzvala višja katoliška duhovščina. 2le prva izjava voditelja katoliške stranke, senora Mora y del Rio, je bila podobna neke vrste ultimatu. Ta izjava, ki nima nobenega neposrednega vzroka, popolnoma soglaša z mednarodno krizo, katero so povzročili veliki tu-jezemski denarni interesi. Tudi tujezemski kapitalisti domnevajo, da jim dela nova mehiška postava krivico, kajti postava določa, da imajo do petrolejskih vrelcev v Mehiki in drugega narodnega bogastva pravo edino le Mehikanci, ne pa ino-zemci. Kriza v Mehiki bo takoj končana, kakor-hitro bodo postali duhovniki malo bolj ponižni ter se bodo začeli pokoriti postavam. • Tudi mehiška delavska federacija izjavlja, da je visoka duhovščina v zvezi z inozemskimi kapitalisti, dočim pravi duhovščina, da so take trditve smešne. MEXICO CITY, Mehika, 3. avgusta. — Policija ima čez glavo dela s konfiskacijo cerkva. Ko so hoteli policisti zapleniti cerkev sv. Mihaela, se je zbrala krog jije velikanska ljudska množica. Nekdo je bil namreč raztrosil vest, da se ziblje ogromen križ na zvoniku semtertja. Policija je s težavo razvila kordon krog trga, boječ se, da bi križ ne padel na ljudi. Državljanski odbor, ki ga je imenoval župan ter ima nalogo prevzeti vse cerkveno premoženje, je ugotovil, da so bile iz cerkva pobrane skoro vse dragocene slike in druge dragocenosti. Nemški premogarji zahtevajo povišanje Dne 1. septembra naj se jim zviša plače za petnajst procentov, če ne bodo pa zaitrajkali. — To, se tiče premogarjev v Porenju in Vestfal-slri. BERLIN, Nemčija, 3. avgusta. Nemškim premogovnim baronom prete velike težave, če ne bodo ho-« teh ugoditi zahtevam premoga r-jev. Premogarji no namreč nezadovoljni a sedanjo plačo, čea, da cene življenskih potrebščin neprestano naraščajo. Premogarska linija j« objavila, da morajo lattni ki premogovnikov zvišati z dnem 1. septembra vsem premogarjem v Porenju in na Vestfalskem plačo za petnajst odstotkov. Ker premogarski štrajk v Angliji še vedno traja in ker izvaža Nemčija dosti svojega premoga v Anglijo, delajo baroni ogromne dobičke ter bi poinenjalo za nje to zvišanje plač pravo malenkost. Premogarji na Vestfalskem zaslužijo komaj po eno marko na uro. LA GUARDIA POKUŠA DOBRO PIVO Newvorski k on grešni k La Guar cijske postave. Pravi, da je človek postavnim potom zau vil javno poskušajo v neki klenico slada (malt) ki ga njem, s steklenico takozvane nut je nastala iz tega pijača, hola, ki se je krasno penila je povabil tudi proliibicijske UNbCftWOOO * UNOCRWOOD. 1». V. din je velik nasprotnik prohibi-vseskupaj neumnost, ker lahko živa dobro pivo. Zadnjič je napra-newyoraki lekarni. Zmešal je ste-prodajajo z državnim dovolje-ga near-piva. Po preteku petih miki je imela štiri procente alko-in imela izboren okus. V lekarno agente, pa se ni nobeden pojavil. Nova odkritja v j»!jf Hallovi zadevi. Sest oseb policija ostro nadzoruje ter bodo v kratkem aretirane. — Državni pravdnik ima v rokah še skoro vse potrebne dokaze. Jugoslavija je posvarila Bolgare. Bolgarski komitasi š e vedno plenijo po jugoslovanskem ozemlju ter se s plenom umikajo preko meje. — Jugoslovanske čete jih bodo zasledovale v bolgarsko ozemlje. Tudi general Andrews se ga je včasi nasekal Dva usmrčena pri eksploziji. LOS ANGELES, Cal., 3. a v g. — V nekem privatnem stanovanju je eksplodiral kotel za kuhanje žganja. Dva mlada fanta sta bila takoj usmrčena, tri osebe pa smrtno nevarno ranjene. Policija je u-vedla preiskavo. DUNAJ, Avstrija, 3. avgusta. Iz diplomatičnih virov se je do-znalo, da namerava Jugoslavija odločno nastopiti proti Bolgarski, j če ne bo kmalu konec komitaškili I vpado,r in plenjej. Komitaške čete vdirajo v jugoslovansko ozemlje, plenijo in more prebivalstvo, nakar se pa skoro vedno pravočasno umaknejo preko meje, kamor jih jugoslovansko vojaštvo ne sme zasledovati. Jugoslovanska vlada je sklenila, da bo zanaprej zasledovala vstaše tudi preko meje ter ne bo prej nehala, da jih polo vi in občutno kaznuje. »Spor, ki se je pojavil zadnji čas med Jugoslavijo, in Bolgarsko, zavzema vedno večjo obsežnost.. Kljub temu pa upajo diplomatje, da se bo vse uravnalo mirnim di-plomatičnim potom. Neka brzojavka iz Beograda naznanja, da je jugoslovanski vojni minister za povedal ariuad-nim poveljnikom zasledovati ko-mitaše v bolgarsko ozemlje. Obenem se je baje jugoslovanska vlada že obrnila na Ligo narodov, naj kaj ukrene v tem o-ziru. V Franciji je general to sam priznal ter je za božjo voljo prosil, naj ga ne zamenjajo z zloglasnim 'Pussyfootom* Johnsonom. — General Andrews noče povedati, če je prohibicijska postava dcbra ali slaba. Zanjka krog oseb, ki so bile udeležene pri umoru Rev. Ilalla in njegove ljubice Mrs. Mills, se vedno bolj zadrguje. Senator Simpson, ki vrši službo posebnega državnega pravdnima, je izjavil, da šest osumljencev policija ostro nadzoruje ter da bodo v kratkem aretirane. Nadalje ve državni pravdnik, kdo se je mudil ob času umora v neposredni bližini pastorja in njegove ljubice ter kdo je raztrosil llallova ljubavna pisma krog po-zorišča umora. Baje se mu je tudi posrečilo dobiti več važnih dokumentov, ki so med prvo obravnavo, vršeč o pred ^štirimi leti, na skrivnosten način izginili. Upati je, da bo jutranji dan prinesel nova razkritja. poincareju gre vse Se precej posreči Senat je odobril z ogromno večino vse njegove predloge. Najbrž bo pred potekom enega tedna uveljavljen Poincarejev načri. — Francoska banka bo smela trgovati z devizami. — Odobre-nje uravnave tujezemskih dolgov. — Razmerje - med Francijo in Anglijo. — Boj proti brezposelnosti v Nemčiji. Dosti španskih častnikov aretiranih. Zadnje besede bivšega presednika Roosevelta. Osebni služabnik pokojnega predsednika Rooseyelta, James Amos, je začel priobčevati v Colliers Weekly svoje spomine. 0 pokojnem predsedniku je navedel razne, dosedaj še neznane podrobnosti ter tudi rekel, da so bile zadnje Rooseveltove besede: James, prosim te, ugasni luč. Pravi, da je začel predsednik Roosevelt vidno hirati izza časa, ko je dobi! iz Francije poročilo, da je tam padel njegov sin Quen-tin. Služabnik pravi: — Polkovnika Roosevelta ni mogla uničiti nobena opozicija, nobena nesreča ni vidno vplivala nanj. Smrt njegovega ljubljenega sina ga je pa strašno prizadela. Lahko rečem, da je bila njegova smrt direktna posledica sinove smrti.___ PARIZ. Francija, 3. avgusta. — Sem je dospel ameriški general Lincoln C. Andrews, kateremu je poverjeno izvedenje ameriške prohibicije. Na kolodvoru so ga obkolili ame riški časnikarski poročevalci in silili vanj. — Povejte, če ste že kdaj i ill ? — so hoteli vedeti. — O, da, — je vzdih nil A» -drews — pred proliibicijo sen; rad pil vino in reči vam moram, da mi je vino jako ugajalo. Ko so ga vprašali, kake v-ste vino mu sedaj v Franciji najbolj ugaja, je zamahnil z roko rekoč: — O, sedaj pa pijem samo vodo, nič drugega kot vodo. Neki poročevalec ga je zamenjal z znanim Pussyfootom Johnsonom. kateremu so. kot znano, angleški študentje izbili desno o-ko, ker jih je hotel kar s silo navdušiti za rophibicijo. General se je pa razjezil: — Ne, BORDEAUX, Francija, 3. avg. Tz Madrida poročajo, da se je pojavilo med španskimi artilerijskimi četami veliko nezadovoljstvo. Španski diktator Primo di Rivera je dal aretirati generala Montero, dva polkovnika ter več nižjih častnikov. Ker so se nespoštljivo izražali o španskem diktatorju, bodo primerno kaznovani. Švedski {prestolonaslednik potuje krog sveta. Švedski princ in Indijanci. Ko se je mudil švedski prestolonaslednik na potovanju po Za-padu, se mu je prišla poklonit delegacija Araphae Indijancev. Kadili so ž njim mirovno pipo i ter mu dali za spomin svečano perjanico. STOCKHOLM, Švedska, 3. avgusta. — Vsled bolezni švedske kraljice Viktorije sta nameravala švedski prestolonaslednik Gusta-vus Adolf in njegova žena prekiniti potovanje krog sveta. Ker se ji je pa zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo, bosta nadaljevala pot iz San Francisca proti Honolulu in naprej v Indijo. ne, jaz nisem Johnson. Samo tega ne, za božjo voljo. Jaz sem bil na francoskem bojišču, ko je bila u-veljavljena prohibicijska postava. Nato me je tajnik Mellon pozval,! naj mu jo pomagam izvajati. Po-j vedal vam pa ne bom, kaj mislim o osemnajstem amendmentu, če je slab ali dober. Jaz se borim samo proti butlegarjem. PARIZ, Francija, 3. avgusta. — V soboto je o-dobrila poslanska zbornica Poincarejeve predloge glede izboljšanja francoskih financ. Včeraj so prišle predloge na dnevni red v senatu. Nekaj presenetljivega je bilo,' ko je bil razglašen izid glasovanja. Za predloge je namreč glasovalo 250 senatorjev proti njim pa komaj 1 3. To je dosedaj največja Poincarejeva zmaga. S tako zmago se ni mogel postavljati noben francoski državnik izza sklenitve miru. Te dni pride na vrsto še predlog glede padajočega sklada, o katerem se že vnaprej ve, da bo sprejet s pretežno večino. Dobro poučeni krogi domnevajo, da bo še prej kot v enem tednu zmagal Ponicare na vsej črti ter uveljavil vse, kar je sklenil uveljaviti. V senatu je Poincare utemeljil svoje predloge s kratkim, toda jedrnatim govorom. — Stališče, ki ga zavzema frank dandanašnji, je daleč oddaljeno od stališča, ki bi ga moral zavzemati. Bankovci francoske banke so tako garantirani, da je sedanja nezmiselna notacija franka na deviznem trgu povsem neupravičena. Naša prva naloga je zvišati vrednost franka. — Predlogov, ki jih imate pred seboj, ne smete niti malo izpremeniti. Mi se nismo iz osebne sebičnosti potezali za moč. Na svojo stran sem dobil mnogo svojih političnih nasprotnikov. Ti politični nasprotniki so še vedno zvesti svojim načelom. Izprevideli so pa, da preti državi velika nevarnost in vsledtega so sklenili kompromis, Uradniki zunanjega urada zatrjujejo, da bo kmalu odobrena uravnava dolga, ki ga ima Francija v tujezemstvu. Po zatrdilu Winstona Churchilla pride najprej na vrsto Anglija, za njo pa Združene države. BERLIN, Nemčija, 3. avgusta. — Danes se je sestala ministerijalna komisija zvezne vlade v namenu, da dobi načine in sredstva, s katerimi bi bilo mogoče odpraviti splošno brezposelnost. Komisiji predseduje delav. minister dr. Brauns, ki je ze izdelal program za znižanje brezposelnosti. Vlada bo začela graditi na vseh koncih in krajih. Regulirali bodo reko Izar, na Pruskem bodo gradili ceste in železnice, na Saškem bodo regulirali reko Elster. Vlada bo dala v ta namen 1 50 milijonov zlatih mark posojila. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodiai v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno de, ako boste vpoStevali Bvojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. 600 .... $ 9.45 Lir ... 100 .... $ 4.05 Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .... . $ 7.80 Din. .... 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $11.40 Din. ---- 6,000 ____ $ 02.00 Lir ... ... 500 ____ .. $18.50 Din. ---- 10,000 ____ $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $36.00 Za pofilljatve, U presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa Dvatlsoč Ldr dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila pa brujt K stroške fL—. plaaaa Izvršujemo v najkrajšem ter Posebni podatki. Pristojbina ca Izplačila ameriških dolar. Jev v Jugoslaviji In Italiji znaša kakor sledi :xa $25. mil manjl znesek 75 centov; od $25. naprej d« $300. pm 8 cente od vsakega dolarja. Za večje svete po pismenem dogovora. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street phone: cortlandt 4687 New York, N. Y. je edino slovensko podjetje v Nem Torku, ki ima vplačan predpisani kapital ta izvrševanje pcdov državne banke, ter te v soglasju t postavo eamore imenovati banka. v leta 192S Je znašal $2^*2,673.47. v besedah: — trimUUono - toirtHiinHitlmWfni znašal $2^92,673.47. v besedah: — trimllijoae inf šsrtstnseilrni Jest tli 1 dolarjev In 47 Ji GLAS NARODA, 4. AUG. 1926 GLAS NARODA (SliOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Louis Benedik, treasurer. Place of basinem of the corporation and addresses of above office*«: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan. New York City, N. Y. GLAS NARODA" "Voice of the People" __Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za telo leto velja list ta Ameriko in Kanado Za pol leta........................$3.00 Za četrt leta.......................$1J50 Za New York za celo leto Za pol leta .............. Za inozemstvo ta celo leto Za pol leta _________________ $7.00 $3.50 .$7.00 $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ____najdemo naslovnika. Novke iz Jugoslavije- lG L A 8 N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876- POLOŽAJ V MEHIKI v Iz Mehike prihajajo precej vznemirljiva poročila. Nepoučeni ljudje se vprašujejo, kaj se pa pravzaprav Vrši v sosednji republiki. (Ji ta j o, da Ca lies katoličane preganja, da se ho une-la verska vojna iu da se vračajo srednjeveške razmere Res se vrši v Mehiki boj med radi k ali zrnom in konzerva tizmom. 1 Radikalnem nasprotujejo konservativci. Izraz konservativec, je težko prevesti v slovenščino. Pomeni nekaj med nazadnjakom in starokopitnežem. Konservativec je tisti človek ,ki se z vso silo opri jemlje svojih idej, ki so ponavadi zastarele. Cerkev zastopa konservatizem, vlada pa radikalizem. Devetdeset procentov mehiškega prebivalstva je katoliške veroizpovedi. Ker je to pretežna večina, je umevno, da skuša katoliška cerkev izvajati svoj vpliv tudi na politiko in na Savne ustanove. i To ni samo v Mehiki, tako je po vsem svetu v podobnih slučajih. Callesova vlada zastopa radikalne elemente. Tako je prišlo do spora med vlado in cerkvijo. ; Mehiška vlada* je izjavila, da namerava uveljaviti postave, ki bi lo<"ile cerkev od države. i Proti temu bi nihče ne smel imeti ničesar. Tako je iv Združenih državah in še marsikje drugje na svetu. .Vlada pa najbrž ne dela prav, ker skuša te postave Uveljaviti nasilnim potom. Nasilje naleti na odpor. Tudi ,v Mehiki je naletelo. Najbrž bi bilo mogoče na kak drug način priti do zadovoljive uravnave, toda Callesova vlada skuša čimprej floseči svoj cilj. Poslužuje se sredstev, ki spravljajo mehiško prebivalstvo v veliko nezadovoljstvo. Nezadovoljstvo se lahko razvije v revolucijo. No, revolucije so pa v naši sosednji republiki nekaj povsem običajnega. Mehiška vlada ima v rokah moč, cerkev ima pa večino za seboj. Oe bosta moč in večina butnili skupaj, bo to revolucija posebne vrste, fcakoršne Mehika še ni doživela. Niti ena niti druga stranka noče odnehati. Vsledte-ga je verjetno, da se bliža nevarnost take revolucije. Ali se voditelji ne bodo pravočasni izpametovalii Ali bo zopet v.sled trdo vrat iiosti peščice padlo na tisoče ljudi v bratomornem klanju i LETO NEODVISNOSTI Letos praznujejo po Ameriki stopetdeset-letnico ameriške neodvisnosti. Proslavljajo jo z govori, članki, pridigami, svečanostmi, in celo razstavo so otvorili v Philadelphiji v ta namen. Pred stopetdesetinii leti se je ameriški narod iznebil angleškega jarma. Takrat je Amerikance tlačil angleški kralj Jur HE. Pa tudi dandanes, po stopetdesetih letih, ni naša neodvisnost kristalno čista. ♦ Po nji se vlači grd pljunek, ki je nam v veliko nečast in sramoto. Izpljunila ga je bila pred dobrimi petimi leti Antisa- Zasuta železniška proga. Sarajevska direkcija državnih železnic javlja, da je vsled silne plohe zdrčal ogromen plaz zemlje na železniško progo Rude-1'vac ter zasul progo in cesto v dolgosti 5 km. Ves promet je ustavljen. Železniška nesreča v Kresnicah. Kakor poročajo iz Kresnic, je v bližini tamkajšnjega postajnega poslopja našel ob poldvanajstih ponoči železniški uslužbenec neza vestnega moškega. Ponesrečenca je postaja sprvim vlakom poslala v ljubljansko bolnico. Identiteta ponesrečenega še ni ugotovljena. Ponesrečenec se še vedno nahaja v nezavesti. Pri njem so našli listek z napisom Franc •Krulc. Neznanega ponesrečenca so našli med tiri s poškodbami na glavi, rokah in nogah. Domneva se, da se je vozil z zagrebškim izletniškim vlakom, ki prihaja iz Kranjske gore ter vozi iz Ljubljane naprej večinoma skozi vse postaje in se ustavi do Zidanega mosta samo v Litiji in Trbovljah. Ko je neznanec videl, da se vlak ni ustavil na postaji Kresnice, je morda skočil iz vlaka ter se ponesrečil. Vsled tega bo ponesrečenec najbrže domačin iz bližnje okolice Kresnic ali Moravč. Njegove poškodbe so tako težke narave, da je malo upanja, da okreva.^ Strašen umor v Orehovici. V mali vasici Orehovici v Zla-i tarskem srezu na Hvaškem se je dogodil strašen zločin, ki je napravil na prebivalstvo silno mučen vtis. Župnika Konrada Pri-berška so našli zjutraj z razklano glavo v postelji. Ko je prišel kmet Tomo Pociirski k župniku, je našel stanovanje zaprto. Ker se kljub trkanju ni nihče odzval je slutil, da se je zgodila morda kaka nesreča, nakar je vrata odprl s silo. Pri vstopu se mu je nudil strašen prizor. Na postelji je ležal župnik Konrad Priberšek mrtev in ves razmesarjen. Glava l mu je bila razklana čez pol, po postelji so bili razliti možgani, na tleh mlaka krvi. Prestrašen seljak je pričel klicati na pomoč, nakar je prišel iz sosednje sobe neki Slovenec, ki je popravljal tamkaj cerkvene orgije in stanoval pri župniku. Preiskala sta skupno s«-drupe prostore in našla tudi žup-nikovo gospodinjo Jago Trkanjee nezavestno v mlaki krvi na tleh. Bila pa je še pri življenju, položila sta jo zato na posteljo ter ji nudila prvo pomoč. Vendar pa je tudi njeno stanje nevarno, da je malo upanja, da bi okrevala. Ker morilec stanovanja ni iz-ropal, se domneva, tla je bil oči-vidno izvršen umor iz maščevanja. No pa tudi izključeno, da gre za ponesrečen roparski umor. Moran njegovega prihoda je v banki. i bil za koloniste največji praznik. Tekom preiskave je bil aretiran' Ko pa je parnik pristal letos 29. neki železniški poduradnik. ki je j maja, ni bilo o prebivalcih duha osumljen, da je v zvezi s tem zlo- ne sluha. Povsod je vladala grob- j£S3 Napravite ga z Peter Zgage OCOA £S JUGOSLAVIA IREDENTA činom, ker so ga krog 3. zjutraj opazili na kolodvoru, dasi ni bil v službi. Ker je tudi lastnik izde-lovalnice pil. neki Ben. brez sledu izginil iz mesta, tudi njega spravljajo v zvezo s tem zločinom. Preiskava se vrši z vso intenzivnostjo. vendar pa doslej še ni rodila pozitivnih uspehov. Velika nevihta na gornjem Pri-morju. V gornjem Priinorju je divjala silna nevihta. V Gorskem kotarju so potoki močno narasli. V seln Svilno pri Orobnikn je strela u-darila v hišo posestnika Stilino-viča. Ker je bilo podstrešje na- na tišina in samo valovi so monotono brutaui ob obalo. Kapitan je slutil, da se je zgodilo nekaj strašnega. Stopil je na obalo in odšel z dvema mornarjema v najbližjo kočo. Tu so našli truplo nekega ribiča, njegove žene in odveh o-trok. Vsem so se poznali sledovi strašnega gladu. Nesrečneži so bili že več tediov mrtvi, toda njihova trupla so bila radi silnega mraza še popolnoma ohranjena. Kljub I temu so bila podobna okostnja-| kom. Iste tragične prizore so videli I ruski mornarji tudi v drugih ko-j čah. Vseh trupel so našli 12. Osta-' le so očividno kolonisti še pokopa-! Na Vogrskem so ustanovili lani kmetijsko zadrugo, ki dobro uspeva. Dvignila je ceno vogrskemu vinu, katero je imelo že precej dober sloves. Danes prihajajo po vogrsko vino tudi iz oddaljenih krajev. V Podgori, ki je veleindustrijski kraj, pogrešajo obrtno šolo. Kmečke občine v okolici imajo take šole. Podgo-ra je brez nje. Ali se kaj poskrbi za prihodnje leto ? < > osnovni šoli pravijo, da nazaduje in da je bila letošnja šolska prireditev za nič. Prejšnja leta so sodelovali slovenski in italijanski otroci vsak v svojem jeziku, letos je bilo videti slovenske otroke, kako se mučijo. Bolje živeti en dan kot lev, nego sto let kot ovca. polnjeno s senom je bila takoj vsa j;. predno so pomrli tudi sami. hiša v ulamenu in je pogorela do tal. Stilinovič z ženo in tremi o-troei je komaj rešil golo življenje. V hlevu poleg hiše je poginila vsa živina. Konec razbojnika Petroviča. Po poročilih s Cetinja je žan-darmerijska patrulja v šumi Go-f;tinje pri Danilovgradu naletela na razbojnika Petroviča, na čegar glavo je bila razpisana nagrada 10,000 dinarjev. Ko je Petrovič zagledal orožnike, je otvoril na nje ogenj in skušal pobegniti. Težko ranjen v prsa. je v boju padel orožnik Lovrič. Kmalu nato pa je bil tudi Petrovič od več krogel smrtno zadet. Smrtni padec 12-letnega dečka. V Jablanici se je dvajstletni Alija Kulovic igral na železniškem mostu nad Neretvo. Spodrsnilo mu je in deček je padel v globo-čino 50 metrov. Nesrečnega dečka so potegnili mrtvega iz vode. Sarajevska afera. Sarajevska policija nadaljuje preiskavo proti ravnatelju podružnice zavarovalnice "Jugoslavije", Nikoli Vrančiču, ki je o-sumljen. da je proneveril nad milijon dinarjev. Afera vzbuja v mestu ogromno senzacijo, vendar pa še ni popolnoma razčiščena. Vrančičev zagovornik naglasa, da o kaki poneverbi ne more biti govora, češ. da je imel Vran-čič generauno prokuro in je mogel zato vsak čas na račun svojih dohodkov dvigniti kolikor je hotel denarja. Železniška nesreča. Pri Slavonskem Brodu so našli na odprti progi v neposredni bližini postaje moško truplo, povo-' ženo od vlaka. V mrtvecu so spo- i znali kasneje 28-letnega železniškega zavirača Nikolo Mikliča iz Starega Petrovega sela. Kako je prišlo do nesreče, katere žrtev je postal Miklič, ni opazil nihče. Domneva se. da je ponesrečenec v pijanosti padel na tir ravno v trenotku. ko je prišel vlak, ki mu je odtrgal eno roko in nogo in zdrobil prsni koš, tako da je morala smrt takoj nastopiti. Naposled je našel kapitan v neki koči na steni z okorno roko napisane vrstice, ki pričajo o tragediji nesrečnih kolonistov. "Mori nas glad. Ker pokriva | morje debel led, ne moremo loviti rib. Trpimo strašno pomanjkanje. Zadnje dni je umrlo od lako-j te sedem odraslih kolonistov in j devet otrok". "Samo okostnjaki so še ostali od nas . . . naše trpljenje je grozno . . vendar pa še upamo . . . Tako je neznani kronist, pred smrtjo beležil tragične dogodke na steno. Zadnjih njegovih beležk skoraj ni bilo mogoče prečitati. "Moja zadnja dva tovariša sta mrtva . . . moje muke so grozne ... vreme je krasno, sobice sije . . . toda jasnega neba ne vidim več.. . umiram . . Kapitan je postavil pred odhodom na otoku lesen križ in mornarji so izkazali tragično umrlim kolonistom zadnjo čast. Za dostojnost v kopališčih. Italijanski notranji minister je poslal vsem kvesturam v državi okrožnico, naj strogo skrbe za to. da se po kopališčih ne bo žalil čut dostojnosti in nravnosti. Oblasti naj bodo previdne pri oddaji dovoljenj za kopališča. Kabine za moške in ženske morajo biti strogo ločene; kopalne ooicke morajo biti brezpogojno take, da ne žalijo nravnosti. Najstrožje se tu-j di prepovedujejo plesi v kopalnih oblekah in vse podobne prireditve. V kopalni obleki ne sme niličf hoditi izven kopališča. Tako je rekel Mussolini pred nekoliko dnevi pri neki vojaški svečanosti v Rimu. "Istarska Ri-ječ" pravi k temu : — Svi in i moramo, da nastojimo, da budeiuo što večina slični lavu in što manje ovci. Čovjek, koji zna, oda je is-punio dužnost, što mu ih lialaže z. \on. ne sini je još da legne i da | pusta, da ga drugi muze i striže. ! Mussolini neee, da u Italiji biulu * j ljudi kao ovce. On hoče, da budu j kako lavovi. 1 to svi: Italijani i Jugosloveni, jer smo mi preti zakonom jednaki. (Jledajmo dakle i mi, da stresemo sa sebe ovčj nrav, ako je još imamo, i budimo lavovi. Ponosni i svijesni. 1 Bog neka hude s nama! — Kobarid je poln vojaštva. Vršijo se velike poletne vaje in včasih poka po gorovju in v dolinah kakor v vojnem času. Cesta Kobarid-Srpeuica se popravlja. Premeščen je iz (Joriee v Bel luno sodni svetnik Bonne, ki se je po vojni trudil tu di za^ ureditev razmer iu sožitja meti obema narodnost ima v mestu. Sodni svetnik Bonne je služboval v Gorici dolgo vrsto let. — Znan je kot izboren jurist in dober človek. Pri preganjanju Slovencev v začetku vojne je storil v njihov prilog, kar mu je bilo sploh mogoče v onih težkih časih. BOLEČINE V MEHURJU Takoj prežene SANTAL MIDY 2Zitgi>tfivn dolilte prestrm, dejte za nesedo "Mi.ly". Naprodaj v vseh lekarnah. Kitajska nacijonalna biblioteka. Na ozemlju bivše carske zimske palače se bo s sredstvi ameriš-ko-kitajske ustanove — sezidala prva kitajska nacijonalna biblioteka. V vodstvu je deset Kitajcev in pet Amerikance v. Vlada je dovolila, da sme knjižnica obsegati tudi inozemska dela. Zaeno je prepustila vlada mnogo dragocenih del iz bivše carske zbirke knjig. Istočasno so sklenili ustanoviti še šest velikih knjižnic v posameznih delih države. Kako zaslužiti brez truda $5. To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4 c/o $5.—, Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5.—. Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe. / • " - Frank Sakser State Bank 82 Sirapt k : New York, K.,T Mussolini je ukazal Italijanom, tla morajo jesti kruh, v katerem ni več kot osemdeset procentov pšenice. S tem hoče zmanjšati porabo pšenice ter zvišati vrednost lire. Italijan in pa kruh — to „ nekaj nezaslišanega. Odkdaj pa jedo Italijani kruh? Ce smo prav poučeni, otepajo Lahi samo makaione iu polento. * Zinovjev, eden visokih komisarjev ruske sovjetske vlade, je bil prognan na Krim. Pred nji in je bila ista usoda doletela Trockepa. Toda Troeki se je vrnil. Trocki tvori čudno izjemo v ruskem preganjanju. Kajti le malokdaj se vrne. kar boljševiki preženejo. Tisto, knr je bil car pregnal in preganjal, se je pa skoro vse vrnilo. baeilo carja s prestola ter zavladalo sto šestdeset milijonskemu narodu. * Nekateri ljudje imajo ba:" toliko pameti, tla ž njo svojo neumnost zakrijejo. * Ženska je prišla v trgovino ter je rekla prodajalcu: — Jaz bi rada par garters. Prodajalec jo pogleda in pravi: — Ali hočete imeti baš take kot jih nosite sedaj ? Da, — je rekla. Hre/. nadaljnepa vprašanja je segel na polico in jih ji je dal. * Ce se pomisli, kako drage so ameriške volitve, koliko stotisn-čakom, tla. milijonov potrošijo nekateri kandidatje za svojo izvolitev. ni ]K»tem takem seveda nič čudnega, ako se na javnih zborovanjih nagovarjajo med seboj z besedami: "Drapi sodržavljani..." Dragi so, drapi, you said it! * Ej bratje, vroče je vroče, ko vam pišem te besede. Klet se je domala posušila, prepiha nobenega. na zemljo in nas pa tišči ter se ne pane nikamor. Najrajši bi tako naredil, kot je svoječasno svetoval neki možak v starem kraju. Najrajši bi legel / studenec ledeno mrzle vode. Tu če bi bilo mo-poče. bi še tako naredil, da bi mi tekla mrzla voda pri ustih noter, pri palcih na nopah pa ven. * Zadnjič je bil "Delavec" v našem listu krasno opisal Brooklyn-ski rastlinjak. Pri tem sem se spomnil popo-vora, ki se je završil v nekem drugem rastlinjaku. I V eni profesor je hodil od rože do rože. od drevesa do drevesa ter razlapal radovednežem posebnosti raznih rastlin. — Tukaj je tobakova rastlina. — je pripovedoval. — Le poglejte, kako silno široke in dolpe liste ima. Dve pospodični sta rastlino z zanimanjem motrili. — Kdaj pa zori ta rastlina, gospod profesor? — ga je vprašala ena izmed njih. — Kako mislite, kdaj zori? — T, no, cigare . . . Rojak se je spo veda I svojih gre-hov. In nazadnje je izpovedal svoj poglavitni greh: — Tn pijem tudi, gospod župnik. Neznansko pijem. — Zakaj pa piješf — Zato, da v pijači ntopirn svoje skrbi. — Kakšne so pa te skrbi? — Vedno me skrbi, kje bi pijačo dobil. * — Strašno je zgodaj vstati, — je vzdihovala mlada punca. — Zakaj pa ne greš godaj spat? — Tisto je pa še težje. * Svoj čas so fantje snubili in odločevali glede poroke in bodočega zakonskega življenja. Dandanes je pa vse narobe. Dandanes petindvajsetlenemu fantu ne kaže drugega kot pobožno vzdihovati: — Da Bog, da bi me kaka prava in poštena punca izbrala tetr 31e.wl3.sa mola,. GLASS NARODA, 4. AUG. 1026 Svetišča »tare Mehike. Piiut]i urno že o starodavnem kulturtifiu plemenu Maya. Pa tudi o Aztekih in Toltekib in o najnovejših razkrivanjih njihovih starih spomenikov, mogočnih in Veličastnih stavb a prekrasnimi fasadami in piranudnmi, kjer se danes gnete raziskovalcev in sta-rinoslovcev. Zabeležimo naj danes zanimive doživljaje arheologa dr. JLutbgerja von Duerena na eni izmed treh ruševin, kakor je to sam nedavno opisal. Hilo je nekaj let pred svetovno vojno, ko ae je skupina arhielogov peljala iz Mehike v Rio de Janeiro. Najzanimivejša jojava med vsemi je bil gotovo dr. Luthger van Dueren. Mehikanska vlada jih je bila i*rvabila, da preiščejo starožitnoati Aztekov. V pogovoru je eden sopotnikov vprašal dr. Luthgerja, zakaj ima sive lase, in sicer kljub temu, da je še primeroma mlad. In on je odgovoril: — Kot raziskovalca me je zelo zanimalo, da so v bližini Terkuz-ka — starega kraljevskega mesta ■— našli zgradbe. Napotil sem se tpa. Vse naokrog se je razprostiral pragozd, a po štiridnevni hoji smo dospeli na kraj in zagledali tri velike piramide. To je bilo prvič, da so se našle piramide tu, izven orijentskih dežel. Ko smo se hoteli vrniti, smo pogrešili slugo Pabla. Naše iskanje je bilo zaman. Kar zagledam na eni izmed piramid napis v mava jeziku, kateremu sera vešč, da se nahaja tu vhod v podzemske grobnice. Po par korakih smo res našli razmaknjen kamen in takoj nam je bilo. jasno, da je tu moral izginiti naš Pablo. V hodnikih smo zapazili lepe skulpture in kamenite kipe Maya bogov. Ob stenah je bilo vse polno napisov in eden izmed teh se je glasil: — Smrt inotilcem miru! — In glejte, ravno v tistem hodniku smo našli mrtvo telo sluge Pabla ; imel je strahovito spa-een obraz. . . Pretreslo nas je, toda čudna radovednost nas je vodila dalje po rovu. Povsod maske mrtvih in grobniee z otrplimi mumijami. V sredini te velike grobnice je stal kainenit sarkofag, čigar pokrov je bil nekoliko privzdignjen. Do-čim sem se jaz trudil razvozljati pomen teh spletenih in zavozlja-nih pisanih znakov, ki so se jih Ma.va kakor tudi njih sorodniki v Inka deželi v Peru posluževali, je pristopil moj spremljevalec, angleški ataše Bili bliže k sarkofagu. Nenadoma je kakor iz zemlje zadonel zamolkli glas v Maya jeziku : — Proklet bodi! . . . Bili potegne pištolo. Mrtvi Pablo, ta ta-jinstveni glas in mumjje okoli nas — vse to nas je pretreslo do moz- TENNIS NA JAPONSKEM in dvigne pokrov — zopet isti grozilni glas; — Proklet bodi! — Bled ko stena ae obrne Anglež Bili — zopet ista kletev. Bili za-kriči in začne kakor blazen streljati na mumijo. Baklja nam do-goreva. pomikamo se proti izhodu, zopet zakriei isti grozilni glas. Kako sein prišel do vrat, ne vem; samo to vem, da sem zgrabil Bil-la in od proze napol mrtvega vlekel za sabo. spodtaknivši se še ob mrtvem Pablovem truplu. Pred piramido sem se zgrudil v nezavest. Štiri dni sem ob čuvanju svojih spremljevalcev visel v vročic? med smrtjo in snom. in četrti dan, ko sem se pogledal v zrcalo, so bili moji lasje beli kakor sneg. Vprašam za Billa, in odgovorili so mi, da ga je že dan poprej vzela smrt. Grozitev jeznih T , • . • 1 . ^ n , * , s , . . , , , Japonski princ-regent se jako za nuna za sport. Pred kratkim ie po zval k sebi bogov se je izpolnila — dokaz za , , •' , . , - /7, . , ' , . . igralce tenisa ter k tekma mi povabil samo izbrane goste, to sta dve žrtvi. ° Gotovo bo tudi Mohorjevo tiskarno minila koroška romantika, s katero se je zapaia za poslednjo ped koroške zemlje. Saj njen ravnatelj menda nič več tako pogosto ne hodi na stojnski vrh, da bi videl proti Celovcu. Škoda! — če se bo zazrl za Mežo navzdol. Potem dobijo Prevalje še tudi v literaturi velik «"rn križ na tako da je morHka ?ladina rešitev te uganke po poročilih an- ob zemeljskem ravniku za par sto trleskega arheološkega društva o' i i t,- vi - , - „ ^ u metrov višja kakor bi bila, ce bi novih odkritjih v Egiptu. Koroški motivi. Tam so našli v mumijah primitivne govorilne aparate, ki naj bi branili mumijo oropanja, pa tudi oskrnnjenja in motenja miru. Ko se je nepoklicani mumije dotaknil, se je oglasilo svarilo ali pa tu-krepitev moje domneve, da je mo-. di proklet je. Mojim študijam je' to dejstvo kakor nalašč bilo v o-lo faraonov in Maya-kulturo v Južni Ameriki. Ravno te slične naprave govore za enotno kulturo. Takoj po svetovni vojni so prihajala zanimiva poročila od raziskovalcev v Mehiki. Gori že omenjene ruševine so popolnoma razkrili in proučili. Najzanimivejša najdba pa je bila v tem, da so iz-taknili v tleh vzidane premikajoče se glinaste plošče, ki so bile zvezane z govorilno membrano, da je vsak, kdor je stopil na to nevidno ploščo, bil ost rasen po tem mrtvaškem glasu. Tak izum bi se še dandanes marsikje dobro obnesel Sedaj mi je bilo vse jasno. — zemlja ne imela trabanta. Sedaj pa se poraja vprašanje: kaj bi se zgodilo, če bi se luna približala zemlji na tretjino s.danje oddaljenosti? Hoerbiger odgovarja: — pas ob ekvatorju, kjer je morska gladina višja kakor v okolici tečajev, bi se vedno bolj večal in iž njega bi se vzdigovale visoke morske kope. Ob nadaljnem bližanju lune bi se pas okrog ekvatorja pretrgal in nastali bi ob njem dve stožčasti vzpetini. Kadar bi se luna približala zemlji na pet zemelj-kih polmerov in še bližje, bi se ti ,vzpetini zopet strnili in otvorili nov pas okrog ekvatorja, ki pa bi ,'tim za premogom in svincem bil ožji in višji kakor prvotni, —'vrhovi, obrnjenimi na Pliberk Dr. F. S. Ko se zvije od Drave za umazano Mežo navzgor, zastoče vlak in zabobni med koroške bregove: pod Slomškovim Sv. Križem; mimo Župančeve republike, ki je iz ene korenine narodila Kotnikov znamenitih profesorjev in duhovnika in učiteljev in hrastovih gospodarjev; mimo Guštanja, kjer je dr. Cukala na čudovit način zbral razkropljeno čredo krščansko. Kakor za se\ie Koroške je ostala Mežiška dolina; s srcem, razri- z in Bibavica bi v tem pasu skoraj popolnoma izginila. Ta stadij je po Iloerbigerjevem mnenju nastopil neposredno pred vesoljnim potopom. Takrat se je voda vseh oceanov nakopičila ob ekvatorju ter je segala kakih 30 stopinj severno in južno od rav-Dokler smo mirno stali, je vladal nika" Severna meJ*a teSa vodnega mir. Ko pa je le eden premaknil' Pasu tore-j šla Preko A- nogo, se je že oglasila kletev in je| rahi-)e> Perzijskega zaliva in ob nas Evropejce strašila kakor vsa- -iužnem Pobočju Himalaje tja čez kega Maya človeka pred 2000 le-1 ZatlnJ° Indijo. Iz vode so gledale ti. V arheološkem muzeju v Am-1 abesinsko pore in ameriški Kordi-sterdamu, pravi Dueren, sem na ljeri nalik otokom- V teh krajih ga. Bili pristopi bliže k sarkofagu stva. lastne oči videl tak govorilni mehanizem. — C'im je kdo stopil na /glinasto ploščo, je obenem stopil na meh, ki je pognal zrak skozi luknjice piščali različnih velikosti ki so bile pritrjene v mumiji lai *l>a v kamenitem kipu. Te luknjice so bile tako uglašene, da je nastala cela beseda v Maya jeziku. Uganka je bila rešena. Toda grožnja in kletev se je žal le morala izpolniti na dveh iz mojega sprem- Vesoljni potop. Nešteto teorij je že razpravlja-j v izžarevanju solnčne toplote, ta-olo vzroku one strašne katastro- ko da je vsa voda na zemeljski po-fe, ki je — če smemo verjeti bib- vrši ni izpuhtela, potem pa radi ličnemu poročilu — uničila vse te-' nastopa velikega mraza padala ne-danje zemeljsko prebivalstvo ra- prestano 40 dni na zemljo. Drugi zen Noeta in tistih, ki so bili ž zopet menijo, da je bil vesoljni njim. Seveda pa sije iz vseh teh potop v zvezi z ledeniki iz ledene teorij duh tistega časa. v katerem so se te teorije porodile. Danes smo že tako daleč, da lahko mirne vesti trdimo: vesoljni potop ni bil saino fantazija poetično navdahnjenega pisca sve- dobe, ki so se radi silne solnčne vročine začeli tajati. Še dlje je šel Artur S.tentzel, ki je trdil, da je vesoljni potop povzročil Hallevev komet, ki je trčil ob zemljo. Ta njegova teorija je pred dvajseti- tega pisma; obenem pa moramo' mi leti naletela na velik odpor v zavrniti mnenje tistih, ki besedam svetega pisma na besedo verjamejo, da je vesoljni potop uničil vsa živa biijja na zemlji, izvzemši Noeta in njegovih zvestih. Odkar so raziskovanja dognala, da živi povest o vesoljnem potopu skorj pri vseh narodih, je pač nevzdržna teorija, da je bil biblični vesoljni potop omejen na gotovo ozemlje. O vseh teh zgodbah o vesoljnem potopu nastopa pri vseh narodih Noe v tej ali oni obliki, iz česar moramo sklepati, da je strašna ta prirodna katastrofa prizanesla več ljudem kakor trdi sveto pi-amo. Pravi vzrok potopa pa s tem Se ni dognan. Da zemeljske sile sate niso mogle povzročiti kata-v tolikem obsegu, kakor je joljni potop, priznavajo že »ed njimi, da je potjop zakrivila vslšk*- znanstvene msvetu, danes pa jo zagovarjajo mnogi znanstveniki. Pod temi okolnostmi seveda ne gre zavreči teorije, ki jo je postavil inženir Hoerbiger, čeprav zveni njegova razlaga precej drzno, morda celo fantastično. — Po njegovi teoriji je povzročil svetovni poiop ne komet, ampak prednik naše lune, ki se je zemlji vedno bolj in bolj približeval ter tako u-stvaril pogoje za ono strašno katastrofo. Da bomo proces vesoljnega potopa lahko pregledali, je dobro, da malo proučimo posledice približevanja lune — prednice sedanjega zemeljskega trabanta — naši zemlji. Vsakdo izmed nas ve, da povzroča Inna izpremembe v morski gladini, Iti jih imenujemo plimo učenjaki. Tako trdijo 5« oseko. Ni pa znano marsikomu, da se radi luninega vpliya vsi o-ispranaenljivoet essni -nekako kopičijo.ob ekva Tudi rekord. Da se natančno prepriča, v kolikem času je mogoče izdelati iz drevesa papir, je neka papirnica v Nemčiji oni dan napravila poskus. Blizu papirnice so ob T.3n pričeli podirati drevo. Nato so ga omajili. razžagali itd., tako da je ob 9.34 papir bil že izgotovljen ter bil kolobar takoj odposlan v bližnjo tiskarno. Točno ob deseti uri so dečki že po mestu razr.aša-li časopis, katerega papir je .ted dvema in pol ure še "rasteF. POZDRAVI. Pred no Dokler so bele hiše s slo-tudi uravilna. pa po vsej ver jet-1 venskimi nagelni in bogati gozdovi in dehteča ajda in ljudje, izra- nosti ne bomo mogli nikoli ugotoviti. Internacij onalni kongres dramatikov. Internacijonalni kongres dramatikov, ki se je vršil v Parizu in je bilo na njem zastopanih dvajset držav, se je končal zelo ugodno. Glavno vprašanje kongresa je tvorila sestava mednarodnega u-rada za varstvo dramatičnih del, prevodov, uprizoritev in medsebojnih mednarodnih odnosajev. Skušalo se bo tudi v vseh državah doseči isto dobo čuvanja avtorskih pravic (do 30 let) — dosedaj je bilo posameznimi narodi dokaj razlike. sli iz njih in zrasli ž njimi, tako dolgo na Peci ne bo mej. Uršlja gora. Na Uršljo goro ne hodijo izletniki. Čudno! Na Uršlji gori je znamenita romarska cerkev. Fantje si hodijo izprosit neveste; saj veste, da jih ima sveta Uršula enajsttisoe; zato lahko in s pridom usliii vse bližnje in daljne romarje. Na Uršlji gori je star cerkovnik; ki vsak dan pozvanja na veliki zvon; le pozimi ne. Znal bi vam povedati o dogodivščinah svojih let: kako je pael ovce na Gori v solncu, pod njim so se pa kresali bliski in je nevihta divjala nad dolino; o jezeru v Gori, kako je padlo nekoč par volov v brezdno razpoko — ni jih bilo nikdar več. le ig lo je prinesla Savina. Nekega dne pa se bo jezero razlilo na pregrešno Mežiško dolino. Ali pa vam bo povedal o medvedu tatinskem, ki je hodil hruške krast in zalezel tudi na Liben-čevo hruško, pod njo pa so bile gare; medved je zdrknil z drevesa, padel na dvokolnico in se zapeljal v njej po strmini v jarek,1 da se je komaj rešil. Krast ga pa ni več bilo. Tako je na Uršlji gori. kjer pobožni romarji vso noč predremlje-jo v cerkvi, včasih se kateri stisne tudi v kako spovednico ,da je lagodneje; toda umakniti se mora zarana. da posili ne postane spovednik. Od Gornjega grada in Šoštanja pa do Črne častijo Uršljo goro. Izletniki pa hodijo raje po "Urški" in na "Urško". Predpisano turistovsko opravljeni, da vam nalomijo uršelje. ki jim pravijo rododendron, kakor za nastelj. Nekoč so se solnčili, ko je prihajala baš romarska procesija. Radovedno so prihrumeli bližje; romarji pa so jih videli gole do samih hlačk in mislili, da so divjega moža mladci. Mislite, da so bežali ? Ne. Iz procesije so udarili na divjaČke. da so na moč bosljali do svojih oblek in za skale. Taki so vam Urškarji. So pa tudi taki, ki hodijo na Urško goro, ker še Hrenove cerkve niso videli in ne vedo, da ni posvečena sv. Urhu. temveč sv. Uršuli. ITodijo le v turistovski dom, ker tudi še ne vedo, kateri svetnici na čast vino in čaj prodajajo. So si pač sosedi. Sicer pa naj bi bilo odpuščeno tistim, ki hodijo k "Urški" na flirt; še tistim, ki hodijo Urha klicat na vrhove, ker se niso pravi čas priporočili sv. Uršuli; toda tisti pravi planinci naj verjamejo, da je domače ime pravilno slove.i-sko. Prevalje. Prevalška slava je nesolidna. Na vseh razglednicah in s katerekoli strani pridete, vam bodo zazijale v srečanje rdeče razvaline nekdanje industrijske moči in slave, ki pa je ušla s Prevalj v Donawitz. Visoki kamini so že zadremali, iz beder in temen jim poganjajo breze. Zato pa je danes velika literarna slava prevaljška. Mohorjeva tiskarna je zašla tja, prav kakor desetnica. Dijaki prihajajo na izlete in hočejo, da vidijo tudi kovačnico Mohorjeve družbe. Do prvih hiš rte vprašuj eč jo nikogar; kdo vendar bi v Mariboru vpraševal za velikim mostom? Toda ko obidejo hiše in je na vseh velikih napisana le gostoljubna vaba, tedaj pač morajo izprašati največjo posebnost prevalj ško. ,Tam za vodo so barake in tam je "ubožna kraljica. Me! Prevaljška slava , je nesolidna. Samozavest. Neki angleški "globe-trotter" je na svojem potovanju prišel tudi v Rim. Ko se je vrnil na Angleško. je uredniku nekega velikega angleškega lista povedal tale doživljaj: — Stal sem ter občudoval velikanski Titov slavolok v Rimu. — Predno odhajam na obisk k svojim staršem, še enkrat pozdravljam moje ženo in hčer ter sorodnike in tudi vse ostale prijatelje. Posebno pa tisti, ki smo skupaj prav pridno osuševali in uničevali vinsko kapljico. S pozdravom in nasvidenje Joseph Kolenc. Za bolezni In bolečine PAIN-EXPELLER TvorniAJti in&mkA re^ t pat. ur. Zdr. dr. & Prijatelj v Potrebi ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN hrtVAŠKE REQALIJE, PREKORAMNICE, TRO-BOJ NICE, ZNAKE, UNIFORME ITD Sigurno 25% ceneje hot drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 GREEVE ST, CONEMAUGH. PA ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov . p je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zado-voljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s parniJcom 64 PARIS 99 KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t. 1. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in G. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, s ta riše. soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. Pozor rojaki! y ultrgi lin figur SVETO PISMO ' (Mase in nove zaveze) Knjig* je krasno trdp vezana ter slane $3,00. Slovenk Publishing Company 83 Cortland! ltr**t Hew York. T. GLAS NARODA, 4. AUG. 1926 Po široki cesti življenja ROMAN JZ ŽJVUTBNJA, ____ Za "OIas Narod*" prirsdil O. P. 84 (Nadaljevanje.) Le z največjim naporom se je posrečilo zdravniku ohraniti ji življenje, zdravniku, ki je bdel ž njo noč in dan ob postelji nesrečnika ter videl prihajati njegov razkroj. Ali pa mogoče sploh ni obžalovanja vreden nesrečnež, oni gospod Konrid? AH ni bil pravzaprav človek, ki je bil vsem drugim za breme? Ali ni bila obžalovanja vredna njegova žena, ki se ni brigala za svoje lastno življenje ter ustrajala ob njegovi strani do zadnjega vzdiha, mučeniea svoje dolžnosti? Na kojega strani se mora postaviti zdravnik, ki je opazoval prizor dnem za dnem, vsako |>osamezno uro, na stran poživi-njenega blazneža ali na stran trpeče žene, ki je vse pretrpela brez jadikovanja — Mi vemo, na kateri strani ga moramo iskati in ali ni to popolnoma človeški? Ne, še več, ali ni moralo biti tako? — In ko je dal dr. Srat od neznosnih bolečin mučenemu bolniku ono zadnjo dozo morfija, o katerem je vedel kot zdravnik, da ga bo pomirila ali mogoče tudi usmrtila, kaj zlega je storil s tem? Življenje bolnika je štelo le še po urah, dnevih in mogoče tednih, a to bi bilo življenje polno bolečin. Mučen od blaznih idej in že dolgo ne več človek, ter le prevzet od blazne ideje, da uniči vse, kar je prišlo v njegovo bližino. Ali bi ne bila odgovornost zdravnika, ki je videl vse to, neizmerno večja, če bi bilo mogoče življenje one žene uničeno in za ceno, da se podaljša za par dni življenje onega nesrečneža? Kakšna dobrota ima moč v svojih rokah za moža dr. bratovega značaja! Mučil se je z očitki ter se saiu stavil sodišču. Zaman, zaman pravim. In za to eno, komaj za par ur skrajšano življenje, koliko jih je o-hranil svetu! ,, , i Ozrite se naokrog, gospodje porotniki, tam v zadnjih klopeh poslušalcev sede številni, izobčenci sreče, h katerim je sam spadal nekoč. Tam stoje žene s svojimi otroci na rokah, katerim je ohranil prehranitelja, očetje, kojih otroke je rešil otroci, katerim je vedno pomagal, velika množica, kateri stoje solze v očeh ob misli, da se bo mogel njih rešitelj sedaj pokoriti za dejanje človečnosti. Vsi ga poznajo in ljubijo ... Da, to je res, — se je oglasil nekdo v zadnji vrsti, — naš doktor, nai dobri doktor ... Predsednik je ukazal molk s pretnjo, da bo dal izprazniti dvorano, a mladi zagovornik je višje dvignil glavo ter nadaljeval: — Glas naroda govori bolj prepričevano kot morejo moja usta, — je rekel. — Priprosti narod ga seveda boljše pozna kot bogatini in odličnjaki, ki sicer vidijo v njem spodobnega zdravnika, a ne človekoljuba, ki ne upošteva ob nobeni bolniški postelji dobičkka, katerega bi mu moglo prinesti izvrševanje njegovega poklica. Imel je občutno srce za trpeče, ker je izkusil na lastni koži, kaj se pravi bit reven in zapuščen. Brez sredstev in brez prijateljev se je napotil po trnjevi poti iz ožin malenkostnih razmer, vedno z enim ciljem v očeh, da postane dobrotnik človeštva. In tega moža se dolži zločina! Kdo' pa bi ga obtožil, če bi ne stopil sam, gnan od svoje skoro pretiranoe vestnosti pred forum javnosti ter rajše žrtvoval svoje msto in ime kot da bi nosil še nadalje obremenjeno vest? Ali ne zasluži tako junaštvo našega občudovanja? — In pomislite še eno, gospodje porotniki, kazen, katero boste naložili temu zdravniku revnih, bo zadela v prvi vrsti one obžalovanja vredne ljudi, ki bedo sedaj zastonj iztezali roki, ker bo sedel njih dobrotnik za zidovi jetnišnice. Dr. Šrat bo znal kazen, katero si bi prostovoljno naprtil, prenašati kot mož in junak, posebno sedaj, ko bo prost muk svoje vesti. Če ne morete drugače, ga obsodite, gospodje porotniki, če pa razumete, kot jaz, njegovo dejanje morate odgovoriti: — Nekriv! Vse se je oddihnilo, ko je sedel mladi zagovornik. Postajo je svetlejše ,n bolj človeško v mogočni dvorani s svojimi strogimi formami. Dr. Srat se je komaj opazno nasmehnil, ko je zrl na mlado avetlo glavo svojega zagovornika ter mislil na to, da je bilo vse to le mladostno navdušenje, ki se bo v teku let izpremenilo v poklicno delo, ki ne bo imelo nobenega opravka s srcem. Predsednik je izvršil svojo nalogo in porotniki so se umaknili na posvetovanje. — My dear, — je zašepetal stari diplomat Georgini, — ali se vam ne zdi, da je človeško srce nekaj čudnega ? Ko je govoril državni pravdnik, sem bil popolnoma njegovega mnenja, a ta modro-oki zagovornik me je skoro izpreobrnil k svojim naziranjem. Kje pa tiei resnična pravica, če je mogoče videti stvari AMERIŠKA NARAVNA KRASOTA luči t v tako različni LJ NOE R WOOD t UMOIRWOODl N- V. Pogled na Paradise Valley v Rainer Narodnem Parku. Zmajala je z glavo. — Ne, jaz moram k očetu. Pustil jo je iti, kajti vleklo ga je k Veri ter se ni zavedal niti tega, da je bil okrut. Georgina je bila vsa iz sebe radi prizora, katerega je nudila njena hčerka zbrani množici v sodni dvorani ter jo pričela obsipati. brezobzirno z očitki. — Le še poljubiti bi ga morala in mera bi bila polna. In on, ali res misliš, da se briga zate? Stavim tisoč proti eni, da mu tiči Vera v glavi in to blamažo bi si laliko prihranila. (Konec prihodnjič.) Zdravnikova želja. — Tega ne vem, — je odvrnila Georgina resignirano. — Ah, draga ekscelenca, v zadnjem času smo doživeli toliko strašnega, da mora biti človek čisto zmeden. Hilda je nedela popolnoma nepremično. Molila je za oprostitev in bila je taka prepričana o sili svoje molitve, da je popolnoma pozabila na vse krog sebe. Tričetrt ure je poteklo v mučnem pričakovanju, a nato so se odprla vrata in vstopili so porotniki. V dvorani je zavladala največja tišina. Oči vseh so se povečale ter zrle v mučnem pričakovanju na načelnika porote. — Nekriv, — se je glasilo jasno in glasno skozi dvorano. Tedaj pa je bilo čuti z zadnjih klopi vzklike radosti in vse je pričelo vreti iz dvorane na hodnike proti izhodu, v upanju, da vidijo zdravnika, in da mu stisnejo roko, kajti poziv na narod ni ostal brez odmeva. Dr. Srat je vstal ter odprl ograjo, prost mož . . . Prijemala se ga je lahna omotica in le molče je mogel stisniti roko svojega zagovornika. — Jaz ga bom vendar obdržala kot hišnega zdravnika, _ je rekla mala grofica Simanska. — Izprva bi tega ne storila za celi svet, a strašno je priljubljen in to govori zanj. — Tudi jaz, —- tudi jaz, — je donelo od vseh strani. Sodni dvor se je umaknil in dr. Šrat je prišel do vrat dvorane. Vse se je strnilo krog njega, mu stiskalo roko in narod je bil, ki mu je priredil skoro zmagoslovni sprevod. Tedaj pa se je pririnila sk^zi množco temno oblečena postava. Nema, z blestečimi očmi ter prekipevajočim srcem je stala naenkrat pred dr. Šratom ter mu podala obe roki, ne da bi izpregovorila besedice. Sprejel je roki ter jo potegnil nekoliko k sebi — in naenkrat, ne da bi oba vedela kako, se je naslonila Hilda ihte na njegova prsa ter pozabila na vse druge krog sebe. — Hilda, ljuba Hilda, — je rekel pritajeno, — pomirite se vendar. Poj diva sedaj k gospe Konrid. Dvignila je svoje bledo lice k njemu in krog usten se ji je pojavil bolesten izraz. Vera, to ime jo je predramilo. — Ne jai, — je odvrnila. »* \ \ — Torej grem sam k nje. Ali mi sledite pozneje f R _ t Ko se je parnik "Princesa Irena" ob šesti uri zjutraj zasidral v pristanišču Bombay, je šel John Wilde po stopnicah navzgor na krov, da uživa oni čudoviti prizor ki ne ostane na nikogar brez vtisa, raznobarvni pestri prizor vrvenja in drvenja v indijskem pristanišču, kjer se dozdeva človeku da so se zbrala na sestanek vsa človeška plemena. Kuliji in Singa lezi, Afganistanci, Arabci, Perzij-ci, Indijci, Malajci in črnci, vsi hite v bujni raznolikosti mimo začudenega pogleda človeka, se prerivajo, vpijejo, trgujejo in baran-tajo, raznašajo blago z ladij, ga nalagajo, ponujajo najčudovitejše sadeže, krožijo v malih čolnih okrog parnika, plezajo po vrvna-tih lestvah na krov, tako, da ni nikdar konca novih prizorov, novih čudes. Nov svet leži tu spodaj pod palmami v bleščečem solncu, svet, o koterem je pisalo že toliko pisateljev, katerega je skušalo že toliko pisateljev spraviti na platno, ki pa prekaša v resnici neizmerno vse, kar je videti na slikah, izišlili iz človeških rok, kar je čuti v popisovanjih, sestavljenih iz človeških besed. John TVilde je stal nekaj časa pri ograji kot omamljen ter zrl na to pestro vrvenje. Tedaj je položil nekdo roko na njegove rame. — "Well, doktor, že pokonci? Kako vam ugaja Indija? — Lionel Blaekwell, ravnatelj Brown Limited Co., v Kalkuti, ki se je po svojem vsakoletnem potovanju v Evropo vračal v Indijo, je stal poleg njega. — Malo ponorela družba tu spodaj, — je nadaljeval. — Obeša si na telo kričeče pobarvane cunje ter steklene bisere. Ako se jih pa po sto zveže skupaj ter jim obrne žepe, ne pade iz njih niti cent. — Vzel je kratko pipico, katero je imel kljub zgodnji jutranji uri že v ustih, v roko ter pljunil v velikem loku v vodo. Sir Lionel Blaekwell je bil gentleman in se je vedel popolnoma korektno; v navzočnosti mladega zdravnika pa je bil rad malo bolj preprost ter se je vedel na način mornarjev. John "Wilde se je ugriznil v ustnico, da požre pikro opombo. Zakaj ga moti ta Anglež, za katerega ni bilo ničesar novega in nič lepega, v njegovih razmišljevan-jih ? Ali ni videl, da je vsa njegova pozornost obrnjena na nebeško lepo sliko, ki je ležala pred njegovo dušo, pripravljeno, da sprejme vse krasote, katere bo Se prineslo s seboj to potovanje? Blaekwell mu je čital te misli z obraza, kajti John Wilde je bil še mlad in vsled tega nikak mojster pretvarjanja. — Doktor, ne delajte vendar tako kislega obraza ! To, kar vidite tukaj, ni še prav nič. Le slab ovitek je za dragocen predmet. Spoznali boste v Indiji še vse drugačne stvari, kot Indija Je zibelka človeštva, dežela čudežev. Tu boste lahko videli stvari, glede katerih bi si vaši stari profesorji v Evropi in Ameriki zastonj belili glave. Na obrazu mladega zdravnika se je poliazal ponosen, nadvladu-joč izraz. Pred odpotovanjein tudi spotoma je bil veliko čital o Indiji. — Imate morda v mislih umetnije luiwijc-v . Take umetnosti mi prav nič ne imponirajo. — — Ali ste že kedaj kaj slišali o ogili t Zdravnik se je nasmehnil. — Ti so vendar oni, ki se dajo živi zagrebsti v zemljo ter leže dozdevno po cele tedne pod zemljo. Nato jih vzamejo zopet iz zemlje, nakar seveda ožive. — Da, tudi to znajo. Ali vam to tudi ne imponira? — Po pravici povem — ne. Vsi ti dozdevni čudeži se vrše v razmerah. katerih se ne more kontrolirati, vsaj ne po znanstveno izšolanih opazovalcih. Gre ponavadi le za coprnije, vprizorjene z namenom, da se izvabi iz tujcev denar. — Motite se, doktor. Yogi niso nikaki vedeževalci, ki bi sprejemali od tujcev denar. Oni vedo morda več kot drugi ljudje. Mladi zdravnik je presenečeno pogledal. Kako je mogel ta trez-nomisleči Anglež, ki je imel za vse le prezirljivo opazko, postati naenkrat tako resen? — Oprostite, — je rekel. — Toda kot zdravnik v resnici ne morem verjeti v take neumnosti. Anglež ni ničesar odgovoril, zrl je srepo predse ter puhnil počas' dim iz svoje pipice. John Wilde je imel občutek, kot da je šel predaleč. Besedico "neumnost" bi si bil lahko prihranil. — Razumeli boste, — je nadaljeval opravičujoče, da smo mi zdravniki skeptični napram vsemu, kar se imenuje "čudež". V našem prirodoslovnem svetovnem naziranju ni mesta za čudeže. Sir Blaekwell je iztrkal pipico ob ograji parnika. — Vam tega nikakor ne zamerim. Razumem vas, dasi bi morali ravno vi pri-rodoslovci prvi verovati v čudeže. Ali ste nam pa morda že vse pojasnili? Nekaj časa je vladal med obema molk. Pestra slika v pristani- šču je navidez oba uklenila v svoje spone. — Spoznali se boste z nekim Yogijem, doktor, — je končno rekel Sir Blaekwell, — ter nato sami sodili. V petih dneh bomo v Madrasu. Tam ostane parnik dva dni, da izloži blago. Obiskal bom tam starega prijatelja v trgovini ter uporabil čas za kratek lovski izlet. Tam v bližini poznam nekega Yogija. Pojdite z menoj na kopno in spremljajte me. Mladi zdravnik je povabilo hvaležno sprejel. O znanstvu z Yogijem si ni sicer mnogo obetal a tem več od lovskega izleta v džungli. Tigri, sloni, gazele — kako bi to doma gledali, ko bi razprostrl pred njimi svoje lovske trofeje! Sir Blaekwell je kratko prikimal ter pričel svojo običajno jutranjo promenado po krovu. Polagoma je postajalo na krovu živahnejše. Dr. Wilde-a so poklicali k bolnikom in kmalu je skoro popolnoma pozabil razgovor, ka terega je imel z Angležem. Sele zvečer se je zopet spomnil pogovora, ko so potegnili sidro z morskega dne ter se je parnik zopet pričel pomikati iz pristaniš ča v smeri proti Colombo. Prihodnjega jutra se je dvig nil lahek monsum, ki je nekoliko olajšal pekoče žarke tropičnega solnca. Večina potnikov je ležalo leno v naslanjačih na krovu, ka terega so neprestano polivali z vodo, da bi tako nekoliko omilili vročino. Malo jih je bilo, ki so mogli slediti pozivu h kosilu. Kdo bi mogel jesti v tej vročini! Le dene vode in nekaj kislega sadja — To je bilo vse, kar se je mogl zaužiti. Ivo se je pet dni pozneje zasi dral parnik v pristanišču Madras, je potrkal Sir Blaekwell na vrata zdravnikove kabine. — Halo doktor, ali ste že pripravljeni! John Wilde je hitro stopil iz kabine. Že celo uro je čakal na Angleža, vedno v strahu, da je ta morda pozabil na povabilo, ker ni od onega jutra izpregovoril niti besede o te mpredmetu. Motorni čoln je kmalu oba pri vedel k bregu. Med rikša-kuliji je izbral Blaekwell s pogledom izvedenca dva krepka in lahkonoga fanta. — Le vstopite, doktor, ako ta človeška žival ne nasprotuje v šim estetičnim nazorom. Drugih prevoznih sredstev tukaj ni. — Naprej, fanta! Kuli je odpeljal. Blaekwell ga ie vodil s tem, da se je s palčico dotaknil sedaj desnega, sedaj levega ramena Kitajca. Pqt je vodila skozi različne ulice in ceste, navzgor in navzdol. Kuli se je u-stavil končno pred velikim vrtom v katerega sredini je stala majhna, bela in z galerijo obdana hišica. Blaekwell je izstopil ter prosil zdravnika, naj ga oprosti za par trenotkov. Ko se je čez četrt ure vrnil, je držal v vsaki roki po eno puško in pas za patrone. Wilde je začudeno pogledal. A-li je bila to -.sa priprava za lov? i Kje pa so sloni, gonjači, psi in sploh vse, kar spada k velikemu lovu v džungli? Kdo bi hotel streljati slona ali tigra s tako puško ? Anglež se je smejal. — Ne, tako krvoločni nismo danes. Streljali bomo le na ptiče, ako bomo sploh imeli kaj sreče. Divjačina, katero boste lovili, je še plemeni tejše vrste kot tiger. Našega Yo gija vendar ne boste hoteli obiskati s puško? Mladi zdravnik je bil nekoliko neprijetno iznenaden. Na Yogija je bil skoraj popolnoma pozabil. Blaekwell se je obrnil proti ku-lijema, ki sta stala naslonjena na vozova. — Halo, ali vesta pot v Tirullikane, čez mesto na drugo stran ? Oba sta živahno prikimala. — Torej naprej! Kdor je prvi na mestu, dobi še rupijo posebej Po preteku pol ure sta stali obe rikši (voz z dvema kolesoma, katerega vleče Kitajec), pred niz kim poslopjem v evropejskem delu mesta. Anglež, je izplačal ku-lija, ki sta pričela z običajnim ja dikovanjem, ki pa sta zadovoljna odšla, ko sta izprevidela, da je vse stokanje zaman. Visokorasel indijski služabnik je čakal v senci pred hišo. Držal je vajeti treh konj. ((Dalje prihodnjič.) Kretanje pamikov - Shipping News 7. avgusta: Republic. Cherbourg. Bremen. 10. avgusta: Martha Washington, Trat: Columbus, Cherbourg. Bremen: Rellanc«, Cherbourg, Hamburg. 11. avgusta: Berengaria. Cherbourg: Pre*. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 14. avgusta: France, Havre; Homeric, Cherbourg. 17. avauata: Berlin, Cherbourg, Bremen. 1& avgusta: Mauretania, Cherbourg; Arabic, Hamburg; Deutschland. Cherbourg, Hamburg. 21. avgusta: Paris. Havre: Olympic, Cherbourg: Levlothan, Cherbourg. 24. avgusta: Aquitania. Cherbourg; Resolute, Cherboura. Hamburg. 26. avgusta: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 26. avgusta: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 28. avgusta: Majestic, Cherbourg. 31. avgusta: Pres. Wilson. Trst. T. septembra: Berengaria. Cherbourg Washington, Cherbourg, Derfflinger, Bremen. 2. septembra: Hamburg, Cherbourg, Andanla. Hamburg. 3. ssptembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. George Bremen; Hamburg; 4. septembra: France. Havre; Homeric, Cherbourg; Bremen. 7. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 5. septembra: Mauretania, Cherbourg; Pre«. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 9. septembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen; Republic, Cherbourg, Bremen; Westphalia. Cherbourg, Hamburg. 11. septembra: PAItlS, lir. SKUPM IZLET; — Olympic. Cherbourg; Leviathan, Cherbourg: Sierra Ventana, Bremen. 15. septembra: Aquitania, Cherbourg. 16. septembra: Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg. 18. septembra: Majestic. Cherbourg; Berlin. Cherbourg. Bremen. 21. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg. 22. septembra: Berengaria. Cherbourg;* Arable Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 23. septembra: Thunngia. Cherbourg. Hamburg. 25. septembra: France, Havre. 28. septembra: Muenchen, Bremen. 29. septembra: Mauretania. Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg. Bremen. 30. septembra: Martha Washington, Trst; Columbus, Cherbourg, Bremen. SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJI FRANCE 14. AUGUSTA - 4. SEPT. PARIS 21. aug. — 11. sept. HAVRE — PARIŠKO PRISTANI&ČE Kabin* tretjega razreda z umivalniki In tekofto vod* 4 aH 6 oseb. Francoska kuhinja in pljaSa. za 1, 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI AGENTJE tu V JUGOSLAVIJO Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu Do Zagreba in nazaj: $198. do $210. V Beograd in nazaj — $198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,— vkljuCno Majestic "največji parnik na svetu", Olympic. Homeric, Belgen-land, Lap'and, "Pennland (prej Pittsburgh), Zeeland, Arabic, ltd. Vi lahko obiščete domovino ter so vrneta v Združene držav« s ameriškim vladnim dovoljenjem. Vpra-ftajte pooblaščene agente ali WHITE STAR LINI RED STAR LINE 1 BROADWAY NEW YORK Rada bi izvedela za naslov svojega brata JANEZA HENIK-MAX. Pred nekaj leti se je nahajal v Pittsburghu, Pa. Če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga izroči, ee bo pa mogoče sam čital, naj se mi pa sam oglasi, ker mu imam nekaj važnega poročati iz starega kraja. On je doma iz Rakitnice pri Ribnici, Slovenija. — Johana Miklavčič, 1032 E. 71. Street, Cleveland, O. (6x 31—6) POZOR KO JAKI! Prosrfci pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne •n 10. uro zvečer v ljudski šoli itv. 62 Hester & Essex Street, Mew York City. Vprašajte za zastopnika Legije ža Ameriško Državljanstvo. NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvaniji naznanjamo da jih :>o v k nabkem obiskal zopet naš znani zastopnik Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino. Upravništvo. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t Htarl kraj, Je potrebo, da je natančno i»oučen o potnih listin, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled na Se dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tndl priporočamo vedno le prvovrstne paralke, ki Imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselnlSke postave ki je stopila v veljavo a 1. julijem, 1024, zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselni.skl komisar v Washington, D. G. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred odpotovanjem, ter Be pofilje prosilcu v stari k/aj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, aU svojce Iz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuščenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. AmerlSkl državljani pa zamorejo dobiti sem žene In otroke do 18. leta brez, da bi bili fitetl v kvoto. StarlSl In otroci od 18. 4o 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost v kvoti PISite po pojasnila. Prodajamo vozne liste aa vae proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani &£daj potovati. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CO RT LAN DT ST- NEW YORK ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Pozor čilatel|L Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ADVERTISE v* QLA3 NAE0DA